DOGODKI
Ognjeni krst na sejmu Altermed
Kot je bilo pričakovati, je novi celjski sejem pritegnil pozornost množice obiskovalcev - Minister Bručan podpira prizadevanja zdravilcev
Z okroglo mizo z delovnim naslovom Moč zdravilstva se je minulo soboto v Celju začel 1. sejem zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti, na katerem je sodelovalo več kot sto razstavljavcev iz Slovenije, s Hrvaške, iz Italije in z Nizozemske, v dveh sejemskih dneh pa se je zvrstilo okoli trideset predavanj ter drugih zanimivih in zabavnih dogodkov. Osrednja pozornost je bila v času otvoritve sejma namenjena prihodu ministra za zdravje Andreja Bračana, ki je t.i. alternativnim metodam zdravljenja očitno bolj naklonjen kot njegov predhodnik.
Na okrogli mizi Moč zdravilstva, ki jo je pripravil organizacijski odbor sejma s predsednikom Vasilijem Šim-kom na čelu, so se o temah in dilemah zdravilstva pri nas pogovarjali še predstavniki zdravilcev, Gospodarske zbornice Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter predsednik odbora za zdravstvo v državnem zboru Ljubo Germič. Odprtja sejma Altermed se je udeležil tudi minister za zdravje dr. Andrej Bručan, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je v Celju rodil takšen sejem, saj je zdravilstvo za zdravstvo pomembno, zlasti na tistih točkah, kjer se le-to dopolnjuje z uradno medicino. Da je zdravilstvo pri nas neurejeno področje, se strinja tudi minister, ki je na sejmu napovedal sprejetje us-
trezne zakonodaje še v tem letu. »Otvoritve sejma sem se udeležil zato, da pokažem, da imam interes, da se to področje končno zakonsko uredi,« je dejal, na to pa je Vasilij Šimek, predsednik organizacijskega odbora sejma Altermed, pripomnil: »Končno imamo ministra, ki se zaveda, da je v ambulantah zares pomemben en sam človek, to je bolnik.« Zaničevanje zdravilcev je čutiti na vseh koncih, razen pri bolnikih, ki smo jim velikokrat zadnja pomoč, ker jih je uradna medicina dala na dokončno čakanje, ocenjuje Šimek, in še: »Še zdaleč ne zaničujemo medicine, ker zdravilstvo mnogih bolezni in stanj ne more pozdraviti, vendar pa ni potrebna aroganca povzpet-nih medicincev politikov. Mi medicini nismo nevarni, smo pa delna konkurenca farmaciji, ki ni več fleksibilna in razume zgolj ekonomski jezik.«
Dolgo pričakovana zakonodaja bo naravnana tako, da bo ščitila tako zdravilce kot bolnike. V ta prizadevanja se bo po sprejetju zakona vključila Gospodarska zbornica Slovenije s podeljevanjem licenc, zdravilce pa bo pri njihovem delu zavezoval tudi stanovski etični kodeks.
Sejem Altermed je ponudil obilico zanimivih strokovnih predavanj, v hali E so razstavljavci ponujali pisano paleto izdelkov, pripomočkov in literature za zdravje in zdravo življenje, v dveh dneh pa se je na sejmišču zvrstilo tudi veliko drugih zani-
mivih dogodkov, denimo čudoviti prikaz »pesmi« zdravilnih gongov, prikaz orientalskih plesov in nenazadnje uprizoritev prastarega rituala hoje po žerjavici, ki ga je v soboto zvečer na sejmišču vodil mojster Franjo Trojnar iz Maribora. Po žareči preprogi se je sprehodilo 24 pogumnih, večinoma takšnih, ki so izkušnjo hoje po žerjavici doživeli prvič.
V družbi Celjski sejem so z rezultati sejma Altermed več kot zadovoljni, saj ga je že v prvem »poskusu« v dveh dneh obiskalo več kot tri tisoč ljudi, kar pomeni potrditev ocene organizatorjev glede zanimanja Slovencev za zdravilstvo in duhovnost, predvsem pa še več zagona za 2. sejem Altermed čez leto dni.
M AR J ELA AG REŽ Foto: GK
Težave z izterjavo
Celjski inšpektorji napišejo veliko kazni, a jih vsaj tretjina ni izterjana
Celjski mestni svetniki so na zadnji seji potrdili poročilo o delu občinskega inšpektorata, ki je od lanske reorganizacije naprej samostojen občinski organ.
Celjski občinski inšpektorat je lani kršiteljem izrekel
za več kot 35 milijonov tolarjev kazni, vendar je zaradi težav pri izterjavi uspel v proračun pospraviti le slabih 24 milijonov tolarjev. Iz davčne uprave so od 1.328 zadev dobili rešenih vsega 797 primerov, od sodnikov za pre-
IZJAVI TEDNA
»Med razpravo gospoda Kolenca je gledanost TV Celje padla za 90 odstotkov.«
Stane Rozman ob (pre) dolgovezni razpravi svetnika Kolenca o letošnjem celjskem proračunu.
»Obveščam opozicijo, da je simpatična blondinka, s katero sem plesal, žena župana iz Vrtojbe. Moja žena je na sindikalnem izletu.«
Žalski župan in poslanec Lojze Posedel na srečanju krajev z imenom Šempeter, ki je bilo v soboto v savinjskem Šempetru.
krške, kamor so posredovali 114 primerov, pa le 24 zadev.
Lani so inšpektorji celjskega inšpektorata posebno pozornost posvečali področju ravnanja s komunalnimi odpadki, pri čemer so izdali kar 130 odločb zaradi ugotovljenih kršitev občinskega odloka. Posebej opozarjajo na problem zapuščenih vozil. Lani so naročili odvoz kar 126 vozil neznanih lastnikov in napisali 38 odredb znanim lastnikom dotrajanih jeklenih konjičkov. Vzdrževalcem občinskih cest so napisali 128 zapisnikov o nepravilnostih, v resnejših primerih, v katerih bi lahko bila ogrožena življenje in zdravje udeležencev v prometu, so izdali 23 odločb in 38. plačilnih nalogov. Zaradi kršitev odloka o javni snagi in videzu naselij so sestavili 73 zapisnikov, od-- Št. 41 - 7.
lok o oglaševanju je kršilo 45 oglaševalcev, 41 med njimi jih je dobilo plačilne naloge.
Celjsko občinsko redarstvo, ki je v sestavi občinskega inšpektorata, je lani zaradi napačnega parkiranja izdalo 6.322 plačilnih nalogov, zelo dejaven pa je bil tudi pajek, saj so redarji zaradi ogrožanja varnosti odredili odvoz kar 724 napačno parkiranih vozil. Pri svojem delu redarstvo opozarja zlasti na nove naloge in pristojnosti, ki jim jih je naložil zakon o varnosti cestnega prometa in ki so bile doslej v pristojnosti policije, saj naj bi zdaj občinsko redarstvo, ki v nekaterih obrisih postaja že zametek mestne policije, izvajalo tudi nadzor nad vožnjo v območju umirjenega prometa in v območjih za pešce.
BRST
Celjanoma Bratstvo resnice
V Narodni galeriji v Ljubljani je bila 2. junija osrednja slovesnost ob 100. obletnici Društva novinarjev Slovenije, največjega profesionalnega novinarskega združenja v državi, na kateri so podelili tudi letošnje nagrade Consortium verita-tis/Bratstvo resnice.
Med sedmimi letošnjimi dobitniki tega prestižnega novinarskega priznanja sta bila tudi dva Celjana: Miran Korošec iz celjskega dopisništva Radia Slovenija in Primož Cirman iz časopisa Delo. Čestitamo!
Miran Korošec
Miran Korošec (Radio Slovenija - dopisništvo Celje) je nagrado Consortium verita-tis za izstopajoče novinarske stvaritve prejel zlasti za poročanje o dogajanju v zreškem Cometu, Tekstilni tovarni Prebold in Steklarni Rogaška. »Nobenega dvoma ni: dnevni medij lahko brez dobrih komentatorjev životari, brez odličnih poročevalcev pa ne more preživeti. So poročevalci in so poročevalci z veliko začetnico. Zdaj imamo čast oddati nagrado prav takšnemu: ki je preprosto vedno prvi, ki ima vse informacije in ki nam vedno pokaže tudi celostno sliko dogajanja. In če je požar, ga boste skozi njegove besede zavohali. In če gre za stavko, boste po oddaji v prsih čutili stisko istih, ki bodo jutri otrokom razlagali, zakaj je njihovo življenje nenadoma drugačno, tuje in trdo,« piše v obrazložitvi priznanja. Miran Korošec je že skoraj tri desetletja radijski novinar, med drugim je bil nekaj let tudi odgovorni urednik Radia Celje, zdaj pa je že dolga leta dopisnik s Celjskega za Radio Slovenija. Kar osem let je bil predsednik celjskega aktiva Druš-
tva novinarjev Slovenije. V radijsko delo je zaljubljen, da bi ga težko našli enakega med slovenskimi radijci, zatoi zanj velja krilatica, da je.zaJ poslen pri svojih poslušalcih,! to so njegovi delodajalci.

Primož Cirman
Primož Cirman, novinar časnika Delo, je prejel debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev. Iz obrazložitve: »Hvalijo ga zaradi drznosti in spretnosti. Hvalijo ga paradi tiste koristne zaletavosti, ki zgodbi da nadaljevanje. Hvalijo ga zaradi ozadij, ki jih je znal in jih zna razkriti. A ne bomo rekli, da je mlad in zato manj obremenjen novinar: dejansko je klasičen novinar gospodarske redakcije, temeljit in pronicljiv, je - slišalo se bo presenetljivo - novinar stare šole...«
Primož je v poklicnem novinarstvu le nekaj let in že je še kako opažen. Po maturi na Gimnaziji Celje-Center oziroma v času študija je svojo vedoželjnost, iskrivost in vztrajnost kazal tudi kot talentiran (predvsem počitniš-! ki) sodelavec Novega tednika, kjer se je po lastnih besedah ogromno naučil. Sicer pa po njegovem nagrade ne bi bilo brez Braneta Piana in celjske ekipe Delovega dopisništva, ki ga je sprejela na prakso. Maja 1998 smo se s Primožem Cir-manom kot predstavnikom takratne generacije maturantov pogovarjali o problemih mladih, ki stopajo v zrelost. Takrat je v intervjuju, na vprašanje, kako razmišlja o svoji prihodnosti, dejal: »Rad bi študiral novinarstvo, sicer pa bi bil rad v življenju uspešen človek, zadovoljen v svojem poklicu ...«
MARJELA AGREŽ Foto: GK
www.novitednik.com
Dokončni pokop celjskega Ingrada
Direktor Ingrada Zvonko Korenjak bo najverjetneje še ta teden na okrožnem sodišču v Celju vložil predlog za uvedbo stečaja. Včerajšnja skupščina, na kateri bi morali odločati o dokapita-lizaciji podjetja, namreč ni uspela, saj se je je poleg dveh zaposlenih udeležil le predstavnik Zavarovalnice Triglav. Zakaj ni bilo največjega lastnika, velenjskega Vegrada, Korenjak ni želel ne pojasniti ne komentirati.
Kot je predlagala uprava Ingrada, naj bi na včerajšnji skupščini sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za 1,3 milijarde tolarjev in dokapitalizaciji, ki bi jo s konverzijo svojih terjatev izvedla Vegrad in Salonit Anhovo. »Ker ni bila sprejeta do-kapitalizacija, pomeni, da ne moremo dopolniti načrta fi-
Direktor Ingrada Zvonko Korenjak bo še t podjetja.
teden predlagal stečaj
nančne reorganizacije, ki bi ga morali sodišču predati do 15. junija. Ne preostane nam torej nič drugega, kot da umaknemo predlog prisilne poravnave in namesto tega predlagamo stečaj. To se bo najverjetneje zgodilo še v tem tednu,« je po skupščini povedal Zvonko Korenjak.
Dejal je tudi, da ni prav nobenih možnosti, da bi delavci, ki stavkajo že od prejšnjega torka, kmalu dobili plače. Denarja ni, pravi Korenjak, in ga najbrž tudi ne bo. »Delavcem sem že 1. junija povedal, da lahko investitorje samo z delom prepričamo za kakšen predčasni priliv denarja, vendar pa od ponedeljka, ko se je ustavilo delo na prav vseh gradbiščih, ne samo v celjskem Medlogu, na njihovo razumevanje ne moremo več računati.«
JI, foto: GK
Steklarji spet prosijo za podaljšanje roka
Ker se v Novi Ljubljanski banki še vedno niso odloči-	napovedati, pravi prisilni upravitelj Tomaž Kos, predsed-
li, ali bodo finančno podprli sanacijo Steklarne Rogaš-	nik uprave steklarne Bojan Bevc pa pričakuje, da jim bo še
ka, je vodstvo podjetja včeraj poravnalni senat zaprosi-	drugič »šel na roke«. Še zlasti, ker naj bi bilo možnosti, da
lo za podaljšanje roka za oddajo dopolnjenega načrta	bodo banke vendarle odobrile steklarni nova posojila, vse
finančne reorganizacije.	več. Vendar pa, kot so povedali v Novi Ljubljanski banki,
Sodišče je steklarni rok že enkrat podaljšalo, iztekel pa	odločitve najverjetneje ta teden še ne bodo sprejeli, se bo danes. Kako se bo odločil poravnalni senat, je težko JI
Poti prostovoljstva so se združile v Celju
V okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije je organizirana samopomoč žensk z rakom dojke Pot k okrevanju. Skupina za samopomoč Celje uspešno deluje že deset let. Obletnico so v soboto obeležili z odlično prireditvijo v Narodnem domu, na katero so prišle prostovoljke iz vse Slovenije.
