©MOVINfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 39 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 1GTII, 1932 LETO XXXIV— VOL. XXXIV Rusija je pripravljena za razorožitev, ako njih sosedi storijo enako Geneva, 13. februarja. Maksim Litvinov, ruski komisar za zunanje zadeve, je na razorože-valni konferenci se izjavil za popolno in absolutno razorožitev kot edino garancijo za mednarodni mir. Nasvetoval je razo-rožitveni konferenci, da zaenkrat nemudoma odpravi in prelive rabiti tanke, težke in dale-konosne topove, ki imajo več kot 12 palcev premera, vojne zrakoplove, bombne zrakoplove in vsa sredstva in aparate za kemično vodstvo vojne. Nadalje je zahteval, da se odpravijo vse vojne 'adje, ki nosijo več kot 10,000 ton. Glede japonsko-kita jskega 8Pora se je boljševiški zunanji Minister izjavil: Rusija z vso skrbnostjo zre na razvoj dogodkov na Dalnjem vzhodu, radi bližine, kjer se vodi vojna poleg ruske meje, radi obsega armad, ki so vdeležene v teh bojih in radi koristi, katere zasleduje Japonska. Kljub temu je pa pripravljen izjaviti, da se bo Rusija razorožila, ako to store druge države, zlasti pa sosedje Rusije. Medtem so pa nastopili na konferenci japonski zastopniki, ki so se izjavili proti odpravi velikih vojnih ladij in submarinov. Zastopniki skoro vsake narodnosti imajo drugačne izjave in pojr me o razorožitvi. Usodepolne posledice neslane šale in smrt New York, 13. februarja. Mason Hinkley, ki je zavirač pri železnici, je sel včeraj od dela pro-" ^i domu. Predno je stopil na Prevozni parnik, je kot vselej stopil v mali urad, kjer se prodajajo tiketi za prevoz, in kjer je Vršil službo Hinkleyev prijatelj. Misleč, da je tudi to pot Prijatelj v uradu, odpre Hinkley vrata in v šali zakliče: "Roke kvišku!" Toda v sobi je bil drug uradnik, ki je po omenjenih be-Sedah takoj zgrabil za puško in Ustrelil. Hinkley se je zgrudil na ^estu m r t e v. Novi uradnik, ^orseburg, je bil šele pred dve-ma tednoma odpeljan od ropar-Jev iz urada in oropan za $200. Odtedaj je postal previden. Napet položaj med premolar ji in državnimi oblastmi v Kentuckyu Barbourville, Kentucky, 15. februarja. Za danes se pripravljajo člani National Miners pre-mogarske unije, da korakajo v mestu in priredijo ogromne demonstracije. Oblasti šo za ta slučaj najele 50 posebnih policistov, ena kompanija narodne garde je na potu v mesto in milica v Harlanu je bila mobilizirana. Državno milicijo je zahteval sodnik Baker, posem ko so komunisti preplavili mesto z lepaki, v katerih se kliče na protestno zborovanje, ker je bil včeraj ustreljen neki premogar on nekega kompanijskega stražnika. Vsa pota v mesto so za stražena, vse železniške postaje in terminali busov so zasedeni. Nad 200 vojakov in 100 posebnih policistov in šerifov je pripravljenih. Prebivalcev se je polotilo veliko vznemirjenje. -o- Dva shoda Sinoči sta se v naselbini vršila dva politična shoda. V Grdi-novi dvorani je bil shod demokratov. Dvorana je bila natlačena polna in napolnjena tudi di uga dvorana zraven, in mnogo, mnogo stotin ljudi je moralo oditi domov, ne da bi imeli priliko priti v dvorano. Govorili so I Mr. Frank J. Lausche, Adam Damm, šerif John S u 1 z m a n n, Louis . Pire, Ray T. Miller, Mr. William Vidmar, slovenski od-votnik, ki je izvrstno slovensko govoril, pomožni državni prav-dnik Mr. John J. Prince, državni direktor blagostanja Wm. Kennedy in drugi. Navzoč je bil tudi predsednik vplivnega odbora sodnik Bernon. Narod je navdušeno pritrjeval demokratskim govornikom. Drugi shod je bil v S. N. Domu. Sklicali so ga "republikanci." Na tem shodu ni 200.000 državljanov se pričakuje k volitvam, ko zbere Cleveland prvič v 10. letih župana. Mesto Cleveland ima danes krasno priliko oprostiti se okov politične gange, ki je bila 15 let trn v očeh dobre in poštene vlade — oprostite se gange, ki se je redila s krvavim denarjem davkoplačevalcev, politične gange, ki se je družila z zločinci, katerih precej se nahaja danes za omrežjem ječ in zaporov, politične gange, ki je zavrgla pravico in poštenje za politično izkorišče-vanje! Ko je Maschketova druhal izvabila Daniel E. Morgana ven iz političnega zatišja, da sprejme nominacijo kot župan, tedaj si je ta, druhal izbrala načrt, ki je tako star, kot vsaka politična mašina v Zedinjenih državah. Maschketova druhal si je v Mor-ganu nadela spoštljivo krinko, da zakrije zločinske mahinacije politične gange v ozadju. Daniel Morgan sam je sicer dobrega značaja in deloven. Toda kot župan ne more biti na noben način boljši kot njegova ganga, kateri načeljuje razvpiti Maurice Maschke, ki je vzorec nevarnosti za dobro vlado, kot se je izjavil sam republikanski generalni državni pravdnik! Vsa politična kariera Morgana je bila v tesni zvezi z bos.som, Maschke je naredil Morgana za mestnega managerja pred dvema letoma. Državljani so Morgana zagnali iz urada pri zadnjih volitvah in tako obsodili Masch-keta. Sedaj pa prihaja republikanski bos pred ljudi in zahteva, da ponovno izvolijo Morgana, in staro politično druhal v mestne urade! Na drugi strani je pa postal Ray T. Miller kandidat za župana na zahtevo ljudskega javnega. mnenja. To mnenje je zahtevalo, da pride v City Hall ista ganu nadaljevanje nezaslišanega izkoriščevanja.' Narod si bo sam pisal svojo sodbo. Cleveland potrebuje čistilca razmer kot je Ray T. Miller. Nikdar v svoji zgodovini še ni rabil bolj dasperatno poštenjaka na čelu vlade. Tako je napisal včeraj prvi publikanske obljube. Na drugi strani prihaja pa Miller kot svoboden, nov mož k mestni vladi! On ne bo samo gla-dal, da bo vrgel iz urada vse nepotrebne izkoriščevalce republikanske druhali, ki se šopiri po City Hall, pač pa bo tudi ostale nadomestil z demokrati, ki so mu Republikanska stranka Državno nadzorstvo voli- dobila svarilo, da jo tisoče pristašev zapušča tev je danes po vseh volivnih prostorih Včeraj je clospcl v Cleveland Philadelphia, 15. februarja. Raymond Pitcairn, zastopnikjdržavni tajnik Clarence Brown, skupine republikancev, ki na- ki ostane danes ves dan v Cleve-sprotuje prohibiciji, je danes j landu kot postavni vrhovni nad-brzojavil senatorju Simeon Fea-jzornik volitev. Zbral je skupaj su, načelniku republikanske člane volivnega odbora in jim stranke v Zedinjenih državah, povedal, kaj pravi postava gleda zapuščajo republikanske vr- j de volitev. Izjavil je, da se do-ste ugledni republikanci, ki bodo voli, pričam in strankar jem pro- letos darovali prispevke demokratski stranki, ako se republi- stor v volivnih kočah, toda trpelo se ne bo nobenega terorja, elevelandski časopis "The Cleve- pomagali. Od Morgana torej ni- kanska stranka ne izjavi proti | najsi pride odkoderkoli. Brown bilo niti pol toliko navzočih, kot j!h i6 0diti.iz (!e,m,°krat"! mogočna, ' poštena in energična osebnost, ki je skozi tri leta skega shoda, ker niso dobili pro štora. Galerija popolnoma prazna, v orkester bi jih pa lahko šlo še enkrat toliko! Govoril je Daniel Morgan. V Grill, ki je' govoril, ko je dospel Morgan, je takoj prekinil svoj govor. preganjala sleparje in zločince kot državni prosekutor. In Maschke se potom Morgana bori za svoj obstanek, kajti land Plain Dealer." In v še bol j pikrih besedah je prišel v javnost drugi časopis "The Press," ki strahovito žigosa Maschketo-vo druhal v City Hall, ki je s hujskanjem, lažmi in terorizmom potegnila Cleveland v blato. To sta časopisa, ki štejeta skupno pol milijona naročnikov. Oba sta trdno prepričana, da pomeni izvolitev Morgana največjo nesrečo za Cleveland, izvolitev Millerja pa oproščenje od strašne mo-■e, ki tlači davkoplačevalce v Clevelandu zadnjih petnajst let! Volitev bo napeta in.se bo vršila strogo po strankarskih načelih: demokrat ali republikanec. Miller ali Morgan. Ker od Morgana naši ljudje absolutno ničesar ne morejo doseči, četudi bi bil slučajno izvoljen. V City Hall je že danes preveč ljudi, samih republikancev. Mestna blagajna je prazna, absolutno prazna,, ljudje davke skrajno počasi plačujejo. Vsi sedanji mestni uslužbenci delajo za Morgana, torej jih ne bo mogel vreči na .esto. Morgan torej niti enemu naših ljudi ne bo dal, ne bo hotel niti mogel. dati dela! Vse tozadevne obljube so pesek v oči in hinavska vaba za sicer poštene ljudi. Samo na eno se spomnite: Ko je Hoover leta 1928 hodil po deželi prosjačit za glasove je sto-instokrat ponovil: "Volite me, pa boste imeli sijajno prosperi-teto ! Narod je z malo večino v resnici volil Hooverja, in posledica je, da je Amerika, ta najbogatejša dežela sveta, danes lačna*, da stradajo milijoni delavcev, da nimajo strehe, da prevla- rramo pričakovati absolutno nič, I prohibiciji. Nujno je naprosil i je pripeljal s seboj še 30 poseb- Millerja vse! V svrho zmage pa rabimo vsak glas, absolutno vsak glas. Kar najbolj resno prosimo in pozivljemo vse ljudi, naj gotovo gredo volit. Volivni listek je ratek. Samo dva imena dobite: Morgan — Miller. Naredite križ pred imenom Miller, nič diuzegn. Mogoče bo že popoldne, da dobite list v roke, pa ni-^te še volili. Pojdite nemudo- ma, kajti vsak glas je absolutno | republikanska, stranka ne sprfi-lotreben za zmago. Vsak glas! j meni stališča glede prohibicije. • Politični "eksperti" študirajo Stvar je nujna." Kot znano se glede izda voltev sledeče: Vo-j je republikanska stranka izjavi-i senatorja Fessa, da se na vsak nih državnih nadzornikov voli-način ozira na to. Med drugim tev. Od teh jih bo 25 hodilo od omenja Pitcairn sledeče: "Prav- j volivnega prostora do volivne-kar sem dobil obvestilo, da Ar- ga prostora, ostalih pet bo pa thur James, ki je daroval za'pomagalo v glavnem uradu. Coolidgeovo kampanjo $50,000, j Brown se je izjavil, da je prišel je zapustil republikansko stran-! v Cleveland ne kot povelj nil k, ko radi prohibicije in bo prispe-;pač pa kot pomočnik. Vse po-val v demokratsko blagajno. Po- stave glede volitev se bodo točno leg tega pa vam lahko preskr- izpolnjevale. bim listo drugih republikancev, i -o- ki bodo dajali demokratom, ako j Brutalno postopanje far- la za prohibicijo. -o- Delo za župana Kdorkoli bo izvoljen danes za župana, bo imel celo kopico del, marja z zeno Buffalo, New York, 13. februarja. 