ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, predvsem plohami in nevihtami bo. Nekoliko hladneje bo.
o
59 let
številka 22
četrtek, 31. maja 2012
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Že drugič najboljši v državi!
V soboto je bil v velenjski Rdeči dvorani resnično velik praznik rokometa. Čeprav so si novi prvaki in podprvaki, rokometaši Gorenja in Celja Pivovarne Laško ta naslova zagotovili že pred zadnjim krogom, so navdušili z igro. Obenem so z njo potrdili, da pravo športno rivalstvo med kluboma živi, odkar igrata v isti ligi, in tako bo gotovo tudi v bodoče. Svoj drugi naslov so igralci po 31. zmagi nato proslavili v veselem druženju z navijači. Foto: Stane Vovk
Velenje v svetovnem vrhu
Velenje, 29. maja - V Sloveniji je v mrežo Starosti prijaznih mest trenutno vključenih 11 mest. Med prvimi se je v mrežo vključilo mesto Velenje, ki so ga lani jeseni na svetovni konferenci v Dublinu predstavili kot primer dobre prakse v svetovnem merilu. Slovenija se sicer uvršča na 3. mesto na svetu. Koordinator mreže Starosti prijaznih mest dr. Božidar Voljč z Inštituta Antona Trstenjaka je prepričan, da je mesto, ki je prijazno starostnikom, prijazno vsem prebivalcem. Zasluge, da je Velenje tako uspešno, je pripisal prejšnjemu županu Srečku Mehu, še danes aktivnemu v tem projektu, saj je tudi član nacionalne mreže Starosti prijaznih mest. Da bo njegovo delo nadaljeval in še izpopolnil, pa se je s podpisom Dublinske deklaracije zavezal sedanji župan Bojan Kontič. Več prihodnjič. _■ bš
Po podpisu Dublinske deklaracije je župan Bojan Kontič listino izročil nacionalnemu koordinatorju dr. Božidarju Voljču.
lOOCqx
BON ZA 100 €
TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST
NA WWW.TRIGLAV.SI ODGOVORITE NA VPRAŠANJE O PROMETNI VARNOSTI IN OSVOJITE:
varen družinski avto z avtomobilskim zavarovanjem COMFORT PLUS in tečajem varne vožnje
1000 x bon za 100 EUR za avtomobilsko zavarovanje
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Nagradna igra poteka od 2. 3. do 20.6.2012. Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na www.trigiav.si,http://avto.trigiav.si in Facebook profilu Vozim se. Slika je simbolična.
triglav I
Dan mladosti je naš!
Bojana Špegel
Mesec maj je bil v Velenju pester in vesel. Iz več razlogov. In brez kančka slabe vesti. Kljub okrožnici super ministra Žige Turka, ki je vrtce, šole in še koga z okrožnico pozval, naj ne poveličujejo simbolov, povezanih s Titom in njegovim »totalitarnim« režimom. Kot nekdaj Titova pionirka in mladinka upam na glas povedati, da sem imela lepo otroštvo in mladost, da sem verjela v danes in jutri. Za razliko od sedanjih generacij mladih, ki so čista kolateralna škoda evropske krize, krize evra in pogoltnih kapitalistov. In zato se mi zdi okrožnica kaplja čez rob dobrega okusa!
Za nami je zadnji majski vikend. Ponosna sem, da smo bili v Velenju nostalgični. V aprilsko razpoloženem vremenu je študentom uspel koncert na najlepšem koncertnem prizorišču v dolini, na Velenjskem gradu. Ja, čas je bil za žur, za veselje in uživanje v glasbi. To je tradicija, ki je nihče ni prekinil vse od časov stare »juge«, ko smo praznovali dan mladosti. Po zaslugi Šaleškega študentskega kluba ga še vedno, tudi s prihodom štafete modrosti v mesto. Še ena simbolika, ki jo lahko le pozdravimo!
V soboto seje v Velenju zbralo toliko gasilcev, kot jih sama še nikoli nisem videla. Mnogi med njimi so si zaželeli ogled mesta. Lokalni vodniki so jim ga z veseljem pokazali. Tudi največji Titov spomenik na svetu. In pred njim so se ne le zadržali, tudi fotografirali so se z njim. Ker je preprosto velika turistična zanimivost. Ker mnogi obžalujejo »njegove« čase, pa čeprav je bil »diktator«. To, kar nam ponujajo sedanji politiki, pač ne navdušuje nikogar več. Zato naj nam nikar ne poskušajo soliti pameti, kaj lahko praznujemo in kaj ne. Dan mladosti je v naši dolini še vedno dan, ki ga imamo radi. In že dolgo na ta dan ne praznujemo več Titovega rojstnega dne. Slavimo mladost in modrost, v upanju na boljšo prihodnost, ki si jo mladi zaslužijo!
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
»"HAS
31. maja 2012
V Šoštanju srečanje objezerskih krajev
Šoštanj - V soboto, 2. junija, bo ob Družmirskem jezeru v Šoštanju potekalo 17. srečanje objezerskih krajev Slovenije. Turistično olepševalno društvo Šoštanj pripravlja pester program, ki bo zadovoljil vsakogar.
Ob jezeru bo postavljen šotor, pod njim pa velik poligon, na katerem bodo potekale družabne igre, ob njem pa tudi številne atrakcije. Obiskovalcem bodo pokazali krajevne zanimivosti, svojo moč pa bodo pokazali najmočnejši Slovenci - Krpani.
Na okrogli mizi, ki jo bodo pripravili ob tej priložnosti, bodo spregovorili o problematiki obvodnih dejavnosti in zakonu o vodah.
■ mkp
lokalne novice
Nared do septembra
Nazarje - V BSH Hišni aparati Nazarjah so v drugi polovici maja položili temeljni kamen za izgradnjo hale za nov logistični center. Ta bo lociran v zahodnem delu tovarne, razprostiral pa se bo na 1000 kvadratnih metrih proizvodnih površin.
Odločitev za gradnjo dodatne hale je posledica povečanega delovanja na področju logistike, z njo pa želijo v BSH Hišni aparati zagotoviti dolgoročno boljšo interno logistiko in hkrati zadovoljiti prihodnje izzive po še hitrejši dobavi materiala. Nova hala bo zgrajena predvidoma do začetka septembra, ko bo tudi uradna otvoritev.
_ntp
Manj individualnih gradenj
Velenje - Da se kriza gradbincem močno pozna, se kaže tudi v številu zadev, ki jih je potrebno urediti na upravni enoti, pravijo v Velenju. Da bo tako, so pričakovali že lani, vendar so bili na koncu leta presenečeni, ko so ugotavljali, da so v gradbeništvu reševali in rešili celo več zadev kot leta pred tem.
»Verjetno je šlo za zadeve, ki so bile načrtovane že prej. Letos pa je velikih ali srednje velikih naložb bistveno manj. Opažamo, da se zmanjšuje tudi individualna gradnja. Po drugi strani pa je zanimivo, da je več nezahtevnih gradenj, denimo garaž, lop, kozolcev, ograj ... Tistega, kar v preteklosti ni bilo prav veliko,« ugotavljajo na Upravni enoti Velenje.
■ mkp
Prispelo 5 ponudb
Velenje - Na javni razpis za oddajo del v projektu Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški dolini je prispelo 5 ponudb, so povedali na Komunalnem podjetju Velenje, kjer so jih pred dvema dnevoma tudi odpirali. Člani strokovne komisije (imenoval jo je Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, ki je nosilka projekta) so ugotovili, da so vse popolne. Sedaj jih bodo pregledali in najkasneje v roku 60 dni izbrali tudi izvajalca del. Vrednost razpisanih del je 2,3 milijona evra, vse ponudbe pa so nižje od te vsote.
_ntp
Preverite veljavnost osebnega dokumenta!
Velenje - Leto 2012 je leto množičnih menjav osebnih dokumentov, tako osebnih izkaznic kot potnih listin. Na območju pristojnosti Upravne enote Velenje bo letos državljanom poteklo kar 12.591 potnih listin in 8.739 osebnih izkaznic.
Zaradi menjave imajo uslužbenci upravnih enot dva do trikrat več dela kot običajno, povečano število zamenjav se občasno pokaže tudi kot povečana gneča. Na upravnih enotah ljudem svetujejo, da so pozorni na to, kdaj jim osebni dokument preneha veljati. To je posebej pomembno v času, ko mnogi načrtujejo poletne počitnice. Svetujejo, da se za menjavo osebnega dokumenta odločite vsaj štirinajst dni prej. V času množične menjave se zna zgoditi, da se postopek v celjskem Cetisu, kjer dokumente tiskajo, podaljša za dan ali dva.
Možna je seveda tudi prednostna izdaja osebnega dokumenta, a je ta ustrezno dražja. Še to: dokumente si lahko uredite na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Sloveniji.
■ mkp
Znamenitosti v zloženki
Šoštanj - Krajevna skupnost Šoštanj je v maju izdala zloženko Šoštanja, s katero želijo obiskovalcem in tudi Šoštanjčanom predstaviti znamenitosti. V njej so se znašli Trg bratov Mravljakov, stari magistrat, Pusti grad, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, muzej usnjarstva, spominski park pri Osnovni šoli Šoštanj, vila Široko, trška pot, Gorice, spomenik Plamenica, Družmirsko jezero, Tresimirjev park, Termoelektrarna Šoštanj, Mayerjeva vila, Kajuhov dom in železniška postaja. Za zloženko so izbrali tiste, ki, kot pravijo, dajejo Šoštanju dušo.
Zloženka (opremljena s karto objektov in poti) bo na voljo v muzeju usnjarstva, Mayerjevi vili, galeriji, hotelu v Topolšici ... in bo široko dostopna. Izdali so jo v več jezikih, poleg slovenščine seveda še v angleškem, nemškem in italijanskem.	■mkp
Kakšna je naša prihodnost?
Socialni demokrati Velenja govorili tudi o tem, koga podpreti na sobotnem kongresu stranke
Velenje, 24. maja - V četrtek je Območna organizacija Socialnih demokratov Velenje organizirala druženje članov, na katerem so z županom MOV in kandidatom za podpredsednika stranke SD Bojanom Kontičem, podpredsednico Ženskega foruma SD Andrejo Katič in predsednikom Mladega foruma SD Markom Kastelicem diskutirali o vlogi mladih in žensk v prihodnosti stranke. Dogodka sta se med drugim udeležila tudi župan Občine Mislinja Franc Šilak in državni svetnik mag. Drago Bahun.
Po besedah Bojana Kontiča so znotraj stranke dolžni izvajati politiko, po kateri jih bodo ljudje spoznali. Spregovorili so o vlogi posameznih skupin, ki so sestavni del stranke. Podpredsednica
ženskega foruma SD Andreja Katič: »Članice ženskega foruma SD smo razočarane, da v času vladanja stranke SD niso uspeli uveljaviti nekaterih naprednih rešitev, ampak so te padle na referendumih«, je dejala. Položaj žensk v Sloveniji Katičeva sicer ocenjuje kot dober, vendar so z zadnjimi sprejetimi ukrepi sedanje vlade te pravice v največji meri kratene ženskam. V javnem sektorju je namreč zaposlenih 70 % žensk. Pravi, da še mladi vedno razmišljalo v smeri, da je bolje, če se ženska posveti družini, medtem pa podpira partnerja, da se izobražuje in dobi boljšo zaposlitev, ker je veliko manjša možnost, da bi ženska dobila kvalitetno zaposlitev. Zaskrbljujoče se ji zdi dejstvo, da smo prišli do točke, ko ženske razmišljajo, zakaj bi sploh delale, če s tem denarjem uspejo plačati le varstvo za svoje
otroke. Marko Kastelic dodaja, da je med mladimi težava udejstvovanja žensk v stranki, saj ni dovolj mladih žensk, ki bi se bile pripravljene politično aktivirati.
V nadaljevanju je beseda tekla predvsem o prihodnosti stranke Socialnih demokratov. Kontič je odprl tudi temo obvezne delitve dobička, za katero se je zavzemal in nad katero še vedno ni obupal. Glede na to, da se bliža konferenca stranke Socialnih demokratov, so zbrani govorili tudi o tem, koga bodo podprli za novega predsednika stranke. Menili so, da sedanji predsednik Borut Pahor ne uživa podpore članstva. Menijo, da stranka potrebuje svež veter, ki bo dejansko pihal z leve in o tem ne bo le šepetal.
■
BazArt - umetniška tržnica sredi mesta
Središče Velenja bo gostilo rekordno število kreativnih ustvarjalcev iz vse države
Velenje, 2. junija - Festival Velenje bo to soboto na Cankarjevi ulici organiziral BazArt, raz-stavno-prodajno umetniško tržnico. Odziv kre-ativcev je več kot odličen, saj se je na tržnico prijavilo kar 55 ustvarjalcev iz vse Slovenije. Ponudba na stojnicah bo raznolika in bogata, saj tako velikega števila umetniških razstavljalcev Velenje še ni gostilo, pa tudi ostala večja mesta
v regiji ne. Poleg tržnice bo na Cankarjevi ulici tudi koncert kitarista Boštjana Narata, znanega tudi kot člana skupine Katalena. Nastopil bo ob 10. uri. Najmlajši ustvarjalci se bodo na otroških kreativnih delavnicah soočili z izdelavo glasbil, v prijetni senci krošenj pa bodo lahko skupaj s starši prebirali knjige ali pa se preprosto odpočili in uživali v prijetnem ozračju.
Namen organizatorjev, da k sodelovanju pritegne čim večje število lokalnih ustvarjalcev, je tokrat obrodil sadove. Tako bo leto, ko je Velenje partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012, zaznamovano tudi po pestri sejemski ponudbi domačih ustvarjalcev.
■
Potreben je korak naprej - v kaj
Iz krize poraženci? - Odločnost iz celjskega Tehnopolisa - Tudi drugi bi - Šentjurčanom je lepo na deželi - V Radečah in Laškem še negotovost - Celjani bodo protestirali na vodi
Včasih smo se šalili: prišli smo do prepada, zdaj moramo le strumno zakorakati naprej. Nekateri pravijo, da smo tudi zdaj v naši deželici prišli do roba prepada. Zato je tem bolj pomembno, kakšen korak bomo naredili. V godlji, v kakršni smo, je dejansko rešitev korak nazaj, pravijo tisti, ki menijo, da je varčevanje tisti korak nazaj, ki nas lahko popelje naprej. Ce bi z vsemi bremeni, ki so se nam nabrali, slepo zakorakali naprej, res ne vemo, v kakšnem breznu bi se znašli. Še manj, kako bi se iz njega rešili, če bi se sploh lahko sami. Če pa ti nekdo vrže vrv, tudi ne veš, čemu ti jo je vrgel.
Toliko za začetek »teorije« o težavah, ki se jih še nikakor nismo rešili. Že pred tednom sem bil v zagati, ker nisem vedel, ali bodo do tedaj, da bo prispevek izšel, policisti že popustili in si bodo pogajalci lepo segli v roke, nekateri javni uslužbenci pa bodo lahko v miru čakali, da bodo že naslednji mesec občutili posledice dogovora o varčevanju, ki pomeni nazadovanje za napredovanje. Pa so se sindikalni policisti trmasto borili za svoje pravice in izrabljali to priložnost, ki jo imajo, še za to, da so pokazali še na nove stvari, ki bi jih kazalo rešiti ob tej priložnosti, ki se jim v pogajanjih že kaže. In tako tudi ob oddaji tega prispevka še ni jasno, ali bo Zoran Petrovič, čigar sindikat domuje v znanem celjskem Tehnopolisu, sprejel ponujeno roko ministra Andreja Vizjaka in preklical zahtevo za zbiranje podpisov za nesrečni referendum.
To podaljšano pogajanje predstavnikov vlade s policijskim sindikatom je spodbudilo tudi druge, ki so sporazum sicer že podpisali, da so začeli znova dvigati glave. Nekako po reklu: če boste prisluhnili njim, boste tudi nam. Ce bo denar za one, bo tudi za nas. Še posebej so na svoje zahteve
začeli opozarjati ostali pripadniki uniformiranih delavcev. Kar nekaj jih imamo, pa mednje ne štejemo železničarjev. Ti so celo pristali na nekoliko nižje plače.
Ponekod pa stvari vseeno tečejo idilično naprej. V šentjurski občini prisegajo, da je prav lepo res na deželi. Vsaj tak projekt tam razvijajo, seveda podkrepljen tudi z evropskim denarjem. Prav danes bodo v okviru tega projekta predstavili tudi katalog Gremo na kmetijo. Kakšno nasprotje vročim razpravam na visokih ravneh! Saj - če bi morda malo bolj prisluhnili kakšni kmečki grči, bi morda prej našli pravo rešitev. Malo več kmečke logike pa manj visoke politike, kjer vsak vleče v svojo stran. Voz pa se ne premakne in tone v blato.
Tudi v Laškem in Radečah še niso izvlekli vozov, ki sta nasedla. Tako Papirnico v Radečah in Hotel Savinjo v Laškem, ki sta nasedla, bi radi, kot sem že »poročal«, izvlekli s pomočjo občin. Razmišljajo o občinskih podjetjih, ki naj bi bili bolj podjetni od dosedanjih podjetnikov. In naj bi stvari krenile! Sanje so dovoljene, bi kdo ironično pripomnil. A zakaj res ne bi uspeli?!
Brez upa na pravi uspeh pa je verjetno posebne vrste protest, ki ga pripravljajo jutri zvečer v Celju. Kot protest bodo izrabili sicer tradicionalni glasbeni koncert Glasba na vodi, ki bo sicer na obrežju Savinje. Ce ga slabo vreme ne bo odneslo v Narodni dom. Protestirali bodo, kot pravijo, proti nesmiselnim varčevalnim ukrepom v kulturi in izobraževanju. Nastopajoči pa se bodo odpovedali honorarju.
■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

V SREDISCU
Umik še ne pomeni, da poroštva ne bo
Odbor državnega zbora je z dnevnega reda umaknil obravnavo predloga zakona o državnem poroštvu za najetje kredita za blok 6 Termoelektrarne Šoštanj
Milena Krstič - Planine
Ljubljana, Šoštanj, 23. maja -
Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je v sredo z dnevnega reda seje umaknil obravnavo predloga zakona o državnem poroštvu za najetje kredita za blok 6. Umik so predlagale koalicijske stranke, ker niso dobile podatkov o tem, ali so izpolnjeni vladni sklepi, ki jih je ta v zameno za poroštvo postavila TEŠ-u.
Vlada terja, da TEŠ zniža investicijsko ceno projekta, s Premogovnikom Velenje sklene dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra za giga Joul, zagotovi pogoje za doseganje ustrezne donosnosti ter projekt dokonča po ter-minskem planu.
Poslanec Socialnih demokratov Srečko Meh, ki je predlog zakona vložil v proceduro, je bil zaradi umika točke z obravnave na odboru razočaran. »Razočarale so me pozicijske stranke SDS, NSi, Viranotova lista, SLS in DeSUS, ki so s svojim predlogom preprečile razpravo na matičnem odboru. Ta bi lahko bila vsebinska. Tako pa so z neobrav-
navo naložbo znova postavile v negotovo stanje. Resnega argumenta, da so tako ravnale, pa ne vidim. Naj ponovim: vlada je državnemu zboru predlagala, da zakon o poroštvu sprejme z amandmaji, ki so natančno opredelili, kaj mora kdo storiti.«
Dodaja, da se govori o treh mo-
Mag. Simon Tot: »Smo optimisti in pričakujemo, da bo drugo in tretje branje predloga zakona opravljeno na isti seji v juniju.«
Če je državi res do tega, da bi ceneje zgradili ta objekt, potem mora to poroštvo dati.«
Mag. Simon Tot, direktor TEŠ, pa meni, da v tem trenutku neobravna-va na odboru še ne pomeni veliko. »Pričakujemo, da bo zakon na junijski seji sprejet. To bi nam omogoči-
žnih vzrokih, da so ravnali tako: »Ker v SD nismo podprli fiskalnega pravila in nas hočejo malo disciplinirati, ker bodo sledile zamenjave v HSE, možno pa je tudi, da jih resno skrbi, kaj se bo zgodilo s poroštvom. Ampak ... Še enkrat, večino poslancev v državnem zboru smo prepričali, da financiranje s poroštvom države pomeni najcenejše financiranje, najnižje stroške.
Srečko Meh: »Če bi jim bilo toliko za to, da se razčisti, kaj je s sklepi, bi lahko na odbor povabili direktorje in jim naročili, da prinesejo s seboj vse pogodbe.«
lo, da bomo pravočasno in v predvidenih finančnih okvirjih speljali ta projekt.« Koliko so izpolnjene vladne zahteve? »Glede na to, da ne z ministri, ne z vladno, ne s predstavniki odbora nismo imeli neposrednih stikov, bi težko rekel, kaj ni bilo ali je bilo premalo pojasnjeno. Osebno pa verjamem - in to smo
tudi napisali, da izpolnjujemo vse zaveze, ki nam jih je naložila vlada.«
Zaskrbljeni pa so v Alstomu. »Pravno možnost, da 4. junija zaprejo gradbišče, imajo. Dogovarjamo se in upam, da se bomo dogovorili, da bodo počakali do prve seje državnega zbora. Po tem datumu, če se ne bo zgodilo nič, pa sem prepričan, da bodo uveljavljali pravico do suspenza pogodbe in najmanj za pol leta ustavili vsa dela in aktivnosti na projektu. Zaradi tega bi lahko nastalo do 100 milijonov evrov dodatnih stroškov, ki seveda niso potrebni. Vsak dan prinaša tudi določene zadrege, ker se pomika datum končanja projekta. V izjavi, ki smo jo podpisali - da bomo projekt končali v terminu, ki je bil zahtevan na vladi, smo poudarili, da bomo to lahko izpolnili, če bo poroštvo omogočeno s črpanjem kredita. V nasprotnem, če ne dobimo poroštva in kredita ne bomo mogli črpati do konca julija, bo to pomenilo avtomatski suspenz pogodbe in prekinitev del. To pa bi gotovo zamaknilo končanje projekta,« pravi mag. Tot.
Na kocki TEŠ in Premogovnik?
Nesprejetje državnega poroštva bi imelo velike posledice
Šoštanj, Ljubljana, 29. maja - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije je posredovala odgovornim v državnem zboru in Vladi Republike Slovenije dopis, v katerem opozarja, da pomeni neodobritev poroštva resno grožnjo za nadaljnji obstoj skupine HSE oziroma posledično razprodajo slovenske energetike.
»V HSE in TEŠ smo v zadnjih dveh letih storili vse, kar je bilo možno, da je projekt obvladan in transparenten. 18. maja 2012 smo pristojnima ministroma in predsedniku Odbora za finance in monetarno politiko državnega zbora poslali tudi dokument, s katerim pojasnjujemo in dokazujemo izvajanje sklepov vlade z dne 23. 2. 2012 vezanih na projekt TEŠ 6. Kljub temu je bila točka o zakonu o poroštvu 23. 5. 2012 umaknjena z dnevnega reda seje odbora, v HSE in TEŠ pa vse do danes nismo prejeli navodil, v kakšni obliki bi vlada želela prejeti zagotovila, vezana na gradnjo TEŠ 6 niti nismo imeli možnosti načinov uresničevanja sklepov vlade osebno predstaviti. Odločitev o nadaljevanju postopka sprejemanja zakona o poroštvu se je premaknila na področje politike, na katero pa poslovodstvi TEŠ in HSE nimata vpliva. V takšnih razmerah tudi ni mogoče sprejeti kakršne koli odločitve, saj vsaka izmed njih pomeni dodatne stroške,« pravijo v TEŠ in dodajajo, da se intenzivno dogovarjajo z Alstomom o zamiku napovedanega suspenza na kasnejši datum ter o znižanju cene montaže.
Nesprejetje zakona o poroštvu bo imelo velike posledice, saj bo pomenilo v prihodnjih dveh letih za dve milijardi evrov stroškov, manjšo energetsko samooskrbo in s tem potencialno višje cene električne energije, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline, pa tudi vprašljivost nadaljnjega obstoja Premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj, verjetno pa tudi celotnega HSE.
■ mz
■
Povezovanje v gozdu in lesu
O letošnjem tednu gozdov v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje v ospredju uporaba lesa za energetske namene v Šaleški dolini -Med najskrbnejšimi lastniki petih krajevnih enot tudi Janko Mazej
Tatjana Podgoršek
Gaberke, 24. maja - Teden gozdov (od 21. do 27. maja) je tradicionalna prireditev, s katero so vsako leto javnosti predstavljene različne aktualne teme iz gozdarstva. Tema letošnjega je bila Povezovanje v gozdu in lesu, kratko sporočilo pa: od vznika do proizvoda. Osrednjo prireditev ob tednu gozdov je Območna enota Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje pripravila pred tednom dni v Gaberkah. Ob tej priložnosti so za drevo leta 2012 razglasili gorski javor, podelili priznanja najskrbnej-šim lastnikom gozdov za leto 2012 v petih krajevnih enotah ter najskrb-nejšemu gozdarju, na delavnici pa so udeleženci osrednjo pozornost namenili potrebam, možnostim in načinu uporabe lesne biomase za energetske namene v Šaleški dolini.
Blizu Velenja prvi nasad lesa za energetske namene
O tem je spregovorila dr. Nika Krajnc, specialistka za uporabo lesne biomase za energetske namene ter raziskovalka na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Med drugim je
Najskrbnejši lastniki gozdov za leto 2012 v nazarski območni enoti:
Branko Petek - Krajevna enota (KE) Luče, Andrej Jeraj (KE Ljubno), Marko Jelšnik (KE Gornji Grad), Jože Dobrovc (KE Nazarje) in Janko Mazej (KE Šoštanj). Najprizadevnejši gozdar za leto2012: Stanislav Štifter, revirni gozdar v Solčavi.
dejala, da je Šaleška dolina bogata z gozdovi. Priložnost za njihov večji ekonomski učinek se njihovim lastnikom ponuja v povezovanju, skupnem nastopanju na trgu, ustanavljanju tako imenovanih bioma-snih logističnih centrov. »Degradirane površne oziroma površine z omejitvami pri kmetovanju pa so priložnost za ureditev energetskih nasadov. V bližini Velenja je prvi energetski nasad v Sloveniji. 4 hektarje površin je zasejanih s hitro rastočimi vrbami, lesom za energetske namene.« Lesne biomase za to-
vrstne namene je v Šaleški dolini veliko, po nekaterih podatkih več kot 22 tisoč kubičnih metrov. Poleg tega tudi načrtovani posegi v gozdovih niso uresničeni v celoti, kar nekaj nekakovostnega lesa, primernega za energetske namene, pa je še ob potokih in njivah.
Ostali brez denarja za terensko delo
Vodja nazarske območne enote Toni Breznik je povedal, da je kurjenje z lesno biomaso v Zgornji Savinjski precej bolj razširjeno kot v
V regiji Saša so lastniki gozdov povezani v Gozdarski zadrugi Solčava ter v treh društvih, in sicer Tisa Solčava, Menina Gornji Grad, od lani pa deluje tudi Društvo jastnikov gozdov Šaleške doline
Najskrbnejši lastniki gozdov za leto 2012 v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje
Šaleški dolini. Z delavnico so želeli spodbuditi lastnike gozdov slednje k večji uporabi lesne biomase za energetske namene. Sicer pa je Breznik še poudaril, da je stanje v gozdovih regije Saša zelo dobro. Se pa gozdarji sprašujejo, kako bodo lahko svoje osnovno poslanstvo opravljali v prihodnje. »Z zadnjim rebalansom je država gozdarski javni službi dobesedno porezala krila oziroma nam pobrala vse materialne stroške. Ostali smo brez denarja za terensko delo, brez slednjega pa gozdarji ne moremo biti. Slovensko gozdarstvo je zgodba o uspehu. Od druge svetovne vojne smo za 38 odstotkov povečali gozdne površine,
lesna zaloga in prirastek pa sta večja za blizu 300 odstotkov. To ni bilo dano od boga, ampak je sad strokovnega dela gozdarjev in lastnikov gozdov. Upamo, da se bo v krizi našel denar, ki nam bo omogočil, da bomo lahko nadaljevali kakovostno delo, ki je tudi mednarodno priznano,« je dejal Toni Breznik.
Manjka daljinskih sistemov na lesno biomaso
Janko Mazej iz Belih Vod gospodari na 129 hektarjih gozda. Največ pozornosti je v zadnjem času namenil redčenju mladega gozda, uredil je blizu 10 kilometrov gozdnih prometnic, »... vzorno skrbim za ceste in vlake. Za delo v gozdu sem kupil sodobni traktor,« je povedal. Mu gozd daje tisto, kar vanj vlaga in od njega pričakuje? »Ja, vendar bi se dalo še več. Prav izraba lesne biomase je ena od tržnih priložnosti, vendar jo je na našem območju težko prodati. V Šaleški dolini se kar precej gospodinjstev namreč ogreva z daljinskim toplovodnim sistemom, ni pa daljinskih sistemov na lesno biomaso.« Izrazil je upanje, da se bodo v društvu lastnikov gozdov temu vprašanju še boj posvetili in da bodo imele lokalne skupnosti posluh za njihove ideje.
Povezani bodo močnejši in uspešnejši, so med drugim slišali na predavanju pod kozolcem Kulturnice Gaberke.
Iz občine Šmartno ob Paki
Brežina reke Pake
Predlanski večji nalivi so na delu, kjer se Hudi potok izliva v reko Pa-ko, poškodovali ustje izliva, brežino reke Pake in brv preko nje. Konce-sionar za vzdrževanje je uredil ustje izliva lani, ostale poškodbe pa še niso odpravljene.
Na občinski upravi smo izvedeli, da je v letošnjem programu vzdrževanja ministrstva za okolje in prostor oziroma Agencije RS za okolje Celje predvideno popravilo te »havarije« in da je bilo za to potrebnih kar precej aktivnosti. V načrtu je sofinanciranje poškodb na brvi preko reke Pake v spodnji Rečici ob Paki, ob morebitnih ugodnejših finančnih tokovih pa tudi most v Rečici ob Paki. Prvi pogoj za to je izdelava projektov. Po zagotovilih naj bi že pridobivali ponudbe za navedena dela.
Odpadki
Čeprav je lokalna skupnost v zadnjih letih naredila veliko v ravnanju z odpadki (med te aktivnosti sodi tudi zbirni center pri šmarškem pokopališču, ki so ga občani dobro sprejeli, pa neodgovorni posamezniki še vedno odlagajo odpadke tja, kamor ne sodijo.
Glavna »tarča« je v zadnjem času področje v soteski Hudega potoka in pod tako imenovanim Vedeto-vim klancem. Tu je bilo potrebno že večkrat odstraniti večje polne vreče odpadkov. Ker za takšno nedopustno ravnanje ni razlogov, bo občina poostrila nadzor in poizkušala preprečiti neodgovorna dejanja.
Iz kotla diši
Tukajšnje turistično društvo bo v nedeljo, 3. junija, pripravilo tradicionalno pripravo jedi na prostem Iz kotla diši. Tokrat bo, zagotavlja predsednica društva Boža Polak, dišalo po sočnih zrezkih in enolončnicah iz Panonske nižine. Udeleženci bodo kuhali v Martinovi vasi od 9. ure dalje.
■ tp
POGOVOR

31. maja 2012
Namesto cest v ospredju sociala in gospodarstvo
Pogovor z Jakobom Presečnikom, poslancem stranke SLS v državnem zboru, o nekaterih aktualnih vprašanjih
Tatjana Podgoršek
Jakob Presečnik, član stranke SLS, se od leta 1996 vozi na delo iz Mozirja v Ljubljano. V tem mandatu je podpredsednik državnega zbora, član odborov za finance, za evropske zadeve ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide pri državnem zboru. Na pogovor smo ga povabili pred tednom dni, dan po seji odbora za finance, na katerem naj bi med drugim razpravljali tudi o 440 milijonov evrov »težkem« poroštvu Vlade RS za nakup opreme za blok 6 TEŠ. »Kritičen sem bil do takega razpleta. Kritičen zato, ker je Vlada RS pripravila sklep in predlog, v katerem podpira izdajo poroštva, vendar mora TEŠ kot investitor izpolniti vse pogoje, ki mu jih je dala do podpisa poroštvene pogodbe. Odločitev je bila drugačna. Predlagan umik točke z dnevnega reda seje vse dotlej, dokler ne bo jasnih zagotovil in-
vestitorja o izpolnjevanju pogojev, pomeni, da zadeva miruje. Upanje, da bi odbor za finance do seje državnega zbora 11. junija obravnaval poroštvo, obstaja. Bo pa - resnici na ljubo - nekatere pogoje v tem kratkem roku težko izpolniti. Kakšni bodo dogovori med pristojnim ministrstvom in investitorjem, si v tem trenutku ne upam reči,« je komentiral dogajanje. Na ostala naša vprašanja je Jakob Presečnik takole odgovoril: Prvih 100 dni vlade je mimo. Glede na to, da je vaša stranka SLS v vladni koaliciji, najbrž ocenjujete, da je bilo njeno delo v tem času dobro? »Verjetno bi moral to reči, ja. 100 dni je kratko obdobje za rešitev težkega položaja, ki ga je prevzela aktualna vlada. Stanje v gospodarstvu in pri javnih financah v Sloveniji je slabo tudi zaradi razmer v Evropi in svetu. Vlada se je v tem času ukvarjala z ukrepi, ki jih je potrebno nujno sprejeti za zmanjšanje javnofinanč-nega primanjkljaja, kar bi pripomoglo k pripravi nujno potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja v gospodarstvu. Zakon o uravnoteženju javnih financ je bil po težkih pogajanjih usklajen z večino sindikatov in v državnem zboru sprejet. Prepričan sem, da tudi opozicija, ki mu je v pretežni meri nasprotovala, meni, da je ta zakon potreben.
Jakob Presečnik: »Poslanci stranke SLS poskušamo delovati konstruktivno ne glede na to, ali smo v opoziciji ali
poziciji.«
Čeprav je na nek način prizadel vse, upam, da bo poseg v določene pravice posameznikov znosen in da bo možno z ukrepi izboljšati ali pomagati gospodarstvu.« Vi soglašate z vsemi predlaganimi vladnimi varčevalnimi ukrepi?
»Varčevalni ukrepi posegajo v pravice posameznikov, kar zagotovo ni dobro. Je pa naša stranka že od začetka znotraj pogajanj opozarjala, da je pri tem potrebno nameniti posebno skrb temu, da bodo ukrepi čim manj prizadeli najšibkejše sloje prebivalstva: tiste z nižjimi dohodki ter družine z otroki. Na koncu je obveljalo, da so bili pri tem ukrepi bistveno omiljeni.«
Se pridružujete mnenju nekaterih, da je dogovarjanje med pozicijo in opozicijo vse težje?
»Poslanci stranke SLS sodimo med tiste, ki poskušamo biti vseskozi konstruktivni. Ne glede, ali smo v opoziciji ali v vladi, podpiramo predloge, za katere menimo, da so nujni, da so dobri za državo in posameznike. Pri tem smo večkrat obtoženi, da sedimo na dveh stolčkih, s čimer se ne strinjamo. Je pa res, da je marsikdaj opozicija tista, ki nekritično zavrača nujne rešitve, to pa seveda ni dobro za parlamentarno demokracijo, kaj šele za državo. Živ primer tega so nekatere predlagane reforme v prejšnjem mandatu, ki jih žal, del opozicije ni podpiral, na koncu pa so bile zavrnjene na referendumih.« Prihajate iz regije Saša. Katera bodo področja, ki jim boste v tem mandatu namenili še posebno skrb?
»Če bi bil položaj v državi drugačen, bi govoril o infrastrukturnih projektih, ki so nujni za razvoj tega področja. Mednje sodi 3. razvojna os. Ko smo mislili, da je varianta, ki je bila ocenjena kot najboljša in bi bila za našo dolino najboljšo možnost, sprejeta, so se začele zadeve zapletati. Po mojem vedenju v tem trenutku variante ponovno preverjajo. Meni se ne zdi nič narobe, če jih, vendar naj to preverjanje poteka hitro ter strokovno. Po preverbi pa naj končno odločijo. Upam, da bo držala obljuba odgovornih o hitri preverbi nekaterih variant in da bo država hitro našla ustrezno rešitev. Zadovoljen sem, ker se premikajo stvari pri urejanju poplavne varnosti porečja Savinje. Nujno potrebno bi bilo urediti cestne povezave predvsem v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline, od Luč naprej. Takšne, kot so danes, ne prispevajo k nadaljnjemu turističnemu razvoju tega dela Slovenije. Glede na položaj v državi, stanje proračuna bo treba vse sile usmeriti v gospodarski razvoj, v ustvarjanje pogojev za to. Drugo pa je skrb za tiste, ki si v teh časih vse težje pomagajo sami pri reševanju vsakdanjih stisk, bodisi zaradi brezposelnosti, sprejetih ukrepov. Ti dve področji sta tudi zame v tem trenutku najpomembnejši.«
■
Zamisli ne manjka
Prevetritev urbanističnih idej za ureditev središča mesta Šoštanj, zasnove tržnice in tudi postavitve odlitka Napotnikovega kipa -Svet krajevne skupnosti Šoštanj preveril ideje pri krajanih
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 22. maja - Svet krajevne skupnosti Šoštanj je v torek zvečer v kulturnem domu pri krajanih preverjal mnenja o projektih, o katerih razmišljajo: prometni ureditvi središča mesta, tržnici in postavitvi odlitka kipa Nimfa akademskega kiparja Ivana Napotnika na Trg bratov Mravljakov.
Kot poudarja predsednica sveta mag. Vilma Fece, ni šlo za predstavitev konkretnih projektov, ampak za prevetritev in dopolnitev idej, ki so jih Šoštanjčanom predstavili avtorji.
Arhitekt Urban Novak poudarja, da so njegove zamisli rezultat želje predstavnikov krajevne skupnosti, na drugi pa potreb, ki jih je mesto intenzivno začutilo z izgradnjo nakupovalnega centra na rob mesta. Tako se je tja preselila tudi živost, središče pa se je spraznilo. Ideje, ki jih je predstavil, se nanašajo pred-
vsem na prometne tokove, tako na mirujoč kot tekoč promet, pešce in talne obdelave, urbane opreme in uporabe novih prostorov, ki v me-
stu so, a niso zaznani ali uporabljeni tako, kot bi lahko bili. Arhitekt Peter Lojen je predstavil možne rešitve za novo živilsko tržnico. »Črpali smo iz zgodovinskih izhodišč. Šoštanj je urbana tvorba starejšega nastanka, kar je njegova specifičnost. Prestavljamo dva koncepta ureditve tržnice ob reki Paki. V obeh se naslanjamo na dobre prakse iz tujine. Prastare rešitve bi želeli v prostor umestiti sodobno, tako da tržnica ne bi bila tujek v mestu, ampak bi služila vsem občanom in ne bi bila glamurozen, v oblikovnem smislu zahteven objekt, ampak predvsem enostaven za uporabo.»
■
Nimfa kot simbol vodovoda
Šoštanjčani so leta 1932 kip podarili županu Mayerju
V Šoštanju že nekaj let zori želja, da bi odlitek kipa Nimfa, ki ga je ustvaril akademski kipar Ivan Napotnik, postavili na osrednji šoštanjski trg. Gre za enega njegovih najlepših del. Nimfo je umetnik izdelal leta 1932 ob izgradnji vodovoda v mestu. Kip, ki je danes v zasebni lasti, so Šoštanjčani v zahvalo poklonili županu Franu Mayerju.
Postavitev se »ponuja« na mestu vodnjaka. Ta je v fizični obliki še prisoten, čeprav je danes prekrit s ploščo. »S postavitvijo Nimfe bi zaključili celoto med mestno galerijo, mestno hišo, Marijinim spomenikom in tem vodnjakom v obliki manjšega trga na glavnem trgu,« razmišlja Danilo Čebul, član sveta KS. Želje, ki jih imajo, so v krajevni skupnosti predstavili projektantu. Idejno zasnovo, ki jo bo na osnovi tega skiciral, pa bodo prav tako predstavili javnosti.
V poslu je treba zgrabiti vsako priložnost.
Nov paket PODJETNI START 1
>	neskončni klici med sodelavci
>	100 minut klicev v vsa omrežja 9,90 €/mesec
1 o 'A R Wed
I čL ' H-^J 04/27
social Hub m ink Hub map* m,hj,pi
r m MM
CM) EŠD
20c*
Samsung
Galaxy Xcover
na paketu PODJETNI START 1 z opcijo Midi Plus
9 tj (n^ ©
Popolna pisarna
* Cene telefona veljajo ob vezavi na izbranem paketu PODJETNI ob hkratni vezavi na izbrano opcijo Plus za obdobje 24 mesecev ^^0. 6. 2012 oz. do razprodaje zalog in veljajo za nove in po pogojih Predčasnega nakupa telefona tudi za obstoječe naročnike. Mesečna naročnina 9,90 € velja na paketu PODJETNI START 1 ter velja za nove in po pogojih Predčasnega nakupa telefona tudi za obstoječe naročnike. Vse cene vključujejo DDV. Paketi PODJETNI so namenjeni pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom. Za pakete PODJETNI veljajo posebni pogoji uporabe, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini in cenami izven zakupljenih količin dostopni na www.simobil.si, na številki 040 40 40 40 in na Si.mobilovhprodajnih mestih. Si.mobil, d. d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana.
simobil.si
Predstavitev so pripravili v kulturnem domu.
F fl E CR
jt_ä JLr_rr_XLnj/_n_^_fLnJ S