Častni pokroviteljici sta bili Splošna bolnišnica Celje in Mestna občina Celje, zato sta direktorica Štefka Presker in podžupan Marko Zidanšek tudi prva pozdravila zbrane, ki so jih nagovorili še predstojnik bolnišničnega oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo prim. Jože Avžner, prostovoljka koordinatorka Skupine za samopomoč Celje Bojana Vozlič in predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pire.
Pester program je oblikoval in povezoval Tone Vrabl, nastopili pa so operni pevec Juan Vasle ob spremljavi pianistke Lene Boljubaš, pevka Majda Petan, Koroški plesni klub Karmen, dramski igralec Borut Alujevič, pevec Anžej Dežan, kitarski duo Glasbene šole Žalec, Sandi Petrej in skupina
Dobitniki priznanj in nastopajoči po uspeli prireditvi 10 let skupine za samopomoč Celje (od leve) Bojana Vozlič, Marina Burjan, Majda Petan, Štefka Preskar, prim. Marija Vegelj Pire, prim. Jože Avžner, Suzana Drame, Juan Vasle in Marija Travner, manjka dobitnica priznanja Berta Hlastec.
ljudskih godcev z Vrha nad Laškim Pit' mi daj. Za popestritev programa je poskrbela tudi članica skupine Magda Si-monič, z dobro voljo pa vse udeleženke prireditve, ki so si z zanimanjem ogledale tudi zanimivo razstavo ročnih del.
Na desetem rojstnem dnevu Skupine za samopomoč Celje je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije podelilo posebni zahvali celjski bolnišnici in oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo, priznanja pa so prejele Ber-
ta Hlastec, Marina Burjan, Bojana Vozlič in Marija Travner. Skupina za samopomoč Celje se je zahvalila za pomoč pri delu Amaliji Brglez.
MBP Foto: TV
Slavoljub Markovič
ANKETA
Še večje razlike med bogatimi in revnimi?
Našemu podalpskemu raju se obeta nov davčni salto mortale. Če bo pobuda sprejeta, bo od leta 2007 dalje davek na vse izdelke in storitve enoten, dvajsetodstoten. Kritike pa so že zdaj močne, saj bi takšen davek močno podražal osnovne življenjske potrebščine, predvsem opazno naj bi bilo to pri živilih, ki so zaenkrat obdavčena 8,5-odstotno. Tako je na dlani socialna krivič-nost tega zakona, saj bo, če bo sprejet, dodatno udaril po žepu ravno ljudi, ki že zdaj komaj shajajo, torej najrevnejši del populacije. Mi pa smo prisluhnili celjski ulici, kaj šepeta v zvezi s to novostjo.
Sloba Keser, Celje:
»Mislim, da je tak davčni zakon slab. Nimam upanja, da bi se s tem kaj popravilo. Življenje bo za vse nas kvečjemu dražje. Znova bodo najbolj prizadeti revni.«
Slavoljub Markovič, Ce-lie:
»Največji problem tega enotnega davka je to, da se bodo najbolj podražile osnovne reči, še posebej hrana. Ostalo niti ni tak problem. Je pa slabo, da višji davek ne bo vplival tudi na višanje osebnega dohodka. Mene osebno bo močno prizadel, saj nimam veliko. Tudi upokojenci bodo prikrajšani.«
Franc Mulej, Celje:
»Ta davek enostavno ni pravičen, saj bo najbolj prizadel ljudi z nizkimi osebnimi dohodki. Življenje bo zato gotovo precej dražje.«
Darko Modrijančič, Ljubljana:
»O enotni davčni stopnji mislim samo nekaj. Socialne razlike slabo situiranih se bodo še poglobile, na račun tega, da bodo bogati imeli še več, revni pa še manj.«
Irma Sokič, Celje:
»Veste kaj, ne upam si reči, ali sem za uvedbo enotne davčne stopnje ali sem proti njej, saj sem kot občanka prizadeta. Bodo pač morali odločiti tisti, ki se jih to bolj tiče. Jaz sem pač bolj na dnu kot upokojenka. Življenje pa zaradi tega gotovo ne bo nič lažje, kaj šele cenejše. Če le pogledate trend po trgovinah ... Vsi trgovci nas prepričujejo, kako je to ali ono zdaj cenejše, a se človek lahko spomni, da je bil enak artikel pred nekaj mesci še cenejši. Cene vseskozi rastejo.«
POLONA MASTNAK GREGOR STAMEJČIČ
www.novitednik.com
Več dobička in več izgube
Finančni krah Steklarne Rogaška poslabšal gospodarsko sliko celjske regije v letu 2004 - Laško padlo pod povprečje
Čeprav se je čista izguba regijskega gospodarstva lani v primerjavi z letom prej povečala kar za 72 odstotkov, so gospodarske družbe poslovno leto spet končale z neto čistim dobičkom. Znašal je 6,6 milijarde tolarjev. Čista izguba, o kateri je poročalo 827 družb, se je povzpela na 21,3 milijarde tolarjev (dobro polovico vseh izgub so imeli v Rogaški Slatini), čisti dobiček, ki ga je skupaj ustvarilo 2.009 družb, pa je znašal 32 milijard tolarjev in je bil od predlanskega višji za 14 odstotkov. Regija je lani povečala tudi prodajo na tujih trgih, višja pa je bila tudi dodana vrednost na zaposlenega.
Takšna je na kratko gospodarska statistika celjske regije v letu 2004, ki so jo na osnovi podatkov iz letnih poročil 3.141 družb izračunali v celjski izpostavi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Kljub rasti večine finančnih kazalcev se je lani ekonomska moč regije poslabšala. Delež čistega dobička v dobičku celotne države se je sicer nekoliko povišal, padla pa sta delež prihodkov in delež izvoza, ld je bil najmanjši v zadnjih osmih letih. Delež izgub se je s predlanskega 5,9 odstotka povečal kar na 11,4 odstotka.
Trgovina povečala izgubo
Prihodek regijskega gospodarstva je lani znašal 919,3 milijarde tolarjev, kar je realno za dobro desetino več kot v letu 2003. Več kot polovico celotnega prihodka so ustvarila podjetja v industriji in gradbeništvu, ki tudi sicer predstavlja najmočnejši sektor v regiji. Nanj odpade tudi dobra polovica čistega do-
bička, več kot štiri petine prodaje na tujih trgih in skoraj dve tretjini vseh zaposlenih. Kljub izjemnemu povečanju izgub je sektor kot celota ustvaril neto čisti dobiček. Z negativnim finančnim učinkom pa so znotraj sektorja poslovala podjetja s področja proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, tekstilne dejavnosti in gradbeništva.
Poleg Rogaške Slatine so lani z neto čisto izgubo poslovale še občine Štore, Radeče, Kozje in Tabor.
S pozitivnim finančnim učinkom je lani posloval tudi storitveni sektor, kamor se uvrščata kar dobri dve tretjini vseh podjetij na Celjskem. Celotne prihodke je v primerjavi z letom prej povečal realno za 18 odstotkov, izvoz za slabo tretjino, povečal se je čisti dobiček, pa tudi izguba. Neto čisti dobiček oziroma pozitivni finančni učinek je zabeležila večina dejavnosti znotraj tega sektorja, z izjemo gostinstva in nepremičninske dejavnosti. Svoj ekonomski položaj je poslabšala tudi trgovina, čeprav je lani povečala prihodke in čisti dobiček. Občutno je namreč povečala tudi čisti izgubo, ki je bila dvakrat višja od predlanske.
Največ izvoza v Celjuc Zrečah in Žalcu
Celjska regija je lani na tujih trgih prodala za 925,4 milijona evrov blaga in storitev, kar je za 11 odstotkov več kot predlani. Kljub temu je bila rast izvoza pod državnim povprečjem, zato je tudi delež v izvozu slovenskega gospodarstva že drugo leto zapored manjši in znaša 7,4 odstotka. Je pa regija tako kot
Gospodarske družbe v občinah Celje, Žalec, Laško in Zreče s ustvarile 84,2 odstotka vsega čistega dobička v regiji.
že nekaj zadnjih let imela pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Obseg uvoza je znašal 780,9 milijona evrov. Delež regijskega uvoza v uvozu celotne države je bil 5,4-odsto-ten in je najnižji v zadnjih sedmih letih.
Po obsegu celotne izvozne realizacije so bile tudi v letu 2004 najmočnejše gospodarske družbe iz celjske občine, ki so ustvarile slabo tretjino vsega regijskega izvoza. Sledita občini Zreče s 15,7 odstotka in Žalec s 13,3 odstotka. Po deležu prihodkov od izvoza v skupnih prihodkih še vedno izstopajo zreška podjetja, ki so s prodajo na tujih trgih ustvarila v povprečju dobri dve tretjini vseh prihçdkov. Najmanj so z izvozom zaslužili v občinah Dobrna, Podčetrtek in Rogatec, v občini Dobje pa niti eno podjetje ni. poskusilo sreče na tujih trgih.
Najslabše plače v Kozjem
Čeprav se je lani dodana vrednost realno povečala za 9,1 odstotka in je znašala 230 milijard tolarjev, plače v celjski regiji še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Pod povprečje so padli celo v občini Laško, kjer so
v zadnjih letih edini v regiji imeli višje plače, kot so bile na ravni države.
Gospodarstvo celjske regije še vedno sloni na velikih družbah, kjer dela skoraj polovica vseh zaposlenih. 65 velikih družb je lani ustvarilo dobro polovico vsega prihodka, slabo polovjco čistega dobička in tudi tri petine čiste izgube. Srednje gospodarske družbe (v to kategorijo se jih je uvrstilo 68) so lani nekoliko zmanjšale čisti dobiček in povečale čisto izgubo. Več izgube je imelo tudi 3.008 malih podjetij, ki pa so lani povečala obseg čistega dobička.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je znašala 215.176 tolarjev in je bila kljub 4,3-odstotni realni rasti za skoraj 11 odstotkov pod državno ravnjo. Bolje od regijskega povprečja so bili plačani delavci v občinah Celje, Laško, Slovenske Konjice, Štore, Zreče, Prebold in Žalec, najslabše pa v Kozjem - povprečna mesečna bruto plača je znašala le dobrih 150 tisočakov - Rogatcu, Vitanju, Bistrici ob Sotli in na Polzeli.
JANJA INTIHAR
Alpos o tvoril novo halo
V petek je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak v Šentjurju přeřezal trak na novi liniji trgovinske opreme Alposovega hčerinskega podjetja Alpos oprema. V Alposu napovedujejo, da bodo do konca leta verjetno pognali še tri nove linije.
Naložba je vredna 1,15 milijarde tolarjev. Direktor Al-posa opreme Damjan Zalo-kar je povedal, da poleg odpiranja novih proizvodnih zmogljivosti veliko vlagajo tu-
di v trg: »Naše podjetje izredno veliko financira na to področje, kar pa je navsezadnje tudi ključ do uspehov, ki ji beležimo v zadnjih letih.«
Direktor skupine Alpos Mirijan Bevc je ob tem dodal, da se Alpos v zadnjih letih nezadržno širi, odpirajo se novi trgi, kot so Romunija, Bolgarija in Rusija. »Mislim, da bomo morali dozidati še kakšno tovarno in jo seveda predati v uporabo,« je optimistično zaključil Bevc.
ST
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je z generalnim direktorjem
Mirjanom Bevcem med prvimi zakorakal v nove prostore. - Št 41 -7. junij 2005 -
Le trije trgovalni dnevi
Zaradi prehoda na nov informacijski sistem v četrtek in petek ni bilo trgovanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. V treh trgovalnih dneh od ponedeljka do srede je slovenski borzni indeks SBI 20 izgubil 0,2 odstotka in sredino trgovanje zaključil pri vrednosti 4.615,29 točke. Indeks investicijskih skladov PIX je v treh trgovalnih dneh ostal nespremenjen pri vrednosti 4.300,80 točk.
Teden se je začel z rahlim drsenjem tečajev prometnejših delnic. Na borznem trgu so največ prometa ustvarili z delnicami novomeškega farmacevta Krka (KRKG), ki so zdrsnile za 0,5 odstotka, ob prometu 320 milijonov tolarjev. Krki so po prometu sledile delnice Intereurope (IEKG), ki so zrasle za 0,4 odstotka in sredino trgovanje zaključile pri enotnem tečaju 6.437,07. Med bolj trgovanimi delnicami so bile delnice Gorenja (GRVG), ki so ob 65 milijonih prometa padle za 0,3 odstotka. Delnice slovenske naftne družbe Petrol (PETG) so sledile negativnemu trendu borze, saj so ob prometu 47 milijonov tolarjev padle za 0,6 odstotka.
					
Oznaka	- to«	Enotni tečaj	PronMtvS[T		%spr.
CICG	Cinkarna Celje	27.500.00	523		0,00
CETG	Cetis	30.250.00	0		0,00
CHZG	Comet Zreče	2.600,000	5		0,00
GRVG	Gorenje	5.750.18	76.199		0.08
PILR	Pivovarna Laško	7.380,00	75.811		-0.27
JTKS	Juteks	27.445,45	2.568	-*-	1,65
ET0G	Etol	53.463,46	14.830	•*-	0,87
Večjo izgubo med bolj trgovanimi delnicami so doživele delnice Mercatorja (MELR) z 1,8-odstotnim padcem tečaja in ob tedenskem prometu 43 milijonov tolarjev sredino trgovanje končale pri vrednosti 35.830,65 tolarja. Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice Save (SAVA) z 1,6-odstotnim donosom ob prometu 20 milijonov tolarjev.
XtpT.
-0,27 -0,50 0,22
Statistični urad RS je objavil prvi objavi - Inflacija v mesecu maju in Aktivno prebivalstvo po anketi o delovni sili v prvem četrtletju. Cene življenjskih potrebščin so bile maja v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju višje za 0,3 odstotka; toliko je znašala tudi mesečna inflacija; v letošnjem letu so bile cene višje za 1,4 odstotka (v enakem obdobju lani za 2,5 odstotka). V Sloveniji je po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah v prvem četrtletju 2005 stopnja brezposelnosti znašala 6,9 odstotka, 6,1 odstotka za moške in 7,7 odstotka za ženske.