55 letni farmar John Bartz je bil pred veliko poroto obtožen dveh brutalnosti napram svoji ženi. Pretepal jo je do nezavesti, poleg tega je pa morala nositi zadnjih dvajset let konjski ko- takoj, ko nastopi urad in zaviJmat, ki je imel patentirano klju- lilo bo okroglo 200,000 državljanov. Za 110,000 glasov se že ve, krm bodo šli, toda ne ve s6 pa za ostalih 90,000 glasov, in ti bodo c dločili. Pri primarnih volitvah c dcbil Morgan okroglo 60,000 glasov. Ti bodo skoro gotovo zopat za/njega. Miller je dobil .... ........ ..... pri primarnih volitvah okroglo rstni proračun in brezposelnost Je uu'mar nečloveško pretepal, 50,000 glasov, in ti mu tudi | so najbolj važni problemi. pre_;tako da je skoro sleherni več ali ostanejo! [iskava zločinov v Clevelandu še |manj Pohabljen. To znese 110,000 glasov. Se-!ni gotova. Ako bo Ray T. Mil-! ^-- daj pa ostalih 90,000 glasov! jler zvoljen, bo,moral imenovati Smrtna kosa hati bo treba rokave, ker sicer čavnico. Tako jo je držal v ujet- bo boj. Plinovo vprašanje, me-jništvu- Tudi ^jih devet otrok Maschke strašno ječi od Udarcev, | duje mizerija, kot je nikdar še živež v Clevelandu Tekom zadnjih dveh dni je dospel v Cleveland sledeči živež: ^ara jabolk, tri kare banan, dve kari fižola, 12 kar zelja, 5 kar korenja, 4 kare karfjole, 17 kar celery, kara endivije, kara hrena, 28 kar salate, 12 kar čebule, 2 kari hrušk, 3 kare graha, 6 kar popra (! ?), 20 kar krompirja, 8 kar špinače, 2 kari rdečih jagod, 6 kar sladkega krompirja, 3 kare paradižnikov, H kar repe. Barry bo kandidat Naš direktor javne varnosti, Edwin Barry, ki se je nahajal °sem let v tem uradu, in ki bo odstopil iz urada 17. februarja, Je izjavil, da bo v jeseni kandidat na republikanskem tiketu za ta ali oni okrajni urad. Pravi, da ga urad sicer ne veseli, toda rad h} vedel, kakšnega mnenja So ljudje o njem in koliko gla-8°v bo dobil/ Vaje za Pasijon Nocoj, 16. februarja, točno 8. uri, se vrše vaje za Pasi-Udeležijo naj se vsi igral-ci v S. N. Domu.—Režiser. Iz bolnice Rojak John Skvarča, 8502 Kosciuszko Ave., se je vrnil iz bolnice in ga prijatelji lahko obiščejo. Romunski kralj naj se odpove prestolu Bukarest, 15. februarja. General Averescu, vodja Ljudske stranke, priobčuje danes v svojem časopisu dolg članek, v katerem zahteva, da se kralj Kari II. v korist vsega romunskega naroda odpove prestolu. Otrok opečen Mrs. Ana Bulat, 1113 E. 74th St., je včeraj popoldne pripravljala vročo vodo, ker je bila namenjena ribati tla v hiši. Mimo banje z vročo vodo pride 4 letni sinko Viljem, k je tako nesrečno padel v banjo z vročo vodo, da je dobil težke opekline, katerim je pozneje v bolnici podlegel. Mr. in Mrs. Charles Bulat sta prej bivala v Lorainu, pa sta tudi v naših krogih tu dobro poznana. Požigalci aretirani Policija je v soboto aretirala tri moške člane neke gange, ki je požigala zadnje čase v Clevelandu. Požigalci so dobivali od lastnikov hiš, katere so požgali, del zavarovalnine kot odškodnino. Požigalci so tudi najeli kako prazno hišo, napolnili jo s starim pohištvom, potem pa zažgali in kolektali zavarovalnino. * Pri volitvah na Irskem sta bila dva ubita. katere je dobil z bičem državnega prosekutorja. Mož, ki je poslal Schooleye in Fleminga v državne zapore, ki je dosegel, da so bili obsojeni Maschketovi rabi j i kot volivni sleparji, mož, ki je imel korajžo, da je pritiral Maschkete pred stol pravice, še celo v slučajih, ko so se porotniki bali izreči krivdorek, tega moža napada in sramoti Maschketova druhal, kateri se gre za življenje in smrt. Danes je odločilni dan za zgodovino Clevelanda. V smeri proti Miller ju leži napredek in blagor mesta, v smeri proti Mor- p c znal a ni Amerika! To so re- Rezultat volitev "Ameriška Domovina" bo jutri zjutraj prinesla natančen in popolen pregled volitev, kot se danes vršijo. Naj bo izid tako ali tako, natančno poročilo o vsem poteku volitev boste lahko čitali jutri zjutraj v "Ameriški Domovi- popolnoma nov kabinet, razne | V nedeljo, je umrl v Chicagi komisarje in cel« vrsto nižjih ieden na>bolj "Rednih m znanih uradnikov. Znižanje uradnig-irc'akov tam> Fra"k fanich> 5000 za Forda. Ko se obračuna kih plač je tudi na vrsti. Trans-!star okoh le| '. Bolehal je vec 5 temi, pravijo "eksperti," osta-jportno vprašanje čaka rešitve,;mesecev- Ranjki je bil rojen v nc še 47,000 glasov od državlja-! civilna komisija mora. biti ime- i vasi Vehko Mra5evo' fara Le" Od teh jih je 43,000, ki so bili pri primarni volitvi oddani 30,-000 za Witta, 8000 za Walza in ni.' »:»n:mmm«m:tt:xttJiT:: nov, ki se niso udeležili primarnih volitev, in ki bodo sedaj sigurno volili. To so takozvani "tihi glasovi." Preostaja potem v Clevelandu še 60,,000 državljanov, katerih pa ne bo k volitvam. So sicer registrirani, tcVda ostanejo doma. Brez dvoma je, da bo Miller dobil 70 procentov Wittovih glasov. Izmed 33 vardnih voditeljev Witta, se jih je 32 izjavilo za Millerja. To je 20,000 glasov. Ravno tako z glasovi za Walza, kjer ima Miller nadalj-nih 6000 glasov. Komunisti bodo pa najbrž pisali ime Forda, in od njih hi pričakovati glasov. To bi izenačilo glasove Millerja in Morgana. Sedaj pa pride 47,000 tihih glasov. Ti bodo odločili volitev. Bratje, stojte trdno in gotovo velite. Volivne koče so odprte do 6:30 zvečer. Usodeplni dan je danes za Cleveland, naj torej sleherni državljan stori svojo dolžnost. novana, vsi mestni uslužbenci jskovec' k-'cr *apuS& mater, se-morajo bivati v mestu. Največ-!stro in brata> v Chicagi *,a ža' jo odgovornost pa bo nosil novi|lu 'e za »i™ soproga, tri hčere, župan, ker bo moral gledati, da dvu sma> brat Tone m sestfa pomanjkanje radi brezposelno- Poročena Tomaži*. V Cle- sti ne uničuje ljudi. Za to bo velandu biva n.'e«ov stric John direktno odgovoren novi župan. P:ak- Lskreno S0ŽalJ'e V3em sorodnikom. Davčne listine Davčni urad Cuyahoga Coun- Novi državljani V petek se Vrši na zvezni sod- ty je te dni razposlal 150,000' ... rx . .„. , , ,v ii- niji zaslisanje za ameriško dr- Clevelandcanom posebne listine, L ,. , J ^ , . „„ x.v . v 1 4. • zavljanstvo. 150 prosilcev bo ki.se tičejo osebne lastnine po-! , , .. ... , x . _____ ., . . j v i dobilo ameriško državljansko yamezmkov, ki je podvržena . , .. . . , m • ■ pravico. Med njimi je mnogo davku. Te listine se morajo iz- c, , . , v .4. . ... -. i Slovencev. Vsak novi državljan polniti in vrniti v urad county , , , ., , . ... _ J „ . .. . , ' i bo dobil tudi lepo sliko George a v d 11 orja najkasneje do M-j W«htwtona, prvega pred,ed. marca. Listine so zelo komph- r, • , , : , j , ' „ mka Zedinjenih držav, m tiska- cirana zadeva, V uradu Haf- . , , . fner & Co.. 6106 St. Clair Ave.£^° Zvestobe amenskl Za" vam bedo te listine gotovo pra-'" Dolarji prihajajo Fr. na- Chicago, 15. februarja. Knox, od vlade imenovani čelnik gibanja, da se skriti denar spravi v banke in v javnost, naznanja, da je dobil že takoj prvi dan tozadevne kampanje tisoče pisem, v katerih Ameri-kanci obljubujejo, da bodo sledili klicu vlade in prinesli svoje dolarje na dan. Večina pisem prihaja iz preprostih domov, sodeč po pisavi in papirju, kar je posebno veselo znamenje. Vlada je prepričana, da je narod razumel položaj in se bo polno-številno odzval klicu, da spravi dolarjev v promet in pomaga tako odpraviti depresijo. > Zopet na delu V lokomotivni delavnici N. Y. Central železnice V Collin-woodu je prišlo na delo včeraj zjutraj kakih 1000 mož, ki so bili že mesece brez dela. Dasi ni obljubljeno stalno delo, vendar bodo ljudje delali osem ur na dan skozi 30 dni. V istem * času se je vrnilo na delo delavstvo iste železnice v delavnicah v Albany, Indianapolis in Jackson, Mich, železnice so sprejele ljudi na delo, da držijo svojo obljubo, katero so dale delavskim zastopnikom v Chicagi, ko so sprejeli znižanje plač, potem ko je železnica obljubila, da bo sprejela čimveč ljudi na delo. Bomba za papeža? Rim, 15. februarja. Preteklo soboto so pod glavnim oltarjem bazilike sv. Petra v tem mestu našli silno bombo, ki je bila namenjena za papeža ali za Musso-linija, ki se je zadnji teden mu- vilno izpolnili. Zadušnica V četrtek, 18. februarja, ob 9. