Mestne novice.
Neki naduti nemški fanatik je hotel pognati v zrak American Steel & Wire Co. ter druge to-varne v mestu.
—Policija je v soboto prijela nekega mladega fanatika nemškega rodu, pri katerem so našli načrte, da požene z nitro-glicerinom v /rak velikanske tovarne American Steel & Wire Co. Peerles Motor Car Co. in White Co. kjer je upo-sljenih tudi na stotine Slovencev. Fanatik je nameraval •bombe privezati na takozvane "zračne zmaje,T, katere bi pozneje padle na tovarno. Mladič je delal še do petka pri neki kompaniji v mestu, nakar je bil tam•odpuščen iz službe. Dva druga moška, ki jih je policija prijela, sta se izjavila, da bi do-tični fanatik lahko razdjal vse tovarne, in da mu je bil baje ..obljubljen velik denar, če se mu to posreči. Fanatik je v ječi priznal,* da se j^ bavil s ta-kin; načrtom, toda ni hotel ničesar omeniti, kdo mu je to de-• lo naročil. .Fanatik je prišel v Cleveland pred nekaj meseci, ko je pdbegnil iz Nemčije, kakor se je izjavil. Prijeli so tudi njegovo ljubico, ki je priznata, da se je njen fant pečal z načr-. totn, da rajftreli tovarne.,,
—'Slov. Narodna * £ltalni<*a ima v četrtek, 29. julija svojo redno sejo. Ker se mora tu ukreniti radi piknika, so člani vabljeni k številni udeležbi.
—Sobota, 31. julija je odločena za kadilce 'Nebo cigaret". Te izvrstne cigarete so se jako priljubile pri kadilcih. So v resnici najboljše, kar jih morete dobiti za pet centov škatljo. Naše uredništvo je preskrbelo za ta dan nekaj stotin škatelj "Nebo cigaret", in kdor se ogla si ta dan, t. j. v soboto, 31. julija, v našem uredništvu, dobi zastonj eno škatljo Nebo cigaret. Pazite torej na ta dan.
—Poročili- so se: Louis Blatnik in Ana Božič, John Suha-dolmik in Fani Cerčerlik, John jereb in Mary Korenčan. Josip Sad>ar in Mary Kromar. želimo dbilo sreče vsem.
—Dva sina Kirs. Mary Primožič, petletni John in 6 letni Frank sta se zgubila v soboto iz materinega doma na E. 47th St. in otroci so ju pozneje našli na 5327 St. Clair ave. Rekla n sta, da sta se šla po svetu igrat. —Pri konjskih dirkah, ki so se vršile pretečeni teden v Cle-velandu, so razni ljudje zastavili, zgubili in dobili $250.000 na stavah na razne konje.
—^Prihodnjo jesen se začne velika kampanja, d^ se pripravi do ameriškega državljanstva .59.-000 delavcev v raznih tovarnah, iki še niso državljani. Mestni naselniški urad je razposlal pisma vsem tovarnam, da imenujejo svoje delavce in njih na>odnost. V tovarnah $e bodejo ustanovili posebni pod-itčni večeri za delavce, da se jih pridobi za državljane.
—Železniški detektiv John 'GbroVsski je pričel v petek na E. 49th St. streljati grupo dečkov, ki je metala kamenje na železniški tir. Brutalni človek je ranil dva otroka. Policija je detektiva zaprla. %
—Umrl je v nedeljo zvečer Rev. Jos. Lavrič, župnik pri fa-ri sv. Lovrenca, kjer je, pasti-roval zadnjih 7 let. Pokojni je bil znan kot miroljuben, nepristranski duhoven ter je vžival med farani dober ugled. Pokoj njegovi duši!
ste?,
■ 1 1 .., ,
Strašna nesreča na vodi.
Chicago, 111., 24. julija. The Western Electric Co. je priredila za svoje delavce piknik v soboto. 7000 delavcev bi se morata udeležiti piknika. Pet par-nikov Ibi jih peljalo na Michigan City, Kmalu ko se je zda nilo v soboto zjutraj, so pričeli prihajati ljudje na parnike. Prvi je bil napolnjen parnik East land. Od vlade je imel do volje no, da sme nositi 2000 oseb. Kompanisti so spustili na krov najmanj 2500 delavcev, njih žen in otrok, predno so zaprli most, ki veže ladijo z bregom. Potniki na parniku so hiteli vsi na eno stran ladij e, da vidijo kako bodejo nakladali druge parnike. >Mal parnik je bil pri pravljen, da potegne Eastland iz pristanišča, vrvi so odyezali in stroji na Eastlandu so začeli delati. Toda parnik se ni pre maknil. Namesto tega pa se je teško obloženi parnik nagnil na stran. To skoro brezpomembno nagnenje parnika, je privabilo še več ljudi na levo stran. Tedaj pa se je parnik hitro nagibal proti dnu. Ljudje so spoznali strašno usodo, ki jih čaka.
Parnik zgine v vodo.
Otroci so se oprijeli kril svojih mater, ženske so prestrašene kričale, in tekom petih minut je parnik že ležal s svojimi 2500 • človeškimi žrtvami na dnu vode. Le pet čevljev visoko se ga je še videlo iz vode. Voda, kjer se je parnik ponesrečil je 20 čevljev globoka. Rešilni čolni, ladijska' oprava, teške vrvi, stoli in drugo je padalo na nesrečne ljudi in jih sililo na dno vode. Nekateri so se oprijeli plavajočih stolov in so se rešili. Drugim so metali iz obrežja vrvi. da se rešijo. Nekaterim se je posrečilo, drugim ne. Kmalu je postala voda hladen grob za 1500 potnikov, večinoma delavcev in njih družin.
Grozni prizori.
Mnogo jih je utonilo, k,, se zamedli v vrvi in parcele, in nikdar niso prišli več na površje, drugim pa se je posrečilo, kljt1l> drveči vodi, ki na onem mestu teče po 5 milj na uro, dvigniti se navzgor in oprijeti se plavajočih predmetov. Na desetine manjših čolnov je odšlo na vodo. mali parniki so iskali ljudi. Na bregu se je kmalu zbrala množica več kot pol milijona ljudi, in reševalno delo bi bilo onemogočeno, da ni dospelo kakih 500 policistov, ki so zavračali ljudi.
Heroične rešitve.
Nekatera trupla je voda zanesla daleč proti Lockportu, 111. Kmalu po nesreči so dospeli mestni ognjegasci. mašinisti in pomagači, ki so začeli sekati jeklene stene ponesrečenega parnika. Posebni potapljači\so iskali ljudi pod vodo. 'Skladišča kpmpanij ob bregu so se odprla, da sprejmejo svoje žrtve. Nad sto oseb so potegnili iz vode živih, toda ranjenih, in te so prepeljali v Iroquois bolnišnico, postavljeno v spomin 600 žrtev, ki so zgubili življenje ob strašnem požaru Iroquois gledališča. Vsako žrtev, ki so jo potegnili iz vode, so takoj začeli oživljati, toda vsi poskusi so bili večinoma zaman. Le dve osebi so na ta način rešili. Mnogo ranjenih bo upirlo. Na mestu nesreče.
iNovica o strašqi nesreči se je km^lu raznesla po celem mestu, in ljudje iz vseh krajev mesta so pričeli drveti proti pristanišču. Most na Clark ave. j£ foil tako napolnjen radovednih ljudi j, da je grozil, da se podre. Policija je morala sprazniti most. Trgovci so odposlali svoje avtomobile, da odvažajo mrtvece, jan jene in žive. Vse - slav-
iiftiv f - m a ,
-f-
žini z otroci Vred tla parnik, in, (lase nihče ni vrni živ* domov, j Ječa grozi korr panistom. j iMestne, državna in zvezine oi tlasti so začele z mrzlično naglico preiskavo, <ja doženejo, kdr^e povzročil td silno nesre-1 čo. Zvezini sodniki Landis je ( sklical zvezino v sliko porot®, mestna oblast in e aunty sodni-ja je sklicala posemo porotni-ško zasedanje. Zaprli in prijeli so vse kompanisti. častnike in mornarje ponesrečenega parnika. Državni pravnik Hoyne se je izjavil, da'nt bo nikogar prej spustil na svobodo, dokler se ne doseže, kdo pravzaprav kriv za strašno ijesrečo, kjer je zgubilo 1500 Ijiifl t j svoje življenje. Zdravstveni "komisar mesta Chicage je ukazal sčistiti reko s posebnimi kemičnimi pripravami, ker se boje, da se raz-širi;«bo1ezen, ko leži toliko mrtvih ljudi j v vodi. Kompanisti, ki bodejo spoznani krivi pone-srečenja ladije, pridejo v ječo. Postava jih bo preganjala z največjo ostrostjo. Kazen je različna in sicer od 5 do 35 let in skupaj z denarno globo od $1000 do $50.000. Kapitan West cot t. od zvezine službe pregledovalcev parilikov, je prišel na lice mesta, da prouči nesrečo. iKakor znano, je zvezini urad .za pregledovanje parni-kov pregledal potopljeni Eastland 12. julija in se izjavil, da je parnik dober in sposoben za službo na vodi, če ne vzame na krov več kakor 2000 ljudi ' 1 Razne podrrtmostir**—\ Tekom sobote popoldne so potegnili iz vode 700 mrtvih trupel. (Parnik so morali na več krajifi razbiti, da so prišli do žrtev, katerih je še najmanj 400 na dnu ladije. Kapitan Har-, ry Pederson in Dell Fisher, prvi njegov pomočnik, sta skočila s ponesrečenega parnika in prišla razjarjeni množici v roke. Policija se je morala hudo ho-riti, da je oba iztrgala iz rok množice in jih prepeljala v je-,co. Na potu proti ječi sta dobila oba teške poškodbe od ljudi j, ki bi Jinčali kapitana, da ni policija preprečila. 'Nesreča je ena največjih, kar jih pozna zgodovina. Na Titanicu je utonilo 1575 oseb, in sodi se, da bo sedaj več žrtev. Vzrok pravega ponesrečenja se dosedaj še ni dognal, toda razni veščaki neumorno delajo, da doženejo vzrok nesreče.
Eastland je bil parnik nesreče.
Ponesrečeni parnik Eastland je bil zgrajen leta 1903 v Port Huron od Port Huron Shipbuilding Co. Že tedaj, ko so ga prvič poskusili na vodi, ni zadovoljil sodnike, ki so bili prisotni pri skušnji. Vsa zgradba Eastlanda je bila ponesrečena. Gornji krov parnika je bil pretežek, in v^ada Zjed. držav je odredila, da se gornji krov odpravi, kar se je tudi naredilo, toda parnik je imel še toliko drugih napak, da ni bil nikdar varen, in kapitani, ki so ga. vodili, so morali neprestano najbolj skrbno čuvati, da so preprečili nesrečo. Potniki se ( niso smeli nikdar zbrati na eni strani parnika, in vodni balast je moral biti vselej na dnu parnika, da je držal ladijo v ravnotežju. Leta 1907 bi se kmalu pripetila enaka nesreča na Lake Michigan. Parnik se je začel obračati na eno stran, toda ladijsko moštvo je prepodi-i lo potnike še pravočasno na sre-^ do ladije, da se ni potopila. Ta-1 koj ko je bil parnik zgrajen, so J ga morali popraviti, kar je veljalo kompanijo $20.000, pozne-' je ko je bil na vodi, so zopet prišle druge poprave, ki so ver ljale $35.000. Spodnji del ali ogrodje je bilo zgrajeno napačno ,in to je povzročilo nesrečo.
-s^ŠikiL v	X/-k M^i^iiVi
nosti so bile odpovedane, vse zastave pq mestnih hišafi potegnjene na poldrog, mnogo privatnih poslopij se je javijo v črno. Župan iz Chicage je bil v San Francisco ob času nesreče, in ko je zaslišal o nesreči, je takoj najel poseben vlak, da se odpelje v Chicago, jPotoplja-či pod vodo so delali neumorno. Več kot 200 trupel so izvlekli iz parnika pod vodo. Prva je prišla na površje deklica, stara 16 let, lepo oblečena za piknik, vsa zamotana med vrvmi 1 ri sto ii. Za njo je priplaval na površje mal deček, krčevito držeč v rokah kos materlfie obleke, ki se je odtrgala, ko je nesreča raz-družila mater in sina. Za njim je priplavala stara .ženi-ca, ki .se je podala s svojimi umiki na izlet, itd. itd.
Malo živih iz vode.
