Poštnin* platana v gotortnL I. izdaja. Cena Din 1* Izhaja vsak dan zjutraj razve« ▼ ponedeljkih (n dnevih pa praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2’—; mo-sečna naročnina Din 20*—, za tujino 80*—. Uredništvo ▼ LJub-lj.Nii, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov na vraSamo. Oglasi po tarifi ta dogovora. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica » Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24. teL 29-60, V Celjui Slomškov trg 4. PoSI !Mc. rn?!.i LIuMlana 1R 62t St. 119 Ljubljana, sreda, dne 27. maja 1931 Leto II. Sklepi mednarodne žitne konference Ustanovitev mednarodnega žilnega urada v Londonu - Izjava delegacij držav srednje Evrope - Enoina žilna poSiiika ni še izvedljiva Dr. Ender, avstrijski zvezni kancelar, ki je po zad- njih poročilih zopet utrdil položaj svoje vlade. N j. Vel. kralj na tekmah konjeniške brigade kr. garde Beograd, 26. maja. 1. Nj. Vel. kralj je včeraj _ popoldne prisostvoval sijajno izvedenim in izredno uspelim tekmam, ki jih je ob svoji slavi priredila konjeniška brigada kraljeve garde. Nj. \ el. kralj je prišel na prireditev ob 5. popoldne. Vsi navzoči so ga »pozdravili z naj-večjimi navdušenjem. Kralj je pazljivo in zadovoljno ogledoval lepe in zanimive tekme. Pri tekmah so bili navzoči tudi predsednik vlade general Živkovič in ministri: Uzunovič, Maksimovič, Stojanovič in Jeflič. Na koncu so bile razdeljene nagrade. Nagrado Nj. Vel. kralja za »ooneours hippique<;, zlato zapestno uro z ano-nograinom, je dobil poročnik Oton Vindakije-vič. Nagrado vojnega ministra je dobil podporočnik Mojič. Podnarednik Franc Tomanič je “jot zmagovalec v tekmi »preponski karusel« dobil posebno kraljevo nagrado. Po objav,i re-zutlit&tov so nngrarjonoi ipriSli k Nj. Vel. kralju, ki jim je čestital na lepem uspehu. Romunska kraljica-mati v Gaeti Gaeta, 26. maja. AA. Sem sta dospeli romunska kraljica Marija in prineeza Ileana, ki sta si ogledali mesto in okolico. Češkoslovaško odlikovanje Jugoslovana Beograd, 26. maja. AA. Predsednik češkoslovaške republike dr. Tomaž Masaryk je odlikoval z redom Belega leva III, stopnje Frana P a-v 1 i č a , višjega svetnika finančnega ministrstva in komisarja finančnega ministrstva pri upravi državnih monopolov. Briand ostane zunanji minister Pariz, 26. maja. d. Briand je binkoštne praznike prebil na svojem posestvu Cocherelle. Nocoj se je vrnil v Pariz, kjer se bo jutri pod predsedstvom predsednika republike vršila odločilna seja ministrskega sveta, ki naj prinese končno jasnost o Briandovem odstopu. »Echo de Pariš«, ki je včeraj pisal, da se je Briand končnoveljavno odločil vztrajati pri svoji demi-siji, poroča danes, da bo Briand vendarle obdržal svoje mesto. Tako Doumergue, dosedanji predsednik francoske republike, kot njegov naslednik Doumer sta z vso energijo vplivala nanj, da prekliče svoj odstop. Španski primas pri papežu Rim, 26. maja. AA. Španski primas kardinal Segura je prispel v Rim ter bil sprejet od papeža v privatni avdijenci. Kakor poročajo, je kardinal Segura dal papežu ob tej priliki obširno poročilo o položaju v Španiji. V toku prihodnjih dni prispe več španskih škofov v Rim. Mahinacije bivšega nemškega prestolonaslednika Pariz, 26. maja. A A. Poročajo, da je bivši nemški prestolonaslednik posetil svojega očeta cesarja Viljema v Doornu in ga vprašal, ali bi smel sprejeti kandidaturo za predsednika nemške države. Nameravajo ga kandidirati prihodnje leto narodni socijalisti. Politični krogi menijo, da je ta vest malo verjetna, in poudarjajo, aj je dopisniku »Daily Heralda« pred kratkim Prestolonaslednik izjavil, da nima z narodnimi socijalisti nikakih zvez. Novi boji v Indiji Bombaj, 26. maja. AA. Vlada je odposlala v Birmo 4 bataljone vojaštva, da ojačilo tamošnje bojne sile, ki se bore proti upornikom. Nevarnost splošne stavke na japonskih železnicah Tokio, 26. maja. A A. Ker je vlada sklenila znižati vsem državnim uslužbencem plače za 25%, so železničarji zagrozili s splošno stavko, vlada je odredila vse potrebno, da se v primeru stavke vzdrži železniški promet. London, 26. maja. r. Spričo izredne važnosti letošnjega zasedanja i3veta Društva narodov in evropske komisije v Ženevi je bila skoro popolnoma potisnjena v ozadje važna mednarodna konferenca o žitu. Vendar pa so bila vprašanja na tej konferenci velikega gospodarskega pomena, kajti šlo je za to, da se določi na podlagi vsestranskega sporazuma nekaka »svetovna žitna politika«. Uspehi, ki so se dosegli v teku posvetovanj, katerih so se udeleževali zastopniki Evrope in Amerike, sicer ne odgovarjajo upom, ki so se stavili v konferenco, toda nekaj je bilo vendar storjeno, dasi je to bolj le formalnega značaja. Med sklepi mednarodni žitne konference je treba omeniti vsaj onega, ld sc nanaša na ustanovitev mednarodnega žitnega urada v Londonu. Naloga tega urada bo, da bo zbiral podatke o pridelovanju in zalogah žita po vseh izvoznih državah ter dajal vse potrebne informacije glede vpra- šanj, ki se nanašajo na žito. Nadaljna naloga omenjenega urada bo, da prouči način, kako bi se dala po posameznih državah znižati produkcija žita na eni strani, na drugi strani pa povečati njegov konsum. Zastopniki Jugoslavije, Romunije, Poljske, Madjarske in Bolgarije so izdali poseben komunike, v katerem naglašajo, da sicer ni še mogoča skupna akcija za uvedbo enotne »žitne politike«, da pa so na drugi strani prepričani o potrebi odbora, ki naj se peča z izvozom žita iz posameznih držav. Ustanovitev mednarodnega žitnega odbora je bila enoglasno sklenjena. Sedež tega odbora bo London, a sklical ga bo predsednik žitne konference. Predsednišlvo konference je ob zaključku izdalo komunike, v katerem je rečeno, da so brez vsake podlage vse vesti o tem, da bi bila delala sovjetska delegacija kakršnekoli težkoče na konferenci. Ta delegacija je namreč kazala — pravi komunike — najboljšo voljo za sodelovanje prav kakor vse druge delegacije. Sovjetska delegacija pa ni sopodpisala izjave držav gori omenjenih držav srednje Evrope, kot se je bilo razneslo v nepoučenih krogih. Nepotrjene so dalje tudi vesti, da bi se bila vršila v Londonu posebna re-gijonalna pogajanja med državami srednje Evrope in sovjetsko Rusijo. Po teh govoricah bi se bil celo dosegel nekak sporazum glede kontingentiranja produkcije žita v Rusiji in srednji Evropi. S temi govoricami se spravlja v zvezo izjava argentinskega poslanika v Parizu, ki je bil predsednik argentinske delegacije na londonski konferenci in ki je pred svojim odhodom iz Londona energično izjavil, da je sicer njegova vlada vedno pripravljena na mednarodno sodelovanje glede žitnega vprašanja, da pa ne bo nikdar pristala na rešitve, ki »bi odgovarjale interesom le nekaterih države. Zaključek kongresa Lige za društvo narodov Cela vrsia važnih resoSucij - Prihodnji kongres se bo vršil v Parizu - Obletnica KeiHog- Briandovega pakta nacijonaSen praznik Budimpešta, 26. maja. AA. Včeraj dopoldne in popoldne so zasedali odbori kongresa Lige za Društvo narodov. Pravni odbor, ki mu je predsednik Holandec Limburg, se bavi s tolmačenjem čl. 18 pakta Društva narodov. Odbor za mandate je sprejel resolucijo, ki t»o predložena vladam, katere so zastopane v Društvu narodov. Dalje je prišla v pretres resolucija o pobijanju lažnih ali tendenčnih vesti, ki bi utegnile ogrožati mir med narodi. Takisto so razpravljali o resoluciji o trgovini z mamili, zlasti z opijem, dalje o narodnosti poročene žene, o konvenciji za pobijanje nelojalne konkurence, o političnih zločincih, o mednarodnem statutu glede političnih zločincih, o mednarodnem statutu glede političnih zločincev, o osebah, ki so obsojene zaradi deliktov po civilnem pravu, o vohunstvu in drugih nedelih. Ukrajinska zveza je zaprosila, naj se odpošlje mednarodna komisija, ki bi proučila razmere Ukrajincev v sovjetski Rusiji. Odbor za prosvetno vzgojo sc je posebno bavil z vprašanjem filmov, dalje z vprašanjem nevarnosti sedanjega razsipanja bogastva itd. Odbor za notranja vprašanja je sklenil, da bo prihodnje zasedanje kongresa v Parizu in da se obletnica Kellogg-Briandovc-ga pakta, to je 7. avgust, proglasi za narodni praznik. V odboru za evropsko sodelovanje pod predsedstvom poljskega delegata Strom-skega je prišla v razpravo resoluciaj o potrebi razorožitve, ki jo je predložil poseben pododbor. Pri tej priliki je belgijski delegat Rolin predložil poročilo, ki zahteva, da se to vprašanje uredi z mednarodnim zakonodajstvom. Razvila se je živa diskusija, ki so se je udeležili govorniki raznih držav. Posebno sta zanimala govora grofa Apponyja in nemškega delegata barona Reinbadna. Nemški predlog je bil odbit, ker je zoper njega protestiral francoski delegat. Predsednik je pomiril obe stranki, nakar je predloženo resolucijo pododbor soglasno sprejel, le grof Appony se je odtegnil glasovanju. Odstranitev nesoglasij v avstrijski vladi Najkočljivejše težkoče so v glavnem premagane Dunaj, 26. maja. d. Danes so se nekako približale odločitvi politične in finančne težave vlade dr. Enderja, ki so jih povzročila nesoglasja v sami vladi in v vladni koaliciji, dalje primanjkljaj v državnem gospodarstvu in slednjič najnovejša težka kriza avstrijskega kreditnega zavoda. Vlada je sklenila za prihodnje dni delovni program, kateremu je na čelu zakonski načrt o davku na plače državnih in privatnih uslužbencev. Ta davek bo znašal kvečjemu 4%, pri čemer pa se bo najnižjim kategorijam kolikor mogoče prizanašalo. V ospredju je tudi program znižanja plač državnih uradnikov. To znižanje bo znašalo pri mnogih vrstah uslužbencev okrog 5%. Na dnevni red pride tudi nova novela o podporah za brezposelne. Ta predlog temelji v glavnem na predlogu za varčevanje, ki ga je sestavil še odstopivši minister za socialno politiko dr. Resch. Drugi načrti, zlasti načrt znižanja vseh postranskih prejemkov državnih uslužbencev, so bili za kratek čas odloženi. Prav jako so bili odloženi razni načrti o novih monopolih, o davku na samce in o zvišanju carine na kavo in čaj. Ta odložitev pa ne bo dolgotrajna. Trije že omenjeni predlogi, o katerih se je dosegel sporazum, bodo še ta teden predloženi narodnemu svetu. S tem novim sporazumom v okrilju vlade, ki ga bodo jutri ali pojutrišnjem tudi koalicijske stranke odobrile, so postale za zdaj brezpredmetne vse govorice o akutni krizi vlade Ender-Schober. »Die Wiener Allgemeine Zeitung« javlja, da so se nekatere močne inozemske finančne skupine (neka angleška, neka francoska in neka holandska skupina) zadnje dni izrekle pripravljene, da prevzamejo paket delnic Kreditnega zavoda, ki jili ima v rokah avstrijska vlada. Ti reflektanti pa pri lem niti ne skrivajo, kakor tudi omenjeni list, da hočejo s tem načrtom utrditi svojo politično pozicijo v Avstriji. Ta ponudba je seveda tako avstrijski vladi kot Kreditnemu zavodu zelo dobrodošla. Drugi listi pa poročajo, da so vse obveznosti Kreditnega zavoda za prihodnji ulti-mo že zagotovljene. Borza je bila danes nekoliko šibkejša, vendar pa hi reagirala na mnoga vznemirljiva poročila. Tudi valute so poskočile samo za nekaj točk. Volilna borba v Romuniji Bukarešta, 26. maja. n. Volilna borba je v polnem razvoju. Ministrski predsednik prof. Jor-ga je za binkošti potoval po Bukovini in Moldaviji. V Kišenjevu in Cernovicah je nastopil na dveh velikih zborovanjih in je med drugim dejal, da bo vlada sodila vse one, ki so hoteli zgraditi svojo lastno bodočnost na ledjih na roda. Program Albe Julie ni mogoč. Finančni minister Argetianu je na nekem zborovanju izjavil, da bo skušala vlada dobiti v Inozemstvu večje posojilo. Dr. Lv-pu, ki je pristaš vlade, je na svojih zbodovanjih v stari kraljevini izrazil nado, da je Romunija na najboljši poti k diktaturi. Nacio-nalno-kmetska stranka, ki nastopa z največjo vnemo v Transilvaniji, je izdlla geslo » Trans -silvania Transsilvancem«. Krvav spopad med komunisti in policijo na Češkoslovaškem Praga, 26. maja. A A. CTK poroča iz Bratislave: Včeraj je prišlo v mestu Košutin do spopada med skupino komunistov in policijo. Komunisti so »li na svojo skupščino, ki pa je bila prepovedana, in napadli stražnike, ki so jim hoteli razgnati skupščino. Stražniki so v samoobrambi rabili orožje. Pri tem so našli smrt trije komunisti, pet jih je nevarno ranjenih, nekaj pa lahko ranjenih. Pet stražnikov je ranjenih od kamenja, eden pa z nožem. Policija je več komunistov prijela. Vesti o odstopu kardinala Pacellija Rim, 26. maja. n. V Vatikanskih krogih se uporno širi vest, da bo sedanji vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli zapustil svoje mesto. On sam je baje že prosil papeža, naj ga razreši dolžnosti. Pravijo, da bo njegov naslednik kardinal Pizzardo, ki ga že sedaj nadomešča, Kardinal Pacelli bo bržkone dobil kakšno prazno mesto. Pred razpustom madjar-skega parlamenta Budimpešta, 26. maja. n. »Magyar Orszag& poroča, da pričakujejo vladni krogi, da bo vlada 3. junija razpustila parlament. Ministrski predsednik ima baje dekret za to že v rokah. Pred svojim razpustom bo parlament glasoval le še o zakonu o ustanavljanju zbornic in o načrtu za ratifikacijo trgovinskih pogodb med Madjarsko in Italijo ter med Madjarsko ln češkoslovaško. Zadnja pogodba pa še ni sklenjena. V petek bodo na skupni seji zgornje ln spodnje zbornice volili novega Čuvarja madjar-ske krone. Čeprav volitve še niso bile razpisane, se je vo lilna borba že pričela in za binkošti je bilo po vsej državi na stotine zborovanj. Tudi vsi ministri so bili na agitacijskih potovanjih. Položaj spomladanske setve v Rusiji Moskva. 20. maja, AA. Uradno poročajo, da spomladanska setev zelo ugodno napreduje. Do 20. maja so posejali 140 milijonov akrov ozemlja, kakor je bilo predvideno v petletnem načrtu. Od te površine so posejala 94 milijonov akrov kolektivna gospodarstva, 13 milijonov sovjetski poljedelci in 33 milijonov ostali kmetje. Po desetih letih obsojena Jugoslovana iz Italije Pula, 26. maja. n. Tukajšnje sodišče je obsodilo Franca Brenčelja in Ivana Staniča, ki sta 15. maja 1921. — torej pred 10 leti —■ napadla fašista profesorja Valentija in ga pretepla, na 15 oz. 19 let težkega zapora. Oba obsojenca sta v inozemstvu. JUGOSLOVAN Sreda, 27. maja TOTI. ............ m iifTiri'im^".»^««antewjp» mmn \'iimammammmgMiiamasKmmmammmmmmmmmmmmmm Dr. Marinkovič o uspehih ženevskega zasedanja Izjava našega zunanjega ministra novinarjem ob povratku iz Ženeve Stran 2 Po naši krivdi Večkrat s« slišijo pritožbe, kako imajo v nekaterih podjetjih tujci najlepša mesta, doc itn se naši ljudje prelijejo le s težavo do najzadnejših in najslabših. Navadno eledi vsaki takšni ugotovitvi poz.)v na Beograd, da napravi red in da s svojo politično močjo odvzame tujcu službo in jo dodeli domačinu. Ta poziv Beogradu pa jele v neznatni meri upravičen, ker vlada ne more tako globotko posegali v vodstvo posameznih podjetij. Kar more vlada storiti, je samo to, da zaščiti svoje državljane in to je naša vlada z raznimi predpisi glede bivanja tujcev v državi tudi že »torija v izdatni meri. Kakor v mnogih drugih stvareh, tako je tudi v tem vprašanju rešitev le v samopomoči. Ne seveda v samopomoči, ki se zateka k nasilju in se spozablja celo do proti postavu osti, temveč le v samopomoči, ki pomeni resno in živo podrobno nacijonal-jio delo. Baš tega dela pa je vedno manj in manj, ker se je nas oprijelo neko lahko-inišljeno naziranje, ko da je nacijonalno delo v naoijonalni državi sploh o obve/ani, da v vsakem pogledu izpolnjujejo svojo naoijonalno dolžnost, ali se je potem čuditi, če jo zanemarjajo zasebniki. In bodlnw čisto odkritosrčni! Ali ni tudi vse polno naših ljudi, ki so prepričani o nadvrednosti tujca, ki venomer govore in poinavljajo, da je dobro samo to, kar pride iz tujine, slabo pa vse, kar je domače. Ali ni dosti naših ljudi, ki raje vidijo v podjetju tujca ko domačega človeka, ker se še niso mogli otresti stare hlapčevske tradicije. Pa če nastavijo na vse zadnje domačina, ali mu dajo isto plačo, kakor so jo dali tujcu? T; šilih in sličnih resnic bi mogli navesti še celo vrsto, a vse dokazujejo le eno, da je le naša krivda, če ponekod odjedajo tujci domačinom najboljša mesta. Če bi Imeli več nacijonalnega ponosa, če lii poznala intenzivno nacijonalno delo, da bi sami pazili na to, da so povsodi nastavljeni naši ljudje, potem bi tudi tuja podjetja spoznala, da smejo imeti v svojih podjetjih res le neobbodno potrebne tuje strokovnjake, keu' bi jim drugače ljudska nejevolja presllno škodovala. Kaj pa mi storimo, da bi tuji podjetniki prišli do tega prepričanja? — Nič in še enkrat nič! Beograd, 26. maja. 1. Danes dopoldne se je zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič vrnil z majskega zasedanja Sveta Društva narodov v Beograd. V spremstvu dr. Marinkoviča so bili jugoslovanski poslanik v Bernu dr. Milojevic, ministrov pomočnik Fotič in šef kabineta Kovačevič. Na postajo so ministra sprejeli uradniki zunanjega ministrstva in več časnikarjev. Dr. Marinkovič je še pred dohodom v Beograd v vlaku dal novinarjem izjavo o mednarodnem položaju po majskem zasedanju Sveta DN. Dejal je, da je bil glavni predmet, o katerem se je morala voditi na majskem sestanku DN razprava, vprašanje avslrijsko-nemške carinske zveze. To vprašanje se je rešilo tako, kakor se je edino moglo rešiti, čim je bilo sproženo pravno vprašanje: ali ima Avstrija sploh pravico sklepati take konvencije? Stvar je bila poslana haaškemu sodišču, da izreče svoje mnenje. Seveda bo moralo mnenje, ki ga da to sodišče, biti odločilno za obe stranki. Ali bo še potem kaka razprava o teni vpra- Beograd, ‘26. maja. AA. 16. maje (■ J- je na naših železnicah uveden nov vosni red. V noči od 14. Da 15. maja je biil izvršen prehod iz starega v novi vozni red brez najmanjše ovire ali motnje. Predvideni promet v dobi 1991/1932 po novem voznem redu od 15. maja 1931 do 22. maija 1932 je izdelan na osnovi nktepov mednarodnih konferenc im »kiepov meddiiretkcijsikih konferenc ter na zahtevo po-edinih ustanov, korporacij in gospodarskih krogov na podlagi apazovanj v toku vefja.ve voanih redov 1930/1931. V kolikor vsebuje vozni red mednarodni promet, je bilo za njegovo ■ureditev šest raznih mednarodnih konferenc, lin sicer dve v Kodanju ter po ena v Curihu, Amsterdamu, Parizu in Miimchenu. V Kodanju je bil dotočen vozni red za direktne vlake, direktne vagone ter sijnpfan-orijenit-ekspres. SOE je bito dovoljeno povečanje hitrosti preko našega teritorija, tako da je po novem redu potovanje za eno u.io krajše. Isto je bito doseže- iio na bolgarskih železnicah, tako da je bil vozni ied SOE skrajšan za ‘2 uri in da prihaja mesto bo 14. po novem voznem redu v Carigrad že ob 12. opoldne, Istp velja za obratni pravec. Poleg spremembe veznega reda SOE je razpravljala konferenca v Kodanju o modifikacijah v mednarodnem prometu preko teritorija naše kraljevine. Uveden je eezonsiki vtlaik l/vo—Sušak, tako da ima v Lvovu zvezo z Varšavo. Ustanovljen je bil tudi brzovlak Praga— Trsat—Sušak preko Madjarske z zvezo s Poljsko in Nemčijo. Dalje je povečana hitrost vlakov Solun—Beograd. Istočasno so bile določene neke spremembe voznih redov e sosednimi državami. Na konferenca v Curihu so razpravljali o progii Švica—Adelberg—Wien eksipres (SAWE), kj je podaljšek proge Catlais—Pariz —Dunaj do Budimpešte, kjer ima zvezo z Beogradom in OSE. Proga Sohwarzacih—Dunaj in Zagreb—Miinchen »ta s tem v zvezi. Pri teni »o bili prizadeti interesi OSE, ter jp zato konte renoa v Parizu razpravljala o vprašanju, ali se dopusti vlakom SAW1? priključitev spalnih voz v Beograd in Atene. Kajti na podlagi konvencije z OSE z leta 1919 je bil promet s spalnimi vozovi dovoljen le OSE. Prišlo pa je do sporazuma na konferenci v Parizu na ta način, da se je dovolila trikrat tedensko vlakom SAWB priključitev spalnih voz pod pogojem, da se poviša brzina vlakov OSE, tako da bodo hitrejši od vseh ostalih vlakov. Ta konvencija stopi v veljavo 22. maja šanju, to bo zaviselo ne saino ud tega, kakšno mnenje bo podalo haaško sodišče, temveč tudi od splošnega razvoja razmer. Vsekakor se je pridobilo na času in to daje možnost za diplomatske akcije, ki bi mogle spremeniti ves razvoj tega vprašanja. Na sestanku komisije za proučevanje evropske zveze so bili sprejeti nekateri načelni sklepi, ki utegnejo biti velike važnosti. Če se ugotovi z delom komisij, ki so bile določene, da te sklepe podrobnejše izdelajo, da so sklepi praktično mogoči, in če se proti pričakovanju ne naleti v teh komisijah zopet na načelne razlike, ki bi jih komisije same ne že končnoveljavno izravnale in ki bi bile ovira vsakemu konstruktivnemu poslu glede skupnega sodelovanja evropskih narodov in odstranjevanja vzrokov gospodarske krize, potem je bil uspeh prvega in drugega sestanka zelo velik. Šele čas mora pokazati, ali nastane iz tega kaj končno veljavnega. 1932., tako da bo OSE mesto ob 10.10 prišel v Beograd že ob 8., iz Carigrada pa mesto ob 20.20 ob 8.09. OSE med Beogradom in Zagrebom b ovozil na progi Zagreb-Dudo Selo-Nov-ska, ker je ta proga za 12 km krajša od dosedanje ter se poleg tega pridobi na času zaradi obračanja v Zagrebu. Atenski del proge S6E pa bo šel preko Beograda-Kratjeva-Kosovske Mitroviče v Solun, b čimer se prihrani obračanje v Skoplju. Posebno važnost so pripisovali zvezi z Bukarešto. Ko ho izdelan most čez Dolenji Dunav, bo vozil SOE čez Krajovo, s čimer bo skrajšana pot za 3 do 4 ure. Vse le zveze kažejo največji pomen Beograda, ker vozi preko Beograda najdaljša evropska proga in se tu cepi na druge evropske proge. Najvaž nejše proge so: London-Pariz-Zagreb-Beograd, Berlin-Praga-Beograd, Beograd-Bukarešta, Beo-grad-Sofija-Stambul-Bagdad in Beograd-Kralje-vo-Skoiplje-Atene. V Amsterdamu je mednarodna železniška konferenca- razpravljala o mednarodnem tranzitnem prometu. Na naših progah bodo vozili pospešeni tovorni vlaki, ki ne bodo stali na malih postajah. S tem je skrajšana vožnja tovornih vlakov iz Caribroda do Jesenic za 12 ur. Na ta način bo šlo preko naše države veliko več mednarodnega prometa. Uvedeni bodo tudi posebni sezonski vlaki za bitro pokvarljivo blago (sadje, jajca), ki bodo imeli najhitrejše zveze s tržišči na zapadu. Konferenca v Miinchenu je bila dopolnilo konference v Amsterdamu. Na tej konferenci so bile definitivno določene ure mednarodnih vlakov in urejen skupni vozni red za evropske brzovlake, ki so važni za mednarodni promet. Kar se tiče našega notranjega prometa je bilo upoštevano vse potrebno na podlagi opazovanj v toku prošlega leta. Posebna pozornost je bila posvečena razvoju turizma v državi. Uvedeni so po potrebi izletniški vlaki. Vsem potrebam je bila posvečena največja pozornost, vendar se niso mogle upoštevati v voznem redu vse zahteve. V toku leta bodo radi toga gotovo nastale neke izpremembe na podlagi upravičenih potreb, pri čemer se bo vodil račun o fiskalnih interesih železnice. Kakor se iz tega vidi je često potrebno menjati vozni red. Doseženo je bilo zboljšanje z uvedbo vlakov na novih progah, s čimer se razdalje skrajšajo po času. Pri tem so vpoštevane vse želje, v kolikor to dopuščajo proge ter dela. ki se vrše radi reno-viranja prog. odobravanje je žela lovska eskadrila treh letal tip Avia. Kapetan Sintič, poručnika Bajdak in Lukanovič so izvajali tako smele akrobacije, da je navzočim zastajal dih. Višek prireditve je bil nastop bambarderske eskadrile, katero so napadle lovske eskdrile. Zopet so se pokazali naši vojni piloti kot prvovrstni mojstri in akrobati zraka. Sledilo je nato spuščanje padobranov ter pobiranje poročil s tal letom. Ta točka je bila izredno nevarna, vendar so jo izvedli naši piloti hvalevredno. Prireditev je zaključila točka: bombardiranje določenega prostora. Na aerodromu je bil označen velik krog, v katerega so morali letalci z višine 1000 m spuščati bombe. Vseh 10 vrženih bomb je padlo v krog. Mednarodni meeting. V ponedeljek se je vršil mednarodni letalski meeting, katerega se je udeležilo 20 letal iz Anglije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, Jugoslavijo so zastopali piloti Stanisavljevič, Čolnar, Egger, Kurirk ter kapetana Cinčič in Gradišnik. Letala so imela nalogo, pristati na točno odrejenem mestu. Za tem se je vršila hitrostna tekmrt na progi 73 km ter h koncu tekma v akrobaciji. Rezultati še niso točno izračunani ter jih bomo objavili jutri. Zveza rudarsliili in topil-niškili podjetij Jugoslavije Beograd, ‘26. maja. 1. Danes dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor Zveze rudarskih in topilniških podjetij Jugoslavije. Zbor je otvoril predsednik Dragaš Matejič, ki je pozdravil odposlance in predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki predsedniku vlade generalu Živkoviču in ministru za gozde in rudnike inž. Sernecu. Nato je imel zelo izčrpen govor načelnik ministrstva za rudnike Turina, ki je pozdravil ustanovitev zveze in orisal njen pomen za pospeševanje našega rudarstva. Za njim je govoril predsednik Matejič, ki je opisal cilje nove zveze. Nato je imel obširno poročilo o našem rudarstvu Dragan Miličevič, ki je govoril o položaju rudarstva v narodnem gospodarstvu. Na koncu ie zbor sprejel tole resolucijo: 1. Ustanovni občni zbor Zveze rudarskih in topilniških podjetij kraljevine Jugoslavije pozdravlja prizadevanje kraljevske vlade za ureditev in konsolidacijo političnih in gospodarskih razmer v duhu manifesta od 6. januarja. 2. Zveza pozdravlja iniciativno delo ministra za gozde in rudnike prof. inž. Dušana Serneca pri ustvarjanju enotnega rudarskega zakonodaj-stva in prosi, da se pravilniki, ki bodo potrebni za izvoz teh zakonov, sestavijo s sodelovanjem zastopnikov zveze. Zveza priporoča na osnovi najnovejših naukov in izkustev v naprednih rudarskih drža-vab gospodarsko koncentracijo vse domače topilniške industrije v obliki slir* dikaliziranja. 3. V ta namen bo zveza svojim Članom dala konkretne vzpodbude. 4. Zveza prosi ministra za gozde in rudnike, naj prouči ukrepe za pobijanje uvoza tujega premoga s pomočjo železniških in brodarskih tarif, banovinskih trošarin in s priznavanjem ugodnosti domači premogovni industriji na domačih tržiščih, kakor tudi ob izvozu v inozemstvo. 5. Zveza apelira na kraljevsko vlado, naj zaradi zaščite naših začetniških rudarskih in topilu iški h podjetij pri sklepanju trgovinskh pogodb v nobenem slučaju in za nobeno kompenzacijo ne odstopa od najnižje carinske zaščite, kakor jo nudi veljavna carinska tarifa. 6. Zveza prosi prometno ministrstvo, naj z dovoljevanjem ugodnostnih prevoznih postavk, posebno za obmejne kraje, omogoči neuspešno tekmovanje domačega premoga z inozemskim. 7. Zveza zahteva, naj se v najkrajšem času ukine prispevek za pokrajinski pokojninski sklad, ki ga morajo brez razloga in celo za ne-rudarske potrebe plačevati premogovni rudniki v Dravski banovini. 8. Zveza prosi kraljevsko vlado, naj izda vsem državnim in samoupravnim ustanovam ukaz, da uporabljajo za vse svrhe, kjer ni ne-obhoduo potreben tuji premog, samo domači premog. Zveza prosi kraljevsko vlado, da dajanje podpor našim paroplovnim podjetjem veže na obvezno porabo domačega premoga vsaj za obalsko plovbo. Dalje naj pri splošnih pogojih za javne nabave s posebno klavzulo obveže domače dobavitelje, ki izdelujejo blago v naši državi, da so dolžni v svojih podjetjih rabiti samo domače kurivo. Zveza razen tega zahteva, da se za naprave in instalacije, ki niso prirejene za uporabo domačega premoga, ukine oprostitev od carine iu da se zanje pri uvozu premoga povečajo carine. Zveza prosi kraljevsko vlado, naj čim prej osnuje zavod za domače kurivo, ki naj bi bil vrhovni razsodnik za vsa vprašanja topilniškega gospodarstva. 9. Zveza zahteva, naj se napravi enoten načrt za sistematično elektrifikacijo naše države, in sicer v prvi vrsti na bazi velikih central pri samih rudnikih. Pozove naj vsa pristojna ministrstva, naj o priliki razpravljanja vprašanj o elektrifikaciji pritegnejo vedno tudi zastopnike tc zveze. 10. Zveza bo podpirala posebno izvoz naših rudarskih proizvodov. 