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida v spo- Mrs. Lindbergh govori V nedeljo, 21. februarja, ob 2:30 popoldne bo govorila po radiu Mrs. Lindbergh, soproga slavnega zrakoplovca. V. Clevelandu se bo slišal njen glas po min prve obletnice smrti Louis WTAM radio postaji. J. Milavca, Sorodniki in prija telji so prošeni, da se udeležijo. Številni ropi V soboto večer so bile izropa-ne štiri verižne trgovine v mestu. Roparji so v posameznih trgovinah odnesli od $35.00 do $160.00. Vsi so bili mladi izprijene i. Zgubljen denar Mala svota denarja je bila dil v Vatikanu. Da so bombo j najdena v šoli sv. Vida v nede- JO našli so povzročili gotovi zarot-jljo večer. Kdor jo je zgubil, niki v Ameriki, ki so brzojavili danes v Vatikan, kje se nahaja bomba. Zarotniki so najbrž, ko so uvideli, da niso dosegli namena, raje prišli na dan in povedali, kje je bomba, kot da bi bil kdo drugi ubit. * Z bombami je bil napaden včeraj pariški ekspresni vlak v Franciji. lahko dobi pri oskrbniku Mr, Glavichu v novi šoli. Slike iz domovine V soboto, 20. februarja, ob 8. uri zvečer, bo kazal Mr. A. Gr-dina slike iz domovine v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. * Angleški ministerski predsednik McDonald mora 3 tedne ostati v postelji. Posojila farmarjem Oblast, ki bo imela upravo za posojila farmarjem, je sklenila, da noben farmar ne more dobiti več kot $400.00 posojila. Za razdelitev je pripravljenih $50,-000,000. Državljanska šola Šola. za državljanstvo se vrši vsak četrtek v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Novi učenci se še sprejemajo. Zaključek šole bo enkrat meseca aprila. Zanimiv cirkus V mestnem avditoriju se mudi te dni cirkus, ki ima vsak dan dve predstavi. Cirkus je pripeljal s seboj 150 divjih živali. * V Franciji so dobili ženske voli vno pravico. * 75 delavcev je začelo včeraj delati v plavžih v Sharon, Pa. U AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 39, Tue., Feb. 16th, 1932 Današnje volitve Več kot dvajset let je minulo v politični zgodovini v Clevelandu, ko je politična zavest v Clevelandu bila v nekaki omotici, zlasti pa od leta 1915 se državljanstvo ni dosti omenilo za javne dogodke. Šele predsedniška kampanja leta 1928, ko je kandidiral Alfred Smith, je zbudila državljane v mestu, da so prišli v večjem številu na pozorišče in oddali svoj glas. Izmed 300,000 državljanov v Clevelandu, ki so upravičeni glasovati, je pri navadnih mestnih volitvah v Clevelandu tekom zadnjih 17 let, glasovalo le nekako 100/ 000 državljanov. Letos so se pa državljani naenkrat prebudili. Probuja-ti so se začeli od lanskega oktobra naprej, ko je bilo stavljeno Clevelandčanom vprašanje: Ali želite še naprej, da vodi mestno gospodarstvo od politične mašine nastavljen upravitelj, ali želite svojega lastnega župana, izvoljenega od ljudi in odgovornega naroda za svoja dejanja? Dne 3. novembra lanskega leta so Clevelandčani prav odločno povedali, da ne želijo več političnega oprode, da vodi mestno upravo, in mestni manager Daniel Morgan se je moral nemudoma izseliti iz urada. Tedaj se je tudi odločilo, da se nudi državljanom dvojna prilika da izvolijo župana. Imeli smo 12. januarja primarne volitve, ko je nastopil kot kandidat za župana lahko vsak, ki je dobil 3,000 podpisov. Pet kandidatov smo tedaj imeli, in izmed teh petih sta bila izbrana dva, ki sta dobila največje število glasov, in sicer republikanec Daniel Morgan in mladi demokrat, sedanji državni prosekutor Ray T. Miller. Daniel Morgan je bil kot mestni manager dne 3. novembra občutno poražen od naroda pri volitvah. Z večino 12,000 glasov so Clevelandčani odločili, da ga ne želijo več irfieti v uradu, katerega je moral takoj zapustiti. In tako malo sposobnih, resnih mož je imela republikanska stranka v mestu, da ni mogla poiskati nikogar, ki bi kandidiral za župana, pač pa je bos Maschke ponovno postavil Morgana za kandidata. Mislil si je, da je ta še najmanj umazan izmed vseh. Demokrati so imenovali mladega in energičnega državnega pravdnika Ray TT. Millerja županskim kandidatom. Miller je bil že leta 1928 izvoljen državnim pravdnikom, in z veliko večjo večino zopet leta 1930. Kaj je dosegel v svojem uradu, o tem ve danes vsak Clevelandčan, zlasti pa vedo oni, ki danes za težkim zidovjem državnih zaporov v Co-lumbusu kolnejo dan, ko je narod v Clevelandu izvolil Millerja, ki je tekom treh let lepo število javnih sleparjev in roparjev ljudskega denarja poslal v ječo, dočim so se pod biv so republikansko upravo lahko nemoteno gibali. Živahna politična kampanja je vsa javna vprašanja raz čistila, tako da lahko danes vsak državljan ve, kaj zastopa Morgan, kaj zastopa Miller. Težko je, da bi mogel se še kdo v zadnjem trenutku "spreobrniti." Vsakdo danes ve, zakaj bo volil za Morgana, zakaj za Millerja. Vsakdo ve, da Morgan zastopa starokopitna, reakcijonarska načela in metodo neznosne politične mašine Maurice Maschketa, in vsakdo z^pet ve, da zastopa Miller mladostno energijo, svobodo gibanja, boj za vrnitev svobodščin in pravic narodu. Danes bo padla odločitev. Ako vprašaš republikanca, kdo bo zvoljen, bo hitro pritrdil: Morgan! In če vprašaš demokrata, bo takoj odgovoril: Miller. Vsakdo je poln zaupanja v zmago svojega kandidata. Nobenega cincanja ni več Smernice so ostro potegnjene, načela jasna. delovati s kulturnimi društvi, ki so v akciji. Pridobiti več zanimanja za čitalnico ter v splošnem gledati, da bo Slovenski dom odgovarjal svojemu namenu tudi v kulturnem oziru. še nekoliko o soli. Pred osmimi leti je dramski odsek ustanovil enako šolo, nabavil potrebne knjige, učitelja in vpisalo se je veliko število ukaželjnih otrok. Ker se ta čas direktorij ni strinjal in sodeloval z nami, smo bili primorani šolo premestiti v farno šolo, kar je povzročilo strankarstvo, kot je bilo v modi pred 30. leti. Tačasni učitelj se ni hotel spuščati v strankarske prepire in šola se je razpustila, kar je meni in mnogim še dandanes žal. Toda, ako ni splošnega sodelovanja, en par oseb ne napravi nič. Upam, da sedaj ne bo tako, Vsi na delo za naše kulturne ustanove! Prvič: šola se mora ustanoviti še ta teden. Vpišite takoj svoje otroke in razložite jim pomen te šole. Direktorij bo dal prostor za šolo brezplačno, le za pokritje drugih stroškov, kot za učitelja, knjige itd., bomo morali iskati vir dohodkov, kar pa, upam, bomo dobili s pomočjo in sporazumnim sodelovanjem, da bo šola v finančnem oziru lahko obstojala. Glavno vprašanje je: kdo bo učitelj. Ako kdo rojakov ali rojakinj bere to in se čuti zmožnega za učitelja slovenske šole, naj se priglasi pri kakem članu prosvetnega odbora. Torej fantje in dekleta, oziroma starši: korajžo in na delo. (Pa ne figo v žepu!) Druga točka dnevnega reda' je: Slovenska narodna čitalnica. Lahko rečemo, da je Slovenska narodna čitalnica v Slovenskem domu na Holmes Ave. ena največjih knjižnic te vrste v Arn| riki, da ima največjo zalogo raznovrstnih knjig, starega in novega izvora. Toda kaj, ko Ima pa tako malo članstva! Za samo 25c mesečnine ste lahko član ali članica in se poslužite knj ig, kakršnihkoli hočete. Pridite ob sredah zvečer v čitalnico in se osebno prepričajte. Vsakdo je dobrodošel. Dajte več življenja čitalnici, sebi pa zdravega, poštenega duševnega razvedrila v teh slabih časih Hoover j eve prosperitete. Nihče nam še ne zabranjuje v Ameriki čitati slovenske knjige ali peti slovensko pesem. Kako se pa godi našim bratom in sestram v Primorju? Tretja točka dnevnega rechi je: Dramski odsek "Lilija." Direktorij bo prisiljen društvo likvidirati, ako ne bo pokazalo nikakega življenja. Kje je članstvo? Kje je odbor? Na dan! Dramske predstave se morajo tudi v bodoče vršiti. Premože- in z dobro voljo in zanimanjem delati za boljši napredek. V nasprotnem slučaju bo pa direktorij takoj napravil izpremem-bo. Na zadnji seji se je mnogo razmotrivalo, kako napraviti boljši red. Ker je mnogo naših delničarjev brez dela, se je ukrenilo, da se nastavi moža za oskrbo kegljišča, ki bi bil obenem glavni postavi j ač in bi lahko držal red. Kdor želi to službo, naj se zglasi pri tajniku ali pa pri Andy Lokarju, 715 E. 160tb St. Drugo delo je, ki bi tudi pomagalo nekoliko kakemu našemu delničarju, je v garderobi. Kdor hoče prevzeti to delo, naj se priglasi in dobi natančnejša pojasnila. Upamo, da se bodo letos časi izboljšali in da bomo tudi boljše uspevali v vseh ozirih. Toda brez splošnega sodelovanja ne bomo mogli nikamor. Vaše dobre ideje in nasveti so nam dobro došle, samo ven z njimi. Naj bo za danes dovolj. Oprostite, ako se kdo počuti kaj užaljenega! Pa še v kratkem kaj sporočim od tukaj. Zdravo! John Trček, tajnik Slovenskega Doma. ska stranka odvzela naročilo opeke za tlakanje cest. Ako vam je stara vlada vzela delo, ga vam ne bo dala nazaj. Delavci, ne glejte na to, kar vam pripovedujejo vaši formani! X-Ray pomeni v zdravstvenem oziru veliko pomena, ker le potom X-ray je mogoče slikati notranjost človeško. To so električni žarki v uporabi zdravilstva, kar je največja veda današnjega časa. Potom X-Ray žarkov se pronajde vse, kar je nezdravega v človeškem telesu, in za to bomo tudi zaznamovali naše glasovnice X-Ray T. Miller. Janez, sedaj državljan. Cleveland (Collinwood), O*.