Množico je pretreslo poročilo, ko je zvedela, da so potapljači dobili majhnega otroka živega na dnu ladije v sredi stotine mrtvih. Dete se je smejalo, ko so ga nesli na suho. Njegove matere niso mogli najti. Oddelk mašinistov in inženirjev je pripljul na lice mesta, da dožene vzroke nesreče^ Parnik Eastland ni bil nikdar znan kot varna ladija, in že ko je nil v Oevelandu se je raznesla govorica, da ni varen, da se bo potopil. Raditega kompanija v Oevelandu ni mogla z uspehom rabiti parnik in ga je pr6-lala lansko leto v Chicago. Slovenci med ponesrečininii P
\Ud UstiiUMianesrečeiiih na Eastlandu se nahaja tudi mnoT go slovenskih in hrvatskih imen. Nekaj njih jih sledi tu: Edvard Arko, Mary Komar, Margareta Konjar, Frank Novak, V Praznik, Ida Zobec, Frank Kehar, \A, Turk, Helen^ Skala. Ana Janič, Julija Mule, Paul Popovič, John Tovič. Imen sedaj se ne more še razločevati, skoro gotovo pa je, da je med ponesrečenimi mnogo Slovencev, Hrvatov in sploh Slovanov. Predsednik kompanije je znorel
St. Joseph, Mich., 25. julija. \V, II. Hull, predsednik kompanije, katertf last je bil ponesrečeni parnik, je znorel, ko je slišal o strašni nesreči, ki je zahtevala 1500 žrtev. Nikogar ne puste k njemu kot strežnike. S silo ga morajo držati doma.
Velikanska ""mrtvašnica.
Chicago, 24. julija. Ker so bile druge mrtvašnice premajhne, in se delo identificiranja vršilo prepočasi so priredili" velikansko orožarno druzega regimenta narodne garde kot začasno mrtvašnico. Nad 900 trupel leži v tej mrtvašnici. 30 zdravnikov in pogrebnjkov je balzamiralo mrtva telesa. Pred mrtvašnico se je zbrala nepreg-lena množica ljudi, in policija se je nadčloveško branila, da niso vsi udrH v mrtvašnico. Polagoma so spuščali znance in sorodnike ponesrečenih v mrtvašnico. Vsak trenutek so se pripetili srce trgajoči prizori. jDbsedaj se je spoznalo 176 trupel, katere so takoj prepeljali k pogrebnikom. da naredijo v mrtvašnici prostor drugim, katere so še vedno nosili iz dna vode. Ljudje so tako pritiskali na mrtvašnico, da je morala policija rabiti kole, da je gnala ljudi nazaj.
Cela cesta žaluje.
Kolin avenue, na zapadni strani mesta, je bila najbolj prizadeta. -V celem bloku skoro ni hiše, kjer ne bi imeli- kakega mrtveca, ker večina stanovalcev na tej cesti so bili uslužbe-ni pri Western Electric Co. Neka velika hiša, kjer ste prebivali dve delavski družini, je ostala temna celo noč. Sosedje »o se izjavili, da ste odšli obe dru-
■	'r»	" V,-' it' " '
. .■ ' tft&'Ji.. 1 I-^fiklb. '—i	?
Vzroki nesreče.
Kapitan Ennes, ki je vodil ladijo leta 1912 in 1913 se je izjavil, da ni Ibilo bolj varnega parnika kot Eastland, ih da bi potoval z njim okoli sveta. Kar je povzročilo nesrečo, je po njegovem mnenju to: Mornarji v spodnjem" delu parnika, so najbrž čutili strašno vročino in so odprli takozvane "deadlights", da se nekoliko oddahnejo. Te odprtine spodaj v parniku se pogreznejo v vodo, kadar je parnik polno naložen. Mornarji so od vročine odprli te odprtine, da dobe zrak, potniki pa so medtem čimdalje bolj težili ladijo, da so se odprtine pogreznile v vodo in voda je ttdrla v en del parnika, baš tam, kjer je stalo na vrhu največ lju-dij, ILadija se je morala nagniti iti vleči v vodo. Sicer se je pa kapitan Ennis izjavil, da je moral vedno paziti na parnik, kadar ga je vodil, ker je imel včasih svoje muhe.
Tri nesreče v eni družini.
Družina Plamondon, je doživela z Eastland katastrofo svojo tretjo nesrečo. Ko je zgorelo gledališče Iroquois v Chi-cagi, je komaj ušla smrti v gorečem poslopju. Chas. Plamondon in žena sta se potopila na Lusftaniji, katero so I^emci tor-pedirali. in sedaj na krovu Eastlanda so bili štirje člani te družine, katerih eden je mrtev, trije so se pa na čuden način rešili.
Kaj pravi kapitan. *Kg»ptt«n Hurry ITVdcrsgn, f»>-
veljnik Eastlanda, se je izjavil: (Bil sem na poveljniškem mostu, pripravljen, da poženem parnik, ko sem opazil, da se parnik nagiblje. Takoj sem oddal povelje. da odpro izhode iz ladije, da ljudje hitijo na prosto. Toda že je zdrsnila ladija proti sredi vode in se popolnoma nagnila. Vse se je zgodilo v dveh minutah. Skočil sem s poveljniškega mosta. 25 let sem vodil parnike po jezerih, in dvanajst let po morju, pa nikdar nisem doživel take nesreče. Neznano mi je, kako se je parnik mogel nagniti in potopiti. Neki mestni ognjegasec, ki je pomagal pri reševanju, je pravkar dobil od nekega potapljača neko truplo, da je spravi navzgor. Ognjegasec je pa padel v omedlevico, ko je pogledal v ob ličje žrtve in jo spoznal za svojo lastno hčer. Enaki prizori »so se godili ves čas.
Balast Eastlanda.
Parnik Eastland se je držal v ravnotežju s pomočjo vodnega balasta. Vodo so napumpali v posebne oddelke parnika, dokler ni dobil parnik trdnega položaja, da se ni nagibal. .Glavni inženir se je izjavil: Pravkar smo napumpali dovolj vode v parnik, da je ibil raven, ko je pripljula mimo neka mala ladija. Vsi ljudje 11a gorenjem krovu so hiteli na eno stran ladije, da jo gledajo. Vsa teža potnikov na eni strani, je bilo za Eastland preveč. Začela se je nagibati. Delali smo neumorno, da prepumpamo vodo na drugo stran, toda ladija se je prehitro nagibala. Več izvedencev pa trdi, da so inženirji na la-diji ukazali izpumpati mnogo vode iz ladije. tako da bi se parnik dvignil, postal lažji in lahko sprejel več potnikov na krov, in bi kompanija tako zaslužila več denarja.
Koliko nesreč je že bilo na jezeru.
21. nO v. 1845 je zgorela na Lake Michigan ladija Phoenix. 245 ljudij mrtvih. 17. junija 1850* je zgorel na Erie jezeru parnik, Griffith; 300 mrtvih. 1851 je zgorel parnik Erie na Erie jazeru; 175 mrtvih. 1852
se je potopil r\a Erie jezeru
" ■	<•	* J.
parnik Atlantik. 250 mrtvih. 1857 je zgorel v St. Lawrence River parnik Montreal; 250 mrtvih. 9. sept, i860 je potonil parnik Lady Elgin na Michigan jezeru; 287 mrtvih. Leta 1868 je potonil parnik Morning Stiir na Erie jezeru! 26 mrtvih. Istega leta je potonil parnik Seabird na Erie jezern; 100 mrtvih. 1895 je zgorel parnik Chicago na iMichigan jezeru; 26 mrtvih. Leta 1908 je potonil parnik Clemison; 24 mrtvih. 1911 je potonil v I^ake Erie parnik 'Silver Spray; devet mrt vih. Leta 1913 je potonil v Lake Huron parnik-Scot; 29 mrtvih. Istega leta so potonili še trije drugi parniki s skupno zgubo 75 človeških življenj. 24. julija 1915 je potonil parnik Eastland. Žrtve znašajo med 1500 do 3000 mrtvih.
Avstrija zapfeni ves živež.
Dunaj, 24. julija. Avstrija je dala zapleniti ves letošnji pridelek. kar se ga je pridelalo na farmah. To je storila, da se ne bi zojet pojavili špekulantje, ki bi pokupili ves pridelek za nizke cene in ga potem drago prodajali prebivalstvu, živež se bo prodajal pod državnim nadzorstvom. Zaplenjen je ves fižol, grah, leča, moka; krompir, sploh vse, kar se je pridelalo. Zjed. države se pripravljajo?
Washington, 24. julija. Danes se je tu naznanilo, da je predsednik Wilson naročil vojnemu in mornariškemu tajniku, da mu predložita vse načr-w th"na rudno »hrmiifror ta»n da bodejo 'Zjed. države pripravljene za vsak slučaj. To je vzbudilo velikansko senzacijo v vseh krogih, in nekateri smatrajo to za znamenje, da se zna položaj v Zjed. državah poslabšati radi nepovoljnega odgovora nemške vlade na ameriške zahteve. Govori se. da bo letošnje zasedenje kongresa dovolilo $200.000.000 za armado, ali še enkrat toliko kot lansko leto, mornarica pa bo vzela $250.000 000 več, kot 100 procentov od lanskega leta. Preskrbelo se bo baje za rezervno armado pol milijona mož. Wilson namerava o tem poročati kongresu.
Nemški poslanik gre iz Washingtona.
Washington, 24. julija. Grof Bernstorlf, nemški poslanik v Washingtonu je dane* odpotoval iz glavnega mesta, in se ne bo povrnil tja, dokler ne dobi naloge od vlade iz Berolina, da se vrne. Vse to je v zvezi z ameriško noto. katero so odposlale Zjed. države Xemciji kot zadnji odgovor na nemško sub-marinsko ropanje.
Ameriška nota.
Washington, 24. julija. Nota, katero je spisal predsednik Wilson, je bila v soboto zjutraj oddana nemškemu ministru za zunanje zadeve. Predsednik Wilson v tej noti jako ostro svari Nemce, da zavržejo roparski način Ibojevanja subma-rinov, in zajedno grozi Nemcem, da bo prekinil prijateljske zveze z Nemčijo, če nemška vlada ne bo preskrbela, da se nedolžni jiotniki na morju morijo na nečuven način. Wilson Še enknat odločno zahteva, da so vsa morja prosta za Ame-rikance, in da imajo Amerikan-ci pravico potovati, kamor hočejo in kadar hot^jo, ne da bi jih pri tem nadlegovali nemški submarini. Če to ne bo pomagalo, tedaj se zna spremeniti položaj, v Zjed. državah, posledice so dalekosežne. Avstrijsko uradno poročilo.
iDunaj, 24. julija. Rusi so včeraj zapustili svoje postojanke med rekama Vislo in Bistrico in so se umaknili za kakih 8 kilometrov bolj severno. Avstrijska armada je ujela 45 častni-
^........................w mUi	w	■
I I	II	A	. j -i i	■	7T
lilija	^^^^^^^^^	Excellent advertising |
ŠT. 60. — NO. 60.	CLEVELAND, OHIO TOREK, 27. MALEGA SRPANA,	LETO VIII — VOL. Vlit
IKK) MRTVIH na EASTLANDU
kov in 5000 mož. Severno od
Grobehovega so Nemci prodr-V li ruske postojanke. Blizu So-kola so Rusi trdovratno napa- -č dali naše postojanke brez uspe- * ha. NTa zapadnem bregu reke .5 Bug so Rusi zaman poskušali odbiti napad naših čet. Na drugih frontah se bijejo hudi boji, ki še niso prinesli odločitve. Bitka za Oorico se še neprestano vrsi. Včeraj je sovršžnik J| napadel višine pri Pod gori, in po strašnem bajonetnem boju so se iLahi morali umakniti. | Naše čete so potem zasledova- . le sovražnika. Na severo-za-padht strani Doberda planjave, je italijanski napad postal zelo | slab. Italijani so hoteli zasesti <, Pollazo, toda so bili vrženi na-, jj zaj. Včeraj pa je sovražnik za- % sedel Selce, vendar srgo.ga po-: noči odbili na celi crji. - *<J
Turška kri žarka uničena? - London, 24, julija. Glasom poročil iz Aten in Carigrada je -m bila turška križarka Midullu, ^ bivša križarka Breslau, •torpe-vffl dirana od nekega ruskega subVjj marina v Črnem morju. Krfcffl žarka se je močno poškodovani^ vrnila v Carigrad. Tudi neki J nemški submarin je zavozil narS pesek? pri Tscekmedje,
Boji v Dardanelih.
London, 24. julija. Turki sb|| s ponovno silo napadli anglel« šike postojanke *na Galipolis § polu toku. Pol armadnega zho<$ji ra je napadlo Angleže v strel- | nih jarkih, toda Turki, koJW|S
go ranjenih, so se morali umatiH niti pred ognjem anglesklM strojnih pušk. Turki so bili pdi«
gnani v svoje pozicije.