GOSPODARSTVO, ZAPOLOVANJE
- 5
31. maja 2012	"»ai:as
Gorenje v prvem četrtletju z nižjimi prihodki, a višjim dobičkom kot lani
Neugodne gospodarske razmere zavirajo povpraševanje po aparatih za dom tudi v letošnjem letu
Velenje, 24. maja - Skupina Gorenje je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 299,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko manj, kot so načrtovali. Glavni razlog za to so zaostrene gospodarske razmere v Evropi, v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa so prihodki manjši tudi zaradi odprodaje družbe Istrabenz Gorenje. Navkljub manjši prodaji je dobiček podjetja višji od lanskoletnega in tudi načrtovanega. Prodaja na posameznih trgih, kjer Gorenje dose-
ga boljšo dobičkonosnost poslovanja (npr. v Rusiji), je bila boljša od načrtovane, prav tako pa je družba nadaljevala optimizacijo vseh vrst stroškov. Čisti dobiček Skupine je tako v prvem četrtletju znašal 2,1 milijona evrov, načrtovan je bil v višini 0,8 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja je znašal 9,2 milijona evrov in ustreza načrtovanemu. Nadzorni svet Gorenja je poslovne rezultate Skupine Gorenje in krovne družbe, dosežene v prvem četrtletju letošnjega leta, obravnaval na seji v četrtek.
Zaostrene razmere na trgih
Neugodne gospodarske razmere zavirajo povpraševanje po aparatih za dom tudi v letošnjem letu. Evropski trg aparatov, na katerem Gorenje ustvari 90 % prihodkov od prodaje v svoji osrednji dejavnosti izdelki in storitve za dom, pada.
Zaostrene okoliščine poslovanja so se odrazile tudi v nižjem obsegu prodaje Skupine Gorenje, ki je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 299,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega 245,7 milijona evrov oziroma za 2,4 odstotka manj kot lani v svoji osrednji dejavnosti izdelki in storitve za dom. Prodaja Skupine je padla na Nizozemskem, v državah Beneluksa, Ukrajini, Franciji in Sloveniji, povečala pa se je v Rusiji, Nemčiji, ZDA, Avstraliji, Srbiji in na Češkem. Nižji prihodki od prodaje v osrednji dejavnosti so tudi posledica manjše prodaje pohištva.
Na manjše prihodke od prodaje Skupine v primerjavi z lanskim letom je pomembno vplivala odprodaja lastniškega deleža v družbi Istrabenz Gorenje julija lani, saj je s tem Gorenje izgubilo prihodke iz naslova te družbe. Zato je za ustreznejšo primerljivost podatkov med
prvim četrtletjem letos in lani potrebno iz prvega četrtletja lani izločiti prihodke Gorenja Istrabenz. Upoštevajoč to izločitev je Skupina Gorenje v prvem četrtletju letos zabeležila 5,6-odstotni padec prihodkov od prodaje v primerjavi s prvim četrtletjem lani. Če prihodkov Istrabenz Gorenja ne izločimo iz lanskoletnega prvega četrtletja, so bili prihodki od prodaje nižji za 19,2 odstotka.
Kljub nižjim prihodkom dobiček višji od lanskega in načrtovanega
Kljub nižjim prihodkom od prodaje je Skupina Gorenje izboljšala dobičkonosnost poslovanja. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 9,2 milijona evrov pri 3,1-odstotni EBIT marži je primerljivo - torej ob izločitvi prihodkov Istrabenz Gorenja iz prvega četrtletja lani - za
15 odstotkov višji od lanskoletnega pri za 0,6-odstotne točke višji EBIT marži. Če ne izločimo prihodkov Gorenja Istrabenz iz lanskega prvega četrtletja, je dosežen letošnji EBIT na ravni lanskoletnega, vendar pri za 0,7-odstotne točke višji EBIT marži.
Skupina Gorenje je višji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) dosegla s povečanjem prodaje v Rusiji in na nekaterih drugih trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer dosega višjo dobičkonosnost poslovanja, ter z aktivnostmi pri obvladovanju vseh vrst stroškov. Pozitivno je nanj vplivalo tudi poslovanje poslovnega segmenta Ekologija, v katerega so vključene družbe s področja upravljanja z odpadki.
Čisti dobiček v višini 2,1 milijona evrov je za 12,9 odstotka višji od čistega dobička v prvem četrtletju lani in za skoraj 62 odstotkov višji od načrtovanega. Primerljivo, ob izločitvi učinka Istrabenz Gorenja iz lanskoletnega prvega četrtletja, pa je čisti dobiček prvega četrtletja letos višji za 1,8 milijona evrov.
Predsednik uprave Gorenja Fra-njo Bobinac je dosežene poslovne rezultate komentiral: »Dobro je, da smo kljub manjšemu obsegu prodaje v primerjavi z lanskim
prvim četrtletjem, uspeli izboljšati dobičkonosnost poslovanja ter ne samo preseči lanskoletni dobiček, temveč tudi načrtovan dobiček za to obdobje. Vendar še nismo na cilju. Do konca leta nas z najširšo ekipo sodelavcev čaka še veliko dela. Ključno je, da z različnimi aktivnostmi, vključno z razvojem novih izdelkov, zagotovimo povečanje prodaje na čim večjem številu trgov, predvsem v vzhodni, ugovzhodni in severni Evropi ter v čezmorskih državah.«
Med ključne aktivnosti, ki jih v Skupini Gorenje v letošnjem letu izvajajo, so še optimizacija proizvodnih lokacij, ki je pomembna z vidika obvladovanja stroškov, in izboljšanje konkurenčnosti, okrepitev finančne stabilnosti poslovanja, tudi v luči zaostrovanja evropske dolžniške krize, izboljšanje upravljanja čistega obratnega kapitala in pospešeno prenehanje investiranja, nadaljujejo s prestrukturiranjem podjetij in trgov, ki ne prinašajo želenih rezultatov, ter z razvojem organizacije in kadrov, saj je slednje eden od temeljev za doseganje ciljev iz strateškega načrta.
■
Dodatnih tisoč brezposelnih v javna dela
Brezposelnost v Velenju je še vedno med višjimi, a se zmanjšuje
Milena Krstič - Planine
Velenje, Ljubljana, 25. maja - Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je država za programe aktivne politike zaposlovanja namenila manj sredstev kot pred tem, zaključeni ali pa v pripravi pa so bili novi razpisi.
Prav v petek je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje objavil novo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2012, ki predvideva vključitev še dodatnih tisoč brezposelnih v programe javnih del pri neprofitnih delodajalcih. Programi se lahko izvajajo v socialnem varstvu izobraževanju, kulturi, varstvu narave, komunali, kmetijstvu in drugih sorodnih področjih, na voljo pa je 5 milijonov evrov.
To je že drugo javno povabilo za letošnje leto. Tokratno omogoča razširjene ciljne skupine brezposelnih za vključitev v javna dela. Vključijo se lahko brezposelni, ki so starejši od 50 let, brezposelni brez izobrazbe (s končano ali nedokončano osnovno šolo) ter brezposelni, ki živijo sami in imajo enega ali več vzdrževanih članov. Po novem se lahko vključijo tudi brezposelni, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni
na zavodu in so mlajši od 30 let ali prejemajo denarno nadomestilo oziroma denarno socialno pomoč. Še naprej se v javna dela lahko vključijo dolgotrajno brezposelni, ki so več kot dve leti prijavljeni pri zavodu, invalidi in Romi, kot tudi brezposelni, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni na zavodu in so starši dolgotrajno
Robert Rajšter:»Sredstev bo na voljo precej, pričakujemo, da se bo to poznalo.«
bolnih oziroma invalidnih otrok, ali osebe po prestani zaporni kazni.
Javno povabilo je odprto do porabe sredstev, najdlje pa do 5. oktobra. Napovedujejo pa se še drugi ukrepi. Kot pravi direktor Območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje Robert Rajšter, se obeta sprostitev samozaposlovanja in subvencij za delodajalce, ki bi na novo zaposlovali. »Sredstev bo kar nekaj in pričakujemo, da se bo to tudi poznalo.«
V tem trenutku pa v programih aktivne politike zaposlovanja poteka program usposabljanja na delovnem mestu. V ta program se lahko vključi vsak, ki je vsaj tri mesece prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. V okviru funkcionalnega usposabljanja so na voljo različne možnosti vključitve v različne tečaje in druge oblike usposabljanja. Pisane so na kožo tistim brezposelnim, ki imajo poklic, ki na trgu dela v tem trenutku ni zanimiv. Brezposelnost v Velenju je še vedno med višjimi na območju pristojnosti Območne službe. »Nadaljuje pa se trend zmanjševanja. Na območju pristojnosti Urada za delo Velenje se je brezposelnost aprila zmanjšala za 2,4 odstotka, letos pa že za 5,3 odstotka. Obenem pa se pozitivni trendi nadaljujejo na Koroškem, kjer se je brezposelnost letos zmanjšala že za 8,9 odstotka, aprila pa za 4,3 odstotka. Koroški se pozna bližina avstrijskega trga in možnost, ki se je s tem ponudila iskalcem zaposlitve.«
■
Prvi festival gorskega lesa
Solčava - Center Rinka, Občina Solčava, Območna enota zavoda za gozdove Nazarje in še nekatera društva, organizacije, župnija na Solčavskem so združili moči in v dneh od 25. do 27. maja pripravili prvi festival gorskega lesa.
Po besedah Marka Slapnika, direktorja Centra Rinka, so ga namenili predvsem spodbujanju občanov za večje zanimanje za predelavo lesa, ki je doma na Solčavskem in ki bi ga lahko s pridom izkoristili tudi za dopolnilno dejavnost. »Kot vemo, veliko dobrega okroglega lesa, ki zraste na Solčavskem, gre čez mejo, nazaj pa prihajajo iz njega polizdelki in izdelki. Pri nas je veliko mojstrov, ki znajo iz lesa izdelati dobre, unikatne izdelek. Spodbuditi jih je potrebno in »zapeljati« zadeve tako, da bo ta njihov konjiček postal tudi eden od virov za zaslužek. Če bomo znali sami ceniti les, ga bomo znali tudi ponudit in prodati.«
Tridnevni festival so popestrili z nedeljsko prireditvijo Les naš vsakdanji, na kateri so mojstri tudi od drugod predstavili lesne izdelke, pripravili so delavnice za otroke, zabavno tekmovanje v igrah s lesenimi pripomočki. Dan prej so organizirali voden pohodom do znamenite starodavne solčavske tise, pa čezmejni pohod iz Bele pri Železni kapli v Solčavo »Od Krištofa zum Christophorus«, prižgali so oglarsko kopo v Logarski dolini. Prvi dan festivala pa sta zaznamovala razstava slik Janeza Medveška v Centru Rinka in dobrodelni koncert - Košnikova gostilna, katere izkupiček (1000 evrov) so namenili za nadaljevanje obnove freske sv. Krištofa na cerkvi Marije Snežne v Solčavi.
■ Tp
Med brezposelnimi na območju pristojnosti Območne službe Velenje najbolj izstopa kategorija invalidov. Še posebej na Koroškem, kjer je vsak četrti brezposeln invalid. V Mozirju in Velenju izstopajo stari do 25 let, ki jih je med brezposelnimi 14,5 odstotka, v Sloveniji jih je 10,4 odstotka. Na Koroškem so ženske med brezposelnimi zastopane s 57 %, kar je bistveno več od slovenskega poprečja, ki znaša samo 47 %, s 56 % pa na Koroškem izstopajo tudi dolgotrajno brezposelne osebe.
Tretjina brezposelnih z nadomestilom
Pravica do prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti lahko tudi miruje, če se brezposelna oseba v času prejemanja zaposli
Milena Krstič - Planine
Velenje - Denarno nadomestilo je pravica, ki izhaja iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Oseba, ki je izgubila delo - ne po svoji krivdi - ima pravico do prejemanja nadomestila različno dolgo, odvisno od tega, kako dolgo je bila oseba zaposlena pred izgubo zaposlitve. Najkrajši čas prejemanja denarnega nadomestila je 3 mesece, višina pa je odvisna od plače, ki jo je oseba prejemala pred izgubo zaposlitve. Prve tri mesece znaša nadomestilo 80 odstotkov plače, potem 60.
V Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje (uradi za delo Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Mozirje, Velenje) prejema denarno nadomestilo 32 odstotkov od 7.469 brezposelnih.
Strokovni delavci Zavoda tudi z njimi »delajo«. Prejšnji teden so začeli dosledneje spremljati aktivnosti prejemnikov denarnega nadomestila. V prvih dveh mesecih brezposelnosti bodo od njih pričakovali in zahtevali, da jim o svojih aktivnostih poročajo na 14 dni, potem pa bodo njihove aktivnosti spremljali mesečno. »Cilj tega ukrepa je, da bi brezposelne osebe, ki so na trg dela šele prišle, imajo izkušnje, znanje, čim prej dobile priložnost za novo zaposlitev,« pravijo.
V evidenci brezposelnih želijo imeti le tiste osebe, ki so dejansko pripravljene sprejeti delo. »To izhaja tudi iz mednarodne definicije brezposelnosti. Brezposelna oseba je tista, ki je pripravljena takoj sprejeti delo.« Obenem dodajajo, česar marsikdo ne ve, da ob morebitni zaposlitvi v času, ko ima oseba pravico do nadomestila, to miruje. »Če se oseba kot brezposelna vrne na zavod za zaposlovanje, lahko pravico uveljavi do konca in se na novo odmeri glede na čas, ko je bila zaposlena. Ta pravica se brezposelni osebi ne ukine, ampak neizkoriščen del denarnega nadomestila ostane kot možnost, da ga uporabi kasneje, če spet ostane brez zaposlitve.«
■
Prejemniki denarnega nadomestila po občinah
V občini Velenje je konec aprila prejemalo denarno nadomestilo 1.015 od 2.340 brezposelnih, v občini Šoštanj je bilo prejemnikov 190 od 485 oseb, v Šmartnem ob Paki pa 99 od 194 brezposelnih.
DOMA IN NA TUJEM
""HAS
31. maja 2012
M,
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 23. maja
Zgodil se je prvi vrh malega gospodarstva, ki so ga naslovili »Veter v jadra malega gospodarstva«. Gostila ga je Gospodarska zbornica Slovenije, prišli pa so tudi mnogi ministri. V pogovoru je bilo slišati, da podjetniki od vlade pričakujejo predvsem odpravo administrativnih ovir, napredek pri preprečevanju plačilne nediscipline ter bolj učinkovito javno upravo.
ko mu je nadzorni svet banke izglasoval nezaupnico, je z mesta predsednika uprave vatikanske banke odstopil Ettore Gotti Tedeschi.
Prvič v zadnjih treh desetletjih pa se je stavka javnega sektorja zgodila tudi na Norveškem. Stavkajoči so zahtevali višje plače.
Petek, 25. maja
Policisti so odločili: njihov sindikat sporazuma z vlado ne bo podpisal.
Vrha malega gospodarstva se je udeležilo tudi več ministrov.
V	Primorju so stavkajoči delavci vendarle dočakali želen obisk. Obiskal jih je Dušan Črnigoj, dolgoletni direktor podjetja. Obljubil je izplačilo preostalega dela marčnih plač. Odbor DZ za finance in monetarno politiko je z dnevnega reda seje umaknil drugo obravnavo predloga zakona o državnem poroštvu za TEŠ 6.
Republiški stanovanjski sklad je napovedal, da namerava kmalu objaviti javni poziv lastnikom in investitorjem stanovanj, ki trenutno zgolj »sedijo v bilancah bank«.
V	Bruslju je potekalo neformalno srečanje voditeljev članic EU; na njem so se pogovarjali o zagonu gospodarske rasti, nasprotovali pa so si predvsem glede skupnih evr-skih obveznic.
V	grškem pristaniškem mestu Pa-tras je izbruhnil spopad med policijo in skrajnimi desničarji, ki so protestirali proti imigrantom.
Četrtek, 24. maja
V	Bajuku je kot predstavnica Slovenije na letošnjem tekmovanju Evrosong zapela Eva Boto.
Vlada je odpravila odločbo o imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.
Gregor Virant je zatrdil, da ima predlog novele zakona o poslancih, s katerim se znižujeta višina in tudi čas prejemanja nadomestila, zadostno podporo.
Zaposlenim v Primorju so izplačali preostanek plač za marec. A stavka se je nadaljevala, saj so si delavci želeli tudi minimalne plače za april.
Predsednik DZ Gregor Virant je razpisal rok za zbiranje podpisov za t. i. policijski referendum.
Zasedanje vrha EU ni prineslo napredka. Zbrani so se znova strinjali, da Grčija ostane v evroobmočju, kljub temu pa so ob robu zasedanja potrdili priprave na njen morebitni izstop.
Vrelo je tudi v Vatikanu. Potem
Policisti sporazuma z vlado ne bodo podpisali.
Morda so se tudi o tem pogovarjali Vinko Gorenak, Barbara Brezi-gar in ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli. Na ministrstvu za notranje zadeve so za zaprtimi vrati govorili o varčevanju.
Nekateri so se spomnili, da je ta dan nekoč praznoval Tito. Ker je SVIZ napovedal, da bodo pripravili letni zbor članov s Titovo štafeto mladosti v »spomin na dobre stare čase«, se je odzval tudi pristojni minister Turk. Zapisal je, da je vsakršno poveličevanje komunističnih sistemov protiustavno.
Bolj slovesno je bilo v Kumrovcu, kjer so 120. obletnico rojstva nekdanjega jugoslovanskega voditelja zaznamovali s številnimi prireditvami.
Dars je na skupščini dobil nov nadzorni svet.
Socialni partnerji so medijem zaupali, da upajo, da jim bo uspelo usklajen socialni sporazum podpisati julija.
V Kabul je nenapovedano prispel francoski predsednik Franco-
Vim
Eva Boto se ni uvrstila v finale.
is Hollande, ki je obiskal francoske vojake.
Sobota, 26. maja
V	Kopru so dobili novega škofa. To je postal Jurij Bizjak, ki je doslej opravljal naloge pomožnega škofa.
V	sirski pokrajini Homs je vojska napadla mesto Houla, pri čemer je bilo ubitih več kot 90 ljudi (tudi 25 otrok), 300 pa ranjenih.
Vatikanske oblasti so majordoma papeža Benedikta XVI. uradno obtožile nezakonitega posedovanja tajnih dokumentov.
Avstrijski kancler Werner Faymann se je na Dunaju srečal s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo. Kitajska je takoj protestirala in srečanje označila kot vmešavanje v kitajske notranje zadeve.
Novoizvoljeni srbski predsednik Tomislav Nikolic se je mudil v Ru-
V Vatikanu so aretirali papeževega majordoma.
siji. V Moskvi je dejal, da Srbija nima namena priznati neodvisnosti Kosova, tudi če bi to pomenilo, da se morajo odreči približevanju EU.
Tako Srbija kot Rusija pa sta se dobro odrezali na tekmovanju v Azerbajdžanu. Tam so sicer pred finalom Evrovizije prijeli več kot 70 miroljubnih protestnikov, ki so zahtevali več svoboščin v državi ob Kaspijskem morju, a to nastopajočih ni motilo. Po napovedih je v tekmovanju skladb zmagala Švedska.
Nedelja, 27. maja
Nekoliko presenetljivo smo v hrvaškem Jutranjem listu brali intervju z Borutom Pahorjem. Dejal je, da z nekdanjim hrvaškim premier-jem Ivom Sanaderjem ni mogel sodelovati, saj mu je grozil z vplivnimi evropskimi prijatelji.
f
Pahor pravi, da mu je Sanader grozil z vplivnimi evropskimi prijatelji.
Apostolski nuncij v Sloveniji Ju-liusz Janusz je dejal, da se bo mariborska nadškofija glede perečega finančnega zloma morala znajti sama, saj ji Sveti sedež finančno ne more pomagati.
V	vzhodnem delu Afganistana so sile zveze Nato v zračnem napadu ubile očeta, mater in njunih šest otrok - družina ni bila povezana s talibani.
Združeni narodi so obsodili napad sirske vojske na mesto Houla dan pred tem.
V	središču Tbilisija se je zbralo več deset tisoč privržencev opozicijske koalicije pod vodstvom najbogatejšega Gruzijca Bidzine Ivanišvilija, ki je obljubil zmago na oktobrskih volitvah.
Ponedeljek, 28. maja
Predstavniki policijskih sindikatov so se na notranjem ministrstu z vlado usklajevali o kolektivni po-
godbi in sklenili, da se dobijo tudi dan zatem. Isti dan smo izvedeli, da je dan pred tem policist med zasledovanjem povozil pobeglega 21-le-tnega motorista. Mladenič je dobil hude poškodbe.
Predsednik vlade je sklical sestanek z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin. Govorili so o referendumski ureditvi.
Vsi domači mediji so poročali, da je notranji nadzor Dursa ugotovil, da se dokument, ki se nanaša na Zorana Jankovica in je bil objavljen v medijih, razlikuje od dokumenta, ki ga hrani Durs. Nekateri mediji pa so dodali še, da razlika ni vsebinska.
Vlada je napovedala, da bo država vse svoje naložbe strnila v Državni premoženjski holding, ki naj bi ga ustanovili do konca junija in bo prevzel vse naložbe in obveznosti Soda, Kada in DSU-ja ter tako nadomestil AUKN.
Pripadniki Slovenske vojske so se razburjali, ker so slišali, da namerava vlada plače na misijah v tujini znižati za 20 odstotkov.
Torek, 29. maja
Po sedmih urah pogajanj so se vlada in sindikat policistov vendarle dogovorili o tem, kakšen naj bi bil sporazum, ki bi zadovoljil zahteve mož v modrem. Ostala je le še naloga, da sporazum potrdijo tako člani obeh sindikatov kot vlada.
Delo dni po aferi je Nacionalni preiskovalni urad proti nekdanjemu evropskemu poslancu Zoranu Thalerju podal kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo. Thaler je dejal, da je »objekt izživljanj in žrtev medijske zlorabe« ter izrazil upanje, da se bo v procesu pokazalo, da ni delal nezakonito on, temveč nekdo drug.
Programski svet RTV Slovenije je dal soglasje, da lahko vodstvo hiše sklepa avtorske in podjemne pogodbe, če bo začel veljati zakon za uravnoteženje javnih financ.
Novica dneva pa je bilo tresenje tal. Severno Italijo je namreč znova stresel potres, v katerem je umrlo najmanj 15 ljudi, več ljudi je ranjenih. Žarišče potresa je bilo v kraju Medolla, 40 kilometrov severno od Bologne in 60 kilometrov vzhodno od Parme. Tresenje tal je bilo občutiti tudi v Sloveniji.
Nemirna tla so rušila in jemala življenja.
žabjor
perspektiva
Izgubim-dobim
Kaja Avberšek
Staro izgubimo zato, da dobimo nekaj novega. Vesolje samo uredi, da se tako ali drugače odstrani prenakopičeno, prenasičeno, zastarelo. Počisti, ker tisto novo, ki naj se razvije, potrebuje čist, prazen prostor brez šumov. S kolegom skladateljem in režiserjem sva okrog poldneva, na lep sončen dan (po tednu dežja in majske zime, obuta v dvojne nogavice in kašljajoča) parkirala star, temno zelen citroen z registracijo SG (nekoč na srbsko-madžarski meji so me cariniki vprašali, ali smo Švicarji iz Sant Galena, gastarbajterjipač) na "obalo " Sarajeva. To je velika, vedno avtomobilov polna cesta s parkirišči za bočno parkiranje na eni in reko Miljacko na drugi strani. Parkirišče ima parkomat, po pločniku se venomer sprehajajo pešci in par metrov od parkiranega avta je kavarna. Na levi, vzporedno in malo proti naprej, leži najin cilj - lepa stara Baščaršija. Noč prej sva prespala v motelu v 'Istočnem Sarajevu' z razgledom na Jugopetrol, bledimi jajčnimi omletami za zajtrk in zocasto domačo kafo. Po dveh mednarodnih festivalih lutkovnih gledališč, najprej v srbskem Kragujevcu, središču zelene Šumadije, nato v srbskem Istočnem Sarajevu, si želiva odpočiti oziroma se vleči po soncu, uživati lokalno gastronomijo, se na poti proti rodni grudi ustaviti na Plivskem jezeru, pogledati avnojsko Jajce, torej intenzivno pot končati na mehko. Zajtrkovala oziroma zajkosila bova nekje v srcu Sarajevskega bitja, se odločiva. "Pustiva stvari v avtu?" "Ja." Izkušenejši si zaključek zgodbe že predstavljate. Vendar, kot mi je v navadi, s podrobnostmi ne bom skoparila. Jem slastno tikvenico uz jogurt (besedo tikvenica naglasim narobe, slovenčastko, poudarek ni na i temveč na e!), kolega naroči čevape s kajmakom in veliko čebule; brez aromatičnih mesnatih svaljkov v želodcu se mesta Sarajevskega vendar ne sme zapustiti. Trikrat sem bila v tem mestu in več kot trikrat v isti kafani, v zračnem dvorišču pod razkošnimi lipami, sedeč v pletenih naslanjačih, vonjajoč orientalske dišave. "Dvije bosanske kahve, molim."Moderne mlade punce iz Sarajeva naročajo kapučino. K meni pa prinesejo mini bakreno džezvico s pripadajočo mini skodelico iz porcelana in še eno tako iz bakra, v kateri čakata dve kocki sladkorja in košček slastno-sladko-v-ustih-topečega-se rahat lokuma z vrtničnimi lističi. Živimo zaradi... užitka? P. se odloči zadremuckati na soncu, jaz pa se odpravim v Badem 2, štacunco, ki jo vedno znova obiščem, da si kot kakšna posebno velika veverica naredim zaloge mandljev, pope-čenih lešnikov, indijskih oreščkov, debelih suhih fig, sliv in marelic ter tahinija oz. tahana (kar pomeni kremo iz zmletih sezamovih semen), pa še kakšno darilo potrebujem, pistacijeva halva bo kar pravšnja, pa še ena črna, z veliko kakava. Ker kupim veliko, me kuča časti s koškom bananinih rolumov, še eno slaščico arabskega izvora. Pred potjo si s P. zasluživa še sladoled v sloveči slaščičarni Egipat. Egipatska vanilija ima okus po medu in karameli, pri tako polnem in čutnem okusu bi še Sfinge postale krotke mačice. Slečem si dve plasti oblačil, ah, poznopomladni dan že šepeta o poletju . Mmm . Juhuhu tralala mi zveni v možganih, zaljubljena sem . in še en prijeten dan po bosansko me čaka! P. nekaj tipka po svoji hi-tec pametni telefonski napravici, hodiva, skoraj sva že pri avtu, napenjam oči, ne, ne, ne, razbito steklo po tleh, NE! Ja. Razstrščena zadnja leva šipa. Odšli so z dvema računalnikoma, vsakim v svoji ne prav poceni torbi, pa s tablico za digitalno risanje in skoraj novim polprofi fotoaparatom. Pa še s pletenim cekrom moje babice, kostumom in čeveljci za predstavo, v kateri v živo ustvarjam (sem v živo ustvarjala) virtualno scenografijo. "Svaka čast", si mislim. Tudi steklenico šampanjca sva jim ponudila, da bogat ulov kvalitetno proslavijo. P. nori, jaz se spreminjam v led. (Preživetveni moment se mi zgodi v trenutkih šoka.) Policija pride čez preveč minut in ne pomislijo na jemanje prstnih odtisov. Tako in tako ne morejo verjeti, da neki butasti Švicarji sredi Sarajeva pustijo karkoli v avtu. ("Ne bih ni olovke ostavio u kolima! Takvi su ti ovi Sarajlije!" se posmeh-ne policist na meji v Slavonskem brodu, ko opazuje improvizirano kartonasto šipo, prelepljeno z močnim srebrnim lepilnim trakom.)
Jajce odpadlo, prepoln računalnik in nezadovoljivo delujoč ter prevelik fotoaparat ukradena. Prostor in čas za novo, čisto in sveže. Ka ti bo kompjuter, če maš življenje... ?!
107,8 MHz
Policija o dogodku molči.
Radio Velenje

31. maja 2012	AKTUALNO
- 7
Stara pekarna bo (vsaj začasno) nov prostor kulture
Mladi umetniki že ustvarjajo v stari pekarni - Zelena luč za uporabo do konca festivala mladih kultur Kunigunda -Kaj po njem, ostaja nedorečeno, a mladi prostor za ustvarjanje potrebujejo
Velenje, 24. maja - V četrtek popoldne so v mansardnih prostorih stare pekarne v Starem Velenju pripravili javno tribuno. Mladinski center Velenje jo je pripravil v okviru predfestivalskega dogajanja letošnjega festivala mladih kultur Kunigunda. Udeležba v že očiščeni, dolga leta zapuščeni pekarni, ki je že nekaj let v lasti MO Velenje, je bila odlična. Kar je dokaz več, da si mladi velenjski umetniki res želijo prostor, kjer bi lahko ustvarjali, pripravljali delavnice, projekte in tudi razstave. Študent ljubljanske likovne akademije Elvis Halilovic je slikovito povedal: »V Velenju je likovna gimnazija, število študentov umetniških akademij se tudi zato zelo povečuje. Vsaj polovica se jih bo po končanem študiju vrnila domov. Vračamo se že med študijem, med počitnicami, vikendi. Ker večina živi v blokih, doma težko ustvar-
jamo,« je iskreno opisal njihov položaj in dodal, da imajo, recimo, športniki, bistveno boljše pogoje za delo, umetnost pa se že od nekdaj obravnava kot nekaj manj vrednega. Dodal je, da za svoje delovanje res ne potrebujejo veliko in stara pekarna je trenutno zanje odlična lokacija.
Vse na temo kruha
Med udeleženci javne tribune je bilo največ mladih velenjskih umetnikov, od slikarjev, fotografov, mul-timedijskih ustvarjalcev, pridružili
pa so se jim tudi predstavniki občine in krajevne skupnosti. Spodnje prostore pekarne so v zadnjih tednih očistili do te mere, da lahko v njih že ustvarjajo. Tudi projekt na temo kruha, ki bo zaznamoval delo v stari pekarni v času letošnje Kunigunde, že nastaja. Dimitrij Amon, vodja festivala mladih kultur Kuni-gunda, nam je povedal: »Mladi velenjski ustvarjalci si resnično želijo prostor za ateljeje in razstavišče ali galerijo. Ko so prišli k nam s to idejo, smo jo podprli. Stavba stare pekarne je zazidljivo v dobrem stanju;
streha ne zamaka, pod je odličen, statiki pravijo, da je varna. Ko smo si jo ogledali s predstavniki MO Velenje, smo popisali tehnične ovire in jih odpravili. Zato lahko rečem, da smo jo lahko danes že brez skrbi odprli za javnost.« Stavba trenutno nima ne elektrike, ne tekoče vode in ne sanitarijev. Kljub temu mladi pravijo, da lahko v njej že ustvarjajo in da ne potrebujejo prav veliko več.
Kaj bo po Kunigundi, je še veliko vprašanje. Možnosti je več; med njimi je tudi odprodaja ali rušenje, kar je v načrtih občine že bilo pred-
videno. »Žal si v Mladinskem centru stroškov za delovanje v stari pekarni ne moremo privoščiti, nekaj bi lahko primaknili za programske stroške. Če pa bi nam lokalna skupnost zagotovila dodatna sredstva za materialne stroške, bi lahko ta objekt postal del MC Velenje. Vemo tudi, da so mladi ustvarjalci zelo kreativni in bi lahko del sredstev za delovanje pridobili in ustvarili tudi sami.« Sicer pa je že dogovorjeno,
da bo v času festivala Kunigunda in pred njim ustvarjalo vsaj 22 mladih umetnikov.
Krajevna skupnost Staro Velenje podpira idejo, da se stara pekarna očisti in obudi, saj predsednik Andrej Kozlevčar pravi, da bo tako v starem mestnem jedru več »življenja«. Po Kunigundi bodo vsi vple-
teni oblikovali delovno skupino in skušali skupaj poiskati možnosti nadaljnjega razvoja in obnove objekta. Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti, je zatrdil, da se na občini zavedajo potreb mladih ustvarjalcev in da bodo skušali pomagati. Maks Arlič, vodja urada za prostor, pa je povedal, da je objekt vsiljen v prostor starega jedra in da je tudi zato načrtovano rušenje, ki pa časovno še ni dogovorjeno ...
Možnosti za razplet prihodnosti stare pekarne je veliko, eno pa že drži. 25. avgusta bodo v njej odprli razstavo in pripravili več spremljajočih dogodkov, kar bo potekalo ravno v času krajevnega praznika v Starem Velenju.
■ bš
Drago Martinšek iz MO Velenje je odkrito povedal, da je usoda stare pekarne po Kunigundi še nedorečena. Tudi
zaradi stroškov delovanja.
Ljudje lovstva še ne razumejo
Slovensko lovstvo na Celjskem praznuje 90-letnico organiziranega delovanja - Širok pomen lovstva v sodobni družbi -Med težavami v ospredju izguba divjadi zaradi prometa
Tatjana Podgoršek
Celje, 28. maja - Jutri (v petek) ob 19. uri bo v Celjskem domu slovesnost ob 90-letnici delovanja Sa-vinjsko-Kozjanske zveze. Ta šteje več kot 2000 članov, svoje interese pa združujejo v 45 lovskih družinah (od 417 v Sloveniji) od Rinke do Sotle. Na slovesni akademiji bodo
Medvedi opaženi tudi na Kozjanskem in Menini
Po besedah Franca Rebeuška, predsednik izvršnega odbora območnega združenja upravljavcev lovišč, so medvede opazili tudi na svojem območju, predvsem na Kozjanskem in Menini planini v Zgornji Savinjski dolini. Šlo naj bi predvsem za mlajše in manjše medvede oziroma za medvedko z mladičem, ki si na Kozjanskem in območju Menine iščejo nov teritorij. Za zdaj ni znakov, da bi zveri lahko bile nevarne ljudem, toda zaradi nenehnega spreminjanja okolja pozornost ne bo odveč. »V preteklosti v gozdove niso odlagali klavnih odpadkov, ki bi privabljali ali izzivali medvede. Sami lovci pa včasih ne razumemo evropske politike do medvedov. Vsiljujejo nam jo države EU, kjer so medvede povečini že iztrebili, slovenske lovce pa učijo, kako naj z njimi ravnajo«.
nekaterim najzaslužnejšim podelili posebna priznanja.
Na novinarski konferenci v začetku tega tedna je predsednik Savinj-sko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje Avgust Reberšak med drugim dejal, da zveza deluje v korist lovstva in divjadi. Zato si želijo, da jih širša javnost prepozna, presoja in obravnava kot gospodarje prosto živeče divjadi, ki v veliki meri skrbijo za ohranjanje narave in njenih
naravnih dobrin.
Po besedah doc. dr. Boštjana Po-kornyja, člana Lovske družine Oljka iz Šmartnega ob Paki in predsednika komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije, ima lovstvo kot dejavnost v sodobni družbi širok pomen. Žal pa ljudje lovstva ne razumejo povsem, zato ponekod še prihaja do neljubih sporov z lovci. »Lov ne ogroža nobene živalske vrste več. Lovci prevzema-
mo vse pomembnejše naravovarstvene naloge, skrbimo za trajnostni razvoj, smo nepogrešljivi in cenjeni sodelavci pri izobraževanju in raziskavah.« Pri tem ni zanemarljivo prostovoljno delo lovcev, ki presega tisoče ur.
V loviščih Savinjsko-Kozjanske zveze prevladuje srnjad, sledijo divji prašiči, na skalovitejših območjih gamsi. V kmetijsko nižjih predelih pa poljski zajec, poljske jerebice in fazani, ki pa jih je intenzivna in ve-likopovršinska kmetijska obdelava pripeljala skoraj na rob izumrtja. Med plenilci je najpogostejša lisica. Franc Rebeušek, predsednik izvršnega odbora območnega združenja upravljalcev lovišč, je med drugim dejal, da se pri svoji dejavnosti srečujejo z različnimi težavami. Med njimi so skrb vzbujajoči podatki o registrirani izgubi divjadi, nastali zaradi cestnega prometa (na leto so trki »usodni« za 520 kosov divjadi). V posameznih loviščih ta presega 50 odstotkov celotnega letnega odvzema. Za zdaj nekateri ukrepi, kot so nameščanje odsevni-kov, vonjalnih in zvočnih odvračal na najbolj izpostavljenih mestih niso dali želenih rezultatov. ■
Z novinarske konference ob 90-letnici slovenskega lovstva na Celjskem
Zadovoljni z obiskom in obsegom del
V Krajevnem uradu Šoštanj urejajo tudi vse tisto, kar je povezano s tujci
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Izkazalo se je, da je bila odločitev o selitvi krajevnega urada Šoštanj v večje in tehnično bolje opremljene prostore, pa čeprav samo streljaj stran od starih v zgradbi Občine Šoštanj, prava. Kot je bila prava tudi odločitev o kadrovski okrepitvi tega urada.
»Zadovoljni smo tako z obiskom kot obsegom storitev, ki jih nudimo državljanom v Šoštanju,« pravi načelnik Upravne enote Velenje Fidel Krupic. Državljani lahko v krajevnem uradu urejajo vse upravne zadeve, oddajo vloge in se posvetujejo s svetovalko. V tem obdobju je posebej veliko vlog za zamenjavo osebnih dokumentov in zadev, ki so povezane s tujimi delavci, ki delajo na bloku 6. Zadeve tečejo hitro. »Navezali smo stik s podizva-jalci, ki delajo pri projektu bloka 6. Ti neposredno komunicirajo s šoštanjskim krajevnim uradom, in ker to lahko naredijo po zakonu, v imenu večje skupine delavcev en delodajalec vloži zahtevke, referentka pa jih reši na mestu samem.«
Dogajati se je začelo celo, da so morali ob sredah podaljšati delovni čas krajevnega urada. Ta je v Šoštanju usklajen z delovnim časom občinske uprave, ki se konča ob 17. uri. Upravna enota Velenje pa ob sredah posluje do 18. ure.
»Včasih, ko smo imeli v Šaleški dolini močno gradbeno podjetje, so bile zadeve povezane s tujci, skoncentrirane v Velenju, medtem ko v Šoštanju za te zadeve posebnega obiska nismo beležili. Zdaj je drugače. Krajevni urad je zaradi bloka 6 postal močna vstopna točka.«	■
Fidel Krupič:»Kakšno sredo smo morali obratovalni čas celo podaljšati.«
MLADI