— Kot privatni državljan želim povedati, zakaj sem z vsem srcem za izvolitev Millerja županom mesta Clevelanda. Naš slovenski narod, ki je navajen težkega dela, trpljenja, varčnosti, ker smo davkoplačevalci, direktno ali indirektno, in bodo volili tako, ko se jim vidi, da je pravično in pošteno. Samo vsak državljan in državljanka bi morala gledati na to, da gre volit. Volite po svojem prepričanju in ne tako, kot vam pravijo drugi. Vemo, da nam je Mr. Hoover obetal prosperiteto. Po njegovih obljubah bi moral imeti vsak svojo hišo, dva avtomobila in v vsakem loncu kokoš. Ali se je to uresničilo? Pa še kako ! Pomagati moramo eden drugemu, da se preživimo; navezani smo sami nase. Ko smo volili za Al Smitha, smo doživeli razočaranje. Pa nič zato. Potrpljenje je božja mast. Toda, ali vam je znano, kaj bodo v teh županskih volitvah napravili 100 % Amerikanci (tudi republikanci) ? Volili bodo demokratsko stranko, ker hočejo izpremembe. In dobili jo bomo v Clevelandu in jeseni pri predsedniških volitvah. Zakaj ne bi imeli župana v našem domačem mestu, ki bo upeljal pošteno vlado in mesto izčistil korupcije! Koliko se lahko zanesemo na obljube Mr. Morgana? nje dramskega odseka "Lilije'' Kar se tiče slovenskih državljanov v širnem Clevelandu {ruda g * fcko . ode]r niso bili še nikdar tako edini glede kandidata kot so bili v lnoma ureien'in v!es oprem tej kampanji. 11,000 naših ljudi bo oddalo danes svoj glas,'. • zbudimo in izmed teh jih je gotovo 10,000 za Millerja Republikanci med našim narodom sploh ne pridejo v poštev. Kar jih je, Qživimo našo dramatiko! so po ogromni večini bivši odpadli socialisti, bivši demokra- . . .. ti, ki skačejo iz sedla na sedlo, kot jim bolj ugodno piha poli-j se Pa ^azi sedanj, lična sapa. Načel nimajo nobenih, značaja ne poznajo. Za- ? »fske"! drustvu to jim Da narod ne sledi. So*a" Je Jako*kt.lvno l" Je Mi pa ostanemo, zmaga ali ne zmaga, kar smo bili v po-, da bo direktor,, in clan- -tiki od nekdaj. Storili smo v tej kampanji svojo popolno stvo Soce deloval° v »a->leP- Cleveland, O.—Nikdar nisem mislil, da bom v svojem življenju doživel kaj takega, kot sem v nedeljo 7. februarja. Moja mati, ki je umrla pred 40. leti, mi je večkrat rekla, da ne bom nikdar pameti dobil. Sedaj, na starost, pa imam tisto, kar človek najbolj potrebuje — pamet. Samo tega ne vem, kako naj jo rabim. Moja žena mi je svetovala takole : Staro plešasto "pamet" položi na plešasto glavo, potem pa deni kučmo na vrh, pa bo ravno tako, kot bi jo del v možgane. Poskušal sem to, ampak ne počutim se nič boljše. Mogoče bo boljše, kadar se uleži tako, kot zelena tepka. Sami veste, kako neprijeten okus ima tepka, dok-lier ni umedena. Dovolite mi, da povem zgodbo od pameti, ki se je pripetila pred 35. leti v stari domovini tam, kjer sem jaz doma. Bilo je prvo leto, ko sem prišel od vojakov. Bog ve kaj se nisem zanimal za volitve, ker brenčalo mi je še vedno po glavi tisto, kar smo imeli v vojašnici in kedaj bom kake prijazne oči zagledal, drugo mi pa ni bilo dosti mar. Kakor vam je povečini znano, da sta bili dve stranki: liberalci in klerikalci. Prvič, ko sem to slišal, sem mislil, da so ti ljudje druge vere in .tudi nekako tako se je tudi glasilo. Bile so ravno volitve za deželnega poslanca, v katerih je bil izvoljen za poslanca Drobnič. Pred volitvami je kmetom obljuboval, da bodo dobili vodovod na Velikem vrhu, pa še danes nimajo druge vode kot tisto, ki se v deževnem vremenu od streh nateče. Drugače jo morajo pa voziti v sodih pol ure daleč. Bog varuje nesreče in sveti Florjan ognja! O omenjenem poslancu se ni drugega slišalo, da je pri prvem zborovanju porabil dosti spod njega perila. Malo drugače se je pa godilo Klančarjevemu Jurju, ki je bil dimnikar cele. občine in znan daleč naokrog. Na volivni dan je delil pamet okrog kmetov, zaradi tega, je dobil še isti večer plačilo, ki pa ni bilo posebno pri- Ce verjamete al' pa ne. Tako so me pa pritisnili ob zid, da bom sedaj preklicaval. Tako se godi človeku, ki ima predolg jezik, ki ne ve kaj govori. Prav mi je! Zadnji teden sem, kakor veste, pisal, da so republikanci predzadnjo nedeljo razdali vso pamet, kar so jo imeli. To ne odgovarja resnici in to sedaj pre-klicujem. Niso jo namreč razdali predzadnjo nedeljo vso, ampak šele to nedeljo, 14. februarja. Torej šele to nedeljo so jo razdali zadnjo trohico. Prosim torej prizadete oproščen j a in naj bo tem potom pogrešek popravljen. 'A Torej zadnjo nedeljo je bila razdana zadnja "Pamet," ki so republikanci še imeli. In v tej pameti" je "ukazano," da se mene in Lojzeta bojkotira. Po zivlje se vse trgovce, naj ne dajejo nama več tiskovin, oglasov in naročnine. Z drugo besedo povedano: iti bova morala od hiše do hiše, kot se bere v povesti na tretji strani v Ameriški Domovini. Torej če bo Morgan izvoljen danes, začneva z Lojzetom od hiše do- hiše. Jaz, za svojo osebo se ne bojim, ker bom pri naših čitateljicah gotovo toliko dobil, da ne bom lačen. Slabše se mi bo godilo, kadar bo nanesla številka na republikansko hišo. Sklenil sem, da bom šel k repu- tako pisanje, kot ga danes piše Enakopravnost za republikance. Seve, kdor je bogat, je tudi republikanec in zato ste skočili \ republikanski tabor in pustili delavca na cedilu, ker vam dišijo judeževi groši. Pišete, da ste "neodvisen dnevnik, zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki.' Seveda, če bi bilo to res, bi dali listu največje priznanje. Toda kaj je pisala ta pomota od Enakopravnosti, da Ameriška Domovina laže. Pa koliko vas je še danes naroda, ki ste bili za našega sedanjega župana, a se danes ne strinjate žnjim, ker vam ni povolji in se kesate, da ste zanj volili! Vse to dobro veste in mi ni treba še posebej pojasnjevati. Zadovoljen moram biti, kar ste mi vi nakopali na glavo. Prav le pa hvala vam in vašemu listu. Predno bo poteklo to leto, želim, da se izgubi vaš,e ime in ne pride več na dan. Naš narod bo pa rešen člankov, kakor jih vi pišete. Skoraj mislim, da me je sram. da sem bil vas naročnik, na list, ki zatira delavsko stranko. Vi I podpirate milijonarje in to je pri Mr. Morgan je samo figura, . boss je pa Maschke. .letnega duha. Sprejel Je krst. /as naprednost. Dovolj nam je prisiljene pro da ga Je P°mml vse življenje;! Sedaj pošiljate okrog neke cir hibicije, dovolj nam je raketir-1postavljen -le bil namreč v gnoj- kulavje z naslovom "Pamet.'' | stva, dovolj političnega nareko- nico do kolen- drugi 80 mu Pa vanja od strani "Pameti." Vo- i Ihvah tlsto tekočino na glavo, lili bomo po svojem prepriča' n ju. Ali je pravično, da so morali mestni delavci prispevati v sklad za izvolitev figure Morgana? Delavec dela komaj dva, tri dni v tednu, pa so ga prisilili, da je moral plačati $4.00 do To so delali ž njim toliko časa, i da je izgubil ves izvirni greh in da nikdar več pameti okrog delil ni. Uboga Rotija, koliko dela je imela ž njim, preden mu je vso pamet spravila proč. Taka se je godilo z našim ubo- blikancem ob petkih, ko se že itak nekoliko postim. Zadovoljil se bom z enim sendvičem: dva Tako bom tudi gedaj in obrača ta Enakopravnost ? žive j izjavljam, da mi je žal> ker slo_ Slovence pokopava, norčuje se iz i ve^ki republikanci niso zamor. delavcev, potem pa vabijo, naj Lj se naročimo na Enakopravnost'j gim Jurčkom. Mogoče je tudi tu- Ali ge vi zavedate bednega sta-1 kaj kak Jurček, ali so pa mogo- nja deiavceV) ki vas podpirajo? i „ dolžnost, naredili smo vse, da zmaga boljši, pošteni, značaj-Jšem sporazumu in obdeloval toj$5.00. Ali vam je prav, da so ni element, zavest imamo, da smo se borili na pravi strani. "arodno da bo rodlla kai'mestni delavci, ki jih plačamo Ako bodo volitve pošteno vršene, tedaj bo danes oddanih K011s>tnega sadu. dovolj glasov, da se vrže iz City Halla 17. let star republi- Enako se mora d kanski režim, ki je z nezaslišano korupcijo, kradnjo javne-j "j® tudi ženskemu ..... ^ . , -- . "a denarja in celo z indirektnim umorom kužil politično članice 80 agilne in pridne, ter morali ti delavci obljubiti, da te moža, ki je ll U /c,ne pa take- kapitalist ne potrebuje o/račie Clevelanda. Pravica je dolgo teptana, toda enkrat lepo napredujejo. Menda ja, ,?:bodo pridobili čim več volivcev »a, ki mu manjka 99 procentov, j ka za podporo ampak „„ Ann l ženskami se bo direktorij dobro za republikansko stranko? Dc- Pozdrav vsem državljanom m kicr a more Kauitali A Tako se je končala vojna s "e vsi- 0d starih možakov sem Ali učite nar'od) da živi v sloffi?; "pametjo." Imeli smo mnogo za-imi vsi z davki, pa so delali pri slišal: na 100 "jurjev" pride en Vi delate za korist samim sebi, bav® v tem letu 1932 po Kristo-ati pripozna- primarnih volitvah pri volivnih mož> »a 100 Mohamedancev pa pa ge sebi ne> ker narod vas je vem r0jstvu- ko so slovens, i klubu, ker kočah? Ali vam je prav, da sejen konj. Torej državljani, voli-. spC2nal> da ste kapitalistični in']Hlbkkanci Pamet po hišah e siroma- vem rojstvu, ko so slovenski re- nosi- li. Kar je mlajših, bodo še leta in leta govorili: "Veš, to je bilo pride na dan! I razumel; DOPISI Cleveland (Collinwood), O.— Pa začnimo zopet, ker so tako rekli. Pred dvema letoma sem skoraj vzel "divors" od Slovenskega doma. Toda stara ljube- nem redu. Ustanovila se bo šola, iiko bomo dobili dovolj so- ljalo delovanja od rojakov in roja- Ne kinj na južni strani naselbine, in direktorij dobro za republikansko bili so cele kupe letakov za raz-| Novi direktorij Slovenskega našanje po hišah, j doma je precej navdušen za do-; Vsakokrat, kadar je ljudstvo j bre stvari in za dobro gospodar-; nestrpno, takrat govore fakti in £ stvo. želi v splošnem sodelo- tudi sedaj bodo. želimo si iz-vati za boljši napredek. Mno- premembe, to je vse. takrat, ko se je "pamet" delila. O, srečni časi in srečni ljudje, ki Euclid, O. — Enakopravnost, Ako želi- ki se tako visoko povzdiguje za Slovenska go se bo preorganižiralo in upe- te, da bo boljše, ako volite za republikansko stranko, bi vpra- ga tlači, kjer ga more. Kapitalist pravi: ne pozabite clones napraviti svo- «Suženj, pokori se! Mi te ima- . . ,.,„ je državljanske dolžnosti. mo v rokah> saj si nas ti sam p0_ j so takrat živeli! A. J- stavil na prestol, da te bičamo!" ^ Valentin Turk. Končno se Pa "^dniku "Pameti" najtopleje zahvaljujeva z Ko iščem de_ Lojzetom, ker nama je posvetil kar štiri strani "Pameti" in iste Cleveland, O.