Gorica padla?
Iz MHana prihaja zasehn^fj brzojavka, ki pravi, da so Ita-1 lijani z vso močjo naskočili av^ 9 strijske utrdbe okoli Goricdj« ter jih po štiriurnem boju vzcjpl S tem je prešla tudi Gorica laške roke. V Gorici so imellil Avstrijci koncentrirane svoje čete, in Gorica je bila pravza^j prav edina trdnjava, ki je bra^| nila dohod k Trstu. PodrobngJS šib poročil o tem še ni.
Boji za Varšavo.
London, 24. julija. Dočitil^j skupna avstro-nemška armada^ ki broji tri milojone mož tekonfij celega zadnjega tedna ni mol gla v bližino Varšave, katerciJ Rusi z vso silo branijo, pa scjj je posrečilo nemškim genera-IS lom na severnem /Poljskem od* Ji biti več ruskih napadov in po-gnati Ruse nazaj. S tem se je j olajšala pot ostalim nemškimf| armadam bolj južno proti Var|^j šavi, in v vojaških krogih se zopet pričelo govoriti, da s^iH Rusi umikajo iz Varšave*! Štirinajst dnij se že vrši boj zttjg važno, železniško progo Holm-(Lublin, katero Rusi branija z največjo trdovratnostjo.
Vsi V
avstrijski poskusi, da bi tu P^Ctafl drli skozi vrste so se izjalovifojj Železnica Lublin-Holm preskr- | huje Ruse v utrdbah in vah okoli Varšave z novimi vo-' | ja'ki, municijo in hrano, zat»>|i Rusi to progo z neverjetnirti & junaštvom branijo.
Rusi praznijo Varšavo.
London, 24. julija. Vse tovap|j| ne v mestu in okolici Varš:ive so bile premeščene v notranjost jI Rusije, ker se je sovražnik pri-Mižal glavnemu mestu Poljske, f Stroji in delavci so se preselil^ J bolj proti vzhodu. V odločil-^ nem trenutku namenmyo Rajj! si zažgati mesto, fTa ne bdrj ostalo druzega kot kup razva-||
IMWWWWWWMVXMVOW^ II......M
Nadaljne novice o vojni in ka»|f tastrofi Eastlanda dobite na drugi strani.
—
no in Paraguayan pa sedem let. Ruako—japonska vojna je trajala 16 mesecev, balkanska vojna se je vršila dve leti, in pred to vojno ni'bilo nik dar miru na Balkanu.
Vprašanje se danes vrti o današnji vojni. Ali bo trajala dve leti, pet let, deset ali trideset?
Nemci, ko so se prvi krat navalili na Pariz, ga niso tftogli vzeti. Tedaj so bili najbolj močni. Gotovo je, da bi Nemčija potolkla Francijo, Anglijo ali Rusijo, če bi imela opraviti samo 7. enim sovražnikom, toda Nemčija se je kar naenkrat zapletla v boj, oziroma je napovedala vojno kar štirim ali petim državam naenkrat, in vse te države so medsebojno prisegle, da ne odnehajo prej, dokler se ne /.lomi nemška moč.
(Priznati se mora, da se Nem ci dobro otepajo v tej vojni oda četudi »Nemci zavzamejo Pariz, Petrograd, London, tem vojna ne bi bila še končana. Ostane še ljudstvo, v katerem bi tlela iskra upora proti tujemu jarmu in vojska bi se nadaljevala in nadaljevala.
Če vse te dogodke uvažuje-1110 hi premišljujemo svetovno zgodovino, tedaj pač lahko rečemo. da današnja vojna še ne o kmalu končana.
Nadaljevanje vojnih novic iz prve ttrane.
Splo&en položaj ruske armade.
Nemško poročilo, da je padla trdnjava Ivangorod, je popolnoma /mišljeno. in nemške ;-ete se nahajajo še 12 milj cd le trdnjave, iz katere Ru;si bruhajo žveplo in smrt na Mirujoče se nemške oddelke. Pri enem samem poskusu naskočiti to trdnjavo, so Nemci zgubili 3200 mož. Da so Rusi v dobrih w»tlcijah okoli Varšave, se po-metna iz nemškega poročila, ki pravi, da se Nemci nikjer niso približali Varšavi, in tndi ne naznanjajo; da so kaj Rusov ujeli ali pobili. Nemci najbrž pričakujejo noviti čet, predno /nova napadejo, dočim jih Rusi z velikimi trdnjavskimi topovi neprestano nadlegujejo.
Kooečni boji na Balkanu.
Dunaj, 24. julija. V uradnih krogih pripisujejo mir na Balkanu dejstvu, da bodejo balkanske države posegle šele proti koncu vojne v boj in tako odločile grozno klanje. Balkanske države so preskrbljene samo za tri mesece z živežem in streljivom, in ko se bo vojna nagibala proti koncu, nastopi-
lo v boj in odločijo vojno. Rn-munija se še vedno pogaja z Nemčijo, da bi Rumunija dovolila prevoz strel ji va za Turke preko Rumunije. Turki imajo sicer začasno še mnogo vojnega materijala, vendar če ne dobijo nove zaloge do septembra iz Nemčije in Avstrije bodejo morali prenehati z bojem.
Turčija napovedala vojno Italiji?
1 r Londona se poroča, da so h1 izkrcali večji oddelki turških mi nemških vojakov na Cirenej-ki, ki i<J laška posest v Afriki. Nemško časopisje trdi, da je Turčija s tem napovedala vojno Italijanom. Podrobnosti o tem še ni. Italija drži v južni Italiji večjo armadb, nekateri jo cenijo na 300.000 mož. da v slučaju potrebe odpošlje te vojake v Afriko.
Gerrhanski naval ustavljen.
London. 25. julija. Velikanska nemsko-avstrijska armada, ki skuša že en mesec vzeti Varšavo, je dobila hud udarec od ruskih čet ob Hol-Lublin železnici. Armada nemškega generala Mackensenaje zgubila nad 20.000 ljudi j tekom zadnjega tedna, ko si je prizadevali zavzeti ruske pozicije okoli Lu-blina. -Med mestom Krilov m Sokol so imeli Avstrijci ogromne zgube, in na nekaterih krajih so se uiorali umakniti. General Nlackensen je zaprosil na pomoč nove čete. ker sicer ne more več prodirati. Oh reki Vir sli, južno in zapadno od Varšave. kjer so Nemci najbolj pritiskali, je boj utihnil. Rusi so se sicer umaknili ,iz nekaterih vasij, -da uravnajo svojo bojno črto, toda Nemci se niso drzni-
li Rusom slediti.
Rusi se tako trdovratno u-»tavljajo Nemcem, da so -sled nji prenehali z ofenzivo, ker na
Vsaki točki naletijo na silno u
trjene ruske postojanke, ki germanske armade ne puste naprej. Dasi je Varšava obkolje na od vseh stranij, vendar bo preteklo še mnogo vode, predno pridejo Avstrijci in Nemci bližje. Nekaj malih uspehov so imeli Nemci na severni Poljski, kamor so poslali pretečeni te-dene nove čete. Na nekaterih krajih so prekoračili Nemci reko Na rev in se bližajo reki Bug. kjer imajo Rusi svoje najboljše utrdbe.
Boji južno od Rige. Nekaj malih uspehov so dobili Nemci v provinciji Kurland in v Savli okolici. Tu operirai večinoma nemška kavalerija, in zdi se, da so pričeli Rusi odpošiljati tja svoje kozake. Iz Pe-trograda se poreflča, da so ko-zaki naleteli 'na stotnijo nemških tilancev, katero s sabljami posekali.
Nemška sila proti Rusom.
Nemci so spravili cvet svoje armade proti Rusom v boj. Tako velikega števila vojakov Neimri še niso imeli proti Rusom. Iz Petrograda se poroča, da stoji nasproti Rusom 70 ftemSkih divizij in 48 avstrijskih, pri čemur pa niso vštete črno vojniške čete obeh držav. Poleg tega imajo Nemci še štiri kavalerijske brigade in Avstrijci enajst brigad huzarjev 111 dragoncev, Samo med Vislo in med Bug je zbranih 750.000 nemških in avstrijskih čet. Težje topništvo dosedai še ni prišlo, ker Nemci ne morejo Še do ruskih trdnjav okoli Varšave. General Ruski, vojaški guverner Petrograda, je izdal o-klic na ruske delavce, da dela-jo neumorno za vojaške potrebe. Rusije. Vsaka ura zgubljena pri delu. je zgubljena za zmago, in kdor ne bi delal v teh časih, se smatra izdajalcem domovine.
Brzojavka iz Ljubljane. Iz Ljubljane preko Chiasso se poroča, da pričakujejo padca 'Gorice vsak dan. Mesto je bilo bombardirano skozi tri dni j in tri noči j skoro neprestano od teških laških topov. Italijani so polovili tu mnogo avstrijskih vojakov, med drugimi pa tudi 800 Bavarcev. 'Na Krasu se vršijo silni spopadi, in Lahi kot Avstrijci so imeli strašne zgube, Lahi so naskočili v soboto Plavo in popolnoma uničili fort štev. 3. Ob gorenjem teku jezera Garda so Lahi uničili vse avstrijske pozicije.
Francoska zmaga.
(Pariz, 25. julija. V Vogezih so dosegli Francozi večjo zmago pri Ban-deSapt. Francozi so naskočili nemške utrdbe v celi okolici bližnjih hribov in mesta Fontanelle fer pregnali Nemce z velikimi /gubami iz vseh važnih točk. Zajedno so Francozi zajeli 11 nemških častnikov in K25 mož. Berolin prizna, da so Francozi na tem mestu napredovali.
Nemški submarin ujet.
London, 25. julija. Medtem ko se več dni j ni slišalo o delavnosti nemških submarino\ ničesar, je prišlo včeraj sporočilo, da so po'opili Nemci štiri angleške ribiške čolne s svojimi submarini ter eno francosko, angleško in rusko trgovsko ladijo. Neki oborožen obrežni parnik. ki je bil napaden od sttbmarina. pričel streljati nt
slednjega in ga potopil._
Ruski delavci.
Petrograd, 25. julija. Ruska vlada je sklenila, da podeli delavskim člahoni ruskega parlamenta kakor tudi • socialističnim zastopnikom udeležbo pri odboru za vojaške zadeve. Oo-sedaj socijalistični zastopniki niso imeli nobenega upljiva pri vojaških zadevah. Ta važna odločba ruske vlade znači. da je ruska vlada odločena postopati napram vsem strankam enako, ter da je ruski narod složen v Času, ko se bori za velike zmage.
Rešilci zblazneli.
Chicago, 26. julija. Več re-šilcev, ki so reševali žrtve Eastland katastrofe je začasno zlaz-nelo pri napornem delu. Večina mrtvili so same ženske in o-troci. Se sedaj je zaprtih na dnu parnika mnogo stotin oseb, do
katerih reailci še niso mogli priti. Do pondeljka zjutraj so prinesli rešilci 901 trupel na površje. V mrtvašnici so bila spoznana skoro vsa trupla raz-ven, kakih 25.
Država dolži vlado Z. D. Državni pravnik Hoyne se je danes izjavil: Veliki del krivde za strašno katastrofo East-landa pade na nadzorniški urac Zjed. držav. Ce bi nadzorniki naredili svojo dolžnost, se ne bi pripetila nesreča. Jaz vem, da je bila ladija nevarna, in v rokah imam kopije pispm, ki so jih pisali zvezini nadzorniki v W ashington, v katerih pismih so nadzorniki že naprej prerokovali, da se bo Eastland potopil.
, Chicago v žalosti. Dosedaj so prinesli na dan vsa trupla, razven onih, katere je voda odnesla in onih, ki leže na dnu vode v blatu, in nad njimi parnik. Vsa Giicago žaluje. Boljši meščani so se že zbrali, da naberejo pol milijona dolarjev za žrtve. Na mnogih hišah so žalne zastave.
Lahi in vojna. Philadelphia, 25. Jul. V laškem oddelku mesta je nastal danes veliki nemir. Več sto laških rezervistov je hotelo odpotovati na vojno, toda laški socijalisti v New Yorku so protestirali. Na dan odhoda so najeli veliko dvorano in svetovali Italijanom v posebnih govorih, naj ne odidejo v Italijo. Lahi so pa naskočili dvorano in pretepli govornike proti vojni. Pet policijskih rezerv je moralo dospeti na lice mesta, da so naredili mir.
Kompanisti prijeti. Bajone, N. J., 25. ju!. Serif Kinkead je dal zapreti konipa-niste in kompanijske stražnike, katere je obdolžil, da so streljali na delavce, ki štrajkajo.