31. maja 2012
Zlati gimnazijci
Na Gimnaziji Šolskega centra Velenje zatrjujejo, da se rezultati njihovega dela kažejo v dobrem učnem uspehu dijakov, v rezultatih s tekmovanj iz različnih znanj na državnih tekmovanjih. Na slednjih je bila bera šolskega leta, ki se izteka, dobra. Za zdaj so vknji-žili 7 zlatih, nekaj dijakov pa je za las zgrešilo zlato priznanje. Tisti, ki se bodo šolskega leta 2011/2012 spominjali po najvišji uvrstitvi na tekmovanjih iz znanj na državni ravni, so povedali:
Rok Dacar, dijak 3. letnika: »Na tekmovanju iz zgodovine sem bil letos drugič in tokrat sem imel več uspeha kot lani. Poleg zgodovine sem se udeležil še preizkušnje iz nemškega jezika, kjer mi je do uvrstitve na najvišjo stopničko zmanjkala 1 točka. Tovrstna tekmovanja so zame nova izkušnja, zanimiva, zahtevajo pa precej dela. Pod drugi strani pa ti omogočajo pridobiti več znanja, širitev obzorja. Priznanje pomeni, da tvoje delo ni bil stran vržen čas, je kamenček v mozaiku na nadaljnji poti izobraževanja. Mentorica pri zgodovini je bila prof. Cvetka Bovha. Sicer pa sem z uspehom v tem šolskem letu kar zadovoljen. Ne bi bilo slabo, če bi pri kašnem predmetu dosegel še kaj več, a bom še vedno odličen.«
Žiga Gregorin, dijak 4. letnika: »Letošnje tekmovanje iz matematike je bilo zahtevno. Udeleževal sem se celoletne priprave na matematično olimpijado, kjer sem za las zgrešil uvrstitev v ekipo Slovenije za Argentino. Izkupiček na državnem tekmovanju iz matematike bi bil morda lahko za kakšno točko še boljši, vendar sva z mentorico prof. Sonjo Frence zadovoljna. Priznanje je zame neko zadovoljstvo, pomeni, da sem dosegel zastavljen cilj. Hkrati je tudi dokaz, da zmoreš, če imaš voljo in znanje. Izkušnjo bom poskušal unovčiti v nadaljnjem izobraževanju. V tem šolskem letu sem se udeležil še državnega tekmovanja iz fizike in astronomije. Na prvem je bila konkurenca prevelika, pri astro-
nomiji pa sem dosegel srebro.«
Ana Glušič, 1. letnik: »Letos sem se že tretjič udeležila tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni. Tematika me zelo zanima, zato mi ni bilo težko prebirati knjig, precej znanja
Če je ob tem še kakšno priznanje ali odlična ocena pri biologiji, pa je še bolje. Tekmovanja so potrebna, ker na drugače spodbujajo mlade o spoznavanju bolezni .»
Veronika Slemenšek, 3. letnik: »Že v osnovni šoli sem se udeleževala državnih tekmovanj iz geografije, letos sem dosedanjim uspehom iz tega dodala še zlato priznanje. Je bilo kar zahtevno, sploh praktični
nulih letih. Mentorica pri logiki je bila prof. Silvestra Jevšenak, pri matematiki prof. Sonja France. S slednjo sva se na tekmovanje iz znanja matematike pripravljala, je bilo kar težko. Potrebno je bilo veliko razmišljanja. Študija pa ne bom nadaljeval v tej smeri, ampak sem se odločil za biokemijo. Šolsko leto 2011/2012 bo zame uspešno, takšno, kot sem si ga začrtal.«
Rok Dacar
Žiga Gregorin
Ana Glušič
Veronika Slemenšek
pa mi je ostalo še iz osnovne šole. Kot na vseh ostalih tekmovanjih je treba vedeti precej podrobnosti, bistvo pa je, da se zavemo, kako pomemben je zdrav način življenja pri preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni. Tudi sama sem postala bolj pozorna na prehrano in gibanje. Poleg osnovnih podatkov o poteku sladkorne bolezni sem izvedela še veliko novega o povišanem krvnem tlaku, povišani vrednosti maščob v krvi, telesni teži (npr. zdravo hujšanje) ... skratka, pridobila sem veliko uporabnega znanja, ki mi bo koristilo celo življenje. Znanje pride prav vsakomur.
Vid Jazbec
del. Nisem pričakovala uvrstitve na državno tekmovanje, zato je uspeh zame še toliko večje presenečenje. Upam, da prinaša zadovoljstvo tudi mentorju Marku Primožiču. Zame priznanje ni zgolj le to, ampak mi pomeni veliko več. Geografija me zanima, ne bom pa nadaljevala izobraževanja v njej. Sem pa prepričana, da mi bodo izkušnje prišle prav tudi na kakšnem drugem področju.«
Vid Jazbec, 4. letnik: »Šolskega leta, ki ga končujemo, se bom spominjal po dveh zlatih priznanjih z državnega tekmovanja, in sicer iz matematike in logike. Tovrstne izkušnje imam že s tekmovanj v mi-
Aljoša Gradišek
Aljoša Gradišek, 1. letnik: »Udeležil sem se dveh državnih tekmovanj, iz logike in kemije. V znanju iz slednje sem tekmoval že kot učenec 8. in 9. razreda osnovne šole, v logiki pa kot devetošolec. Na letošnje tekmovanje iz kemije, za katero je bila mentorica mag. Karmen Gra-bant, sem se podal s ciljem osvojiti zlato, pri logiki pa teh nisem imel. Stvari so se mi »poklopile«. Nabral sem si novih izkušenj, pridobil novo znanje ... Sedaj nestrpno čakam na konec šolskega leta, da bom lahko več časa namenil treningom plavanja.«
■
Velenjski gimanzijci razstavljajo v Avstriji
Na gimnaziji Velenje že 11 let gojimo partnerstvo s šolskim centrom HAK HAS iz avstrijskega Deutschlandsberga. Začetki našega druženja sežejo v leta, ko so naši severni sosedje o Sloveniji vedeli še zelo malo in jih je gnala predvsem želja, spoznati svojo južno sosedo in življenje v njej. Tako so se stkale prijateljske vezi v prvi vrsti med nami, profesorji, ki pa smo vsako leto skrbeli za to, da se je pri našem sodelovanju za dijake obeh šol dogajalo kaj zanimivega in predvsem koristnega. Nemcistke z gimnazije smo se veselile vsakega povabila, ko smo z dijaki lahko obiskale Deutschlandsberg, kjer so naši dijaki utrjevali svoje znanje jezika. V teh letih se je takih obiskov nabralo kar precej, vedno smo jih popestrili z delavnicami, ogledi prireditev, izleti. Povabili so nas, da smemo sodelovati na njihovem vsakoletnem literarnem natečaju. Vsake pomladi doslej so se naši najboljši dijaki udeleževali finalne prireditve tega natečaja in vedno navdušili s svojimi prispevki. Seveda pa smo se trudili, da bi v enaki meri avstrijskim dijakom nudili gostoljubje na naši šoli: pokazali smo jim že prenekatero znamenitost v naši okolici, zanje pripravili »Stadtrally« po Velenju, delavnice slovenščine in še marsikaj.
Po uspešnem dvodnevnem gostovanju naših gimnazijcev v Deutschlandsbergu v oktobru 2011 smo se odločili, da se spomladi predstavijo naši
umetniki. Tako smo 22. 5. v galeriji tamkajšnje šole postavili razstavo likovnih del naših umetniških oddelkov, ob otvoritvi pa so s svojim glasbenim programom sodelovali dijaki 2. U in 3. U naše gimnazije. Vidno navdušena sta ravnatelja obeh šol, prof. Rajmund Valcl in mag. Eduard Langmann (na sliki), izrazila veselje in navdušenje nad tem, da naše prijateljstvo ostaja, da celo prerašča ustaljene okvirje, saj se širi na druga področja. Vsi navzoči so z izjemnim navdušenjem
spremljali izvrsten glasbeni nastop naših glasbenikov kakor tudi likovno razstavo, ki bo na ogled še nekaj tednov. S to prireditvijo smo več kot uspešno zaključili sodelovanje za letošnje šolsko leto, ob slovesu pa smo snovali že nove načrte za prihodnost. Prav gotovo bodo naši glasbeniki in likovniki še kdaj povabljeni v Avstrijo, saj so dokazali, da so v na svoji stroki več kot odlični.
■ Jožica Plešnik, prof.
Ajda in Tina - izjemni učenki
»Na osnovni šoli Gustava Šiliha imamo kar nekaj učencev, ki izstopajo iz sivine povprečja. Ajda Fran-kovič in Tina Vrenko pa sta v tem šolskem letu izjemni učenki in ponosni smo nanju. Ajda je najboljša učenka v matematiki v državi, saj je na državnem tekmovanju osvojila vse točke, Tina pa je bila na državnih tekmovanjih iz znanj kar trikrat zlata, in sicer v tekmovanju iz znanja slovenščine, biologije in zgodovine,« je povedala ravnateljica velenjske 'Gustavke' Lilijana Lihteneker.
Zaradi zamude avtobusa pozabila na tremo
Ko smo Ajdo povprašali, ali je toliko znala ali je k temu, da je rešila tekmovalno polo brez napake, pripomoglo tudi malo sreče, je odgovorila: »Obojega je bilo. Sreča je bila, da je avtobus, ki nas je peljal na tekmovanje, zamujal in sem tako pozabila na tremo.« Tudi sicer naloge zanjo niso bile pretežke. Na tekmovanje se je pripravljala skupaj z učiteljico Andrejo Oder Grabner, ki ji je že pred iztekom šolskega leta zaključila matematiko s petico.
Učenka 8. razreda je na državnih tekmovanjih iz znanj že sodelovala. Lani je na tekmovanju iz matematike prav tako osvojila zlato priznanje, vendar je bila na 9. mestu. Uspešna je bila tudi na tekmovanju iz geografije. »To so dragocene izkušnje. Zahtevajo sicer nekoliko več truda in časa, a to je nadgradnja znanja, ki ga pridobimo pri rednih urah pouka.« Kot je še povedala, bo šolsko leto 2011/2012 zanjo uspešno, počitnice zaslužene.
Tvoje znanje ni povprečno
Tudi Tina si je že pridobila nekaj izkušenj s tekmovanji iz znanj na najvišji ravni. Letošnja bera je še posebej bogata. »Z veseljem sodelujem, ker s tem nadgrajujem pridobljeno znanje v šoli. Osvojitev zlatega priznanja iz zgodovine, biologije in slovenščine potrjuje, da moje
Ajda Frankovič, zmagovalka med zmagovalci na tekmovanju iz znanja matematike
Tina Vrenko: »Najtežje je bilo tekmovanje iz slovenščine, pritegnila pa me je zgodovina.«
znanje ni povprečno. Veliko pa je vredno še to, da ti to povedo drugi,« je med drugim povedala Tina. Uspehov ni pričakovala, zato je bilo zadovoljstvo še toliko večje. Če bi jih razvrstila po težavnostni stopnji, bi bila na prvem mestu slovenščina, najbolj pa jo je pritegnila zgodovina.
Vseh ocen še nima zaključenih, lahko pa že z gotovostjo trdi, da bo šolsko leto 2011/2012 zanjo uspešno. Počitnice? »Najprej si bom malo odpočila, nato pa v čim večji možni meri poskušala znanje iz omenjenih predmetov nadgraditi,« je še dejala Tina Vrenko.
■ Tp
Nace Mohorič že drugič Naj dijak
Dijaška organizacija Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport letos drugič pripravila projekt Naj dijak in Naj dijakinja. Na razpis je prispelo 42 vlog, kar je 13 več kot lani. Naj dijak je postal Nace Mohorič, dijak Gimnazije Velenje. Ta naslov je osvojil drugič. Naj dijakinja pa je postala Petra Arklinič iz Markovcev pri Ptuju.
Nosilci projekta želijo z njim spodbuditi slovenske dijake, da se poleg rednih šolskih obveznosti udejstvuje-jo in razvijajo svoje sposobnosti še v drugih aktivnostih.
Nace Mohorič, dijak 3. letnika Gimnazije Velenje, zagotovo sodi med dijake s pisano paleto aktivnosti. V svoji zbirki dosežkov že ima prvo mesto in srebrno priznanje z regijskega tekmovanja iz znanja fizike, iz znanja matematike. Udeležil se je tudi regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj s pihalnim in simfoničnim orkestrom, v katerih igra fagot. Poleg gimnazije obiskuje velenjsko glasbeno šolo, je predsednik Dijaške skupnosti na velenjski gimnaziji in podpredsednik Dijaške skupnosti Šolskega centra Velenje. Aktiven je tudi v športu. Je učitelj smučanja in košarkarski sodnik.
Nace je izrazil ob tem zadovoljstvo, ker je družba opazila, da se ukvarja z veliko stvarmi in ga za dobro delo tao tudi nagradila. »Moj dan ni sestavljen le iz učenja in šolskih obveznosti, ampak ga bogatijo predvsem ostale dejavnosti, s katerimi se ukvarjam v prostem času na področju glasbe, športa, prostovoljstva in še kaj.« Kot je še dejal Nace, mu v zbirki priznanj največ pomeni prav naziv Naj dijak, ki ga je prejel drugič, saj potrjuje, da nadaljuje dobro delo, da prosti čas na treningih, za aktivnosti ni zaman. ■ Tp
Nace Mohorič: »Nagrada potrjuje, da nadaljujem dobro delo.«
31. maja 2012
»aH:AS
MLADI
Na dan mladosti
Šaleški študenti se ga spominjajo že 22 let -Najstarejši študentski festival Dnevi mladih in kulture se je razvil prav iz praznovanja mladincev - Z glasbo, likovno in fotografsko umetnostjo ter športom je popestril tudi letošnje majske dneve
Tina Felicijan
Foto: Goran Petraševic
Čudovito prizorišče pred Velenjskim gradom, na katerega so ponosni vsi domači organizatorji, se je pripravljalo na tradicionalni rock koncert, ko so slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove prejele okrožnico, ki je opomnila na protiustavnost poveličevanja komunističnega totalitarnega režima. Zaradi prinašanja štafete modrosti iz Kumrovca v Velenje ter prirejanja velikega žura ravno 25. maja bi kdo pomislil, da tudi šaleški študenti obujajo spomine na zgodovino (kar bi bilo precej težko, glede na to, da naša generacija zaradi učnega programa veliko bolje pozna antične vojne in pruske kralje kot zgodovino svoje države). Ampak pri tem ne gre za provokacijo ali nespoštljivost, pravijo študenti. Gre za nadaljevanje
dobre prakse, ki jo je Šaleški študentski klub začel konec maja leta 1991, ko je organiziral prve Dneve mladih in kulture. Takrat v spomin na praznovanje dneva mladosti. Danes pa festival predstavlja predvsem sprostitev pred izpitnim obdobjem, ki jo zagotavljajo kakovostne umetniške, izobraževalne, športne in zabavne vsebine.
Čas bo zacelil svet
Tako že nekaj let pojejo Dan D, ki so v petek nastopili na Velenjskem gradu. Kako dolgo se bodo celile rane našega sveta, vokalist Dan D Tomislav Jovanovič ni povedal. Morda mu je v Velenju bilo preveč lepo, da bi razmišljal o tem, saj je bil tako z organizacijo kot ozračjem in prizoriščem zelo zadovoljen.
Zgodaj zvečer, ko na griču še ni bilo prav veliko poslušalcev, so se predstavili Sizzlin Cool iz Sv. Ane
v Slovenskih goricah, ki so si nastop priigrali na natečaju za mlade neuveljavljene bende Botečaj. Skupina Bo! iz Šmartnega ob Paki je s svojimi družbenokritičnimi besedili občinstvu 'dala misliti', preden so oder prevzeli domačini Res Nullius. Po
nastopu novomeških rockeijev Dan D pa sta Ida Prester in Petra Cigoj iz zagrebške zasedbe Lollobrigida <navili obrate>in naredili žur, kot ga na Velenjskem gradu že dolgo ni bilo. Zadnji pa so nastopili domačini State of Fiction.
A zabava v študentskih letih ne sme biti na prvem mestu, sporoča basist Lollobrigide Jernej Savel: »Ne zabluzite,« pravi. Z leti študij ne postane nič lažji, zato se splača pridno in redno študirati.
Vsega polno
Kaj vse so študenti počeli, smo že poročali. Med drugim so v majskih dnevih mladosti spodbujali tudi mlade umetnosti, kot je grafitira-nje. Umetniki so tako osvežili grafite na Rdeči dvorani, ki so še posebno zgovorni.
Izšla je tudi nova številka revije RIT - Racionalno izbrane teme. Tudi letos je urednikovala Nastja Stropnik Naveršnik, racionalne teme pa je izbralo enajst piscev.
Velenjčanke in Velenjčani so veliko zanimanja pokazali za stand up,
s katerim je ŠŠK začel in končal letošnji festival. Teraso pred eM-Ce placem so v soboto napolnili Boštjan Gorenc - Pižama, Goran Furjan, Christian Steel in Husein Šakanovic.
Na svoj račun so kar dvakrat prišli ljubitelji kitare. V četrtek sta svoje znanje in izkušnje z obiskovalci delila domačin Tim Draksler in Celjan Uroš Planine, na sobotni kitarijadi pa so vsi lahko pokazali, kako dobro obvladajo šest strun.
Najpomembnejši projekt
Festival DMK ni majhen zalogaj, čeprav ima ŠŠK veliko izkušenj z organizacijo različnih dogodkov. Letos je sodelovalo okrog štirideset mladih, pomagala sta tudi Mladinski center in MSV ter domači kulturniki. V najpomembnejši projekt kluba se je splačalo vložiti toliko energije, saj so jo obiskovalci več kot povrnili. »Rad bi se zahvali vsem, ki so pri festivalu kakorkoli pomagali in omogočili, da je tako dobro uspel,« letošnje Dneve mladih in kulture zaključuje predsednik ŠŠK-ja Žan Delopst. Dijaška sekcija pa že pripravlja projekt Park s5 dogaja, kmalu bo taborjenje v Ribnem, pa srečanje šaleških in koroških študentov na Uršlji gori ter nenazadnje Festival mladih kultur Kunigunda, ki ga ŠŠK-jevci vsako leto pomagajo izvesti.
■
Spletno nakupovanje in prodaja
Učenca Osnovne šole Šoštanj Žiga Kranjc in Rok Urbane z izdelavo raziskovalne naloge presenetila sebe, nato prepričala še komisijo
Tatjana Podgoršek
Žiga Kranjc in Rok Urbane z
Osnovne šole Šoštanj sta v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci
za razvoj Šaleške doline prejela za raziskovalno nalogo Spletno nakupovanje in prodaja priznanje. Ni jima bilo prav vseeno, saj sta v nalogo vložila veliko truda in prostega časa. Več, kot sta pričakovala. V veliko pomoč jima je bil mentor Tomaž Repenšek. Nekoliko kasneje so ju obvestili, da se je naloga uvrstila na državno tekmovanje mladih raziskovalcev, kjer je prvemu presenečenju sledilo drugo. Za nalogo sta namreč tu prejela zlato priznanje in posebno pohvalo. Njuno zadovoljstvo je toliko večje, ker sta v gibanju letos sodelovala prvič.
Tema za raziskovalno nalogo se je, pravita, porodila v njunih glavah.
»Povod za to je bil moj projekt spletna oglaševalska stran. Pridružil se mi je Žiga in tako je steklo najino raziskovalno delo. Z nalogo sva hotela prodajo in kupovanje iz domačega naslonjača predstaviti bolj nazorno,« je pripovedoval Rok.
Poleg tega, da je strah potrošnikov pred nakupovanjem preko spleta neutemeljen, sta z raziskovalnimi metodami med drugim potrdila še hipotezo, da je preko spleta večja možnost zlorabe kreditnih kartic. Ovrgla pa sta prepričanje, da kupuje s pomočjo sodobne tehnologije več moških kot žensk. »Včasih je to veljalo, danes je obratno. Ženske kupuje preko spleta pogosteje
Nevsakdanji načini bivanja v Sloveniji
Raziskovana naloga Pike Povh z osnovne šole Ljubno zlata in še posebej pohvaljena na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev
Tatjana Podgoršek
Devetošolka osnovne šole Ljubno Pika Povh z zadovoljstvom pričakuje konec šolskega leta. »Počitnice bodo zaslužene. Preživela jih bom v dveh oziroma treh različnih taborih in doma,« je pripovedovalo dekle vedrega obraza. Razlog za njeno zadovoljstvo je tudi zlato priznanje z državnega tekmovanja mladih raziskovalcev Slovenje, ki ga je prejela za raziskovalno nalogo Nevsakdanji načini bivanja v Sloveniji. Zanjo je prejela še posebno pohvalo.
»Nisem pričakovala takega rezul-
Pika Povh
tata. Sploh ne potem, ko na medobčinskem srečanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline v Velenju nisem prejela niti bronastega priznanja,« je dejala Pika.
Idejo za raziskovalno nalogo sta dali mentorici Alenka Meža in Ksenija Poličnik. Ker je Pika človek, ki jo zanimajo drugačne stvari, se je za temo »ogrela«. Prebrala je literatu-
kot moški, kar naju je presenetilo.« Med presenečenje sta uvrstila še dejstvo, da sta raziskovalno nalogo izdelala ter da sta na predstavitvi na državnem tekmovanju prepričala še člane komisije in pometla s konkurenco.
Izziv, v katerem sta pridobila izkušnje v obdelovanju podatkov, o delu v skupini, več znanja, sploh pa zlato priznanje, navdajajo Žiga in Roka še z večjo željo po novih spoznanjih. Razmišljata o tem, da bi bila tudi prihodnje šolsko leto mlada raziskovalca.
Oba se veselita prihajajočih zasluženih počitnic. »Počivali bomo in na morje bomo šli,« je dejal Žiga, Rok pa: »Malo manj dela bo.«
■
Žiga Kranjc in Rok Urbane:»Mladi se srečujemo s potrošništvom predvsem po spletnem mediju, saj nam je ta
dosegljiv na vsakem koraku.«
ro, ki je je na to temo malo (za nameček imajo slovenski arhitekti svoje strani v angleščini), nato pa odšla na teren v Luče in Logarsko dolino. Z raziskovalno nalogo je želela odgovoriti predvsem na tri stvari: ali je netipična gradnja cenejša od klasične, kdo so ljudje, ki se odločijo za netipično gradnjo, in katere materiale za gradnjo uporabljajo. Z različnimi raziskovalnimi »prijemi« je trditev o cenejši gradnji od klasične ovrgla, na ostali dve vprašanji pa našla naslednje odgovore. »Za takšno gradnjo se odločajo ljudje, ki se zavedajo vrednot naše stavbne in kulturne dediščine. Pri tem pa uporabljajo materiale, ki so naravi in ljudem prijazni. Prepričana sem, da bo naloga pomagala vsem, ki bi radi izbrali takšen način gradnje, ki ne bo onesnaževal okolja.»
Pika je priznala, daje bila izdelava raziskovalne naloge glede na njene številne šolske in obšolske dejavnosti zelo zahtevna. Vendar se je splačalo vložiti vanjo toliko truda in prostega časa. Bogatejša je za izkušnjo, ki jo bo s pridom izkoristila na nadaljnji poti izobraževanja. Prihodnje šolsko leto bo dijakinja Prve gimnazije Celje, splošna smer. Bo tudi mlada raziskovalka? »Mislim,
da bom,« je še povedala Pika Povh.
■
NASI KRAJI IN LJUDJE
»"HAS
31. maja 2012
Vrtec, ki je vedno mlad
V Vrtcu Velenje je ob 60. obletnici zavihrala še EKO zastava - Ob jubileju kar dve prireditvi, nastopajoči navdušili s prisrčnostjo in znanjem
Velenje, 25. maja - V teh majskih dneh Vrtec Velenje praznuje svoj šestdeseti jubilej. Počastili so ga v petek popoldne, na kar dveh dogodkih v do zadnjega kotička polnem domu lulture Velenje. Nastopili so štirje otroški pevski zbori in dve folklorni skupini, ki delujejo v okviru različnih enot vrtca Velenje. Dokazali so, da so v vrtcu vedno mladi, ne glede na leta delovanja.
Več kot pol staršev bo vrtec doplačalo
Med starši danes 1330 vključenih otrok v Vrtec Velenje bo več kot polovica staršev po novem plačevala za vrtec več, kot so. Za nekatere je to težko, tudi poračunov ne bodo mogli vsi plačati v enem znesku. Zato so se v MO Velenje strinjali, da bodo lahko starši poračune poravnali v več obrokih, če so vložili pisno prošnjo. Ob tem se že dogaja, da nekateri starši z nizkimi mesečnimi dohodki izpisujejo otroke iz vrtca, ker jim je strošek za vrtec previsok. »Upam, da se ne bo zgodilo, da ne bo kakšen od otrok ostajal sam doma. To se je namreč v daljni preteklosti že dogajalo,« pravi Metka Čas.
bš
Otroci so nas pod vodstvom svojih vzgojiteljic in pomočnic na krilih domišljije ponesli skozi preteklih šestdeset let. S svojo igrivostjo in prisrčnostjo so očarali vse v dvorani. Pelo se je in plesalo, manjkala ni niti harmonika. Vse prisotne so prepričali, da drži, kot je zapisano v njihovi himni: »V vrtcu je vsak dan veselo, tu se godi sto stvari, prepletata igra in delo, ples vije se, pesem glasi ...«
Slovesnost so spremljali tudi predstavniki MO Velenje. Župan Bojan Kontič je ob tej priložnosti izrekel čestitke in vsem zaposlenim zaželel še veliko uspeha in dobrega dela v prihodnje. Ob tem je tudi poudaril, kako pomembno je sodelova-
nje med starši, otroki in strokovnimi delavci. Prav tega pa se v Vrtcu Velenje dobro zavedajo, saj so skupaj prehodili še eno stopnico na poti k visoki kakovosti. Prislužili so si EKO zastavo. Izročil jim jo je Dane Katalinič, EKO koordinator, ki je v podpis prinesel tudi EKO listino. Poleg njega so jo podpisali še: ravnateljica Vrtca Velenje mag. Metka Čas, direktorica občinske uprave Andreja Katič, predstavnica staršev Tanja Pogorevc Novak ter Lea Schmidt, EKO koordinatorka Vrtca Velenje.
Vrtec Velenje si s tem nalaga še eno resno in težko nalogo vzgoje bodočih rodov za odgovornejše ravnanje z našim planetom. In ker je
Mag. Metka Čas, ravnateljica Vrtca Velenje, je na osrednji prireditvi ob jubileju stopila pred male pevce in polno dvorano staršev in gostov. V nagovoru je poudarila, da v zgodnjem otroštvu oblikujemo osebnost, zato je strokovno delo v vrtcu neprecenljivo.
■ bš, mr
bil večer v znamenju pesmi, so za konec otroci zapeli še novo EKO himno izpod peresa Rozalije Rou-
šnik Kovač, ki jih bo v bodoče vodila pri njihovem ekološko osveščenem obnašanju.
Zgodovina je polna lepih in manj lepih trenutkov
Ko smo prejeli vabilo na osrednjo prireditev ob 60-letnici Vrtca Velenje, smo se kar malo začudili. Vrtec je starejši kot mesto Velenje, ki šteje »le« 53 let. Zato nas je zanimalo, kam sežejo začetki predšolske vzgoje v Velenju. V Vrtcu Velenje so jo bogato popisali v zborniku, ki so ga ob jubileju pripravile strokovne delavke vrtca, poimenovali pa so ga »Razprimo krila«. Nam pa je nekaj več o zgodovini, glavnih prelomnicah in sedanjosti povedala ravnateljica mag. Metka Čas.
Leta 1952 je takratna AFŽ (Antifašistična
zveza žena) dala pobudo, da se je oblikoval en oddelek vrtca, ki je prvo leto deloval pri osnovni šoli. Leta 1956 se je razširil, v stari rudniški vili, današnjem Kekcu, so uredili prvo enoto vrtca. Sedaj predšolska dejavnost strnjeno traja 60 let,« nam je v uvodu povedal sogovornica.
Vrtec Velenje se je najbolj intenzivno širil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je hitro raslo tudi sodobno Velenje. »Takrat so se vrtci odpirali kot po tekočem traku. Moja predhodnica Majda Ga-beršek je imela največ dela s pridobivanjem novih kapacitet, da smo lahko omogočili vključitev v vrtec vsem otrokom. Skupine so bile veliko večje, veliko je bilo popoldanskih malih šol. Kasneje so se stvari začele spreminjati. V devetdesetih letih je število vključe-
nih otrok začelo upadati, zato smo začeli zapirati najprej skupine v družinskem varstvu, pa posamezne manjše enote. Največji upad je bil, ko so šestletniki postali osnovnošolci. Takrat smo izgubili celo generacijo otrok. Tudi z največjim optimizmom nisem verjela, da bo kdaj število otrok še preseglo tisoč. Takrat jih je bilo 800. Zanimivo je, da so se zadnja leta stvari spet obrnile in vključenost otrok v vrtec spet narašča. Zato je več razlogov; pomembna je pripravljenost države, da pomaga staršem z brezplačnim varstvom za drugega otroka. Ker se podaljšuje delovna doba, babice ne morejo več prevzeti vloge varušk, zdi pa se mi, da je treba poudariti, da v vrtcu delamo dobro in strokovno, kar se otrokom pozna vse življenje. Poleg tega so družine danes majhne, starši so zelo zaposle-
ni, otroci imajo tako v vrtcu edino možnost, da se urijo v socialnih stikih in komunikaciji,« poudarja Metka Čas.
Žal pa je prav v letu, ko Vrtce Velenje praznuje, vrtec pred novo prelomnico. Aprila so izvedli redni vpis, zaradi številnih napovedanih sprememb, ki so posledica varčevalnih ukrepov, pa ne vedo, kaj jih čaka 1. septembra. »Kljub temu da se zavedamo, da je varčevanje potrebno, bo potrebno nekaj stvari spremeniti. Težko je, ker se spremembe dogajajo čez noč, ko je vpis že zaključen. Oddelke smo oblikovali po trenutno veljavnih normativih, vendar se lahko še pred začetkom šolskega leta vse spremeni. Ta negotovost in časovni pritisk ne vplivata pozitivno na naše delo.«

To so
Škalske
zgodbe!
Izšel zbornik o zgodovini in življenju v Škalah
Vesna Glinšek
»Z branjem odkrivamo svet, zgodovino in sebe. In v odkrivanje preteklosti našega kraja, kraja, v katerem živimo, v odkrivanje življenja naših staršev, dedkov, babic, prababic, praprababic in drugih sokrajanov vas danes vabimo.« Tako so v nedeljo vse krajane, ki jih ni bilo malo, nagovorili v dvorani KS v škalskem gasilskem domu člani društva za oživitev in promocijo vasi Škale, društva Revivas.
Krajanom so predstavili rezultat projekta Ohranjanje lokalne dediščine Škal - zbornik Škalske zgodbe. V Krajevni skupnosti Ška-le-Hrastovec imajo zdaj po zaslugi društva Revivas velik del svoje bogate zgodovine tudi zapisane. Predsednica društva Vera Poga-čar je v uvod knjige zapisala, da so Škale ena sama velika zgodba. Med drugim pa je tudi poudarila: »Znotraj knjige smo mi, ste vi -sedanji in nekdanji Škalčani, Hrastovčani, tudi Plešivčani, Družmirčani. So vaši spomini, vaše slike, vaše zgodbe. O vsem, o čemer se vam je zdelo vredno govoriti in pisati in se tiče Škal oziroma naše krajevne skupnosti. Od vojne do vojne, od šole do cerkve, od Škalskega hriba do Pleterij, Glinškove-
Projektna ekipa Škalskih zgodb (foto: Tomaž Šumah)
ga klanca, Rudolfšahta, Perkavza in Turna. Od veselic do pogrebov, šeg in navad, zgod in nezgod. In dve dolgi pismi iz Kanade, od bivših Škalčanov Olge Silovšek Jocič in Milana Vrčkovnika.«
Svoje cilje v sklopu projekta, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oziroma Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja iz pristopa LEADER, so več kot presegli. Uspelo jim je zapisati in opisati vaške šege in navade, pripraviti pregled ledin-skih imen v KS s pregledno karto, posneti veliko pričevanj ter vključiti v pripravo zbornika preko 100 prebivalcev. Nastala je zelo simpatična in bogato ilustrirana knjiga, sestavljena iz pisanih zgodb Škalčanov, bivših Škalčanov in nekaterih drugih, ki so želeli sodelovati.
Strokovno pomoč pri pripravi Škalskih zgodb je projektni skupini društva Revivas nudil docent za področje etnološke muze-
ologije in etnološkega konservatorstva dr. Jože Hudales, ki jih je usmerjal in jim pomagal. Na predstavitvi je spregovoril o velikem pomenu zapisovanja pričevanj in ohranjanja hišnih in ledinskih imen. Za razliko od prvega zbornika o Škalah, ki je nastal davnega leta 1989, ta prihaja od ljudi in je zato za ohranjanje dediščine zelo dragocen. Poudaril je, da bi prav vsak kraj v občini moral imeti podoben zbornik.
Vera Pogačar je na koncu svojega nagovora vse povabila k branju. »Upam, da boste uživali v branju teh Škalskih zgodb. Da bo vsak v njih našel del sebe. Da si bo želel še kaj reči ali zapisati, poiskati še kakšno fotografijo. Da bodo tudi tisti, ki pri tej knjigi niso sodelovali, pobrskali po spominu, skrinjah in albumih ter potegnili na dan vse, kar ne bi smelo potoniti v pozabo. Morda za nove Škalske zgodbe!«
Zlata poroka zakoncev Pelko
Pred prvomajskimi prazniki sta si v orgelski dvorani velenjske glasbene šole po 50 letih skupnega življenja že v drugo dala poročno zaobljubo Slavica in Janez Pelko. Ganljiv govor ob zaobljubi je ženskemu svatovskemu delu utrnil solzice, po trkanju s kozarci z matičarjem pa sta s svati podelila svoj recept za uspešno in srečno zakonsko življenje. Njuno srečo opredeljuje medsebojno razumevanje, zdravje in spoštovanje v družini.
babica, Slavičina mati iz Slavonije. Leto kasneje se jima je rodil še drugi sin.
Ambicije in gospodarska rast v sedemdesetih sta Slavici in Janezu leta 1970 na pot pripeljala gradnjo hiše na Konovem, kjer je v drugi polovici sedemdesetih Janez odprl svojo obrt, prvo avto-elektro delavnico v Velenju. Oba sinova sta se poročila leta 1990, šla na svoje in si ustvarila svoji družini, s katerima Slavica in Janez danes polno uživata v družbi štirih prijaznih vnukov.
Slavica in Janez Pelko sta se 28. aprila leta 1962 poročila v Djakovem v Slavoniji, kjer je Janez na služenju vojaškega roka spoznal lepo Slavico. Takoj po poroki sta se priselila v Velenje, saj je Janeza tu čakala služba v Gorenju - karierna pot ga je skozi čas peljala še v Premogovnik, Šolski center Velenje, Tovarno usnja Šoštanj, lastno obrt in nazadnje v Farmin, Slavica pa je službo dobila v Vegradu, kjer je ostala do upokojitve. Leto 1962 je bilo zanju prelomno tudi zato, ker se jima je rodil prvi sin, dobila sta stanovanje v centru mesta v stolpnici, v družino pa se je priselila tudi
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije sta se oba upokojila, aktivni Janez pa je zasnoval in še nekaj let vodil prvo pisarno za Varstvo potrošnikov v Velenju. Danes si jesen življenja bogatita s potovanji po svetu, Sla-vica je na enem od njih dodobra spoznala svojih pet polsester v južni Ameriki, Janez pa se danes polno posveča tudi posebnemu konjičku - raziskovanju in razvijanju tehnologije slikanja avre, ki mu daje veliko osebno zadovoljstvo, intenzivno študijsko raziskovanje in spoznavanje številnih novih ljudi v tretjem življenjskem obdobju.
■ Urška Ojsteršek

31. maja 2012
»aH:AS
MATURANTI
Razglasili kar pet biserov maturantskega plesa
Na zaključni prireditvi akcije »Biseri maturantskega plesa 2012« v dvorani Vile Bianke pester program in veselje novih »biserov«
Bojana Špegel
Velenje, 24. maja - Lansko leto smo modni kreatorki Jelena Stevančevič in Petra Meh, Naš čas in Šolski center Velenje prvič organizirali projekt »Biseri maturantskega plesa«. Uspešno smo ga zaključili v mesecu maju 2011. Dobili smo zmagovalca, ki ste ju izbrali bralci tednika Naš čas. To sta bila Maša Denonik in Žan Dolc. Letos smo akcijo še nadgradili. Poleg »biserov«, ki ste jih z glasovanjem na kuponih, objavljenih v našem tedniku, pošiljali bralci in bralke, in tako izbrali prav vi, sta modni kreatorki podelili še »strokovne bisere« po svojem izboru.
Da bi se vsi bolj nazorno spomnili, kako so izgledali naši finalisti na »svoj« maturantski večer, smo prireditev pripravili v dvorani, da so bile projekcije njihovih maturantskih toalet v zgodnjem večeru dobro vidne. Dvorana je bila polna; finalistom so se pridružili starši, prijatelji in povabljeni gostje. Boris Zakošek, direktor Našega časa, je v kratkem nagovoru finalistom poudaril, da je mladost čas brezskrbnosti, ki pa hitro teče. Zato jim je na prelomnici tik pred začetkom mature zaželel veliko uspeha na njej in tudi pri študiju. Ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti ŠCV Mateja Klemenčič je na kratko predstavila potek projekta in posebej poudarila, da so na Šolskem centru pobudo, da se vanj vključijo, sprejeli tudi zato, ker želijo svojim dijakom nuditi kar največ, takšna prireditev pa popestri tudi utrip na maturantskih plesih in po njem.
Strokovni biseri Klemen, Miša in Lara
Med glasbenimi točkami, ki so jih tokrat poleg radožive, tokrat po njenih besedah prav »maturantsko razpoložene« pevke Tanje Žagar ustvarili tudi odlični pevci in pevka iz Šole za storitvene dejavnosti, smo vpletli slavnostno podelitev biserov. Na odru so se zbrali vsi finalisti. Petra Meh in Jelena Stevančevič sta z razglasitvijo strokovnih biserov zelo razveselili Klemna Orterja med fanti in Mišo Glišic ter Laro Hrnčič med dekleti. Obe sta jima bili tako všeč, da se nista mogli odločiti le za eno. »Najina odločitev je zelo drugačna kot odločitev bralcev Našega časa. Ti trije so naju res navdušili, ne le z obleko, ampak celotno podobo. Bili
so mladostni, modni in v trendu,« je na odru povedala Petra. Podelili sta tudi nagrade; dekleti dobita torbici, ki jih kreira Petra, modna hiša Volonte pa bo Klemnu sešila oblačila po njegovi izbiri. Nekaj njunih kreacij smo ob razglasitvi občudovali tudi v preddverju vile.«
Vaša bisera Matic in Špela
Šolski center Velenje je tudi letos pripravil dva maturantska plesa. Tako na petkovem kot sobotnem večeru, 9. in 10. marca, je petčlanska strokovna komisija (sestavljali so jo: kreatorki Jelena Stevančevič in Petra Meh, fotografa Dita Fric in Roman Bor ter Bojana Špegel kot predstavnica Našega časa) izbirala kandidate za »Bisere maturantskega plesa«. Izbirali so med najiz-virnejšimi, atraktivnimi, zanimivimi in drugačnimi maturantskimi oblekami. Zagotovo so v množici koga tudi izpustili, a tiste, ki so jih opazili in ocenili kot izvirne, so povabili na fotografiranje. Potem je komisija po pregledu fotografij izbrala 18 finalistov. Njihove fotografije smo skupaj s kuponom za glasovanje objavili v Našem času, kjer smo potem število finalistov na osnovi števila kuponov zmanjševali najprej na devet, dva kroga pred koncem pa na šestih finalistov. To so bili: Matic Reberčnik (prejel je 75 kuponov), Nina Plešnik (40 kuponov) Špela Grašič (269 kuponov) Nac Visočnik (41 kuponov)
Direktor Našega časa Boris Zakošek in ravnateljica Mateja Klemenčič (v imenu ŠCV) sta nagradila bisere po vašem izboru. Slavila sta Matic Reberčnik in Špela Grašič. V rokah držita
košari dobrot, ki jih je poslal župan.
Modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevančevič sta razglasili »strokovne bisere«. Dobili so
jih Klemen Orter, Miša Glišič in Lara Hrnčič.
Tajda Menih (88 kuponov) in Patricia Pantelič (109 kuponov).
Bralci in bralke Našega časa ste odločili, da sta bisera postala Matic Reberčnik in Špela Grašič. Oba sta bila naziva in nagrad naših sponzorjev vesela. Med drugim bosta lahko vikend paket preživela na Golteh, kar je darilo RTC Golte, čaka pa ju še razvajanje v Termah Topolši-ca ... Tudi vsem ostalim finalistom smo v spomin in zahvalo za sodelovanje razdelili nagrade naših spon-zoijev prireditve (ŠRZ Rdeča dvorana, MN make-up, Tenis center Jezero, Pivnica Zorro .) Na koncu pa smo se ob slaščicah, ki so jih pripravili dijaki in mentorji Šole za storitvene dejavnosti, ter ob zdravlji-ci zadržali še na klepetu v galeriji in preddverju vile.
■
Tanja Žagar je znala k sodelovanju pritegniti vse v dvorani.
Dijakinja Tina Pompe med glasbenim nastopom.
Dijaki seksteta, ki deluje na Šoli za storitvene dejavnosti, so dokazali, da so odlični pevci...
Četvorka na Titovem trgu
Velenje, 25. maja - Pod okriljem Plesne zveze Slovenije se je v okviru projekta EQDF 2012 (European Quadrille Dance Festival) v petek, točno opoldne, v sinhronem plesu združilo več kot 25 000 maturantov in maturantk. V Sloveniji je prireditev potekala pod motom »Maturantska četvorka brez alkohola«. Kot je znano, so v nekaterih mestih maturanti plesali že teden prej, organizatorji zadnje četvorke pa upajo, da bodo prihodnje leto spet plesali skupaj.
Tokrat so četvorko plesali v 19 slovenskih in 25 evropskih mestih, med njimi tudi v Velenju. Titov trg letos ni bil tako poln kot prejšnja leta, saj se maturantom tokrat niso pridružili devetošolci, ki so ta dan imeli športni dan. Vseeno se je pod okriljem Plesne šole Devžej zbralo in zavrtelo 224 maturantov in maturantk Šolskega centra Velenje, ki so tudi letos uživali v plesu na prostem. In kot vedno jih je bilo prijetno opazovati. Pozdravil jih je tudi župan Bojan Kontič, ki jim je zaželel veliko uspeha na maturi, pri študiju in na nadaljnji življenjski poti.
■ bš
V slovenskih mestih je v petek na ulicah in trgih četvorko plesalo nekaj manj kot 10 tisoč maturantov in maturantk, med
njimi tudi 224 v Velenju.
KULTURA