MATIJA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22,1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Viri: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Banka Celje povečala bilančno vsoto
Bilančna vsota Banke Celje se je v prvih štirih mesecih letos povečala za deset odstotkov, in sicer na 397,6 milijarde tolarjev.
S tem se je zvišal tudi tržni delež banke, in'sicer za 0,23 odstotne točke, tako da zdaj znaša 6,63 odstotka. Poslovni rezultati, ki jih je nedavno obravnaval nadzorni svet, kažejo, da je Banka Celje v letošnjih prvih štirih mesecih ustvarila skoraj 1,4 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. Donos na kapital pred obdavčitvijo je bil 16,2-odstoten, donos na aktivo pa je znašal 1,09 odstotka. Oba kazalca dobičkonosnosti sta bila višja od povprečja v slovenskem bančnem sistemu.	JI
			Vedno z vami za čisto in prijazno okolje OOVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE H OBDELAVA FEKALIJ
	intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091		
Volja in pripravljenost pomagati
Šestdeset let Rdečega križa v Celju - Plaketa za življenjsko delo Miji Hanžič
V celjskem Narodnem domu so v petek proslavili šest-desetletnico Območnega združenja Rdečega križa Celje in desetletnico podpisa partnerske listine z Rdečim križem iz nemškega Singna.
Organizacija je bila v Celju ustanovljena 19. junija 1945 kot okrožna organizacija RK. Svoje delo je ves čas prilagajala potrebam. Danes je nepogrešljiva na številnih humanitarnih področjih, kot so krvodajalstvo, zaščita, reševanje ter prva pomoč, socialna dejavnost, zbiranje, skladiščenje in delitev materialne pomoči, skrb za boljšo kakovost življenja starejših ter zdravstvena vzgoja, preventiva in pron\pcija zdravja.
Kot je na slovesnosti dejal predsednik organizacije Aleš Vrečko, je glavni poudarek pri vseh teh dejavnostih na prostovoljnem delu »njegovih članov in aktivistov ter njihova pripravljenost, da žrtvujejo svoj prosti čas, svoje znanje in pogosto tudi lastna materialna sredstva in jih posvetijo plemenitim, humanitarnim ciljem«. V prostovoljno delo skušajo vključiti tudi vse več mladih. Že podatki o krvodajalstvu pričajo, da so pri tem uspešni. V šolskih letih 1995/96 do 2003/04 je bilo na primer v predavanja o krvodajalstvu vključenih 552 razredov s
13.863 slušatelji. Število mladih krvodajalcev se je v tem času povzpelo s 470 na 1.144 dijakov v enem šolskem letu. V publikaciji, ki so jo izdali ob šestdesetletnici, je zabeležen tudi pregled števila darovalcev in količine krvi v letih od 1964 do 2004. V tem času je 144.606 krvodajalcev darovalo 48.406 litrov krvi.
Na slovesnosti so obeležili tudi deset let prijateljstva in sodelovanja med DRK Sin-gen in RK Celje. Celjski Rdeči križ ima tako s Singnom kot Grevenbroichom, dvema nemškima partnerskim me-
stoma, zelo dobre odnose. Rdeči križ iz Singna so Celjani dodobra spoznali po katastrofalni poplavi leta 1990, saj je prav od tam med prvimi prišla humanitarna pomoč. V tej organizaciji, s katero je celjski Rdeči križ podpisal listino o partnerstvu leta 1995, so se odzvali tudi na povečane potrebe pri oskrbi beguncev, pomoč pa so prispevali tudi za socialno šibke družine v občini Celje.
Na prireditvi ob šestdesetletnici delovanja so vsem tistim, ki so v preteklih letih največ prispevali, podelili diplo-
me, bronaste in zlate znake Rdečega križa Slovenije. Zlati znak sta prejeli Marija Bre-zovšek in Marija Karlin, plaketo za življenjsko delo pa dolgoletna sekretarka združenja Mija Hanžič, ki od upokojitve skrbi za krvodajalstvo. Poleg tega je Rdeči križ Celje za izredna in plemenita dejanja podelil tudi jubilejna priznanja. Prejeli so jih Tone Erjavec, Martina Baje, Viktorija Rehar, Anton Mastnak, Katica Pešak, Anica Klampfer, Željka Vovk in Igor Bizjak.
MILENA B. POKLIČ Foto: AŠ
Vizjak v Šentjurju optimističen
Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak se je v petek sešel z gospodarstveniki šentjurske občine; v Ipavčevi hiši se je na delovnem srečanju pogovarjal s predstavniki občine Šentjur in z direktorji Alposa, žage Bohor in Tajfuna.
Minister Vizjak ugotavlja, da so tudi šentjurska podjetja prebolela tranzicijsko krizo in so se večinoma uspešno prestrukturirala in prilagodila 'im razmeram. »1\i imamo nekatera hitro razvijajoča se podjetja z zelo jasnimi razvojnimi programi. Z županom Tislom ugotavljava, da pomeni veliko priložnost in zagon tudi opremljanje industrijske cone, ki jo bodo sofinancirali evropski struk-
turni skladi. Želinjo si hitrejšega razvoja malih in srednjih podjetij. Res pa je, da je ustvarjanje ugodnejšega in stimulativnejšega okolja odvisno tudi od države. Potrebna je infrastruktura, potrebno je znanje in mnogi projekti, ki jih v Šentjurju pripravljajo ali izvajajo, gredo v to smer.«
Čeprav so kazalci brezposelnosti eni slabših v državi, je minister vseeno optimističen, saj Šentjur na drugi strani nima perečih problemov s podjetji, ki bi se soočala z nevarnostjo stečaja. Vizjaku se zdi položaj prej nasproten in na prihodnja leta v »osrčju Kozjanskega« gleda z optimizmom.
ST
Minister mag. Andrej Vizjak in šentjurski župan mag. Štefan Tisel vidita največji premik v ureditvi industrijske cone.
Z Novim tednikom in Tušem na izlet!
NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA!
V jubilejnem 60. letu časopisa vas razveseljujemo z vrsto presenečenj. Eno od njih je junijski izlet na Kras. V sodelovanju s Tušem bomo na izlet odpeljali dva avtobusa naročnikov! V soboto, 18. junija, ob 8. uri bomo krenili iz Celja proti Lokvi z znamenito pršutarno, kjer bo čas za oglede, nakup in kosilo, nato pa še za obisk jame Vilenica in vojaškega muzeja. Spremljal nas bo tudi animator in kar dva harmonikarja, zato bo še posebej veselo in zabavno.
" ^ i
mr-
* * T-
Fl
íC
KUPON	
Ime in priimek:	'■■s
Naslov:	radiocelje
i 1	
Št. Tuš klub kartice:	tednik I
tmranmi]	ntn«mrri i
Naročniška številka Novega tednika:	jgjgfct I
rt 1	
1 Telefon:	
) nI..),!]. <>l|. ■	
Izpolnite kupone, ki jih bomo objavljali tudi v prihodnjih številkah in Kupon poS,iite "a Novi tednik' Prešernova 19'3000 Celje' z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov! Vse do sedaj poslane kupone bomo upoštevali pri žrebanju.
To sem jaz. Pomagajte!
Priljubljeno spletno središče mladih praznuje 4. rojstni dan
Spletna svetovalnica za mlade www.tosemjaz.net praznuje 4. obletnico delovanja. V tem času je postala najbolj priljubljeno spletno središče mladih v Sloveniji. Strokovnjaki so doslej odgovorili na več kot 7 tisoč vprašanj mladostnikov.
Projekt To sem jaz so razvili v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer tudi skrbijo za spletno stran. Mladostniki lahko na spletnem forumu vprašajo za nasvet strokovnjaka in ostanejo anonimni, lahko pa tudi svetujejo in se pomenkujejo z vrstniki. Poudarek je predvsem
V letu dni je spletna stran www.tosemjaz.net zabeležila skoraj 110 tisoč obiskov, na njej pa je bilo prebranih več kot 123 tisoč poučnih strani s kakovostnimi vsebinami o ljubezni in spolnosti, samopodobi in zdravi prehrani. Spletno stran v povprečju obišče več kot 300 uporabnikov na dan.
na krepitvi najstniške samo-podobe, zdravega načina življenja, ljubezni in varne spolnosti. Trenutno je na spletnem forumu aktivnih 30 spletnih svetovalcev, ki so v minulem letu odgovorili na 2.565 vprašanj mladostnikov. Vsi svetovalci opravljajo delo brezplačno. Ob obletnici spletne svetovalnice so na oddelku za socialno medicino ZZV Celje tudi letos zanje pripravili strokovno srečanje, namenjeno izobraževanju, druženju in izmenjavi izkušenj.
Projekt To sem jaz pa ni zgolj spletna svetovalnica. Vanj se vključujejo učitelji in šolski svetovalni delavci, za katere vsako leto pripravijo tudi poseben seminar. Na njem opremijo učitelje z novimi znanji, pomembnimi za krepitev samopodobe mladostnikov, pa tudi z delovnimi listi, zloženkami in plakati. »V šolskem letu, ki se izteka, se je v projekt vključilo 94 pedagoških delavcev iz 56 osnovnih in srednjih šol. Letos prvič so bili med njimi tudi učitelji iz Ljubljane, Grosup-
Spletna stran Tosemjaz.net je sestavni in eden izmed najbolj pomembnih delov portala http://med.over.net. V začetku tega leta je bila v izboru najboljših spletnih strani v Sloveniji na tekmovanju Izidor 2005 nagrajena za spletno odličnost v kategoriji Zdravje.
lja, Maribora, Črnomlja, Cer-kelj ob Krki, z Bizeljskega, Jesenic, iz Žužemberga, Murske Sobote, Beltincev, Mute in Kopra. To pomeni, da se projekt širi tudi izven celjske regije. Naš cilj je, da postane projekt del nacionalnega programa, kar bi pomenilo, da se izvaja v vseh šolah. Tako bi bila pozitivnih učinkov projekta deležna cela generacija, saj si samopodobo med dozorevanjem pospešeno izgrajujejo vsi najstniki,« je o projektnem delu s šolami povedala mag. Damjana Podkraj-šek, dr. med., specialistka šolske medicine, svetovalka in strokovna skrbnica projekta
Tosi
i jaz.
MBP
Državna sekretarka Alenka Šverc je govorila o pomenu PUM-a za družbo.
PUM ustvarja upanje
V Don Boskovem centru na Hudinji so v torek podelili licence novim mentorjem, ki bodo odslej sodelovali pri programu PUM. Program projektnega učenja za mlajše odrasle hkrati praznuje 10-letnico delovanja. Ob jubileju so na novinarski konferenci spregovorili tudi nekateri predstavniki stroke, mentorji in gostja iz Kanade.
Državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc je poudarila, da je PUM edinstven program v šolskem sistemu. V Sloveniji, kjer se neformalno izobraževanje šele uveljavlja, je bil ta program pionirski. Tudi PUM nas je ponesel bližje EU, kjer je takšen način izobraževanja že uveljavljen. Šver-
čeva je še poudarila, kako je vsak mlad človek, ki se v življenju izgubi, hud hendikep za družbo. Programi, kot je ta, pa iz svetoboinega »luzer-ja« naredijo človeka, sposobnega sprejeti izzive sodobne družbe. Program dosega velike uspehe, zahvaljujoč izvrstnemu sistemu učenja preko mentorjev, odprtemu ku-rikulumu ter predvsem ustvarjanju pozitivne samopodobe.
V nadaljevanju sta spregovorila Srdžan Arzenšek, direktor velenjske območne enote zavoda za zaposlovanje, ter direktorica andragoškega centra Vida A. Mohorčič -Špolar. Oba sta povedala, kako koristen je PUM za našo regijo ter tudi celo Slovenijo. Špolarjeva je poudarila
predvsem njegov pomen pri izgradnji samopodobe udeležencev ter to, da mlade pozitivno motivira s poudarjanjem njihovih sposobnosti. Arzenšek pa je povedal, kako na zavodu podpirajo delovanje PUM-a, da vanj napotijo tudi mnogo ljudi, saj jim ta program omogoča pridobivanje drugotnih, socialnih znanj, ki so čedalje bolj pomembna. Tako tudi ti marginalizirani mlajši odrasli dobijo do družbe kot celote drugačen odnos, ki jim kasneje v življenju in iskanju zaposlitve le koristi. Poudaril je, kako kar 17 odstotkov udeležencev programa kasneje dobi delo, še mnogo več pa se jih odloči za nadaljnje š&lanje ali poklicno usposabljanje.
GREGOR STAMEJČIČ
Krožek ročnih del v Pečovniku
Ob koncu krožka, ki traja od jeseni do spomladi, pripravijo članice z vodjo Elico ŠantI zaključno srečanje z razstavo ustvarjenih del.
Dobivajo se vsak ponedeljek popoldne v prostorih gasilskega društva Zagrad-Pečovnik, ki letos praznuje 60 let, zato bodo s svojimi ročnimi deli sodelovale tudi na njihovi praznični prireditvi. Članice krožka ročnih del sodelujejo tudi z drugimi podobnimi krožki, najbolj z Društvom kmečkih žensk Ajda, ki ga vodi Francka Javeršek. Vse Članice so velike ljubiteljice narodnozabavne glasbe in članice Kluba ljubiteljev vrtiljaka polk in valčkov, zato ni čudno, da se velikokrat odpravijo tudi na izlet in različne festivale ter druge glasbene prireditve.	TV
Gaj končno odprt
Camp Gaj v Preboldu je v petek končno odprl svoja vrata. Njegovo odprtje so namreč načrtovali že lansko leto. Ob otvoritvi so pripravili zabavo, na kateri so nastopile različne glasbene skupine, med drugim tudi Mi2 in Vili Resnik.