-o-
Mestne novice.
—Policija je udrla v nedeljo v prostore j^frs. Mary Fur lan na 1^7 E. 39th St, Policista
Steinert in Chambers sta dobila v sobi osem mož, ki so pridno močili suha grla s pivom, katerega pa niso zastonj dobili, pač pa so ga morali plačevati kar je pa proti postavi. Policija je aretirala Mrs. Mary Furlan, 42 let staro. Pri njej so dobili sedem zabojev pive.
—Albert Kočevar, n let star. <>411 Blackvvell Ct. se pogreša že od petka, in ga tudi policija ne more najti.
—Umrl je Marko Bratelj, bivši gostilničar na E. 31. cesti in St Clair ave. eden najstarejših Slovencev v Clevelandu. Pri njem so zborovala mnogo slovenska društva ter je bil sploh dobro znan vsem. Počivaj v miru.
—Jugoslovanski shod v nedeljo v Birkovi dvorani je krasno uspel. Blizu tisoč Jugoslovanov je prihitelo na shod. Dr. •Nikolaj Velimirovič, jugoslovanski govornik iz Srbije je naravnost očaral s .svojim govorom navzoče občinstvo. Vsi angleški listi prinašajo dolga poročila o tem pomenljivem shodu. Obširneje poročamo v prihodnji številki.
Iz stare domovine.
GORICA V VOJNI.
Iz Gorice poročajo 20. junija: Da umi /v neposredni bližini bojne črte, se pozna povsod, te od binko&tnega pondeljka dalje se ne zvoni nikjer po Goriškem. ne slišimo ne opoldanskega zvona, ne zvonenja k maši, ne zvo-nenja pri pogrebih. Vse je tiho, kakor na Veliki petek. Celo ure ne bljejo več, ustavile bo se tam. kjer bo obstale t)lnko§tnl pondeljek.
V mestu ne gre tramvaj le deset dni, zato pa je živahnost po ulicah to lik o večja. Tudi pošta Je bila za teden dni popolnoma (prekinjena; bili smo kakor odrezani od celega ostalega sveta; sedaj je drugače. Pisma se zo ipet dostavljajo in odpošiljajo. V mesto dohajajo celo najnovejši časopisi. Sole so od blnkoštnlh praznikov sem vse zaprte. Posojilnice In hranilnice se zvečine ustavile avoje poslovanje. Mont (goriška zastavljalnica) pa še 1 vedno posluje......
Življenje v mestu Je postalo v goto vlh ozirlh čudovito ceno, ker nt prav nobenega izvoza; ta teden so proda Jafl šparglje po 12 vin., kilogram, čre šnje po 16 vin. Seveda pa so drug« stvari toliko bolj drage, kot n. pr. moka. olje, mast Itd. Nekaj posebne ga je bilo to, da Je začetkom tega tedna zmanjkalo po celi Gorici tobaka; zato so nekatere trafike svoje prostore zaprle. Menda se kaj takega nI v Gorici »e nikdar zgodilo. Mestna upra va Je prešla v roke vladnega komisar*
šk«m jeziku Da se Izdajajo ttfdl v
pravičnosti'
Iz Brd ta Furlanlje prihaja v me sto lo naprej premnogo beguncev, ki so morali svoje domove zapustiti na višje povelje; v naglici niso mogli vzeti s seboj ne živela ne dovolj pe rila; zato se nahajajo v prav mučnem položaju. Ograjnl glavar Rebek Je na meščane prav prisrčen poziv, kjer se prebivalstvo vabi in prosi, da pri haja beguncem na pomoč z darovi vsake vrste perila.
V bolnišnici. Transport ranjencev. Sestre jih slačijo, pišejo Imena, sarže, polke, 'stotnlje. Eden Je nezavesten Skozi stisnjene trepalnice se sveti be lina njegovih navzgor obrnjenih oči. Nima običajnega lističa z Imenom, nima ničesar v teplh, ne more govoriti Vojak-človek. Leži dan in noč in se ne gane. Zjutraj odpre oči na široko — v njih Je prestrašnost in bridkost — odpre jih sa trenutek — potem pa se te oči zavrtijo In otrpnejo. 8e stra mu položi na prsa šopek rož in zaplače.. .Sestra, sestra, pravi vato pivšl primarij, zakaj te solze? Koliko Vojakov ste že videli umirati! SIcer pa: Kdo Je to? — Človek, bre« imena.
Nič---Je zaihtela
Slovencem od Italljansks meje. Z Goriškega Je zbežalo veliko sloven sklh rodbin, toda po večini so polska U zavetja v preobljudenlh krajih, ob glavni železniški progi, kjer je žlvlje nje Jako drago. Dopis Iz Maribora v "Slov. Narodu" to potrjuje. Redko kak Slovenec pa je zašel v ptujski okraj od Pragerskega do ogrske meje in v Haloze. To so bogati kraji, polni naj« razllčnejših živil. Tudi stanovanj bi se dobilo ie veliko, seveda ne v Ptuju, marveč zunaj po celem okraju. Letina bo v teh okrajih bogata; vsega bo v izobilju. Goričanl, ki so navaje ni na različno zelenjavo, dobe v teh krajih vsega dovolj In po zmernih cenah. Iz Maribora toži dopisnik, da plačujejo Jajca po 14 In 16 vinarjev, tu jih imamo po 8 v., kolikor jih ho čemo. In tukajšnje slovensko prebi valstvo bi rado sprejelo v svojo sredo nesrečne rojake od laške meje.	I
"Primorec."
Bivši begunci. "Slov. Narod" piše: J "Ko brez miru okrog divjam, prijatelji! viprašajo me, kam?" Tako poje naš' največji pesnik, tako ponavljamo tu j di ml, žalostni In ]>otrtl begunci iz bov&kega okraja. Zapustilo nas Je vse. I
V	treh ur h smo morali zapustiti svoj dragi dom. To je bil provl sodni dan! Mnogi flo hiteli proti Trbižu.
In tako so se uresničile besede: \ "Udaril bom s -palico, In razkropile se bodo ovce!" Hudo je vsem, a najhuj še Je onim, ki so bolni ali brez sredstev. Takih Je mnogo med nami. Pu stili smo še nekoliko živil doma, ker teh ni bilo mogoče odpeljati.
Svetovali so nam iti na Kransko goro, kamor hodimo kupovat živež, katerega pa nI tudt tam mogoče dobi ; ti. Kolikokrat napravimo to pot. pa se vrnemo praznih rok. Kaj pa matere brez moža s 4 do 6 otroci? Kaj pa oni, kateri nimajo ne živeža In ne denarja in ne vedo, kam bi se podali? Tu namreč ne morejo ostati, ker nI moke, ne kruha in ne. celo soli. Mnogi so že odšli na Kranjsko, Koroško, 1 štajersfoo, Gornje Avstrijsko ali celo na Solnograško, ostali pa čakamo tu med pečinami sveta in pomoči.
Začasna oprostitev večjih samostojnih poljedelcev od vojaške (črnovojni Ške)) službe. Domobransko minister j stvo je odredilo, da se smejo samo < »tojni večji poljedelci (velepoeestni j ki) v izrednih, ozira vrednih slučajih od /ojaške službe oprostiti.
Vojni Vjetnlki torpedlranega pod morskega čolna "Medusa" v Gradcu.
V	Gradec so prepeljali enega častnika in tri mornarje rešene posadke italijanskega pomorskega čolna "Me duša", ki ga je potopil neki avstr. podmorski čoln. Vjetnlki so prtpove dovali, da je šel avstr, torpedo slučajno v cev za lanclranje torpedov "Me-duše" ter zadel tam dva za strel pri pravljena Italijanska torpeda, tako, da sta tudi ta dva eksplodirala. "Medusa" je btla torej uničena od treh torpedov,
Res.: G. Travnlkar, 1357 East 55th St
Res.: Jos. Jarc 13E8 Marquette 8t.
i Na žel^^^^™ ™!
Gotovo, da že dolgo iSčete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite
Se vera's—^ Balsam of Life
i (Severov 2ivtjsnski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in P tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba* ve, teike prebave, zapeke, ponavljajoč« mrzlic« ln otrplih Jeter, fjl
Okrevanci. stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo zelo koristno.	Cena 75 centov.
■■■^■■■■■■■■■■^^HHMMi Čl tuj to, kaj nam Je pred krat-
'	„	kina pisal* ga. Mart.	ii
Kolno tdravjo je odvisno VeJlnoraacl mila. MoQlluh( W|s.: »Zahvaljujem
katerega rabite. Ml vum prlponrfamo	„ Var.i *a Boverov Življenski
QPUPDA'Q	Balzam. Trpela bom na želod-
OLvLKA 9	0Hi ter »ein bila iclo slabotna a
Medicated Skin Soap ^rr-tS
(Severovo Zdravilno Milo) ' •	Sevemvega Žlvljonsk**a Bal-
v	sama tor so vsto to noprillke
za vaakrlaijo ribo za kopel j, toaleto, britev In	Uglnlle. Prosim objavite mojo
Umivanje las. Cena «5 centov.	pUmo v Jasopislb v koriti vnlh
|	.......—	tlatih. ki enako trpijo."
V»1 lekarnarji prodajajo Severov« Pripravke. Zahtevajte Soverove. Ako Jib ne | moreto dobiti v vali okoiiKlnl, naročite jih od na».
H W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, loWa.
F",	nI'	ill "'
111 ........ ■■»■■■-■»■^■■"T'	"fffl—	■,' 11 'J"11*-
Cuy. Central 5848 R.	Cuy. Central 6026 W.
G. TRAVNIKAR & J. JARC,
j	1 Slovenska javna notarja
Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorlla nov urad na 5600 J9t. Clair ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski posel spadajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala in prodajala lote ln hifie. Vaa dela, kakor prepis zemljiftča all hide, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila za tukaj all staro domovino, se lzgotovljo v pisarni; za pofiteno ln solidno delo se jamči. Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali nesreči, kakor tudi hiSno opravo, hleve, avtomobile in velika stekla v izložbah. Posredujeva za vsakega ki Ima opraviti z sodni jo. — Priporočava se sl&vnemu občinstvu In obljubu-jeva, da bodeva za vsakega storila, kar bo v najinih močeh.
5600 ST: CLAIR AVE.
Res.: G. Travnlkar,	4	Res.: Jos. Jarc
1M7 Flat KKth Rt	13*8 Marauatte St.
Clevelandska Amerika
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
VN.\ ROČNIN A:
£a Ameriko .......................H OC
Za Evrope	..................|3jOC
Za Cleveland po polti.................. »2 M
Poeamosn« itevilka po 3 ooate.
M«!	IMIMII^^^M
I: Dephi brez podpisa In osebnosti K ne s*>rc|«*M|«
' Vu pisma, dopisi in denar noj ee
polilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. K. E. _CLEVELAND. O._
■DWARD KAUBH, Publisher. LOUIB J. PIRC. Bdltor.
I8SUBP TUESDAYS AND FRIDAYS.
Read by 18.000 Slo*entane (Kraisers) la the City of Cleveland aad elsewhere. Ad~er. tleiag rates oa request.	<
TKI. CUY. PBINCKTON »•»
Bate red As second-class matter January
•th t SOB, at the post office at Cleveland, O. rnder the Act of March 8.187».
No. 6o. Tuesday, July 27. 1915.
Tisočletne svetovne borbe.
.m 1
"Čudno je." |>iše neki poznani pisatelj, "da večina ljudi misli, da vojska ne more trajati 4olg". 'I f> prihaja morda odtod, ;<&er se zgražamo nad vojnimi strahotami, ko mislimo na silne zgube življenja in premoženja. Toda ce pogledamo v svetovno zgodovino, tedaj vidimo, da je \ *aka stran te zgodovine poškropljena s krvjo, da odkar »vet stoji, morda ni minulo še eno >amo leto, ne da bi se kje pH svetu ne bi vršila vojna. Da, svet je videl tisočero dolgih in krvavih vojsk.
''Življenje je boj," se glasi Jle star pregovor, in vsak poznavalec zgodovine mora vedeti, da je življenje celega človeškega rodu neprestan boj. Kakor obstoji #$Jno sovraštvo med mačkom in psom, med jajcem in lisico, prav tako ob-ttoji tudi trajno sovraštvo med P©Iamexnimi človeškimi rodovi, katero sovraštvo še ni nik-dar, in tudi upanja ni, da bi Maj prenehalo. K temu priganja človeka sama narava.