- lo in hodim okrog, sem zen ne umre, tako me je "mirov-(Na zadnji direktorski seji je bil se bo no sodišče" delničarjev in direktorjev zopet spoprijaznilo s pisalnim strojem in knjigami. Za danes naj vam sporočim na John Trček. izvoljen prosvetni odbor. V tajgistre' in blago. V splošnem pa ijite ,da bi kdo zvedel, kakšnega: znati, da je bila Enakopravnost ^ na "mesta Clevelanda. Rojak mi Vendar se človeku kar nekam odbor so izvoljeni: Andy Lokar, je namen novega direktorica: i prepričanja ste, bodite tiho in Ustanovljena na delavski podla- DOVe, da so republikanci razna- flet110 ^di, da te imajo tako v ča- pove, _____ _____________ _______ Ciril Blaško, Charles Benevol in povzdigniti Slovenski dom clo volite kakor se vam zdi prav. j gi, za delavstvo, ne pa za repu-: šali neke plakate, katerim se steh" Le škoda, da niso v Cleve- kratko le bolj važne ukrepe novega direktorija Slovenskega doma in kaj bo najprej na dnev- Namen tega odbt> ra bo: ustanoviti takoj Slovensko šolo, oživeti delovanje dra- j tega, da bo popolnoma odgovar- Collinwood Shale Brick Co.,. blikansko stranko. Mnogo ljudi pravi "Pamet." Jaz sem se za- landu vsak teden županske voli-jal svojemu namenu. Delavci, (opekarna) je dobila naročilo,: mi je povedalo, da imajo še del- ! čudil, ter ga vprašam, kaj da je tve' da bi vsak teden razdajali' 'uslužbenci pri Slovenskem do- naj se voli za staro zadevo. Men-j nice Enakopravnosti, pa da nn|to ^ ip mrwnčP kai t»Wn. da i "pamet." Koliko bi bilo to zaba- matičnega odseka Lilije ter so- mu, bodo Tnorali vestno, točno 'da zato, ker jim je republikan- majo nobene besede preprečiti to, če je mogoče kaj takega, da (Dalje na 3. strani) ve v teh žalostnih časih. DOPISI (Nadaljevanje z 2. strani) se dene lahko v lonec in skuha za lačne, ker je sedaj več lakote kakor pa pameti. Ne vem, kaj bo z onimi, ki bod0 vso oddali, kajti pamet se lahko hitro izgubi, a težko jo je dobiti nazaj. Ravno tako, kakor dobro ime: če ga vzameš, ga ne moreš več vrniti. Jaz za svojo osebo, še nimam toliko pameti, da bi jo kar tako Proč metal. Res, srečni so ljudje, ki imajo toliko pameti, da jo lahko brez skrbi dajejo drugim. Kdo bi si mislil, da pride svet tako daleč. Pa1 kaj se hoče, svet se izpreminja, tako se je tudi v nekaterih bučah republikancev, da lahko pamet kar ponujajo. To se je zgodilo v Clevelandu, torej morajo biti že v Clevelandu najbolj pametni, ki se vse domislijo, kaj se da spraviti v denar. Ko bi bil prej vedel, bi jih bil šel vprašat za delo, pa bi najbrže ne oil sprejet, ker bi se jim zdel naj-brže premalo pameten in bi ne bil sprejet. Pa saj tako delo ta- ko ni nič vredno! Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, John Mesec. Cleveland (Collinwood), O. "^"Na 5. februarja smo pokopali e»o najbolj poznanih žena v Col-litvwoodu, Mrs. Anžlin. Bog ji v miru počivati! Njen po-greb je bil dokaz, da je bila po-znana in čislana žena. Cerkev je bi'a polna žalujočega članstva; je namreč članica več dru-stev. Eno uro poporej so prija-Mii skupaj hiteli, da 'še enkrat ^jdijo ženo in mater, katera je bila vedno pripravljena, da po-^a^a kjerkoli. Ona je bila vedno Prva, kadar je bilo treba čistiti ln ribati cerkev. Pripravljena je bila vedno za kuharico pri veselicah Oltarnega društva. Ona ni bila nikdar utrujena za dobro de- lo. Bila je predsednica Oltarnega društva. Vse članice smo jo vzljubile, ker ona ni poznala so vraštva. En mesec poprej, predno je zapustila to solzno dolino, smo jo izvolile ponovno za predsed nico. Sprva ni hotela prevzeti, pa smo jo kar primorale, ker smo vedele, da je najbolj delovna kar se tiče cerkve in tako je prevzela s pripombo, da ne ve, kako dolgo bo delala, ker se ne počuti dobro. Priporočila se mi je celo v molitev, da bi mogla delovati za napredek naše župnije. Jaz sem jo tolažila, da bo vse dobro. Ona pa je trdila, da je zelo bolna in da ne bo več dolgo med nami. In tako se je tudi zgodilo: čez mesec dni se je že poslovila od nas za vedno. Tako je: dobre Bog pobira, nas slabejše pa še odlaša. Pa kaj se hoče, nismo mi gospodarji. Mora že tako biti prav: kai Bog stori, vse prav stori! Tudi jaz sem pohitela, da se poslovim od nje zadnjikrat in|kaj se je vršilo zadnji dve leti sem malo postala v hiši in sem v mestni hiši, in kdo je kriv is-čakala neke njene prijateljice, po ; tega. Vemo, da jih je bilo po- tato ona diktira. Kjer je disor-ganizacija, tam diktira clolar in vodijo obljube. Med nami nam sedaj diktira dolar in nas vodijo obljube, ker nimamo organizacije in hoče biti vsak posameznik voditelj naroda. V takih razmerah ni čudno, da imamo vsepolno brezposelnih "generalov,;" ki skušajo priti do armade s poštenim in nepoštenim potom! Ti brezposelni generali se ne ozirajo na korist naroda, ampak skušajo koristiti čim več sebi. Podobni so tistim klati-vitezom v srednjem veku, ko je bila odpravljena tlaka, med kmečkim ljudstvom. Ker ni bilo več tlačanov, da bi delali zanje, so začeli s svojim poslom, ki ga je zgodovina obsodila in bo mogoče ravno-tako obsodila "klativitežtvo" v sedanji politiki. Naša dolžnost je, da jim povemo, da naj počakajo in imajo potrpljenje, da jih narod preizkusi, če so sposobni vodstva ali ne. Povemo jim pa najlažje, da glasujemo vsi za enega kandidata, kot eden. Nikakor ne smemo pozabiti, katero je poslala in ji rekla: "Prosim, odpusti mi, če sem Te kedaj razžalila!" članica je pa jokaje rekla: "Jaz Ti nimam ničesar odpustiti, ker si mi bila vedno dobra." Tudi druge je prosila odpuščanja, ker se je hotela dobro pripraviti za odhod iz te solzne doline. Naročila je, da ji ne smejo dati na obraz pudra in da naj ji dajo črno obleko na njeno zadnjo pot. Oh, kako srečen je člo-; Slovenski Sokol v Clevelandu vek, kateri ima toliko časa, da priredi običajno vsako leto par slanih nekaj v ječo, nekaj odstavljenih in nekaj celo postreljenih. Vsi ti so bili Mašketo-vi pristaši. Ali glavni krivec je še danes zunaj in vodi svojo politiko naprej. Njegov kandidat je navadna "egiptovska mumija," z edino izjemo, da ta kandidat pokima, ko zasliši glas svo- jega gospoda; med tem pa "mu-muja" molči, naj jo kliče kdor hoče. Slovenci, kot narod, smo pošteni in ne odobravamo politike "revolverja in ječe." Kdor hoče sebi in svojim someščanom dobro, naj odda svoj glas proti mašini, ki je z revolverji zapirala usta ljudem, ki bi bili odkrili mogoče največje gnojišče v zgodovini mesta Cleveland. In ta mašina je republikanska. žalostno je za vsakega Slovenca, ki se druži s stranko revolverja pa najsibo, da je rojen tukaj ali v stari domovini. Za tu rojene Slovence posebno ni mesto tam, kjer je korupcija in graft doma! Vse delo pri slovenskih republikancih je karakteristično za te ljudi, ki skačejo iz stranke v stranko, katera jim več ponudi . . . ! Kriminalno je tudi od njih, ki so izrabili zaupanje mladine za svoje in za njihovih ustanov namene. Bodite prepri čani, da z vašim delom boste ustvarili med mladino cel kup kužkov in lakajev, ki se bodo prodajali, tako kakor se vi prodajate, namreč za "skledo leče" . . . ! Naredili boste iz te mladine kupček mokrih cunj, ki jih bodo politiki ovijali okoli svojih prstov. Sram vas bodi vse skupaj! Vedite to; da narod brez značajev in načelno stoječih mož, ni vreden, da živi . . . ! Lutk iimamo sedaj preveč! Oko. NEDELJSKA PRIREDITEV SOKOLA se pripravi za zadnjo uro. Vsi, kateri smo jo poznali, jo bomo prireditev, spojene z javnim nastopom telovadnih odsekov. Ne- težko pogrešali povsod: pri vese- j deljska prireditev je bila ena iz-licah in pri sejah, toda sporni-i n-ied najboljših, če ne najboljše njali se je bomo v molitvi. Marion Penko. NAŠA POLITIKA! "Pamet" od feb. 6. 