31. maja 2012
Pod kozolcem znova pele žage, dleta ...
Letos ustvarjalo 18 udeležencev iz vse Slovenije v edinstveni kiparski lesarski delavnici - V 10 delavnicah ustvarjalo doslej 168 ljudi
Tatjana Podgoršek
Zadnji vikend v mesecu maju je pod kozolcem pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki in v njegovi okolici že nekaj let en sam umetniški atelje, v katerem »pojejo« motorne žage, mizarska dleta in kladiva ter drugi »tišlerski« pripomočki, s pomočjo katerih udeleženci iz vse Slovenije preoblikujejo neobdelane kose lesa v zanimive kiparske stvaritve. Tudi od minulega petka do nedelje je dišalo po lesu, energiji 18 udeležencev jubilejne 10.
Pod kozolcem in v njegovi okolici so brnele motorne žage ...
kiparsko lesarske delavnice, ki so ustvarjali pod mentorstvom profesorice akademske kiparke Dragice Čadež Lapajne. Ta vodi delavnice od vsega začetka, organizatorja pa sta Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in
javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki.
Tatjana Vidmar z velenjske območne izpostave je na srečanju ob jubileju v dvorani Marof v Šmar-tnem ob Paki povedala, da so prvo delavnico pripravili v vili Mayer v Šoštanju, od leta 2004 pa jo pripravljajo v Šmartnem ob Paki. Na prvi je bilo 7 udeležencev, na letošnji 18. V 10 letih so našteli še 168 udeležencev iz vseh krajev Slovenije, med njimi se 4 udeleženke udeležujejo teh ustvarjalnih srečanj od vsega začetka: Milica Tičič, Veronika Benda, Marija Štiglic in Nadja Urbas. »To je ena najbolj obiskanih delavnic, ki jih pripravljamo, v teh letih so se stkala številna prijateljstva, znanstva. Veseli me tudi, da se doslej ni zgodila kakšna nesreča. pogumno stopamo na pot v drugo desetletje.«
Po besedah šmarškega župana Alojza Podgorška postaja lokalna skupnost vse bolj prepoznavna tudi po lesarski kiparski delavnici. Število udeležencev v njej dokazuje, da se tu prijetno počutijo.
Uspehi mladih glasbenikov
V pomladnem času vsako leto poteka kar nekaj različnih tekmovanj. Štirih so se udeležili mladi glasbeniki Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Velenje in bili pri tem zelo uspešni.
Flavtiska Barbara Spital je odpotovala v Beograd na 17. mednarodno tekmovanje "Petar Ko-njovič", ki je potekalo med 6. in 12. majem 2012. Nastopila je v III. kategoriji in osvojila I. nagrado. Njena mentorica je Mojca Ušen Tkalčec, na klavirju pa jo se spremljala Larysa Kocherova.
Harmonikarji so sodelovali na 8. mednarodnem srečanjem harmonikarjev, ki je potekalo v Beltincih med 11. in 13. majem 2012. Na srečanju so v različnih tekmovalnih kategorijah (klasična glasba, zabavna glasba, diatonična harmonika, glasba Slavka in Vilka Avsenika, komorne skupine s harmoniko in harmonikarski orkestri) sodelovali tekmovalci iz sedmih držav. Med njimi so bili tudi trije tekmovalci iz velenjske glas-
bene šole: Gregor Sevčnikar je v kategoriji klasična glasba D1 (mentor Primož Kranjc) osvojil I. nagrado in 1. mesto; Vitomil Selič je v kategoriji zabavna glasba D (mentor Zmago Štih) osvojil I. nagrado in 1. mesto, Grega Višnjar je v kategoriji Diatonična harmonika C (mentor Izidor Kokov-nik) osvojil II. nagrado in 3. mesto.
Aktivni so bili tudi kitaristi. Na 10. mednarodnem glasbenem festivalu na glasbeni šoli Petra Stojanoviča (Ub, Srbija), ki je potekalo med 23.
Mladi (še vedno)radi berejo
Velenje, 24. maja - Izteka se letošnje šolsko leto za devetošolce, končana pa je tudi letošnja Kaju-hova bralna značka. Vsem deveto-šolcem iz Šaleške doline, ki so si jo »pribrali« vseh devet let šolanja, so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje tudi letos pripravili posebno prireditev, na kateri so prejeli priznanja in nagrade.
Tokrat so pridne bralce, ki jih je več kot lani, pa čeprav se generacije manjšajo, povabili v velenjski dom
kulture. Najprej so si ogledali zabavno predstavo Odspejani v izvedbi ljubljanskega Siti Teatra. Nato pa so bili prav vsi od kar 241 »zlatih« devetošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki deležni povabi-
la na oder, kjer so jim izročili lepo darilo in priznanje Bralne značke Slovenije. Že njihovo število dokazuje, da sodobni mediji in internet vendarle mladih še niso odtegnili od knjig in da še vedno zelo radi
Dragica Lapajne Čadež nam je dejala, da je to edinstvena tovrstna delavnica v Evropi, če ne celo v svetu. »V njej sodelujejo ljubiteljski kiparji kot tudi ljudje z akademskimi naslovi. Ustvarjalnost je v njej vsako leto na višku. Z delavnic odhajajo ljudje polni energije, samozavestni, ker so v treh dneh, kolikor časa delavnica traja, rešili težavo, ki je pravzaprav ni. Iz neobdelanega kosa lesa so odnesli domov izdelek, ki mu dajejo umetniško vrednost pogumne, hitre in pravilne poteze tistega, kar so si izbrali za motiv. Najpogosteje so to človeške figure v najrazličnejših pozah. Pogoste so tudi abstrakcije, geometrijske zadeve kot del nečesa. Ne ukvarjamo se s podrobnimi obdelavami, ampak z grobimi razporeditvami, kar je osnova nekega kipa.«
Na jubilejnem petkovem srečanju je za prijetno razpoloženje poskrbela pevka Severa Gjurin, tudi sama udeleženka lesarske kiparske delavnice.
■
Nesmrtni na novem pohodu
Aleš Ojsteršek
Tako, kot seje Tito v minulem tednu ponovno sprehodil po Sloveniji, je le še dokaz več, da gre pri obujanju lika in manifestacij za fenomene, ki se jih ne da okarakterizirati enoznačno. Ljudje so dan mladosti lajkali, všečkali, pluskali, tekali s in za »Titovo štafeto«, tekali z njenimi izpeljankami, se vozili v Kumrovec, si pošiljali youtube spominke, se fotografirali s titovkami, pionirskimi čepicami in Titovimi portreti. To je bil dan, ko se je izpraznilo antikvariate..., da se bodo čez leto lahko ponovno napolnili. Da teh manifestacij ni mogoče jemati enoznačno, je po svoje fenomen in nekaj raziskovalcev se z njim resno spoprijema, pri čemer jih ne zanima več, ali je maršal dober ali slab »dečko«, temveč drugi vzroki. Še šolska okrožnica bi namreč v tem primeru »stala« trdneje, tako pa je zgolj njen sklic na odločitev Ustavnega sodišča deloval precej nebogljeno. Z njenim namenom sicer nisem imel težav, v kolikor kaj takega organizira šola ali kakšen njen satelit, je poziv k premisleku smiseln.
Kot preteklosti ni mogoče enoznačno interpretirati, pa očitno počasi ne bo mogoče več niti tega, katere so bile tiste odločitve Slovencev v novejši zgodovini, ki predstavljajo korak naprej, ki so oprte na vrednote, kot jih razume Slovenec v trenutku, ko se pozitivno izreka na referendumu o samostojni državi Sloveniji. V natančno tistem trenutku, ko je državotvoren. Da je vse nekoliko zmedeno, niti zabavno ni več. Nimam težav z razpadom nekdanje skupne države, punk je bil sestavni del miljeja naše ožje družbe, aktivni pa smo - kljub različni stopnji zagnanosti - vseeno bili v smer k nastajanju družbe, ki je v osnovi bližja tej, ki jo živim v sedanjosti, ko pred tem obvezno odmislim njene anomalije. Dan mladosti, ki mi je smiseln, je tisti, ki irwinlaibachovsko še danes opominja z ene od sten v moji pisarni. Namerno uporabljam termin opominja, saj ga razumem kot kulturni dosežek svoje generacije. Sam sem prepričan, da je tudi večini takšna sedanjost v resnici bližja kot pa npr. izhaja iz razprav ob poimenovanju Titove ceste, Ustavnega sodišča in sedanje šolske okrožnice. Ker smo družba z visoko skorajda poenoteno opredelitvijo za novo državo, hkrati pa nismo družba lustracije, menim, da državi uperjanje kazalca na skupinske obuditve praznovanj zdaj rajnke države ni potrebno. Menim, da je potrebno opredelitev Ustavnega sodišča razumeti kljub vsemu ožje, vsekakor pa ne nanašajoč se na kulturo, sploh pa ne na e folkloro kr'neki, če uporabim označbo, ki morda še najboljpritiče petkovemu dogajanju. Pretiravanja na eni strani namreč lahko pomenijo tudi pretiravanja v poenostavljanju, to pa je lahko odločilno, ko bo potrebno reči tudi bobu bob.
in 29. aprilom 2012, je kitaristka Mojca Verčnik dosegla zlato priznanje (njena mentorica je Monika Krajnc Štih). Na 9. mednarodnem tekmovanju »Enrico Mercatali«, ki je potekalo med 11. in 13. majem 2012 v Gorici (Italija), je kitaristka Doris Čosic dosegla srebrno kolajno (mentor Kruno Zlatar), kitarist Din Čejvanovic bronasto kolajno, (mentor Matej Švab), kitaristka Zala Javornik pa srebrno kolajno (mentorica Monika Krajnc Štih). Iskrene čestitke!	■
Zlatim bralcem so tudi letos pripravili posebno prireditev, na kateri so prejeli priznanje Bralne značke Slovenije za 9-letno pridobivanje Kajuhove bralne značke.
berejo. Večina jih je bila zadovoljna tudi z izborom knjig, ki so jih morali prebrati, nekateri pa bi spisek dopolnili s sodobnimi avtorji.
■ bš
Dijaki gimnazije so navdušili s svojim znanjem in interpretacijo angleščine. (foto: Hans Avberšek)
m	a vi •	v	■ **v • •
Angleški večer v knjižnici
Velenje, 25. maja - Knjižnica Velenje že nekaj let sodeluje z velenjsko gimnazijo pri projektu Branje je žur, reading is cool. Projekt vzpodbuja branje kvalitetnega leposlovja za mlade. Nekajkrat letno se dijaki s profesorjem mentorjem in bibliotekarko, ki vodi projekt, srečujejo v knjižnici in debatirajo o prebranem. Iz tega sodelovanja so nastali zaključni predstavitveni večeri dijakov in njihovih profesorjev tujih jezikov.
V letošnjem letu je knjižnica k sodelovanju povabila profesorico angleškega jezika Darjo Joger Avberšek, ki je izziv z veseljem sprejela. Tako so imeli tri bralno-debatna srečanja in zaključni Angleški večer, na katerem so dijaki zabavno predstavili Veliko Britanijo, njeno zgodovino, poezijo, dramatiko, sodobno glasbo, narečja, olimpijske igre 2012 ter angleško kraljico in njeno 60-letnico vladanja, skozi igro, ples, skeč in kviz.
Večera se je udeležilo resnično veliko število obiskovalcev, tako profesorjev kot seveda staršev dijakov. Vsi obiskovalci kot tudi profesorji so bili navdušeni nad znanjem angleškega jezika mladih in njihovo interpretacijo. Večer se je zaključil ob tradicionalnem angleškem čaju in prigrizku, da pa ne bi pozabili korenin, so dijaki šole za storitvene dejavnosti spekli tradicionalne slovenske sladice.
■ Brina Zabukovnik Jerič

107,8 MHz
tAonjSKn |ZZ7	M®Z/ÄlßK
Mladi ne po letih, ampak po srcu
Čeprav pripravljamo prilogo Poletje v Šaleški dolini, kakšnega dopustniškega utripa v naši časopisni in radijski hiši še ni čutiti. Kakšen dan ali dva dopusta, pravimo, je tako kot kaplja v morje. Morda bo vonj po poletju bolj zaznaven po prvem tednu v juniju.
Se je pa minuli petek za kratek čas »ustavil« v redakciji spomin na dan mladosti. Za to je poskrbela propagandistka Bernarda Matko, ki nas je pozdravila s pionirsko čepico na glavi in rdečo rutico okoli vratu. Bolj kot skomin na davne čase se je marsikdo zamisli nad tem, koliko let že šteje. Najmlajši, ki še ni dopolnil 30 let, je oblikovalec Tomaž Geršak, druga najmlajša je Bernarda, za katero bo prihodnje leto okroglo leto. Letos bo okroglo leto za dve sodelavki. Upamo, da bo Suzana takrat znova poskrbela s svojim tiramisujem za nekaj sladkega. Ostali se tolažimo s tem, da smo mladi po srcu.
Na praznovanje rojstnega dne se na poseben način pripravlja naša sodelavka Milojka Komprej.Ti-
Glasbene novičke
Bernarda Matko v »mladostni«opravi
ste, ki jo ali so jo spremljali na življenjski poti in so se je pri tem dotaknili na tak ali drugačen način, je namreč povabila na javno vajo monokomedije Poštar. Izvirno povabilo, ni kaj. Zakaj se je tako odločila, morda kdaj drugič. Že danes pa Milojka iskrene čestitke in vse lepo.
■ Tp
na kratko
MMS 2012
Znani so izvajalci, ki bodo nastopili na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca 2012, ki bo 7. julija v portoroškem Avditoriju. Prestavili se bodo Danilo Kocjančič & Friends, Enzo Hrovatin, Eva Boto, Irena Vrčkovnik, Jerica Haber, Kar Češ Brass Band, Mambo Kings, Matjaž Jelen, Nuša Derenda, Polona Fur-lan, Rudi Bučar & Istrabend,Saša Lendero, Tvoj glas in Vlado Pilja.
PTUJ 2012
Znani so tudi izvajalci 43. festivala narodnozabavne glasbe Ptuj 2012. 24. avgusta bodo na Ptuju nastopili ansambli Petka, Slovenskih 6, Tapravi faloti, Ela in šarmerji, Nemir, Naveza, Vihar, Gadi, Vrt in Zaka' pa ne.
APERION
Skupina Aperion je predelala lanskoletno evrovizijsko zmagovalko, skladbo Running scared, s katero je slavil duet Ell Nikki iz Azerbajdžana. Aperion so zmagovalko Evrosonga preobleki v bolj rokersko podobo in jo skupaj s Kle-mnom Slakonjo zdaj predstavljajo Sloveniji.
FLIRRT
Skupina Flirrt, ki letos praznuje 15-letnico delovanja, je posnela videospot za svoj novi singel Najin dan. Sicer pa so fantje trenutno v studiu, kjer že pripravljajo peti studijski album, ki ga napovedujejo za jesen.
ZLATKO
Z več kot 2500 mladimi je ustvarjal prvi singel za novo ploščo Plečnikova roža.
Pesem z naslovom Več od lajfa je nastala tako, da je Zlatko v Face-book aplikaciji Rimaj z Zlatkom dvakrat tedensko objavil novo rimo, mladi pa so jih s svojimi rimami nadgradili. Odziv je presegel vsa pričakovanja.
LESTVICA DOMAČE GASBE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	NUDE - Zadnji poljub
2.	KATARINA MALA - Bombon
3.	ALEX VOLASKO - Pravljica
Celjska skupina Nude s svojo novo skladbo Zadnji poljub je zmagovalka tokratnega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje. Avtor pesmi in besedila je Gaber Marolt, ki se je podpisal tudi pod njihovo zadnjo uspešnico Najlepša pesem. Pesem, ki napoveduje nov prihajajoči album skupine, je ritmična balada, prav v teh dneh pa so zanjo pripravili še videospot.
LESTVICA DOMAČE GASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Biseri - Fejst bukova generacija
2.	Zakrajšek - Pesem za oba
3.	Narcis - Košček sanj
4.	Skater in Show band klobuk - Vzela si bom Slovenca
5.	Pogum - Nocoj boš spet sama
6.	Pajdaši - Otroški smeh
7.	Akordi - Vrni se
8.	Gorenjski kvintet - Sinko moj
9.	Navihanke - Pokaži, da me imaš še rad
10.	Dežur - Čudežni cvet
... več na www.radiovelenje.com
Evrovizijska zmaga na Švedsko
Minulo soboto okrog polnoči po našem času se je zaključil letošnji že 57. izbor evrovizijske popevke. Zmaga je tokrat odšla na Švedsko, saj je 28-letna Švedinja z maroškimi koreninami Loreen s skladbo Euphoria prepričala tako strokovne komisije kot občinstvo. S 372 točkami se je znašla precej pred rusko skladbo Party For Everybody, ki so jo zapele ruske babice Buranovski-ye Babushki. Na tretje mesto se je uvrstila Srbija s skladbo Nije ljubav stvar v izvedbi starega znanca evrovizijske popevke Željka Joksimo-vica. Naši Evi Boto se žal ni uspelo uvrstiti v finale. Pravzaprav je bila od njega precej oddaljena, saj je v drugem, četrtkovem predizboru na koncu osvojila le sedemnajsto mesto od osemnajstih izvajalcev.
Zadnji poljub tudi v videospotu
Skupina Nude predstavlja videospot za novo pesem Zadnji poljub, ki je odlično uvrščena na mnogih lestvicah. Pesem je živahna balada in spot to tudi nakazuje. Spot so snemali v Mariboru in večji del zgodbe posneli na znamenitem Lentu, kader z bendom pa je v celoti posnet v enem od trgovskih centrov. Režiser in montažer Dean de Lucca je s skupino Nude sodeloval že pri spotih za skladbi Pozabi in Mambo
ma Prekletih bazar. Gre za skladbo z naslovom Rock'n'roll. Naslov pove vse. Rock'n'roll je preprosta skladba o pozivu na akcijo. Za pesem so Res Nullius v Velenju posneli videospot, ki bo premier-no predstavljen prihodnji mesec. Spot je nastal v sodelovanju z mlado ustvarjalno ekipo, v kateri sodelujejo Matej Nahtigal (režija), Andraž Jerič (direktor fotografije), Juš Premrov (asistent kamere), Davorin Štorgelj (luč) ter Gregor Fidej in Jan Majhen.
Nova skladba Whitney Houston
Dobre tri mesece po smrti Whitney Houston je bila premierno predstavljena ena njenih zadnjih pesmi Celebrate, ki jo je zapela v duetu z Jordin Sparks za remake filma Sparkle. Houstonova je v re-
lennium in se ji poklonil s pesmijo I Will Always Love You, ki jo je zapela Jordin Sparks. Whitney Houston so 11. februarja našli mrtvo v hotelu Beverly Hilton v Los Ange-lesu. Smrt 48-letne pevke je bila, kot je pokazalo končno poročilo mrliškega oglednika, verjetno posledica prevelikega odmerka mamil, zaužitega skupaj z alkoholom.
Znane skladbe letošnje Slovenske popevke
Strokovna komisija festivala Slovenska popevka 2012 je minuli teden ocenila skladbe povabljenih avtorjev in izvajalcev ter skladbe, ki so prispele na javni razpis za sodelovanje na letošnjem festivalu. Na podlagi rezultatov ocen vseh skladb so izbrali dvanajst tekmovalnih pesmi in dve rezervni. Tako bomo lahko prisluhnili naslednjim skladbam: Čudovit je svet (Lea Sirk), Kaj je z mano? (Anja Baš), Ko te ni (Iva Stanič), Kdo še verjame (Nina Pušlar in Stiški Kvartet), Ljubljena (Darja Švajger), Naj nama sodi le nebo (Nuša Derenda in Marko Vozelj), Naravno (Anika Horvat), Sedem dni (Omar Naber), Še malo (Rudi Bučar), Ti prihajaš (Matevž Šalehar - Hamo), Zdaj (Slavko Ivančic in Manca Izmailo-va), Zgoraj brez (Katarina Mala) ter po potrebi rezervnima skladbama: Manj je več (Gašper Rifelj) in Ko si šla (Sergej Škofljanec). Prire-
love z zadnjega studijskega albuma Sedem svetov (2009). Scenarij sta napisala s tolkalistom skupine Gabrom Maroltom, ki je avtor zadnjih uspešnic, je pa tudi producent spo-ta. Nude bodo v prihodnjem letu praznovali že 20-letnico delovanja. So nedvomno ena naših najuspešnejših glasbenih skupin, pred leti pa so prejeli tudi glasbenega viktorja. Sami sebe najraje opisujejo kot koncertni bend. Ves čas veliko nastopajo in tudi letošnje poletje jih bomo lahko videli na nekaj največjih koncertih.
Preprosto rokenrol
Velenjska garažnorokovska skupina Res Nullius v maju predstavlja novi singel z aktualnega albu-
maku filma iz leta 1976 tudi zaigrala, v kinematografe pa naj bi prišel 17. avgusta. Na nedavni podelitvi Billboardovih glasbenih nagrad v Las Vegasu so Whitney Houston posthumno podelili nagrado Mil-
ditev Slovenska popevka 2012 bo v soboto, 15. septembra, ob 20. uri v SNG Opera in balet Ljubljana, na njej pa bodo podelili štiri nagrade. Na sliki je lanskoletni dobitnik velike nagrade občinstva za najboljšo popevko v celoti Marko Vozelj.
VI PIŠETE
naHl AS
31. maja 2012
V soboto popoldan je na domačiji Lamprček na obrobju vasi Prelska potekalo tradicionalno srečanje Prelščanov. Presenetljiva je bila udeležba, saj se nas je skupaj z otroki zbralo preko 150.
Ni ga čez sproščen klepet, druženje, organizatorji so poskrbeli za dobro obložene mize, ženske pa so kot ponavadi poskrbele za zelo okusno pecivo.
Iz kotla je dišalo po okusnem golažu, ni pa manjkalo tudi dobrot pečenih na oglju.
Pogimno sta o letošnjih načrtih v Prelski spregovorila tudi predsednik KS Vinska Gora, sicer vaščan Prelske Jože Ograjenšek in župan MO Velenje Bojan Kontič. Požela sta velik aplavz, ko sta napovedala, da se bo letos zgradil vodovod do kmetije Lamprček, in predvideno je, da bodo interesenti imeli možnost plačila na obroke.
Srečanje je popestril brezplačni srečelov. Zbirali smo prostovoljne prispevke za nakup defibrila-torja, ki ga želi kupiti KS Vinska Gora za potrebe reševanja življenj. Za aparat, ki stane okoli 2.000 evrov, smo s pomočjo sponzorjev že zbrali 450 evrov (SD Velenje, sindikat SPESS, ADI skupine PV in Aktiv RK skupine PV), na srečanju pa smo zbrali še 550 evrov.
Ni ga čez prijetno druženje med sosedi, prijatelji in tudi tistimi, ki so se sicer odselili, a vezi ostajajo.
■ D. K.
Shod na Gori Oljki
Družina zagotavlja prihodnost
Gora Oljka, 20. maja - Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije, je v pozdravnem govoru na Gori Oljki zavrnila mnenje, da je družina samo še za kristjane. »Več kot je zdravih družin, bolj zdrav je narod,« je med drugim povedala na tradicionalnem družabnem srečanju družin.
Tja so se poleg družin na povabilo regijskega odbora NSi Savinjsko-Šaleške regije namenili tudi člani in simpatizerji stranke. Zbrane je nagovoril tudi Jure Repenšek, predsednik odbora. Po njegovem le v urejeni družini ni socialnih težav, ta osnovna družbena celica pa naj ohranja tradicio-
nalne vrednote. Ministrica in podpredsednica vlade RS Ljudmila Novak je svoje misli o družini in aktualnem dogajanju v državi nave-
zala prav na tradicionalno. Kot je za narodovo identiteto pomembna preteklost, je za družino pomembna miza, je rekla. Miza združuje in tudi kruh ni samo hrana: »Čeprav vsak dan segamo po njem, se ga ne preobjemo. Ko ga režemo, se spomnimo tistih, ki so ga spekli. Tisti domači je drugačen kot trgovinski,« je še dejala med drugim.
■ Andreja Gumzej
Srečanje, ki je vedno prijetno
Paka pri Velenju, 19. maja - Prejšnji teden je potekalo v Domu krajanov Paka srečanje krajanov, starejših od 70 let. Organizirala ga je KS Paka in Krajevna organizacija Rdečega križa Paka. Na srečanje se je prijavilo kar lepo število starejših krajanov, kar je organizatorje posebej razveselilo.
»Vsak dan se srečujemo na cestah, ulicah, v trgovinah in nikoli nimamo toliko časa, da bi si segli v roke in si vzeli minutko časa za svojega soseda, krajana. Mimo ljudi hodimo in ne vemo, kaj jih tare, kaj nosijo v svojih
Na srečanju starejših krajanov Pake so si vzeli čas za druženje, pogovor ...
srcih in kako se počutijo. Vidimo le njihovo zunanjost, frizuro, obleko, za ostalo nam ni mar. Takšno je naše življenje, hitro, prehitro. Ker zajema program Rdečega križa tudi skrb za boljšo kakovost življenja starejših, aktivnosti preventive in zdravstvene dejavnosti, smo pozvali krajane, da kadarkoli potrebujejo pomoč, se lahko vedno obrnejo na nas. Povabljeni so bili tudi na naše dejavnosti, ki bodo potekale vse leto,« pravijo v krajevnem odboru Rdečega križa.
Srečanje je potekalo v dobrem in prijetnem ozračju, za kar so z nastopom poskrbeli otroci iz DPM Paka in Starovaški Veseljaki.
■ bš


H

,
m
mm



vJZsm



5REMJE
13«
N
J
_
V soboto se je pred gasilskim domom v Škalah zbrala rodbina Hudournik, ki ji po domače rečejo kar Tašlerjeva žlahta. To je bilo zdaj njihovo drugo srečanje, odločili pa so se, da se bodo takole družili vsakih pet let. Tokrat se jih je zbralo kar 97. Od kod pa izhajajo? Iz Škal, seveda. Marti in Ivanu Hudournik se je rodilo kar enajst otrok, od katerih jih živi še devet. Poskrbeli so, da se njihova rodbina iz roda v roda veča. Danes namreč šteje 23 vnukov, 47 pravnukov, pred nekaj meseci pa se je rodil še najmlajši prapravnuk Nik Urbančič. Njegova babica Sonja Hudournik je tudi najmlajša Tašlerjeva babica, najstarejši dedek pa je Anton Hudournik starejši, ki ima že devet vnukov. Na srečanju, ki je bilo tudi zaradi različnih animacij in iger izjemno razgibano, so poiskali najstarejšo udeleženko, 78-letno Marijo Hudournik, in najmlajšo, dveletno Neli Hudournik. Posebej veseli so bili, da sta se jim pridružila še Martina nečaka Jože Aristovnik iz Šmartnega ob Paki in Jože Silovšek iz Velenja ter najbolj oddaljena hči Martina, ki sicer živi v Ratečah na Gorenjskem. Seveda tudi brez presenečenj ni šlo. Prav v soboto je imel namreč rojstni dan njihov sorodnik Anton Hudournik mlajši. Presenetili so ga s skromnim darilom - baloni in torto iz toaletnega papirja. Druženje se je zavleklo do večernih ur, zbrani pa so si obljubili, da bodo čez pet let spet vsi Tašlerjevi na kupu.
■ vg
31. maja 2012
"fl«tAS
OBJAVE
15
Evropski denar pomemben za gospodarski razvoj regije
A innovation 2020.
Gospodarska razvitost Slovenije, kakor tudi ostalih držav, je v tesni povezavi z vlaganji v raziskave, inovacije in razvoj, ki se odražajo z novimi naprednimi storitvami in izdelki. Proces uspešnosti raziskovalne dejavnosti je poleg ustreznega podpornega okolja močno odvisen tudi od prenosa novih tehnologij, materialov, znanj in poslovnih procesov v realno gospodarstvo. SAŠA inkubator aktivno oblikuje prepoznavno podporno okolje z namenom pospeševanja ustanavljanja novih podjetij ter pomoči pri njihovem delovanju, rasti in razvoju, da bodo prispevala k večji konkurenčnosti, kvalitetnejšim delovnim mestom ter posodobitvi strukture gospodarstva v subregiji. S tem namenom inkubator sodeluje v različnih projektih, ki jih sofinancira Evropska unija in pospešujejo podjetniško miselnost in ustanavljanje novih kvalitetnih delovnih mest. Eden takšnih projektov je več
projektnih partnerjev. Vodilni partner projekta je Pomurski tehnološki park, ostali partnerji pa so: CAMPUS 02 Fachhochschule der Wirtschaft GmbH, Technische Universität Graz; Forschungs - und Technologie-Haus - Technologietransfer, Holzcluster Steiermark GmbH, AREA m styria, GZSZ -Gründer - & Servicezentrum Fürstenfeld, ARGE Müllvermeidung Förderprogramm - Management GmbH, TOB - Technologieoffensive Burgenland GmbH, E-zavod Ptuj, TRC Koroška, Obrtno-pod-jetniška zbornica Slovenije, Saša Inkubator, d. o. o. in IRP inštitut za raziskovanje podjetništva Maribor.
Za glavne aktivnosti projekta smo si skupaj s partnerji zastavili vrsto kazalnikov in te smo v teh letih tudi dosegli. Za dosego splošnega cilja projekta in njegovih rezultatov, kot je povečanje konkurenčnosti in gospodarski razvoj obmejnega območja, smo realizirali vrsto aktiv-
SASA inkubator
SAŠA inkubator, družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o. Koroška cesta E2 b 3320 Velenje
sodelovanju s skupno evropsko perspektivo;
•	vzpostavitvi skupne inovativne baze znanja ter
•	razvoju trajnih, skupnih instrumentov za nadaljnji inovativni razvoj institucij znanja, univerz ter malih in srednje velikih podjetij.
SAŠA inkubator je sodeloval pri vseh delovnih paketih projekta. V projektu je imel pomembno vlogo, saj je kot promotor v regiji skrbel za sodelovanje med gospodarstvom in akademskim okoljem. K sodelovanju je povabil podjetja iz naše regije ter mlade perspektivne dijake in študente, da skupaj poiščejo rešitve za zastavljene razvojne izzive v sodelujočih podjetjih. V projek-
stanja inovacijske dejavnosti v SAŠA regiji. Izvajanje teh ukrepov je odvisno predvsem od vodilnega kadra v podjetjih, ki lahko zaposlene motivirajo k inovativnemu razmišljanju.
V okviru projekta smo identificirali 16 poslovnih idej ter opravili vrsto individualnih svetovanj s potencialnimi podjetniki. Po selekcijskih kriterijih smo izbrali 2 najboljši poslovni ideji in k sodelovanju povabili zunanje mentorje, profesorje in študente ter skupaj z njimi razvili 2 raziskovalno-razvojna projekta. Rezultat teh dveh projektov sta 2 nova produkta, ki se že uspešno pojavljata na trgu. Ves čas trajanja projekta smo povezano in organizirano spodbujali nastajanje in rast
Zaključni dogodek, 25. 4., Moravske Toplice
kot tri leta trajajoč projekt INNOVATION 2020, ki se bo zaključil v juniju. Cilj projekta je vzpostavitev vrste mehanizmov, ki bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in gospodarskega razvoja obmejnega območja Slovenija - Avstrija, s sodelovanjem na področju raziskav in razvoja inovativnih proizvodov in tehnologij ter z vključevanjem institucij znanja, gospodarstva in podpornega okolja.
Projekt poteka v okviru evropskega operativnega programa Slo-venija-Avstrija, sofinancira pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj (ESSR). Celotna vrednost projekta je 2.096.765,00 EUR, od tega Evropska unija sofinancira 85 % vrednosti projekta.
Projekt se je pričel izvajati 1. 1. 2009, v njem pa SAŠA inkubator sodeluje kot eden od trinajstih
nosti. Za dosego ciljev projekta smo vključevali institucije znanja, podpornega okolja in gospodarstva, s katerimi smo stremeli k:
•	vzpostavitvi ravnovesja med potrebami in ponudbo po inovacijah s kompetentnimi institucijami v regiji;
•	okrepljenemu sodelovanju med javnimi institucijami, raziskovalnimi ustanovami ter malimi in srednje velikimi podjetji za zagotovitev prihodnosti regionalnega razvoja;
•	vključitvi in povezavi nacionalnih kompetentnih institucij, ki se ukvarjajo z delovanjem malih in srednje velikih podjetij na področju inovativnosti;
•	pospeševanju sposobnosti doseganja medregionalnih učinkov v inovativnosti;
•	marketinškemu umeščanju pri
SI^AT
EVROPSKO * TERITORIALNO ' SODELOVANJE
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evrapika unija Evropski sklad za regionalni razvoj
tu smo prepoznali 2 dobri praksi s področja raziskav in razvoja, s katerima smo želeli pokazati, da se v specifičnih dejavnostih razvijajo različne izkušnje in modeli delovanja glede na razvitost okolja.
Eden od rezultatov projekta je tudi analiza »Gospodarski kazalniki SAŠA subregije«, s katero smo prišli do ugotovitve, da je Savinj-sko-šaleška subregija v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji zelo specifična. Z močno razvito industrijsko strukturo in s tem posledično tudi storitveno je za vidnejši preboj na širši trg zaprta, tako zaradi geografskih kot družbenih vzrokov. Tako v času globalne gospodarske krize gospodarski in ekonomsko--socio kazalniki močno opozarjajo na nujno prestrukturiranje regije. Hkrati z analizo smo pripravili tudi predlagane ukrepe za izboljšanje
Investition in Ihre Zukunft
Opeidiiun teilfinanziert von der Europäischen Union Europäischer Fonds für regionale Entwicklung
podjetij z visoko dodano vrednostjo.
S sodelovanjem v projektu smo si pridobili veliko znanja ter izkušenj na različnih področjih, predvsem pa smo dobili realen pogled na gospodarsko stanje naše regije. V regiji se kaže potreba po razvojno-tehnološkem napredku in specializaciji regije, prav tako bo potrebno vložiti veliko truda za izboljšanje stanja v organizacijah, predvsem v malih in srednjih podjetjih na področju raziskovanja in raziskav. Vsekakor je sodelovanje pri programih in projektih, katerih rezultat so novi produkti in jih delno ali v celoti financira evropska unija ali država, potrebno bolje izkoristiti. Zavedati se moramo, da si ravno z inovativnostjo najlažje utiramo pot v vse ostrejši globalni konkurenci.
■ Petra Sitar, SAŠA inkubator, d. o. o.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
Opravičilo
Pri prispevku Na Ptuju tudi dobrote iz Šaleške doline smo zapisali, da je zlato priznanje prejela tudi Marta Potočnik iz Zavodenj. Pravilno je Marta Ročnik, kmetija Potočnik iz Zavodenj.
Za neljubo napako se opravičujemo.
Uredništvo
VISOKA ŠOLA
1
STUDIJSKA NOVO
Magistrski študij
Trg mladosti 2 | Velenje t: 03 898 64 10 | info@vsvo.si
www.vsvo.si
T
a ti H/ podiplomski študijski program
VARSTVO OKOLJA IN EK0TEHN0L0GIJE
RADIO Informativni dan: torek, 5. junija 2012, ob 16. uri VELENJE
fee
Premogovnik Velenje, d. d.
Partizanska cesta 78 3320 Velenje www.rlv.si
VELENJE
Skupina Premogovnik Velenje stremi k novim znanjem, tehnologijam in tržnim programom. Za uresničitev poslanstva in načrtov potrebuje mlade, izobražene in kreativne sodelavke ter sodelavce, zato vabi, da se prijavite na
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013
PREMOGOVNIK VELENJE, d. d.
Program	Raven izobrazbe	Število štipendij
geostrojnik rudar	4	15
geotehnik	5	8
mehatronik operater	4	2
elektrikar	4	2
dipl. inž. geotehnologije in rudarstva (UN)	6/2	1
dipl. inž. elektrotehnike (UN) ali mag. inž. elektrotehnike	6/2 ali 7	1
HTZ, I. P., d. o. o.		
Program	Raven izobrazbe	Število štipendij
elektrikar	4	1
mehatronik operater	4	1
dipl. inž. strojništva (UN) ali mag. inž. strojništva	6/2 ali 7	1
dipl. inž. elektrotehnike (UN) ali mag. inž. elektrotehnike	6/2 ali 7	1
GOST, d. o. o.		
Program	Raven izobrazbe	Število štipendij
gastronom hotelir/hotelirka (kuhar)	4	2
gastronom hotelir/hotelirka (natakar)	4	2
PRIJAVLJANJE
Kandidati za razpisane štipendije naj pošljejo ali prinesejo prijave najkasneje do 28. junija 2012 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, d. d., Izobraževalni center Skupine PV, Partizanska cesta 78, 3320 Velenje.
K prijavi je potrebno priložiti:
•	prošnjo za štipendijo,
•	potrdilo o vpisu v izobraževalni program,
•	fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih,
•	kratek življenjepis z opisom zunajšolskih dejavnosti.
IZBOR KANDIDATOV
Pri izboru kandidatov bomo upoštevali učni uspeh in druge dosežke v dosedanjem šolanju, nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter druga merila, določena v aktih družbe.
Štipendije, razpisane za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le kandidatom moškega spola.
VIŠINA ŠTIPENDIJE
Višina kadrovske štipendije ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih družbe.
UGODNOSTI, KI JIH PREMOGOVNIK VELENJE NUDI ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC GEOSTROJNIK RUDAR IN GEOTEHNIK:
•	kadrovska štipendija,
•	brezplačen zdravniški pregled,
•	brezplačni učbeniki,
•	sofinanciranje strokovnih ekskurzij,
•	kvalitetno praktično izobraževanje,
•	plačilo jamskega dodatka pri praktičnem izobraževanju,
•	brezplačna zaščitna sredstva,
•	brezplačna malica pri praktičnem usposabljanju z delom,
•	brezplačen prevoz s pogodbenimi avtobusi,
•	dodatek k štipendiji za uspešnost pri praktičnem izobraževanju,
•	možnost podaljšanja štipendije v programih PTI,
•	možnosti zaposlitve v povezanih družbah,
•	najboljši štipendisti bodo imeli prednost pri zaposlitvi.
O rezultatih izbora bomo kandidate obvestili po 20. avgustu 2012.
S R E C N O !
16
««Hm
31. maja 2012
^ Franc Avberšek, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, velenjskega inštituta ERIC-o, minister za energetiko, danes pa upokojenec, lovec in še kaj, je na nedavni lesarski kiparski delavnici akademski kiparki Dragici Lapajne Čadež pri »oprezanju« za svojim izdelkom ugotavljal: »V življenju sem opravljal mnogo pomembnih funkcij, ampak te niso nič v primerjavi z obdelovanjem lesa. To je zakon. Žalostno, a resnično, kar 65 let sem moral zoreti, da sem spoznal, da se lahko vozim tudi z 9 let starim avtomobilom in podobno.«
Ko so na mestnem stadionu začeli spuščati gasilsko zastavo in s tem naznanili konec državnega prvenstva, sta si res oddahnila. Boris Brinovšek in Jože Drobež sta bila 'kot lokalna' hkrati ponosna na svoje gasilske tovariše in to-varišice, trud pa je bil poplačan. Oddahnili si bodo tudi pri njih doma; Boris je namreč Jože-tov zet, imata pa srečo, da sta tudi ženi zapriseženi gasilki.
^ Le kaj je ob koncu prvenstva tako vneto pripovedoval trenutno Velenjčan Milan Djuričič Šmar-čanu Bojanu Prašni-karju, ki je Olimpi-jino trenersko klop zasedel pozimi, pred koncem sezone pa jo je zapustil. »Bojan, z mladimi je treba delati, saj pravimo, da na mladih svet stoji,« mu je morda Osije-čan Djuričič pojasnjeval, zakaj ostaja v Rudarju kljub ,samo' šestemu mestu.
V kavo mu je dajala menstrualno kri
Štiriindvajsetletna Afričanka Ju-miah si je očitno močno želela svojega šefa, saj se je kar leto dni posluževala neverjetne metode, da bi ga uročila, zaradi katere je proti njej zdaj vložena tožba. V mestu Choa
Chu Kang, zahodno od Singapurja, kjer je delala kot tajnica, je namreč svojemu nadrejenemu v kavo dodajala svojo menstrualno kri. To je počela kar leto dni, in sicer z namenom, da bi ga zapeljala. Strokovnjaki so povedali, v nekaterih kulturah takšen postopek res pomeni, da žrtev pade pod urok, tovrstno prakso pa naj bi uporabljala številna mediteranska in bližnjevzhodna ljudstva. Jumiah bo s svojim početjem vsekakor morala prenehati.
V bolnišnici izvedel, da je ženska
Steve Creelius, fotograf iz Denver-ja, je moral obiskati bolnišnico zaradi zdravljenja ledvičnih kamnov. Najbrž si predstavljate, kako je bil presenečen, ko mu je medicinska sestra po pregledanih izvidih spo-
ročila, da je Steve v resnici ženska. Rodil se je namreč z moškim in ženskim spolnim organom, četudi je bil slednji tako nerazvit, da ga Steve do obiska bolnišnice ni opazil. Ko se je vrnil domov, se je življenje fotografa spremenilo. Odločil se je namreč, da bo živel kot ženska, in postal je Stevie. »Spomnim se, ko sem kot otrok na skrivaj oblačila materine obleke in si nanašala ličila, seveda pa sem vse to pred drugimi skrivala,« je povedala Stevie. Stevova žena Debbie je možu tudi po odločitvi, da živi kot ženska, ostala zvesta.
Vztrajen kuža
Skupina kolesarjev je na Kitajskem nahranila potepuškega psa. Ko so nato nadaljevali pot, je kuža stekel za njimi, in čeprav so kolesarji mislili, da se bo ustavil, se pes ni dal. S kolesarji je tako potoval okoli 1700 kilometrov, od provin-
sarji, jim je prav mali potepuh dajal moč in voljo, da so nadaljevali pot. Kolesar Xiao Yong je začel pisati blog o pustolovščinah vztrajnega kužka, ki so ga poimenovali Xiao-sa. »Najprej nismo niti pomislili, da bi ga obdržali. Mislili smo, da nam bo sledil le kratek čas. A pokazal je veliko moči in volje in nam sledil vse do cilja,« je povedal Xiao Yong.
Na stranišču največ dve muhi hkrati
Pravila na Kitajskem so izredno pomembna in znano je, da se jih vsi držijo. Ni pa znano, kako bodo oskrbniki sanitirij poskrbeli za spoštovanje novega, njim določenega pravila, ki pravi, da v javnih stra-
Okradli športnika
Južnoafriški plavalec Cameron van der Burgh je te dni ostal brez polovice zbirke odličij in pokalov, ki jih je doslej osvojil. Medtem ko je treniral, so namreč v njegovo hišo vlomili tatovi. Specialista v prsnem slogu, svetovnega prvaka in rekorderja na 50 metrov ter favorita na olimpijskih igrah v Londonu je kraja prizadela. »Najpomembneje je, da se nikomur nič ni zgodilo. Kljub temu pa me je dogodek ze-
bo zelo težko, saj je ta pravilno napovedal zmagovalca na vseh sedmih tekmah Nemčije, pa tudi zmagovalca finala med Španijo in Nizozemsko. A v Kijevu so odločeni. »Pujs bo izide napovedal vsak dan ob 16.00«, so sporočile tamkajšnje mestne oblasti.
Pes vozi kolo
Karen Cobb iz Južne Karoline je zares lahko ponosna na svojega psa! Velikega štirinožca pasme bri-ard je namreč uspela naučiti kole-
ce Sečuan do Tibeta. Skupaj so potovali kar 20 dni; pes je pretekel 60 kilometrov na dan, nekaj časa se je tudi peljal, in se povzpel na 12 gora, višjih od 4000 metrov nadmorske višine. Pri tem pa ni bil le spremljevalec, ampak, kot so povedali kole-
niščih v Pekingu ne smeta biti več kot dve muhi hkrati. Odlok se nanaša na stranišča v javnih vrtovih, na železniških postajah, letališčih, bolnišnicah, trgovskih centrih in v hipermarkeih. Nenavadno pravilo so mestne oblasti določile z namenom, da bi poskrbele za boljšo higieno v običajno zelo umazanih kitajskih javnih straniščnih. Za zdaj pa še ni znano, ali bodo oskrbniki sanitarij tudi kaznovani, če strogih standardov ne bodo izpolnili.
lo pretresel. Pred vlomom sem bil 100-odstotno osredotočen na igre v Londonu, zdaj pa ni več tako,« je dejal plavalec in dodal, da gre za nenadomestljive predmete.
Pujs namesto hobotnice
Vsi se še spomnimo slavne hobotnice Paul, ki je med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki napovedovala izide nemške reprezentance. Ne boste veijeli: pred letošnjim evropskim prvenstvom je dobila naslednika -pujsa v Kijevu. Ponoviti Paulov uspeh
sariti, za kar je potrebovala deset tednov. Dve leti in pol star pes tako sedi na kolesu in z zadnjima tacama potiska pedala. Karen mu mora sicer pomagati, da se na kolo usede, pelje pa se pes povsem sam. Lastnica je zatrdila, da kuža kolesarjenje obožu- je, da pa sta imela na začetku precejšnje težave, ker se je zaradi pomanjkanja ustreznih mišic na zadnjih tacah zelo hitro utrudil.
Na prestolu
V	soboto v Rdeči dvorani niti ni bilo tako pomembno, da so velenjski rokometaši slovesno potrdili, da so prvi v državi. Še bolj to, da so prvi v tako imenovani celjski regiji.
Sinonim
Marsikje , tudi v naši dolini, so mnogi prepričani, da je boljše ravnanje z odpadki dejansko sinonim za višje cene. Pa zato ne bi imeli nič proti, če bi ostalo po starem. Pa ne gre!
V	Tešu je težko
Medtem ko nekateri še vedno niso prenehali opozarjati, da lahko novi blok 6 kvarno vpliva na okolje, predvsem na ozračje in s tem na ljudi, zaradi zadnji državnih (ne)ukrepov v Tešu že res bolj težko dihajo.
Čudno, prečudno
Slovenci smo daleč po svetu znani po lepo uglašenem petju. Zato je resnično čudno, da je naš državni zbor tako razglašen.
Manj revežev
Zadnje »čiste« na ministrstvu delo, družino itd. ter na Centrih za socialno delo so pokazale, da pri nas le toliko revežev, kot so nekateri prikazovali. Mnogi dobitniki pomoči so bili bolj moralni kot materialni reveži.
Vsak po svoje
V	Velenju imajo protokolarni objekt Vilo Bianco, v Šoštanju Vilo Mayer,
v Šmartnem le zidanico. Pa še to za zdaj le na papirju.
Vsem prijazni
Zdaj, ko je Velenje tudi uradno postalo še mladim prijazno mesto, je dejansko prijazno vsem. Uradno! pripominjajo nekateri.
Pripravljeni
Slovenski gasilci so v soboto na velenjskem stadionu pokazali svojo skrbno pripravljenost. To seveda ne pomeni, da smo lahko ostali brezskrbni pri svoje ravnanju.
Od kod pogled
Le dve leti sta bili potrebni, da je Lojze Peterle na glavo postavil svoj pogled na nadomestni blok 6. Ne vem, je to njegov pogled iz Bruslja ali Ljubljane.
31. maja 2012
»aH:AS
DOM
17
PRILOGA DOM
Strehe Metalko -aluminijaste, lahke in (skoraj) trajne
Podjetje Metalko Bučar iz Štor pri Celju je na slovenskem trgu prisotno že več kot tri desetletja. Njihove dolgoletne izkušnje in znanje na področju krovsko kleparskih izdelkov predstavljajo jamstvo za kakovost. Podjetje je najlažje opisati s sloganom »Vse za streho na enem mestu«.
Da vse skupaj resnično drži, dokazujejo številna priznanja za kakovost. Najbolj izstopa »Srebrni ceh« Gospodarske zbornice Slovenije, ki so ga prejeli pred nekaj leti na MOS-u v Celju, in sicer za strešno kritino Metalko LUX.
Kritina Metalko LUX je izdelana iz visoko kakovostnega barvno oplemenitenega aluminija, ki sta mu za trdoto dodana še mangan in magnezij, zato ima izjemno dolgo življenjsko dobo. Omenjena streha je pri mehanskih obremenitvah in v ekstremnih vremenskih razmerah (kot so orkanski veter, dež, toča, sneg, led) skorajda neuničljiva. Kot
Proizvodnja In montaža krovsko-klepariklh Izdelkov ter itrešne kritine ■CTIIIKO LUX
Prožinska vas 57, 3220 Štore
Tel.: 03 5771-495; gsm: 041 622-385 Fax: 03 5771-499; gsm: 051 603-579 E-pošta: metalko.bucar@siol.net
Streha za več generacij!
PREDNOSTI ALUMINIJASTE STREHE METALKO:
*	Izredno dolga življenjska doba, saj aluminij ne rjavi, se ne lomi in ne lušči
*	Celovita ponudba: VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU!
*	Močna in odporna na vse vremenske razmere
*	Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnje
*	Elegantna, daje lep videz klasičnega strešnika
*	Pestra ponudba različnih barv in izredna barvna obstojnost
*	Potrjena požarna varnost
*	Ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja
*	Okolju prijazna, ker je mogoče aluminij 100% reciklirati
30-letna garancija na material in barvo!
ZA BREZPLAČNO SVETOVANJE, IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE, NA GSM: 041/622-385. NAŠA VELIKA PREDNOST JE KVALITETNA, MODERNA STREHA IN VELIKA MNOŽICA ZADOVOUNIH KUPCEV. OBIŠČITE NAS IN Z VESELJEM VAS BOMO POPELJALI NA OGLED NAŠIH REFERENČNIH OBJEKTOV.
je znano, je aluminij zelo močan in lahek material, zato se s pridom uporablja pri izdelavi letal, ladij in v najbolj zahtevni gradnji.
Klasični strešniki dajejo videz elegantne strehe. Tudi izbira barvnih strešnikov je pestra. Sistem izdelave omogoča, da se življenjska doba še dodatno podaljša, stroški pri vzdrževanju pa so s tem minimalni ali pa jih skorajda ni.
Ker je aluminij povsem razgra-
dljiv material, so aluminijaste strehe Metalko okolju prijazne, a kljub temu je kakovost vrhunska. Aluminijaste strehe Metalko so varne tudi pred požarom. Skratka, streha Metalko je zaradi vsega naštetega odlična in (skoraj) trajna investicija.
V podjetju Metalko Bučar vam omogočajo tudi strokovno montažo in neverjetno, kar 30-letno garancijo na material in barvo.
Vrata Hörmann dnevno nudijo več udobja in varnosti
Oblikovne smernice
Potreba in želja sodobnega človeka po prijetnem bivanjskem in delovnem okolju je poskrbela tudi za preporod pri oblikovanju sodobnih vhodnih in garažnih vrat. Najprej moramo poudariti različne zunanje videze vrat, od najbolj preprostih do kasetnih ali drugače oblikovanih kril. Strukture površine so lahko lesno grobe, mikroprofilirane ali pa povsem gladke. Tu je širok barvni spekter, obogaten z raznimi dodatki iz nerjavne pločevine, ali pa je krilo celo v več barvnih odtenkih. Za ljubitelje lesnih dekorjev so na voljo najkvalitetnejše folijske prevleke v imitacijah lesa. Pomembne so tudi zasteklitve različnih oblik
z več vrstami stekla, ki popestrijo zunanji videz vrat. Vrata so lahko samo v osnovi pripravljena, tako da končni uporabnik namesti zunanjo oblogo po lastni želji - to so t. i. fasadna vrata, ki se ujemajo z vašo fasado. Dodatno prednost predstavlja možnost ujemanja motiva vhodnih in garažnih vrat v zunanji podobi.
Funkcionalnost
Kljub dejstvu, da je namen vhodnih in garažnih vrat na prvi pogled različen, pa so pričakovanja uporabnika zelo podobna. Od vseh vrat pričakujemo, da bodo kvalitetno izdelana in vgrajena. Pomembna je dobra izolativnost in tesnenje vrat, sploh pri današnjem trendu
HORM ANN
garažna in industrijska vrata
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
energetsko varčnih gradenj. Varnostno predstavljajo vrata zaščito pred nepovabljenimi obiskovalci (z različnimi načini varovanja in možnostjo javljanja položaja vrat). Funkcionalno vrednost ima tudi zunanja podoba vrat, kajti z njim dobi objekt končno celostno podobo. In nenazadnje, kot pravi tudi slogan podjetja Matjaž: »Ustvarjamo pozdrave«. Vrata imajo vsakdanji vpliv na dobro počutje uporabnika, ki ga pozdravljajo ob vsakem prihodu in odhodu.
Ponudba
Ponudba podjetja Matjaž, d. o. o., ki v Sloveniji zastopa vodilnega proizvajalca vrat, nemški koncern Hörmann, obsega široko paleto
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo
mcitjciz
Ustvarjamo pozdrave
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si
vrata LPU z debelino lamel 42 mm
Dom - prostor, v katerem preživimo veliko svojega časa, mora biti prijeten in topel.
Urejanje stanovanja je nikoli dokončana zgodba. Tako svoj dom vedno znova spreminjamo, dopolnjujemo, dograjujemo, izboljšujemo, iščemo zanj kar najbolj skladno in uporabno podobo. Pri opremljanju moramo uporabiti inovativnost, le tako se bomo v njem dobro počutili. Barve so element, ki nam pričarajo zadovoljstvo, saj veste, da barve naredijo dom. Bližajo se poletni meseci, ko bomo veliko prostega časa preživeli tudi na vrtovih in terasah. Vrtna sedežna garnitura naj bo udobna in odporna na vremenske vplive.
V prilogi boste našli nekaj idej in predlogov za nakup pohištva, toplotnih črpalk, čistilnih naprav, vrat, senčil, talnih oblog, strešnih kritin, streh, sončnih kolektorjev do nadstreškov za vaše jeklene konjičke. Pa tudi dober cement je temelj vsake odlične gradnje, zatrjujejo strokovnjaki iz Lafargea.
Ytong pa vam v prilogi ponuja nov program, z njihovimi prekladami si lahko postavite predelno steno sami. Čisto, suho, hitro in zelo ugodno, sicer pa več na njihovi spletni strani.
S stanovanjskimi krediti SKB boste lažje in hitreje uresničili svoje želje. Seveda pa ne pozabite na varnost vašega premoženja in pravočasno uredite zavarovanje.
NLB Stanovanjski kredit
V njihovem programu lahko izbirate tudi med prezračevalnimi sistemi, slemenjaki, žlebovi, snego-lovi, odtočnimi cevmi, obrobami in še čem.
Predlagamo vam, da obiščite njihovo spletno stran http://www. streha-metalko.si (galerija) in se še bolje seznanite z njihovimi referencami in možnostmi.
■
vrat za vse vrste objektov. Za individualne objekte nudimo pri garažnih vratih dvižna enokrilna, klasična dvokrilna, sekcijska dvižna, stranska sekcijska ali navojna rolo vrata Hörmann. V dvižna enokrilna in sekcijska dvižna vrata Hörmann je možno vgraditi tudi osebni prehod. Vsa vrata so lahko ročna ali pa s pogonom. Vhodna vrata Hörmann so lahko v kombinaciji jeklo - aluminij ali v celoti aluminijasta. Na voljo je širok spekter vzorcev, obsvetlob, nadsvetlob, odprtin za pošto in nadstreškov nad vrati. Nudimo vam tudi razna požarno odporna vrata, eno- ali dvokrilna, ki so lahko opremljena z dimotesnimi tesnili, elekt-roključavnicami, panik kljukami in zasteklitvami. Na koncu so tu pogoni za garažna in dvoriščna drsna ali krilna vrata, seveda z možnostjo enotnega upravljanja. Poleg individualnih lahko v celoti opremimo tudi najzahtevnejše večstanovanj-ske in industrijske objekte.
Omenjeni izdelki so v celoti izdelani v podjetju Hörmann in so dobavljivi v najkrajših dogovorjenih rokih; imajo vse potrebne certifikate za svoje lastnosti in garancije, kasneje pa tudi nadomestne dele in servisno podporo, ki pripada zadovoljnemu kupcu in uporabniku. Seveda vam nudimo kvalitetno svetovanje in vgradnjo.
Pravilnost odločitve za partnerstvo »Hörmann - Matjaž« potrjujejo dolgoletna tradicija in veliko število vgrajenih vrat po vsem svetu, zato bodite zraven tudi vi!
■ Zvone Jazbinšek, samostojni komercialist Matjaž, d. o. o.
r ^ !
•• I I
Nekatera doživetja so nepozabna.
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup stanovanja - z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero.
Vaša mesečna obveznost je lahko celotno obdobje odplačevanja kredita nespremenjena, če se odločite za kredit z nespremenljivo obrestno mero, ki ga lahko odplačujete tudi do 30 let. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalcem za osebne finance v NLB Poslovalnicah.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si
01 477 20 00
• «•••
PV i invest]-d.o.o.
Nepremičnine, naložbe, urejanje okolja in geodetske storitve
Za nove naložbene ritme
fjjjwwsjiw
NASI PROGR
» • r el
•	naložbe
•	nepremičnine
•	jamomerstvo in geodezija
•	urejanje okolja in gradbeni inženiring
•	gradbeno in komunalno vzdrževanje
••r«•«trot** *
Koroška cesta 62b, 3320 Velenje, tel.: 03/899 66 40, fax: 03/899 66 35, e-mail: info@pvinvest.si; www.pvinvest.si
DOM