Vojske med belimi in žolti-mi ljudmi, med belimi in črnimi, te borbe trajajo že tisoč" letja. Saj se je komaj nehala Mttinjost afriških črncev, radi 1? katerih se je v Zjed. državah ''Vršila dolgotrajna vojna. In-iBijanei v Ameriki so se borili proti belokožnikom skozi 400 let. Črnogorci se 'borijo /.a svojo malo, skalnato domovino, odkar so poznani svetu. Njih Vse življenje obstoji iz neprestane vojne. Križarske vojske so trajale skoro 300 let. V teh vojnah se je Evropa borila proti Aziji. Veliki kitajski zid je bil zgrajen v obrambo proti
Kras	%	t
1 artarom že v tretjem stoletju pred Kristom, in ta zid je služil neprestano v obrambo Kitajcem proti sovražnikom. Kolilto stoletij se je vodila mejna vojna med Skoti, Angleži in Irci. Koliko let so se morali bojevati Slovenci jn Hrvati proti Turkom, ki so neprestano požirali njih kraje?
' Ali so bila bojna vrata boga Jana v Rimu sploh zaprta? (>dkar je stalo rimsko cesarstvo in republika, in dokler ni propadlo, so se vršile vojne. Grfci, odkar pomnijo, so vodili neprestane vojne proti njih sovražnikom. Koliko let so v.miru preživeli Cesar, Darij, Kser-kses, Aleksander Veliki, Karol Veliki in drugi?
Ali se ni vodila vojna med Anglijo in Francijo v 14. stoletju skoro nepretrgoma 100 pftt? Vsem je znana tridesetletna vojna, sedemletna vojna. Ali ni revolucija v Ameriki trajala od 177ft pa' do i8u? Vojne francoske revolucije in Napoleona so trajale skoro neprenehoma 26 let. V Meksiki in v centralnih ter južnih ameriških državah se vršijo vojne neprestano, odkar te republike obstoje, od leta 1823 pa vse do danes. Nikdar še nifoilo mi-
x Meščanska vojna v Zjedinje-
nih državah je trajala štiri leta.
Vojna med Brazilijo, Argenti-1 t-;
■gift-; <
I/11 Dnu nil vas °Prav^uje V kratkem Času do tega krasnega	N
Z J MJrUnUV dai"ilaali katerega drnzfga. Kupon dobite v vsa-
8-H0t$t Union |f|§
o	rp 1	Kupite danes en paket in zbirajte kupone. Radi
ocrap tobacco bodete žvečili 8 Hour Union, ker je najbolji to-bak na trgu. Prinesite kupone k 8-Hour Union Tobacco Company, 2330 Ontario St., Cleveland, Ohio.	Union made
1 kvort kruineia »ponge	I ma*U
2jaJea'	1 ilic« ciraata
1 pint mlaka	1 «H«a nutmeg.
potem potlačite. Eno inčo debelo isvaljagte in polotit« t posodo. Pustit«, d« zopet »haja. ^
r* flour
Za vso domačo pecivo, kruh, tlaičice. Dala-	Glf Tlile towle mark
na iz najboUia Red Thurkey pšenice. Pilite	/MT	mr*
po naio knjigo, kije zastonj.	/ac^v.
S. SHEINBART,
5389 ST. CLAIR AVE.	/// Im
THB SOUTHWESTERN M1LUNO CO., INC., ^^f jWgg^
P	,	•
»
I mad taml od dveh lMtalh
, Vojni life rant pred aodlMem. Za mipnlk takoxvanaga Pollakorega mU I Qa v Andrltsu pri < }radcu. Leopold f Relch, Je novembra l L sklenil « upra Ivo Vojaškega preekrt>ovalnegu akladl ICa r Gradcu pogodbo, da bo mlel za erar ječmen In rt. Po pogodbi je bilo Reichu določeno, da moki ne sme pri meftavatl manjvrednih atvarlj, Relch Je od viega začetka goljufal • tem, da je IRo, ki mu ga Je dal erar, le deloma zmel, moki prlmelal odpadke, ostalo lito pa prodajal. Kafcien Je bil ikruh, ki so ga Is tex moke opekli za vojake, ti je lahlko misliti. Relcha so obtoftlll ln -postavili pred sodišče. Pri obravnavi, kot priča zasllianl črno-vojnUlkl delavec Puohsblohlre je pri-ie] sam a seboj v največja protislovja. JSodlftče je spoznalo, da sta se Reic in Puchsblchler pred obravnavo dogo vorlla, kako bo Puchabller pričal. Ko nec je bil ta, da so Ralcha In pričo za , prll, obravnavo pa nrelollll. .
Nesreča na poti. Beljaik! telovadni učltellj Juri Praftke je aedaj kot nad poročnik pri armadi. Njegova tena ga je ila obiskat, a je na potu. se po nesrečlla ter se mrbva pripeljala v j Kranjsko goro.
V Opatiji eo neznani sllkovcl vlo- , mili v vilo "Maria" ln odnesli pohištva v vrednosti 600 kron.
Na grobu svojs žene zblaznel. Na Reki Je 49 letni kurjač Anton Bublč , fiel na pokopališče In je najprej molil j
do uazegft;siokel hi'Je zače] s roka
člva njegova Jena. Mot je bil pač na glom« zblaznel. PrepeUAJl so ga v
Velik ' poisr v Zagrebu. V soboto zvečer je l»bruhali v zagreblki livar nt za telezo sa južnim kolodvorom ve lik požar. Tovarna je popolnoma sgo rela. ftkoda Je ogromna. Požar Je na stal vsled kratkega spoja električne struje.
Slovsnsko planinsko društvo nazna nja, da koča na KamniAkem sedlu ln □a Veliki Planini letoe ne boste odpr tL Odprta ln skrbovana pa bo koča v Kamniški Bistrtci, Ključ do koče na Veliki Planini ae dobi pri Karelnu Prelesnlku v Stranjah; sa kočo na Kamniškem sedla pa pri oskrbnici ko-če v Kamniški Bistrici.
V	Cslju ao zaprli glmnasljo ln vse ljudske iole.
Umrli so v Ljubljani: Dne 13. junija: Karol Petavs, kadet 17. pelpolka. v vojaški rezervni bolnici. Dne .14. junija: Viktor Vidmar, posestnikov sin, 9 let. Kolezljelcs ulica »t. 21. Dne • 15. junija: Miha Slaipnlčačr, vojaikl delavec, v garntzljski bolnici. Dne 18. junija: FranCllka Sartori, lnfetalater-Jeva vdova, 58 let, Rožna ulica 39.
V	Rožni ulici št. 39 je umrla Pran ja Sartory roj. Bfrjavšek v starosti 58 let.
me

K
Na Giincah Je umrla Pavla Tribufi, rojlena Zdefiar, soproga tovarnarja Josipa TrlbuCa, po dolgi ln mučni bo letni.
Mrtvo lenako go pri Podgradu pote gnili 11 Ljubljanice Ln jo prepeljali v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Utopljenka je kakih 18 do 22 let stara.
Tatvina. V Mednu pri Medvodah se je pri posestniku Lovrencu SuAterSICu zgodil vlom in je tat ukradel 980 kron denarja 8umljlv dejanja je neki brezposelni natakar, ki bo ga Se zaprli. —Komaj 14 lpt atari Anton Smodlfi iz St. Jurja pod Kumom je i dvema drugima fantoma vlomil pri go stllnifiarju Francu Borovftku v Slen-drpvcu pri Litiji in odnesel 60 K de narja in re« škatljlc cigaret. Malo prej Je ta nadebudni fant v neki pro dajalni v Lalkem izmaknil denarnico,
v kateri je bilo 25 kron. Vjeli bo ga '
$1500 plačate takoj za dve lepi, dolga prosti hiši. Ena front hiša za 2 družini in ena hiša zadaj za eno družmo, tri kleti, Uep vrt, vse v najboljšem stanju, frent $31 na mesec. Cena $3200. Lastnik 1556 E. 45th St. blizu ,'Superior.	(60)
Bell East 2377 W. , Cuy. Central 6678 R. — iPiin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dret je zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5403 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23^6)
V deželni bolnici. Dne 11. junija: Franei&ka Celarc, p&znlkova hči, 9 lat. Dne 12. junija: Leopold MarklC, zasebni uradnik, 68 let. — Vlncene 31a par, uanjaraki pomočnik, 33 let. Dne 14. junija: Mihael PulaŠ, peSec 46. ped polka, v deželni bolnici kot reaer vnl vojaški bolnici. — MIha Slapničar.
Zahvala.
Spodaj podpisana udova se prisrčno zahvaljujem odboru in društvu Srca iMarije, za denar, ki so ga mi izročili kot smrtnino po, ranjnim možu, in zahvaljujem se tudi odborni-cam, ki so mi denar celp na dom prinesle. Radi obilih skr-bij in dela je sicer zahvala malo pozna, pa vendar pride iz hvaležnega srca.
Mrs. Mary Polončič-
Lepo pohištvo za 1 družino se proda po nizki ceni radi odhoda iz Clevelanda. Poizvejte na ^046 E. 67th :St.	• (61)
Lot se proda poceni. Meri 50X 200, in se nahaja v E. Metu-chen, N. J. kjer zemlja v ceni neprestano raste. Lot je vreden $400, in se proda za $250, ker lastnik nujno potrebuje denarja. Lot je vreden dvojnega denarja. iPoizve se v uredništvu.
NAPRODAJ
je vsa zaloga Kleinove trgovine z oblekami, moško opravo in čevlji. Vse se proda ali odda napol zastonj. Naprodaj so tudi police, trgovske oprave, "mize, skladišče, luči, pisalna miza, električna naprava, dvajset ogledal in drugo. Prav pooeni.
Klein Bros.
6019 St. Clair ave. (62)
Hiša naprodaj blizu White tovarne in Gordon parka. Ima 8 sob, električna luč, plin, škri-Ijevo streho, klet, kopališče, proda se radi odhoda iz mesta. Jako poceni iti prav fina hiša. Poizvejte na 716 E. 82nd St.
Naznanilo.
Slavno slovensko oibčinstvo uljudno vabimo, da se udeleže našega društvenega izleta, ki se vrši v nedeljo, 1. avgusta na Recharjevih prostorih. Za razne zabave in okrep-čila bo vsestransko preskrbljeno.
Posebno!!
Streljanje za denarne dobitke. Kegljanje. Razne zabave za otroke. Pričetek zabave dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dr. Slovenskih Dosluiencev.
Lepa soba za 2 fanta se da v najem. 6401 Spilker ave (62)
Dekla dobi takoj dobro delo za hišna dela. iStara med 25-30 leti ima prednost. 899 Addison Road.	(63)
POZOR!
Naznanjam cenjenim rojakom,, da bom preselil svojo trgovin na 5816 St. Clair ave. Napravil bom tudi razprodajo na starih prostorih 6707 St. Clair ave. Preselil se bom 1. avgusta. Priporočam se cenjenim rojakom v obilen obisk.
Jerry iFengal, 6707 St. Clair ave.
(60)
Pozor i- - Selitev!
Spodaj podpisana slovenska babica naznanjam, da sem se preselila iz 6128 Glas§ ave. na 6221 St. Clair ave. Uljudno se priporočam slovenskim materam, kadar iščejo pomoči ob porodih, da me pokličejo za izvrstno in dobro pomoč. S spoštovanjem
Frančiška Zupan, slovenska babica, 6221 St. Clair ave. .(60)
Pohištvo naprodaj za dva človeka, prav pripravno in v dobrem stanju za 3 sobe. fProda se radi odhoda. 1532 E. 34 St.
- (61)
POZOR!
Naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem pričel raz-važati pivo v sodili .n steklenicah, pripeljem ga na dbm ali na katerikoli prostor. Priporočam se slavnim društvom in drugim, da ob priliki izleta na farme ali ob drugih zabavah kot krstije poroke, gotovo obrnejo na mene. Postreženi bodejo točno in zanesljivo. John Modic, 6201 St. Clair ave, Cleveland O.	(74)
Čedna front soba se odda za eno aH dve osebi. M. Kos, 1420 E. 49th St.	(61)
National Drug Store! , Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. im 61. cesie S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL >
Se priporoča Slovencem v obilen oblak. Točna postrežba. Vedno avele pijače.
iPozor! Delo dobi nekaj mladih mož. Mi potrebujemo nekaj mladih mož za prodajalce našega zemljišča. Ljudje, ki govorijo slovensko in hrvatsko, posebno dobrodošli. Vprašajte med 9. in 11 uro The Wolfe Sill Realty Co. 715 Garfield Bldg.	* (60)
Čedna hiša naprodaj, 9 sob. se lahko naredi za dve družini, lot 40x167. Hiša je jako poceni in je res vredna denarja. O-glasite se na 1207 Addison Rd.