Gre za športni kamp, ki omogoča različne športne aktivnosti, poleg tega pa med poletnimi počitnicami načrtujejo posebne tabore za otroke, ki jih bodo organizirali z organizacijo Adrenalinček. T. i. adrenalinčkovi športni in jezikovni, tabori bodo potekali v sedmih terminih, prvi pa se bo začel 4. julija. Za podrobnejše informacije obiščite spletni strani www.adrenalincek.org ali www.campinggaj.si oziroma pokličite Adrenalinček na telefon 051/266-812.	ŠO
Zagon se nadaljuje
Tudi letošnji in proračun za prihodnje leto v Celju naložbeno naravnan - Svetniki zahtevajo prioritete
Prva razprava o predlogu rebalansa celjskega proračuna za letos in o proračunu za prihodnje leto je bila na seji celjskega mestnega sveta pričakovano živahna. Letošnji proračun so naravnali na skoraj 10, proračun za prihodnje leto pa kar na 11 milijard tolarjev.
Potrebne prihodke naj bi občina ustvarila zlasti z odprodajo premoženja ter kapitalskih deležev. Svetniki so hvalili vzorno pripravljeno gradivo za razpravo in tudi predvidene občinske naložbe, a v isti sapi terjali spremembe do drugega branja in še zlasti dolgoročni razvojni načrt občine, v katerem bi jasno opredelili tudi naložbene in druge strateške načrte, občinske prioritete.
Največ negodovanja v razpravah je bilo zaradi zamika
prenove tržnice v leto 2006, resna pa so bila tudi opozorila, da je proračun vnovič skupek želja, prenapet in nerealen. Temelji namreč na prodaji občinskega premoženja, ki pa v zadnjih treh letih nikoli ni bilo uresničeno kaj prida več kot v polovičnem načrtovanem znesku. To sicer posebnih skrbi ne vzbuja, saj sprotno spremljanje likvidnostne situacije pač opredeljene načrte prestavlja za kakšno leto naprej. Porabiti se da le toliko, kot se ustvari, morda, ob dodatnem zadolževanju še kak tolar več --takšna je občinska naložbena politika že kar nekaj let in doslej se je vedno izšlo.
Pomislekom navkljub so svetniki proračun v drugo branje pospremili s sprejemom sklepov, ki predvidevajo Še letos prodajo za dobre pol mi-
lijarde tolarjev poslovnih prostorov, za 800 milijonov stavbnih zemljišč, za 650 milijonov tolarjev pa naj bi občina prodala tudi svoj lastniški delež v družbi Celjski sejem. Prihodnje leto naj bi občina prodala za dobrih 400 milijonov tolarjev poslovnih prostorov in za 800 milijonov stavbnih zemljišč.
Do drugega branja, ki bo prihodnji mesec, morajo strokovne službe po možnostih v proračun vključiti tudi predloge za spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla razprava. Med najpomembnejšimi so obnove nekaterih cest, več denarja za investicijsko vzdrževanje v kulturni sferi, doslednejše uresničevanje programov krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter čimprejšnja obnova tržnice.	BRST
Nov bencinski 10 let Hospica
servis
Celjski mestni svetniki so včeraj potrdili odlok o lokacijskem načrtu za bencinski servis Mariborska jug.
Gradil ga bo Petrol, ki v trikotniku med zahodno magistralo. Mariborsko cesto in nekdanjo Veselovo ulico - nasproti vojašnice -načrtuje gradnjo bencinskega servisa in poslovnega objekta. Po včerajšnjem sprejemu odloka bo torej Celje v kratkem dobilo še eno bencinsko črpalko.	BS
Slovensko društvo Hospic deluje kot nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ki izvaja mednarodni program celostne oskrbe umirajočega bolnika in svojcev in z različnimi oblikami izobraževanj prispeva k detabuizaciji smrti. Letos praznujejo 10. obletnico društva v Sloveniji in 5. obletnico delovanja Območnega odbora Celje, ob kateri za širšo javnost 8. junija ob 17. uri v predavalnici Splošne bolnišnice Celje pripravljajo tudi proslavo. PM
Levški sever in jug
NAKRATKO
Uspehi žalskih glasbenikov
V minulih dnevih so bili na najrazličnejših glasbenih srečanjih in tekmovanjih zelo uspešni učenci Glasbene šole Risto Savin iz Žalca, ki tako samo še potrjujejo dobro sodelovanje s profesorji te šole.
Vnovičen uspeh so zabeležili harmonikarji, ki so se udeležili 31. mednarodnega tekmovanja v hrvaškem Pu-lju. Častni pokrovitelj tekmovanja je bil predsednik Stipe Mesič. Žalčani so nastopili v B kategoriji med srednješolskimi orkestri. V orkestru, ki ga vodi mentorica Andreja Turnšek, igra 22 članov različnih starosti. Glavnina je mlajša od 1S let in so še učenci nižje glasbene šole, a se odlično dopolnjujejo s starejšimi, ki v orkestru igrajo le
še ljubiteljsko. Ze drugič zapored je orkester v tej kategoriji osvojil absolutno 1. mesto in zlato plaketo s 93,29 osvojenimi točkami. Trije učenci so se predstavili tudi kot solisti. Nina Štusej je v A kategoriji osvojila srebrno, Gal Dolinar pa je v B kategoriji bronasto plaketo. Oba sta učenca Andreje Turnšek. V isti kategoriji je nastopil tudi Gašper Kundih, ki je zlati plaketi na slovenskem državnem tekmovanju dodal srebrno v Pulju. Njegova mentorica je Natalija Ermakova.
Mladi glasbeniki pihalci so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Požarevcu, kjer so sodelovali tekmovalci iz 8 držav, pestra pa je bila tudi slovenska udeležba. Glasbeno šolo Žalec je zastopala
Mladi braslovški raziskovalci
BRASLOVČE - Prejšnji teden so v OŠ praznovali dan šole, ki so mu namenili številne športne in kulturne aktivnosti ter srečanje mladih raziskovalcev občine Braslovče. Mladi raziskovalci so izdelali več raziskovalnih nalog, v veliki meri pa so svoje raziskovalno delo usmerjali v življenje v občini. Na državno tekmovanje sta se uvrstili nalogi Šolstvo in obšolske dejavnosti v OŠ Braslovče ter Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče.
Jubilej RD Šempeter
PRESERJE - Člani Ribiške družine Šempeter so pri svojem domu v Presarjih v soboto praznovali 50 let delovanja. O prehojeni poti, na katero se ozirajo s ponosom, je govoril predsednik Zdenko Mak. Ribiči so dose-
gli vidne rezultate od urejanja vodotokov, ribnikov v Presarjih, Preboldu in Braslov-čah do gradnje ribiškega doma, izgradnje valilnice in nazadnje skrbi za ribji zarod. Za vse te dosežke je bilo treba veliko vztrajnega in prizadevnega dela. Ob ustanovitvi je bilo 54 članov, zdaj pa RD šteje 253 članov in sedem mladincev. RD upravlja z vodami na teritorijih občin Žalec, Prebold, Tabor, Vransko, Polzela in Braslovče. Obsega 141 hektarov vodnih površin, od tega pripada 108 hektarjev športnim ribolovnim vodam, 22 varstvenim vodam in 10 hektarov vodam, kjer se ne izvaja aktivno upravljanje. Na slovesnosti so podelili odlikovanja Ribiške zveze Slovenije, in sicer 27 odlikovanj tretje stopnje, 24 druge in osem prve. Plaketi Ivana Franketa sta prejela Štefan Bednjanič in Kari Drago Vrečar.	TT
mlada flavtistka Eva Nina Kozmus, s profesorico Marto Koberski, ki je ob klavirski spremljavi Tjaše Gorišek zbrala 94,33 točke in osvojila 1. nagrado. Flavtistka Me-lanija Pintar in pianistka Vesna Verbnjak, pod mentorskim vodstvom mag. Goraz-da Kozmusa, sta sodelovali na festivalu Bojana Adamiča za mlade avtorje, ki je bil v Kranju. Zmagali sta v kategoriji skladateljev instrumentalne glasbe. Za nagrado bosta 'zastopali Slovenijo na evropskem glasbenem festivalu Otroci glasbe, ki bo v Beogradu. Kitaristi so se udeležili Murskega festivala kitare v Murski Soboti. Najvišje, zlato priznanje, je v 3. starostni kategoriji osvojil Petar Milovanovič.	US
Zanimanje za razprta jadra
V občini Žalec so z nedeljskim pohodom in kolesarjenjem iz Griž na Hom zaključili akcijo Razpnimo jadra.
Na Homu je več kot 300 udeležencev merilo svoje moči v družabnih igrah ter vlečenju vrvi med pohodniki in kolesarji. Med drugim so podelili nagrade najuspešnejšim nogometnim ekipam v mini ligi, imenovani Mi smo igrali. Med mlajšimi dečki so prestižni pokal in drese prejeli mladi iz Petrovč, v kategoriji starejših dečkov pa so bili domala nepremagljivi Buldogsi iz Galicije. Finale prireditve na Homu je bilo tudi v znamenju žrebanja glavne nagrade podjetja Hervis. Z gorskim kolesom se je v Prebold odpeljal Jan Dolinar. Organizatorji ocenjujejo, da je letošnja akcija Razpnimo jadra v občini Žalec odlično uspela. Na 12 športnih prireditvah so našteli kar 1.900 udeležencev.	TT
Krajani Levca terjajo rekonstrukcijo ceste proti letališču - Se obeta širitev letališča?
V Levcu so se v sredo zbrali krajani na tako rekoč protestnem zboru, saj nikakor ne morejo razumeti, zakaj občina Žalec že več let ne sanira lokalne ceste, ki vodi iz Levca proti aeroklubu.
Krajani so na zboru opisali dolgo zgodovino urejanja in asfaltiranja te ceste, za katero so v največji meri skrbeli Celjani, k temu, predvsem za gradnjo infrastrukture, pa so tudi krajani prispevali veliko denarja. Tudi zato ne razumejo, zakaj v Žalcu v zadnjem času, sploh pa potem, ko je Leveč postal samostojna krajevna skupnost, nočejo prisluhniti njihovim težavam. Sicer so omenjali milijon in pol tolarjev, ki so bili namenjeni za izmero in odkup parcel, vendar ne vedo točno, zakaj je bil denar porabljen. Zato so na zboru terjali pisni odgovor oziroma pojasnilo od vodstva KS, kje je ta denar. Poleg tega so žalsko občino vprašali, kdaj se bo končno začela sanacija ceste, ob izgradnji pločnika in dokončni ureditvi dr-
dolgo je tudi trajalo, da so izsilili sklic novega zbora.
žavne ceste skozi Leveč pa zahtevajo izvoz, ki bo varen za vse. V dosedanjem predlogu gradnje pločnika od Levca do Medloga semafor ni predviden, vendar pa so krajani s severne strani Levca opozarjali, da ob vsakem zavijanju levo kršijo cestno prometne predpise, ker se dru-
gače ne morejo vključiti v promet.
Žalski podžupan Marijan TUričnik je pojasnil, da bodo morali cesto urejati v sodelovanju s celjsko občino, ki naj bi, vsaj tako v Žalcu zaenkrat neuradno vedo, širila letališče v Levcu, čeprav uradno sodi k Medlogu. Potem bi, tako
Del sporne ceste,
Turičnik, v Žalcu pričakovali sofinanciranje rekonstruk-cijskih del na cesti ali pa gradnjo novega dovoza z Lopate, sporna cesta pa bi bila namenjena samo krajanom. Torej se del odgovora, kdaj in kako se bo začela sanacija levške ceste, skriva tudi v Mestni občini Celje.
ki iz središča Levca vodi proti letališču v Medlogu.
Kot je v navadi na tovrstnih zborih krajanov, je tudi v Levcu padlo kar nekaj obtožb na račun tudi bivših vodilnih iz krajevne skupnosti ter tudi ugotovitev v smislu, da se občina Žalec do
slek, ki ga velja upoštevati', je bojazen krajanov, v kolikšni meri se bo povečal promet skozi kraj potem, ko bo na avtocesti treba plačevati cestnino. Takrat bo, kakor so ugotavljali na zboru kra-
krajanov, ki živijo na sever- janov, življenje na levški cesti nem delu ceste Celje-Žalec, spet »obogateno«, obnaša mačehovsko. Pomi-	URŠKA SELIŠNIK
Zahvaljujemo se za sodelovanje
Hujšanje Je kot
osvajanje gore
Skupina, ki hujša z NT&RC, se je predstavila v Centru Interspar - Odločno pred javnost - Pozdrav tovrstnim akcijam
Kuharji so skrbno pripravljali obroke zdrave hrane.
Govc Eržen, dr. med. »Nad letošnjo skupino sem resnično navdušena. Pri izbiri kandidatov smo imeli srečno roko. Gre za ljudi, ki želijo doseči zadani cilj, zato so spremenili način življenja, prehranjujejo se zdravo, veliko se gibljejo in uspešno dosegajo zadane rezultate. Najbolj vzpodbudno pri tem je, da jih vzpodbujajo njihovi najbližji. Zdrav življenjski slog se ne kaže samo v naši skupini, ampak se širi. Širi se tudi s pomočjo vašega časopisa in radia in le na ta način bomo k temu pritegnili več ljudi,« je navdušena Govc Erženova. »Sporočilo zdravega način življenja je treba širiti med ljudi, ki potrebujejo pomoč in žal mi je, da ne moremo vsega tega znanja nuditi večjemu številu ljudi. Vemo, da se je na akcijo prijavilo okoli sto ljudi potrebnih pomoči, pripravljenih se medijsko izpostaviti, na stotine pa je tistih, ki tega ne upajo povedati na glas in ti morajo dobiti pomoč,« še dodaja Govc Erženova.