31. maja 2012
Vrata, okna, podboji, podstrešne stopnice in ostalo stavbno pohištvo izbranih dobaviteljev do 15% uGODNEJE!
ž>
lesna
™ lipbled
DANA VELUX-
±glin
*Popust velja na celoten program izbranih dobaviteljev, razen-na-že -Znjžaoejzdelkes-Stopnia pepusra-jeoävisna-od dobavitelja. Akajaveja - do jO^OB^I ..
**Nakup na 2 do 12 obrokov je možen za imetnike NLB plačilnih kartic MasterCard in- KaiMa-tril-Velja' za posojilni-kartici). Najnižji zneSek obroka je 30 €, .višina' nakupa je odvisna' od-višine neporabljenega limita na kartici. Dodatna dokumentacija ni potrebna. Več iBformac]' na wWW.'sloven^les-'tfaovi^PSii'x,
Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70
Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66
Bliža se čas toč in neurij...
Zato skupaj poskrbimo za varnost vašega premoženja!
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
Zavarovalnica Maribor d.d.
Cankarjeva 3, 2507 Maribor, tel.: 02/2332 100, faks: 02/2332 530 e-pošta: info@zav-mb.si, spletna stran: www.ZavarovalnicaMaribor.si
KREDiTi ZA OSEBNO POTROŠNJO DO KONCA AVGUSTA Z NOMiNALNO OBRESTNO MERO 5,50 %.
Potovanje
Za uresničitev vaših želja.
od ideje do reauzaqje.
razmišljate o nakupu novega avtomobila in potrebujete nekaj dodatnih sredstev? Ali ste se odločili, da letos končno prenovite teraso? Se morda odpravljate na dopust? Da bodo vaše ideje lahko zaživele, izkoristite ugodno ponudbo Banke celje, ki do konca avgusta 2012 omogoča najem potrošniških kreditov po ugodnejši nominalni obrestni meri, in sicer 5,50 %.
ROK VRAČiLA DO DVEH LET. Če želite najeti potrošniški kredit Banke Celje z nominalno obrestno mero 5,50 %, je pogoj sklenitev turističnega zavarovanja z asistenco v tujini ali zavarovanje imetnikov kartic, najamete pa ga lahko z rokom vračila do dveh let. čim prej obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje ali njihovo spletno stran www.banka-celje.si, kjer va bodo pomagali poiskati ustrezno rešitev za vaše finančne potrebe.
informativni izRAČuN:
znesek kredita:................... 5.000,00 €
odplačilna doba:...........24 mesecev
obrestna mera:...........................5,50 %
strošek odobritve:...................60,00 €
mesečna obveznost:..........220,48 €
skupni stroški kredita:........449,41 €
skupni znesek odplačila: 5.449,41 € EOM:.................................................9,02 %
velja za datum sklepanja 31. 5. 2012.
0) banka celje
Kako izbrati
•	•	«V	_	•
najprimernejša notranja vrata
Proizvajalci ponujajo zelo različne tipe in izvedbe vrat, od bolj ugodnih gladkih lakiranih vrat pa vse do stilsko dodelanih in temu primerno dražjih masivnih in steklenih vrat. Ker vrata kupujemo za daljše obdobje, cena ne sme biti odločilen dejavnik. Na kaj moramo biti pri nakupu novih vrat še posebej pozorni?
Skladnost s prostorom
Vrata podobno kot drugo pohištvo sooblikujejo naš prostor, zato je pomembno, da jih uskladimo s preostalo opremo. Običajno jih kombiniramo s talnimi oblogami in stenami. Za temnejše prostore je priporočljivo izbrati steklena vrata, ki prepuščajo svetlobo in hkrati optično povečajo
prostor. Steklena vrata se podajo tudi med povezane prostore, kot sta kuhinja in jedilnica. Če nam primanjkuje prostora, je najbolje izbrati drsna vrata, ki jih lahko vgradimo v steno ali ob steni.
Namembnost
Pozorni moramo biti na morebitne posebne pogoje glede zvočne izolativ-nosti, klimatskih zahtev, tesnjenja in varnostnih zahtev, ki so
odvisni od vrste prostorov in namembnosti. Npr. v prostore, kjer obstaja možnost požara (kurilnica), je potrebno vgraditi kovinska protipožarna vrata. Pri prostorih, vkaterih so večje temperaturne razlike (hodnik , prehod v garažo), izberemo klimatska vrata, ki se ne krivijo.
Materiali
Z materialom in načinom površinske obdelave je tesno povezana tudi cena. Med cenovno najugodnejše spadajo izvedbe z dekorativno folijo v imitaciji lesa. Sledijo furnirane izvedbe gladkih vrat, nekoliko dražje različice lahko vsebujejo tudi vzorce s kombinacijo stekla, kovine ali usnja. Polnilo vrat je lahko kartonasto satje, močnejša in vzdržljivejša vrata pa so polnjena s perforirano iverno ploščo.
Dimenzije in odpiranje vrat
Pri izbiri vrat je pomembno, da pravilno izmerimo zidno odprtino, da se izognemo poznejšim težavam in dodatnim stroškom pri montaži. Natančno moramo poznati širino in višino odprtine ter debelino zidu. Višina odprtine se meri na gotovo postavljena tla. Standardne dimenzije slovenskih proizvajalcev vrat se lahko razlikujejo od mer tujih proizvajalcev. Določiti moramo tudi odpiranje vrat, ki je lahko levo ali desno. Pravilo je, da se odpiranje vrat določi, kadar odpiramo vrata k sebi; če so tečaji na levi strani, gre za levo odpiranje, in obratno; če so vrata pritrjena na desni strani, gre za desno odpiranje.
Kakovostna vgradnja je pika na i
Ne glede na to, kakšna vrata boste izbrali, je kakovost uporabe odvisna od njihove vgradnje. Vsekakor je najbolje, da si pred nakupom stanje ogleda pooblaščeni strokovnjak oz. monter, ki natančno izmeri odprtine in tudi svetuje izbiro tipa vratnega krila. Na osnovi izmer, stanja in vaših želja predlaga ustrezno rešitev.
Informacije in nasvete v zvezi s stavbnim pohištvom dobite v poslovalnicah Slovenijales Trgovine, kjer vam bodo z veseljem svetovali o materialih, priskrbeli pa vam bodo tudi priporočenega monterja, ki bo pred nakupom opravil natančne izmere in vrata tudi strokovno vgradil. Več na www.slovenijales-trgovina.si
KEMO ^PLAST
Razstavno prodajni salon Šentjur
Drofenikova 7, Šentjur, tel: 03 746 42 00, www.kemoplast.si info@kemoplast.si
Talne obloge, parketijaminatippreproge

31. maja 2012
»aH:AS
DOM
19
O senčilih
Sodobna arhitektura potrebuje senčila, še posebej, če se bo trend gibal k večji transparentnosti in večjim steklenim površinam. To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo.
Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Zaradi navedenega so senčila še posebej učinkovita tehnika za izboljšanje energijske učinkovitosti v zgradbah. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ti »inte-
Karol STUKLEK s.p.
Šmarjeta 8/b, 3211 tel.: +386 (0)3 491 fax: +386 (0)3 541 www.stuklek.si
- roletarctvo
Škofja vas 58 50 20 88
STUKLEK
■	žaluzije
■	pliseji
■	roloji
■	komarniki
■	rolete
■	markize
■	lamelne zavese
S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naše ponudbe.
ligentni« izdelki ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje ter hkrati privarčujejo dra-
goceno energijo.
Senčila pa zmorejo veliko več kot le to. Možnosti v oblikovanju in
dizajnu so tako rekoč neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo,da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanjem stroškov za osvetlitev (od 50 % do 80 %) in poslednično pripomore k boljšemu počutju. Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu pred računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV-žarkov (za 10 % do 40 % na stekleno površino).
Skratka, kopica razlogov je, da se odločite za kakovostna senčila, ki vam jih nudijo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju.
■
Les je naraven, estetsko lep, obnovljiv material ter kot tak: edini, ki v svoji zgradbi skladišči CO2, s tem pa pripomore k našemu boljšemu počutju v bivalnem prostoru in varovanju okolja. Nenehno se obnavlja iz tal, vode, zraka in sonca, nas povezuje in vrača v naravo. Je živ in diha z nami, hkrati pa se prilagaja vremenskim razmeram.
Zato za naš bivalni prostor izberimo lesena okna podjetja Maries PSP - tradicijo iz pohorskih gozdov.
Les je material, ki govori o prefinjenem občutku za estetiko in visoki ekološki osveščenosti njegovih uporabnikov. Bodite okoljsko osveščeni in napredni tudi vi!
KDO SMO MARLES PSP?
Smo proizvajalec lesenega stavbnega pohištva -oken, vhodnih vrat in senčil, ki jih že več kot 30 let vgrajujemo v izdelke, ki spadajo v višji kakovostni razred, v montažne objekte po vsej Evropi. Z dolgoletno prisotnostjo na evropskih trgih smo si pridobili veliko izkušenj, ki jih neprestano vgrajujemo v naše izdelke. Zadovoljni uporabniki naših izdelkov v več kot 30.000 stanovanjskih objektih v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji so dokaz za najvišjo kakovost naših izdelkov.
Individualna proizvodnja nam omogoča prilagajanje željam kupcev in sicer tako graditeljem novih hiš kot tudi tistim, ki se odločajo za menjavo stavbnega pohištva. Kakovost dokazujemo tudi z rednimi testiranji naših izdelkov na priznanih inštitutih. Imamo certifikat o skladnosti za vhodna vrata (Biotehniška fakulteta Ljubljana), znak kakovosti v graditeljstvu za okna in vgradnjo oken ter certifikate za okna s katerimi dokazujemo najvišje razrede zrakotesnosti, vodotesnosti in obremenitve na veter (Holz Forschung Austria, IFT Rosenheim Nemčija). Usmerjenost v razvoj je bilo in je naše osnovno vodilo, zato se uspehov na tem področju še posebej veselimo. Zadovoljstvo z razvojem energetsko varčnih in pasivnih oken je še posebej veliko, saj smo med prvimi v Evropi, ki se lahko ponašamo s tako kakovostjo lesenega okna.
TEHNOLOGIJA DANES ZA JUTRI
V	iskanju popolnosti ... pri izvedbi, tehnologiji in kakovosti.
V	podjetju Marles PSP se zavedamo odgovornosti do naših kupcev, zato investiramo v nove tehnologije, pri čemer ostajamo zvesti uporabi naravnih materialov. Na področju lastnega razvoja in kvalitete izdelkov, želimo ostati eden vodilnih proizvajalcev stavbnega pohištva, pri čemer smo veliko truda vložili v razvoj oken za pasivne in nizko-energijske hiše. To je bilo glavno vodilo odločitve investirati v visoko tehnološko opremo za proizvodnjo oken. Poleg tega pa postajamo fleksibilnejši v smislu dobavnih rokov in individualnih rešitev za naše kupce.
Temelj za uspeh leži v visoko profesionalni izvedbi, prvovrstni kakovosti in odgovornosti do okolja. Izstopamo v tehnološki dovršenosti, odličnosti oblikovanja in razumevanju naročnikovih potreb ter želja.
-	strešniki Polak E (ekstra) že od 5,30 € (z ddv)
-	transportni betoni
Proizvodnja transportnih betonov, prevozi z mikserji! UGODNE CENE!
POLAK ŠTEFKA s.p., Šmartno ob Paki • T: 03 588 50 65 • M: 051 607 337 E: betonski.izdelki.polaklgsiol.net • I: www.stresniki-polak.si
Ze od leta 1951
V družinskem podjetju Polak iz Gorenja že od l. 1951 izdelujemo strešne kritine. Smo med največjimi proizvajalci strešnih kritin v Sloveniji. Lani smo praznovali 60 let nepretrganega dela našega podjetja. Izdelujemo tudi betonske zidake, opažne zidake (za škarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne škarpnike.
Od avgusta 2011 proizvajamo tudi transportne betone vseh vrst. Proizvodnja je certificirana na Gradbenem inštitutu Igmat in popolnoma avtomatizirana. Dostava se izvaja z mikserji ali črpalko. Naše poslanstvo je proizvajati kvalitetne betone po ugodni ceni.
Strešnike Polak E (ekstra) izdelujemo na najsodobnejšem švedskem stroju znamke Abece. Proizvodnja strešnikov Polak E je računalniško vodena in robotizirana. Vsi izdelki so testirani po evropskih standardih in periodično preizkušeni v lastnem laboratoriju. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi strešniki Polak E, za katerimi stoji najsodobnejša skandinavska tehnologija, naša 60-letna tradicija in zadovoljni kupci.
Posebnosti strešnika Polak E (ekstra): Uporabljamo vrhunske nemške akrilne barve za barvanje strešnikov Eskstein - Einza (to je drugi največji nemški proizvajalec barv za strešnike). Strešniki so trikrat barvani (v masi ter na svež in suh strešnik). Strešnik Polak E se od drugih podobnih kritin na slovenskem trgu razlikuje po tem, da je narejen iz drobljenega, pranega vodnega, tj. rečnega peska, ki daje veliko trdnost strešniku in vpija zelo malo vlage, zato je zelo dobro zmr-zlinsko obstojen. Strešnik Polak E je (pod imeni drugih proizvajalcev) najbolj razširjen strešnik na Švedskem, Finskem in Norveškem ter v severni Nemčiji.
Strešniki Polak E (ekstra) = Pod trdno streho!
PRODAJNI SALON V LIMBUSU:
Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš tel: 02 42 94 594, , fax: 02 42 94 596 SALON IDEJ V LJUBLJANI:
Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana, tel: 08 20 52 850, fax: 08 20 52 852, e-mail: salonlj@marles-psp.si
marles psp
okna - vrati
LESENA OKNA -
srce in duša vašega doma
Podjetje Marles PSP proizvaja stavbno pohištvo, ki zagotavlja najvišjo kakovost in obstojnost, naravne klimatske bivalne razmere in ponuja širok izbor tipov oken s
tehnologijo, ki odgovarja na potrebe tudi nizko-energijske in pasivne gradnje.
IZKORISTITE SUBVENCIJE EKO SKLADA OB NABAVI LESENEGA STAVBNEGA POHIŠTVA!
Gradimo dolgoročno za svetlo prihodnost.
Marles PSP d.o.o. , Podvelka 3, 2363 Podvelka, Tel.: +386 2 87 70 302, Fax: +386 2 87 70 334, info@marles-psp.si, www.marles-psp.si
■
DOM

31. maja 2012
Ytong preklade za predelne stene
debeline 10, 12.5 in 15 cm ter dolžine 125 cm
Postavite
predelno
STENO
sami!
TTOfJG
Ytong r Dryfix
to
lepilo
CISTO, SUHO, HITRO in ZELO UGODNO!
Ytong zidne plošče
debeline
10, 12.5 in 15 cm
Več pri vašem prodajalcu in na www.ytong.si
Masivni les - dotik sprostitve
Melu, d. o. o., je ekskluzivni dobavitelj notranjih masivnih vrat v Avstrijo, Nemčijo in Irsko. Z njimi so zadovoljni najzahtevnejši kupci, bodite med njimi tudi Vi.
M
melu
Mizarstvo Selišnik, Raduha 56, 3334 Luče, tel.: 03 83 93 880, faks: 03 83 93 888 www.mizarstvo-selisnik.si, e-pošta: mizarstvo.selisnik@siol.net
Če primerjate dotik vaše roke ali stopala na masiven les ali na kakšen drug material, boste ugotovili, da se človek ob dotiku z lesom sprosti, saj je les topel, mehak in ne akumulira statične elektrike. Umetni materiali, kot je folija ali laminat, pa povzročajo naelektrenost in napetost v človeku, material je trd, hladen in elektrostatičen. Poleg vseh mobite-lov in računalnikov nam dodatno napetost povzroča še naelektrenost materialov, ki nas obdajajo.
Materiali, ki jih uporabljamo v hiši, so važni iz več razlogov; eden od njih je tudi bilanca zadržanega izpusta CO2 v ozračje. Les ima izvrstno bilanco, saj je naraven material in izpust CO2 pri predelavi lesa zelo majhen v primerjavi s plastiko, aluminijem in drugimi materiali. Z uporabo lesa naredimo uslugo sebi in okolju. Vse zgoraj našteto velja še posebej za notranja vrata, saj so del pohištva, ki se ga največkrat dotaknemo.
Včasih so notranja vrata sodila v kategorijo stavbnega pohištva. To pomeni, da so graditelji poleg oken in vhodnih vrat istočasno vgrajevali tudi notranja vrata. Vrata je vgradil kar zidar takoj po tretji fazi gradnje. Z razvojem pa je nastal suhomontažni podboj, ki je omogočil, da so vrata montirali šele po vgradnji talnih oblog. S tem se je seveda spremenila vloga notranjih vrat in preskočila so v kategorijo pohištva.
Vrata v tej kategoriji torej nimajo le vloge zapiranja odprtine med
dvema prostoroma, ampak je njihova vloga postala tudi estetska. Videz vrat se mora ujemati s konceptom hiše, talnimi oblogami, barvami sten in vrsto pohištva. Vrata imajo v hiši ogromno vlogo, saj so del pohištva, ki ga večkrat dnevno srečamo, primemo, odmaknemo, primaknemo, zaloputnemo ... Odprta imajo svoj pomen, prav tako tudi zaprta, z njimi torej izražamo tudi naše počutje in odnos. Površina vrat v hiši predstavlja velik delež vertikalnih
površin, zato ni vseeno, kaj visi na naših stenah. Energija naravnega materiala v njih je izrednega pomena za počutje v prostoru.
Zaradi takšnega pogleda na arhitekturo je nastala na trgu zelo velika ponudba različnih vrat. Ta so namenjena različnim okusom in tudi različnim potrebam. Vrata v sanitarije so npr. drugačna od vrat v kuhinjo, vhodna drugačna od
kletnih, vetrolovi drugačni od vrat v kleti itd. Pri izbiri ni pomembna le cena, ampak predvsem material, funkcija in estetika. Cenejša vrata so praviloma zgrajena iz iverice in folije ali kakšnih drugih umetnih tvoriv, kar pa dolgoročno pomeni večkratno menjavo vrat v stanovanju ali hiši, kakor tudi estetsko manj kakovosten produkt. Vrata iz folije ne dajejo naravnega, relaksacijske-ga občutka. Bivalni prostor izžareva drugačno energijo, če so v njem naravni materiali, usklajene barve in funkciji primerni izdelki. V takšnem prostoru se človek dobro počuti, zato priporočam izbiro masivnih vrat za notranje prostore.
V podjetju Melu, d. o. o., imamo za te namene zelo širok program za vse želje in okuse. Moderen dizajn, klasična vrata, funkcijska vrata iz različnih vrst lesa, z različnimi površinskimi obdelavami in vseh možnih dimenzij lahko kombinirate z vašim okusom. Na objekt pridemo izmerit odprtine in vrata izdelamo po vaših merah in željah.
Nasvet: pri izbiri notranjih vrat je najpomembneje, da so izdelana iz naravnega materiala, nato sta važni funkcija in estetika, cena igra šele drugo vlogo, saj je poceni nakup lahko dolgoročno tudi zelo drag in povzroča stalno slabo voljo in napetost.
■ Selišnik Alojz, univ. dipl. inž.
31. maja 2012
»»«čas
DOM
Slovensko
oblazinjeno
pohištvo
Po propadu nekoč uglednega slovenjgraške-ga podjetja Nova oprema oziroma po stečaju poznejšega TOM so številni delavci z znanjem in izkušnjami s področja tapetništva oblazinjenega pohištva ostali na zavodu za zaposlovanje brez vsakršne perspektive. Majhna skupina nekdanjih sodelavcev se je odločila, da ne bo sedela križem rok in se bo pri iskanju nove zaposlitvene priložnosti oprla na lastne in skupne moči.
Čeprav je bila odločitev tvegana, so sredi lanskega leta ustanovili podjetje in strnili znanje. Ker so izhajali iz vseh ključnih področij so kljub pomanjkanju virov v združitvi moči videli ključ do nadaljevanja dela, ki so ga opravljali dotedaj.
Podjetje Nova O deluje v najetih poslovnih prostorih v Mislinjski Dobravi, danes za nedoločen čas zaposluje osem delavcev.
"Izbrali smo najtežjo možno pot, tudi zato, ker so časi izredno težki. Potrebnega je bilo veliko poguma, a treba se je bilo odločiti, ali bomo na zavodu in brez vsega za naprej ali pa se lotimo
izziva. Ključno je, da smo pristopili timsko in tako tudi delujemo. Ekipa je tista, ki nas dela, eden od nas sam ne more ničesar in prav vsi smo enako pomembni," poudarja direktorica podjetja Polona Pec.
Po slabem letu dni delovanja so prisotni na 60 prodajnih mestih po Sloveniji, naročila postopoma pridobivajo tudi v tujini, tako na Hrvaškem, v Bosni in Avstriji, vrsta projektov je še v dogovorih, reference postopno pridobivajo.
Cilj podjetja je, da pokriva stroške in je zmožno zagotovili plače zaposlenim, hkrati pa, da je sposobno upravičiti zaupanje vseh v poslovni verigi, poudarjajo zaposleni.
Ključno se jim zdi, da so si lahko zagotovili delovna mesta, prihodnost sebi in svojim družinam, zato niti ne stremijo k doseganju visokih dobičkov. Pomembno se jim zdi tudi, da lahko nadaljujejo dobro tradicijo tapetništva na Koroškem, hkrati pa tudi, da so lahko ostali v svojih poklicih in na področju, ki ga poznajo, namesto da bi si iskali možnosti prekvalifikacije.
nova
o
Slovenske sedežne garnitur« NOVA O, nadaljujemo tradicijo tapetništva na Koroškem
Pohištvo za vsak okus in prostor
Sedežne garniture, kavči, počivalniki, obnova oblazinjenega pohištva, inženiring, ...
Izbirate lahko med široko kolekcijo barv in materialov, izdelamo tudi po meri.
UUUUUJ«
Vtc
Postorimo, Tominšek Henrik, Šentjanž 6,3332 Rečica ob Savinji
AKCIJA
NA VSO VRTNO POHIŠTVO
Lesna industrija Radlje ob Dravi - odprimo okno v prihodnost!
Že od rimskih časov, ko so bila okna prvič narejena, so skoraj samouv-nevna za nas.
Varujejo nas pred vremenskimi pojavi in nam omogočajo pogled v okolico, ki nas obdaja.
Okna so postala pomemben arhitekturni element vsake stavbe. Izbor pravilnega tipa, oblike, materiala in barve vplivajo na končni videz stavbe ter na počutje ljudi, ki živijo v njej.
Vizija Lesne industrije Radlje ob Dravi temelji na prepričanju v les kot naravnem in živem materialu, ki diha in nam omogoča zdravo življenjsko okolje. Zvočna izolativnost lesa je 3-krat boljša od zvočne izolativnosti plastike in aluminija.
Kvaliteta, kreativnost in razvojna naravnanost so osnovna načela našega podjetja. Pri razvoju in proizvodnji upoštevamo vse sodobne standarde kvalitete in varnosti. Naša proizvodnja lahko naredi okna različnih oblik z različnimi dekoracijami in dodatki (polkna, rolete, police ...), prav tako pa nam izziv predstavljajo okna, ki so namenjena za stavbe, ki so pod spomeniškim varstvom.
Naš glavni produkt so okna v izvedbi LES/ALU. To so okna, ki so na zunanji strani zaščitena z alu masko, ki les ščiti pred zunanjimi vremenskimi vplivi (sonce, toča, sneg ...) in tako omogoča dolgo življenjsko dobo okna. Prav tako pa lahko v letu 2012 s ponosom predstavimo svoj novi produkt, in sicer okno IV88 TERMO PROFIL, ki zadostuje za pasivne in nizkoenergijske gradnje.
To je le kratka predstavitev Lesne industrije Radlje ob Dravi. Našo pestro ponudbo pa si lahko ogledate z obiskom našega podjetja, na katerem bomo z veseljem prisluhnili vašim željam.
■
Stanovanjski kredit po vaši meri.
S stanovanjskim kreditom SKB si lahko lažje ustvarite dom po vaši meri. Vsi, ki boste od 01.06.2012 do 31.07.2012 v SKB poslovalnici v Velenju sklenili stanovanjski kredit, boste deležni naslednjih ugodnosti:
■	enoten strošek odobritve kredita 75 EUR, ne glede na znesek in ročnost ter
■	ugodna obrestna mera za kredite zavarovane s hipoteko.
SKB produkte odobrava skladno s poslovno politiko banke.
Poslovalnica Velenje, Cankarjeva 2 a, (03) 898 60 71, (03) 898 60 77
TEAM SLOVENIA
Glavni sponzor olimpijske reprezentance
Največji izbor - najnižje cene Lesnina Leveč, hiša s tradicijo!
Ponudba velja do 16. junija 2012
Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
■
DOM
22-
Sonce v vsak dom
Verjetno ste opazili, da je ves moj program naravnan na varčevanju, pridobivanju in hranjenju različnih energij, na naravi prijazen način. Vsi smo del narave in treba se je zavestno in moralno obnašati do okolja! Na vse zadnje pa s takšnim ravnanjem zelo veliko privarčujemo.
Ljudje vse premalo beremo, vsem nam dostopne podatke,
koliko energije daje sonce, veter, voda, zemeljska toplota in še bi lahko naštevali. Velika večina ljudi se opravičuje z besedo, da so vse te naložbe drage?!? Vendar nam z zelo enostavnim izračunom zastane dih, kako hitro se vse te investicije obrestujejo, povrnejo in na daljši rok omogočajo boljše, kvalitetnejše in predvsem varčnejše bivanje..
Že samo navaden solarni sistem
za 4-člansko družino se povrne v slabih dveh letih! Smo v takšnem zemeljskem pasu, kjer je sonca dovolj, včasih preveč... Pa še vedno ljudje grejemo sanitarno vodo z elektriko, oljem, plinom, nekateri pa morajo vsaki drugi dan zakurit v peč z drvmi, da imajo toplo vodo! Sonce sveti pa praktično zastonj! 4-članska družina za ogrevanje tople vode porabi preko tople sezone cca 400-500 l kurilnega olja in pri današnjih cenah tega energenta je to res velik nesmisel! Varčujmo kurilno olje za zimske, hladne dni,
ko ga bomo res potrebovali! Solarni sistem lahko tudi nadgradimo v pomoč ogrevanju, kar je zadnje čase pravi hit! Veliko ljudi se odloča, da poleg ogrevanja sanitarne vode, shranjuje viške toplote tudi za pomoč ogrevanja. Seveda je potrebno namestiti kakšen kolektor več od obstoječih in nam sonce preko dneva ogreje določeno količino vode tudi v zalogovniku, iz katerega pozneje porabimo vodo za ogrevanje prostorov, radiatorsko ali preko talnega sistema.
Fasada na hiši ... fasada je pred-

vsem toplotna zaščita in poleg tega opravlja še druge pomembne funkcije, za ustvarjanje ugodne bivalne klime v stanovanju in za boljše počutje vseh stanovalcev.
Fasada ščiti objekt pred ohlajanjem pozimi in poleti pred vdorom neznosne vročine skozi zidove! S fasado odpravimo različne toplotne mostove objekta, nenazadnje pa varuje vso gradbeno konstrukcijo pred propadanjem, ker material ne zmrzuje in se ne pregreva. Z izbiro pravega in kvalitetnega zaključnega sloja, pa poskrbimo predvsem paro--propustnost, vodo-odbojnost in pa, da je objekt lepši in prijaznejši do vas in okolice.
Nekaj iz programa® podjetja FORDSOLAR
•	Solarni sistemi- ogrevanje sanitarne vode, kolektorji vseh vrst, navadni-ploščati, evropskega proizvajalca z 10 letno garancijo, kot tudi vakumske, navadni odprti sistem ali tako imenovani Heat-pipe, vse vrste pritrdilnih sistemov za na strehe, solarne obtočne črpalke z potrebno elektroniko za krmiljenje, črpalke za polnjenje sistemov, eko-glikol, INOX izolirane cevi za povezavo sistemov itd
•	Fasadni sistemi - fasadni stiropor, brez ali s priklopom, lahko tudi grafitni, kjer povečamo izolativ-nost za cca 20 %, lepila, fasadne mrežice, vogalniki navadni, in odkapni, fasadna sidra in stiro-porni čepki. Pri nakupu fasadnega sistema nudim brezplačno izposojo stroja za rezanje stiro-pornih plošč!
•	Zaključni sloji - mozaični ometi, fasadne barve, akril, silikat, silikon. Izredno velika izbira različ-
31. maja 2012
nih barvnih tonov, hitra dostava na objekt, zaradi direktne dobave posebno ugodna cena
•	Izolacije Thermo - stiropor vseh vrst in debelin, stekl. in kamena volna .
•	Izolacije Hidro - talna, temeljna, vodna, strešna, parne zapore .
•	Zalogovniki - 500 do 5000 L z izolacijo in solar. izmenjevalcem .
•	Laddomat - naprave za polnjenje zalogovnikov - tip 21 in tip 21-60 ...
•	Bojlerji - sanitarni, kombinirani ,z dvema izmenj., 200 ali 300 L ...
•	Talna ogrevanja - izol. sistemske plošče vseh vrst, Alumplast 16x2 cevi, robni trakovi različnih dimenzij
•	Rigips - vse za suhomontažo, mavčne plošče, profili, vijaki, fug. mase
•	LED tehnika - bi osvetlili prostore, parkirišča, dvorišča ...? Varčno!
•	Vetrni generatorji - 12 V - različnih moči od 200-1000 W ...
•	Transport - doma in tujina do 3,5 T
Pri veliko od navedenih sistemov nudim pomoč pri ureditvi nepovratnih sredstev preko EKO-sklada Republike Slovenije
•	vloga za pridobitev nepovratnih sredstev
•	pomoč pri izpolnjevanju vloge
•	fotografiranje in dokumentiranje objektov za vlogo
•	izdelava predračunov
•	izvedbe sistemov
•	razni strokovni nasveti in ostalo Kar koli Vas zanima iz moje
ponudbe, mi pišite, me pokličite, zahtevajte ponudbo, z veseljem Vam posredujem želeno informacijo! Obiščite tudi www.fordsolar.si.
■
• SOLARNI SISTEMI - OGREVANJE SANITARNE VODE, POMOČ OGREVANJU • FOTOVOLTAIKA • VETRNE ELEKTRARNE 12V • ZALOGOVNIKI 500 - 5000L • TOPLOTNE ČRPALKE • TOPLOTNI IZMENJEVALCI • PRETVORNIK112 - 230V • PREVOZI DO 3,51
POPOLNI SOLARNI KOMPLET!
-bojler300l-2xtopl. izm.
(4 leta garancije)...siva ali modra barva
-2x plošč, kolektor -4 m2
(10 letgarancije)...certif. solar-keymark
■	kompl. solarna difer. elektronika s črpalko in 4xtipala...slo navodila
■	kompl. pritrdilna konstrukcija za 2 kolektorja - streha
■	15 m povezovalne ■ Izolirane Inoxcevl dn-16 2 x z kompl. priključki
■	vsi povezovalni In končni členi za dva ploščata kolektorja
■	raztezna 181 posoda - sanitarna za 3001 bojler
■	raztezna 181 posoda - solar za solarni sistem (glikol)
■	električni grelec za bojler s termo regulacijo 20 ~70°c 230v-2 kw- 6/4"
■	101 gllkola »eko - 35°c«
■	ročna polnilna črpalka za polnjenje
sistema z glikolom do3-bar
MOŽNOST PRILAGODITVE, ZAMENJAVE ALI RAZŠIRITVE VSEH SESTAVNIH DELOV:
Kolektoiji....navadni, vakumski, odprti sistem, HEAT-PIPE....NA ZALOGI! Bojlerji 200,300, dodatna vezava v zalogovnike - POMOČ OGREVANJU! Različne konstrukcije za različne vrste in naklone streh... NA ZALOGI! Pridobitev nepovratnih sredstev EKO - sklada RS do 25%. Pomoč pri vlogi... Možnost brezobrestnega plačila do 6 mesecev ~ DINERS! Računi, garancija, tehn. pomoč, brezplačni ogledi in nasveti.....
NAKUP NA OBROKE
Diners Club V™ ' V International'
Cena na obroke..2.299,00 € + DDV ~ DINERS Gotovinsko plačilo....10 % POPUST!....2.069,10 € + DDV
Ob nakupu kompleta prihranite PREKO 430,00 €* "Vrednost kompleta po posameznih cenah artiklov namreč presega 2.500,00 €
BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!
Vse informacije NON-STOP!
FORD ^ SOLAR
PRODAJA IN IZVEDBA: Uroš Premik s.p., 031 628 666, 041 628 666, fordsolar@gmail.com
www.cistilnenaprave-dezevnica.si V naši naravi je, da skrbimo za naravo.