(60
Pohištvo naprodaj za 2 sobi in kuhinjo. Jako poceni. 683 East 152nd St.	(61)
Išče se kompanist za pekarno, ki dela $1800 prometa na mesec. Slovenec, ki ima $600 do $$00 denarja, naredi izvrsten dobiček. Kje, izveste v uredništvu.	(60)
Čedna privatna soba se odda s
hrano ali brez. 5920 Prosser ave.	(61)
Takoj dobi delo slovensko dekle, ki je kaj vajeno groce-lije. Mora znati angleško in slovensko. Zglasi naj se pri J. Sabo, 1307 E. 14th St. (61)
Poziv!
Spodaj podpisani poživljam Frank Jagra, ki je stanoval na 1373 E. 53rd St., da poravna najemnino in škodo, katero je napravil s svojim 13 letnim fantom, ohjednem pa naj prinese nazaj mojo lastnino, za katero se je zmotil. M. Lapajne, 6019 Bonna ave. .	(60)
Najcenejša posestva in loti na vzhodnem koncu mesta naprodaj. Hiše in loti na lahka odplačila. Slovenski zastopnik Anton Laurich, z W. W. Cramer, 1288 East i68thSt.	(61)
Pred dvema letoma so cleve-landske banke primorale človeka, ako je bil banki kaj dolžan, da se je moral dati zavarovati skozi banko. Zatorej so me prav lahko odpravili slovenski posestniki s tem vzrokom, da morajo tako storiti, kakor, banka zahteva. Ali sedaj ni več tako, ampak banka vam piše dopisnico, 30 dni j predno poteče vaša stara zavarovalnina, da do istega dne prinesete novo zavarovalnino s pripombo, da mora biti ista od zanesljive družbe. Moje police so zanesljive, zatorej kadar dobite tako dopisnico, pošljite jo meni in drugo je moja skrb, plačate kadar je za vas najbolj ugoden čas.#Ne pozabite, da prodajam hiše in istotako zamenjam vašo hišo za kmetijo. JOSIP ZAJEC,
1378 E. 49th St. (66) Cleveland, O. Central 6494 R.
□	Pouk v angleiCinl in lepopis- B Q Ju potom dopisovanja. V Cleve- O
□	iandu tudi a privatnim učite- D C i jem. Denar, ki ae žrtvuje za aa- O O mo izobrazbo, je najbolje nalo- C
□	ien, In ne vzame ga ne kriza ne D
□	vojna. Pilite za pojaanlla na D D SLOV. K. ŠOLA.	D
□	6119 St. Clalr ave. (4S)Q D CLEVELAND, OHIO.	□
HAROLD E. EMERICH. . javni notar in zastopnik za zavarovalnino protj ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58. Bell Eddy 3678 J. stanovanje:
16205 St. Clair ave. Collin wood Sta. Cleveland, O.
+ FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. + + Expresman. +
♦	Prevažam pohištvo in vsa-+
♦	kovrstne stvari. Postrež- ♦
♦	ba točna in zanesljiva. ♦
+ Tel. Princeton 1982 L. + ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
POZOR! Pomlad je tu, treba je popraviti, kar je uničila zima pri gospodarskih poslopjih. Priporočam se za vsakovrstna popravila in nova dela. Oglasite se sedaj, ker čas je ugoden. Delo izvršim v zadovolj-nost vseh. FRANK HOČEVAR.
Stavbenik. 1099 E. 64th St. (66)
FINO VINO
vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos Kozely, 4734 Hamilton ave.
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, !
Dr. A-A.
Kalbfleisch,
6426 St. Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniš-ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
Od 9*30 do U«30 d op. Od 1:80 do 5:00 pop. Od 6.-00 do 8:00 g večer
Dva zanesljiva fanta se sprejme na stanovanje in hrano. 5605 Bonna ave.	(61)
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. 1162 E. 6oth Street.	(60)
Išče se starejša žena za k 3 otrokom. 1121 Addison Rd. -j- (61)
Telefon urad*:
East 408 J.
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. 1162 E. 6oth Street.	(60)
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M.
Naprodaj je dobro urejena me snica z dobrimi odjemalci, katerega veseli naj poizve v ured nistvu lista.	(60;
iavuifty«, 4» t» ■> r m»M Mmm mumjmm hi wJMmWi ■4r«tH. d* rm mm w^rt»M.
VaM rinfiHU r*c*ptl nanj* priti v HhUvM, UwMUjtiMua Hlaaiw pm i«tf	!■»■■ tmM » »>■!■■ i«i»
— U**ft iriJartiT, lulihi »■*■»>. ilk, jttw. «1—w to
Guenthers Sloven Lekarna,
Addiaon ltd. vagal 3*. Clalr At*.
Dnevna vožnja po jezeru med Buffalo in .Niagara Falls.
<Ker je ljudstvo zahtevalo, smo upeljali dnevno vožnjo z velikimi parniki med Clevelan-dom in Buffalo in Niagara Falls Parniki plovejo po južnem o-brežju Lake Erie. Parniki zapustijo pristanišče ot> 9.30 zjutraj ter plovejo mimo Fairpoin-ta, Ash-tabule. Conneaut, Erie, Dunkirk in drugih pristanišč, ter pridejo v Buffalo ob 7:30 zvečer. Potniki se lahko vrnejo v Cleveland na istem parniku isti večer ali ostanejo v Buffa-preko nedelje. Vožnja v Buffalo ali Niagara Falls in nazaj je samo $3.50.
.Velikanski parnik Seeandbee zapusti Cleveland vsako soboto zvečer. Ta velikanski parnik ima 510 kabin z vsemi komodi-tetami. Parniki odhajajo 7. novega pristana na East 9. cesti.
Pozor!
Jako lep prostor za mesnico, najlepši za pravega moža. Tehtnica in vse drugo orodje. Rent $3)2 na mesec. Lahko govorite z gospodinjo ali gospodarjem. Kdor razume angleško, lahko naredi izvrstno trgovino. Vprašajte na 1372 E. 31st St. ali pri Frank Gornik, 6113 St. Clair ave. .	(61)
Zahtevamo zanesljive, napredne ljudi, ki imajo sedaj delo in hočejo napredovati, da se naučijo zemljiške trgovine. Mi imamo posefbno prosto šolo za prodajalce. Vi lahko zaslužite denar, dočim se učite. Oglasite se ali pišite na The Wolfe Sill Realty Co. 715 Garfield Bldg.	(60)
Hise i^aprodaj.
11 sdb, 3 druž. na E. 33 St. rent na mes. $32, cena $2700.
za 5 druž. na E. 47 St. rent na mes. $63, cena $5500.
10	sob, blizu Homer ave 2 druž. velik , lot, cena $3750.
11	sob, 3 druž. na K. 61 St. lot 40x182, cena $4200.
8 sob, 2 druž. škriljeva streha, cena $2800, takoj $800 drugo po $15 na mesec, kar krije kapital in obresti.
8 sob, 2 druž. na E. 76 St. skoro nova, kopališče, peč v kleti, cena $3400. Takoj $900, drugo po $75 vsakih 6 mes. Imam še nekaj drugih- hiš.
Oglasite se pri John Julich,
1165 Norwood Rd. Tel Princ'n 1298 R.	(61)
I Matura v Mariboru. Pod predied tvpm ravnatelja dr. TomlnSeka je 11/ v soboto dne 12. Junija zrelostni inlt na tukajšnji gimnaziji. Udele [vq se ga je devet kandidatov ln dre ftndldatlnjl. Trije kandidati ln dve Eandidatlnjl ao Izvršili izpit s odliko, •tali pa z dobrim uapehom. Od teh p jih je le 55 odilo med letom v vo |e. Dva ata se celo Se vrnila ranje-
I z italijanskega bojišča: Alojzij Kuhala, ki ae nahaja v mariborski olnlcl. In II van GorAiC, ki lefl t Ce
Praporščak 27. peftpolka Janko Ro-irmann, uradnik Ljubljanske kredit-e banke, ki se je po zimi iz Karpa ov ozebljen vrnil ln je moral lafiet om marca zopet na fronto, je bil ra Jen od irapnela dne 8. junija v hu etn napadu prt Koiomejl. 8edaj leti
rezervni bolnlCT Szatmar Nemety 9 ga bodo aajbrie pripeljali na klini
I	..........•■ ■ ■ m	- 1,1
k ;'- . , .,.'—„ ... . . - ;. ..... ■ .....■
1 §HsL°y£NS»Kfl lifff«
V Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Edward Kaltah, 6119 StCUlr Ave.., Cleveland, Ohio.
Ivan Blatnik, General Delivery, Seattle, Wash.
Rudolf Trošt, 80S W. Central Park, New York, N. Y.
John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave., 80. Minneapolis, Minn.
o
Denar, kolikor ga podrulnlc* sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih llatlh. Istočasno naj tudi obvestijo gL tajnika, koliko denarja so poslali.
URADNA OBJAVA GLAVNEGA BLAGAJNIKA "8LOVEN8KE LIGE."
Minneapolis, Mian, koncem junija 1915. Podruinlcam ln. posameznikom, pripadajočim "Slovenski Ligi'', ter vsem, ki eo kaj darovali v njen sklad.
I V sledečem svojem trl-mesečnem poročilu, prlobčujem vse meni Izro Bane ali poslane prispevke za glavno blagajno "Slovenske Ldge" tekom Qosedajnega mojega uradovanja.
Na dan 29. marca t. 1. položil sem »1000.00 varščine T roke predsednika^. SaJtserJa In prejel od nJega kot začasnega blagajnika pri nJem na bramravoto $265.00. O tem in o naraščaju tega zneska prlotočeval Je "Glas Naroda*' objave od časa do čaaa, in uredništvo lista ima na razpolago vsa knjigovodska pojasnila tlCoča se Istega. Odkar sem bil Izvoljen blagajnikom "S. L." edini sem upravičenec (prejemati denarne prispevke podružnic in darove posameznih ter. odgovoren za vse ml Izročeno premoŽenje organi sacije. Pravila povore jasno o poslih In dolžnostih glairaega blagajnika.
OnL ki bi bili poslali denar na druga meata kakor meni in bi se mo goče nenašll zaatopanl v eledečem poročilu, naj ae potrudijo pregledati kedaj. kam ln lipllko ter kakšnim potom so poslali ter doienejo ali se je po Siljatev izgubila ali ne. Dogodilo se je, da zahteva Btranka potrdila od mene, bej tem ko Je poslala svoj priapevek v New York all Cleveland. Vse to pov sročuje mnogo plsarenja, denar, ae pošilja iz roke v roko mesto naravnost kamor treba, zgubi ae nekaj na obrestih ln otežuje Izkazovanje ter poročanje. Toliko v jasnost glede olahkočenja poslovanja!
Tekom svojega poslovanja izdal sem za vsako pošlljatev potrdilo ln lato dobi Tsakdo tudi v bodoče, vrhu tega pa izide trimesečno natančno po-ročilo o dohodkih ln stroških, kjer se še Jasno Izkaže veako postojanko iRležno v tem časovnem obroku, deležno s tem, da Je prišla v tem obrokn fnenl v rok©«
Ako rabi ltedorkoll članov all darovaloev k Bkladu "S. L." pojasnila glede blagajne In njegovega dotiihijeja z mojim uradom lahko se vsekakor obrne name. da mu poročam zaželjena pojasnila.
Vdfe uloge "S. L." nahajajo se na hranilnem oddelku kombinirane "First National Bank" in "Security Bank" v Minneapolisu Mlnn na ime "Slovenska Liga", John Jager. Treasurer, broj hranilne knjižice ^5164
Za časa moje uprave blagajne "S. L." nisem Izpustil iz iate niti Jed-aega centa denarja,kar Je milo manjših računov ln izdatkov v potrebo po-ilovanja, varščine, korespondence Itd., pokril sem vse iz lastnega, tako da ie ostal sklad dočlsta nedotaknjen. Za večje izdatke pa nI bilo dosedaj še
ivtoritetnega odborovega ukrepa.	,
V mojem uradu nabrali so se ras ICnl predlogi tlčoči se razpolaganja z Iruštvenlm premoženjem, katere je treba takoj rešit!. Ne morem se uradno hirati nato. kaj reče Jeden ali drugi odbornikom za vsak slučaj. Treba Je. ia Izve vsakdo odbornikov za vsak predlog, ki Je na dnevnem redu ter da >ddu svoj glas v tej zadevi. Večina odbornikov odloči. Zatorej prosim vse g. odbornike, da se pismeno Izjavijo in ml poročajo svoje glasove v slede-5ih predlogih, ln sicer kitkor kmalu mogoče:
1.)	da se pošlje sklad Slovenske Lige B'.ovenBkim zastopnikom la-Iranske Legije" v Niš. (v roke g. dr. Gustlnčičal, znesek $100.00; •
2.)	da se pošlje na gospo Blavko Grujič v Niš za pomoč izdržavanja ilovenskih ondl živečih žrtev vojne, trpečih po bolezni, znesek $200.00;
3.)	da se pošlje mnogoštevilni bedni raji iz avstrijskega Juga, ki je usko ;tla Izpod Fran Josipovih vešal na zemljo črnogorsko, (v roke g. J. Mata loviča na Cetlnju) zneaek $100.00.