Zadovoljstva po prireditvi ni skrivala tudi ekipa Top-Fita z Natašo Šuster na čelu. »To je najboljša skupina in današnja prireditev je le dokaz us- : pešnega in trdega dela. Imamo pa takšnih skupin v našem fitnesu kar nekaj, ki pa žal niso medijsko podprte in javnost zanje ne izve,« pravi in dodaja, da ima skupina od vsega najraje skupinsko vadbo, nekoliko manj pa vadbo z utežmi. Aerobična skupina Top-Fit Divas je z energičnim nastopom ogrela in navdušila obiskovalce tudi na fit-nes napravah. Na orbitreku, tudi po zaslugi energičnih deklet, se je rekreiral obiskovalec Peter in postal tako odlična promocija za vse tiste, ki nad vadbo v zrelih letih še oklevajo.
Dolga vrsta za Stanko in Zdenko
Medicinski sestri iz Zdravstvene postaje Vojnik, Stanka Kolar in Zdenka Verbič, sta imeli ogromno dela, saj je bila vrsta za merjenje in-
Da bo sobotna akcija v Centru Interspar uspela, sploh nismo dvomili. Vse je potekalo kot po maslu. In če so se naši udeleženci akcije Hujšajmo z NT&RC pred začetkom prireditve nekoliko plašno približevali glavnemu odru sredi centra, so bili na koncu prav oni tisti, ki so celotnemu dogodku vdahnili dušo in pomen.
Obiskovalci so z navdušenjem spremljali vse, kar se je dogajalo pred odrom, na in ob njem. Natolcevali pa bi, če ne bi priznali, da je bil glavna zvezda sobotne akcije Omar Naber, ki se je, ne le zaradi svojega nastopa, pač pa tudi zaradi vidno izgubljenih kilogramov hočeš nočeš zlil s sobotnimi aktivnostmi v organizaciji Novega Tednika & Radia Celje skupaj s Top-Fitom, Hervisom in Centrom Interspar. »V svoji koži se nisem več dobro po-
Prim. Jana Govc Eržen, dr. med.: »Hujšanje je kot osvajanje gore. Ko si enkrat gor, si jack!«
čutil, zato sem se odločil, da bom shujšal. Do te postave sem prišel po dokaj normal-
ni poti in zdaj se počutim odlično in se s težo ne obremenjujem več,« nam je zadovolj-
no dejal Omar. Njegov nasvet do uspeha je trdo delo in manj hrane. »Podpiram vsakršne tovrstne akcije in vsem mladim svetujem, da se prehranjujejo zdravo,« je še dodal, preden je odhitel nazaj k svojim oboževalcem.
Pritegniti tudi druge
Sobotno prireditev sta odprli urednici Novega Tednika & Radia Celje, Tatjana Cvirn in Simona Brglez, ki v svojem govoru nista skrivali zadovoljstva nad akcijo zdravega hujšanja in srečnimi izbranci, ki jim je bila dana možnost priti do boljše, bolj zdrave in pozitivne samopo-dobe. Zadovoljstva niso skrivali niti udeleženci, saj so se na odru zahvalili organizatorjem letošnje akcije in priznali, da jim je zlezla pod kožo in da so jo vzeli za svojo. Verjamemo, da je bila v soboto z nami v mislih tudi ena izmed idejnih vodij akcije Rozmari Petek, od sreče in zadovoljstva pa je sijala tudi »mati« akcije prim. Jana
deksa telesne mase, sladkorja v krvi in krvnega tlaka ves čas prireditve zelo dolga. »Ljudem ni povsem vseeno za svoje zdravje, kar lahko vidimo tudi danes,« sta dejali v en glas. Stanka je dejala, da pri večini krvni tlak ni pokazal večjih odstopanj. »Tisti, pri katerih so se pokazala odstopanja, že obiskujejo zdravnika in jemljejo ustrezna zdravila,« pravi. Na splošno rezultati niso povsem dobri, saj smo Slovenci znani po preveč težki in mastni prehrani in posledice so vidne v povišanem krvnem tlaku, sladkorju v krvi in porastu srčno-žilnih bolezni. Zdenka z rezultati merjenja sladkorja v krvi ni bila povsem zadovoljna. »Ljudje pogrešajo tovrstne akcije in rezultati so pokazali, da imajo zaradi nezdrave prehrane in premalo ustrezne telesne dejav-
nosti težave s sladkorjem. Za vse tiste, ki so dejali, da imajo težave s sladkorjem, se je to danes tudi pokazalo.«
Svoje »sotrpine« sta prišli pozdravit tudi lanskoletni zmagovalki akcije Bojana Vozlič in Ljudmila Šekora-nja, ki sta dejali, da letošnje udeležence podpirata in jim želita še več uspehov in dodatne motivacije za prihodnje zmage v življenju. »Ko bodo enkrat osvojili želeni cilj, naj pri tem vztrajajo in počutili se bodo najsrečnejši na tem svetu,« sta nam še zaupali. Klavdija Miklavžin, predstavnica Interspara, je bila nad akcijo navdušena, saj v Inters-paru menijo, da je zdravo hrano treba promovirati. Dober dokaz tega se kaže tudi v njihovi restavraciji, kjer vedno več ljudi prihaja na zdrave in sveže obroke hrane.
MATEJA JAZBEC
Nasmejani in zadovoljni udeleženci na odru Centra Interspar
Fitnes naprave so bile zanimive tudi za najmlajše.
Tudi Omar Naber je uspešno dobil bitko s kilogrami in svoje izkušnje predstavil Mateji Jazbec, ki že ves čas spremlja skupino hujšanja.
Tudi za reševanje svojega življenja so prispevali denar za nabavo zelo dragega rentgena za invazivno diagnostiko srca v Splošni bolnišnici Celje
Društvo KORONA že več kot leto dni objavlja in utemeljuje nujnost nakupa tega zelo dragega aparata, za katerega država in sama bolnišnica nimata dovolj denarja. Z obvezo na osnovi statusa društva in moralno obvezo objavljamo imena darovalcev, ki so od oktobra 2004 prispevali denar iz svojih prihrankov.
(Z navadnim tiskom so objavljena imena tistih, ki so darovali do 100.000 SIT, s krepkimi črkami tisti posamezniki in podjetja, ki so darovali preko 100.000 SIT ter z velikimi krepkimi črkami darovalci preko milijona SIT).
JUTEKS ŽALEC, Ferme Slavko stina, Rogatec, Poválej Marija, ., Rog.Slatina, Verček Anton, Franc, Štore, Kunej Miro, Roga-
Plavčak Cilka, Rogatec, OZB NOB Ije, Alba d.o.o., Celje, Janus Ma-KO D.D.Kajuh, Celje, Kovač Mi- rija, Celje, VodovnikVinko, Petrov-lan, Laško, Zlatko Ratej, Celje, če, Borlak Urška, Celje, Leskov-
čun Peter, Šentjur, Mobitel	Celje, Hotko Špela, Celje, Pod-
d.d..Ljubljana, SMS donacije,	bregarMetka, Celje, Halužan Bran-
Marjan Ferjanc, Celje, Vešligaj Ce-	ko, Rogatec, Klamenčič Terezija,
do, Rog. Slatina, PlaninšekFranc,	Rogatec, Zerloodds, Celje, Druš-
Griže, Zdr.dom Jožeta Potrate	tvo upokojencev Rogatec, Pevec
zija, Rogatec, Štefančič Pavel s.p.,	zabeta, Celje, Ferčec Slavica, Ro-
Petrovče, Jaklič Marija, Celje,	gatec, Sedminek Cvetko, Mrkša
HypoAlpe-Adria Bank d.d.,Ljub-	Anton, Rog. Slatina, Nežmah Ju-
Ijana, Smit Franci Nana, Celje,	rij, Rogatec, Rebewusek Božena,
Leonida, Celje, Janez Milka, Rog. Slatina, Križan Maša, Rog. Slatina, Oro7n Silva, Stranice, Cemec Justina, Celje, Ivana Pasariček, Rogatec, Čmogaj Frida, Rogatec, Frančiška Gajzer, Rogatec, Simo-netaZogan, Celje, Hriberšek-M. d.o.o., Šempeter, Tasic Pevec, SI.Gradec, Simon Ivan, Celje, Pe-trovčič Avgust, Horjul, Vošnjak Urška, Celje, Breznikar Jožica,Laško, Križanec Martin,Rogatec, Beti Zalezina, Rogatec, Cmogaj Biserka, Rogatec, Straus Vera, Rog. Slatina, Kvas Jasna, Celje, Ribič Emir s.p., Šoštanj, Sotošek Světlana, Celje, Zdenka Novak, Rogatec, Jure Kravanja s.p., Celje, Janja Turnšek, Prebold, Stegu Stanislava, Celje, Novak Olga, Rogatec, Artič Štefanija, Celje, Bolli-ger Milena, Griže, Zgajner, Celje, Antolič Lojzka, Rogatec, Stegu Andrej, Celje, Vladimir Kotnik, Velenje, Marija Horvat, Celje, Kolar Anton, Olga, Polzela, Jazbec Ana, Občina Radeče, ValterSatlers.p., SI. Konjice, Hlis Mihael, Celje, Gaj-šek Marija, Celje, Anka R_akun, Ljubljana, Borut Križnik, Žalec, Mužič Irena, Celje, Lamut Srečko, Ljubljana, Dušan Šanko s.p. Plexi Art, Celje, Orel Celje, d.o.o., Celje, Bevc Jože, Dobrna, SIOL
internet d.o.o., Ljubljana, Bukovec Marija, Celje, Florjane Alojz, Polzela, Gorjanc Jožef, Velenje, Majcen, Celje, Andrej Fijavž, Celje, Dobrajc Marjan s.p., Celje, Sorčan Rosvita, Celje, Kovač, Celje, Kukovica Marko s.p., Oplotnica, Zibret Karol Jelka, Celje, Žvikart Melanija, Celje, Magnet, inval. podj. d.o.o., Šentjur, Vlaovič Mio-drag, Šentjur, Grobler Ivan, Celje, Mužar in Mužar d.n.o., Celje, Ve-nišek Janez, Luče, Borovnik Marija, Vojnik, Berdnik, Celje, Vrbek Cvetko s.p., Šmarje/Jelšah, Ma-rinšek Matej, Petrovce, Drev, Celje, Keber Vladimir s.p., SI. Konjice, Rudolf Baloh, Petrovče, Ko-drun Pavel, Mihovil Kralj, Celje, Marko Fink, notar, Celje. Marand d.o.o., Ljubljana - Celje, Pekarna Geršak, R. Brance s.p., Celje, Požlep Ivan, Celje, Jožica lvic, Škofja vas, Valji d.o.o., Celje, Ci-zej, Celje, Marija Zaje, Celje, Občina Rog. Slatina, Kragl Terezija, Boštanj, Sodja Antonija, Celje, Cio-zej, Celje, Cizej, Celje, Paron d.o.o., Laško, Kazimira Križnik, Celje, Volfant, Celje, Maks Lebič, Celje, Drnovšek, Celje, Kastelic Dragica, Rudi Rudnik s.p., Celje, Strajn Marjan s.p., Rogatec,
Zgajner, Celje, Aleš Tadina s.p., Podplat, Pišek, Celje, GR.rez. orod.Felix d.o.o., Orožen Božena, Celje, Kos Marija, Celje, Cve-tanovič Mile, Nova Cerkev, Po-kr.zveza društva upok. Celje, Ovčar Metka, Vitanje, Bobek. Celje, Malgaj, Celje, Fisher Majda, Celje, Malgaj, Celie, UNIOR, KOV. IND. d.d., ZREČE, Lemit Internati. d.o.o., R.Toplice, Korent Ivan, Žalec, Ivec Radivoj, Celje, EKO-Line d.o.o., Celje, Kodrič Ivan s.p., Šmarje, Krk Cvetka, Celje, Spitt d.o.o., Zreče, Savski Edmund s.p., Celje, Samu Josip s.p..Mozirje, Lončarič Slavko s.p., Planina, Budna Bernard, Ljubno, Konus Konex d.o.o., SI. Konjice, Jezovšek-Korent, Žalec, Sepec, Celje, Jost Jože, Celje, Sommy, d.o.o., Mozirje, Založnik Ljudmila, Celje, Mužar in Mužard.n.o., Celje, Snežana Fludernik, Celje, Monter d.o.o., Celje, Neznani darovalec, Celje, Debevc Vili, Žalec, Comet, Zreče, Nečemer Irena, SI. Konjice, Tehnomatika A. Klezin, Laško, Topole Janez, Celje, Veltrag, d.o.o., Prebold, Kardiološka ambulanta, Celje, Muzar Terezija, Celje, Muzar Milan, Celje, Pluton gradnje,d.o.o., Celje,
Avto center Celeia, d.o.o., Celje, Nemec Primož, s.p., Celje, Kraljić Jožef s.p., Celje, Dolar Mili-voj, Želec, Fincommerce, d.o.o., Celje, Žerovnik Marjan, Vojnik, El.Unimont, SI.Konjice, Gajšek Franc, Štore, Breda Stane, Celje, ToneVelikonja, Laško, Majcen Janez, Celje, Slak Ida, Celje, RC za planiranje d.o.o., Celje, Kçlenc, Celje, Grabnar Frančiška, Žalec, Nanika Škrábl, Celje, Bigrad d.o.o., Teržan Marjan,s.p..Celje, HRC Informac. inženiring, Žalec, Bremec Emil, Celje, Norbert Mar-kon, Celje, Fanika Strašek, Rečica, Inkret, Celje, Stamejčič Mila, Celje, Stamejčič Damjana, Celje, Kvac Miha, Tome, Celje, Koželj Erika, Planina, Jarti Franc Nuša, Celje, Sloving d.o.o., Ljubljana, Koronami klub, Celje, Ovtar, d.o.o., Vojnik, Erjavec Grozda-na, Celje, Rika-Prihavec Erika, k.d., Laško, Franc Škorja, Laško, Atrij z.o.o., Celje, Regionalni sklad dela, Celje, Novak Terezija, Celje, Vršnik, Celje, Monting sk d.o.o., Laško, Jožica Zupane, Celje, Atelšek Ivan, Ljubljana, Pre-singeržare, Celje, Cajavec Tanja, Celje, Biotopic, d.o.o., Celje, Petek Tone, Celje.