11. Zveza izjavlja svečano, da je ona kot enotna in popolnoma stanovska organizacija edina legitimirana pri vseh teh vprašanjih zastopati interese jugoslovanskega rudarstva in topilništva. 12. Zveza se s svojim upravnim odborom, s predsedstvom in tajništvom stavlja državnim in samoupravnim oblastvom, posebno pa ministrstvom za gozde in rudnike, za finance in za promet na razpolago v vseb vprašanjih našega rudarstva. Občni zbor je resolucijo soglasno sprejel. Na koncu je bila še izvoljena zvezna nprava. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 26. maja. (d.). Lepo vreme bo trajalf naprej, mogoče pa je. da ga prekinejo nevihte Velike letalske svečanosti v Zagrebu Okoli 40.000 gledalcev je prisostvovalo avijatičnemu mitingu na aerodromu v Boromgaju, katerega so se poleg naših avijatičarjev udeležili tudi Poljaki, Čehi, Nemci, Angleži in Francozi Za binkošti je dobil Zagreb svečano lice. Vlaki so pripeljali iz vseh krajev države na tisoče oseb, da prisostvujejo velikemu avijatskemu meetingu na vojaškem aerodromu v Borngaju pri Zagrebu. Nepregledne množice ljudi so napolnile velikanski prostor In doživele pravi triumf naše vojne avljacije. Krst treh novih aeroplanov. V nedeljo dopoldne in že v zgodnjih jutra-' njih urah je bilo na aerodromu v Borongaju živahno vrvenje. Več tisoč gledalcev je prisostvovalo svečanemu krstu treh novih letal zagrebškega Aerokluba. Poleg funkcijonarjev aerokluba so bili navzoči zastopniki raznih oblasti, med drugimi komandant 4. armije general Marič, komandant divizije general Ječmenič, zastopnik Nj. kr. Visokosti princa Pavla podban dr. Hadži, predsednik stola sedmorice dr. čimič ln drugi. Krstne svečanosti je opravil nadškof dr. Ante Bauer. ^ Nova letala so bila nameščena pod častno tri-bino In sicer letala »Plzen«. »Zagreb« in »Beli orel«. Predsednik aerokluba Sessler je nagovoril predstavnike oblasti in pozdravil zastopnike Češkoslovaške, Poljske, Francije, Anglije, Nemčije in Avstrije. Krst so izvršile soproga bana Savske banovine ga. Perovič, dalje soproga komandanta armije ga. Marič ter soproga predsednika Zalo pa se tudi nič ne izpremeni in zato morajo naši ljudje ostati na zadnjih mestih. In tako bo ostalo, dokler se ne lotimo resnega naoijonalnega dela, zabavljanje in zdihovanje pa vržemo med staro šaro, kjer jima je edino pravo mesto. aerokluba ga. Sessler. Nato so se vršili poizkusni leti ter so vodili letala znani naši najboljši piloti: kapetan Cenčič, kapetan Gradišnik in Jankovič .Svečani del krsta je bil s tem zaključen, Prihod tujih letal. Na sporedu letalskega meetinga je bila tudi mednarodna tekma, na katero' so poslali svoje zastopnike aeroklubi češkoslovaške, Poljske, Francije, Anglije, Avstrije in Nemčije. Nekatera letala so dospela že tekom preteklega tedna, do-čim so prispeli Poljaki, Angleži in Francozi v nedeljo dopoldne. Angleško ekipo je vodila zibana slavna avijatičarka miss Spooner. Krasna parada naših vojnih letal. Višek letalskega meetinga je bil prvi dan, ko so sodelovala letala naše vojske. Nepozabno bo ostalo vsakemu udeležencu veličastno manevriranje naših vojnih letal, katera so vodili naši najboljši vojaški piloti. Na vzhodni strani aerodroma je nudila krasno sliko vrsta 65 letal, pripravljenih za razne točke. Celokupno prireditev je vodil komandant 4. avljatičnega polka major Schwarz. Produkcije so vzbudile pri gledalcih viharje odobravanja in pritrjevanja in to povsem zasluženo. Naši vojni piloti so se pokazali dorasli najboljšim in najznamenitejšim tujim zračnim akrobatom in jim je ob koncu čestital sam komandant armije. Bojna eskadrila 10 letal pod vodstvom kapetana Uzelaca, je izvršila v zraku defile s tako preciznostjo in sigurnostjo, da so gledalci kar strmeli. Sledila Je nato akrobatska produkcija, katero so izvajali naši najboljši piloti: kapetan Burkuš ter poročnika Mjševič in Grahovac. Največje Veliki pomen novega voznega reda na naših železnicah Zborovanje članov liar. strokovne zveze Občni zbor Drušiva »Trgovska akademija« v Ljublf ani V petek 22. t. m. se je vršil redni občni »bor Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani, 1» se je v glavnem pečal z vprašanjem zgradbe poslopja za Drž. trgovsko akademijo. Zboru je predsedoval njegov agilni predesed-nik g. Ivan .Jelačin, predsednik Zbornice TOI. Uvodoma se je spominjal preminulih članov g. Petra Slepica, Draga Schwaba in Medveda. Nato je na njegov predlog sklenil, da se pošljejo zahvalne brzojavke ministrskemu predsedniku gene ralu Zivkoviču in ministru trgovine in industrije Juraju Deuiotroviču za njuno naklonjenost ki sta jo pokazala društvu pri rešitvi vprašanja gradbenega posojila za šolsko poslopje Trgovske akademije. h poročila o delovanju društva in o stanju gradbene akcije posnamemo, da se je društvenemu predsedniku končno vendarle posrečilo dovesti gradbeno akcijo do srečnega zaključka s tem, da je vlada ustregla prošnji društva in da je bila vstavljena že v lanskem in sedaj tudi v letošnjem državnem proračunu auuiiteta Din 400.000-— za najetje gradbenega posojila Din 4,703.330— pni Drž. hipotekami baraki. Ministrstvo trgovine in industrije je preko g. bana pozvalo Društvo »Trgovska akademija«, da izdela čimpreje končne načrte in proračune fer jih predloži, obenem pa da radi zadolžitve pri DPismo od Valdorja«. Prebral je pismo in glas presenečenja se mu je izvil iz grla. »Kaj ti piše prijatelj?« »Ko sem mu sporočil, da ti, dragica, ne moreš sprejeti njegove ljubezni, se je vkljub mojim svarilom udeležil zarote proti vladi. Včeraj ga je neko francosko sodile obsodilo v deportacijo v Novo Kaledonijo, Piše mi iz ječe ter me pozdravlja.« Kakor je Farnmor iskreno obžaloval vpričo Lucilie prijateljevo usodo, vendar mu je bilo, kakor da se mu je odvalil kamen od srca. Valdorjeva navzočnost na Angleškem ga je vedno vzuemirjala. Bog ve po kakšnem naključju bi bil utegnil dognati, da je Lucilia Errollova hčerka. Ko je zvečer v mesečini sam korakal k morskemu obrežju, si je dejal olajšano: Obzorje mojega življenja se vedri. Z Valdorjem je izginil zadnji oblak. Zdaj si brez skrbi in prost. Iz teh misli ga je nenadoma predramila ženska postava, ki je stopila iz temnega gozda in mu položila roko na rame. Bila je Marion Vavasour. »Končno,« jo začela, »končno se vidiva zopet iz oči v oči!« Zaničljivo in zmagoslavno so zvenele njene besede v gozdni tišini. Farnmor je prepoznal žensko in se opotekel nazaj, kakor da je treščilo vanj. »Končno — končno — sem odkrila na vašem oklepu mesto, kjer vas morem raniti. Kako sem hrepenela po temi Edini smoter mojega bednega življenja je bil uničenje vaše sreče, zlom vaše oholosti. In v Erlebru mi je milostna usoda odkrila tajnost, s katero morem uničiti za večno vašo srečo.« Z izbuljenimi, prestrašenimi očrni je strmel vanjo. »Ali jo hočete umoriti, kakor ste umorili njenega očeta!« »Le tiho bodile, Farnmor!« je vzkliknila ženska in njen glas je bil mehkejši. »Ne mečite mi na glavo greha, ki sva ga skupno zakrivila. Poslušajte me. Da, imela sem namen zadeti va3 v vaši sreči brez obzira, neusmiljeno sem vas hotela udariti, kakor sto me vi udarili. Le poslušajte! Se prejšnji večer je bila LucUia v moji oblasti. Sama je sedela na klopi pod zvezdnatim nebom. Z eno besedo bi vam bila mogla vzeti, kar vam jo najdražje na svetu. Po naključju sem odkrila grobni napis v Erlebru, poizvedovala sem pri kmetih, Lucilijina podobnost z Errollom pa jo potrdila moje izsledke. In tako sem dognala, kdo so bili starši vaše žene, ki jo tako obožujete. V mojih rokah jo bila vaša sreča. In vendar je nisem razrušila. Ali biva v resnici neki Bog, ki nas skuša rešiti najglobokejšega pekla? Ko sem v temi prežala nanjo, sem jo slišala moliti. Molila je za vso trpečo in za vse, ki so obteženi z grehi in zločini. In tedaj nisem mogla dvigniti roke proti toliki čistosti in dobroti. Ona mi je pokazala pot k odpuščanju. Vkljub svoji prisegi, da se maščujem, sem sklenila, da ne prizadenem zla nedolžnioi zaradi greha krivca. Vaša tajna ostane pri meni. — Učite se zdaj od mene!« Nehote ji je prožil roko. Tako ga ni še nihče potrl. »Prav imate — oba sva kriva njegovo smrti — oba morava skušati oprati svoj greh s tem, da osrečimo njegovo nedolžno hčerko. Ločiva se torej nocoj v miru. Pojdiva spravljena narazen in delajva po njenem plemenitem vzoru.« Ko je po kratkem bolestnem premišljevanju dvignil pogled, je Marion Vavasour izginila in nikdar več je niso videlo njegove oči. Od tistega dne sta bili njegova oholost in sebičnost zlomljeni. V tisti noči jo Farnmor prisegel, da bo velikodušen, usmiljen in zaščitnik slabotnih in revnih, ker mu je odpustila njegova zagrizena sovražnica. Lucilia pa mu je lajšala izpolnjevanje to prisege; ona ga je naučila ljubezni do človeštva. KONEC (Ms pedeinici smrti SrecSio Kosovela Danes poteče pet let, kar je v evoji domači iiiišii v Tomaju na Krasu komaj dvaindvajsetleten umrl Srečko Kosovel, ena najsvetlejsih postav moderne slovenske književnosti. Pet let — to je prav za prav tako majhna razdalja, da ne moremo nad življenjem dn delom nekoga -klepati še nobene zadnje bilance, še manj pa bi nam bilo treba obnavljati in oživljati spomina vanj: Srečko Kosovel po svojih delih še danes ta dan tako t'esno in intimno živi med iiamii, da bi ga vsak tekoči pregled današnje slovenske pesniške proizvodnje moral označiti ne samo za najplodovitejšega, temveč morda tudi za umetniško in življenjsko najpomembnejšega tvorca mladega rodu. Toda usoda nje-ovega življenja je tako vaebovpijoče tipična za usode vseli naj resničnejši h, najdragocenejših iskalcev dn borcev s svetom in s samimi seboj, da bo spomin nanj zrakom združen z borbo vsega, kar je mladega in živega in kar se zoper vse staro in mrtvo bije za večno novi obrat človeka in za večno novo podobo sveta, Srečku Kosovelu se je v življenju zgodila ena sama majhna, težka krivica, kakršne more biti deležen samo nekdo, Id je v sebi resnično velik dn čist: slovenska literarna družba, naši uredniki in recenzentje niso utegniild opaziti, la v tem neznatnem, bledem, plahem mladem Moveku gori silen plamen, kakršnega ni premogel nihče daleč na okrog. Resnica je, da je bil Kosovel zelo zaprt svetu in ljudem; toda še vse bolj kakor on so se ljudje in svet zaklepali pred njim. Im tako je do konca ostal na cesti, sam, nikamor povabljen, nikjer sprejet, in je umiil. Tako je umrl človek z dušo, ob katere raztrganih, krvavečih utrinkih bo moglo živeti še par rodov naše književnosti in našega življenja. Im tako bo najbrž moral pasti še marsikdo, ki bo majhen, brez imena prišel od kod dn bo beden tikal na vrata slovenske literature — čistosti, svetemu ognju, preprostemu, nerafiniranemu talentu in svetli, meračunajoči mladosti bodo ta vrata najbrž še dolgo, dolgo zaklenjena. In zato bo za mlade ljudi spomin na Kosovela moral se dolgo, dolgo biti podaiganje vere in klicanje na -borbo za zmago vsega čistega in resničnega. Fri. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998 Celfe * Krstna slava 3!). polka. Jutri v sredo 28. t. m. bo imel celjski 39. pešadijski polk svojo slavo v spomin na zavzetje mesta Črne. Sečenje kolača bo ob 10. na Glaziji. * Uradni dan Zbornice za TOl za Celje in okolico bo v torek 2. junija od 8. do 12. v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica St. 8, pritličje, leto. Stranke, ki želijo kak nasvet v zadevah, ki jih zastopa zbornica, naj se v navedenem času zglase. * Dr. Korošec v Celju. Za praznike je bival v Celju minister n. r. g. dr. Korošec. Bil je gost celjskega opata. * Koncert vojaške godbe priredi društvo Rdeči križ« danes 27. maja ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Svirala bo vojaška godba iž Maribora. Vstopnina za osebo 5 dinarjev, predplačila se hvaležno sprejemajo. Ker zasleduje društvo vzvišene cilje in ker je potrebno izdatne podpore, se pričakuje obilna udeležba. * Savinjske planine ob praznikih so bile obiskane od nebroja planincev in smučarjev. Na Okrešlju in na Korošici je bilo mnogo smučarje? k Zagreba, Ljubljane, Maribora in Celja, na drugih hribih pa planinci. Pri Piskerniku je bilo vse polno, pri Plesniku so otvorili hotel. Dotok turistov je vsako leto večji, čim bolj se zbojšajo prometne razmere ter planinske koče in hoteli. Snega je še toliko, da bodo smučarji še koncem junija vozili po ujem. * Otvoritev kopališč. V pondeljek 1. junija se otvorijo vsa mestna kopališča in sicer žensko kopališče in moško kopališče v mestnem parku ter plavališče »Diana« na Bregu. * Deček pod vozom. V petek zvečer je neki voznik iz Vitanja v Gaberju povozil (j-letnega Golmajerja Ivana iz Gaberja. K sreči je dobil fant le lažje poškodbe. * Smrtna kosa. V javni bolnici je 25. t. m. umrl 75-letni Usar Jurij, prevžitkar iz Rogin-ske gore pri Šmarju.; istega dne je umrl 56-elni delavec Jager Ivan iz Drešinje vasi, ki se . pretekli teden ponesrečil na ta način, da je voz sena padel nanj in mu zlomil hrbtenico; nadalje je 25. t. m. umrl 70-lelni zasebnik Bauer Bernard iz Gosposke ulice št. 30. * Šport ob praznikih. Napovedani teniški turnir med SK Celje ter SK Bled se ni vršil, ker je SK Bled odsiopil. SK Celje pride rati tega f. mariborskim Rapidom v finale za državno prvenstvo. Nogometna tekma med SK Celje ter SK Svoboda iz Maribora je končala z 4 : 3 (2 : 2) v prid mariborčanom. * Mestni kino predvaja danes in jutri v četrtek zvočno opereto »On in njegova sestra«, v kateri nastopita češki komik Vlasta Burian ter nisatelj Roda Roda, znan iz filma »Feldmaršak. Zvočna predigra. Škocijan Razočarani gasilci. V nedeljo je priredilo ga dlno društvo v Dolnjem Mohorovcu pri Št. Jerneju veselico, ki ni uspeta. Trbovlje Poroka. Poročila sta se tukajšnji stavbenik . Božič Anton in gdč. Mahkovec Marija, hčerka tukajšnjega trgovca. Obilo sreče! Jz Dravske e d Gospodarsko študijsko potovanje nemških industrijalccv po Romuniji, Bolgariji in Jugoslaviji bo pod vodstvom gospoda dr. Walter Hoffmanna, profesorja na rudarski akademiji v Freibergu na Saksonskem. Na tem potovanju pridejo izletniki tudi v Slovenijo in bodo 1. junija t. 1. v Ljubljani, naslednji dan na Bledu in na Jesenicah. Udeležniki tega potovanja so gospodje: 1. Dr. Gunther Beindorf, pri tvrdki Gunther Wagner-Hannover, barve, pisarniške potrebščine, Hannover. — 2. Wolf pl. Bleichert, pri tvrdki Bleichert, žične železnice in transportne naprave, Leipzig. — 3. Fricke, pri tvrdki Raboma, strojna tovarna, Berlin. — 4. W. Halbach, ravnatelj in namestujoči član načelstva tvrdke Bersigvverke, Hindenburg-Borsig-vvalde. — 5. Dr. IValter Hoffmann, redni profesor za nacijonalno in državno gospodarsko vedo na saksonski rudarski akademiji, Frei-berg-Dresden. — 6. Dr. Hugo, član parlamenta, prvi syndikus industrijske in trgovske zbornice, Boetuun. — 7. Dr. R. Kobler, predsednik direktorija lipskega sejmskega urada, Leipzig. 