4.)	da se pošljfe nagrada ln prispevke v evrho Izdelanja rokopisa Sleike knjige, govorice o stanji naroda slovenskega v Avstriji; avtorju 3r J. Gorlčarju, (skozi u^dništva "Gl. Naroda" v New Yorku, znesek $100.00
5.)	da se pošlje "Jugoslovanskemu Odboru" v London znesek: (Jeden ►redlog $400.00; (drugi predlog) $3O0.0o; v roke ondl živečih zastopnikov
kirlce, Treta in Istre.	. . „	, ♦«
6.)	da sme glavni blagajnik v sporazumu s predsednikom razi>olagati I gotovo svoto iz glavne blagajne, (naj vsak odbornik izrazi koliko svoto), r pokritje potovalnih stroškov tajnika g. R. Trošta v svrho propagande za ijedlnjenje Jugoalovanov In povapeševanje jedlnetvene akcije vaeh Slo 'encev v Ameriki v očlgled razmrcvarjene nam stare domovine. (Ta pred Og izraža želje mnogoštevilnih podružnic 81. L.
V nadaljevanju eledl blagajniški izkaz o prejemkih ln izdatkih Slo
enske Lige" od početka mojega P-'-^^^V'jAQES/^^nl'bf.fl.Jnik.
URADNO POROČILO V IZKAZ PREMOŽENJA "8LOVENSKE LIGE".
[2. marca. Ivan Zupan. Chicago. Ill..................................1200	$2.00
13. marca. D. P. Predovich, Pueblo. Colo....................5.00	7.0«
!5. marca. Ivan Vauken, Dodson, Md..........................13.45	20.45.
». marca. Frank (Sakser, New York, N. Y..................465.00	485.45
11. marca. Primož Berce, South Canon, Colo................4.00	489.45 v
[. aprila Anton Valentlnčlfc, Farrell. Pa......25.00	514.45
1. aprila. G. L. Brozlch, Ely, Mlnn................................23.70	538.1o
I. aprila. Ivan Benlnger, Sheboygan, Wiss.............20.00	558.15
tprlla 3. Anton Eržen, Unity Sta. iPa.........30.00	588.15
iprlia 5. Anton SlmčlČ, Mlddleton, W. Va....................8.00	596.15
iprlla 6. Frank Grahek, Johnsion City, IU..............12.00	608.15
iprlia 8. Frank Bizjak, Ralphton, Pa..........................10.00	618.15
iprlia 12. Anton Prijatelj, Bradley, III..........................8.00	626.15
iprlia 13. Anton Sturm. Wiltock, Pa............................7.75	633.90
iprlia 14. John KrŽišnik, Burdine, Pa..........................5.00	638.90
iprlia 14. John Novak, Molulla, Ore................................6.50	645.40
iprlia 15. John Stopar, Middle Branch, 0....................30.75	| 676. 5
iprlia 16. Anton Debevc. Colorado Springs, Colo....	4.00	j 680.15
iprlia 16. lgn«C Stržinar, Utile Falls, N. Y................12.00	692.15
iprlia 21, Anton Ule, I^rain, 0....................................37.50	729.65
Jrlla 21. Ivan Kušar, Chicago, 111................................20.00	749.65
iprlia 22. Jennie Bambich, Cherryvale, Kans..............2.00	| 751.65
iprila 28. J. šoštaršlč, Imperial, Pa.............1	12.10	| 763.75
naja 3. Joslp Dremelj, Coriemaiigh, Pa....,.....I	15.00	778.io
naja 6. John Breskvar, Cleveland, O..............I	100.00	| 878.^5
naja 11. Math Komp, La Salle. IU...............I	44.25	923.00
naja 18. Martin Rakar, Joliet, 111....,............I	48.50	971.50
naja 25. Frank Gouže, Chlsholm. Mil..............I	5.00^	976.50
unija 10. Jos. Misley, Oregon City. Ore............I	20.00	| 99b.50
unija 15. Stanko Mlakar, Crestmont. N. C.......|	1.00	| 997.50
unija 15. G. J. Porenta, Black Diamond. Wash....|	10.00	| 10007.50
unija 22. John A\ Germ. Braddock, Pa.. ...........I	9-50	j 1017.00
unija 27. Frank Zbačntk, St. Paul, Minn...........|	7.50	| 1024.50
'	B. IZKAZ IZDATKOV.
Izdatkov iz glavne b'agajne "Slovenske Lige" ni bilo do	dne zaklju
!enja tega poročila še nobenih.
J	C. GOTOVINA NA ROKAH.
Gotovina v glavni blagajni "Slovenske Lige" znaša $1024.50, reci jedan-iaoč dvajset In štiri dolarje in 50 cfentov. Sledi zaprisežena uradna vero
fostojnlca.	JQHN. JAGERf fl|4ivn| blagajnik,
Minneapolis, Minn, dne 30. junija 1915.
FIRST AND SECURITY NATIONAL BANK
Minneapolis, Minn.
July 9, 1915.
This Is to certify that Slovenska Liga. John Jager, Treasurer, has on deposit 1 nth Savings Department of this bank at the close of business July 9th, '1915, the sum of One thousand twelnty eight Dollars and seventy-three cents ($1028.73).
W. A. Meacham, Assist. Cashier. [ This is to certify that W. A. Meacham known to me personally I has signed the above certificate in my presence.
Chas P. Taylor, Notary Public.
)pazka glavnega blagajnika: ,,	,
Od gornje Imenovane a.ote iznašajo gotovlnake uloge........}1021'®2
Obresti marca 30. do julija 1...............................» 4-23
\	Skupno $1028.73
____________i 1 ■	"i^—^»in—j—jjin	°r'.-j"'.s|iij -
IT ^ta Pravi starokrajslti brinjevcc
Cena 6 steklenic . . $6.50 lli	Cena 12 steklertic . . . $13.00
F 7 jA Oista slivovka kuhana iz pravih bjm^	češpelj. Cena 6 steklenic $6.50
111 Jfi	Cena 12 steklenic . . .$13.00
I^By ¥	Imamo najfinejši tropinjevec in
S^l—JS	drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
S Mr	Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. j
I MI	Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $1,00. za 25
B/lli^-- [Hi J	gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brez-
Kjg^JJI	plačen. Te cene so samo za na debelo. Naro-
^---—' '	cilu naj ie priloži denar in natančni naalov.
^s^^ The Ohio Brandy Distilling Co. 1
WQT^^e	Prva alov«iuk« dražb« u prodno finih
ffl 1^mjur 61024)4 ^ Aw Oeyeiad, 0. J |
Ta..............II ni—_iiEESdi___i~=ammmm
jMIII»»>»M>>iai>l>l»(W»fl|>MI|IM»M»OlHIM(»lll$»HH>L
i CHARLES ARMBRUSTER i
I	MESNICA PRVE VRSTE
i najboljše sveže in prekajeno meso. I	6112)ST. CLAIR AVE.	j
-VELIKA WNUD8A-"
_ IT>M«dta UKHI O. d«Mmbn t»U
P. LorllWrd (X. lot.. Hvm Y«cfc Ki. USB
OBRESTI j
SE ZAČNEJO VSAK DAN f
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK .1
ia pm pravilih phiuw do dneva, ko
potigMtt smf
▼en
4%
St. Clair ami 55th/S*. Prtipact and Huron Superior and Addison.
Pain Expeller H M New
r--------------------11
fi	1 • mW
i L Skok, |
!i 4118 St Clair Atcsm. 1
|h . _ _ [.m
j j Prvi in edini slovenski J' .1
1 i klepar in strešni
? ? * i1 j i» krovec in barvar hiš. j j! j: i It Vsako delo garantirano, j j \	Nizke cene.
\ r*IiiliHiTltfl;iti iti ttiHtHi(|i ttHU IX»LUCSi [XHUHirp[HI	A
Takoj dobi delo Slovenka za hišno delo. Ddbra plača in stalna služba. Fr. Gr^gorich, 1540^ Calcutta ave	(6o)
žepa nekaj denarja in reče proti beracici:
"Vstanite, žena! Tu je mala podpora I"
Denar pade v roke beračice, ki ostane na kolenih in se s slabim glasom zahvaljuje.
Pofeem pa omahne na tla in slab krik se ji privije iz prs.
X. POGDWJE.
Pomoč.
Pri tem strašnem kriku o»b-staneta, oba moška, ki sta že nadaljevala pot, in mlajši med njima se občne in reče svojemu tovarišu:
"Oprostite, gospod, toda vidim, da moram spolniti še eno dolžnost."
"Katero?" V
"Prvič sem stopil na suho, potem ko ste me vi na morju tako čudežno rešili, in zdi se mi. da ne smem prezreti klica sile. katerega sem pravkar cul,"
''In kaj hočete narediti?"
"S to nesrevnico hočem deliti denar, ki mi je ostal v mojem pasu, potem ko se ms ena morju ponesrečil."
"Gotovo vas ne bo moviral pri tem, gospod. Nasprotno, tudi jaz se vam pridružujem, kajti za klic nesrečnih, sem imel vedno odprta ušesa."
In oba može se vrneta k beracici, ki še vedno leži na tleh. •Mlajši se upogne in reče:
"Ljuba žena, kaj pričakujete še od1 nas?"
"Ah, svojega sina pričakujem," mrmra, ko dvigne glavo in pokaže svoje obličje.
''O nebesa! — M'oja mati! Bog, ali se motim! — Ali sem znorel?" zakliče mladenič, ko prime beračico v naročje.
"'Kaj pravite, gospod Mor-cerf?" vpraša njegov spremljevalec.	*
"Ali, pridite sem! — Odpe-ljiva to nesrečnico. O, prijatelj ifloj — nebo me je strašno kaznovalo! To je moja nesrečna mati!"-
Mladenič ni mogel druzega povedati. Ko ubogo ženo prisrčno objame in pritisne svoje mokre ustnice na usta nesrečne žene, jO skuša s poljubi spraviti 1< življenju.
Dalje prihodnjič.
Ve> svet je vedel, kako je živela ta žena. Včasih je sedela pri odprtem oknu, turobno gledala na morje in silno jokala. Potem se je zopet sklanjala nad skalami in gledala valove, kako so lomili ob skalovju in zdelo se je, -da posluša šepet valov. Vselej pa, ko je solnce v daljni s svojimi žarki rudečilo bližje gore, je dvignila svoj pogled proti nebu, in zdelo se je, da njene ustnice šepetajo molitev. Koso pa zginili zadnji žarki v morju, ko se je narava zavila v temni plašč noči, da se odpočije, se je privit bolesten vzdih iz prsij te ženske.
Iti to se je ponavljalo danza-dnevom.
Uboga žena je upala zaman. Strašna usoda ji je daljšala trpljenje, dokler ni prišel obup. Obup je prišel in z njim ysa njegova groza. Bilo je strašno to trpljenje. »Čutila je potrebo, da sliši, -d* začuje tolažilne besede kakega človeka. /Pisala je nekaj vrstic. Uro pozneje se je približal bivši katalonski naselbini prijazen, star duhoven, na katerega obrazu si lahko videl zapisano samozatajevanje in usmiljenje. Ta duhoven se bliža edini koči v vasi, in ker dobi vrata odprta, vstopi in zakliče, Nihče mu ne odgovori.
Počaka*' trenutek, in ko slučajno pogledata skozi okno, vidi v solbi žensko, kako kleči na kamnu, z rokami razprostrtimi proti morju in z očmi dvigne-nimi proti nebu. Mekaj minut pozneje stoji na strani te ženske, ne da bi se drznil jo prekiniti v njenem premišljevanju, in poln sočutja beseda, ki prihajajo iz ustnic te ženske.
"»Nikdar, nikdar več ga ne bo videla," reče. "Usoda hoče, da spijem kozarec pelina do dna. Albert! Albert! — Sprejmi živ ali mrtev moj objem, kajti čutim, da se mi bliža smrt."
"Toda ne, ne! Ne bom umrla! Ne morem, ne sme mumreti, ne da bi te še enkrat pritisnila na svoje srce. Saj ne morem dvomiti v mojih poslednjih trenutkih na eksistenco tolažečega Boga — ne moreni dvomiti!"