Biološke čistilne naprave od 1 PE do 500 PE
K •
j 0:<|p '
^ 588
t h </38!
// ta L \1
1 lir p,
Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice
«P v*
v t
n
r ifi
Komposterji različnih
velikosti
" .-.^n. ■■ g	n
■ M
r IM	■ jrr

Čistilna naprava Clearfox nature deluje brez elektrike
'OStl
Okrasni rezervoarji za zbiranje in uporabo deževnice ->>■
ARMEX ARMATURE d.o.o., lvančna Gorica T : 0 1/ 7 8 6 9 2 7 flUl : lü/jö^Z V* :
Zakoni za zaščito okolja predpisujejo, da je potrebno odpadne vode pred izpustom v okolje očistiti. V mestih to opravijo centralne čistilne naprave, odplake iz vseh drugih oddaljenih in naseljenih stavb pa morajo uporabniki očistiti svoje hišne odpadne vode v bioloških čistilnih napravah.
Deluje samodejno, brez elektrike, nepokvarljivi sestavni deli
Biološka čistilna naprava Clearfox Nature sodi med majhne naprave, ki očistijo odplake do 16 oseb. Deluje povsem samodejno, kljub temu pa bo voda na iztočni strani tako očiščena, da jo lahko spustimo v ponikalnico ali potok. Med vstopom v prvi prekat se izvede zadrževanje in predčišče-nje, večji delci in blato se usedajo na dno, kjer nemoteno razpadajo. Po prehodu v drugi prekat odplake stečejo v zibelki podoben prekucni zadrževalnik, ki skrbi za enakomerno porazdelitev odpadne vode po vsem reaktorju, odplake pa prelije v bioreaktor pod njim. Bioreaktorski del sestavljajo prezračevalni elementi (naravni vlek skozi reaktor) in posebni nosilci, na katerih se razvijejo in nahajajo
čistilni mikroorganizmi. Odplake se od zgoraj navzdol kaskadno prelivajo čez čistilne stopnje, pri čemer se v enem prehodu tako očistijo, da lahko izstopijo v okolje. Majhno količino blata, ki prispe v ta del naprave, bakterije popolnoma razgradijo. Kljub temu da predelane ostanke zajame tok iztekajoče očiščene vode, je slednja veliko bolj čista, kot to zahtevajo predpisi. Naprava ima vse certifikate, ki jih zahteva slovenska in evropska zakonodaja.
Nizki stroški vzdrževanja
Dovod odplak in število nosilcev mikroorganizmov sta dobro uravnotežena, zaradi česar bo sposobnost čiščenja nespremenjena, ne glede na to, ali je naprava pod- ali preobremenjena. Če primerjamo desetletno delovanje podobnih bio-čistilnih naprav in seštejemo stroške delovanja ter čiščenja, se izkaže, da bodo stroški delovanja Clearfox naprave dolgoročno daleč najnižji.
jV_l\_TI
J\JUU1
£_!\
H-hl JJ^iHiiTTl
■

DOM
23
Les ne bo nikoli iz mode
Zahvaljujoč današnji tehnologiji in velikim številom inovacij v proizvodnji lesenih oken so današnja lesena okna bolj vzdržljiva, obstojna in trpežna, kot morda pričakujete. Trpežni laki na vodni osnovi, proizvodnja z računalniško vodenimi stroji, aluminij, napredno in kvalitetno okovje ter inovativnejši načini zasteklitve so samo nekatere od mnogih posodobitev današnje proizvodnje lesenih oken. Prav tako je možna hitra in preprosta izdelava kakršnekoli oblike ali dimenzije okna.
Eden od pomembnejših dejavnikov, ki prepričajo večino ljudi v nakup lesenih oken, pa je seveda zdravje. Za les pravimo, da "diha", kar pomeni, da če je v prostoru veliko vlage, jo les posrka vase, če pa je prostor presuh, se les suši in oddaja vlago. Lesena okna in
vrata so torej tudi neke vrste regulator optimalne vlage v prostoru. Prav zaradi tega so lesena okna po kakšnih 15 letih potrebna obnove, vendar pravilno in dobro skrb za okna lahko jemljemo tudi kot delo iz ljubezni do svojega doma.
Drugi dober razlog za izbiro lesa pa je ta, da proizvodnja lesenih oken ne povzroča nikakršne obremenitve za naravo. Les je v Evropi najbolj pogosta surovina in najbolj naraven gradbeni material, prav tako pa zaradi strogih evropskih predpisov za vsako drevo, ki ga podremo, moramo posaditi novega. Vsi proizvodi so zaradi tega tudi sledljivi nazaj do gozda, kjer je rasel les zanje.
Poleg naravne lepote in termičnih lastnosti lesa imajo lesena okna tudi to prednost, da videzu vaše hiše dodajo edinstven slog,
10 razlogov za izbiro lesenih oken
1.	Edini resnično ekološki gradbeni material.
2.	Je najboljši naravni izolator z odličnimi termičnimi lastnostmi.
3.	Ima brezčasen in eliten videz.
4.	Zaradi svojih lastnosti ustvarja zdrav bivalni prostor (nadzira vlago, onemogoča kondenzacijo).
5.	Možnost pridobitve eko subvencije.
6.	Najmanjši je izpust toplogrednih plinov pri proizvodnji.
7.	Najbolj »zelena« izbira (naravno razgradljiv, preprosta recikla-ža ali popolna obnova, les med rastjo absorbira Co2 iz zraka, kar zmanjšuje učinek tople grede, vsako drevo mora biti nadomeščeno z novim, kar je sledljivo po proizvodih).
8.	Odlične lastnosti lesa so: nizka teža, velika trdnost ter gostota, prožnost, izolativnost in ogromna paleta različnih vrst dreves naredijo les primeren za kakršenkoli okus ali potrebe.
9.	Les je odporen na vročino, vlago, zmrzal, korozijo ali onesnaženje, edino, kar potrebuje, je manjša skrb zanj približno enkrat vsakih deset let,
10.	Je enostaven za čiščenje, in vzdrževanje ter preprosto ... LES JE LEP!
življenje in eleganco.
Vzorcev ni potrebno imitirati, ker so naravni, na voljo pa je zelo
široka paleta različnega klasičnega in eksotičnega lesa iz vsega sveta.
Zdrav pogled na svet;
LESENAOKNA 7 UNIKATNAVRATA LESNIPELETI »KONSTRUKCIJSKIIES
t m
v mi
MIZARSTVOKOVAC
IJUBIJA55-333OM0ZRJE ^ 03 839 46 46
INF0@MIZAR5TV0-K0VAC.C0M
e O O (J Warst« Kova; d.o.o.
C O www.mizarstuo-kouac.coin
Heat Pipe kolektorji z vodoravnimi cevmi že na voljo
Kot prvi v Sloveniji vam ponujamo Heat Pipe kolektoije, ki zaradi svoje zasnove omogočajo učinkovito delovanje tudi pri vodoravno položenih vakumskih ceveh. Vsi ostali Heat Pipe kolektorji za svoje delovanje potrebujejo minimalno 150 stopinj naklona. Za instalacije na balkonske ograje tako do sedaj ni bilo učinkovitega Heat Pipe kolektorja, saj bi s krajšanjem vakuumskih cevi in s tem zmanjševanjem absorberja na eni cevi bistveno zmanjšali učinkovitost kolektorja. Z novim GreenLand Systems kolektorjem, pa lahko uporabimo normalne, 2 m dolge vakuumske cevi premera 100 mm, s čimer ohranimo zelo velik absorber na eni HeatPipe cevi. Povečali smo le debelino stekla, tako da je kolektor sedaj še odpornejši na udarce. Tako smo uspeli ohraniti učinkovitost 8-cevnega kolektorja tudi pri tem balkonskem kolektorju.
S tem kolektorjem se odpirajo mnoge možne postavitve na balkonskih ograjah, fasadi, strehi z orientacijo slemena v smeri S-J in še v mnogih drugih primerih. Kolektor lahko uporabite tudi kot nadstrešek na terasi, saj z njim dosežemo prije-
tno polsenco.
Na voljo imamo seveda tudi običajne vakuumske kolektorje s premerom cevi 100 mm in dolžino cevi 200 cm. Z njimi lahko učinkovito segrevamo vodo in stanovanje
celo leto.
Več informacij lahko dobite na spletni strani www.bioplanet.si ali nas pokličite in na dom vam bomo brezplačno poslali letak s podrobnejšim opisom kolektorja.
Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 01 5240 320.
■ RS, Bio Planet
(BBBBÖäÖÖBi BldlPLANET
RTTR PH ) Leskoškova c. 9e, Ljubljana
mmmmij 01 5240320j
najučinkovitejši vakuumski Heat Pipe
SONČNI KOLEKTORJI
Pravi vakuumski kolektor za katerikoli naklonski kot
-	sanitarna voda
-	dogrevanje stanovanja
-	ogrevanje bazena
- pokličite za brezplačno svetovanje in ogled
Izkoristite subvencijo EkoSklada
Varno pod streho
NIVO Stroj-kovina, d. o. o., je s svojim kovinskim programom na slovenskem tržišču prisotna že več desetletij. Podjetje se ponaša s tradicijo, strokovnim znanjem in kakovostnimi izdelki, zaradi česar navdušuje številne dolgoletne partnerje in končne uporabnike. Letos so pripravili različne tipe avtomobilskih nadstreškov, ki so atraktivnega in sodobnega videza ter vaše jeklene konjičke zaščitijo pred vremenskimi nevšečnostmi. Po želji izdelajo tudi nadstreške po meri, ki so prav tako cenovno ugodni, ter marsikatere druge kovinske konstrukcije po naročilu, te vas bodo zagotovo navdušile. Če potrebujete zaščitne mreže za zaščito oken ali separacijske mreže za sejanje raznih granulatov, so pravi naslov za vas. Poleg kovinskih izdelkov nudijo tudi plazemski razrez pločevine po načrtih.
Vabijo vas, da jih obiščete v poslovnih prostorih na lokaciji Cesta v Trnovlje 7, 3000 Celje, ali da jim posredujete povpraševanje na tibor. orac@nivo.si.	■
JŽPNIV0
^ i J. J.J.liLMIJI II
STROJ KOVINA d.o.o.
Ugodne cene in izdelava po želji naročnika. Nivo Stroj Kovina, Lava 11, Celje, Tel: 03 426 18 30
Za topel dom
Bukova drva
Naša drva so kakovostna in visokokalo-rična, saj les pridobivamo iz višje ležečih območij. So gosto zložena na paletah in razžagana na 25,33 cm in 50 cm polena.
Peleti
so sestavljeni iz 80 % bukovega in 20 % lesa jelke. Imajo visoko kurilno vrednost (5,38 KWh/kg) in nizko vsebnost pepela (0,88 %). Imajo evropski certifikat kakovosti
(DIN 51731). Pakirani so v 15 kg vrečah. Na paleti je 70 vreč (tj. 1.050 kg).
Premog
Nudimo vam viso-kokakovostni črni premog iz Nemčije, njegova kurilna vrednost je 30 % višja od ostalih premogov na trgu. Kurilna vrednost znaša 7700 kcal/kg. Odraža se po dolgem gorenju in ga nalaga-
mo samo enkrat do dvakrat dnevno. Vsebuje minimalno dima in emisij, pepela je od 4 % do 7 %. Pakiran je v vreče po 15 kg in v »big-bag« vrečah po 1.000 kg.
Lesni briketi
so z luknjo v sredini za boljše izgorevanje. Kurilna vrednost znaša 4900 kcal/kg in so odličen nadomestek drv. Pakirani so po 10 kg. Na paleti je 1.000 kg.
■
Za naročila in informacije obiščite našo spletno stran www.zatopeldom.com
ZA TOPEL DOM
Bukova drva	od 110,00 € za paleto
Peleti	od 199,00 € za tono
Lesni briketi	od 179,00 € za tono
Premog črni	od 369,90 € za tono
Informacije in naročila: Tel.: 03/ 572 80 80 www.zatopeldom.com
Izbira cementa in pravilno betoniranje
Osnovni temelj sodobne gradnje je cement, od katerega je v veliki meri odvisna kakovost gradnje. V trboveljski cementarni Lafarge ponujajo cemente za praktično vse vrste aplikacij. Izbira cementa je odvisna od namena gradnje, izpostavljenosti betona kot končnega proizvoda in ne nazadnje tudi od zunanjih temperatur.
Modri cement, kot je označen univerzalni cement Lafarge, je
najpogosteje uporabljan cement. Primeren je za betone večjih prerezov in temperature nad 10 stopinj Celzija, zanj je značilen tudi daljši čas obdelanosti. Črni cement je primeren za zahtevnejše gradnje in za betone, pri katerih je pomembna tako začetna kot končna trdnost, najpomembnejša pa je odpornost na različne fizikalne in kemijske vplive ter uporaba ob nižjih temperaturah. Medtem ko se cemen-
ti v večini primerov uporabljajo za pripravo betonov, se zidarski cement uporablja za pripravo malte za zidanje in izdelavo zunanjih in notranjih grobih in finih ometov. Priprava malte je hitra, enostavna in ekonomična, saj je zidarskemu cementu potrebno dodati le še pesek in vodo.
Pri mešanju betona v mešalcu najprej zmešamo vso potrebno vodo s 3-4 lopatami agregata. S tem
preprečimo kasnejše sprijemanje cementa v grudice. Nato dodamo cement in mešamo tako dolgo, da grudice cementa izginejo.
Dodajamo agregat, dokler beton ne doseže želene konsistence. Beton mešamo približno 3 minute, dokler ni optimalno premešan. Po možnosti naj se optimalna zmes doseže, ko je os mešalca v vodoravnem položaju. Beton je potrebno vgraditi v roku ene ure, poleti se ta čas skrajša za polovico - na pol ure. Pri vgradnji betona se je potrebno izogibati stresanju betona
z višine nad 1 metrom.
Beton, vgrajen v opaž, se mora zgostiti z vibriranjem ali tlačenjem, da zmanjšamo delež zračnih por. Za olajšanje procesa betonira-nja ne smemo narediti betonske mešanice preveč goste ali preveč redke, betonska mešanica naj bo kompaktna.
Prve tri do sedem dni po betoni-ranju je potrebno beton zaščititi pred prezgodnjo izsušitvijo in obremenitvijo, in sicer s prekritjem z gradbeno folijo ali škropljenjem z vodo ali posebnim sredstvom za
zaključno obdelavo ali puščanjem betona dlje časa vgrajenega v opažu - pokritega.
Če beton z izsušitvijo prehitro izgubi vlažnost zaradi toplote, sončnega sevanja in vetra, postane krhek in lahko nastanejo razpoke.
Za naročilo brošure o pravilnem betoniranju pošljite svoj naslov na info@lafarge.si.
■ Dušan Bajda, tehnični svetovalec, Lafarge Cement Trbovlje
■
SPORT
naHl AS
31. maja 2012
Naslov prvaka brez poraza
V soboto se je zagrnila zavesa za 21. državnim rokometnim prvenstvom v prvi ligi - V zadnji tekmi so rokometaši Gorenja gostili v šaleško-savinjskem derbiju Celje Pivovarno Laško in še 31-ič zmagali
Stane Vovk
Za rokometaši Gorenja je vrhunska sezona. Že pet krogov pred koncem prvenstva so osvojili drugo lovoriko v več kot polstoletnem obstoju kluba in v novi sezoni bodo znova igrali z najboljšimi evropskimi moštvi. Skupaj z njimi so se v elitno ligo prvakov kot podprvaki uvrstili tudi Celjani. V novoustanovljeni evropski ligi bosta igrala Cimos Koper in Trimo Trebnje. Iz lige je izpadlo Šmartno, torej samo eno moštvo, ker je že po 11. krogu zaradi finančnih težav izstopila Loka. Prvoligaško druščino pa
bosta v novi sezoni popestrila SVIŠ iz Ivančne Gorice in Sevnica.
Rdeča dvorana v soboto resda ni bila polna, toda vseeno je kakšnih 1300 gledalcev ustvarili imenitno, pravo evropsko razpoloženje. Huronskemu navijanju so seveda dajali ton najzvestejši navijači obeh
Celjani in Velenjčani pač obstaja večno rivalstvo, pa če potrebujejo točke ali ne. In takšen pridih je imela tudi sobotna tekma. Morda ga je najlepše opisal mladi celjski vratar Urban Lesjak: »Že s prvim sodnikovim žvižgom smo pokazali, da to ne bo revialna tekma. Derbiji
za vsako žogo, na trenutke je bil ta obračun celo preoster. To je že drugič spomladi (prvič na tekmi s Koprom na sliki) občutil domači krožni napadalec Dino Bajram. Tu in tam pa je bilo slišati s tiste strani, kjer so bili gostujoči navijači, na tekmah pogost nešportni refren
Sprejema
Novi slovenski prvaki so v začetku tedna obiskali Gorenje, kjer so jih sprejeli in jim čestitala za velik uspeh predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, član uprave in predsednik kluba Uroš Marolt ter član uprave Branko Apat. Po uvodnem druženju, nagovoru predsednika in uradnem slikanju, se je ekipa razdelila v tri skupine.Vsaka skupina si je ogledala svoj delovni proces, fantje pa so tudi stopili za tekoči trak in sami poprijeli za delo.
Nove prvake je v torek sprejel tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in jim čestital za velik uspeh.V imenu občine je klubu podaril zmaja z imenom Pozoj, novi direktor kluba Tomaž Juršič pa se mu je za sprejem zahvalil z žogo s podpisi igralcev.
Jure Dolenec - najboljši domači strelec derbija
klubov, domači Šaleški graščaki in gostujoči Florjani.
Obe ekipi sta nastopili oslabljeni, toda tisti igralci, ki sta jim trenerja Branko Tamše in Vladan Matic dala priložnost, so navduševali s svojo igro vseh šestdeset minut. In ušteli so se tisti, ki so morda pričakovali, da bo to bolj revialna tekma. Ko sta sodnika označila začetek tega šaleško-savinjskega obračuna, je bila ta beseda pozabljena. Med
med Velenjem in Celjem obstajajo, odkar smo bili čisto majhni. Vedno smo si želeli zmagati v Rdeči dvorani, Velenjčani v naši in ta naboj bo gotovo ostal celo življenje. Bila je lepa tekma, veliko zadetkov. Bil je to pravi praznik rokometa, ki si ga ta šport v Sloveniji tudi zasluži. Domači so bili boljši in čestitamo jim.«
Skratka, oboji so večkrat prikazali vrhunsko igro, tako rekoč so grizli
namenjen sodnikom: c....., c......
Cilj domačega trenerja in igralcev je bil, da prvenstvo končajo nepo-raženi, gostje pa so vsekakor upali in želeli, da jih bodo kot edini v tej tekmovalni sezoni premagali. To se ni zgodilo in rokometaši Gorenja so osvojili kar 59 točk od možnih 60. Edino točko so izgubili v 2. krogu na gostovanju v Kopru (35 : 35). Celjani so po novem porazu za njimi na drugem mestu zaostali za 13
točk, tretji Koper, lanski prvak, pa kar za 16.
Dvorana se je skorajda razletela
Prvi polčas je bil bolj ali manj izenačen. Domači so nekaj časa vodili za gol, tudi za dva, po eni tretjini tekme pa je sledilo prvo vodstvo Celjanov (13 : 12). Toda domači rokometaši so spet stisnili zobe, dosegli tri gole po vrsti in na odmor odšli z golom prednosti. Tudi v drugem polčasu je bil ritem silovit. V tem delu tekme so bili Velenjčani tisti, ki so lovili prednost gostov. Pivovarji so jim kar petkrat ušli za gol, nazadnje dobrih deset minut pred koncem (25 : 24). V preostalih minutah tekme pa se je dvorana dvakrat skorajda razletela ob sijajnih akcijah 'os', ki so bile v tem delu igre resnično strupene za goste. Najprej so znova trikrat zapored zadeli mrežo pred tem zelo razpoloženega gostujočega vratarja Urbana Lesja-ka, ki je zamenjal Matevža Skoka (skupaj sta zbrala 11 obramb, Ivan Gajič v domačih vratih pa 12). Po zadnjem izenačenju na tekmi (25 : 25) in novem vodstvu domačih (26 : 25) se je gostujoči trener Vladan
Matič odločil za predvsem v hokeju pogosto videno potezo. Namesto vratarja je na parket poslal sedmega igralca. Domači so se ubranili napada, kapetan Marko Bezjak pa je z zadetkom čez celo igrišče poslal žogo v prazna vrata za vodstvo 27 : 25 in povzročil nepopisno navdušenje med domači navijači. Pet minut pred koncem tekme pa nova čudovita akcija, ki sta jo s tako imenovanim cepelinom sklenila Marko Bezjak in Niko Medved za vodstvo 32 : 27. Pivovarji so bili dokončno utišani, gledalci so vstali s sedežev in do konca gromovito spremljali zadnje minute tekmovalne sezone 2011/2012 in nestrpno čakali na zadnji pisk sodnikov, bratov Branka in Iztoka Pirca iz Krškega. In potem se je zasluženo penil šampanjec. Igralci obeh ekip so si športno čestitali za sijajno sezono, kajti tudi Celjani so bili z drugim mestom z njo nadvse zadovoljni, veliko veselja, navdušenja pa je seveda bilo tudi, ko so domači rokometaši prejeli velik pokal. Zasluženo, v pravkar končanem prvenstvu so pač igrali šampionsko.
Po napeti tekmi, napornem prvenstvu, pa so si igralci in navijači nato pozno v noč dajali duška.
Is iS JO
Upravičeno ponosni
Kapetan Gorenja Marko Bezjak: »Težko je v tem velikem slavju, navdušenju najti prave besede ob izjemnem uspehu. Za nami je popolna sezona. Zasluženo smo prvaki, zasluženo se veselimo naslova. Zdržali smo, osvojili smo ga brez poraza. Treba je čestitati vsem fantom, navijačem, vsem v klubu, pokroviteljem ... Vsi s(m) o zaslužni za ta naslov. Hvala vsem. Verjeli smo vase, dobro smo bili pripravljeni, smo odlično moštvo. Niti v sanjah nismo pomislili, da bomo prvenstvo dobili brez poraza. Upam, da ga bomo prihodnje leto ponovili, čeprav se že sedaj zavedamo, da bo to zelo težko. Pred nami so počitnice; mislim, da smo si jih pošteno zaslužili. Potem pa bomo seveda nestrpno čakali začetek novega prvenstva.«
Klemen Cehte: lepo je zaokrožiti sezono z zmago, pa čeprav je bila za nas dobljena že pred petimi krogi. Pač nihče noče izgubljati, še zlasti ne v derbiju, pa če potrebuješ točke ali ne. Igrali smo na vso moč, pokazali, kdo je bil glavni v letošnjem prvenstvu, in ostali nepremagani. Končali smo, tako kot smo želeli in kot so od nas pričakovali naši navijači. In sedaj gremo, se ve, na počitnice.«
Jure Dolenec: »Vedeli smo, da bo tekma težka. Mi smo želeli skleniti prvenstvo brez poraza, Celjani pa nam kot edini vzeti skalp. Bili smo mesec dni - ko smo tudi teoretično postali prvaki - zunaj pravega tekmovalnega pogona. Toda zdržali smo in
Kapetan Marko Bezjak je igralce ohladil s penino
brez poraza končali to fantastično sezono. Na to smo res ponosni. Ponosni pa smo tudi na naše navijače, ki ogromno svojega prostega časa namenjajo nam. Vse prvenstvo dihajo z nami in so nam v veliko podporo. Dejstvo je, da smo vso sezono igrali vrhunsko in prepričljivo osvojili naslov. Pokazali smo, da ima ta ekipa ogromne zmožnosti. V glavnem smo še zelo mladi in verjamem, da bomo v naslednji sezoni še boljši. Vemo, da bomo tudi v prihodnje
trdo delali. Skratka, tukaj se piše ena lepa, še ne končana zgodba.«
Uroš Mlakar, predsednik kluba: »Čeprav nobena ekipa ni potrebovala prvenstvenih točk, so oboji v prestižnem lokalnem derbiju želeli zmagati. S svojim profesionalnim odnosom so navdušili, pa morda razočarali tiste - verjamem, da jih ni bilo veliko -, ki so predvidevali, da bo to bolj srečanje, ne pa boj za zmago. Tekma je postregla s fantastično borbenostjo, lepimi
zadetki, čudovito vzdušje je bilo v dvorani. Na koncu naša zaslužena zmaga. Vse to je bilo, skratka, pika na i na fantastično sezono. Čast in privilegij je biti v tem trenutku predsednik takšnega kluba, kot je Gorenje. Hvala igralcem, navijačem, sponzorjem ... Danes je res bilo užitek biti v dvorani.«
Branko Tamše: »Naslov je vsekakor plod dobrega dela, dobrega kadrovanja v klubu. Trdo smo delali vseskozi, verjeli v svoje sposobnosti, svojo moč; to nam je prineslo
izjemen rezultat. Samo eno točko smo izgubili. Mislim, da bo to težko še kdaj ponoviti nam ali kateri koli drugi ekipi v Sloveniji. Liga je zelo močna, veliko je ekip, ki lahko premagajo tudi najboljše, zato je ta dosežek še toliko večji. Resnično sem ponosen na to ekipo, ki je dosegla, kar bo ostalo zapisano v zgodovini rokometa, tako slovenskega kot velenjskega.
Sebastijan Anžič, vodja Šaleških grašča-kov: »Rokometaši so nam znova polepšali življenje. Vsi naši člani dajo na vsaki tekmi vse od sebe in s tem upam, da precej prispevamo k dobri igri naših ljubljencev. V tem prvenstvu smo bili prvič čisto na vseh domačih tekmah in tudi v tujini. Bili smo med drugim tudi v Španiji, v Vallodolidu, in verjamem, da se bo ta tradicija nadaljevala tudi v bodoče. Trenutno nas je 113, po osvojenem prvenstvu pa pričakujem porast. Tudi sam sem presrečen, da navijam za takšno ekipo, kot je Gorenje. Oba naslova mi bosta dodatno ostala v spominu. Pred tremi leti, ko smo prvič osvojili naslov, sem bil na odločilni tekmi v Kopru zelo živčen. Pet dni pred njo sem dobil sina, nato pa dočakal še prvo prvenstveno lovoriko Gorenja. Se zgodovina ponavlja? Letos sem pred novim naslovom dobil hčerko. Čudovito. Veselje je nepopisno. A če je to kakorkoli povezano s tem, smo bili letos zadnjič državni prvaki ... Ostal bom namreč pri paru, za rokometaše pa verjamem, da nam bodo še velikokrat pripravili takšno veselje.«
■


SPORT IN REKREACIJA
25
Odšel Trifkovic prišel Rozman
Damjan Trikovic, otrok Rudarja, je ugotovil, da je čas za spremembo. Zato se je odločil, da prvič v življenju zamenjal nogometno okolje. Naslednji dve sezoni bo nosil zeleno-beli Olimpijin dres.
Medtem so tudi nogometaši Rudarja na počitnicah. Ponovno se bodo zbrali na stadionu 12. junija, ko bodo začeli priprave na novo tekmovalno sezono. Kot smo že pisali, bo rudarje tudi v novi sezoni vodil dosedanji trener Milan Djuričic s pomočnikoma Andrejem Gorškom in Milkom Verbotnom (trener vratarjev),
kajti upravni odbor kluba ga je na izredni seji soglasno potrdil za trenerja v prihajajoči sezoni.
Pred njim je Rudar zapustil tudi vratar Boban Savic, a je vodstvo kluba hitro poiskalo zamenjavo zanj. V Velenje je prišel 25-letni Matjaž Rozman, ki je svojo nogometno pot začel v Hajdini, nato igral za Ptuj, Aluminij, Interblock, od koder je odšel k nemškemu drugoligašu Greuther Furthu. Septembra lani se je s tem klubom razšel in od tedaj je bil prost igralec.
■ vos
TV 1 * *	«V t t ** V	«I 1 «V* XT	V***
Rudarjevi upi se tretjič najboljši v Nemčiji
Mladinci NK Rudar so pod vodstvom trenerja Francija Oblaka sodelovali na mednarodnem turnirju v Grevenbroichu v Nemčiji. Ob stoti obletnici domačega kluba so odlično zastopali slovenski mladinski nogomet. Najprej so v predtekmovanju premagali domačine z 1 : 0 (strelec je bil Ilič), nato FC TURU Dueselldorf (strelec Omerovič) ter igrali neodločeno z FC Galata-saray Rotterdam 1 : 1 (strelec Nabernik). Kot prvaki
svoje skupine so se v finalu pomerili s sovrstniki novega nemškega prvoligaša Fortuno Dueselldorf. Priložnosti so bile na obeh straneh, vendar se je tekma končala brez zadetkov. Pri izvajanju 11 m so bili Velenjčani zelo natančni (Ilič, Sinanovič, Nabernik Tevž, Bolha in Omerovič) in s 5 : 4 premagali razočaranega nasprotnika. S tem so že tretjič zapored osvojili ta turnir in dobili prehodni pokal v trajno last.	■
Sabljači bogatejši za dva državna prvaka
Na državnem prvenstvu v Mariboru 26. maja v floretu, 27. maja pa v meču je barve kluba Rudolf Cvetko zastopalo kar sedem sablja-čev, ki so z njega prinesli kar osem pokalov. V kategoriji floret kadeti (1995 in mlajši) sta nastopila Jure Mravljak in Lovro Fijavž - Bačov-nik. Lovru je uspel preboj na tretje
mesto, Jure je osvojil prvo mesto, Rok Kovač osmo, Domen Selan pa enajsto.
Lovro Fijavž - Bačovnik in Jure Mravljak sta skupaj s Klemnom Selanom nastopila tudi v kategoriji Floret mladinci (1992 in mlajši). Klemen je zmagal, Lovro je bil 3, Jure pa 5.
Dečki B (1998 in mlajši): 3. Luka Mravljak, 7. Domen Selan, 8. Rok Kovač, 9. Borut Mohorko in 10. Dominik Gajšek. Dečki C (2000 in mlajši): 2. Borut Mohorko, 3. Dominik Gajšek.
Meč: 2. Jure Mravljak, 5. Lovro Fijavž - Bačovnik.
■
Najboljša Nemka
V Velenju je bil v organizaciji Šaleškega teniškega kluba mednarodni profesionalni teniški turnir za ženske 'Velenje open 2012' za članice z nagradnim skladom 10.000 $. Nastopile so igralke iz 14 držav. Kljub težavam z vremenom so poskrbeli za odlično organizacijo, tako da so udeleženke zadovoljne zapuščale mesto ob Paki. Od slovenskih igralk je Anja Prislan končala nastope med posameznicami v polfinalu, v konkurenci dvojic pa se je uvrstila v finale. Kar nekaj igralk se je iz Velenja preselilo v Maribor, kjer so že začele nastope v kvalifikacijah.
Finale posamezno: Riedsam (Nem) : Zucchini (Italija) 6-1 6-3: dvojice: Friedsam (Nemčija)/
Lukacs(Madžarska) : Prislan (Slovenija), Raickovic (Nemčija) 7-6(3) 5-7 (10-4)
■
»Rudarke« v nedeljo s prvakinjami
V prvi ženski nogometni ligi sta do konca prvenstva le še dva kroga. Naslov so že osvojile igralke Pomurja. V 18. krogih so si priigrale kar 11 točk prednosti pred nogometašicami Slovenj Gradca na drugem in Rudarja Škale na tretjem mestu. Prav igralke iz Beltinec bodo v nedeljskem predzadnjem krogu (začetek tekme bo ob 17.30) gostovale v Velenju. Tekma bo za domače zelo pomembna. Če želijo
ohraniti upanje za osvojitev drugega mesta, morajo zmagati. V zadnjem krogu, v nedeljo, 10. junija, pa bodo Šalečanke gostovale v Jevnici.
Trenutni vrsti red: 1. Pomuije 44 (97:30), 2. Slovenj Gradec 33 (64:34), 3. Rudar Škale 33 (50:19), 4. Jev-nica 30 (53:37).
1. NLB Leasing liga, končnica za prvaka, 10. krog, :
RK Gorenje Velenje - RK Celje PL 34:31
Gorenje Velenje: Gajič (12 obramb), Taletovič, Melič 5 (1), Medved 6, Bezjak 5, Manojlovič, Dolenec 8 (4), Zaponšek, Rutar, Cehte 5, Miklavčič, Gaber 4, Golčar, Gams, Bajram, Dujmovič 1. Celje PL: Lesjak (6 obramb, 1-7 m), Skok (5 obramb), Perič, Potočnik 1, Mlakar 8, Žuran 5 (1), Toskič, Ranevski 3, Poklar 4, Metličič, Zelenovič 3, Žabič 2, Mačkovšek 5, Žvižej.
Sedemmetrovke: Gorenje V 6 (5), Celje PL 2 (1).
Izključitve: Gorenje 6 minut, Celje PL 10 minut.
Druga izida: Cimos Koper : Trimo Trebnje 31:24 (15:12), Maribor Branik : Krško 39:29 (19:16). Končni vrstni red: 1. Gorenje Velenje 30 tekem - 59 točk, 2. Celje PL 30 - 46, 3. Cimos Koper 30 - 43, 4. Trimo Trebnje 30 - 28, 5. Maribor Branik 30 - 24, 6. Krško 30 - 17. Končnica za obstanek: Jeruzalem Ormož : Krka 27:30 (14:17), Istrabenz Plini Izola : Ribnica Riko hiše 31:37 (14:19). Vrstni red: 1. Krka 28 tekem - 28 točk, 2. Ribnica Riko hiše 28 - 25, 3. Jeruzalem Ormož 28 - 19, . Istrabenz plini Izola 28 - 18, 5. Herz Šmartno 28 - 13. Lokam je izstopila iz lige.
Obetaven uvod v poletno sezono
V soboto, 26. maja, je v Slovenski Bistrici potekal prvi od serije atletskih mitingov za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije pod pokroviteljstvom zavarovalnice Vzajemna. V letu 2012 se bo v Sloveniji zvrstilo še pest takšnih mitingov, od katerih bo največji prav v Velenju na mestnem stadionu ob jezeru v četrtek, 14. 6., in bo tudi edini miting
v Sloveniji s statusom Evropske atletske zveze.
V Slovenski Bistrici so uspešno nastopili tudi velenjski atleti. Najbolj se je z zmago na visokih ovirah s časom 14,87 izkazal Peter Hriberšek. Nina Kokot je s 630 cm zasedla drugo mesto v skoku v daljino. Nac Visočnik se je s časom 11,00 v teku na 100 m in 49,79 v teku na 400 m uvrstil na tretje mesto v obeh disciplinah. Tretja v ženskem teku na 800 m pa je bila tudi Nada Simončič (2,31,06).
■
Župani na evropskem nogometnem prvenstvu
Od 15. do 18. maja je bilo v Tychyni na Poljskem 2. evropsko prvenstvo v nogometu za župane. Med 10 ekipami iz osmih držav (Poljske, Češke, Slovaške, Nemčije, Ukrajine, Avstrije, Italije in Slovenije) je bila tudi slovenska ekipa županov. Zasedla je 7. mesto ter ponovila rezultat s prvega evropskega prvenstva.
V predskupini je slovenska eki-
pa odigrala štiri tekme, v katerih je izgubila s Slovaško in Poljsko, neodločeno igrala z Italijani, premagala pa ekipo Južne Tirolske. Po doseženem četrtem mestu v predskupini se je v drugem krogu tekmovanja pomerila z Ukrajino, s katero je izgubila 3 proti 1. Tako je ekipa županov igrala za končno 7. mesto, kjer je premagala ekipo avstrijskih županov s 5 proti 0.
Ekipa županov ocenjuje nastop na evropskem prvenstvu kot uspeh, saj so ob športnem delu navezali veliko stikov z župani drugih držav. Prav druženje, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter možnosti za sodelovanje je dodana vrednost prvenstva. Šaleško dolino je v slovenski reprezentanci V Tychyni zastopal Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki. ■
Šoštanj z zmago iz Slovenj Gradca
Nogometaši Šoštanja proti koncu prvenstva dvigujejo svojo formo v Štajerski nogometni ligi.
V	24. krogu so v Slovenj Gradcu v soboto zaigrali zelo dobro iz slavili z rezultatom 5 : 1.
Prve pol ure srečanja gledalci niso videli zadetka, nato pa je domačega vratarja prvi premagal Glavina. Pet minut kasneje je z avtogolom za 2 : 0 zadel Ošlovnik in postavil izid polčasa.
Tudi v drugem delu so prvi zadeli gostje iz Šoštanja in preko Muratovič povedli s 3 : 0 v 56. minuti. Častni zadetek za Koroške gradnje v 60. minuti dosegel Navodnik, do konca srečanja pa sta na drugi strani za prepričljivo zmago Šoštanja zadela še Jamnikar in Ibrahimovič.
V	soboto ob o17. uri bodo Šoštanjčani odigrali še zadnjo letošnjo tekmo na svojem štadionu; v goste pod vilo Široko prihaja Peca. To bo neposreden dvoboj ekip, ki se borita za sedmo mesto, ki zaključuje zgornjo polovico lestvice Štajerske lige.
■
Koroške gradnje - Šoštanj 1 : 5 (0 : 2)
Strelci: 0 : 1 Glavina (30'), 0 : 2 Ošlovnik (35' - AG), 0 : 3 Muratovič (56'), 1 : 3 Navodnik (60'), 1 : 4 Jamnikar (65'), 1 : 5 Ibrahimovič (75') Šoštanj: Mušič (od 46' Verboten), Glavina, Gegič (od 80' Mahmutovič), Koca (od 72' Šlutej), Kraljevič, Bulajič, Muratovič (od 83' Jahič), Ibrahimovič, Mešič (od 56' Vasič), Spasojevič, Jamnikar
Vrstni red: 1. Šmarje 58, 2. Tehnotim Pesnica 51, 3. Podvinci Betonarna Kuhar 48, 4. Pohorje 47, 5. Drava 44, 6. Marles hiše 37, 7. Šoštanj 32, 8. Peca oba 32, 9. Kovinar Tezno 22, 10. MU Šentjur 19, 11. Boč Poljčane 16, 12. Koroške gradnje 16, 13. Carrera Optyl Ormož 14, 14. Krško 13
■
Ekipa slovenskih županov je osvojila 7. mesto.
MODROBELA KRONIKA