1932. — Mislim tista, ki je izšla iz Grill-Oglarjeve tiskarne, je popolnoma v soglasju z duševnimi zmožnostmi teh naših velecenjenih rojakov. Zmazek pod imenom "Fa-^let," je popolnoma vreden svo-Je£a očeta j. n. r., ker diši popolnoma po njegovih od . . . kih. Kjer se ta j. n. r. vrine, tam gotovo pride prej ali slej do pre-Plra in intrig. Le poglejmo zgodovino nazaj tega našega vele-uma, in preiščemo prepire, ki Srno jih imeli pri domu, pri dramatičnih in drugih kulturnih društvih, pri Jakcavi razstavi, zadnji trgovski razstavi, ker 8e je napadalo Hrvate. Sploh, jproizvajana od vseh sodelujočih skupin. Vrste telovadcev in te-l lovadkinj so se odlikovale v svojih nastopih v popplni dovršeno-lala, tekala od hiše do hiše in sti- Proizvajali so razne točke s nagovarjala naše ljudi, da naj Pravo sokolsko gibčnostjo nav- volijo demokratsko. Delala je, |zoče občinstvo je bilo zelo očara- ker so ji dajali velike obljube,; no vsled nekaterih dozdevno ne- do dela in službe." Tako? Za proisv^&nj. V splošnem službe je delala! Narod kot ce- K0 8c odlikovali v vseh nastopih, lota pri nji seveda ne pride vl»5a b]1° v Prostih vaJah ah Pa na poštev, pač pa samo toliko, koli- raznih orodjih. Češki Sokoli so kor ga ta mladina rabi za svoje ambicije. Sedaj nastane vprašanje: kaj ima narod v splošnem od tega, če dva ali pet ljudi dobi delo pri stranki, — če pa s svojo taktiko ubijajo moralo in zaupanje med nami — ! ? Med nami, če hočemo biti pravični, naj bi bila ena sama pokazali več vrst piramid, ki so bile prozivajane s pravo tehtni-čno preciznostjo. Odsek čeških Sokolic je v svojem nastopu z raznimi taktičnimi plesi zbujal med občinstvom splošno pozornost in veliko zanimanje. Tudi odsek slovenskih Sokolic je pokazal vse nekaj novega, kar do- stranka, seveda bi morala biti !sedai Ae »is^o videli med Sokoli, taka stranka pravična in pošte- Sokoh 80 Pokazali s prozvaja-na. Ker je pa ni, bi morali mi »Jem Prostih vaJ gibčnost in do- se potrudite in pogledate na imeti svojo močno organizirano j *>«> letanje. Odsek Sokolov se dno vseh naših prepirov zadnja leta med nami, se vam bodo posvetile na dnu črke j. n. r. (niso slovnične, ampak so logične). prebrskate zgodovino lista, ki je natisnil njegove od . . . ke, Najdete vedno njega pri vseh intrigah, ki so se završile. če pregledate vse to in če pomislite, da vas hcče tak človek, ki ni za drugega na svetu, kakor za prepir, učiti, kako oddajte vaš glas. Potem je v resnici potrebno, da yi slovenski volivci rabite svojo pamet in daste brco enkrat I upravičeni. vselej takim samopostavlje-nim intrigarjem, ki ne delajo drugega med nami, kakor prepire in intrige. Med nami je bilo do zadnjih par let popolnoma dobro, in še je marsikaj naredilo koristnega, kar je v ponos fiarodu kot celota, dokler so sa-delavci in delavke vodile našo politiko. Sedaj, ko imamo Clmdalje več inteligentov in mladih advokatov, je pa čim da-j-ie slabši, — vsak gleda zase, *ako si bo pomagal po hrbtu slovenskega naroda na višjo stopajo, da bo njemu bolje in da bo udobneje živel. Narod kot ce-°ta jih ne briga! Na prvi strani te "Pameti" Vam je jasno povedano, zakaj mladina organizira. Pod naslovom "Mladina se organizira; Podpira Morgana," pravi med drugim tudi to le: "Bila je v de- ne marjetice. Nekateri bodo mislili, da se možak ukvarja z oglarsko obrtjo toda kdor to misli, se moti, ampak mož prodaja vsevrstno blago poleg "Pameti," katera je že vsa pošla in vsled težkega importa in visokega tarifa nemogoča več za dobiti. Da pa stvar izgleda bolj sigurna, če se kdo izneveri zbrani družbi, so v lastnem krogu duplirani posebno v tistemu poklicu, ki rado pride do nesoglasja radi iskanja lastnih dobičkov pri "fišanju" nedolžnih ribic. Da se pa ustvari taka kombinacija, je pa potreba veliko, skoro na tone "Pameti." Oh, komaj so isto dobili, pa so jo že drugim dali in sami ostali brez nje in vse to menda na veke časov. Rojakoljubnost nam narekuje, da jo gremo za te reveže iskati na "škrab jard," mogoče jo je tam pustil oziroma obrabljeno prodal črnopolti ro-| jak, da jim vrnemo vsaj delno tega, kar so drugim razdelili. Pamet se je obregnila na nekega agilnega in poštenega rojaka vsled oddaje hiše v najem v Collinwoodu. Koliko je resnice ne vem, toda vprašanje je, kdo jih je pa tovrstne ptiče v Cleveland pripravil in pod čigavim pokroviteljstvom so se v mesto vozili. Ali ne pod administracijo, ki jo "Pamet" zagovarja. Ker so tukaj in morajo živeti pod streho, je rojak sledil le temu, kar je njemu prav iz nauka telesnega dela usmiljenja. Družbica, sedaj brez "Pameti," se drži pregovora Črnogorcev, ki so vedno rekli: "nas in Rusov nas je dvesto miljonov." | Generali so že tukaj in če napoči vojna na Kitajskem jih bomo peslali tja, če jih bodo hoteli v armado vzeti, toda mogli jim bo-: mo radi poštenja na prestopni; list zapisati, da so brez "Pameti" j Razjarjeni mož je pobil celo družino Agen, Francija, 15. februarja. Perre Delafe v tem mestu je ubil vso svojo družino, ker mu je žena prepočasi odprla vrata, ko je prišel domov. Ubil je svojo 77 let staro mater, ženo in štiri otroke. Išče se stanovanje za družino brez otrok, malo stanovanje, spodaj, s kletjo in garažo. Naslov v uradu tega lista. Malo posestvo naprodaj v stari domovini. Se zamenja tu za malo hišo ali lot v Nottinghamu. Več se pozve v slovenski posojilnici na 6235 St. Clair Ave. (Feb.10.12.16.) Tri sobe se dajo v najem. Cena samo $13.00. Vprašajte na 6030 Carry Ave. (44) V najem se da štiri sobe, spodaj, spredaj, porč. Gorka voda, kopališče, toilet. Vse samo za sebe. Klet za pranje, podstrešje za sušenje, zidan garaž. Se dobi prav poceni na 1128 E. 63rd St. Pozve se na 1139 Norwood Rd. (39) ii (§)) Točna postrežba! ©J (§) The IIill Coal Co. ® (S) 1201 MARQUETTE UD. (g) Stari Cimpcrmanovl prostori /q\ ^ HEndcrsou 571(8 ^ H FRANK ARKO, zastopnik @ brez posebnega napora, vidno z lahkoto. Nekateri so celo proizvajali točke, ki zahtevajo posebnega učenja in vaje, povrhu pa še posebne žilavosti. Veliko presenečenje je nudil tudi collin- j prispeli na vojno pozorišče. woodski Sokol z odsekom tako-! Kakor je videti je za Collin-zvanih "tumblers." Kotljali sc jwood "Pameti" zmanjkalo in tam j | se in proizvajali razne trike, od 'se ni delila po poročilih tamkaj- i katerih je bilo mnogo izvršenih j »njih rojakov. Collinwoodcanje. j dozdevno nemogočih. Posebno iže z°pet sle prikrajšam na "Pa-j pozornost sta vzbujala najmlaj. meti" ali kakor bi se reklo, da ne I ša dva mala Sokoliča tumbler ja, !bo zamere, "a "oslariji." Mi St. | ki sta s svojimi kotljanji zbuja- jClairčanje smo pa bili polni pa-j la nemalo zdravega smeha od j meti še poprej kot pa Se je ista j občinstva. Slovenski Sokol ima! Po "pameti" delila. Kadar bode že od svojega pocetka številne; fantje prišli oglarit in ogleda-simpatične posetnike, katerim j v&t naše hiše in avtomobile, bo j nudi že zadnjih 35 let zdravega razvedrila. Tudi v nedeljo se je zbrala nepričakovano številna množica, ki je ponovno pokazala, nastal okrog hiše tornado in to | takšen, da bodo zavarovalne police in agenti leteli na vse stra- | ni, kakor bi iskali vsak svojo pa- da ceni zdravo dušo v zdravem : met. Vljudno ste vabljeni naj telesu. Upamo, da jim je Sokol | brezplačno dirko z dobitki. v polni meri poplačal njih ne-izverljivo zaupanje, ki so ga in ga še imajo v sokolske vrste. In baš to zaupanje imajo Sokoli in Sokolice, ki jim je v vzpodbude za smotreno delo v telovadbi. Sokol se Vsenj, z njimi čutečimi, iskreno zahvaljuje. Zdravo! Sokol. SI. Glairčan. stranko, ki naj bi slonela na -ie f*»ebnb odlikoval na orodju. principih poštenosti in bi imela | Vsi so proizvajali točko za točko _ namen pomagati, kolikor je mo-1 goče pomagati, skupno kot na- NEKAJ MIMOGREDE rodu, ne pa posameznikom. S --- tako stranko bi več dosegli za j V metropoli se je rodila "Pa-, v družbi zavarovalni agent, ki koristi naroda, kakor zdaj dose-j met" in pod 'skrbno zdravniško j vas zavaruje za morebitno po-žemo z vsemi strankami skupaj, vedo, ki je kljub zavarovalnem smrtnino. če pa položaj postan Nova ofenziva š an gaj, 15. februarja Te dni ixo Japonci izkrcali novo arma-I do v Šangaju,, 25,000 izbranih i mož, s katerimi bodo skušali j pregnati 35,000 utaborjenih Kitajcev. Japonci so pripeljali tudi težke poljske topove in vojne tanke. Japonci so dali Kitajcem 36 ur časa, da se umaknejo, nakar se začne splošni napad. Lastni oče je ubil štiri zapleten, je na rokah advokat, i svoje otroke ki ga raz vozi j a in razprede do | Charlestown, West Virginia,; vsestranske ničle. Včasih vsled! 3 5, februarja. Bolton White,; slabe "Pameti" in opešan j a živ-i 46 let star, je danes zgrabil za : čevja človek umre in je treba j sekiro na svojem domu in začel j zapisati kakšno besedo v spomin i sekati po svojih šestih otrocih, rajniku, zato je v družbi ured- Sedmi otrok je ležal kot novo- j nik, ki vse to točno in po para- rojenec v postelji pri materi, grafih zabeleži v kolono, kjer se White je ubil štiri svoje otro-i wooda je pred časom zapisal na | "Pamet" deli. Ker pa ni nobeno i ke, dva pa nevarno ranil. Kon- podjetje brez finančne pomoči, eno si je sam pognal krogljo v j so fantje poiskali lastne finan- glavo, čnike, ki se razumejo na investa-cijo in inkorporativo, da hitro financirajo dobro stvar, predno jim utegne uiti čez plot. če slučajno ima kdo kaj za prodati, posebno sedaj, ko so mizerni časi Če bi bili mi Slovenci organizi-! agentu postala med masami pre-rani skupaj v močni stranki, bi prc.