I___1 Pošljite SMS s ključno besedo SRCE
na številko 1919 in darujte 230 SIT. m nakup rentgena za iiiuiiziuna srčno diagnostiko u Splošni bolnišnici Celje
KOTA d.o.o. Petrovče
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA NABAVE
Zahtevani pogoji:
-	izobrazba VI. ali VII. stopnje, tehnične ali ekonomske si
-	pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
-	znanje nemškega ali angleškega jezika
in storitev domači in tuji.trg.
Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, motiviranost, komunikativnost, organizacijsko sposobnost in samostojnost.
Kandidatom ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom ter delo v prijetnem kolekti-
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje do 17. 6. 2005 na naslov družbe: KOTA d.o.o. Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče s pripisom »Kadrovska služba«. Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor.
Predlogi za vrtnice in metlo
Turistično društvo Celje je objavilo razpis za zbiranje predlogov za letošnja priznanja za lepo urejeno okolje v okviru tradicionalne akcije Zlata vrtnica in metla. Priznanja bodo podelili 7. decembra.
Tudi letos zbirajo predloge za vzorno urejenost zasebnih in večstanovanjskih objektov, kmetij, javnih in poslovnih objektov.
Mestne četrti in krajevne skupnosti na območju Mestne občine Celje lahko Turističnemu društvu do 31. julija oddajo največ pet predlogov, po novem pa lahko en predlog prijavijo tudi posamezniki, društva in druge organizacije s sedežem v občini.	BS
Po Levitanu in Aperionu še Žurdov
Na letošnjem Rock Otočcu bo s Celjskega poleg skupin Levitan iz Celja in Aperion iz Žalca nastopila tudi skupina Žurdov.
Na petem od osmih slovenskih finalnih predizborov v konjiškem MC Patriot je zmagovalcem lokalnega predizbora v Celju uspelo premagati skupini BFU, ki je zmagala v Trbovljah, ter Skink, zmagovalca v Velenju. Skupina Žurdov je letos zmagala že na mariborskem festivalu mladih neuveljavljenih skupin ŠouRock.
Potniki it zeleno, pozor!
Jutri (v sredo) bo v oddaji Zeleni val na Radiu Celje med 11. in 12. uro z žrebom kuponov, ki ste jih zvesto pošiljali za izlet zeliščarjev, odločeno, kdo pojde z nami.
Zato tisti, ki ste pošiljali kupone, pričakujte dan za tem (v četrtek) poštarja, ki vam bo prinesel pisemce z natančnimi napotki o izletu. Na pot krenemo v soboto ob 8. uri z Izletnikovim avtobusom z glavne avtobusne postaje v Ce-
Ï"u. Nato nas bo pot vodila o Žalca. Poučno ekskurzijo bomo namreč tudi letos začeli v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, kjer nas pričakuje strokovnjakinja Nataša Ferent. Zelena karavana bo na-
to, podkrepljena z znanjem o zdravilnih zeliščih in obdarjena s klobuki, majicami, vrečkami za nabiranje zelišč in lončkom za pitje čaja (darilo naše medijske hiše), krenila proti Gozdniku. Vmes pa bo kratek postanek pri Trgovini in pekarni Uduč v Pon-gracu namenjen sladkanju s pekarskimi dobrotami.
Avtobus nas bo odložil v bližini lovskega doma, ki je v lasti Lovske družine Griže. Kmetija Tratnik upravlja dom, ki bo nudil zavetje tudi v primeru slabega vremena. Naša zvesta sodelavka oddaj Zeleni val, zeliščarka Fa-nika Burjan, bo dopoldne svoje bogato znanje posredovala udeležencem izleta na pohodu po zelenih travnikih pod Gozdnikom. Prijetno
utrujeni si bomo oddahnili na klopcah pred domom in teknil bo golaž, ki nam ga bodo skuhali v gostilni in mesnici Čas. Pijačo si boste lahko kupili v domu.
Popoldne bo minilo ob zvokih ansambla Zlate strune in pesmih ob kitari z igralcem SLG Celje Mirom Pod-jedom. Utrinke z izleta bomo v živo posredovali poslušalcem Radia Celja.
Proti Celju se bomo vrnili dobre volje po 18. uri in zaključili 3. izlet zeliščarjev, ljubiteljev in prijateljev oddaje Zeleni val.
V pričakovanju, da se boste vsi izžrebani odzvali vabilu, drugi pa boste to srečo imeli morda prihodnjič, se veselim izleta z vami.
MATEJA PODJED
Antibaby za golobe
Celjski mestni svetnik Harald Flis je občinskim službam predlagal, da, podobno kot to že delajo v Ljubljani, organizirajo krmljenje golobov s krmo, ki vsebuje kontracepcijske hormone.
S tem naj bi po svetniko-vem mnenju učinkovito posegli v populacijo včasih silno nadležnih mestnih golobov in jo ustrezno zmanjšali. Toda, odgovarja občinska ekologinja Nina Mašat, akcija v Ljubljani ni dala pričakovanih rezultatov, čeprav se število golobov v štirih letih, kar akcijo izvajajo, počasi le manjša. Ni pa se pri takšni akciji mogoče izogni-
ti nekaterim problemom. Uspeh akcije močno znižuje dejstvo, da občani ljubiteljsko krmijo golobe. Prav tako akcija nima učinka, če hormonske koruze, ki jo uporabljajo za krmljenje, ne dobijo vsakodnevno iste golobice. Dodaten problem je, da lahko tovrstni posegi povzročijo negativno selekcijo med golobi, saj do krme vselej pridejo le močnejši, torej zdravi osebki, medtem ko šibkejši in bolni golobi do nje ne pridejo. Krmljenje je tudi spremenilo nekatere navade golobov, saj so se ti začeli na mestih krmljenja združevati v večje jate, kar je le še dodatno povečalo količine iz-
trebkov. Še najbolj prepričljiv razlog proti takšni akciji pa je opozorilo ornitologov, da lahko krmljenje s hormonsko koruzo vpliva tudi na druge divje ptice v mestih, ki se lahko hranijo s takšno krmo, zlasti na kose, srake, kavke in vrane, pa tudi na ptice roparice, ki se hranijo z golobi.
Zaradi vsega naštetega strokovna služba zagovarja uporabo naravnih ukrepov za zmanjševanje populacije mestnih golobov. Zelo učinkovito bi bilo že postavljanje gnezdnic za kavke in po-stovke, ki se hranijo tudi z jajci in mladiči golobov.
BRST
Koncentrirana
nestrpnost
Sicer pa razstava Jara kača nestrpnosti v prvi vrsti sili k razmišljanju. To pa je tudi njen namen, je poudarila še ena izmed tistih, ki imajo največ zaslug za postavitev razstave v Konjicah, sociologinja mag. Jana Javornik.
MBP
Foto: JOŽE KAMENŠEK
V Slovenskih Konjicah je do 16. junija na ogled razstava Jara kača nestrpnosti. V dvorani Konjičanka so jo odprli v četrtek. S svojo koncentracijo nestrpnosti boleče opozarja, da naša družba še ne sprejema drugačnosti in je ne poskuša razumeti.
Razstava razkriva številne oblike nestrpnosti v Sloveniji v času po osamosvojitvi. Homoseksualci, Afričani in ljudje iz nekdanjih jugoslovanskih republik so bili tarče napadov in izgonov vsa leta od osamosvojitve naprej, po letu 2000 pa so se jim pridru-
žile še druge skupine ljudi, predvsem Romi, samske ženske in samske matere z otroki, muslimani in številni drugi, opozarjajo avtorji razstave.
Kot je pri odprtju razstave poudaril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, je izhodišče nestrpnosti nes-poštovanje človekovih pravic. Predsednica komisije državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Majda Potrata je tudi s stališča svoje funkcije ocenila, da nestrpnost do različnosti in manjšinskih skupin v Sloveniji narašča.
Konjiški podžupan Darko Rataje, ki je ob odprtju nadomeščal enega izmed pobudnikov za postavitev razstave v Konjicah, obolelega župana Janeza Jazbeca, pa je opozoril na rastočo nestrpnost celo med ljudmi, med katerimi ni očitnih razlik. Ocenil je, da do tega prihaja zaradi vse večjih socialnih razlik.
Razstava sodi v projekt Oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki ga je ob desetletnici delovanja varuha človekovih pravic in obeležitvi dneva človekovih pravic lani pripravil urad varuha s pomočjo zunanjih sodelavcev.
REPORTAŽA
Med jokom žalosti in sreče
Na gradu Rajhenburg nad Brestanico je bila 4. junija prireditev ob 60-letnici vrnitve nekaj tisoč Slovencev iz izgnanstva
Šestdesetletnico vrnitve izgnanih Slovencev na svoje domove so letos praznovali v soboto, 4. junija, na gradu Rajhenburg, torej tam, od koder je bilo v začetku 2. svetovne vojne izgnanih največ Slovencev. Za to priložnost so s široko zastavljeno akcijo uspeli obnoviti nekdanje grajske hleve, od koder so vozili Slovence v izgnanstvo. Med njimi je bilo veliko ljudi z našega območja.
Društvo izgnancev Slovenije 1941-45 je dobilo od Mariborske škofije v najem za dobo 99 let del grajskih hlevov, v katerih je bilo leta 1941 največje zbirno taborišče za izgon več kot 63 tisoč Slovencev. Obnovljen objekt bo spomenik na strahote tistega časa. Ob tej priložnosti so skupaj s Pošto Slovenije izdali spominsko znamko ter knjigo, v kateri so predstavljena vsa spominska obeležja v Sloveniji v spomin izgnancem. V Žalcu bodo obeležje odkrili dan pred dnevom državnosti, 24. junija, ob 19. uri. Septembra bodo v Muzeju novejše . zgodovine v Ljubljani pri-' pravili prvo razstavo o izgo-, nu Slovencev.
Rešeni v zaboju med premogom
Franci Vidmar iz Žalca je bil z družino izgnan 12. junija 1941: »Takrat smo stanovali v Preboldu, ko so zjutraj prišli po nas. Očeta Franca, mamo Rozo, brata Ivana in mene so odpeljali mimo Celja v Meljsko vojašnico v Maribor, od koder so nas prestavili v hleve in konjušnico na grad Rajhenburg. 5. julija smo se z dvanajstim transportom odpeljali preko Zagreba, Sarajeva, Titovih Užic do Vrnjačke Banje, kjer smo izstopili. Začelo se je mučno življenje v tujih krajih med tujimi ljudmi. Ničesar nismo imeli in živeli smo tako rekoč iz nič.Oče je vseskozi sodeloval s partizani in tudi na ta način kdaj pa kdaj prinašal kakšno dobroto. Po znani Popanjski bitki so očeta zaprli v staro šolo v Vrnjački Banji, od koder so zapornike vozili na streljanje v Kraljevo. Mama je v obupu z bratom in mano stopila do komandanta mesta, ki pa je bil Slovenec v SS-uniformi. Prosila ga je, naj izpusti očeta. Pokazal je na naju in rekel, da ga bodo izpustili zaradi otrok, ker jih ima tudi sam. Pri tem je zagrozil, da bo ustreljen, če ga bodo prijeli še tretjič. Celotna družina se je skrila v velik lesen zaboj, ki so ga prekrili s premogom, in tako smo se z vlakom varno prepeljali iz Vrnjačke Ba-
Slovenci so živeli v izgnanstvu v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Nemčiji (podatki iz knjige Izgnanci, ki jo je leta 1993 izdalo Društvo izgnancev Slovenije). 7. junija 1941 (spominski dan slovenskih izgnancev - op.p.) je iz Slovenske Bistrice odpeljal v Arandjelo-vac v Srbijo prvi transport s tristo slovenskimi izgnanci. Nato je v to smer odšlo še šestnajst transportov: deset iz Maribora, eden z Rajhenburga in pet iz Šentvida s skupaj 7.185 Slovenci. Na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino je iz Maribora in z Rajhenburga odpeljalo triindvajset vlakovnih transportov z 9.882 Slovenci. Iz Posavja in Obsotelja je z Rajhenburga v različna taborišča v Nemčijo odpeljalo kar 62 transportov. Osemintrideset transportov s koroškimi Slovenci je odpeljalo v Nemčijo ter s svojci partizanov in talcev z Gorenjske v Nemčijo. Samo iz Slovenije je bilo v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino izseljenih 17.077 Slovencev. To so strašne številke o ljudeh, ki so nič krivi morali za več let zapustiti svoje domove, kamor so se leta 1945 vrnili številčno močno zdesetkani, bolni in drugače prizadeti.
nje v Resnik pri Beogradu. Po naključju se je rešila cela družina in se konec vojne tudi vrnila domov. Tega se ne spominjam rad ...«
Odrasel mož, Franci Vidmar, je ob tem spominu dobil solze v oči. V soboto je bil na Rajhenburgu zaradi prijateljev, ki jih je - žal - vedno manj.