"Ne, ne!" šepeta duhoven, ko pokaže z roko proti nebu in pogleda ubogo žensko, ki lahno krikne, ko zagleda duhovna pred seboj,
"V nebesih je pravičen mor gočen Bog, neviden našim očetom, toda viden našemu razumu,'' nadaljuje duhoven.
"Oh, oče moj." zakliče ženska. "Te strašne, večne bolečine r
"Se trenotek poprej ste govorili o smrti! — Toda smrt — ta naredi konec'vsakemu trpljenju."
"Kaj pravite? Ali — umrla boni, ne da bi še enkrat videla svojega sina? — Vi ne veste kaj je materina ljubezen! Vi m* veste, da ločena <xl njega, v-ak dan, vsako uro, vsako minuto mislim na njega. — Vi ne veste, kako grozna je moja bo-lest. Vi ne morete čutiti moje bolečine, niti jo ne morete ceniti."
"Prišel sem, da vas čujeni .in potrdim \ veri. Govorite!"
Ženska se vsede k oknu in se zazre na morje, katerega valo-\i se Širijo v brezkončnost. Potom pa pogleda prot ikrižu,.in zdelo >e je, (fa mrmra molitev.
"Oče moj." reče čez nekaj trenutkov, dovolite mi, da zamolči™ dogodke mojih prvih let. Ti dogodki skrivajo skrivnost. ki je znana le meni in Bogu. meni in nekemu drugemu človeku, katerega ne boni nikdar več videla."
Ženska \ nekaj časa molči, medtem zamrmra ime Edmond Dantes, potem pa nadaljuje:
"Kot žrtev strašnega maščevanja me je zadel grozni udarit:, nepričakovano in silno. Kot u1 oga udova nisem imela druge
^uiininiiiiiiiiniiiinn^inm^—g	■" ........................n
r MRTVAŠKA ROKA"j
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".	i
SPISAL DUMA*-LE PRINCE.
' ... ' ' . \\' •	J.'.*--,. •	.	*• H .{„	«.	.	| J	'v>*	' % ■	V
Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča za-m prtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako m to je, rabijo razne pilule in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo 11 položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo Je:
I TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO
i NAREJENO JE IZ EUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, ti.	JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO,
IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU
w/»	zaprtja,	A*/
1	posledicah zaprtja,
neprebavnosti,	^t^L*
bolečin v odvajalnih organih, želocnih boleznih, nervoznosti in slabosti.
Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih *
I	CENA $1.00. PO LEKARNAH.
j Joseph Triner,
IZDELOVALEC
I 1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
H
Če vas nadleguje revmatizem ali nevralgične bolečine, poskusite Trinerjev liniment Da takojfino olajšbo. Cena 25 in 50c, po poŠti 35 in 60c.
Podpirajte trgovce, ki oglašujejo v listu.
Ob koncu četrtega dne, ko jo je mučila lakota, se ji pojavi žarek upanja v duši.
"Ah." mrmra, "kdo ve, če se kmalu n evrne ntoj sin? In v oslnili dneh moram umreti lakote! — Ne, ne! Čakati moram še osem dnij! Čakati moram, dokler je še iskrica življenja v mojem srcu. Čakala in i čakala bom!"
i lil uboga ženska plane iz svoje liise na pot, ki je vodila v marseilsko pristanišče.
Spotoma večkrat obstoji, da zbere nove moči. Potem pa stelne roko proti nekemu potniku, ki pride mimo nje; toda ustnice ostanejo zaprte, in njen pogled obrnjen na tla. Tako pride do mesta, ne da dobila kaj miloščine.
Čutila je lakoto J skrajno lakoto. iPila je vodo in voda je še podvojila strašno lakoto. Njen motni pogled že ni več razločeval razne predmete v bližini. Pred očmi se ji pojavi temen oblak.
Prišel je trenutek blaznosti.
Nehote se približa obrežju. Prav do vode pride, ne da bi kaj videla, slišala ali razumela. Nekega mimoidočega vpraša, če je že noč. Glasen smeh ji je v odgovor. 'Solnce je sijalo visoko na nebu.
Že ni čutila ničesar več okoli sebe. Polasti«se je obup in strašna žglja, da bi kaj jedla. Hitro gre nekaj korakov naprej, se sklone na kolena pred dvema možema, ki sta pravkar prišla v pristanišče in zakliče s strašnim glasom::
' Lakota me moril Za božjo voljo — pomagajte 1"
Oba moža, ki sta pravkar stopila iz barke v pristanišču, pogledata na žensko, ki je na kolenih prosila miloščine.
opore kot svojega sina; usoda je hotela, da je bil tudi ta sin prisiljen me zapustiti za nekaj let, kot bi morala v popolni samoti objokovati neprostovoljno napako mojega, življenja. Sedaj — sedaj ko sem mati — sedaj te pomote ne objokujem več, ne smem je objokovati."
"Ali bi mi mi'glo povedati, kakšna je bila ta napaka?") vpraša duhoven, ko vidi teške i solze, ki tečejo po oveHh licih ženske.
"Moja napaka je bila ta, da se mpozabila moža, kateremu je bila posvečena moja prva ljubezen. Ko sem čakala več. let na povratek tega moža, sem prej prejokala zadnje solze za svojim ljubljencem, ko mi je došlo sporočilo, da je umrl, in lan pozneje sem se poročila z njegovim nekdanjim nasprotnikom. ki mi je bi Itedaj edina opora."
"In sedaj jokam, kakor vidite, toda ne radi tega, pač pa ker mojega sina ni od nikoder. — Plakam, ker čutim, da mi uga-iuje življenje, da bom umrla, nredno se vrne moj sin, da me stisne na svoja prsa. — Ah, če se vrne. tedaj ne bom umrla! Njegov prihod pomeni življenje za mene!"
"Upajte, nesrečna žena, upajte! Milost nebes je neskončna."
'Upati! Ali, kaj sem pa delala ves ta čas?" vpraša s strašnim smehom, ki je bil enak smrtnemu kriku. "Upati ah vi ne veste, kaj pomeni ta beseda za onega, ki je zaman toliko čakal na milost Boga! Ah, mene je pozabil ta najvišji Bog
—	predana sem zemeljski usodi!"
"In zakaj mi Bog, neskončno dober in usmiljen, ne dovoli te sreče, da zadnjič oibjamem sv.o-jega sina! Ali ne vidi, da pomeni to za mene strašno trpljenje. več je od vsakega druzega. Ah, vi mislite, naj premišljujem trpljenje Marije, ki ga ie prestala radi sina. Da, toda vedite, Marija je bila mati Boga, imela je moč trpeti, toda jaz
—	jaz sem pa le navadna žen-S1<;1 — moči mi manjkajo."
In nesrečna mati pade na kolena ter bolestno vzdihuje. Ko vstane, se vidi na njenem obrazu udanost, njene solze so se posušile.
Več dnij je minulo, in tekom tega časa je stari duhoven neprestano obikoval nesrečno žensko ter jo tolažil. Toda ni še dospela na konec svoje nesreče. Mahoma se ji pokažejo nove zapreke. Ves denar, ki gi\ je imela, ji je pošel, in tVbogi ženski ni preostajalo druzega kot obrniti se na ljudsko usmi-ljenost. Ona da bi prosila miloščine?. Ah, ne, raje tisočkrat umre!
Uboga ženska! Menda ni vedela, kako silne so bolečine, lakote. .Vi vedela, da je smrt straŠnejša čim bolj se približuje. Z grenkim na smehlja j eni vzame svoj poslednji denar in odide, tla nakupi živil. S kako skopostjo je kupovala, toda denar se je neprestano manjšal. Oostalo ji ni druzega kot polovico hleba in nekaj posušenega sadja.
Kaj naj začne?
Razdelila je svojo zalogo živil tako, da bi. zadostovala za osem dnij. Kdo ve, če ne pride medtem nepričakovana pomoč? Toda osem dnij je minulo kot vselej, pomoči ni bilo od nikoder.
t
Ufioga ženska je preživela prvi dan Jakote. Drugega dne "e je čutila slabo in potrto. Njeno src oje močno bilo. Vročina jo je požirala. .Sapa ji je pohajala, vrtelo se ji je v glavi. Skoči kvišku in poliže drobtine, ki so ležale na mizi. In kljub temu je bila Še vedno odločena. da umre lakote, i Nesrečna misel!
1 VELIKA RAZPRODAJA VSE- 1 I GA LETNEGA BLAGA. I
Radi prevelike zaloge in pomanjkanja prostora sem prisiljen razprodati vso mojo zalogo vsega letnega blaga, da tako napravim prostor za zimsko, po skrajno znižanih cenab. Cene bodo v resnici nižje kakor kedaj poprej, ker mora p; biti vse razprodano karkoli imam v zalogi v najkrajšem času.	,	jjj
I TA RAZPRODAJA SE PRIČNE V SOBOTO 24. JULIJA '15. fj
VSE PRINCES OBLEKE VOLNENE,	VSE ŽEfNSKE KfKLJE FINO IZDE-	Corseti vredni $1.50 sedaj......$1.15
SVIJLEINE IN PLATNENE, FINO	LANE, NAJNOVEJŠE MODE	Corseti vredni $2.00 sedaj......$1.65
IZDELANE NAJNOVEJŠE-	IZ VSAKOVRSTNEGA	Corseti vredni $3.00 sedaj......$2,25
GA KROJA.	BLAGA.	_^_
Obleke vredne $1.00. sedaj...... 69£ Kikjje vre{i11e $1.25 sedaj...... 85£	VSE ŽE1NSKE BLUZE NAJNOVEJ-
Obleke vredne $1.25 sedaj...... 79^ Kiklje vredne $i.75 sedaj......$1.25	ŠEGA KROJA, FINO IZDELANE.
Obleke vredne $1.75 sedaj......$1.25	Kiklje vredne $2.25 sedaj..... .$1.50	^	<tf|*
Obleke vredne $2.50 sedaj......$1.75 Kiklje vredne $2.50 seda......$1.85	» »ze vre^e £-7*. edaj. 39*
Obleke vredne $3.00 sedaj......$2.25 Kikl e vredne $3.oo sedaj......$2.00	ghtze .redne	^•'
Obleke vredne $5.00 sedaj......$3.25 ; Kik; e vre(Ine $3.50 seda......$2.25	B uze vredne $1^75 po. ■ • • g.15
Obleke vredne $6.50 sedaj......$4.50 Kiklje vredne	sdeaj......$3.25	B1»ze vredne	?0'''
Obleke vredne $7.50 sedaj......$4.98 K|kl- vre(lne $5>50 sedaj......$4.25	------»-
Obleke vredne $9-5° setlaJ......$6.95 ___VSE OTROČJE OBLEKE IZ TRPEŽ-
()bleke vredne od $10.00 do............neGA BLAGA, FINO IZDELANE.
$15.00, sedaj samo...........$7.95	AMERICAN LADY CORSETI	^^ai	I
5 4 , --NAJBOLJŠE VRSTE:	Ob eke vredne 50c seda........ 39* JHj
VSE ŽEKETE, LETNE SUKNJE DO-	Obleke vredne 75c sedaj........
BITE SEDAJ PO SKRAJNO	Corseti vredni 50c sedaj...... 39*	Obleke vredne $1.25 sedaj...... 79*
ZNIŽANI CENI.	Corseti vredni $1,00 sedaj...... 79*	Obleke vredne $1.75 s^aj......$1.1«
Nadalje bodete dobili vso žensko in otročjo spodnjo obleko, nogavice, rokavice, vsakovrstne spodnje kiklje, otrečje sla- jj| mnike sploh z eno besedo rečeno vse karkoli imam v zalogi dobile sedaj po velike nižji ceni kakor kedaj poprej. Vse mora biti razprodano po skrajno znižanih cenah ne gledajoč na zgubo ali dobiček. Ne odlašajte dolgo in kupite ,edaj kar potre, bujete v tej stroki ker sedaj imate priliko, da dobite vse gori navedeno blago po veliko nižji kakor tovarniški (fabrisk.) ceni
Če kupite sedaj, lahko prihranite precej
denarja. DENAR PRIŠTEDEN, JE DENAR ZASLUZEN. £a obilen obisk in pod- j
piranje moje trgovine se Vam najtopleje priporočam«
> p	—I W	#	6424 ST. CLAIR-AV. BLIZU ADDISON in 65th jjj
i*	I	lOTl /Y OPAZKA. V.J» P..II.« to kj. In l»k«.o bl«,o kupit. ~ V.J ttiko u.l«i«i
m oeno o. jLi^ uo ug j	■* ^ **—■
I i	OPOMBA: Med to razprodaja ne bodem dajal kakor tudi ne zamenjal vrednostnih tiketov ali tUmpi.	M