-tega delavca "traparija" na-lahko zahtevali, in ne prosili dutov. uslug od mestnih politikov. Zah- Iztis "Pameti" se je brezplačno tevali bi lahko svojo pravico, ki delil, tistim, katerih možgani sto smo jo kot davkoplačevalci prccentni napram tistih, ki so jo Tako, kakor sedaj1 pisali in z svojimi imeni garan-delamo med nami, je pa korist tirali za pristnost "bedarije." samo politikom, ki se nam sme- Mr. Frank Barbich iz Collin-jejo, ker se sami med seboj grizemo, in imajo popolnoma prav.' jokajočega rojaka, naj se sam Če hočemo kaj doseči, moramo, obesi na drog ob cesti St. Clair prvič: vedeti kaj hočemo! Dru- ceste in tudi povedal nekomu, gič: moramo vedeti, kako to do- da se je "špaga," na kateri ima seči. če bodo mestni politiki vse Slovence privezane, utrgala, videli, da vemo in znamo, kako predno .je bila izdana slavna "Pa-doseči naše pravice, nas bodo met" po tistih, katere je ista že spoštovali in naše zahteve upo- pred časom pustila na cedilu, števali, ker vedeli bodo, da je Generali s "Pametjo," brez ar-tukaj organizacija, ki ima moč, made, štejejo toliko, kolikor fi-da izsili to kar hoče, in da ta or- žolova palica poleg krompirjeve-ganizacija ni nikak repek seda- ga stebla. Generalni štab, ki "Panjih strank. Kar nam je sedaj met" deli drugim in jo sam ra-potreba je močna samostojna bi, je toliko, kakor dati puško v organizacija brez klečeplazenja roko sovražniku, da jih postreli pred mestnimi politiki, ker če je kot zajce. organizacija močna, bodo polit- Okrog "Pameti" je z b r a n a' njih prisotnost v krogu original- Houston, Texas, 15. februar-ki sami klečeplazili pred njo. Le družba, vredna vsega uvaževa-1 nc "Pameti." Da se pa nabavi ja. Zastopniki farmarjev so da-j J taka organizacija je zmožna kaj nja in priznanja, če vas zobo- potrebščine, je treba moža, ki nes v tem mestu izlili na ulico napraviti za interese slov. naro- trebeč zastrupi, je takoj pri ro- žnjimi razpolaga in .jih prodaja. J4000 galon mleka raje kot bi gaj| Urednik, ki je opisal svoj j lastni samomor Daytona Beach, Florida, 13. I februarja. Paul Ellis, lokalni J urednik "Daytona Beach News," j ..... , . . je natančno opisal, kako se boji ah pa kupiti kakšne planke ima- Ju^n kaj bo zapustil in k> naj jo pri roki zemljiškega posredo- njegovo truplo, nakar je! va ca da to stori v blagor sam nedaleč od mesta ustre_l| sebi. Da pa vsa ta družba dobi svečano lice in da se vse zabeleži pre kot corpus delicti, je pri rokah;1 . , mož s kamero in jih useka počes, 4,000 galon mleka vrze-da np bodo mogli kdaj utajiti nega na cesto lil. Truplo so našli natančno naj rostoru, kot ga je označil. da. Pozabiti ne smemo dejstva, ,kah zdravniška pomoč, če je NAZNANILO IN ZAHVALA Tudi temu so dali mesto v svoji i prodali prekupcem, ki so ponu-j Globoka žalost tare naša srca, ko naznanjamo sorodnikom in drugim, da je Bog poklical k sebi našo preljubo soprogo, oziroma mater Katarino Tomšič rojena Plut ki je mirno v Gospodu zaspala, pr.evidena z vsemi zakramenti, dne 12. februarja, 1932, v starosti 48 let. Pokojna je bila doma iz vasi Verča, fara Hinje, od koder je prišla sem pred 27. leti. Ranjka je bila članica društva sv. Ane, št. 150 KSKJ, društva Bled, št. 20 SDZ. V dolžnost si štejemo, da se najprej zahvalimo Rev. J. J. Omanu za redne obiske v času bolezni, ter Rev. Franko, Rev. Jagru in Rev. Omanu za cerkvene obrede. Istotako se lepo zahvaljujemo Mr. Ivan Zor-manu za lepo petje. Iskreno se zahvalimo sosedom, ki ste stali na strani ob njeni zadnji uri. Hvala po-grebniku Mr. Louis L. Ferfolia za spoštljivo in točno preskrbo vsega pogreba. Hvala društvenim članicam, ki ste čule pri pokojni in nam tako lajšali težko stanje skozi vse dni žalosti. Tako tudi vsem drugim, kateri so jo prišli kropit in molit za pokoj njene duše. Z globoko hvaležnim srcem izražamo zahvalo društvu Zvon, ki je zapelo žalostinke na domu ter tudi članicam, ki so ranjko položile k večnemu počitku. Posebno se pa moramo zahvaliti Mrs. Chesnik, ki je skozi vse dni žalosti molila na domu in v cerkvi za pokoj njene duše. Iskreno se zahvalimo za darovane sv. maše: Mr. in Mrs. John Tomšič in družina, sestra Alojzija Pes-kar, družina Louis Lindič, Mr. in Mrs. Joseph MikliČ, družina Mr. in Mrs. Urbančič, Mr. Peter Bukovec, družina Jernej Tomšič Jr., družina Fred Buss, Louis Mišmaš, Mr. in Mrs, Butala, Mrs. Frances Perko, Tony Skulj, družina Josip Terlep, družina Frank Šraj, družina John Legan, družina Mike Sholar, družina Domin Kastelic, družina Kristina Ferenčak, družina Mr. in Mrs. Pajk, družina Anton Peskar, družina Mary Zupančič, Mr. Cešek in družina, družina Frank Tomšič, družina Joseph Godec, Mrs. Louis Ferenčak, družina Prijatelj in Pajk, Mrs. Antonija Widmar, družina Mr. in Mrs. Sadar, družina Louis Žagar, družina Barbič, Angela Ajdišek, Serenaders Glee Club ter Mrs. Nose, društvo sv. Ane, št. 150 KSKJ, Kirasich in družina. Prav prisrčno se zahvalimo za darovane vence: Mrs. Mary Ferenčak,' Mrs. Alojzija Peskar, Mrs. Christina Ferenčak, Mr. in Mrs. Jernej Tomšič Jr., društvo Bled, št. 20 SDZ, družina Fred Russ, družina Ajdišek, družina Josip. Godec, Mr. in Mrs. Louis Arko Jr., Mr. in Mrs. Josip Kovach, Girls from L. N. Gross Co., also Girls from D. O. Summers Co. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno pri pogrebu. Ker ne vemo natančno za vseh imena, se vserii skupaj lepo zahvalimo. Ce se je pomotoma kako ime izpustilo, prosimo, da se nam oprosti, ter se prav tako prisrčno zahvalimo. Končno pa še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. * Ti pa, nepozabljena soproga in mati, počivaj v Bogu. Ostaneš nam vedno v spominu, dokler se zopet združimo nad zvezdami. Bog Ti podeli večni mir In večna luč naj Ti sveti. — Žalujoči ostali: Jernej, soprog. Mary, omožena Ferenčak, Jernej Jr., Frank, Theresa, Josephine, Edward, Angela, Victor, otroci Obenem se tudi zahvalim vsem onim, ki so prišli kropit in molit za pokoj duše Matija Pluta, ter za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi vsem onim, ki so darovali za sv. maše in vence. Ne smem pa pozabiti zahvaliti se vsem onim, ki so dali brezplačno avtomobile pri pogrebu; Ti pa, dragi brat, počivaj v Bogu. Ostaneš nam vedno v spominu. Bog Ti podeli večni mir in večna luč naj Ti sveti. — Žalujoča ostala: Alojzija Peskar, sestra, ttokratični stranki, prosila, de- da kjer je organizacija močna, i vaše življenje v navarnosti, je'gredici, da lahko seje svojevrst-'dili zelo nizko ceno za mleko. 15301 Waterloo Rd (odprto zvečer) Copr.. 19.12. Tin- American Tobacco Co. LUCKIES so gotovo dobre mojemu grlu "Nič rezkih draženj za Lupe. Jaz sem za LUCKY. Brez vprašanja -LUCKIES so gotovo dobre mojemu grlu. In živel vaš izboljšan Cello-phaiiski ovoj - zares se da odpreti brez trganja - hvala onemu tabu." Zaščita Vašega Grla—proti dražljgfem—proti kašlju /n Makrotno-varen Cellophane Obdril ta "Toasted" Okus Vedno Svel NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minut z uajboljUmi plesnimi orkestri na svetu, in Waller Winchell, ko je ga današnja napovedovanja postanejo jutrišnje novice, vsak torekj let. tek in soboto vel t t preko N.B.C. omrežja. FRANC JAKLIČ: OD HIŠE DO HIŠE Marta se nasmehne: "Me pa že vse vemo, da te je dekle za- Antona razburijo te besede in smeh ga speče, da se zato-goti: 'Kaj česnaš?" Marta se brž umakne, pa še enkrat reče za njim: "Pa je res! Sedaj se pa na glavo postavi, ker te Ančka ne mara več." Smejoč se je šla naprej. Anton pa je bil ves razburjen in vrivalo se mu je vprašanje: "Kaj pa to pomeni?" In takrat se mu je zdelo, da gledajo vsi ljudje za njim in se mu vsa dekleta posmehujejo. Vroče mu je prihajalo. Lazarjeva Ančka pa ni mogla zaspati tistega večera. Srce ji je bilo nemirno in različne misii so jo razburjale. Odprla je okno in se naslonila, podpirajoč si razgreto glavo z rokami. Nočni hlad jo je božal po vročem čelu, ko je gledala zamišljeno tja v čarobno noč, razsvetljeno od zvezd in od mehkih luninih žarkov. Nji pa ni bilo mehko okrog srca in težke misli so jo mučile . . . Poizkušala je moliti, pa ni mogla končati navadne molitve, zakaj mislila je na to, kar se je zgodilo, mislila je na Antona. "Oh, kaj bo rekel? Kaj' bo mislil, ko bo izvedel?" Tedaj je smuknila senca po tleh, in pod okno je stopil Anton. Ni imel navade ponočeva-ti, a nocoj je moral izvedeti, kaj je ono govorjenje. — Ančka je prestrašena odskočila. Zazeblo jo je, da se je stresla., ko je začula njegov klic: "Ančka!" Zdelo se ji je, kakor bi se ji grozil . . . "Odpusti!" vzklikne dekle i? dna trepetajoče duše, in solze se ji vlijo po licu. Anton ni vedel, kaj bi dejal, ko jo je videl tako strto. "Odpusti! . . . Odpusti!" Samo to je ihtela. Šele potem, ko se je poleglo razburjenje in je Anton le prosil naj mu pove, kaj se je zgodilo, je začela praviti vse od kraja . . . Pa kako' je težko pravila! Vse njeno pripovedovanje je zvenelo kakor iskrena prošnja za odpuščanje in kakor obeti večne zvestobe . . . Anton je bil žalosten in vesel. Spomnil se je Barbiča, ki mu je dejal, da bodo težave-Res, že so bile tu . . . "Kaj pa poslej — ali me boš še kdaj zatajila?" je vprašal Anton deklico. "Nikdar več!" "Pa če te oče zavržejo, tepo ali spode' od hiše?" "Tvoja bom!" "Moja v sreči ali nesreči! Ce se tudi upira ves svet!" Pa je šel in na vasi je zaukal, kakor bi hotel vsem oznaniti, kaj se godi v njegovi duši, kakor bi izzival ves svet. "Ju-huhu!" Tisti, ki so ga čuli in poznali, so pa mislili tako in tako .. . . VII. Zaspal pa tisto noč Gornikov Anton ni. Njegova duša je trepetala, kri mu je vrela po žilah. Srce mu je bilo nemirno, in neznan strah je silil v njegove, sicer neustrašene prsi, da je roko pritiskal na srce, kakor bi mu hotel vtisniti poguma. "Kaj pa se je zgodilo?" Na to vprašanje si je odgovarjal toliko časa, da mu je bilo vse jasno, da je dejal: "Torej sedaj vedo vsi, da je Ančka moja; in dekleta se mi posmehujejo, a Lazar, njen oče, je besnel!" To ga je peklo in grizlo. "Zakaj je besnel, zakaj? To ni šlo Antonu v glavo. Pač mu je pravil nekaj tacega že Barbič, toda Anton tega ni mogel verjeti. Kako bi verjel nekaj, kar ne more biti . . . He! Zakaj bf on ne smel imeti rad Lazarjeve Ančke, in ona ne njega? Ali ni pošten fant? Ali se ne more oženiti, ako se le hoče? Tako se mu je zdelo vse naravno, gladko, pa je bilo vendar drugače . . . Ančka mu je bila vse povedala, pa mu tudi obljubila, da mu ostane zvesta. In ta obljuba je dajala Antonu moč in mu budila najboljše upanje. "Kdo nama kaj more, ako se hočeva vzeti? Tistega bi jaz rad poznal, ki bi nama mogel ubraniti!" Silil