Očetov grob je v Nemčiji
Rezka Karčič živi v Žalcu, sicer pa je bila rojena v Skopicah pri Brežicah v družini Ferenčak: »7. novembra 1941 zjutraj so prišli vojaki s puškami in kamioni ter so našo družino, očeta Antona, mamo „Terezijo, brata Alfonza in Toneta, sestri Anico in Katarino ter mene, odpeljali v hleve na grad Rajhenburg. Takrat so izselili vse prebivalce naše vasi, okoli šeststo ljudi. Tri dni smo na slami v hlevu čakali, da se nas je zbralo za en vlakovni transport, ki nas je z železniške postaje odpeljal v Tubingen Wald v Nemčijo, kjer je bilo več taborišč. Potem so nas prestavljali iz taborišča v taborišče. Nekateri so delali v tovarnah, nam so našli delo na kmetiji. Mene so dali k neki družini, kjer sem pazila tri dekleta. Bili so zelo škrti in trpela sem hudo lakoto. Konec tedna sem se za en dan vračala v taborišče, kjer sem se pri kuharici dobro najedla. Ker sem zbolela za tuberkulozo, so me ločili od ostalih družinskih članov. Zbolel je tudi oče, ki je ob koncu vojne tako opešal, da ni bil sposoben za vrnitev domov. Umrl je v Nem-
čiji in je pokopan na enem tamkajšnjih pokopališč. Nemci so dobro poskrbeli za mrtve, saj ima vsak svojo spominsko tablo. Zaradi uničenih železnic smo se vračali z avtobusom čez Češko. Pri Pragi sem se želela odžejati pri vodnjaku, kjer je bilo po tleh vse polno belih rjuh. Odkrila sem eno in groza, pod njimi je bilo vse polno mrtvih, ki jih je izdala bolezen. Še danes vidim grozovit prizor. Vrnili smo se čez Madžarsko v Subotico, kjer smo bili najbolj veseli kmeta, ki je z velikim vozom pripeljal grozdje in ga delil med trans-portirance. Iz Subotice nas je vlak odpeljal v Slovenijo in edina sem izstopila na postaji v Brežicah, kjer me je pričakal partizan s kolesljem in konji. »Ste Ferenčakova?« me je vprašal. Ja, sem odgovorila. Naložil me je na ko-leselj in odpeljal domov v
Skopice, kjer so že bili vsi drugi družinski člani, razen očeta, ki je ostal v Nemčiji ...Vesela sem bila, da sem kljub bolezni vse to preživela.«
Čeprav je že v letih in bolna, se je v soboto udeležila srečanja na Rajhenburgu. »Zaradi naše vasi, da smo se srečali. Tako malo nas je še. To so težki spomini.« In z roko potegne čez oči, ki so se ovlažile ob spominih na leta, ko je mladost preživljala daleč proč od domačih trat in livad.
Veliko je takih in podobnih zgodb, kot sta zgodbi Franca Vidmarja in Rezke Karčič. In velikokrat je bilo življenje izgnancev težje kot življenje drugih v vojnem času. Zato je prav, da tudi izgnanci dobijo ustrezna obeležja, ne zase, ampak kot opomin drugim.
TONE VRABL
FARAONOVA ^RLJLEfn

V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
ADAMAS
Nagrajenca oddaje 31. 05. 2005: JOŽICA ZLODEJ, Črnova 7a, 3320 Velenje
-	prejme prstan ADAMAS v vrednosti 2.000,00 SIT VLADIMIR ŠPRAJC, Škofja vas 51, 3211 Škofja vas
-	prejme prstan ADAMAS v vrednosti 5.000,00 SIT
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Dnevi grmenja se pričenjajo!
Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
3E
Ime in priimek:_
Naslov:_
»Da« vodstva kluba moštvu
Slovenska mlada reprezentanca je zmagala v Belo-rusiji z 2:1, drugi gol za naše nogometaše pa je dosegel Dejan Robnik. Pri članih Simon Sešiar - kakšna njegova točna podaja bi kar prav prišla v odločilnih trenutkih tekme - in Sebastjan Gobec nista igrala, Se-bastjan Cimerotič pa je vstopil v 2. polčasu in preporo-dil igro naše selekcije. Kvalifikacijska tekma za SP se je končala z 1:1.
Nedelja je v Velenje prinesla izredno mešane občutke. Življenje je često pač nenavadno. Na štadionu Ob jezeru sta se izmenjevala žalost ob tragediji in radost ob uspehu. Mladi atleti trenerja Toma Popetruja so popoldne prižgali svečke ob stezi, tam, kjer je ponavadi svoje ogrevanje začenjal 17-letni atlet Nejc Lipnik.
Nekaj ur kasneje so nogometaši Rudarja zmagali v Krškem in drugič zapored osvojili vrh druge lige. Tokrat vabila v elitno druščino vodstvo kluba ne bo zavrnilo.
Mlado moštvo presenetilo
Lani je politično Velenje denarne sile usmerilo v rokomet, bivši slovenski nogometni pokalni prvak pa se je moral obrisati pod nosom, pa čeprav je osvojil 1. mesto v 2. SNL. Moštvo se je skoraj sesulo, a prekaljeni trener Drago Kostanj-šek je verjel v svoje mladeniče. Boj v 33 krogih je bil neizprosen, knapi - brez narekovajev zato, ker jih nekaj dejansko hodi v jamo - pa so pred finišem celo prehiteli Nafto. Krog pred koncem je NZS obelodanila novico, da kvalifikacij (drugi proti Kopru) ne bo. Zeleno-črni so vseeno zmagali v Krškem in se predali veselju v svoji Oazi. »A v avtobusu je bilo do Krškega vse tiho, potem ko smo izvedeli za prometno nesrečo v Ljubljani. Še v petek smo istočasno vadili na skupnem štadionu,« je dejal eden od igralcev.
Rudar je dosegel 76 golov, kar 9 več od Nafte. Avtor 32 zadetkov je Mirnes Ibrahi-movič, ki ga je menedžer Goran Sankovič nemudoma odpeljal v Rusijo, 15 jih je dodal Edi Borštnar: »Zelo težka sezona je za nami, potem ko je klub zapustilo precej kvalitetnih igralcev. Nekaj klubov me vabi, najbolj privlač-' na ponudba je belgijska. Zaključni pogovori še sledijo.«
Matej Kolene je nase opozoril že v dresu Šmartnega: »V
Izidi zadnjega, 33. kroga 2. SNL: Krško - Rudar 2:3 ; Zorko (36), Pilipovič (37); Grbič (9), Sprečakovič (34), Softič (64), Nafta - Dravi-nja 1:0; Ristič (8), Aluminij - Šmartno 6:1; Golob (45), Pekez (47), Fridauer (49), Šimenko (67, 80), Fi-lipovič (69, avtogol); Podgoršek (65). Končni vrstni red: Rudar 72, Nafta 70, Svoboda 61, Dravinja 58, Dravograd 54, Livar 49, Aluminij 47, Triglav 46, Factor, Krško 38, Izola 19, Šmartno 5.
25. krog 3. SNL - vzhod: Črenšovti - Kovinar Štore 3:3, Šoštanj - Veržej 1:2, Šmarje pri Jelšah - Pohorje 0:0. Vrstni red: Zavrč, Paloma 52, Stojnci 46, Veržej 45, Pohorje 42, Tišina 36, Ormož 35, Črenšovci 34, Kovinar Što-
Ekipo Pivovarne Laški naslednji dve leti vodil letni strateg s Hrvaške / Perica, ki je v zadnji sej dosegel odmeven rezult Elektro iz Šoštanja. Pred je bil trener v Kopru, v | kem pa je že bil dve sea kot pomočnik takratnega nerja Predraga Kruščiů
Istočasno je Perica prevzel vodenje mlade reprezenti Slovenije do 21 let, ki jo | nastop na svetovnem prvem Več kot dovolj razlogov, da| doktorja matematike, ki j| točasno tudi vrhunski trena vabili na razgovor.
Če se najprej dotakn Elektre, ki je dosegla od i ven rezultat v minuli » | ni, se najbrž strinjate, d i bil v Šoštanju storjen k« | naprej?
Seveda se strinjam z vami ' slim pa, da sta poglavitna loga za takšen rezultat dva. jenost v klubu, ki je, kar se tiče, med vodilnimi v ligi i dro moštva, ki se ni mei dve sezoni. Na teh osnov« bilo z dobrim delom vseh goče priti do rezultata, ki je njen kot zelo dober.
Malo vam je manjkalo lo do vstopa v Jadranski I Soodločalo se je na eni ali 11 tekmah, ki pa nista zrnati1 vrednosti sezone. Sami ^ da je ena žoga, ki je previ odločitev, pač tudi faktod če. Mislim, da je za sam tako dolgoročno celo boljj kljub urejenosti v klub! strukturah Elektra še ni!
be, ki bi tvorili močno ligo.« Rudar se vrača, in lokalni der-biji. Mladcem je čestital tudi Janez Hudarin, legendarni velenjski nogometaš, ki je igral pet let za Olimpijo, vmes pa odklonil ponudbo Crvene zvezde.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Zeleno, ljubim te...
Krškem nas nista zaustavila prejeta zadetka v eni minuti. V 2. polčasu smo zmogli dovolj moči za zmago.« Zadnja ovira za tekmece je bil 194 cm visoki Nemanja Jozič, ki je tudi v Krškem odlično posredoval, ko se je znašel iz oči v oči z domačimi napadalci : »Potrudili smo se na vso moč, nizali zmage eno za drugo. Sprva si res nismo mislili, da lahko osvojimo celo prvo mesto. Moja vzornika? Casillas in Buffon, želji pa odhod v tujino in reprezentančni dres. Nisem ga oblačil v mlajših kategorijah, zato se bom verjetno moral zanj še bolj potruditi. Iz Nizozemske že imam ugodno ponudbo, a bom eno sezono še počakal v Velenju.«
Kot rojstvo sina
Med lanskimi peripetijami ' so nekateri klubski delavci zgolj čakali, kako se bodo odločile mestne strukture in veliki pokrovitelj. Tokrat dvomov naj ne bi bilo, zato je bil presrečen direktor kluba Matjaž Begič: »Tako razpoložen sem bil le še ob rojstvu sina, kar sem igralcem tudi povedal. Glede na zasedbo je rezultat neprimerljiv z lanskim. Fantje si zaslužijo veliko pohvalo. Ni nam bilo lahko. Preživljali smo težke trenutke. Zahvala gre tudi glavnemu pokrovitelju, ki smo mu upravi-
re 31, Križevci 30, Železničar 27, Šmarje pri Jelšah 25, Šoštanj 14, Bistrica 13.
25. krog Štajerske lige: Pesnica - Zreče 2:1, Mons Claudius - Kungota 1:5, Oplotnica - Šentjur 4:0, Gerečja vas - Rogaška Crystal 3:1. Vrstni red: Malečnik 59, Zreče 48, Šentjur, Oplotnica 43, Mons Claudius 40, Gerečja vas 36, Kungota, Brunšvik 35, Šentilj 34, Pesnica 32, Kovinar 29, Središče 25, Boč 20, Rogaška 18,.
20., zadnji krog MČL Celje: Ljubno - Vojnik 3:0, Laško - Kozje 2:1. Končni vrstni red: Mali šampion 40, Laško 33, Kozje 27, Ljubno 22, Vojnik 10, Vransko -1.
9. krog 1. celjske lige malega nogometa: Kalimero -Fantasy 2:3, Kompole - Pelikan 3:7, Maček - Kondor 2:3,
čili vsak vložen tolar. V zadnjem času je bilo veliko govora, da bomo zamenjali trenerja. Strateg, ki dvakrat osvoji prvo mesto, pa čeprav v 2. ligi, je vreden velikega spoštovanja. V imenu uprave se Dragu Kostanjšku zahvaljujem, da je preživel vse neugodne trenutke. Za sedanjo igralsko sestavo je podvig enak uvrstitvi enega izmed prvoligašev v evropski pokal. Proračuna kluba ne bomo bistveno večali. Velenjčani so željni nogometa in verjamem, da bodo prihajali v velikem številu na naš štadion. Zaenkrat odhaja le drugi vratar Safet Jahič, v grški Pa-nionios. Upam, da bomo zadržali jedro moštva, se malce okrepili, nato pa predstavljali trd oreh vsem tekmecem.« Mlade igralce bodo iskali v bližini, nakup Boruta Tisnikar-ja pa bi napovedal privlačno igro.
In s kakšnim moštvom je uspel Drago Kostanjšek: »Jozič je še mlad, a zame najboljši vratar 2. lige. V zadnji liniji štirih sta bila dva mlada igralca, Rah-manovič in Muharemovič, in dva izkušenejša, Mernik in Je-seničnik. V zvezni vrsti sta bila poleg mladih Kolenca in Grbi-ča. Alem Mujakovič in odkritje Softič. Glavni strelec je bil Ibrahimovič, v konici napada mu je pomagal Borštnar, tudi Sprečakovič. Najstarejši ima 27
Veflon - Vigrad 1:6, Marinero
-	Koma 0:2, Frangros - Stevič 3:0. Vrstni red: Pelikan 19, Vigrad 15, Kondor, Marinero 14, Fantasy 13, Koma 12, Maček, Kalimero 10, Zeus 9, Kompole 8, Veflon 3, Frangros 0.
8. krog lige malega nogometa Občine Štore: Stopar - Marinero 1:3, Svetina
-	Štore Steel 2:5, Polule - Kas' per 2:2, Torpedo - Dikplast 4:2, Index - Škorpion 1:6, Storkom - Laška vas 2:4, Vard
-	Cene sokoli 0:6, B.S. Štore
-	Pečovje 3:4. Vrstni red: Cene sokoli 24, Marinero 19, Pečovje 18, Stopar 16, Vard, Index 13, Štore Steel, Torpedo 12, B.S. Štore, Škorpion, Laška vas 11, Polule, Svetina 7, Dikplast, Kasper 4, Storkom 3. (JŽ)
Florijani so v pO
Nogometaši Rudarja drugič zapored prvi v 2. slovenski ligi
let, v ekipi so trije igralci, ki so bili lani še mladinci, in trije, ki to še so. V prejšnji sezoni smo fmeli boljšo ekipo, zato smo sedaj še toliko bolj veseli. V Sloveniji se bomo morali ozreti k lastnim silam in delu z njimi, da bi poleg Gorice, Publikuma in Domžal dobili še tri, štiri klu-
Na lokalnem derbiju v dvoboju Mitja Hojnik (Dravinja) in desno Matej Kolene (Rudar)
Prvaki drugi
V	Zlatorogu so se pomerile rokometne navijaške skupine, prvaki v navijanju Florijani pa so tokrat na parketu morali priznati premoč. A šele v finalu.