8. Dr. Miiller, veleindustrijalec, Leipzig. — 9. Dr. Paul Riihlmann, profesor in vladni nad-svetnik v državnem arhivu, Berlin. — 10. Dr. ing. h. c. Hugo Weber, državni minister na r., predsednik deželnega odbora saksonskega rokodelstva, Dresden. — 11. Dr. O. Wolf, veleindustrijalec, viskoza in strelni bombaž, Bom-litz pri Bremenu. — 12. Tehnično vodstvo: pl. Geldern-Crispendorf, mednarodna prometna pisarna sejmskega urada, Leipzig. NABAVITE SI IMPREGNIRAN PLATNEN »PAN« OVRATNIK. 943—20 d Nori odbor Udruženja rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana, o katerem smo že poročali, se je konstituiral sledeče: predsednik g. dr. Dinko Puc, podpredsednik g. Ernest Vargazon, tajnik g. Rajko Paulin, blagajnik gosp. Joško Biber, predsednik nadzornega odbora g. 1. Bulajič, njegov namestnik g. Rudolf Kramar. Gornji odbor poziva tovariše rezervne oficirje, da vsi brez izjeme takoj prijavijo svoj pristop k udruženju, zanašajoč se na to, da bo vsak rezervni oficir smatral za svojo dolžnost, sodelovati kot član v enotni organizaciji, ki je prva poklicana z vsemi močmi sodelovati na konsolidaciji ujedinjene Jugoslavije. Novi odbor si je nadel nalogo, dati društvu novo življenje brez ozjra na dogodke preteklosti ter vstvariti močno, složno, tovariško organizacijo, vredno svojih visokih ciljev, ki morajo bili sveti vsakemu jugoslovanskemu rezervnemu oficirju. d Zorko Prelovec: O, da jc roža moje srce! Moški zbor (kvartet) z baritonskim solom (že tiskan). Zorko Prelovec: Le enkrat še! Moški zbor (v tisku). Obe melodijozni, pevni in laliki pesmici je izdalo pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Cena prvi kupljeni partituri vsake pesmi 5 Din, nadaljnim Din l-50, v knjigarnah 5 Din. d Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji, naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice preje, dokler si niso ogledali strojev in orodja, ki je v bogati izbiri razstavljeno na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. Najmodernejše stroje dn orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne domače in tuje tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajša svoje delo dn doseže izdatne prihranke na času in denarju. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg t2. 600 d Za pomladanske izlete Vam nudi najbogatejšo izbiro »provijanta« velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti. 1164 d Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XI. ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejmski trafiki za obiskovalce velesejma. — Omenjene »Vardar« in »Drina« cigarete se bodo prodajale v škatljicah po 20 kom. po ceni, ki velja za navadne Vardar oziroma Drina cigarete, na sejmišču. d Jeseniški nacionalni kovinarji za pravice delavstva. Podružnica Narodno strokovne zveze na Jesenicah je sklicala za peteik 22. t. ra. svoje zborovanje, na katerem se je razpravljalo o stanju pri KID. Zborovanja se je udeležil tudi tajnik NSZ g. Kravos, ki je poročal o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se uredi delavski položaj pri KID. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, s katero se zahteva od KID, da razpiše zaključno razpravo za novo kolektivno pogodbo. Kakor je znano, je KID staro kolektivno pogodbo odpovedala. NSZ je s tem pokazala, da se zaveda velike naloge med delavstvom. Ejubljana Sreda, 27. maja 1931. Kvat. Janez. Pravoslavni 14. maja Isidor. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U « t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v ŠT ¥ O Sokol Ljubljana II. opozarja sokolsko članstvo in starše sokolske mladine na mladinsko telovadno akademijo, ki bo v soboto 30. t. m točno ob 20. v realčni telovadnici z zelo pestrim in skrbno pripravljenim sporedom. Vstop prost. — Starši in prijatelji sokolske mladine vljudno vabljeni. 81 Predavanje čehoslovaške senatorke Fran tiške Planiinkove bo danes v sredo ob 18. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Širom znana temperamentna govornica bo predavala D delu čehoslovaških žen za vo- lilno pravico in o stremljenju ženstva za mir. Vstop je prost in je vsakdo dobrodošel. Svetovno znana feministka in socijailna delavka se pripelje s še dvema javnima delavkama danes ob 13-46 v Ljubljano. Žene, pridite k sprejemu na kolodvor! Udeležite se predavanja! ■ Ljubljanski Sokol ima svoj javni nastop na praznik 4. junija t. 1. in ne kakor je bilo prvotno javljeno 31. I. m. Telovadni spored je skrbno pripravljen in bo nudil vsem posetni-kom prav lep užitek. Sokolstvo in ljubljansko občinstvo vljudno vabimo k prireditvi. Zdravo. I Majniški izlet »Društva slušateljev juridič-ne fakultete«, bo 28. t. m. na Turjak. Odhod z vlakom ob 7-25 z gl. kolodvora. — Odbor. I Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani uiljudno vabi svoje članstvo na informativen sestanete, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 20. v klubski sobi hotela Miklič (kletni prostori), Masarykova cesta. Ker stopi 1. junija t. 1. v veljavo bolniški sklad, bodo tostvairne podrobne informacije vsem članom dobrodošle. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 ■ Občni zbor Jugoslov.-čoškoslov. Lige bo dane v sredo 27. t. m. ob pol 21. v restavraciji »Zvezdi«. Ker so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora, pozivamo gospode člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. I Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Ivan Stojanšek, 52 let star, trgovec in posestnik, Ulica Stare pravde 1; Iva Rus, .22 let stara, gojenka konservatorija, Pirule 17; Marija Šifrer, 77 let stara, žena kurjača j. žel., Japljeva ul. 2; Anton Vddemsek, 61 let star, mesar in posestnik, Dob pri Domžalah; Antonija Šeliker, roj. Mandelj, 54 let stara, zasebnica, Šmartno pri Liliji; HenrikVeuedig, 29 let star, narednik vojne muzike, Janžeka ul. 1; Ana Jazbec, 42 let stara, šivilja, Poljanska c. 23. V ljubljanskih bolnicah so umrli: Ivan šušanelj, 21 let star, sin dninarja. Stari log pri Kočevju; Štefi Simončič, 24 let stara, prodajalka, Gledališka ul. 13; Manija Zver, roj. Šolar, 28 let stara, snažilka, Vodmatska ul.; Viktor Grahek, 16 let star, sin rudarjeve vdove, Ržiše pri Litiji; Jožefa Scherzer, roj. Sluga, 75 let stara, vdova sod. sluge, Hradeckega vas 78; Ivan Jakob, 28 let star, krojač, Ježica; Ivanka Puhar, 21 let stara, zasebnica, Stari trg 9; Jakob Semperl, 58 let star, krojač, Arbon v Švici; Janez Okorn, 54 let star, delavec, Stična; Franc Trošt, 61 let star, delavec, Japljeva ul. 4; Franc Jeršin, 76 let star, posestnik, Škofljica; Ivan Kajdiiž, 20 let star, brivski pomočnik, Kladežua ulica in Ana Bernot, žena mlinarja, Mekinje 9. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! ■ Iz bolnice. 25-1 etn emu mizarskemu pomočniku Karlu Rotarju iz Stražišča pri Kranju je nekdo med prepirom vrgel v gostilni v Stražišču kozarec v desno oko. — 55-ietna užit-fcarica Pavla Gregorič iz Loškega potoka je od maše gredoč proti domu tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. ■ Napad na Šmartindu cesti. Na Šmartinsiki cesti je ponoči okoli 030 v bližini viadukta samski soboslakarski pomočnik Vinko Černe iz Stepanje vasi udaril samskega delavca Milana Boršiča iz Most s palico po levi roki im mu prizadejal močno krvavečo rano. Črne je ponoči ob 1. na bližnji stražnici dogodek prostovoljno prijavil in izjavil, da je bil dolžan priskočiti na pomoč kot mimoidoči pasamt nekemu njemu neznanemu moškemu, kj da so ga Boršič in dva tovariša vrgli na tla in ga pretepali. Kaj je na stvari, bo dognala preiskava. ■ Tatvina v kopališču »Ilirija«. Iz zaklenjene kopalne kabine v kopališču »Ilirija« je bila ukradena akademiku Stanku Zora, stanujočemu na Sv. Petra nasipu 43, listnica s 30 Din in akademska legitimacija ‘ftloLvihc v m Tretja krstna predstava izvirnega dramske ga dela v letošnji sezoni bo v soboto, 30. t. ni. Vprizorila se bo psihološka drama režiserja ljubljanske drame Milana Skrbinška »Labirint«. Vsebina obravnava trikot v družinskem življenju umetnikov za zanimiv in povsem nov način. Za to krstno , redstavo je tudi v izven mariborskih, zlasti v ljubljanskih umetniških krogih veliko zanimanje ter se pričakuje zato velik obisk. Režira avtorjev brat VI. Skrbinšek. Krstni predstavi bo prisostvoval tudi avtor. m Zgodovinsko društvo v Mariboru je pravkar izdalo prvi zvezek umetnostno-zgodovinske topografije »Celjska dekanija«. Prvovrstno opremljena knjiga je izpod peresa M. Marolta, ter stane za člane Zgodovinskega društva v Mariboru 35 Din, za nečlane 50 Din. 111 Iz zadružništva državnih uslužbencev. »Sa-vez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« ima svoj redni občni zbor v Mariboru. O tej priliki proslavi skupno z Nabavljalno zadrugo v Mariboru desetletnico svojega obstoja. Da manifestiramo čimbolj našo zadružno zavest, vabimo člane vseh mariborskih v Savezu včlanjenih zadrug državnih uslužbencev, da se udeležijo: 1. dne 29. t. m. ob 9. uri 25 minut sprejema delegatov na glavnem kolodvoru; 2. dne 3Q. t. m. ob 20. uri zadrugarskega večera v Gambrinovi dvorani in na vrtu; 3. dne 31. t. m. ob 10. uri svečane seje v veliki dvorani Narodnega doma. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli Marija Habjaničeva, rojena Jelenova, zasebnica. stara 72 let; Marija Potrčeva, rojena trakova, posestnica, 64 let; Matija Smauc, mestni ubožec, 74 let; France Klajderič, sodar. 63 let; Elizabeta Andrašičeva, rojena Klabusova, žena vpokojenega stražnika, 54 let; Josip Polič, hlapec, 62 let; Amalija Straubova, rojena Rožma nova, žena črkoslikarja, 48 let; Viktor Golob, sin železničarja, 18 mesecev; Neža Smogovče-va, rojena Čehova, tkalka, 39 let; Neža Kancer-jeva, rojena Sončaričeva, delavka, 63 let; dr. Mihael Podlesnik, višji zdravstveni svetnik, 63 let; Marta Kobilica, rojena Hribarjeva, žena železničarja, 33 let; Margareta Nežniahova. rojena Sajkova, vdova po kovaškem mojstru, 74 let; Josip Božič, kovaški mojster, 70 let; Feliks Jurša, železničar, 24 let; Terezija Goričanova, zasebna uradnica, 39 let in Barbo Rahce, otrok ciganke, 8 dni. Naj v miru počivajo! m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Sporočilo gledališke uprave. P. t. abonentom sporoča gledališka uprava, da bi morali ta teden priti na vrsto vsi trije abonmani, in si: cer: v sredo »Dogodek v mestu Gogi« za ab. B, v četrtek »Kavalir Miško« za ab. C ter v soboto »Labirint« za ab. A. Ker pa je, kakor že večkrat, vojaška godba radi zaposlenosti drugod odrekla svoje sodelovanje pri gledališču, ne more biti v četrtek nameravanega »Kavalirja Miška«. Zato se je moral repertoar izpremeniti kot javljamo na drugem mestu. Toliko v pojasnilo in v dokaz, da se ne morejo predstave vrstiti kot bi si uprava sama želela. m Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova. . 1334 m Prošnja nesrečne matere. Frančiška Rač-nik iz Mostec na Koroškem je prijavila našim oblastem, da je dne 8. novembra lani utonila v nekem potoku, ki se izliva v Krko in ta v Dravo, njena 10 in pol letna hčerka. Ker njenega trupla na Koroškem doslej ni bilo mogoče najti, je verjetno, da je prispelo v Dravo in po njej v Jugoslavijo. Nesrečna mati prosi, da bi se javilo mariborski policiji, če je bilo ali če še bo kje najdeno truplo hčerke, ki je bila oblečena v temnozelen površnik in je imela na roki prstan, v ušesih pa uhane. m Kinematografi. Grajski kino: od včeraj dalje »Maroko«, sijajen zvočni film z Marlenno Dietrichovo v glavni vlogi. — Kino Union: od včeraj dalje »Pot k sreči« z Jenny Jugo. F. Scbulzem, Szakalom in Albertom Bauligom. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m S sejma za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče je bilo 416 živali. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 231 glav. Cene so bile: 5 do 6 tednov stari 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov 90 do 150 Din, 3 do 4 mesece 200 do 250 Din, 5 do 7 mesecev 300 do 340 Din, 8 do 10 mesecev 400 do 460 Din, 1 leto stari 550 do 700 Din. Meso: kg žive teže 6 do 8 Din, mrtve teže 9 do 10 Din. m Tujsko-prometiia zveza v Mariboru ima svojo letno glavno skupščino v ponedeljek 1. junija ob 15. uri v hotelu »Meran«. m Dve kolesarski nezgodi. V ponedeljek je padel v Tatenbahovi ulici s kolesa 27-letni Julij Klippstiitter in se naril na level kolenu ter na obeh rokah. Včeraj je padel s kolesa 26-let-ni čevljar Viktor Škrinjar. Ranil si je levo roko. Obema je nudila pomoč rešilna postaja. m Tovorni avto v jarku. V nekem jarku ob cesti iz Maribora v št. Ilj je v ponedeljek našel gostilničar Franc Verzelj iz Maribora tovorni avto, katerega je izvlekel na cesto in spravil v garažo. Lastnik se doslej še ni javil. m Samomor viničarja. V Pekrah se je v nedeljo zvečer v svojem stanovanju obesil 50-letni viničar Ivan Zorčič. Ko ga je žena našla in hotela rešiti je bil že mrtev. Zorčič se je že večkrat poprej skušal obesiti. ni Zastrupljenje s plinom. V tvornici »Metra« se je včeraj zastrupil s plinom 29-letni delavec Ivan Just. Prepeljali so ga v bolnico in je sedaj že izven nevarnosti. m 1’oskušen vlom. V noči od ponedeljka na torek je skušal neznanec s ponarejenim ključem odpreti trafiko v avtobusni čakalnica na Glavnem trgu. Vlomilcu se je pri delu zlomil ključ v ključavnici in so morali včeraj zjutraj vrata s silo odpreti. m Tatvina preproge in aktovke. Predsednik starokatoliške cerkvene občine g. Vinko Kovačič je v soboto spravil v mali dvorani Narodnega doma 560 Din vredno preprogo, namenjeno za mašo in svojo 90 Din vredno aktovko, preko noči pa je oboje izginilo. Tatvine je bil osumljen in včeraj aretiran delavec L. A., ki pa vsako krivdo odločno zanika. m Izguba ali-tatvina. Preddelavec Julij S. je v ponedeljek zvečer javil stražniku na Grajskem trgu, da mu je nekdo iz žepa ukradel 60 Din. Ker pa je bil S. popolnoma pijan in je navedel netočne podatke, je verjetno, da je denar sam zapil ali pa izgubil. m Tatvina denarja. Postrežnici Veroniki Bu-tolenovi je v ponedeljek iz aktovke, katero je pustila v nezaklenjeni kabini v kopališču na Mariborskem otoku, ukradel nekdo 3 bankovce po 100 Din in 2 po 10. Vsa preiskava varnostnih organov je bila doslej brezuspešna. m Aretacija. V ponedeljek so bili v Mariboru aretirani: Josip M. iz Češkoslovaške zaradi žalitve veličanstva, Franc VV. in Marija K. radi suma utaje in Marko V. radi razgrajanja na ulici. Poljčane Rekorden obisk je imel naš očak Boč v letošnjem letu na binkoštno nedeljo. Pri Miklavžu je svirala sokolska godba na pihala iz Črešnjevca. Ta dan je bila tu tudi maša, ki jo bo bral odslej vsako nedeljo poljčanski župnik in podpredsednik SPD g. Cilenšek. Šmartno pri Litiji Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla na binkoštno soboto gospa Antonija Schdnekcr. Pokopali so jo v torek popoldne v Šmartnem. — Pokojnica je bila preje ugledna posestnica v Šmartnem. Naj počiva v miru! Žalujočim sožalje! Oklicana sta bila g. I. Bec in gospodična Franca Plankarjeva. Na binkoštni ponedeljek je prvič letos na Glavnem trgu igrala lilijska gasilska godba pod vodstvom kapelnika g. Kelemeniča. V prvem letu obstoja je godba pokazala izreden uspeh. Čestitamo! Proslava šestdesetletnice našega pisatelja Frana Sal. Finžgarja priredi v nedeljo 31. t. m. Prosvetno društvo z igrokazom »Naša kri« ob 15. uri v Šmartnem. Vabljeni vsi! Nova hiša. G. A. Zabukovec je začel na Gr-binu graditi lično hišo. V binkoštnih praznikih so izredno spretni vlomilci izropali blagajno v Obrtni banki na Kongresnem trgu iopofski napad Z besedami: »Denar ali življenje!« »ta napadla starca in ga izropala Skociijan, 22. maja. V četrtek 21. t. m. sla se dva neznana moška i*krog polnoči aplaaiila v stanovanje Janeza Poljanca, užitikflirja v Šanarjeli. Prišla sta v sobo, v kateri je Poljanec spal. »Denar ali življenje!«, tako sta ga zbudila. Starec jima je dopovedoval, da nima denarja in ju prosil, naj se ga usmilita in pustita pri življenju. Ko sta roparja uvidela, da zlepa ničesar ne opravita, »ta branečega se starca zgrabila in vrgla na tla. Eden mu je pokleknil na prša in ga pričel daviti, medtem ko je pomagač pridno stikal po postelji in po soba. Posrečilo se mu je najtii denarnico, ki k sreči ni bila prenapolnjena in je bito v njej okroglo 13 kovačev, katere je Jopov čemerno spravit v žep.. Med tem so se prebudili ljudje, ki stanujejo v isti hišo. Lopova sta jo med zroešnajov pobrisala iz so'be in izginila v temni noči. Nekateri sumijo, da je bil eden od napadalcev neznan samozavesten možak, srednjih let, južnega tipa, ki se je prejšnjega dne potikal po Šmarjetd in pripovedoval, da je brezposelni pomočnik. Tarf v senu Novo mesto, 25. maja. Na binkoštno nedeljo okoli enajstih ponoči je bilo v Gorenji Kandiji vse pokonci. Iskali so tatu, ki je hotel izkoristiti praznično noč. Posestnik Franc Kovačič je s svojo rodbino že legel k počitku in vse je že sladko spalo, ko je plaši jivo frfotanje golobov zbudilo skrbnega gospodarja, Tudi pritajen ropot je bilo čuti na dvorišču. Z orožjem v roki je stopil lastnik Kovačič iz hiše in poklical soseda Antona šti-neta. Takoj je opazil ob skedenj prislonjeno lestvo, ob lestvi na tleh pa veliko vrečo ajde, ki jo je bil on spravil na skednju. 40 kg jo je bilo. In na ajdi prazen nahrbtnik, prazna vreča ter velike klešče. Nikjer pa žive duše. Zaklical je na skedenj, kdo je gori, naj se oglasi, sicer bo počilo. Spočetka vse tiho, na ponovni poziv, pa je prišel iz skednja odgovor: »France, pusti me na miru, jutri ti^ plačam sto dinarjev!« Imena skrivnostni obiskovalec ni hotel povedati. Fa je Kovačič ustrelil v zrak, njegova žena pa je hitela v mesto na policijsko stražnico in dva stražnika sta nemudoma prispela ter izvohala v senu na skednju 35-letnega čevljarja Jožeta Lojka iz Jablane pri Mirni peči, kamor je priženjen. Trdil je, da je zjutraj odšel od doma na obisk k svoji materi v Regerčo vas pri Šmihelu. Na večer se je vračal. Pa ga je pozna noč dohitela že v Novem mestu. Nameraval se je zgladi pri Kovačiču, ki ga pozna, pa je bilo že vse zaprto in zato je prislonil lestvo ter zlezel na skedenj, kjer je hotel prenočiti. Ni nameraval nič nepoštenega. Preiskava pa je dognala drugo. Sosedje so tisto noč okoli pol enajstih opazili v okolici dve sumljivi osebi, čuli so tudi pritajene žvižge, po prvih strelih pa je vse vzela noč. Lojk pa je stikal po golobnjakih, kasneje pa skušal pobegniti skozi streho, za kar je že privzdigoval opeko, ustrešil pa se je strelov ter se skril v senu, kjer ga je našla policija. Binkošlovanje na Gorjancih. Gez binkoštne praznike je pohitelo iz našega mesta nad 40 oseb v tajinstvene Gorjance, kjer so kampirali dva dni ter se veseli in zadovoljni spet vrnili v dolino z obljubo, da ob prvi priliki spet pohitijo v naročje bajnih vrhov sv. Miklavža in sv. Jere, po novem Trdinovega vrha. S v. Križ pri Litiji Nov oder. Šolski upravitelj g. Perko postavlja v veliki šolski sobi nov oder. Na Vidovo bo priredila šola na tem odru prvi igrokaz »Snegulčico«. To bo prvi stalen oder pri nas. Na občnem zboru kmetijske podružnice so izvolili stari odbor. Podružnica ima krasno drevesnico, ki jo vodi šolski upravitelj g. Perko. Drevesnica je vzorno urejena. Državno tožiteljstvo je ustavilo kazensko postopanje radi suma požiga proti tukajšnjemu trgovcu g. Robertu Vidmarju. Sodna dražba. Dne 13. junija t. 1. v Gabrovki St. 24 sodna dražba trgovskega blaga, vina itd. Pciovan/c po zvezdi večernici Tako so se naši znanci peljali čez jezero, pogovarjali se, zabavali in smejali. Nenadoma pa so se zresnili, kajti le nekaj metrov od njih se je iz vode avignila ogromna glava čudne povodne pošasti. Bila je podobna somu — in vendar je bila vsa drugačna. Imela je tako veliko žrelo, da bi lahko hkrati Požrla Dušana, Danico in čučiruči Ljubljana, 26. maja. Ko smo včeraj zaključili delo v uredništvu in pregledali binkoštno kroniko, smo vzkliknili: »Pestra je in tudi krvava, toda prave senzacije pa za praznike le ni bilo!« Nismo seveda slutili, da je najbrž ravno tedaj drzen vlomilec opravljal svoj posel v Obrtni banki na Kongresnem trgu št. 4. Vlomljena blagajna z izrezano zunanjo ploščo in z dvema izvrtninama v notranji plošči. Vlomilci so prišli v banko z veže Doslej še niso mogli natančno ugotoviti, kdaj so vlomilci vlomili v bančne prostore. Morda je bilo to v ponedeljek popoldne ali proti večeru, morda že v nedeljo, kajti v soboto ob 14. uri so zaključili uradne ure v banki, nakar so prostore pospravili. Zato ni verjetno, da je bil vlom izvršen že v soboto. Ves dan v nedeljo in v ponedeljek je bila banka zaprta in jo v tem času ni nihče nadzoroval. Ponoči je pač razsvetljena, kakor vse banke in more čuvaj pogledati skozi odprtino v oknu in vratih. — Čudno je le to, da ni nihče opazil v noči od ponedeljka na torek skozi odprtino v izložbenem oknu, ki gleda na Kongresni trg, da je blagajna vlomljena. Od tu je bilo namreč videti del železne plošče, ki so jo vlomilci izrezali iz stranske stene v blagajni in jo tako močno upognili. Sluga je našel vrata priprta Skratka, vlom je opazil šele davi pred 7. uro bančni sluga Ivan Simončič, ki je prišel banko pospravljat. Šel je kakor po navadi najprvo po ključe, ki so shranjeni v bančnih prostorih v prvem nadstropju, kjer je knjigovodstvo. Ko je hotel nato odpreti vrata v pritličju, ki drže iz veže naravnost v banko, kjer je blagajna, je opazil, da so vrata priprta. Že to ga je presenetilo. Ko je pa stopil v banko in videl vse razmetano in onečedeno, denarno blagajno v kotu pri oknu pa vlomljeno, je skoro omahnil in takoj poslal po stražnika. Obvestil je tudi takoj direktorja g. Mirka Grudna. Kmalu so prišli tudi uslužbenci kriminalnega oddelka naše policije in preiskali blagajno, kjer so našli več odtisov in sledove po tleh. Tako so ugotovili na primer, da je imel eden vlomilcev popolnoma nove »Palma« gumijeve podpetnike. Vrata v banko so odprli z navadnim vetrihom Vrata z veže v Mikuževi hiši, ki drže v banko, so vlomilci odprli z navadnim vetrihom. — Vrata so sicer dvojna, toda imela so navadne ključavnice. Tu vlomilci niso imeli težkega posla. Ko so bili v banki, so se spravila nad denarno blagajno. Efektne blagajne v nasprotnem kotu se niso dotaknili. To priča, da so vedeli, je je bil denar. Spreten vlom z modernim orodjem Vlomilci so se lotili leve stranske stene v blagajni. Desna stena je obrnjena proti izložbenemu oknu. Zgoraj v desni strani so blagajno navrtali. S svedrom so napravili luknjo, katera jim je bila za oporo za drugo moderno vlomilsko orodje, s katerim so od tu izrezali v steni skoro pol metra dolgo in kakih 25 cm široko ploščo. Nato so odstranili vmesno 10 cm debelo plast pepelnate mase, ki varuje blagajno proti požaru, in so tako prišli do notranje železne stene. V to so izvrtali najprvo v spodnjem delu odprtino tako veliko, da je eden vlomilcev vtaknil lahko roko skozi njo. Ta odprtina je bila v drugi predal izmed štirih v blagajni. V njej ni bilo denarja, temveč menice, katere so vlomilci prebrskali. S tem seveda niso bili zadovoljni in so izvrtali drugo luknjo nad prvo. Skozi to so z roko segli v prvi predal v blagajni, kjer je bil denar. Plen 95.843 Din — Pozabljene valute Z roko je vlomilec potegnil iz blagajne 66 bankovcev po 1000 Din, 234 bankovcev po 100 dinarjev, 218 bankovcev po 10 Din in kuverte, v katerih so bile tuje valute. Od teh so vzeli samo dolarje. Te kuverte z valutami v vrednosti več desettisoČ dinarjev so našli na blagajni pod voznim redom, kateri je bil nalepljen na levi steni blagajne in katerega so vlomilci najprvo odstranili, preden so začeli vrtati. Te kuverte z valutami so vlomilci najbrž pozabili na blagajni. Razen tega so odnesli iz majhne kasete nekaj novcev v srebru, tako šilinge, marke, penge in franke. Skupaj so odnesli 95.843 Din. Banka je bila zavarovana in je škoda popolnoma krita. Za vlomilci ni sledu Mogoče je iudi, da je vse opravil en sam vlomilec, mogoče jih je bilo več. Zdi se, da je bil samo eden, ki je, preden je šel na delo, oblekel črn poslovni plašč uradnice gdč. Anice Zabukovčeve. Pri tem ga je precej pomazal. Zanimivo je tudi to, da je vlomilec sam pritrdil od znotraj vrata, skozi katera je prišel, z žico, katero je navezal na kljukico (ravbar) in kljuko v vratih. Mogoče se je hotel tako zavarovati, da bi ga kdo ne presenetil. V banki so našli tudi staromoden peresnik, katerega je prinesel seboj vlomilec. Kaj je z njim počenjal, nihče ne ve. Neka gospa je slišala sumljiv šum v ponedeljek popoldne v bančnih prostorih. Morda je bil vlomilec baš tedaj na delu. V petek so imeli v banki nekega zelo nadležnega berača, ki ga niso mogli spraviti na ulico. Morda je bil to vlomilec. Izginili sta tudi dve legitimaciji za ljubljanski velesejem, morda sta zato bila dva vlomilca. Najbolj zanimivo je pa to, da so našli v košu za papir Odprla vlomljena blagajna z izvrtniiiama v prvem in drugem predalu. Skozi luknjo v prvem predalu je vlomilec pobral bankovce. Človeško blato. Vlomilec je v koš opravil svojo potrebo, preden je zapustil banko. Morda je to dokaz, (la ni mogel iz hiše, ki ima glavna vrata ob nedeljah in praznikih vedno zaklenjena, in je moral prenočiti v banki in je šele zjutraj izkoristil priliko in se izmuznil s plenom iz hiše. Preden je šel, se je tudi dobro osnažil s krtačo in jo vzel seboj. Dotaknil se pa ni drugih predalov, v katerih so bile srečke itd. Imel je pa to smolo, da je banka v soboto oddala Kreditni banki iz blagajne 100.000 Din. Ta velika vsota je bila zato na varnem, sicer bi jo vlomilec tudi odnesel z drugim plenom vred. Vlomilec si je tudi v umivalniku dvakrat umil roke, ali pa sta se dva vlomilca umila po enkrat. Vse to kaže, da je bil vlom dobro pripravljen in da so ga izvršili zelo spretni »poklicni« vlomilci, za katerimi ni za sedaj duha ne sluha. Nobeden izmed nameščencev v banki ni spoznal v kriminalnem albumu sumljivega človeka, ki bi se zadnje dni smolil okoli banke ali v njej. Nepošten čevljarski pomočnik Ljubljana, 26. maja. Dopoldne se je vršilo pred senatom trojice pod predsedstvom sodnega svetnika Mladiča več malih obravnav, izmed katerih je bila najbolj zanimiva obravnava proti 23-letnemu samskemu čevljarskemu pomočniku Ivanu Plajbesu iz Gornjega Kašlja. Plajbes je skrajno nevaren tuji imovini in je bil radi tatvine že 7-krat kaznovan, med tem tudi 5-krat radi zločinstva tatvine. Meseca decembra lani je stopil v službo izdelovalca metel Andreja Gostinčarja v Zgornjem Kašlju, kjer pa ni dolgo zdržal, temveč je 16. marca t. 1. odšel od gospodarja, češ da gre k zdravniku, ker da je bolan. V resnici pa je šel k šestim strankam svojega gospodarja, ki so kupile pri njem metle, izdajal se je za Andreja Gostinčarja, oz. njegovega sorodnika in je pod pretvezo, da je upravičen kasirati kupnino za prodane metle, izvabil od strank 977 Din, Nato se je podal na Javorniški rovt, kjer je vlomil v stanovanje Janeza Noča in mu odnesel 17 bankovcev po 100 Din. Obdolženec je inkriminirana dejanja priznal. Obsojen je bil na 20 mesccev robije in na 180 Din denarne kazni, ki pa se je radi neizterljivosti takoj izpreme-nila v 3 dni zapora, dalje na izgubo častnih pravic za 2 leti, plačilo stroškov kazenskega postopanja in na