31. maja 2012
Hudo poškodovan pešec
Za pobeglim voznikom BMW še vedno poizvedujejo
Velenje, 22. maja - V torek malo po 22. uri se je na prehodu za pešce na Kidričevi cesti zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo poškodovan 47-letni pešec. Voznik, ki je nesrečo povzročil, je odpeljal naprej. Policisti ga še vedno iščejo, zato bi jim bile dobrodošle vse informacije morebitnih očividcev. Vse, ki bi karkoli vedeli o tej nesreči, naprošajo, da pokličejo na telefonsko številko Policijske postaje Velenje, 898 61 00, na številko 113 oziroma na anonimno številko Policije 080 12 00.
Nesreča se je zgodila pred križiščem Kidričeve in Kersnikove. Neznani voznik osebnega avtomobila BMW serije 5, temne barve, najverjetneje črne ali temno rdeče, z registrskimi tablicami celjskega območja in velenjskim grbom ter začetno delno registrsko oznako UP ali UT, limuzinske izvedbe, z litimi platišči in odbijačem športnega videza, je peljal po Kidričevi cesti iz smeri rondoja. Pred križiščem s Kersnikovo cesto je prehitel dva pred prehodom za pešce ustavljena avtomobila in trčil v pešca, ki je na prehodu prečkal cesto. Povzročitelj nesreče je odpeljal naprej po Kidričevi cesti, poškodovanega pešca pa so z reševalnim vozilom prepeljali najprej v dežurno ambulanto, potem pa v Bolnišnico Celje.
Zapeljal s ceste
Velenje, 22. maja - V torek dopoldne je voznik osebnega avtomobila na glavni cesti Vinska Gora-Spo-dnja Črnova zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča. V nesreči je utrpel telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v bolnišnico.
S sedeža vzel torbico
Velenje, 22. maja - V torek popoldan je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran pri Zdravstvenem domu. Vlomilec je s sedeža vzel žensko torbico z vsebino. Lastnici je povzročil za 200 evrov škode.
V nedeljo popoldne pa je bilo vlomljeno v avto, parkiran na Stantetovi. Vlomilec je iz predala armature vzel moško denarnico z vsebino.
Drzna tatvina
Žalec, 24. maja - V Šmatevžu na območju pristojnosti Policijske postaje Žalec so v četrtek trije neznanci prišli do stanovanjske hiše in lastnico prosili za vodo.
Voda tekla v dve stanovanji
Stanovalka ni odprla niti gasilcem
Velenje, 26. maja - V stanovanjskem bloku na Vojkovi cesti je 44-letna stanovalka v soboto povzročila poplavo v svojem stanovanju, voda pa je odtekala v dve spodnji stanovanji. Policistom in gasilcem, ki so prišli na kraj, ni odprla, zato so na silo vstopili v stanovanje in preprečili nadaljnje odtekanje vode.
Škode je za 10.000 evrov, povzročiteljico škode pa čaka kazenska ovadba za povzročitev splošne nevarnosti.
Medtem ko sta jo dva zamotila, se je tretji zmuznil v hišo in ukradel okoli 700 evrov gotovine.
Neznanec mu je povzročil hude telesne poškodbe
Velenje, 25. maja - V petek ponoči je v dežurni ambulanti iskal zdravniško pomoč mlajši moški, ki ga je na prireditvenem prostoru na Velenjskem gradu med prepirom fizično napadel neznani moški. Oškodovanec je utrpel hude telesne poškodbe, za storilcem kaznivega dejanja pa policisti še poizvedujejo.
Kriva ovadba in sum spolnega nasilja
Velenje, 25. maja - Policisti so v petek zvečer obravnavali prijavo oškodovanca, ki je povedal, da mu je neznanec iz garaže Mercator Centra odpeljal osebni avto znamke Hundai Accent, sive barve, v katerem je pustil kontaktni ključ.
Policisti so naslednji dan, ko je na
Operativno-komunikacijski center Celje poklical občan, odšli v Kavče in na travniku našli domnevno ukraden avto. Pri zbiranju obvestil pa se je pokazalo, da je prijavitelj podal lažno prijavo, zato ga čaka ovadba za kaznivo dejanje kriva ovadba.
Zoper njega pa policisti zbirajo obvestila tudi v zvezi s sumom storitve še dveh kaznivih dejanj, in sicer protipravnega odvzema prostosti in spolno nasilje, ki ju je v nedeljo zvečer prijavila mladoletna oškodovanka v spremstvu zakonitega zastopnika.
Več tatvin, tudi roparska
Velenje, 25. maja - Konec tedna se je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo več tatvin.
V	petek proti jutru je iz odklenjene garaže v Florjanu na območju Šoštanja izginilo motorno kolo cross izvedbe, znamke Suzuki 125 RM, rumene barve. Iz stanovanja v stanovanjskem bloku v Šaleku je izginilo več kosov zlatnine. Storilec je v stanovanje dan ali dva prej prišel nepojasnjeno. Izpred stanovanjskega bloka na Zidanškovi je nekdo odpeljal odklenjeno moško gorsko kolo znamke Blance, modre, bele in rdeče barve.
V	soboto, 26. maja, so policisti obravnavali prijavo kaznivega dejanja roparska tatvina. Mlajši oškodovanec je na Velenjskem gradu dvema neznancema posodil mobilni telefon, ki pa mu ga nista
vrnila, ampak sta za »uslugo« z njim fizično obračunala, potem pa zbežala. Za mlajšima storilcema še poizvedujejo.
Kolesar padel pod 'težo' alkohola
Velenje, 27. maja - V nedeljo popoldan je v dežurni ambulanti iskal zdravniško pomoč poškodovani kolesar, ki je pod težo alkohola padel na parkirnem prostoru pri pošti in pri padcu utrpel lažje telesne poškodbe. Preizkus z indi-katoijem alkohola je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku, s čimer pa se ni strinjal. Policisti so zato odredili strokovni pregled. Kolesarja niso pridržali, saj je bil z reševalnim vozilom prepeljan v bolnišnico, bodo pa zoper njega po prejeti analizi spisali obdolžil-ni predlog na sodišče, oddelek za prekrške.
Ostal brez denarja
Velenje, 28. maja - V soboto je zaposleni v Premogovniku ostal brez denarnice. Izginila je iz bele garderobe, oškodovanec pa je krajo prijavil v ponedeljek.
Odpeljali mercedesa
Velenje, 28. maja - Z makadamskega parkirnega prostora na Goriški cesti je v ponedeljek izginil osebni avto znamke Mercedes Benz E 220D, svetlo modre barve, registrskih oznak CE ZD-072, letnik 2001, vreden 11.000 evrov.
Voda v reki Paki je dobra
Velenje, 28. maja - V Šaleški dolini monitoringe tekočih voda redno opravljajo že več kot desetletje. Izvajanje monitoringa na dveh merilnih mestih (na Selu in v območju strnjene pozidave pri Cesti Talcev) že od leta 2006 financira Mestna občina Velenje.
Vzorčenje Pake je bilo v letu 2011 opravljeno štirikrat. Na vzorcih vode so v laboratoriju Inštituta ERICo Velenje naredili fizikalno--kemijske analize (temperatura, pH, kisik, specifična električna prevodnost, motnost, trdota, suspendirane snovi, KPKd, BPK5, amonij,
nitrat, nitrit, ortofosfat, sulfat, klorid, celokupni fosfor) in biološke analize. Lestvica za oceno stanja voda je petstopenjska: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo stanje. Rezultati so pokazali, da je kemijsko in ekološko stanje reke Pake na obeh vzorčevalnih mestih dobro. Stanje kakovosti reke Pake se od leta 2006 bistveno ne spreminja.
Primerjava s kakovostjo rečne vode na merilnih mestih drugih slovenskih rek pa kaže, da voda na vseh merilnih mestih dosega dobro kemijsko stanje. Ekološko stanje je
dobro le v 26 % vseh na slovenskih rekah odvzetih vzorcev; za večino slovenskih rek je značilno zmerno ekološko stanje. Podatki torej kažejo, da je Paka na merilnih mestih
Selo in v mestnem središču v slovenskem merilu (glede na ekološko stanje) med bolje ohranjenimi rekami.
■
Starejši - žrtve kaznivih dejanj
Nekatere raziskave kažejo, da starejše od 65 let kriminal manj ogroža, čeprav so v določenih kriminalnih dejanjih najbolj ogroženi. Starejši ljudje so zaradi psihofizičnih sposobnosti »dobra tarča« za kriminalce. Prvič: ker niso fizično močni, kar še posebej velja za starejše ženske, da bi se pri tatvinah in ropih lahko uprle storilcem. Drugič: ker veliko težje nadzirajo dogajanje okoli sebe, zato spretni tatovi pogostokrat ukradejo denarnico ali torbico, ne da bi lastniki to sploh opazili. Tretjič: tatovi in roparji so prepričani, da si starejši sploh ne bodo zapomnili njihovega opisa in samega dogodka. Zato upajo, da kaznivega dejanja sploh ne bodo prijavili ali policistom ne bodo dali uporabnih informacij. Starejši pa so za kriminalce zanimivi tudi zaradi domnev, da slednji hranijo doma gotovino in druge dragocenosti, zato ob vlomih ali roparskih tatvinah pričakujejo bogat plen. Danes so kriminalci zelo iznajdljivi in ne glede, ali gre za goljufe ali tatove, poskušajo žrtve z različnimi načini pripraviti do tega, da z njimi vzpostavijo kontakt, se jim približajo ali jih spustijo v svoj dom. Kriminalci se lahko izdajajo za terenske prodajalce, zastopnike, uradne osebe, obrtnike ali zgolj nekoga, ki potrebuje kozarec vode ali le informacijo. Pogosto delujejo tudi v parih, pri čemer ima ena oseba nalogo, da zamoti žrtev, medtem ko druga neopazno iz torbe vzame denarnico ali vstopi v stanovanje in začne iskati plen. Prevaranti, ki se izdajajo za prodajalce ali terenske zastopnike, ponujajo vrhunske izdelke po zelo ugodni ceni, kar se pozneje pogostokrat izkaže za cenen ali ničvreden izdelek. V takšnih primerih je veliko bolje preložiti nakup ob prisotnosti domačih ali koga drugega, da bi lahko dodatno presodil kvaliteto in ceno izdelka. Sicer pa je izdelke najbolje kupovati v trgovinah in pooblaščenih podjetjih, kjer ob nakupu izdelka kupcu izdajo račun in garancijski list. Dokaj pogoste so tudi oblike drznih tatvin ali celo ropov, ko storilci pozvonijo pri vratih žrtve in jo prosijo za uslugo ali pomoč; prosijo za kozarec vode, ker jim je postalo slabo; sprašujejo za ulice ali ustanove; iščejo soseda, ki ga ni doma; prosijo za denar, ker se jim je pokvaril avto, in v garancijo ponujajo nakit ali zlatnino, ki se pozneje izkaže kot ničvreden kič; prosijo za možnost uporabe stranišča ... z namenom, da pridejo v notranjost, kjer neopazno ali z uporabo sile ukradejo denar, nakit ali druge dragocenosti. Zaradi tovrstnih primerov je na vratih priporočljiva namestitev varnostne verige, ki omogoča komunikacijo, ne pa tudi vstopa v notranjost stanovanja. V sodobnem informacijskem času pa lahko postanemo žrtev kaznivega dejanja tudi brez neposrednega stika s kriminalcem. Goljufi uporabljajo tudi telefon in internet, da bi prišli do osebnih podatkov in podatkov o bančnem računu, da se lahko protipravno okoristijo. Zato je treba vedno takšne telefonske klice ter elektronska pisma (emaile) zavračati. V nobenem primeru pa nismo dolžni po telefonu ali elektronski pošte navajati svojih podatkov zaupne narave, med katere sodijo podatki o bančnem računu, številki bančne kartice in PIN kodi. To še posebej velja, če nas nekdo obvesti, da smo zadeli glavno nagrado pri igri na srečo, pa čeprav nismo kupili srečke ali igre na srečo sploh ne poznamo, in nas prosi za podatke, da nam lahko nakažejo denarno nagrado. Previdnost ni odveč tudi pri drugih oblikah, ko se goljufi predstavljajo kot predstavniki humanitarnih organizacij ali društev.
Starejši so pogoste žrtve roparskih tatvin na javnih krajih, kjer jim storilci iztrgajo denarnico ali torbico in zbežijo stran. Drugi način pa je namerno odvračanje pozornosti, da lahko sami ali s pomočjo pomočnikov ukradejo denarnico ali torbico. Na ulicah in trgih delujejo tudi goljufi, ki k starejšim pristopijo s prošnjo, da bi jim zamenjali denar, situacijo pa izkoristijo, da jim iz denarnice izmaknejo večjo vsoto denarja. Tovrstni goljufi so tako spretni, da starejši niti ne opazijo, da so oškodovani, in so pozneje postavljeni pred dilemo, ali so denar izgubili ali bili okradeni. Ne glede na to, ali se starejši zavedajo okoliščin izginotja denarja ali ne, dejanje je treba prijaviti na najbližji policijski postaji ali na številko 113, kar še posebej velja za primere, ko poleg denarja pogrešajo tudi osebne dokumente.
■ Adil Huselja
■
■
Iz policijske beležke
Prepir zaradi premoženja
Velenje, 23. maja - V sredo zvečer so se v stanovanjski hiši na Pohorskega bataljona v Pesju zaradi premoženja prepirali trije odrasli člani družine. Policisti, ki so posredovali v sporu, pa so vsakemu od njih napisali po en plačilni nalog.
Še policisti ju niso umirili
Velenje, 25. maja - V petek zvečer sta pred lokalom Winner kršila javni in red in mir pijana mlajša moška. Ker se tudi ob prihodu policistov
nista umirila, so oba pridržali do iztreznitve, obema pa izdali tudi plačilna naloga za dva prekrška.
Udaril ga je znankin fant
Velenje, 25. maja - V petek zvečer je pred lokalom Skalca moškega udaril znankin fant. Za njim še poizvedujejo.
Nedostojen v Knjižnici
Velenje, 26. maja - V soboto dopoldne se je v Knjižnici do uslužbenca nedostojno vedel mlajši
moški. Zaslužil si je plačilni nalog.
Na praznovanju sta se sprla
Velenje, 26. maja - V soboto zvečer sta se med praznovanjem rojstnega dene pred hišo na Paškem Kozjaku sprla polbrata. Starejši je med prepirom odrinil mlajšega, da je ta omahnil čez betonski zid na makadamski dovoz. Pri padcu je utrpel telesne poškodbe. Zdravniško pomoč je iskal v dežurni ambulanti in bolnišnici, kjer so ugotovili, da je utrpel lažje poškodbe. Zoper
kršitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo.
Žaljiv do partnerke
Šmartno ob Paki, 27. maja - V nedeljo zvečer se je doma v Malem Vrhu partner nesramno in žaljivo obnašal do zunajzakonske partnerke. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
En pijan pridržan
Policisti so v zadnjem tednu pridržali enega pijanega voznika, in sicer v četrtek.
Vredno pohvale
Tokrat gre pohvala Velenjčanu, ki je policistom v sredo, 23. maja, opoldne, izročil bankovce v znesku 100 evrov, ki jih je našel v reži bankomata pri Abanki. Policisti jih bodo vrnili lastniku. Pohvalo pa si zaslužijo tudi zaposleni v trgovini Interspar v Veleja parku, ki so policistom v petek, 25. maja, zvečer, izročili moško denarnico z vsebino. Policisti jo bodo lastniku iz Mislinje vrnili.
31. maja 2012
»aH:AS
UTRIP
27
Bridz ni samo miselni sport
V Šaleški dolini ga igrajo štiri desetletja - Čeprav je opredeljen kot miselni šport, ni zgolj možganska telovadba
Milena Krstič - Planine
Bridž je igra s kartami, ki jo v svetu igra blizu 60 milijonov ljudi. Je miselni šport. Kot šport ga obravnava tudi Mednarodni olimpijski komite. Njegove korenine segajo v Anglijo v konec 19. stoletja. Od tam se je razširil po svetu. V Sloveniji so ga začeli igrati pred drugo svetovno vojno v določenih krogih, v elitnih hotelih - v Mariboru v Slaviji, v Ljubljani pa v kavarni Evropa.
Po drugi svetovni vojni - za oblasti je bil preveč buržujski - so ga malo potisnili na stran, ponoven
dobro obiskani veliki mednarodni turnirji. »Tako kot so moderne igre v Šaleško dolino običajno prinašali študentje, se je to zgodilo tudi z bridžem. Študent psihologije Janko
Šaleški bridge klub je včlanjen V Športno zvezo Šoštanj in Bridge zvezo Slovenije
vitelj Šaleškega bridž kluba in prvi predsednik, pa tudi uspešen učitelj novih članov,« pravi Slobodan Kneževič, eden dejavnejših članov. Opiše nam tudi, kako se igra. »Igra se z 52 običajnimi kartami. Za mizo sedijo štirje igralci, ki sestavljajo dva para. Igralca, ki si sedita nasproti, sta partnerja. Igra par proti drugemu paru.«
Ligaški prvaki Slovenije
Da so letos osvojili ligaško prvenstvo Slovenije in postali državni prvaki, se jim razen majhne slave v lokalnem okolju (o tem smo poročali pred štirinajstimi dnevi) ne bo poznalo. Najbrž jih bo Športna zveza Šoštanj s točkami, pretočenimi v evre, nagradila in mogoče bo zadostovalo za plačilo osnovnih stroškov delovanja kluba.
Njihov član je velemojster Bojan Ambrož, najvišje rangiran igralec v Sloveniji
razcvet pa je pri nas doživel v šestdesetih letih, ko je nastalo tudi nekaj klubov. V slovenskih turističnih mestih, na Bledu, Obali, v Rogaški Slatini, so se odvijali zelo
Slobodan Kneževič: »Če poznate koga od bridžistov, samo omenite, da vas zanima...«
Mijoč in nekaj njegovih kolegov so pred 35 leti to igro prinesli v dolino in njihova zasluga je, da se je tukaj prijel. Mijoč je bil soustano-
Kje igrajo? »Bridžisti smo brezdomci. Igrali smo že na različnih lokacijah, trenutno igramo v Ribiškem domu ob Velenjskem jezeru, kjer nam brezplačno nudijo streho. V društvu je trenutno 30 registriranih članov, okuženih s to igro pa več. Nekateri so prenehali, a upamo, da okužba še tli in se bodo vrnili za mizo,« pripoveduje Kneževič. Želijo si novih članov in novih
igralcev. »Poiščite nas. Imamo tudi svojo spletno stran. Če pa poznate koga od bridžistov, samo omenite, da vas to zanima ... Taki smo, da vas potem ne bomo spustili iz rok. potem takega ne spustimo iz rok. Tako se vsake toliko časa nabere šest ali deset ljudi, za katere organiziramo tečaj, ki ne stane nič, naši inštruktorji pa vas naučijo osnov. Kasneje pa, če se odločite, da boste igrali bolj resno, bodo potrebni tudi rekviziti, včlanitev v kakšen klub. Igrati bridž ni tako komplicirano, kot misli večina ljudi.«
Bridž je igra za vse generacije. Ni omejen na starost, na izobrazbo, spol ... »Opredeljen je kot miselni šport, a ni zgolj možganska telovadba. Ima zelo visoke etične norme, za igro je potrebna psihična in fizična kondicija, zahteva koncentracijo, borbenost, hitro odzivnost ...«.
Zgodilo se je ...
od 1. do 7. junija
■	1. junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavsko-prosvetne-ga društva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovale glasbena šola, kino, knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza. Prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko;
■	v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali udarniško delo pri regulaciji Pake, so začeli Velenjčani kopati tudi jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejati cesto skozi Velenje;
■	komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skušal
rešiti ranjenega soborca;
-	3. junija 1963 so pričeli s prostovoljnim delom urejati osrednje velenjsko otroško igrišče; že prvi dan se je prostovoljnega dela udeležilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniških delovnih ur;
-	3. junija 1990 je koncern Gorenje v spremstvu sekretarjev za notranje zadeve in ljudsko obrambo Igorja Bavčarja in Janeza Janše obiskal predsednik takratne slovenske vlade Lojze Peterle;
-	v soboto, 4. junija 1983 so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge;
Osrednje otroško igrišče v Velenju (foto V. Pajk, hrani arhiv Muzeja Velenje)
-	5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predne-ka v Zavodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva;
-	6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem
ukvarjala s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno;
-	leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov počitniški dom z 62 ležišči;
-	leta 1999 so 6. junija nogome-tašice Škal osvojile slovenski pokal.
Pripravlja: Damijan Kljajič
Obvestilo
Sprememba poslovnega časa
Cenjene stranke obveščamo, da bomo poslovni čas NLB Poslovalnice Rudarska v Velenju prilagodili času največjega obiska strank v poslovalnici.
Od 1. junija 2012 bo odprta:
od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17. ure.
Prijazno vas vabimo v poslovalnico, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri urejanju vaših finančnih zadev.
nlbO
www.nlb.si
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
z oglaševanjem v naSh medijih!
H 1 i Ji i 11! r 11' [] i i' ' 11
038981750
JÜ
oroskon
Oven od 21. 3. do 21. 4.
V teh dneh vam energije, za razliko od mnogih v vaši bližini, res ne bo manjkalo. Če boste upoštevali navdih, lahko tja do sredine konca junija dosežete res veliko. Zvezde vas opozarjajo, da pri tem pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaš tempo hitrejši kot ga bo imela večina tistih, s katerimi delate. Dejstvo je, da boste na več področjih učinkoviti kot že dolgo ne. Vaše najmočnejše orožje bo dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Če bodo želje le prehude, vam jih ne bo težko zmanjšati. Z denarjem pa ravnajte previdno. Prihaja obdobje suše.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Ker še vedno ni vse zlato, kar se sveti, dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo vaš trud poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za druženje s partnerjem, saj vas močno pogreša. Ob njem se boste pomirili in napolnili z energijo, saj se imata iskreno rada.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Vaš finančni račun je žal vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse želje in potrebe, tako vaše kot družinske, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas, ni kaj. Če ga ne boste, boste tako finančno zabredli, da svojih financ še dolgo ne boste mogli spravit v red. Če razmišljate o kreditu ali kakšnem drugem posojilu, bodite previdni. Dobro premislite, saj veste, kako težko je vračati. Sploh, ko že zapravite. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Krivi boste tudi sami. Za štirimi stenami, kjer se vse preveč zadržujete, se res ne more zgoditi kaj romantičnega. Sobota bo naporna.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Do konca tega tedna bodo vse naravne sile in tudi dobre zvezde na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v teh dneh tedna predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa, ne volje ukvarjati. Do ponedeljka boste tudi precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Naslednji dnevi bodo tudi polni odličnih idej. Naenkrat boste vedeli, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili nič konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. In tega se dobro zavedate.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Prve dni junija, ki se jih že veselite, vam splet dogodkov žal ne bodo preveč všeč. Pa ne bo tak po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. Vedno znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste če boste dovolj pridni in skrbni. Žal je to daleč od resnice. Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Ne pustite se več izkoriščati!
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Že od nekdaj najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Tokrat se vam ne bo izšlo, če se boste držali tega načela. Če ne boste našli pomoči in dela enakomerno razdelili, bodo dnevi ob koncu tega tedna za vas precej naporni. Jezilo vas bo tudi, ker se pri neki uradni zadevi prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Ob tem zapletu pa se vam bo začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi. A vi to znate. Na finančnem področju bo vse dobro. Kar se ljubezni tiče, pa ta še spi. A ne bo več dolgo.
Tehtnica od 24. 9. do 23.10.
Če nekaj obljubite, se tega radi držite. Tudi tokrat bo tako. Ker pa ne boste odvisni le od sebe, ampak tudi od drugih, boste zelo nemirni. Čas vas bo stiskal za vrat, poleg dela v službi ga bo več tudi doma. Če ne boste znali odklopiti, boste pregoreli. In to boste začutili že v nekaj dneh. Ugotovili boste, da kljub temu, da večjih sprememb v nimate radi, velikokrat negre brez njih. Pritiski vslužbi vas namrečže nekaj časažalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite. Ob večerih boste pogrešali nežnosti in dolge pogovore. Partner v teh dneh ne bo razpoložen zanje.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Čeprav se maj izteka, boste zelo zaljubljeni. In prav zato boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj dolgih tednov. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir. Če ne gre za ljubezenski trikotnik, bo vmes velika ljubosumnost, ki lahko uniči še tako lepo zvezo. Vi slabe vesti ne boste imeli, saj dobro veste, kaj in kako čutite. Strah vas bo le, da ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. Morda gre le za majhno krizo po začetnem velikem navalu nežnih čustev, zato bodite potrpežljivi.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Ko boste že mislili, da boste lahko začeli uživati v prvih po poletju dišečih junijskih dneh, se bo vse obrnilo. Čez noč se vam bo nakopičilo toliko dela, da ne boste zmogli z njim opraviti hitro in temeljito. Obeti, da uspete dokončati do postavljenega roka, ne bodo dobri. Ne bo ne prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi. In prav zato vam bo tudi tokrat uspelo. A trpelo bo družinsko življenje, kar se vam zna vrniti kot bumerang. Partner nima več toliko potrpljenja kot nekoč. Ko bosta začela živeti drug mimo drugega, je to lahko začetek konca. Če si tega ne želite, raje zavrnite kakšno delo in se posvetite tudi partnerju. Saj denar ni vse!
Kozorog od 22. 12. do 20.
1.
Odločitev, da se boste tokrat šli zares in to do konca, boste začeli uresničevati že danes. Dobra novica je, da boste vse, kar boste začeli v teh dneh, tudi dokončali. In to prej kot sami verjamete. Največ težav boste imeli s tem, da se umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker ne boste imeli miru, ker boste nenehno hiteli. To je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. In to dobro veste, saj ne bi bilo prvič.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja pa se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam zadnje čase res veliko pomeni. Tudi zato, ker sploh ne veste, zakaj vam tako močno polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu, zato bodo napori hitro pozabljeni. Prihodnji teden se boste pomirili in pričeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, saj bo partner ne le razumevajoč, ampak tudi silno zabaven. Zato boste še najraje kar v njegovi družbi. Kislih obrazov in težav polnih ljudi imate dovolj že v službi.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
V prvih junijskih dneh vas čaka veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vračali energijo. Te pa res nimate več veliko, zato bodo kot balzam za vašo utrujeno in rahlo nervozno dušo. Planeti vam napovedujejo premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli ali delate prav ali ne. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. In do sredine prihodnjega tedna vam bo uspelo dokončati
vse, kar si želite. Maj vas je letos razočaral, junij pa vas ne bo.
TV SPORED

31. maja 2012
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
31. maja	1	1. junija	1	2. junija	1	3. junija	1	4. junija	1	5. junija	1	6. junija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pozabljene knjige naših babic:
Najdihojca
10.25	Male sive celice, kviz
11.10	Kot ata in mama, 7/7
11.35	Najboljše pičitnice na svetu,
igrani film
12.00	Poročila
12.05	Črno beli časi
12.20	Prava ideja, posl. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tarča
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Krtji sestrici, ris.
15.50	Larina zvezdica, ris.
16.00	Studio Kriškraš, lutke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Slovenski vodni krog: Nadiža
17.55	Hotel poldruga zvezdica:
Kajenje ubija, 9/15
18.30	Minute za jezik
18.40	Svetovalka Hana, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Med valovi, tv Koper
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: Skupaj za Evropo
00.30	Dnevnik, pon.
00.55	Slovenska kronika
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu, ris.
07.05	Zakaj? Zato!, ris.
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.45	Zabavni infokanal
10.30	Dobro jutro
13.15	Ugani, kdo pride na večerjo
14.50	Žogarija
15.15	Muzikajeto: Saksofoni
15.45	Turbulenca: Kako se
skoncentrirati
16.20	Mostovi
16.50	Evropski magazin
17.10	Univerza
17.35	Ars 360
17.55	Rokomet, kyalif. za EP (Ž), Slovenija : Švedska, prenos iz Velenja
19.50	Žrebanje deteljice
20.00	Nikoli ne reci nikoli, franc. film
21.35	Selma, 2/2
22.35	Sodobna družian I. , 6/24
23.00	Zbogom, Basra, dok. odd.
23.55	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	Tv prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Moji dve ljubezni, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači video
posnetki, zab. ser.
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad. Ljub 24u
19.00	24ur
20.00	Dokler naju jackpot ne loči, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Detektiv na Floridi, nan.
23.20	Vohun v nemilosti, nan.
00.15	Mentalist, nan.
01.10	24ur, pon.
02.10	Nočna panorama
18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Ministrski stol: Aleš Hojs,
minister za obrambo 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.35 Prodajno TV okno 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Dotiki gora: Čemšeniška planina 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo - ans Golte, ans. Nemir 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja, ponovitev- Dom
za varstvo odraslih Velenje 21.55 Videospot dneva 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.10 Novi Pimpan, ris. 10.15 Nočko: Palček, otr. ser. 10.25 Buba Guba, 9/10 10.45 Babica v varstvu, igrani film 11.00 Nepomembne stvari: Koledar 12.00 Poročila, šport, vreme 12.05 Sveto in svet: Skupaj za Evropo
13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Marči Hlaček, 7/26 16.10 Nevihte, ciklni in orkani, dok. nan.
16.15 Subtropsko podnebje, dok. nan.
16.20 V boju s časom, 7/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Posebna ponudba, potr. odd. 17.50 Hotel poldruga zvezdica:
Rojstni dan, 10/15 18.25 Risanka 18.30 Pujsa Pepa, ris. 18.35 Bali, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpski večer 2012, 1. del 21.20 Ans. Franca Miheliča 22.00 Poročila, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Ljubljana kot
prestolnica 00.15 Posebna ponudba, potr. odd. 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu, ris.
07.05	Zakaj? Zato!, ris.
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
10.50	Dobro jutro
13.35	Rad igram nogomet
14.05	Prisluhnimo tišini
14.35	Osmi dan
15.10	Mednarodna obzorja: Evro, naš
služabnik ali gospodar?
16.00	Lynx magazin, tv Koper
16.30	Črno beli časi
16.50	Mostovi
17.20	Alpe, Donava, Jadran
17.45	Knjiga mene briga
18.10	Istanbulska kuhinja, grški film
19.00	Aritmija
20.00	Rim, odprto mesto, dok. odd.
20.55	Sodobna družina II., 11/24
21.20	Kennedyjevi, 8/8
22.05	Peščeni planet, am. film
00.15	Lovec oblakov, anim. film
00.30	Kitajska kapitalistična
revolucija, 2/2
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.25 Tv prodaja
06.55 Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.55 Zakon brez ljubezni, nad.
08.55 Tv prodaja
09.10	Čista hiša, res. ser.
10.05 Tv prodaja
10.35 Moji dve ljubezni, nad.
11.30	TV prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.30	24 ur ob enih
14.00	Najboljši domači video posnetki
14.35 Brezno ljubezni, nad.
15.35 Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24 ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45 Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Minuta do zmage
21.00	Medaljon, am. film
22.00	24 ur zvečer
22.30	Medaljon, nad. filma
23.00	Eurojackpot 23.05 Medaljon, nad. filma
23.20	Doors, am. film 02.05 24ur, ponov. 03.05 Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo
11.50	Videospot dneva
11.55	Prodajno TV okno
12.25	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Miš maš, otroška oddaja
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Jesen življenja, ponovitev
19.10	Vabimo k ogledu
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice: Korzika
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Vabimo k ogledu
21.10	Ujemi sanje, razvedrilna oddaja
22.40	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
00.10	Prodajno TV okno
00.25	Videospot dneva
00.30	Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke.
07.20	Iz popotne torbe: Športne napake
07.40	Trije prašičji prašiči, gled. pred.
08.20	Bine, lutk. nan.
08.45	Studio Kriškraš
09.30	Palček David, ris.
10.00	Male sive celice, kviz
10.40	Najboljše počitnice na svetu,
igra. film
10.55	2012, leto nič, 9/12
11.30	Kino Kekec: Jaz in moj dežnik,
braz. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	Tednik
14.30	Slovenski magazin
15.00	O živalih in ljudeh
15.30	Na vrtu
16.00	Najnevarnejše poti sveta, 3/5
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Sobotno popoldne
18.30	Ozare
18.40	Olivija, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.30	Ljubim te, am. film
23.35	Poročila, šport, vreme
00.10	Maribor 2012, Evropska pres. kulture
00.25	Pri Pearsonovih (III.), 7/10
00.50	Najnevarnejše poti sveta, 3/5
01.40	Ozare
01.45	Dnevnik, ponov.
02.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.00	Infokanal
TV SLO T
08.30 Skozi čas 08.50 Pogledi Slovenije 10.10 Posebna ponudba, potr. odd. 10.40 Slovenski utrinki 11.05 Univerza 11.35 Osmi dan
12.05 Bolha v ušesu, predst. SLG Celje 14.00 Londonski vrtiljak 14.30 Nogomet, pred EP 2012,
zgodba o Franciji 14.55 Nogomet, pred EP 2012,
zgodba o Italiji 15.25 Rokomet, kvalif. za EP (Ž), Avstrija : Slovenija, prenos 17.15 Gimnastika, Šalamunov
memorial, prenos iz Maribora 20.00 Gimnastika, EP v ritmični
gimnastiki, posn. 22.00 Koncert Dan D 23.20 Bleščica, odd. o modi 23.50 Med valovi 00.15 Brane Rončel izza odra 01.55 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Igra vlog, zab. ser.
07.05	Medvedej Benjamin, ris. ser.
07.20	Dibo, ris. ser.
07.35	Lov na piškotke, ris. ser.
07.40	Waybuloo, ris. ser.
08.00	Lazytown, otr. ser.
08.25	Moji žepni ljubljenčki, ris. ser.
08.40	Mia in jaz, ris. ser.
09.05	Neobičajna šola, ris. ser.
09.15	Ben 10, ris. ser.
09.40	Jekleni mojstri, ris. ser.
10.05	Peklenske mačke, nan.
11.00	Zasebna klinika, nan.
11.55	Razočarane gospodinje, nan.
12.50	Bogate prijateljice, am. film
14.35	Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.35	Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser.
16.05	Petične nosečnice, res. ser.
17.05	Spogledovanje z nevarnostjo,
kanad. film
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Harry Potter in kamen modrosti,
am. film
22.50	Vonj po ženski, am. film
01.50	24ur, ponov.
02.50	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja -
Bralna značka 09.40 Ustvarjalne iskrice (21)-
čipkaste lučke 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike,
mladinska oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Žogarija, otroška športna
oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2027. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Moč glasbe nas združuje -Benedikt 2012, posnetek 1. dela koncerta 21.30 Videospot dneva 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Popotniške razglednice: Korzika 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
06.45	Kultura
07.00	Aleks v vodi, ris.
07.05	Nina Nana, ris.
07.10	Želejčki, ris.
07.15	Ančine nogice, ris.
07.25	Palček Smuk, ris.
07.30	Mojster Miha, ris.
07.40	Penelopa, ris.
07.45	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.55	Timi gre, ris.
08.05	Pipi in Melkijad, ris.
08.10	Franček, ris.
08.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.35	Gregor in dinozavri, ris.
08.45	Mala kraljična, ris.
08.55	Luka, ris.
09.00	Smrkci, ris. nan.
09.25	Bali, ris.
09.35	Kuhanje?, ris.
09.45	Žametek, ris. nan.
10.20	Žogarija, 6/10
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
14.35	Prvi in drugi
14.55	Alpe, Donava, Jadran
15.25	Na vrtičku: Nekoč in danes, dok. ser.
15.55	Z Montyjem Donom po
najlepših ital. vrtovih, 3/4
17.00	Poročila, šport, vreme
18.35	Gregor in dinozavri, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Misija Evrovizija
21.20	Portret
22.20	Poročila, šport, vreme
22.50	Ars 360
23.05	Maščevanje, 2/2
00.35	Alpe, Donava, Jadran
01.05	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
08.00 Skozi čas
08.25 Globus
09.00 Lynx magain
09.35 Slovenski magazin
10.00 Turbulenca: Kako se skoncentrirati
10.30 Žogarija
11.00 Rad igram nogomet
11.30 Čudežne goslice: Koncert
folklorne skupine Tine Rožanc 12.30 Glasbena matineja 13.10 Daftis in Hloa 13.30 Svetovni dan družin, posn. 15.45 Športni izziv 16.20 Nogomet: Pred EP 2012 -
Zgodba o Španiji 16.45 Nogomet: Pred EP 2012 -
Zgodba o Angliji 17.15 Gimnastika, Šalamunov
memorial 20.00 Državno prvenstvo v ulični
košarki, reportaža 20.05 Žrebanje lota 20.15 Gimnastika, ep v ritmični
gimnastiki, posn. 22.05 Bitka za doin Swat, dok. odd. 22.35 Neskončno trpljenje ali zgodba o na smrt obsojenem, dok. odd. 23.55 Stalin se vrača, dok. odd. 00.45 Osa, igrani film 01.05 Lasje igrani film 01.40 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Igra vlog, zab. ser.
07.05	Medvedek Benjamin, ris. ser.
07.20	Dibo, ris. ser.
07.35	Lov na piškotke, ris. ser.
07.40	Waybullo, ris. ser.
08.00	Lazytown, ris. ser.
08.25	Moji žepni ljubljenčki,ris. ser.
08.40	Mia in jaz, ris. ser.
09.05	Neobičajna šola, ris. ser.
09.15	Ben 10, ris. ser.
09.40	Jekleni mojstri, ris. ser.
10.05	Radovedni George, ris. ser.
10.25	Peklenske mačke, ris. ser.
11.25	Zasebna klinika, res. ser.
12.20	Fant iz soseščine, kanad. film
14.05	Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.05	Prenovimo sobo, res. ser.
15.40	Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser.
16.10	Petične nosečnice, res. ser.
17.10	Princesa in marinec, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	X Factor
22.30	Škrlatne vijolice, am. film
00.35	Ko pokliče tujec, am. film
02.20	24ur, ponovitev
03.20	Nočna panorama

06.10	Ars 360
06.25	Utrip
06.35	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Mihec in Maja
10.15	Iz popotne torbe, nan.
10.35	Notkoti, 8/10
10.50	Risanka
11.00	Tomažev svet, 4/12
11.05	Dedek v mojem žepu 19/66
11.20	Dedek v mojem žepu 20/66
11.30	Sprehodi v naravo, poučna odd.
12.00	Poročila
12.05	Ljudje in zemlja
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja -
Bralna značka 09.40 2026. VTV magazin, 10.55 Kultura, informativna oddaja 10.00 Športni torek, športna oddaja 10.10 2027. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Dotiki gora: Čemšeniška planina 10.45 Župan z vami: Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec 11.45 Naj viža - ans Golte, ans. Nemir 13.00 Ministrski stol: Aleš Hojs,
minister za obrambo 13.50 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.30 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo : spolnost med mladimi 18.45 Ustvarjalne iskrice - figurice iz cofkov
19.00 Pop corn, glasbena oddaja-
Franci Kek (Rock Otočec) 20.00 Jutranji pogovori 21.30 Pogovor in Pika. 22.00 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 22.50 Moč glasbe nas združuje -Benedikt 2012, posnetek 1. dela koncerta 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Ljubljana kot
prestolnica
14.40	Maribor 2012, Evrop.
prestolnica
15.00	Poročila
15.15	Alfa Beta, ris. film
15.40	Bali, ris.
15.55	Vrtni palček Primož, ris.
16.05	Bacek Jon, ris.
16.15	Ali me poznaš: Jaz sem lišaj
16.20	Deželica Pimpan, ris.
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Duhovni utrip
17.45	Pogled na ...
17.55	Hotel poldruga zvezdica: Križi in
težave, 11/15
18.30	Gozdna druščina, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetni raj
23.35	Knjiga mene briga
00.00	Slovenska jazz scena
00.50	Duhovni utrip
01.05	Dnevnik, ponov.
01.30	Slovenska kronika
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu pingvin, ris.
07.05	Zakaj? Zato!, ris.
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.45	Zabavni infokanal
10.55	Dobro jutro
13.25	Bilo je ...
14.50	Med valovi, tv Koper
15.30	Najnevarnejše poti sveta, 3/5
16.20	Pvi in drugi
16.40	Intervju - mag. marko Filli
17.30	Rim, odprto mesto, ital. dok. odd.
18.25	Prava ideja, posl. odd.
19.00	Aritmija
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Jaša Heifetz, nebeški goslač,
koprod. film
21.30	Margaret, am. film
23.10	Brez izhoda, 2/2
00.40	Aritmija
01.30	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	Tv prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači video
posnetki, zab. ser.
14.35	Brezno ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Rezervni načrt, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Franklin in Bash, nan.
23.25	Vohun v nemilosti, nan.
00.15	Mentalist, nan.
01.10	24ur, ponov.
02.10	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2027. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Pogovor in Pika. 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pravi ključi: Rdeči križ 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012, informativna oddaja
20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Aktualno: Upravna enota
Velenje 22.00 Videospot dneva 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
06.05	Kultura
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Studio Kriškraš
10.55	Ribič Pepe
11.15	Ali me poznaš, nan.
11.20	Zgodbe iz školjke: Palček
11.35	Razum, igrani film
12.00	Poročila
12.05	ARS 360
12.20	Umetni raj
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorje duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Mravljinčar, ris.
15.45	Metka in Zverinko Zver, ris.
15.55	Toni in Boni, ris.
16.00	Teo, ris.
16.05	Bine, ris.
16.30	Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser.
16.35	Moje rožnato življenje, dok. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Ugriznimo znanost
17.45	Eko utrinki, 5/5
17.55	Hotel poldruga zvezdica, 12/15
18.30	Minute za jezik
18.35	Žanov svet, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Odkrito
21.00	Irak, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Globus
23.35	Amerika, zgodba o ZDA:
Revolucija, 2/5
00.20	Ugriznimo znanost
00.45	Dnevnik, ponov.
01.10	Slovenska kronika pon.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu, ris.
07.05	Zakaj? Zato!, ris.
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, risanka
08.00	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
10.50	Dobro jutro
13.50	Aritmija
14.55	Moja Slovenija, ponov.
16.30	Bitka za dolino Swat, dok. odd.
17.00	Pogled na ., dok. ser.
17.15	Pogled na ., dok. ser.
17.30	Mostovi
18.05	Glasnik
18.30	Posebna ponudba, potr. odd.
19.00	Tatjana Remškar, portret
baletne umetnice
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Obama in jaz, dok. odd.
20.55	Muzikajeto: Uglasbljena poezija
21.25	Jesenski vrtovi, franc. film
23.20	Brane Rončel izza odra
00.50	Zabavni infokanal
06.05	Tedenski izbor
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bine, lutk. nan.
10.35	Hiša eksperimentov, 8/10
10.50	Zlatko Zakladko
11.05	V dotiku z vodo, 6/26
11.30	Oddaja za otroke
12.00	Poročila
12.05	Irak, dok. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Roli Poli Oli, ris.
15.50	Polžjegrajske zgodbe, ris.
16.00	Male sive celice,kviz
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca
18.00	Hotel poldruga zvezdica, 13/15
18.35	Kanopki, ris.
18.40	Pokec, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Jasmina, bosansko hercegovski film
21.35	Dedek mraz, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Prava ideja, gospod. odd.
23.35	Glasbeni večer
00.10	Turbulenca
00.40	Dnevnik, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu, ris.
07.05	Zakaj? Zato!
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
10.20	Dobro jutro
13.20	Sobotno popoldne
14.45	Duhovni utrip
15.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
15.30	Na vrtu
15.55	Črno beli časi
16.15	Ugriznimo znanost, odd. o znan.
16.40	Glasnik
17.05	Mostovi
17.40	Slovenci po svetu
18.10	Evropski magazin
18.25	Maribor 2012, Evrop. prestol.
kulture
18.45	Bilo je .
19.50	Žrebanje lota
20.00	Londonski vrtiljak
20.30	Športni izziv
21.00	Nogomet, pred EP 2012,
Spomini na 2008
22.00	Bleščica, odd. o modi
22.30	Bilo je .
23.40	Zabavni infokanal
pop pop
06.20	Tv prodaja
06.50	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	Tv prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Moji dve ljubezni, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači video posnetki
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Castle, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Lov na osumljenca, nan.
23.30	Vohun v nemilosti, nan.
00.20	Mentalist, nan.
01.15	24ur, ponov.
02.15	Nočna panorama
©
06.20	Tv prodaja
06.50	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.45	Tv prodaja
09.00	Čista hiša, res. ser.
09.55	Tv prodaja
10.25	Brezno ljubezni, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači posnetki, zab. ser.
14.35	Brezno ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Francoski poljub, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Na kraju zločina, nan.
23.30	Vohun v nemilosti, nan.
00.25	Mentalist, nan.
01.20	24ur, pon.
02.20	Nočna panorama
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Aktualno: Upravna enota Velenje
11.35	Videospot dneva
11.40	Kultura na dlani: EPK 2012, inf.