se je biti pogumen. A to je bil pogum fanta, ki je ravnokar pokdical celo vas "na korajžo," pa se boji, da bi ne bil tepen, skriti se pa tudi noče, da bi se mu ne posmehovali. "E, kaj! Zasnubim jo, pa vzamem jo, pa bo mir. Stari se bo potolažil, dekleta bodo pa tudi obmolknila; če bo pa katera hotela še kaj imeti, jo ubri-šem po ustih, da se ji ne skrem-žijo nikdar več na smeh!" Ta misel ga je potolažila toliko, da je zamižal, a mirno vendar ni spal in dolgo tudi ne. Solnčni žarki so se nekoliko poigrali nad njim, pali mu na oči in ga poklicali: "Vstani!" • Anton je vstal, pa je bil truden, glava je bila težka od skrbi. Delo mu ni šlo od rok tisto jutro. Zamišljen je postajal celo dopoldne ali posedal za vogali, podpirajoč si glavo, da so začele materi, ki je to opazila, vstajati skrbi. Mislila je, da se ga loteva bolezen, ko ga je videla, kako je na tnalu zagnal sekiro z ne vol j o od sebe, kako se je zgrudil na steber in si podprl glavo. In ko je slišala še težki vzdihljaj, ki se mu je izvil, se je prestrašila pa je planila k njemu z vzklikom: "Anton, ljubi moj sin, kaj pa ti je?" Sklenila je roke in obupana zrla vanj, čakajoč odgovora. "Nič mi ni!" Toda ta beseda matere še ni potolažila, saj se je na sinovem obrazu bralo nekaj druzega. Zdelo se je materi, da odseva na njem težka bolest, ki se pripravlja streti njega, ki ga ima ona najrajši na svetu, ki ji je najdražji, edina podpora na stara leta. "Mari po pravici povej!" ja vzkliknila in ga prijela za roko pa še bolj motrila njegov obraz, da bi brez odgovora spoznala njegovo bolest. "Anton, kaj te boli?" Težek smehljaj zbeži preko sinovega obraza, pa ji odgovori: ''Mati, prav zdrav sem. Nobene bolezni ne čutim. Prav brez skrbi ste lahko zaradi mene . . . človek pa tudi ne more biti zmerom vesel in dobre volje." "Torej te skrbi more?" Anton prikima. "I, kakšne pa morejo biti iste skrbi, ki so te tako potrle?" nadaljuje mati nekoliko brezskrb-neje, ko je izprevidela, da ni nevarnosti. "Pa le kakšne so iste skrbi, ki jih tako skrivaš pred menoj? Ali jih tvoja mati ne sme poznati?" "Potlej jih boste pa še vi imeli." "Malo več ali manj, to se meni nič ne pozna. Le zaupaj mi!" Anton je pomislil, kako bi se znebil svojih skrbi, potem je pa dejal: "Oženil se bom!" Zardel je pri tem, mati se je pa nasmehnila in rekla: "Ali te to tako skrbi? To? Oženi se, ako se hočeš! Ali te nisem že davno silila?" "Seveda ste me!"- "No, viš! Pa to menda skrbi, kaj bom jaz rekla . . . Vesela bom; kadar jo boš pripeljal!" Starka je sedla sinu nasproti, zakaj bala se je menda, da bi ji' noge ne odpovedale prej, preden bi se s sinom zmenila do konca o ženitvi. "Sedaj mi pa povej, kako so boš ženil." "Ko bi jaz vedel!" "Ti bom pa jaz povedala; samo povej mi, kaj ti dela taka skrbi, da se ti kar glava krivi od njih, iz oči ti pa gleda obup, kakor grešniku na smrtni postelji." (Dalje prihodnjič) MRAZPRODAJA JE SEDAJ V TEKU V GRDINOVIH TRGOVINAH POHIŠTVA PRIDITE IN DOBITE SI KREDITNI CERTIFIKAT. PRIHRANILI SI BOSTE DENAR! "In kaj to tebe skrbi, ti črni' lopov!" je zakričal kapitan, prijel za vrč in tako močno udaril Krumana po glavi, da se je upo-gnil in da ga je vrgel na tla, najsi je bil tudi ta pravi velikan. Kri je tekla Krumanu, ko je počasi vstal, omočen in trepetajoč od močnega udarca. Ne da bi bil zinil besedico, je počasi odšel iz kabine, Kajn pa se je vrgel na eno izmed skrinj pred posteljo in rekel z bridkim nasmehom: "Toliko imaš za svoje prijatelje, Francisco!" "Ne, temveč v dokaz okrutnosti in krivičnosti proti nedolžnemu možu," je odgovoril Francisco in položil knjigo na mizo. "Njegovo vprašanje je bilo popolnoma nedolžno — zakaj vedel ni za bližnje okolščine, ki so v zvezi s prilastitvijo tega vrča." "Ti pa jih, kakor se vidi, še nisi pozabil? Dobro, naj bo, mladič. Toda svarim te še enkrat, kakor sem te svaril že dostikrat — nič drugega kakor edino spomin na tvojo mater me je odvrnil že večkrat, da te nisem vrgel morskim somom." "Kako vpliva na vas spomin na mojo mater, ne vem; obžalujem samo, ker je bila tako nesrečna, da je bila kakorkoli v zvezi z vami." "Imela je oni vpliv," je odgovoril Kajn, "kakršnega mora imeti ženska na moža, ako sta dolga leta na, isti ladji, in ta vpliv sedaj hitro gine. Govorim ti zaraditega tako odkrito, ker' ne pripušičam niti njenemu spominu, da bi me zavračal, ako se prepričam, da boš še dalje hodil po svojih potih. Vpričo vseh mornarjev si pokazal, da mi nisi naklonjen; ugovarjal si mojim poveljem — dovolj povoda imam misliti, da kuješ zaroto proti meni." "Ali morem storiti kaj drugega, kakor izkazovati vam svoje zaničevanje," je odgovori) Francisco, "ko moram biti priča takim krvavim, strašnim zločinom — hladnokrvne okrutnosti, kakor se je godilo zadnjikrat'' čemu ste me privedli semkaj? Vse, kar zahtevam, je: Dovolite mi, da odidem s te ladje. Vi niste moj oče, sami ste mi povedali." "Ne, nisem .tvoj oče — toda ti si sin svoje matere." "To vam ne daje nikake pravice, da imate oblast do mene, in tudi ako bi bili poročeni z mojo materjo, ki — " "Nisem bil." "Hvala Bogu, zakaj zakon z vami bi bil zanjo le še večja sramota!" "Kaj?" je zavpil Kajn, vstal in prijal mladeniča za vrat ter ga dvignil kakor igračo, "toda ne — ne morem pozabiti tvoje matere." Kajn je izpustil Fran-cisca in zopet sedel na skrinjo. "Kakor vam drago," je dejal Francisco, ko se je zopet zavedel, "pač eno je, ako me zadavi vaša roka ali ako me vržejo z ladje morskim somom, saj bo samo en umor več!" "Blazni glupec! Zakaj me iz-kušaš na ta način?" je dejal Kajn, zopet in hitro odšel iz kabine. Prepir, ki smo ga popisali ravnokar, so slišali gori na krovu, ker so bila vrata in okno kabine odprta, da. bi prihajal sveži zrak vanjo. Kajnov obraz je bil ves rdeč, ko je stopal navzgor. Zapazil je, da je stal prvi krmar blizu in da je mnogo mož, ki so dremaje ležali na zadnjem koncu ladje, uprlo glavo ob komolce, kakor bi bili hoteli poslušati pogovor spodaj. "Tako ne pojde dalje," je rekel krmar Hawkhurst in zmajal z glavo. "Ne," je odgovoril kapitan, "in tudi ako bi bil moj sin. To- da kaj naj storim? — Ne boji se ničesar." Hawkhurst je pokazal proti vhodu v pristanišče. "Kadar vas vprašam za svet, mi ga dajte," je dejal kapitan in se žalosten obrnil. V tem je hodil Francisco po kabini globoko zamišljen. Kakor tudi je bil mlad, smrti se ni bal, zakaj nič ga ni vezalo na življenje, da bi mu bilo drago. Spominjal se je svoje matere, toda ne njene smrti; to so mu prikrivali. Od sedmega leta dalje se je vozil s Kajnom na suženjski ladji in od tedaj je živel skupaj z njim. Do zadnjega'časa je mislil, da je kapitan njegov oče. Vsa leta, ko je bil Kajn tržil s sužnji, je posvetil mnogo časa njegovi vzgoji in tako se je zgodilo, da je bila edina knjiga ki jo je bilo dobiti na ladji, ko ga je Kajn prvikrat začel učiti, Sv. pismo, ki je bilo last Fran-ciscove matere. Po tej knjigi se je naučil čitanja, in ko je napredoval v vzgoji in učenju, so pridobili še drugih knjig. In čudno se vidi, da trgovina, s katero se je pečal dozdevni oče, ni pokvarila dečka. Toda vajen temu izza mlada, je smatral zamorce za drugo vrsto bitij — mnenje, ki se je zdelo popolnoma upravičeno z ozirom na krutosti Evropcev proti onim. So ljudje, ki so že po naravi tako dobri in plemeniti, da jih noben slab zgled, nobena slaba družba ne more pokvariti; in take naravi je bil Francisco. Ko je pa, postal starejši in razumnejši, je začel sam premišljati vse krutosti in grozovitosti, ki so jih trpeli zamorci, in jih je sovražil že takrat, ko se je Kajn polastil suženjske ladje ter jo izpremenil v razbojniško. V začetku niso izvrševali velikih zločinov, temveč le lovili in plenili ladje, ljudi pa puščal žive. Pot zločina pa drži hitro navzdol, in ker je bila po izpovedih ujetih in zopet izpuščenih ljudi razbojniška ladja, več nego enkrat v nevarnosti, da jo ujamejo, niso več prizanašali človeškemu življenju, in le še prepogostoma so prihajali za umori še hujši zločini. Francisco je bil priča raznim strašnim prizorom, da mu je kar kri zastajala v žilah. Dostikrat je poizkušal rešiti nesrečneže, toda zaman. Razvnet od grozot k^ipitanovih in njegovih mož, je pred kratkim brez strahu povedal svoje mnenje in se ustavljal kapitanu, zakaj v jezi je Kajn priznal, da Francisco ni njegov sin. Ako bi bil kdo izmed častnikov ali mornarjev izrekel le eno samo besedico tega, kar je prišlo iz Franciscovih ust, bi bil že davno prejel plačilo za svojo drznost. V Kaj novih prsih pa je nekaj govorilo za Francisca, kar se ni dalo potlačiti — navada in njegova družba. Dečak je bil leta in leta njegov spremljevalec, kakor bi bil del njega samega. Nekaj je v naši naravi in tudi ako je še tako pokvarjena, kar nas nikdar neSe zapustiti — in to je, da iščemo nekaj kar bi ljubili, kar bi čuvali in branili: to se lahko pojavlja proti psu ali katerikoli drugi živali, ako se ne more navajati na drugega, človeka. Taka so bila čuvstva, ki se vlekla Kajna k Franciscu, in to so bila čuvstva, ki so mu do sedaj rešila življenje. .Potem, ko je hodil mladenič nekoliko časa gor in dol, je sedel na skrinjo, na kateri je bil prej sedel kapitan; in njegove oči so kmalu zagledale glavo Pompeja, ki je gledal v kajito in mu migal s prstom. (Dalje prihodnjič) MORSKI RAZBOJNIK SPISAL KAPITAN FREDERICK MARRYAT IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M.