plačilo odškodnine oškodovanim strankam. Obtoženec je kazen sprejel. Obravnava pred senatom petorice V petek ob 10. dopoldne se bo vršila pred senatom petorice zanimiva obravnava proti 38- Stran 5 mmmm irmmm«i 1 i »umi gaa—ra. letnemu samskemu delavcu Francu Kregarju, 22-letnemu oženjenemu delavcu Francu Klaj-dišu, 26-letnemu oženjenemu tesarju Antonu Dolarju, vsi iz Vrhpolja, proti 24-letnemu samskemu tesaču Hermanu Flerinu in 23-letnemu samskemu delavcu Janezu Klemenu, oba iz Ol-ševka, ker so začetkom t. 1. razširjali v Kamniku letake komunistične vsebine in so z razširjanjem navedenih letakov razžalili in oklevetali kralja. Vsi navedeni so v preiskovalnem zaporu in se bodo zagovarjali radi zločinstva po čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in prestopka zoper čast po I 307/1 III. k. z. Obtožence bodo zagovarjali dr. Lemež, dr. Lavrenčič, dr. Lukman in dr. Lulik. Novo mesto Podružnica Slovenskega planinskega društva je imela v sredo svoj redni letni občni zbor, ki je bil zelo pičlo obiskan. Predsednik, profesor Ferdinand Seidl Je poročal o društvenem delu in o njegovih načrtih. Na Gorjancih se bo obzidal znameniti studenec »Gospodična«. Parcele okoli studenca so že last podružnice SPD, navožen je gori že pesek in kamenje, z delom pa se prične najbrže šele v juliju, ker nadzorovanje dela prej ni mogoče. Pri svetem Miklavžu namerava otvoriti poleti gostilno šent-jernejski birt Nace Hudoklin. Planinska podružnica bo stopila z njim v stik, da se gori skupno osnuje stalno planinsko zavetišče, ki bo turistom nudilo vse ugodnosti. Poskusilo se bo ustanoviti enako zavetišče na Trški gori. Izdelale in namestile se bodo nove orijentacijske tablice. Požrtvovalni odbornik, učitelj v p. g. Lojze Lilija bo nanovo markiral krasno turo: Novo mesto—škrjanče—Veliki Podljuben—Drga-nja sela—Dol. Toplice. Stara, obširna in lepo zasnovana markacijska mreža pa se bo obnovila. Za tujsko-prometno razstavo v Ljubljani bo društvo oskrbelo veliko in pregledno karto hvaležnih izletov v divni novomeški okolici. Trenutno šteje društvo točno sto članov. Dohodki društva so znašali lansko leto dinarjev 13.388'40, stroški pa Din 4540'40. Društvo ima naloženih v mestni hranilnici 8848 Din. Rajhenburg Kolesarjeva ueobzirnost. V soboto 23. t. ni. opoldne, ko so otroci zapuščali šolo, je v Raj-henburgu neki kolesar, ki je bil celo brez zvonca, zavozil med otroke in podrl na tla neko deklico iz 2. razreda. Sreča v nesreči je bila ta, da se otroku ni pripetilo nič hudega. Kolesar jo je pa jadrno popihal. Binkoštni prazniki so potekli pri nas lepo in mirno, oba dneva smo imeli krasno vreme, katero je privabilo k nam lepo- število Zagrebčanov. Senzacija so bile lepe, rdeče jagode, ki so jih našli otroci. Pa tudi nekaj fantov in deklet je skočilo v zakonski jarem o Binkoštih. Društvene vesti. Naše Sokolsko društvo se vnelo pripravlja na sokolski nastop. — Izobraževalno društvo pa pripravlja Jurčičevega »Desetega brata«. Jesenice Binkoštni sejem. Na binkoštni ponedeljek je bil na Jesenicah sejem, ki je bil prav dobro obiskan. Popravek. V »Mesarjevi gostilni« so priredili dva poslovna lokala za čevljarsko in brivsko obrt. Gostilna pa ostane še dalje v istih prostorih. Šah Deveta partija remis Rogaška Slatina. 26. maja. Danes sta Spielmann in Pirc nadaljevala včeraj prekinjeno 9. partijo meča. Položaj Spiel-manna je bil nekoliko boljši. Igrala sta ves dopoldne in se končno odločila za retnis. Dosedanji rezultat tekmovanja je 5-5 : 3:5 za Spiel-manna. Zmagal bo vsekakor Spielmann. ker bosta jutri odigrala le še zadnjo partijo Ljubljana, sreda, 27. maja. 12.15 Plosce (6ia-gersko pelje — šrameil godba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Literarna ura: Enajst in dvanajsti zvezek Cankarjevih zbranih spiisov (Fr. Vodnik). 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 22.00 Flavta solo s klavirjem. Iavaja g. Korošec, pri klavirju dr. Švara. 21.00 Salonski kvintet. Ljubljana, četrtek, 28. maja. 12.15 Plošče (slovenske pesmi, plesna gtesba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hrvaščina. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. O. Reya: Potovanje na Spitzberge. 20.30 Pevski koncert Sattnenjevega zbora. 21.30 Koncert Radiio kvarteta. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 27. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Leipziig: internacionalni koncert. 22.00 Novice. 22.10 Prenos zvočnega filma. Zagreb, četrtek, 28. maja. 12.20 Kuhin ja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Ljubljana (koncert). 22.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah. Beograd, sreda, 27. maja. 10.00 Ljudskošolski radio. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Predavanje. 20.00 Internacijonalnii koncert v Leipzigu. 21.30 Glasbene uganke IV. 22.00 Novice. Beograd, četrtek, 28. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 14.00 Srednješolski radio. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Plošče. 18.00 Narodne melodije. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Koncert radio orkestra. Praga sreda, 27. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.25 Bratislava. 16.05 Plošče. 16.30 Otroška ura. 19.15 Leipzig. 21.30 Plošče. Praga, četrtek, 28. maja. 11.15 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška tira. 16.30 Koncert Radio orkestra. 19.15 Koncert. 20.15 Ljudski večer. 21.00 Radio orkester. 22.30 Orgle. Mednarodna agrarna banka V dveh središčih svetovne politike se trudijo eksperti, gospodarstveniki, finančniki, državniki itd., da zajezdijo katastrofalno napredovanje svetovne gospodarske krize, katere naj-ostrejše konice se zrcalijo v agrarnogospodar-skih panogah svetovne proizvodnje. V Londonu je končalo mednarodno zasedanje pšenične konference, v Ženevi, sedežu Društ-va narodov, pa je evropski odbor predebatiral ustanovitev mednarodne družbe za poljedelski hipotečni kredit. V Londonu se je poskušalo rešiti predvsem dvoje kardinalnih vprašanj: ukrepi o žitnih zalogah, nahajajočih se v posameznih državah in zboljšanje metod pri razdelitvi in trgovini z žitom. Poluradno se zatrjuje, da se je konferenca zaključila v smislu besedi predsednika Fer-gusona, ki je ob otvoritvi naglasil, da se bodo agrarnopolitična neugodja reševala >v duhu lojalnega sodelovanja in prostodušnosti«. V koliko so se ta prerokovanja uresničila, ni mogoče kontrolirati. Vsekakor pa se je morala konferenca boriti z nebroj raznimi težkočami, ki jih je v gotovi meri servirala mednarodna spekulacija, ki je živo občutila, da se mednarodni forum vmešava v njene posle. Ali bo najavljeni »Clearing House« izvrševal svoje funkcije v taki meri, kakor si to zamišljajo njegovi ustanovitelji, je odprlo vprašanje. Najbrž bo potrebno, da se pod vzamejo odločni ukrepi in radikalnejša sredstva, da se nerazrnerje med produkcijo in konsumom končno uredi. Edino uspešno sredstvo pa je, da se produkcija v prekomorskih deželah omeji in povrne na predvojno stanje. Ta i>otreben umik se pojavlja danes v vsem privatnem gospodarstvu. One gospodarske panoge, ki so se pod upiivom vojnih potreb čezmerno povečale in razširile, so morale v novem stanju pričeti z omejitvijo; in isto pot bo morala nastopi Amerika. Ce bi londonska konferenca ta vprašanja na ta način reševala, bi se dosegel prav kmalu zadovoljiv uspeh in s tem bi bila svetovna žitna kriza odpravljena. Medtem ki> so se razgovori v Londonu vršili pri zaprtih vratih in so se vsa vprašanja obravnavala strogo zaupno, se j« v Ženevi postopalo mnogo bolj širokogrudno. Ženevska pogajanja so dovedla do zaključka z osnovaujem Mednarodne agrarne banke, z nekako panevropsko opremo in kot nadomestek evropske carinske unije. Namen Mednarodne agrarne banke, ki naj bi sc ustanovila z začetnim delniškim kapitalom 5 milj. dolarjev, — ki bi se polagoma dvignil na 50 milj. dolarjev — je nuditi dolgoročue kredite družbam, oziroma hipotekarnim bankam, poljedelskega značaja po nizki obrestni meri. Kako naj se ta nizka obrestua mera razume s stališča poljedelca? Rentabilitetni računi naših kmetskih obratov v Dravski banovini nam pokažejo, da je večina naših obratov pasivna. (Tako vsaj zatrjujejo strokovnjaki.) Ostanek aktivno obratujočih posestev računa na obrestovanje investicijskega kapitala 1%> do 2%. Računati pa moramo, da poljedelstvo v južnih krajih obratuje v večini ekstenzivno, obrestovanje investicijskega kapitala je tamkaj še znatno nižje. Iste, oziroma če slabše razmere so tudi v drugih južnovzhodnih predelih Evrope, katerim so v prvi vrsti na-menjefti ti agrarni krediti. Kako nizka bi potemtakem morala biti obrestna mera Mednarodne agrarne banke, da bi sploh prišla v poštev za imenovane države? K temu pa je treba prišteti še razne druge neprijetnosti. Mednarodni kapital zahteva, predno preide v roke dolžnika, sigurna jamstva. Dolžna razmerja pa so tudi pri nas zlasti v južnih krajih, posebno pa v drugih južnovzhodnih državah precej neprozorna. Pomanjkanje katastra, zemljiških knjig in sličnih institucij povzroča nesigurnost in včasih onemogoča sploh vsako finančno operacijo. Posledica temu bo, da bo moral ta kapital preiti večje število vmesnih členov, ki so poučeni o razmerah in bodo seveda pri tem iskali zaslužka. Ta »nizka obrestna mera« se bo avtomatično dvigala in prinašala koristi baš onim, kojim sploh niso bili ti krediti namenjeni. Dunajski denarni trg bo edini — kot običajno — spravljal dobičke v svoj mošnjiček. Je pa nebroj drugih lokalnih pomislekov, ki padajo v oči. Predvsem zasužnjenje našega poljedelstva po tuji roki. Dobro se za.vedamo, kake nevarnosti nam je serviral tuj kapital pri tako-zvani »nacijonalizaciji« naše industrije. Vemo tudi, koliko raznih priveskov je prispelo v našo državo s tujim kapitalom, čeravno se dobro zavedamo, da nam je ta kapital v gotovi meri potreben. V koliko prihaja snovanje Mednarodne agrarne banke za nas v poštev, je vprašanje temeljitejšega študija, vsekakor pa je gotovo, da se bo morala pomoč, ki jo želi nuditi mednarodni kapital agrarnim državam, postaviti na trdne noge. obenem pa se bo morala čuvati neodvisnost teh držav, ker bo v nasprotnem slučaju ta institucija postavljena v pesek. Gospodarske 'vesti X Inozemske tvrdke bodo na XI. ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 30. maja do 8. Junija, po državah zastopane takole: Amerika 20, Anglija 7, Avstrija 42, Belgija 1, čehoslo-vaška 16, Danska 1, Francija 5, Holandska 3, Italija 4, Madjarska 9, Nemčija 86, Poljska 1, švedska 3, Švica 2. X Za znižanje skupnega davka na poslovni promet. Centrala industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije je naslovila na finančno ministrstvo prošnjo za znižanje skupnega davka na poslovni promet za domači cement na 1'2%. X Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 30. maja do 8. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, čeho-slovaška, Grška, Italija, Madjarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Saargebiet in Švica. X Uvoz krompirja v našo državo v mesecu aprilu. Poljedelska ogledna in kontrolna stanica v Topčideru je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo v poljedelskem ministrstvu poročilo o uvozu krompirja v mesecu aprilu t. 1., Iz katerega je razvidno, da smo v tem času uvozili iz Madjarske, Italije, češkoslovaške in Poljske 90.210 kg krompirja. X Trgovine iu sploh vse, ki se zanimajo za napredek našega gospodarstva, opozarjamo na letošnji XI. velesejem v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija. Ogromni napredek velesejma je že razviden iz tega, da sta se lani dogradili še dve novi stavbi, tako da jih je sedaj 10, ki bodo natrpane domačih in inozemskih tovarn vseh branž. Poznani pa so tudi dlvnl kraji Slovenije. Posetlte brate Slovence. Legitimacije se dobe po Din 30'— pri denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, železniških postajnih blagajnah, Putniku itd. in pri uradu velesejma direktno. Polovična vožnja po železnici. X Veliki nakupi žitaric v Franciji. Pariški listi poročajo, da Je Francija v zadnjem tednu nakupila 400.000 q žitaric v državah podunav-skega bazena. Zatrjuje se, da namerava Francij tudi v bodoče svoje potrebe pokrivati v južnovzhodnih predelih Evrope. Borzna poročila dne 20. maja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 26. maja. Amsterdam 22805. Berlin 13-505, Bruselj 7-8938, Budimpešta 9 8977, t'u rili 1094 10—1097 10, Dunaj 7-9555—7-9855, London 257-64—276-44, Newyork 56-62, Pariz 221-86, Praga 1G7 07—lf>8-47. Trst 295-85 do 297-85. Zagreb, 26. maja. Amsterdam 22"775—22‘835, Dunaj 795-55- 798-55. Berlin 13-505 bl„ Bruselj 789-38 bi., Budimpešta 988-27—991-27. London 275 (i4—276-44, Milan 295-877—297-877, Newyork ček 56-52—56-72, Pariz 220-80—22280, Praga 107-67-167-47, Čutih 1094-10-^1097 15. Beograd. 26. nmja. Amsterdam 22"7750 do 22-8350, Berlin 13-49—13’52. Budimpešta 988-27 do 991-27, Dunaj 795-55—798-55. London 275-64 do 276-44’ Milan 295-82—297-82, Newyork 5652 do 56-72, Pariz 220-86—222-86, Praga 167-67 do 168-47, Curih 1094-10-1097-10. Dunaj, 26. maja. Amsterdam 285-96, Atene 9-2275. Beograd 12-5587, Berlin 16921, Bruselj 98‘98, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4-2313, London 34-605, Madrid 70-40, Milan 37'245, Newyork 711-20, Pariz 27-835, Praga 21-075, Sofija 5-1535, Stockholm 19060, Kopenliagen 190-40, Varšava 79-63, Ziirich 137-57. Curih, 26. maja. Beograd 913. Pariz 20’24, London 25‘17, Newyork 517-35, Bruselj 72-025, Milan 27-095, Madrid 51-—, Amsterdam 208-15, Berlin 123-16, Dunaj 7272, Sofija 3-75, Praga 15-33, Varšava 58-05, Budimpešta 90'30, Atene 6-70, Carigrad 2‘46, Bukarešta 3'08, Helsingfors 13-05. Vrednostni papirji Ljubljana. 