12.30 Prodajno TV okno 12.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: čebelice brenčijo in med nam
18.40 Videospot dneva 18.45 Jesen življenja, ponovitev -
klekljarska razstava v Mozirju 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2028. VTV magazin 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Podjetnik - 1.
del, izobraževalna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Strokovnjak svetuje: Reševanje
konfliktov 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf.oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	2028. VTV magazin,
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek, športna oddaja
11.10	Videospot dneva
11.15	Strokovnjak svetuje: Reševanje
konfliktov
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Ustvarjalne iskrice (22) -
objemček
18.20	Žogarija, otroška športna odd.
18.45	Regionalne novice 2
18.50	To bo moj poklic: Podjetnik - 1.
del, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Ob tednu gozdov, pogovor
21.00	Vabimo k ogledu
21.05	Regionalne novice 3
21.10	Pop corn, glas. odd. - Dadi Daz
22.10	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.40	Prodajno TV okno
23.55	Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Sedgwick, Marcus: Revolver
Mladinska dela Marcusa Sed-gwicka so znana po temačnosti in vpletanju napetih, temnih tematik. Revolver pa je roman, ki morda niti ni tako mladinski, saj ga bodo mladi bralci brali in dojemali s povsem drugimi občutji kot odrasli bralci.
Petnajstletni Sig Andersson živi s starejšo sestro Ano, očetom Einar-jem in njegovo novo ženo Nadijo v majhni koči nekaj kilometrov izven mesta v bližini zamrznjenega jezera. Po smrti svoje matere, ki se je Sig komaj spominja, so potovali od Aljaske prek prostranstev Rusije na Švedsko, kjer so se pred nekaj leti končno ustalili. Sigu nikoli ni bilo znano, zakaj so se podali na tako dolgo in zahtevno potovanje, ki ga je spremljal priokus bega, skrivnostnosti in revolver tipa kolt imenovan tudi mirovnik, ki je zaklad njegovega očeta.
Nekega dne najde Sig očeta mrtvega, na zamrznjenem jezeru je padel skozi razpoko v ledu. Sestra in Nadia se odpravita v bližnje mesto po pomoč, Sig pa ostane sam v koči s svojim mrtvim očetom vse dokler na vrata ne potrka tujec, ki mu razkrije očetovo zlatokopsko preteklost za katero bi bilo bolje, da ne bi nikoli izvedel. In ves čas je revolver na dosegu roke.
Benni, Stefano:
Marjetka
Sladkosnedka
Marjetka Sladkosnedka je bistra, malo pretežka, neomajno optimistična in brezmejno domiselna petnajstletnica z manjšo srčno napako, katere najljubši konjiček je pisanje čim slabše poezije in začetkov velikih romanov. Z ostalimi člani družine, mamo Emo, oboževalko žajfaste nadaljevanke Večna ljubezen, očetom Faustom, ki ne zavrže ničesar in najraje popravlja kolesa, starejšim bratom Hijacintom, ultrašem nogometnega kluba Naci-onal, mlajšim bratom Heraklitom in dedkom Sokratom, ki med sabo komunicirata telepatsko. Ustaljeno družinsko življenje na obrobju mesta, na periferiji za obvoznico, pa usodno zaznamuje prihod novih sosedov, diaboličnih predstavnikov nove, divje kapitalistične družbe.
Komični roman, ki se loti donki-hotovske obrambe lastne družine zoper hi-tech skušnjave brezvestnih Dobričev, je prepojen z avtorjevim sarkazmom, z izrazitim čutom za socialno pravičnost ter z drzno fantazijo.
Prochazkova, Iva: Goli
Puberteta je zelo posebno stanje. Neponovljivo. V puberteti je človek gol, kar pomeni, da se ga vse neposredno dotakne. Ta dotik vznemirja in zaboli hkrati. Vendar traja le kratek čas, veliko prekratko.
Vroče poletje, Berlin, podeželje ob češko-nemški meji in pet mladostnikov na pragu odraslosti. Silva je nadarjeno dekle, ki je nič ne dolgočasi bolj kot šola, je pa navdušena nad plavanjem po možnosti gola in se najraje zadržuje v naravi. Poletne počitnice preživi pri mami v Berlinu. Niklas si želi delati filme in se neskončno zaljubi v prelepo Evito, ki išče občutek popolne sreče in si pri tem pomaga z mamili. Filip je zaljubljen v Silvo, vendar je s svojim intelektualnim pristopom sam
sebi v napoto. V mislih Silvi pošilja ljubezenska pisma, vse dokler na protestih ne spozna Berenike. Robin ne more z ničimer zadovoljiti svojega očeta in se je umaknil v svoj svet, kamor le težko spusti kakega drugega človeka.
Najstnike povezujejo naključna srečanja, prijateljstvo ali ljubezen, predvsem pa to, da vsi iščejo svojo lastno identiteto v svetu, v katerem odraščajo.
Ammaniti, Niccolo: Jaz in ti
Roman o odraščanju, ki pripoveduje o stiski štirinajstletnega sramežljivega in vase zaprtega Lorenza. Je drugačen kot vrstniki. Želi si, da bi ga pustili pri miru, in se sprašuje, zakaj bi moral biti tak kot ostali. V družbo sovrstnikov se poskuša vklopiti s pretvarjanjem, najprej tako, da se skuša naredi nevidnega, potem tako, da se po zunanjosti prilagodi najnevarnejšim, in končno z nedol-
žno lažjo, da so ga sošolci povabili na smučanje, v resnici pa se skrije v domačo klet. Vse to, da bi zamotil starše, da jih ne bi skrbelo zanj.
Iz svojega namišljenega sveta je prisiljen stopiti v kruto realnost, ki mu podari občutje živosti.
Po literarni predlogi se v letu 2012 snema film v režiji Bernarda Bertoluccija.
Arjouni, Jakob: Idioti
Verjetno ste si že kdaj zaželeli, da bi se vam uresničila kakšna želja, kaj pa če bi obstajale vile, ki izpolnjujejo želje?
Med »idioti«, ki se znajdejo iz oči v oči z nenavadno prosojno vilo, ki ponudi, da jim bo izpolnila eno željo, so dominantna mati, nadarjeni filmski režiser, postarani avtor pogrošnih romanov in lokalni pijanec. Vendar ko se končno odločijo, kaj si želijo, in ko so njihove želje izpolnjene, se stvari obrnejo drugače, kot so si jih zamišljali. Petih kratkih, vendar zato toliko bolj grenkih in pikrih zgodbah prisili bralca, da premisli o svojem seznamu želja in o tem, da izpolnitev želje ne pomeni vedno nečesa dobrega. Bodite previdni kaj si želite, saj se vam prav to lahko tudi uresniči.
■ Pripravila MB
VELENJE
Četrtek, 31. maja
17.00 in 19.30
Dom kulture Velenje Komedija Vid Valič & Denis Avdic, udar po moško!
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert dijakov vzporednega izobraževanja
Petek, 1. junija
16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
16.30 in 18.00
Dom kulture Velenje Podelitev predšolske bralne značke
18.00 Vila Bianca Velenje
Odprtje razstave Tilčke Prpič
21.00 Terasa eMCe plac
RGB Series: Blue Vibes with rx:tx and CUF / Open air
Sobota, 2. junija
8.00 Cankarjeva ulica
Prodajno razstavna umetniška tržnica BazArt 2012
8.00 X
Tradicionalni pohod na Goro Oljko 2012 (od 8. do 9. ure vpis pohodnikov pri VEDET, od 9. do 11 streljanje (kapelca) in pikado (planinski dom), ob 12. razglasitev rezultatov, kosilo.
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica s spremljevalnim programom
10.30 Dom kulture Velenje
Otroška gledališka predstava Strahec
14.00 eMCe plac
Psyhaledic Gathering: Karman Energy
Nedelja, 3. junija
10.00 Mercator center Velenje
Ustvarjalna delavnica s pravljico
Kdaj - kje - kaj
-Rumena podmornica 18.00 Vila Bianca Velenje
Made in Velenje: Aleksandra Šuklar in Izidor Kokovnik
Ponedeljek, 4. junija
18.00 Dom kulture Velenje
Dobrodelni koncert Elektro in računalniške šole 18.30 Ribiški dom ob Velenjskem jezeru
Bridge turnir 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Sramota
Torek, 5. junija
dopoldan
Center mesta Velenje - mesto mladih 17.00 Vila Mojca Velenje
Ustvarjalnica za otroke in starše Torkova peta 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku 18.00 Dom kulture Velenje
19. Stopinje na odru 2012 -Zgodba o kruhu 19.00 Vila Bianka
15 let Hospica v Velenju Svečano praznovanje obletnice in preplet spominov Z ustvarjalci programa bo naša srca s pesmijo odpiral tudi Adi Smolar.
Sreda, 6. junija
dopoldan
Center mesta Velenje - mesto mladih 9.00 Dom kulture Velenje
Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije 2012 10.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev brezplačnih izobraževanj v Središču za samostojno učenje
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 1. junija
16.30 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina)
17.30 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina)
18.30 Hiša mladih Pilates
Sobota, 2. junija
10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica
Nedelja, 3. junija
9.00 Martinova vas
Iz kotla diši po sočnih zrezkih in enolončnicah Panonske nižine
Ponedeljek, 4. junija
18.30 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)
20.00 Hiša mladih
Svetniška pisarna
Torek, 5. junija
8.30 do 14.00
Dvorana Marof Srečanje lutkovnih skupin Slovenije
10.25 do 11.10
Kulturni dom Šmartno ob Paki Srečanje lutkovnih skupin Slovenije
18.00 Hiša mladih Joga
Sreda, 6. junija
16.30 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina)
18.00 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)
Republiško srečanje lutkovnih in gledaliških skupin
Šmartno ob Paki, Velenje, 5. junija - Od torka, 5., do četrtka, 7. junija, bo v Šmartnem ob Paki in v Velenju državno srečanje lutkovnih in gledaliških skupin Slovenije, ki ga pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z velenjsko izpostavo.
V torek se bodo v dvorani Marof in v kulturnem domu v Šmar-tnem ob Paki predstavile najboljše otroške lutkovne skupine iz Murske Sobote, Mokronoga, Svete Trojice, Šmihela, Kranja in Slovenske Bistrice. Srečanje bo potekalo od 8.30 do 14. ure. Vstop je za vse predstave brezplačen. V sredo, 6., in v četrtek, 7. junija, pa se bodo v velenjskem domu kulture predstavile najboljše otroške gledališke skupine, ki prihajajo iz Limbuša, Svibna, Lendave, Smrečja, Logatca, Šentjošta, Ljubljane, Izole, Mirne, Sladkega vrha, Grosuplja in Škofje Loke. V Velenju se predstave pričnejo ob 8.30, vstop bo prav tako prost. Izbor najboljših predstav sta pripravili: za lutke Jelena Sitar Cvetko, za gledališča pa Maja Gal Štormar.
■ bš
O knjižni trilogiji o trgovini z orožjem
Velenje, 31. maja - Drevi ob 19.19 uri v velenjski Knjižnici v sodelovanju s Centrom za preiskovalno novinarstvo pripravljajo res poseben dogodek. Predstavili bodo enega največjih projektov preiskovalnega novinarstva na Slovenskem, knjižno trilogijo o trgovini z orožjem V imenu države. Gostje večera bodo Matej Šurc in Blaž Zgaga, preiskovalna novinarja, ki sta avtorja trilogije (Odprodaja, Preprodaja, Prikrivanje), kot poseben gost pa se jima bo pridružil dr. Jože Zagožen. Z njimi se bo pogovarjal Adil Huselja, sociolog in veteran vojne za Slovenijo. Trilogija je izredno pomemben korak v iskanju resnice o trgovini z orožjem. Vsebuje tudi veliko prvič objavljenih dokumentov in fotografij.
■ bš
KINO VELENJE • SPORED
MASCEVALCI
(The Avengers)
Akcijski ZF spekatkel, 142 minut. Režija: Joss Whedon Igrajo: Robert Downey Jr., Chris Evans, Mark Ruffalo, Scarlett Johansson, Samuel L. Jackson, idr.
Petek, 1. 6., ob 18.00 Sobota 2. 6., ob 20.00 Nedelja, 3. 6., ob 20.00 Ponedeljek, 4. 6., ob 17.00
Zlobno božanstvo Loki se polasti največjega izvira energije v vesolju, zato odločnemu vodji agencije Shield, Nicku Furyju, preostane le ena možnost rešitve sveta. Združiti mora največje super-heroje - Iron Mana, Stotnika Ameriko, Hulka, Thora in druge - ter jih pripraviti k sodelovanju. Kljub nevarnosti ne znajo obrzdati svoje samovšečnosti in medsebojnega tekmovanja, zato se znajdejo v številnih težavah ter za sabo puščajo popolno uničenje in kaos. Toda, ko so se prisiljeni soočiti z Lokijevimi smrtonosnimi pošastmi in stroji, lahko v številnih osupljivih bojih Zemljo rešijo le s skupnimi močmi.
HIŠA PRAVLJIC
(Kerity la maison des contes) - sinhro-nizirana.
Celovečerni animirani film, 76 minut Režija: Dominique Monfery Slovenski glasovi: Dino Lalic, Ana Pepelnik, Ana Ličina, Matjaž Štirn, Zala Vidali, Ivan Cepanec, Rok Kušlan, Robert Vrtovšek - Maček, Igor Kra-snik, Polona Torkar, Matija Drobne, Katja Preša, Urša Červ,idr.
Petek, 1. 6., ob 18.30 - mala dvorana
Sobota 2. 6., ob 18.00 Nedelja, 3. 6., ob 16.00 - matineja
Poletne počitnice so tu! Sedemletni Natan, sestra Angelika in njuna starša se odpravijo v počitniško hišo ob morju, kjer je nekoč živela njihova teta Elenora. Peščena plaža je priložnost za spuščanje zmaja, izdelavo gradov, kopanje rovov in igro z rakci. Prav tam pa Natan, Alica in Beli zajec doživijo čisto pravo pustolovščino. Alica in Beli zajec? Seveda, v Hiši pravljic oživi vrsta pravljičnih junakov, tudi Rdeča kapica in volk, Pepelka, Aladin, Kralj Artur, Ostržek, Guliver, Trnuljčica, Sneguljčica, Obuti maček, Deklica z vžigalicami, Peter Pan, Lačko in Grozovilda. V Natanu vsi razen sitne Grozovilde, ki ga pomanjša, prepoznajo Elenorinega naslednika v njeni veliki knjižnici. Naložijo mu pomembno nalogo: zaščititi mora like, da bodo dolgo živeli in da bodo otroci po vsem svetu lahko poslušali pravljice.
Zato mora Natan prebrati čarobni urok, ki se nahaja v knjižnici. Toda deček še vedno ne zna brati! Bo pogumnemu Natanu uspelo rešiti knjižne junake? Se bo naučil brati?
NEVARNA METODA
(The Dangerous Method) Biografksa drama, triler, 99 minut Režija: David Cronenberg Igrajo: Michael Fassbender, Keira Knightley, Viggo Mortensen, Sarah Gadon, Vincent Cassel, idr.
Petek, 1. 6., ob 21.00 Sobota 2. 6., ob 19.00 -mala dvorana Nedelja, 3. 6., ob 18.00
Zürich na začetku prejšnjega stoletja. Mladi Carl Gustav Jung se odloči, da bo preizkusil Freudovo kontroverzno metodo 'zdravljenja s pogovorom' na primeru Sabine Spielrein, mlade in izobražene ruske emigrantke s hudimi simptomi histerije. Prek dopisovanja o napredovanju zdravljenja se Jung spoprijatelji s Freudom in razkrije spolno ozadje Sabinine bolezni. Ta kmalu okreva in se z Jungovo spodbudo tudi sama loti študija psihiatrije. Razmerje med mladim in ambicioznim psihiatrom, njegovim mentorjem ter lepo in nadarjeno Sabino postaja vse bolj zapleteno.
Koledar imen
Maj/veliki traven
31 • Četrtek -
Justin, Angela Junij/Rožnik
1.	Petek -
Fortunat
2.	Sobota -
Erazem
3.	Nedelja -
Drago
4.	Ponedeljek -
Fran(c)čišek
5.	Torek -
Valerija
6.	Sreda -Norbert
4. junija, ob 13:10 polna luna (ščip)
CITYCENTER Celje
•	četrtek, 31. 5. od 14.0019.00, Biotržnica
•	nedelja, 3.6., 11.00 pravljične urice v Džungli
•	od 4. do 17.6. Razstava UMBRA - likovna šola že šesto leto
•	Vabljeni na karting!
Metuljev dan
Topolšica - Turistično društvo Topolšica podeželje pripravlja v nedeljo, 10. junija, od 14. ure naprej v parku v Topolšici družinsko prireditev z naslovom 2. Metuljev dan v Topolšici.
■ mkp
SRAMOTA
(Shame) Drama, 101 minuta Režija: Steve McQueen Igrajo: Michael Fassbender, Carey Mulligan, James Badge Dale, Nicole Beharie, idr.
Ponedeljek, 4. 6., ob 20.00
Brandon je mlad in uspešen newyor-ški poslovnež. Pod videzom urejenega in privlačnega moškega pa se skriva spolni odvisnik, ujet v začaran krog avantur za eno noč, brezupnih romanc in internetnega seksa. Obsesivni rituali Brandonovega samotnega življenja se podrejo, ko nekega dne v njegovo man-hattansko stanovanje privihra njegova impulzivna sestra Sissy. Na begu pred bolečimi spomini in sestrino potrebo po bližini se Brandon požene globlje v mračno newyorško podzemlje).
Naslednji vikend, od 8. 6. do 11. 6. napovedujemo:
komedijo PROJEKT X, sinhronizirano animirano pustolovščino DELFIN: ZGODBA O SANJAČU, družinsko dramo POGOVORITI SE MORAVA O KEVINU ter v filmskem gledališču ljubezensko melodramo NOČNE LADJE.
OBVESCEVALEC
«"Has
31. maja 2012
autoglinseh
Stanko Glinšek, s.p., Škale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si
AvtoHčarstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice * Vulkanizerstvo * Nadomestno vozilo * Menjava stekel
Tel.: 03 891 30 30, GSM 041 776 059
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
KREDITI
DO 5-OOQ €
ZA ZAPOSLENE DO 2 LET ZA UPOKOJENCE DO 3 LET
VELENJE KiDftičeva ul.2/b,
(SP Art, 1. naDSTROPje)
TEL.: 040/37 33 37
Sf
ODKUP TIMM
ynaRocnin oGLasa: PDA d.o.o.I
RR E V.OZ U.O.GR EVA N JE,S,P.E LETI
Po ugodnih in konkurenčnih cenah izvajamo prev s kombijem prostornine 13m3. Prodajamo in montiramo sisteme za ogrevanje s Prodajamo kvalitetne lesne pelete za ogrevanje.
Infos041821968 in 031399 833
Nagradna križanka Avtohiše Škorjanec
dodatek k
pogodbi
rokov-
njač (slabš.)
sovražnik (zast.)
-tj
«Tč«.
O"
kdor se ukvarja z
rezanjem šote
kraj pri ljubljani
črtalo, ravnilo
glavno mesto korzike
vzdevek radka polica
LIJAK, LIJEC (KNJIŽ.)
IZDELOVALEC
SIL . (NEKDAJ)
nauk o duševnih pojavih
PRIRADNIK STARORIMSKE ^ KONJENICE ^
FRANCOSKI IGRALEC-PHILIPPE
IGNAC, NACE (DOMAČE)
■v-v-V"
N
HITER LOVSKI PES
INDONEZIJSKI DEL NOVE GVINEJE
NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ
M
apnena voda
AMERIŠKI REŽISER-HAL
O
deklica iz
čudežne dežele
pastir, ki se seli iz kraja v kraj
lev oborin
GRŠKI NARODNI PLES
musliman. m. ime
POVRTNINA, ZEL ZA JUHE
■b-——<y-
ograjen prostor
sodobnik keltov
R
kratek požirek (ekspr.)
imetje, lastnina
otto taube
zemeljska ožina
na malaki
metrlcni poudarek, iktus
zmikavt, kradui-vec
avt(|)hiša škorjanec
<3I5>	ES DAIHATSU
vse za vaš avto
Trgovine z rezervnimi deli
WWW.AVTO-SKORJANEC.SI
Velenje, Partizanska 10
Trgovina, avtodeli, oprema za vsa vozila
tel.: 898 34 92
Celje, Mariborska 115
Salon, trgovina avtodeli, Thüle partner, oprema za vsa vozila, rabljena vozila
tel.: 426 08 70, 426 08 80
Celje, Gaji 42/a
(industrijska cona)
Servis - hitri servis, karambolirana vozila, rabljeni deli, zbirni center za reciklažo
tel.: 426 08 85, 426 08 86
24 ur pomoč na cesti in vleka: 041/ 667 380
Rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 11. 6. 2012 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Škorjanec«. Izžrebali bomo 3 sete avtokozmetike, ki jih prispeva Avto Škorjanec, PE Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
DMiSil
POSTANITE NAROČNIK
in prejmite do 8 morilk zastonj!
Izkoristite naročniške ugodnosti:
dostava na dom, nižja cena, do osem Številk zastonj,
ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
In kje se naročile? Po telefonu 03 89817 58 ali e-mailu press@nascas.si
UNSFORSST
] vitli za profesionalce 65G, 2 x 65G in i ] vgradni vitli 2 x 85H in 2 x 8SHpro ] vitli serije H in M od 30 do 85 kN cepilniki drv klešče za hlodovino povezovalnik drv krožne žage
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 31. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 1. junija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 3. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 4. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 5. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 6. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 21. maja 2012 do 27. maja 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. maja 2012 do 27. maja 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nudiM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
VARSTVO otroka na vašem domu. Možno je tudi učenje plavanja. Po dogovoru. Gsm: 070 989 813
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold Gsm: 031 836378
SIMPATIČNA, 39-letna uslužbenka, urejena, iz Velenja, si želi prijatelja starega do 58 let. Resnejša veza. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 OSAMLJEN simpatičen podjetnik, 54-letni, si želi spoznati povprečno žensko staro do njegovih let. Resna veza. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
ali oddamo opremljeno garsonjero v Šoštanju, Cankarjeva 15, 21,65 m2 z balkonom in kletjo. Cena: 27.900 evrov oziroma 250 evrov najem z vštetimi stroški. Pogoj najema je samska delovna oseba in dvomesečno predplačilo. Gsm: 041 884 370 NA SONČNEM pobočju v Vinski Gori prodam večjo površino kmetijskega in stavbnega zemljišča. Gsm: 041 776 161
1-SOBNO stanovanje, 47 m2, v Šmartnem ob Paki 84, leto izdelave 1983, 3. nadstropje. Cena: 51.000 evrov. Gsm: 030 925 748 ZAMENJAM 2-sobno stanovanje, 55 m2, 1. nadstropje na Foitovi, za večje z doplačilom. Gsm: 041 858 231
hin, jogiji Dormeo, mikrovalovna, TV, sedežna garnitura, pohištvo, lesena tla. Pozicionirana na M. Lošinju, Hrvaška. Prodamo. Cena po dogovoru. ali možnost brezplačnega najema. Gsm: 041 576 416
habit
nepremičnine
H (Alt, ±o.o. Koroška 48, Velenju
pridelki
JABOLČNO vino, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
iživali
^voziaihh
MOTORNO kolo Bmw R80 RT prodam. Gsm: 031 360 491 SUZUKI baleno 1.6 gl, 4 wd, l. 1996, prodam. Gsm: 031 244 751 HYUNDAI lantro, l. 1998, ugodno prodam. Tel.: 03 8974 896 MOTORNE sanke bombarder, l. 2005, dobro ohranjene, malo prevožene, ugodno prodam. Gsm: 040 648 720
nepremičnine
ZARADI neuporabe ugodno prodamo
rAŽNOhih
ADRIA, počitniška prikolica, 5 m, letnik 1984, z veliko opreme (balda-
PRODAJA nesnic v nedeljo, 3. 6. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202
DOMA valjene peteline prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 041 861 309 PLEMENSKE zajce, potomce ovnača in nemškega lisca, prodam. Cena: 15 evrov. Gsm: 031 730 263
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
( 898 17 50
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
•	4 etažno hišo v Florjanu, 400 m2, 606 m2 zemljišča, adaptirano 2004, na lepi lokaciji in odlično vzdrževana. 2 garaži, 2 nadstreška, 3 stanovanja. Cena 195.000 evr
•	hišo v centru Lokovice, 196 m2, parcela 1.000 m2, zgrajena 1990. Cena 160.000 evr.
•	4-sobno stanovanje v centru Velenja, 2. nad., 87 m2, obnovljeno 2010. Cena 98.000 evr.
•	dve 3-sobni stanovanji Velenje, četvorček, skupna velikost 158 m2, prvo nadstropje in mansarda. Cena 80.000 - 85.000 evr.
več na
<	■ im	i	■ ■ ■	■
www.habit.si
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o.
POGREBNO
POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Koroika cesta 37/b 3320 Velenje
OPRAVIČILO
Opravičujemo se svojcem pokojnega Draga Borovnika zaradi zapleta pred pogrebno svečanostjo na domu, v katerega smo bili žal zavedeni, zaradi posredovanja v imenu svojcev nepooblaščene osebe.
MEGATEL
inovativna IP telefonija
•	BREZPLAČNI POSLOVNI TELEFONSKI SISTEM
•	KLICI GARANTIRANO CENEJŠI KOT PRI TELEKOMU
03 777 0077
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu!
Srečko Kosovel, O saj ni smrti
Žalostni sporočamo, da je umrl naš sodelavec
BOJAN MEŽA,
univ. dipl. inž.
Ob vsem dobrem, kar si nam dal, bo spomin nate ostal večen. Pogrešali te bomo.
Od njega smo se poslovili v torek, 29. 5. 2012, na mestnem pokopališču v Celju.
Dijaki in učitelji Šolskega centra Velenje
ZAHVALA Vsem, ki ste nam stali ob strani ob izgubi
NEŽE MARGUČ
1931 - 2012
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gospodu dekanu Jožetu Pribožiču, gospodu župniku Mirku Horvatu, govorniku Karlu Dragu Semetu za poslovilne besede in mešanemu pevskemu zbor Sv. Marije iz Starega Velenja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sestri Marica in Anica ter brat Andrej z družinami
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. maja 2012, so:
•	Žan Avberšek, Paški Kozjak 34, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj (avtopol-nilec);
•	Milica Kožar, Kardeljev trg 5, 3320 Velenje (torbica za GSM)
Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrad priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL NOKIA
DEŽURSTVA
[zdravstveni Ipomlvelenjil
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
5ekar55SeÜnÜ
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BOBOZPRAVN^
26. in 27. 5. - Vlasta Sterbenk, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^veterinarska^ postaja šoštanj
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar -gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
poroke
Mitja Hrastnik in Maja Borovnik, Velenje, Silova 20 b; Primož Pratne-kar, Velenje, Ulica Janka Vrabiča 17 in Sonja Zidar, Velenje , Ulica Janka Vrabiča 10; Miroslav Jovanovič, Velenje, Tomšičev cesta 47 in Vesna Petraševič, Velenje, Kersnikova cesta 11.
[smRTII
Rafael Hrovat, roj. 1946, Velenje, Šercerjeva cesta 20; Karl Golob, roj. 1936, Žalec, Migojnice 97; Filip Dlopst, roj.1931, Mežica, Podkraj pri Mežici 3; Andrej Zager, roj. 1930, Velenje, Šmarška cesta 8; Marija Mandelc, roj. 1925, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 7 a; Avguštin Gričnik, roj.1935, Šentjur, Vodruž 30; Marjan Napotnik, roj. 1950, Šoštanj, Gaberke 186.
Območno združenje Rdečega križa Velenje
vabi krvodajalke in krvodajalce, da se udeležijo srečanja krvodajalcev v Veržeju, ki bo v soboto, 9. Junija 2012 v Veržeju. Za krvodajalce so v Veržeju pripravili sprejem s prigrizkom, proslavo, kulturni program, zabavo s plesom in tradicionalni bograč.
Prijave zbiramo na sedežu OZ RK Velenje do zapolnitve mest oziroma do vključno ponedeljka, 4. Junija na telefon 897 36 00.
Kotizacija znaša 10,00 EUR na osebo, prednost pri prijavi imajo krvodajalci, ki so darovali kri nad 50x.
OZ RK Velenje
radio@lalfa
š.	o
	U) f-
A	
0	(M
■o	oo
n	co
L-	(M
P	O
O	
C	H
Radio Velenje
V SPOMIN
3. junija bo minilo eno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož
LOJZE SMAGAJ
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepimi mislimi in mu prižigate svečke.
Žalujoča: Žena Marija
Združili pozdrava »Na pomoč!« in »Srečno«
Gasilci iz Šaleške doline pripravili člansko gasilsko državno tekmovanje, mesto Velenje dober gostitelj - Veteranke PGD Šalek slavile, državne prvakinje niso bile prvič - Pomen gasilstva in prostovoljstva poudarili tudi vsi visoki gostje
Velenje, 26. maja - Gasilska zveza Šaleške doline se je izkazala za odličnega organizatorja državnega članskega gasilskega prvenstva, na katerem so se v soboto pomerile 303 gasilke desetine iz vseh slovenskih regij. Med člani in članicami se desetine iz naše regije niso najbolje odrezale, zato pa so veteranke Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Šalek postale državne prvakinje. V isti kategoriji so bile uspešne tudi veteranke iz Bevč, ki so zasedle peto mesto, PGD Šoštanj - mesto se je uvrstil na 7. mestu, PGD Šmartno ob Paki na 8. in PGD Gaberke na 9. mesto. V tej kategoriji se je pomerilo kar 44 desetin.
Mestni stadion in pomožno nogometno igrišče sta bila celo soboto prizorišče prikaza gasilskih spretnosti in usposobljenosti, ki so zelo pomembne tudi pri intervencijah. Dopoldne si je tekmovanje ogledal obrambni minister Aleš Hojs, na podelitev priznanj najboljšim desetinam pa je popoldne prišel predsednik države dr. Danilo Türk, ki je bil častni pokrovitelj tekmovanja.
Hitri in spretni
V soboto je bilo od zgodnjih jutranjih ur na mestnem stadionu in v njegovi bližini res živahno. Kako tudi ne, saj se je ta dan poleg več kot tri tisoč gasilcev in gasilk, ki so se uvrstili na državno člansko in veteransko tekmovanje, tam mudilo tudi veliko njihovih društvenih kolegov. Zaradi velikega števila tekmovalcev - na koncu so v Velenje od uvrščenih 306 ekip prišle 303 - so tekmovanja potekala na štirih progah, vsakih nekaj minut. Člani in članice so tekmovali v treh tekmovalnih disciplinah, in sicer v vaji z motorno brizgalno, v štafeti na 400 metrov z ovirami za člane in članice ter v vaji razvrščanja. Istočasno so se na pomožnem nogometnem igrišču ob stadionu merili starejši člani - veterani in veteranke, ki pa so imeli čisto drugačne, nekoliko
lažje vaje.
Vse je teklo kot namazano, še vreme, ki je cel dan grozilo s plohami, je zdržalo. Tekmovanje je potekalo v osmih tekmovalnih kategorijah in treh tekmovalnih disciplinah. Tudi na tribunah ni manjkalo navijačev, opremljenih z vsemi možnimi navijaškimi rekviziti. Še med tekmovanjem je na prizorišče državnega tekmovanja, letos največjega v državi, prišel minister za obrambo Aleš Hojs. Na vprašanje, ali se dobro počuti med gasilci in gasilkami, ki so ga cukali za rokav in se z njim fotografirali ter pogovarjali, je odgovoril: »Seveda, to je vedno sproščena družba, zato rad pridem med gasilce in gasilke. Vsako tako tekmovanje ni samo druženje, ampak tudi preizkus usposobljenosti operativnih gasilcev za dejanske akcije.«
Gasilci, ki večinoma delujejo prostovoljno, imajo vsako leto nemalo potreb, kot je znano, pa je obrambno ministrstvo z rebalansom izgubilo kar nekaj sredstev. Bodo rezali tudi gasilcem? »Znotraj ministrstva za obrambo, v katerem smo letos z rebalansom izgubili več kot 100 milijonov evrov sredstev, smo poskušali za delovanje gasilcev odškrniti čim manj. Za gasilke inve-
Minister za obrambo Aleš Hojs si je vzel čas tudi za pogovor
z uideleženci tekmovanja.
sticije bomo zato namenili skoraj toliko, kot smo načrtovali, v vojski pa bodo znižanja 5-6 %. Verjamem, da bodo gasilci ta kritična leta preživeli tudi z nekoliko manj sredstvi. Zavedamo pa se, da brez prostovoljcev gasilstvo v Sloveniji ne bi preživelo, zato ga zelo podpiramo.«
»Za to državo ste zelo pomembni«
Tekmovanje je bilo končano okoli 15. ure, potem pa so domači organizatorji, ki so se res izkazali, hitro pospravili gasilsko opremo in pripravili vse za zaključno slovesnost. Začela se je 16. uri, pred tem pa se je častni pokrovitelj tekmovanja dr. Danilo Türk za zaprtimi vrati sestal s predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Gasilke zveze Šaleške doline ter župani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
Razglasitev se je začela z zborom vseh tekmovalnih ekip iz 12 gasilskih zvez. Pogled je bil prav veličasten. Prvi je gasilce in gasilke v imenu gostiteljev nagovoril velenjski župan Bojan Kontič in med drugim poudaril, da v Velenju, ki je zraslo na prostovoljnem delu, močno podpirajo delo gasilskih društev in zvez. Po nagovoru predsednika gasilske zveze Slovenije Antona Korena, ki je bil zelo zadovoljen s prikazanim na tekmovanju, je sledil nagovor predsednika države. Med drugim je dr. Danilo Türk povedal: »Družba, ki hoče biti uspešna, celovita, zdrava, mora temeljiti na solidarnosti, mora podpirati prostovoljstvo kot tisti del vrednot, ki dajejo vsem nam upanje in zavest, da lahko na osnovi solidarnosti in prostovoljstva uspešno premagujemo vse težave našega časa in tiste, ki nas še čakajo.« Poudaril je, da je vsako let več naravnih ujm in nesreč, ki zahtevajo hitro ukrepanje. In gasilci so zanj usposobljeni.
Na polni triibuni so med razglasitvijo rezultatov sedeli tudi župani, vodstvo GZ Slovenije in
predsednik države dr. Danilo Türk.
Najboljši gredo na olimpijado
Za kratko oceno tekmovanja smo ob koncu prosili še poveljnika Gasilske zveze Slovenije Matjaža Klariča, ki je bil tudi vodja tekmovanja. »Tekmovali smo v krasnih, optimalnih pogojih. Najboljše tekmovalne enote iz vse države so lahko pokazale svoje znanje, rezultati pa so zelo dobri. Prepričan sem, da se je v Velenju začela nova zgodba,
ki jo bomo leta 2013 nadaljevali na gasilski olimpijadi v Franciji.«
V imenu organizatorjev pa nam je po končani slovesnosti, ki jo je z nastopom popestril tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje, tekmovanje ocenil še Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline. »Organizacijsko je bil to velik zalogaj, zato hvala vsem, ki so nam pomagali. Tekmovanje je uspelo, trud je poplačan. Na tekmovanje smo se pripravljali pet
mesecev, a je bilo vredno, v dolini pa bo ostalo veliko nove gasilske opreme, ki smo jo nabavili za to tekmovanje.«
Velenje je državno člansko gasilsko tekmovanje gostilo tretjič, drugič v samostojni Sloveniji. Za organizacijo so gasilci prejeli veliko iskrenih čestitk, zato verjetno to ni bilo zadnjič.
■ Bojana Špegel
»Naš trud je poplačan«
Le nekaj minut po razglasitvi rezultatov v kategoriji veterank smo v množici tekmovalnih društev poiskali presrečne zmagovalke iz PGD Šalek. Ida Krašovec, članica zmagovalne desetine in tudi predsednica društva, nam je povedala: »Veliko truda in priprav smo vložile, da smo danes vaje opravile najhitreje in najbolje. Veteranke jemljemo priprave na tekmovanja zelo resno, vse smo že dolgoletne gasilke. Res smo vesele.« Ekipo so sestavljale: Ana Grm, Ana Berložnik, Dragica Oder, Betka Burger, Durda Kopitar, Marija Feli-cijan, Cilka Grobelnik in naša sogovornica. Cilka Polenik, ki vodi desetino, pa žal zaradi bolezni ni mogla na tekmovališče, zato jo je nadomestila Ida Krašovec. To ni prvi uspeh veterank PGD Šalek, saj je bil to že njihov četrti pokal na državnem prvenstvu. Dvakrat so že osvojile pokal zmagovalk, enkrat pa so bile tretje.
Na tekmovanju so se pomerile 303 gasilske desetine iz vse države.
teranke PGD 'Šalek. so zmagale-med. kar _ 44 gasilskimi •/desetinami in-res pometle s konkurenco.