26. maja. 7% Bler. 82*50, H% Bler. 92-50, Celjska pos. 150, Ljublj. kreditna 120, Prva hrv. 945, Kreditni zavod 160—170. Vevče 120, Stavbna 40, Ruše 220. Zagreb, 26. maja. Državni papirji: 7% inv. pos 87—88, vojna škoda ar. 419—420 (420), kasa, junij 419-421, julij, avgust 418-421. december 421 bi., 4% agr. obv. 51—51-50, 7% Bler a 82—82-50 (82-50—82), k. 81-50 d., 8% Bler. 81-25—932-91-75, 91-50, 7% pos. hip. b. ar. 83-50—85, k. 83-50—85, Begluške 65-50 do 66 (66-50, 65-75). Banke: Hrvatska 50—60, Pra-štediona 945—955, Union 170-174, Jugo 73 do 74, Ljublj. kred. 120 d„ Medjunarodna 67 d., Narodna banka 7700 d.. Srbska 188—190. Industrije: Šečerana Osijek 275—290, Trboveljska 269—273, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Zemaljska 137—140, Nar. šumslca 25 d., Gutt-man 132—140, Slaveks 25—30. Danica 67 50 do 72"50, Drava 235—236, Nar. mlin. 18 bi., isis 50 d.’, Dubrovačka 340 bl„ Jadr. pl. 520—530. Beograd, 26. maja. 7% inv. pos. 87-50—88"50, 7% Blaire 81—82, 8% Blaire 92, 7% pos. hip. banke 84, 4% ag'r. obv. 50-50—51-25, 6% begi. obv. 66-50, tobačne srečke 20. Rdeči križ 42’—, vojna škoda 418-50—419, Narodna banka 77-50. i)unaj, 26. maja. Bankverein 15-20, Kreditni zavod 22 75, Dunav-Sava-Adria 13-20. Prioritete 9120, Trbovlje 30-90. Žitua tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 26. maja. Pšenica: 79/80 kg sred-njebaška 200—20250. baška okolica Novi Sad 197-50—200, baška okolica Sombor 187-50—190, baška potiska šlep ‘205-207-50, gornjebaška 202-50—205, gornjebanatska in banatska Bega šlep 200—202-50, sremska, slav. 78 kg 182-50 do 187-50, sremska okolica Indjija 78 kg 187-50 do 192-50, slav. šlep 77/78 kg 177-50 do 182-50. Otrobi: baški, sremski, ban. slav. 115—120. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet pšenica 11 vagonov, koruza 42 vagonov, moka 6 vagonov otrobi 5 vagonov. Tendenca: mirna. Sombor, 26. maja. Pšenica: baška potiska šlep 80 kg 200—205. baška okolica Sombor 78/79 kg 185—190, gornjebaška 79/80 kg 200 do 205, sremska 78 kg 182-50—187-50, slav. 78 kg 180—185. Koruza: baška 101—103, baška junij 103—105, baška ladja Dunav 105—107. Moka: baška št. 2. 255—275. Vse ostalo neizpremenjeno. Otrobi: baški 15—120. Tendenca: mlačna. Promet 170 vagonov. Budimpešta. 26. maja. Koruza: junij 13’90 do 14-52 (14.50—14-51), julij 13’60—1366 (1363 do 13-65), avgust 13-75-13-77 (13-76-1378). Koruza: maj 1090 (10-85—1090), julij 1090. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet 1 vagon tesanega lesa, 1 vagon bukovih drv,l vagon jelovih drv. i Stanje II. lige Po nedeljski tekmi BSK : Soko, ki je bil edini par, ki je nastopil to nedeljo v državnem prvenstvu, je stanje beograjske lige naslednje: BSK 2 2 0 0 10 : 1 4 Soko 3 111 4:5 3 Sašk 2 10 1 4:2 2 Slavija 2 10 1 2:3 2 Jug 2 0 11 1:8 1 Jugoslavija 16 0 1 0:2 0 Državno prvenstvo v table tenisu V dneh 23., 24. in 25. t. m. se je vršilo v Zagrebu državno prvenstvo v table tenisu, na katerem so sodelovali vsi najboljši klubi Iz naše države, med njimi tudi ljubljanska Ilirija in Mura iz Murske Sobote. Zastopniki iz naše banovine so se prav dobro obnesli in zasedli 3 državna prvenstva in več mest. V vseh moških disciplinah je zmagal Sombor, v damskih pa Ljubljana in Murska Sobota, tako da je Zagreb ostal brez prvenstva. V konkurenci moštev je postal državni prvak Somborsko SU v postavi Maksimovič, Hezner, Steiner, Gradjanski. Drugo mesto je zasedel Ze-ljezničar (Zagreb), tretje Ilirija (Ljubljana. V izločilnem kolu Je premagala Ilirija Makabija (Zagreb) s 5 : 1. V finalu so bili rezultati: Ilirija : Maraton 5 : 2, Sombor : Ilirija 5 : 1, Zeljezničar : Maraton 5 : 0, Sombor : Zeljez-ničar 5 : 1, Sombor : Maraton 5 : 0, Zeljezni-čar : Ilirija 5 : 3. V moškem singlu je nastopilo 20 tekmovalcev. Ilirijanl so takoj v začetku naleteli na najmočnejše tekmovalce in so do tretjega kola vsi izpadli. Končni zmagovalec, državni prvak Maksimovič je znatno nadkriljeval vse ostale in je sigurno zmagal nad vsemi že v treh šestih. Edino Nemec Ludvik mu je odvzel en set. V finalu je Maksimovič premagal sigurno najnevarnejšega konkurenta Koncza (Zeljezničar) s 21 : 12, 11, 17. Končno stanje: 1. Maksimovič (Sombor), 2. Koncz (Željez.), 3. Hexner (Sombor), 4. Wei-ler (Željez.). V doublu gospodov so zopet prevladovali Som-borčanl. Oba ilirijanska para sta bila izločena že v prvem kolu (cup sistem). Končno stanje: 1. Maksimovič-Hexner (Sombor), 2. Steiner-Gradjanski (Sombor). Damski single je bil sigurna stvar Ilirije. Obe zastopnici Ilirije Wormova in Gerziničeva sta znatno nadkriljevali vse ostale. Senzacijo je vzbudila Wormova, ki si je s svojo sijajno igro na mah pridobila simpatije vseh gledalcev. V finalu je sigurno zmagala Wormova nad klubsko tovarišico Gerziničevo s 21 : 16, 17, 14 : 21, 21 : 19. Končno stanje: 1. Wormova (Ilirija), 2. Gerziničeva (Ilirija), 3. Cimpermanova (Mura), 4. Krausova (Makabi). Damski double se je končal z nepričakovano zmago Mure. Par Ilirije je bil siguren favorit, vendar je podlegel radi indisponlranosti Gerzi-nlčeve izvrstnemu paru Mure. Zmaga Je bila zaslužena, toda težka: 21 : 14, 7 : 21, 21 : 15, 18 : 21, 21 : 14. Stanje: 1. Kardoš-Cimperman (Mura), 2. Worm-Gerzinič, 3. Kohn-Kraus (Makabi). .. V mixed doublu je bila izredno ostra in zanimiva borba. Najlepši boj sta nudila para Wormova-Nagy (Ilirija) in Malinarjeva-Weiler (željez.). Zmago je odločila izvrstna Wormova. V naslednjem kolu je bil illrijanski par nepričakovano premagan od para Clmpermanova-Nemec L. (Mura), na katerim je nato v finalu zmagal sigurno par Gerzinič Neda-Leo (Ilirija) s 21 : 19, 7, 18. Končno stanje: 1. Gerziničeva-Gerzinič (Ilirija), 2. Cimpermanova-Nemec L. (Mura), 3. Wormova-Nagy (Ilirja). Ilirija se je letos prvič udeležila državnega prvenstva in je dosegla nad vse časten uspeh. Pridobila si je 2 državni prvenstvi ter po dve drugi in tretji mesti. 'Organizacija turnirja je bila slaba, termin za tekmovanje prepozen radi prevelike vročine so trpeli vsi tekmovalci in so mnogi igrali pod običajno formo. Drugi dan spomladanskega derby mitinga na Teznem pri Mariboru Maribor, 25. maja. Danes so se konjske dirke nadaljev^s. Rezultati so bili naslednji: VIII. Dirka Dravske banovine. Za 4- do 12-letne konje vseh krajev. Proga 2400 m. Nagrade: Din 2000, 1000, 600 in 400- 1. Finiš (Franc He-rič) 1'38; 2. Jon (Franc Reibenschuh) 1’31’5; 3. Borica (Vekoslav Razlag) 1‘41; 4. Saperlot (Franc Filipič) 1'38. IX. Dirka Ptuj: Za 3- do 12-letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. Nagrade: Din 1500, 750, 450 in 300. 1. Uskica (Franc Kardinar) 145; 2. Julija (Aleš Paulin) 1’41; 3. Tulpa (Ludvik Kardinar) r42'2; 4. Psina (Jožef Slavič) 141. X. Dirka Cven: Za 3- do 12-letne konje kmečke reje. Proga 2100 m. Nagrade: Din 1250, 625, 375 in 250. 1. Finiš (Franc Herič) l'39-5; 2. Tulpa (L. Kardinar) 1'45'2; 3. Psina (Josip Slavič) 1'43; 4. Egga II (Franc Skuhala) 1'39'5. XI. Dirka mesta Maribor: Dvovprežna amaterska vožnja za 4-letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Nagrade: Din 2000, 1000, 600 in 400. 1. in 2. mesto se delita Borica (Vekoslav Razlag)—Finiš (Franc Herič) in Sa-ladin—Saperlot (Franc Filipič); 3. Belona— Basci (kobilarna Turnišče) 1'58; 4. I.a Ftiche (Franc Filipič)—Danka (kobilarna Turnišče) 1'59. XII. Nagradno skakanje čez 8 prepon: Za konje, ki še niso zmagali petkrat v lahki in spodnji kategoriji ali v težki enkrat. Nagrade: Din 1000, 600, 400 in 300. 1. Mabl (R. Trojanovič, Zagreb), 2. Liebling (V. Wolf, Zagreb); 3. Sokol (M. Milojevič, Slov. Bistrica); 4. Rummy (R, Wolf, Zagreb). XIII. Nagradno skakanje preko pojačenih prepon. Za vse konje. Nagrade: Din 1500, 1000, 700 in 500. 1. Djerdjelez Alija (R. Rončevič, Zagreb); 2. Lela (St. Djurovljevič, Zagreb) 3. Mabi (R. Trojanovič, Zagreb); 4. Meresz (R. VVolf, Zagreb). Tenis turnir za prvenstvo Dravske banovine. Maribor, 25. maja. Za binkoštne praznike je priredil ISSK Maribor tekmovanje za nacijonalno prvenstvo Dravske banovine. Udeležba od strani tekmovalcev je bila zelo velika. Tekmovanja so se udeležili najboljši igralci Ljubljane, Zagreba, Celja, Ptuja in Maribora. Organizacija je bila brezhibna. V naslednjem rezultati: I. Gospodje posamezno: semifinale Kukuljevič (Zagreb) : Leyrer (Maribor) 6 : 4, 3 : 6, 6 : 3; Hitzl (Maribor : Antolkovič (Zagreb) 8 : 6, 4 : 6, 6 : 2; finale: Hitzl : Kukuljevič 4 : 8, 6 : 4, 7 : 5, 6 : 3. Končni placement: 1. Hitzl (Maribor), 2. Kukuljevič (Zagreb), 3. Leyrer in Antolkovič. II. Gospodje v dvoje: semifinale: Kukuljevič-Hagenauer (Zagreb) : Bergant (Maribor)—Antolkovič (Zagreb) 6 : 0, 6 ; 3; finale Kukuljevič—Hagenauer : Hitzl—Holzinger (Maribor) 6 : 0, 6 : 4, 2 : 0 w. o. Končni placement: 1. Kukuljevič—Hagenauer (Zagreb); 2. Hitzl—Holzinger (Maribor); 3. Bergant—Antolkovič in Brigič—Freudenreich (Zagreb) . ‘III. Dame posamezno: finale Schweigliardz W. (Zagreb) : Ravnik (Maribor) 7 : 5, 6 : 2. Končni placement: 1. Schweighardz W. (Zagreb); 2. Ravnik (Maribor), 3. Hribar in Llpser (Maribor). IV. Mešani pari: semifinale: Antolkovič (Zagreb)—Babič (Maribor) : Brigič—Schweighardz (Zagreb) 6 : 0, 6 : 2; finale: Hitzl (Maribor) —Schweighardz (Zagreb) : Antolkovič—Babič 6 : 3, 6 : 1. Končni placement: 1. Hitzl—Schweighardz; 2. Antolkovič—Babič; 3. Bergant—Ravnik In Brigič—Schweighardz. V. Juniorji: semifinale: šivic (Ljubljana) : Unger (Maribor) 6 : 1, 6 : 3; finale: šivic : Banko (Ljubljana) 6 : 2, 6 : 0. Končni placement: 1. Šivic (Ljubljana); 2. Banko (Ljubljana); 3. Pušenjak in Unger (Maribor) . ISSK Maribor : SK Orient (Sušak) 4 : 4 (1 : 4) Maribor, 25. maja. Drugo srečanje med gornjim nasprotnikom je tudi končalo neodločeno. Rezultat odgovarja prilično poteku igre. V prvem polčasu je dominiral Orient, dočim je v drugem polčasu pred-vladoval ISSK Maribor. Goli so padli: v prvem polčasu v min. 1 : 0 za O. v 14. min. (11 m) 1 : 1, v 26. min. 2 : 1 za O., v 35 min. 3 : 1 in v 36. min. 4 : 1 za Orient. V drugem polčasu v 14. min., v 40. min. in v 41. min. izenačenje 4 : 4. Sodil je objektivno g. dr. Planinšek. V predtekmi je rezerva SK Železničarja, ki je bila pojačena s 6 igralcem prvega moštva popravila rezervo ISSK. Maribora s 2 : 1 (1 : 0). Sodil je dobro g. Jančič. SK Rapid : Salzburger Atletik SK 3 : 3 (2 : 1) Mariborski Rapid je za Binkoštne praznike gostoval v Salzburgu proti tamkajšnjim Salzburger ASK. Prva tekma je končala neodločeno 3 : 3. ..SK Rapid rez. : SK Mura 9 : 4 (5 : 2).. Rapldova rezerva je odigrala v nedeljo v Murski Soboti prijatelsko tekmo z SK Muro in zmagala v razmerju 9 : 4. Specitalni entel oblek In volan francoski sistem pri Matek & Mikeš Ljubljana 89« (poleg hotela Štrukelj) BREDA žepni robci kom. Din 2-- Najmodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. Pozor gg. gradbeniki: Beli angleški lam portlandcement »Snowcrette za fasade, stopnice, terrazzo, oblo-ženje zidovja itd. dobavlja zastopnik, stavbeni materija! in tvornica cementnih izdelkov — JOS. CIHLAft, Ljubljana, Dunajska cesta 69. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! Gostilničarjem in privatnikom nudim KROGLE (liguus saritus) za balinanje kakor tudi KEGLE za kegljišče po najnižjih cenah LOVRENČIČ VIKTOR strugar Ljubljana, Zalokarjeva uli«a«ttev.l3 Oglejte razstavo na velesejmu '•C Nogavice, roko« vice, volna in bombaž 468 tajceneje In v veliki izbiri pri KARL PSELOG Ljubljana, Židovska ulioa In Stori trg ttinrrr;.. ajga rn.trx.-~, Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 11.810/21. 14:52—3—2 Razpis Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi <51. 82—105 zakona o drž. računovodstvu za občo državno bolnico v Ljubljani dobavo sledečih potrebščin: 600 m gradla za žimnice, 1300 m močne rujave kotenine, 156 cm, 400 m platna za telesne brisače 50 cm, 350 m Livre-gradla, modro-belo črtanega 78 cm, 650 m kotenine, rujave, mehke, 156 cm, 300 m lotile, močne kotenine, 156 cm, 4000 m bele, močne kotenine, 78 cm, 250 ni Marinegradla 80 cm, 300 m močne hlačevine 120 cm, 500 m (Mord-blaga 78 cm, 50 m močnega cvilba za slamnjače, 120 cm, 25 tucatov žepnih robcev, BOO komadov servijetov, 300 m platna za kuhinjske brisače. Vse naštete dobave se izvrše franko zgoraj navedena bolnica. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, naročiti razpisano blago v večji ali tudi manjši količini. Licitacija se bo vršila v sredo dne 10. junija 1931, ob enajstih dopoldne v sobi št. 26 banske palače na Bleivveisovi cesti št. 10. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za opremo obče drž. bolnice v Ljubljani«, je vložiti po pošti, osebno ali pa pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkasneje eno uro pred pričetkom licitacij© predpisano kavcijo, in sicer domače 10%, inozemski pa 20 % skupne vrednosti po-nudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrecno izjavili, da so mu poboji licitacije znani in "a ”'e Pr*stane. Vzorci se morajo poslali ločeno od ponudbe. Podrobni pogoji za dobavo so interesentom na razpolago pri ekonomatu kraljevske banske uprave proti plačilu 10 Din za izvod. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 20. maja 1931. # VL No 11.810/24. 1433—3—2 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 82—105 zakona o drž. računovodstvu •za bolnici: 1. Obča državna hotnica v Ljubljani, 2. Bolnica za duš‘vne bolezni v Ljubljani in na Studencu: ]. dobavo 3090 kg žime za žimnice boljše vrste: mora biti prana in desinficirana z neškodljivimi sredstvi, naravne barve, dolga ca 40 cm, ne sme vsebovati tujih primesi; 11. dobavo 115 železnih bolniških "ostelj z žičnim vložkom, belo pleskanih. Dobava se vrši franko zgoraj navedenim bolnicam. Licitacija se bo vršila v četrtek dne 11. junija 1931, ob 11. uri dopoldne v Klavni pisarni kraljevske banske uprave, Bleiweisova cesta št. 10, soba št. 49. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba >Ponudba »a dobavo žime (železnih postelj)«, je vložiti po pošti ali po pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkasneje eiio uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo, in sicer domači 10%, inozemski pa 20% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelko kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o *dražiteljskih sposobnostih. Ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanje pristane. Eventuelni vzorci žime se morajo poslati ločeno od ponudbe. Kraljevska banska uprava Dravske bano-, vine. V Ljubljani, dne 20. maja 1931. VI. No 11.810/23. 1431___3__2 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi el. 82—105 zakona o drž. računovodstvu, D1ANA«, kopališka zadruga na Bregu pri Celju, je stopila v likvidacijo. Zadruga poziva vse upnike, da prijavijo zadrugi svoje terjatve v izogib zakonitih posledic zamude. Celje, dne 20. maja 1931. »DIANA« kopališka zadruga 1 o. z. na Bregu pri Celju. * 1443 Objava. Izgubil sem izpričevalo drž. realne gimnazije v Kočevju ia I. 1928. na ime: Mi-hitsch Ernst iz Gotenice. Proglašam ga za neveljavno. Mihitsch Ernst, s. r. Gotenica 25, p. Koč. Reka. * 1437 Objava. Izgubil sem šolsko odpustnico za V. razred osnovne šole v Sv. Bolfenku na Kogu in domovnico, izdano od občinskega urada Jastrebci, oboje glaseče se na ime: Štampar Alojz, rodom iz Jastrebcev. Proglašam ju za neveljavni. Štampar Alojz, s. r. t č. Preseka, p. Središče ob Dr. Računski zaključek Celjske posojilnice d. d. v Celju Čista bilanca dne 31. decembra 1930 Aktiva Pasiva Blagajna ..................... Devize in valute ....... Imetje pri bankah ............ Vrednostni papirji............ Menice........................ Dolžniki ..................... Dolžniki /.a garancije in žira . . . Din 3,184.46310 .Nepremičnine: Narodni dom v Celju . . . Din 1.859.644’06 Hiša Kralja Petra cesta 16 „ 1,219.44168 tiišain limeljar-na Šoštanj „ 163.558~(‘>0 Inventar...................... Din 3,184.463-10 Din 1,841.780-17 638.495"99 8,619.648-73 4,298.005'93 7,326.157-92 71.051.375-19 3,242.644-34 3-- 97,017.111-27 Delniška glavnica.................. Rezerve: splošna . . . Din 3.506.743-70 speci jalnaza dubijozne terjatve . . „ 1,734.076-30 specijalna za valntne spremembe . . „ 870.407 02 Hranilne vloge na knjižice . . Upniki v tekočem računu . . Upniki za garancije in žira .... Din 3,184.4ti3\10 Roeskompt, pri Narodni banki Dividenda nevzdignjena . . . Čisti dobiček.......................... Din 8,000.000-- 6,011.227-02 40,402.900‘35 41,258.124-83 158.160-30 126-— 1,186.572-77 Din 3,184.46310 |07.017.111~27 Izguba Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1930 Dobiček Upravni stroški Davki $urzna diferenca Cisti dobiček . . Din 1,518.470-97 282.965-- 5.838-17 1,186.572;77 Obresti Dohodki bančnih poslov . . . Dohodki hiš ........ . Din 2,479.880-07 336.018-34 178.948-50 2,993.846-91 2,993.846-91 S. ftl. HemaFcjtic: 99 !l*©f UdiEdj Roman fCopyriifht by M, Fcature Syndicale. Ponatit, radi v izvlečku, prepovedan.) Sekundo se smo si stali nasproti. Hchl nas Je po vrsti pogledoval. Bil je to nenavaden trenutek. Nekaj se je prelomilo. Potem smo prijeli udajajoče se truplo Maksa Welia la ga nesli proč. Ceste so bile zopet polne ljudi. Napravili so nam Širok prostor, ko smo prišli med nje. Klici so se dvigali iz množice: »Noskijevi psi! Krvava policija! Morilci!« Iz hrbta Maksa Weila je curljala kri. Nesli smo ga v bližnjo hišo. V holandski bar. Par sanitejcev je bilo že tam. Obvezovali so dva človeka, ki sta ležala na tleh plesišča. Neka žena z okrvavljenim predpasnikom je zdihovala in hotela na vsak način domov. S silo so jo morali toliko časa zadrževati, da so prinesli nosilnico in je prišel zdravnik. Dobila je strel v trebuh. Poleg nje je ležal mož, ki Je bil oblečen v star vojaški suknjič. Obe koleni je imel prestreljeni. Ob njem je klečala njegova žena in tarnala: »Prav nič ni. naredil! Samo mimo je šel! Prinesla sem mu ravno večerjo!« Kazala je na sivo emajlirano posodo za jed. »Samo večerjo—« Plesalke holandskega bara so se stisnile v kot. Poslovodja je tekal ves razburjen cemintja in izpraševal, ali ne bi mogli spraviti ranjence kam drugam. Uničen bo, če se bo pripovedovalo o tem. Nihče ne bo hotel več tu plesati. Anton Demuth, v svoji zlati portirski uniformi, je prinesel steklenico konjaka in ga vlival ranjencem v usta. Poslovodja ga je osupel gledal in mu dajal znamenja. Anton se ni dal motiti. »Ali misliš, da bom ohranil noge?« ga je vprašal ranjenec, »šofer sem!« Prinesli so nosilnice. Zunaj so zopet ropotali streli. Skočili smo. Tuljenje, kričanje in žvenketanje stekla je sledilo. Tekli smo ven. »Raztrgajte tlak!« je kričal nekdo in zasadil cepin med kamenje. Iz oken so metali žimnice, stole, otroški voziček. Od trga sem so se bliskali streli. Raz streh je začelo pokati nazaj. »Pogasite luči!« Iz gruče je skočil mož in vrgel kamen v cestno luč. Naenkrat je nastala tema. »Ko-sole!« je zavpil Karol. On je bil. Poleg njega je bil Valentin. Ko vrtinec so streli potegnili vse skupaj. »Naprej, Ernest, Ludvik, Karol!« je rjovel Kosole, »te svinje streljajo na ženske!« Kje je še jasni dan, upanje, kovinsko sijajna koža deklice. Streli bičajo, ljudje kriče, med hišnimi vrati ležimo, preplavljeni, naprej potisnjeni, opusto-šeni, besneči sovraštva, ranjence vlačijo proč. Kri namaka tlak, zopet smo vojaki, zopet nas je zagrabila vojna, ki divja in prasketa nad nami, med nami, v nas — vse je proč. Tovarištvo je preluknjano od strojnice, vojaki streljajo na vojake, tovanši na tovariše. Končano, vse končano — III 1 Adolf Bethke je prodal svojo hišo in se je preselil v mesto. Ko je vzel svojo ženo zopet k sebi, je bilo nekaj časa vse v redu. Vsak svoje delo sta opravljala in kazalo je, da se bo vse zopet lepo uredilo. Teda po vasi so začeli šušljati. Ce je šla žena zvečer po cesti, so klicali za njo; — fantje, ki so jo srečavali, so se ji predrzno režali v obraz; — ženske so z razumljivo gesto dvigale krila pred njo. O vsem tem ni žena Adolfu nikdar ničesar povedala. Toda hirala je in od dne do dne je bila bolj bleda. Tudi Adolfu se je godilo prav tako, če je stopil v krčmo, je pogovor zastal; — če je koga obiskal, ga je sprejel molk in zadrega; — skrivnostna vprašanja so mu drznili stavljatl; — v pijanosti so mu metali v obraz neumna namigavanja, večkrat pa se je valilo za njim zasmehovanje. Na to si ni vedel prav pomagati; mislil si je, čemu bi odgovarjal vsi vasi za nekaj, kar je smatral povsem za svojo zadevo, čudno se mu je zdelo, da tega ni razumel niti pastor, ki ga je nejevoljen motril izza svojih zlatih očal, kadar je šel mimo njega. Vse to ga je mučilo, toda tudi Adolf ni nikdar črhnil niti besede o tem napram svoji ženi. taatiii Izdaja tiskarna »Morkurc. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zudnok. — Za inseralni del odgovarja avgust Rozman. — Val v Ljubljani. Stanovanja v Ameriki V Ameriki ima skoro vsaka rodbina svojo lastno hišico. V nebotičnikih ljudje navadno ne stanujejo, ker so v nebotičnikih večinoma le pisarne ali pa hoteli. Amerikunski domačin pa ne ljubi hotela, ampak hoče imeti svoj lasten dom. Ko prestopiš hišni prag, prideš takoj v sobo. Predsob ne poznajo; zato pa moraš odkžiti klobuk, suk ijo ali palico kar v spalnici. Sobaric in kuharic navadno nimajo, ker so ženski posli silno dragi, in tako ni nič čudnega, da nosi jedi na mizo gospa, gospod pa reže meso in ga deli na krožnike. Vina navadno nimajo, pač pa pijo vodo iz kozarcev za vino. Jedo pa v Ameriki silno radi raznovrstne solate poleg toplih prikuh. Sobe v amerikanskih stanovanjih so večinoma majhne in opremljene so le z najbolj potrebno opravo. Mizo imajo na sredi sobe v jedilnici, v drugih sobah pa imajo postavljene male mizice in udobne stole ob stenah. Peči v sobah ne poznajo, ker imajo povsod centralno kurjavo. , V kuhinji imata mož in žena enake pravice in d -lžnosti in si po »bratovsko« delita vse delo. Kuhinjska oprava je narejena vs na elektriko. Omar ne poznajo, pač pa imajo v zid udelanih dovolj odprtin, kamor spravljajo razne stvari. Kuhinjske posode ne vidiš nikjer, ker je vsa shranjena v votlinah v zidu. Čeprav pa so stanovanja večinoma zelo pri-prosto opremljena, so razmeroma le draga, to pa zaradi visoke cene stavbišč. Kako bo čez 5 milijonov lei? Angleški učenjak Holdane je sestavil na podlagi našega današnjega znanja fantastično sliko o tem, kako bo na svetu čez 5 milijonov let. Holdane pravi: »Čez 5 milijonov let bosta dosegli tehnika in medicina svoja največja čuda. To, kar imenujemo mi danes »pomlajevanje ljudi«, bo tako napredovalo, da bodo živeli ljudje povprečno po 3000 let. Telesne bolečine bodo neznana sitvar in o bolečinah bodo ljudje vedeli nekaj samo še iz starodavnih pripovedk. Če bo postal 2000 let star možak udovec, bo še razmeroma mlad in če se bo oženil drugič, bodo njegovi otroci iz prvega zakona lahko nad 1800 let starejši kakor otiroci Iz drugega zakona. Take rodovine bodo kar nekake države za sebe, ker bodo štele na tisoče rodbinskih članov. Vso potrebno pogonsko silo bodo dobivali ljudje iz morja. Velikosti in moči te sile si dandanes ni! predstavi j aiti ne moremo. Velikanske dele zemlje bodo umeino ogrevali, ker se bo zemlja vedno bolj oblajala. V vsemirje bodo ljudje leteli kolikor in kedar bodo hoteli. Ljudje pa bodo živeli takrai v večni nevarnosti, ker se bo luna vedno bolj bližala zemlji in nevarnost, da trčita obe telesi skupaj, bo vedno večja. Dan na zemlji bo vedno daljši in čez 2 milijona let bo dan tako dolg, kakor je danes 1 mesec. Pred nevarnostjo trčenja lune ob zemljo pa bodo ljudje bežali na planet Venero (»večernico«). Nlagnovejša modna prismodifa Kakor poročajo pariški listi, zahteva najnovejša moda — dernier eri (zadnji krik) — da se mora barva ženskega lica ujemati z barvo obleke. Nekdaj so si dajale ženske delati take obleke, ki so se ujemale z njihovo postavo in z njihovimi potezami. To ni bilo posebno lahko pogoditi. Danes gre pa stvar čisto luhko. Če je ženski kakšna obleka všeč, si še obraz namaže z barvo obleke in »harmonija« je tu. Ženske, ki hočejo biti v družbi »lepe«, hodijo k posebnim špecijalistom za barve, ki jim spravljajo barve v sklad. Neki ženski, ki si je bila izbrala obleko modre, v škrlatasto rdeč ton prehajajoče barve in okrašeno s sivim astrahanom je Specijalist za barve pobarval njene lase višnjevkasto-sivo. Nato jo je po licu naprašil z dvema barvama: okoli oči z modrikasto barvo, okoli ust pa z rdečo. Najnovejša moda je simbol današnje dobo: Danes so cunje vse, človek pa nič. Če pojde pa tako naprej, bomo doživeli tudi še to, da Si bodo uajale ženske še podaljševati ali pa sekati svoje noge, kakor bo pač zahtevala modna obleka, da bo ženska bolj visoka ali pa bolj nizka...« Ena šludenlovska Visokošoloi vseučilišča v Strassburgu so »i te dni dovolili prav pristno študentovsko šalo. V Strassburgu se namreč že dolgo pripravljajo na svečano proslavo stoletnice francosko romantike. Pri teij priložnosti so nameravali tudi odkriti spomenika francoskemu pesniku Viktorju Hugo-u in pa pesniku. Lamartine-u. Oba spomenika sta že zdavnaj postavljena, slavnost odkritja pa so iz raznih vzrokov doslej vedno odlagali. Te dni pa so je nenadoma zbralo pred obema spomenikoma nad 300 visokošolcev »v polni paradi«. Fantje so se postavili ob spomenik v polkrogu in so se delali, kakor da čakajo na »ministre« in druge »visoke glave«. Ti so res tudi prišli in dijaki so jih spoštljivo pozdravili, čeprav so dobro vedeli, da so »gospodje ministri samo preoblečeni dijaki... Po pozdravu pa je stopil dijak v cilindru in s francosko trobojnico čez prsa pred spomenik in jo govoril slavnostni govor. Policija pa je * veliko vnemo skrbela za javni red in mir in z vso silo odrivala radovedno množico, da ni prišla preblizu »ministrov in visokih glav«. Policija je spoznala šele ob koncu »lavnosta, kako je bila potegnjena. Ko so namreč zavese že spustili in oba spomenika »odkrili«, se j« približala spomenikom in »ministrom« neka deputaoija v dolgih nočnih srajcah in s to »de-putacijo« v sredini je vsa študentovska družba odkorakala s silnim smehom v mesto... Policija je seveda takoj začela preiskavo, kar pa fantov ne motii mnogo — spomenik so odkrili in s tem- so dosegli svoj namen. Antipatije znamenitih ©sel* V nekem francoskem listn beremo, kakšno čudne antipatije so imeli nekateri znameniti ljudje. Erazem Rotterdamski, velik učenjak svoje dobe, ni mogel prenašati ribjega duha. Čim je začutil vonj po ribah, ga je prijela mrzlica. Maršal de Greze je padel v omotico, če je videl domačega zajca. Francoskega kralja Henrika III. ni strpelo v sobi, kjer je bila kakšna mačka. Maršal d’ Albert se je onesvestil ob pogledu na prašičjo glavo. Znameniti zvezdoslovec Tycho de Bračke so je začel tresti po vsem telesu, če mu je zajec ali pa lisica pretekla pot. Italijanski pesnik Favoriti ni mogel prenašati vonja vrtnic. Tudi Katarina Medicejska ni mogla duhati vrtnic, čeprav je sicer rože zelo ljubila; niti naslikan iti vrtnic ni mogla trpeti. Ruski cai Ivan II. pa je postal nezavesten, če se mu je približevala kakšna ženska — ta je bil najbolj pameten. Prostitutke davka proste v Nemčiji Nemški državni finančni dvor je, kot vrhovno sodišče, izdalo pred kratkim zanimivo razsodbe. Neka utija davčna instanca je predpisala neki prostitutki obrtni davek, proti kateremu jo ta vložita rekurz. Državni finančni dvor je razsodil, da po nemškem moralnem naziranju laki dohodki ne morejo biti obdavčeni. — Državni finančni dvor tudi odklanja, da bi smatral prostitucijo kot poklic. Letalo je trčilo ob ribiški čoln. Pri Belfortu na irski obali je padlo letalo v morje in se zadelo ob ribiški čoln. V čolnu sta sedela oče in sin, oba ribiča. Sina je ubilo, oče in pilot- pa sta ostala nepoškodovana. Dogotovitev po velikosti drugega »dok«-a na svetu v Bremerhavenu V Bramerhavenu so povečali stari, 268 metrov dolgi »dok« ha 335 metrov, da bodo mogli popravljata velike ladje tipa »Evropa« iu »Bremen«. »Dok« je nad 40 metrov širok. Priprava za startanje letal Na Angleškem je na letališču Farnborough stantaio 9 ton težko letalo za spuščanje bomb s pomočjo aparata, Oti mu pravijo »Katapult«. Doslej so tekla tako težka letala po zemlji po 250 -do 300 metrov daleč, predno so se dvignila v zrak, z novo napravo pa se dvigne letalo v zrak že po 25 metrih zaleta.