V	boju za prvo mesto je bila Torcida (Trbovlje) boljša z 12:10. Za drugouvrščeno moštvo so nastopali: Walter Polenek, Andrej Senegačnik, Toni Štruklec, Igor Šolman, Tomaž Ponikvar, Jani Pilko, Matjaž Potokar, Miha Vezjak, Vili Pinter, Ervin Šalamon, Rok Grobelnik in Toni Hohnec. Tretji je bil Ormož, četrto Velenje, peti Fotex iz Veszprema, šesti Prleki... Sodelovalo je deset ekip. Florijani 2 so bili v svoji skupini zadnji, tudi zato, ker je moral vratar Boris »Fifi« Fister v bolnišnico, potem ko ga je nasprotnik nespretno zadel v glavo.
Foto: SLAVKO KOLAR GREGOR KATIČ
Ante Perica je novi trener košarkarjev Pivovarne Laško
(pravljena za takšen korak, teli me tudi, da so navijači pznali naše delo, na koncu jnili dvorano, za kar gre za-Iga vsem v klubu, predvsem temu tehničnemu vodji Bo-iu Rotovniku. Kljub temu pa ste zapustili g tanj in se vrnili v Laško! Na Laško me vežejo lepi hmini, ko sem bil še pomočil Predraga Kruščiča, zdaj se Ičam kot prvi trener, kar je Iv gotovo korak naprej v (ji trenerski karieri. Klub Imel s Pipanom zadnji dve toni odličen rezultat, kar m z ekipo skušal ponoviti, so bili pregovori z Lašča-[težavni?
Hitro smo se vse dogovori-Isaj v Laškem razmišljajo goročno, in kadar se ne-odločijo, to tudi doseže-Treba je bilo urediti le ne-tehničnih stvari, ki pa smo hitro rešili.
laka vas veliko dela, saj Imnogo sprememb v igral-em kadru.
fes je, saj večjemu številu Blcev potečejo pogodbe, za
nekatere, ki pogodbe še imajo, pa so zanimanje pokazali klubi iz tujine. Tako se lahko zgodi, da bomo ostali praktično brez večjega dela ekipe iz minule sezone. Zato nas čaka težavno delo sestavljanja nove ekipe, kar je vedno zahtevno in tudi rizično.
Že imate v načrtih kakšna imena?
To bomo reševali od 13. junija dalje, ko bomo začeli s treningi in v Laškem naredili nekakšen kamp potencialnih okrepitev, da jih preizkusimo in vidimo, pri čem smo. Do konca junija imam namreč v načrtu sestaviti vsaj 90 odstotkov ekipe. Tako je bilo vsepovsod, kjer sem delal doslej. Upam, da bomo pri tem uspešni in da bomo imeli tudi nekoliko sreče pri posameznem izboru okrepitev oziroma novih igralcev.
Postali ste tudi selektor reprezentance do 21 let. Kakšni so načrti?
Potem ko je dosedanji selektor Ivan Sunara zaradi osebnih razlogov odpovedal
selektorsko mesto, ga je KZS ponudila meni, za kar se ji zahvaljujem. Čaka nas težko delo, saj predstavlja svetovno prvenstvo bistveno višjo raven, kot je bilo lani evropsko prvenstvo, na katerem smo z isto ekipo osvojili naslov prvaka. Ob tem bomo imeli tudi nekaj težav s sestavo, saj ima članska ekipa, ki jo čaka EP v Beogradu, prednost pri izbiri. Zato zanesljivo ne bo Erazma Lorbka, vse ostalo pa bova skušala uskladiti s selektorjem Pipanom, s katerim sva se že sestala.
Kako se bo odsotnost zaradi reprezentance poznala pri delu v klubu?
V klubu me ne bo praktično 15 uvodnih dni, kar bo nadoknadil moj pomočnik Ivan Sta-nišak, s katerim sem že delal in mu tudi popolnoma zaupam.
Kakšne bodo ambicije Laš-čanov v naslednji sezoni?
Dolgoročen cilj je biti stabilen član Jadranske lige in biti v vrhu tako v prvenstvu kot v pokalu Slovenije. Imamo željo ostati v stiku z evropsko košarko, čeprav v tej sezoni ne bomo igrali v nobenem evropskem pokalu, kamor pa se želimo vrniti v naslednji sezoni. Moj cilj je biti vsaj tako uspešen, kot je bil Pipan, torej nekako med šestim in osmim mestom v Jadranski ligi in med prvimi tremi v slovenskem prvenstvu. To bi zadovoljilo tako moje kot ambicije kluba.
JANEZ TERBOVC
Mnogo odhodov
čeprav novi trener Pivovarne Laško tega ni želel potrditi, je jasno, da bo v Laškem prišlo do velikega števila odhodov alcev. Tako naj bi bili pred izstopnimi vrati Majkič, Memčič, ns, Brolih, Gnjidič in morda še kdo. Če bo za Hasana Rizviča Nebojšo Joksimoviča prišla prava ponudba, bosta lahko odšla, se jima naslednje leto iztečeta pogodbi, tako da bosta prosta •z odškodnine. V Laško bo tako prišlo kar precejšnje število ïincev, od tistih, katerih imena se že omenjajo okoli Treh j, omenimo dva igralca s Celjskega. Govori se o Dejanu Hoh-ju (Rogla) in Salihu Nuhanoviču (Elektra). Za konkretnejše vice bo treba počakati do konca junija.
, ■ |a	.	NA KRATKO
idaljevati trend 'ezultatov!«
Ormož s 15:12.
Zaključek sezone celjske rokometne šole
Z zaključnim nastopom, predstavitvijo staršem in podelitvijo diplom se je zaključila celjska šola rokometa, ki deluje v okviru društva Športna šola Celje.
V njej je sodelovalo 82 dečkov in 48 deklic od 7. do 12. leta starosti. Najbolj perspektivni se bodo lahko vključili v rokometne klube. Poleg rokometnih veščin je vadba vsebovala tudi veliko splošne telesne vzgoje s krepilnimi vajami in vajami okretnosti ter atletike. Šolo je vodil Tone Goršič s strokovnimi sodelavci, Milanom Čepinom, Janezom Goršičem, Andrejem Žvižejem pri dečkih ter z Albino Sankovič in Željko Dragišič pri deklicah. Šola bo vrata odprla spet prvega septembra in delovala po ustaljenem urniku: ponedeljek in četrtek - dečki; torek in petek - deklice. Dvajset dečkov in deklic se bo udeležilo tudi poletne šole v Izoli od 23. do 27. junija, zanjo prijave še sprejemajo. Informacije na www.čelj-skarokometnasola. com.
Zalčani osvojili 9. mesto
Leipzig: V soboto je v novi mestni športni dvorani v Nemčiji potekalo 3. evropsko prvenstvo regij v karateju, na katerem je nastopile preko 100 ekip iz 38 držav. Slovenijo je v športnih borbah zastopala okrepljena ekipa Žalca. V prvem krogu bili Žalčani prosti, v drugem so premagali ekipo Spodnje Saške z 2:1, v tretjem pa izgubili proti Vojdvodini s 3:0. Na koncu so med 34 ekipami v športnih borbah osvojili 9. mesto. (JŽ)
Najboljši Savinjčani
Andraž: Šahovska sekcija Športnega društva Andraž je pripravila medobčinski šahovski turnir. Ekipno je prvo mesto osvojil Savinjčan iz Šempetra z 31,5 točke pred Andražem z 20,5 in Polzelo s 14 točkami. (TT)
Varovanke Marjana Fabjana so spet poskrbele za svojevrstni podvig.
Sankakujevke prve
Porto S. Elpidio: Na slovitem judo turnirju Tre Torri v Italiji je ekipa celjskega Sankakuja osvojila prvo mesto, potem ko je premagala nemško reprezentanco. Posamično sta bili Petra Nareks in Lucija Polavder tretji, Regina Jerneje in Vesna Džukič pa peti. Na mladinskem A pokalu na Dunaju je zmagal Roki Drakšič, Vesna Džukič je bila druga, oba sta si priborila vozovnici za mladinsko EP.
DŠ, foto: AŠ
Izpeljan le prvi dan
Ljubljana: Zaradi tragične smrti treh mladih slovenskih atletov, med njimi je bil tudi Velenjčan Nejc Lipnik, je Atletska zveza Slovenije v nedeljo odpovedala drugi dan finala atletskega pokala Slovenije. Prvi dan je potekal po načrtih, atleti celjskega Kladivarja so ekipno tako pri moških kot pri ženskah zasedali drugi mesti. Na 3. mesta posamezno so se uvrstili Svit Pintar v skoku s palico, Sandi Dečman v suvanje krogle in David Konec v metu kopja. Drugi so bili Uroš Jelen na 400 m. Taja Naraks na 5000 m in Živa Majcen v metu diska. Med Velenjčani se je odlično znašel Boštjan Buč, ki je bil na 3000 m z zaprekami 1., njegovi klubski kolegici Maja Mihalinec na 100 m in Nastja Kramer na 1500 m pa sta posegli po 2. mestu.
Padec Čeplakove
Eugene: Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu v ZDA po slabi polovici teka na 1500 m grdo padla in si poškodovala boke in koleno. Do cilja je sicer pritekla, a osvojila zadnje, 11. mesto.
Tina dvakrat tretja
Kranj: Na odprtem prvenstvu plavanja v Kranju, kjer sta bila v skupnem seštevku treh izidov najboljša hrvaški plavalec Gordan Kožulj in slovenska reprezentantka Sara Isakovič, je članica celjskega Marines Neptuna Tina Kotnik osvojila dve tretji mesti, na 50 in 100 m prosto.
V Celju dve »Žalčanki«
Celje: V ŽRK Celje Celjske mesnine so podpisali novo pogodbo s trenerjem Mišom Toplakom, ki je mlado ekipo že v prvem letu nastopanja v 1. A državni ligi pripeljal do 2. mesta. Celjske podprvakinje so se že okrepile tudi s tremi novimi igralkami. Iz Žalca sta prišli Jelena Kikanovič in vratarka Barbara Gorski, iz kluba Inna Dolgun pa še ena vratarka, Romana Čolič.
potem se bo morala posloviti Duška Pršić.
Rdeča nit o sodobnem iz ene v drugo
VODNIK
Od Mede je do Kafko vega tiča - »Bum« za mlade v novi sezoni
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se te dni že začele vaje za Evripido-vo Mede jo v režiji Jerneja Lorencija, ki bo na sporedu v novi sezoni, z vrsto predstav za mladino in odrasle ter gostovanji bo ansambel končal uspešno sezono do 1. julija in se teden dni pred septembrom znova vrnil na oder.
Repertoar za novo sezono 2005/06 je pripravljen. Tretjič zapovrstjo ga je zasnovala mag. Tina Kosi, umetniška voditeljica gledališča. Upravnik SLG Celje Borut Alujevič ocenjuje iztekajočo se sezono za izjemno dobro, o čemer pričajo tudi dobre ocene kritikov in občinstva, predvsem pa obisk gledalcev.
Uspešna pot iz ene v drugo sezono se tako nadaljuje, zatrjujejo v gledališču in dajejo na dlan le nekaj najvidnejših argumentov za to: igralka ansambla Tjaša Železník je v sezoni 2004/05 prejela Severjevo nagrado za vlogo Catherine v drami Dokaz. Na Borštnikovem srečanju so sodelovali z avtorskim projektom Jerneja Lorencija Koža, na Dnevih komedije z Moj ata, socialistični kulak in Osamljena ženska in Seks, izvolite, naj vam tekne. Na Tednu slovenske drame Kranj je selektor izbral komedijo Moj ata, socialistični kulak in dramo Metamorfoze.
V tej sezoni je ansambel gostoval v Trnavi na Slovaškem na Gavranfestu s predstavama Kreontova Antigona in Ljubezni Georgea Washing-tona. Celjski ansambel je navdušil z Blázincem tudi zagrebško občinstvo, z gostovanji po domala vsej Sloveniji pa izpolnil poslanstvo ljudskega gledališča.
Kot še dodajajo v vodstvu Slovenskega ljudskega gledališča Celje, je bila iztekajoča se sezona na izjemno visoki ravni, a tehnično in organizacijsko zelo zahtevna.
Tina Kosi vidi in vodi smer gledališča v sodobno in aktualno in ob tem ne pozablja, da ljudje potrebujejo tudi zabavo in sprostitev. Njeno vodilo za novo sezono je, »da bi znotraj repertoarja SLG Celje vsakdo našel nekaj zase: od malčkov, dijakov do odraslega občinstva in starejših gledalcev«.
V kratki predstavitvi repertoarja Tina Kosi predstavi premiero Medeje, ki jo bodo občinstvu ponudili za uvod v novo sezono, 23. septembra. Temu bo sledi-
Nemci za konec sezone
Letošnji Koncertni abonma bo z nocojšnjim koncertom v Narodnem domu Celje zaokrožil nemški ansambel Collegium Mu-sicum Singen, ki ga vodi violinist in dirigent Bruno Kewitsch. Orkestru in dirigentu se bo pridružil še violist Christoph Link.
Collegium Musicum Singen, ki ga sestavljajo diplomanti tamkajšnje glasbene šole, bo ob 19.30 postregel s Haydnovo Simfonijo št. 28 v A-duru, Elegijo Čajkovskega in z Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino, violo in orkester v Es-duru.
Komorni orkester iz Singna že od leta 1962 pomembno oblikuje kulturni utrip tega nemškega mesta ob Bodenskem jezeru. Zadnja tri leta orkester vodi Bruno Kewitsch, ki se je po študiju pri profesorjih Falkenrothu in Kussmaulu in diplomi na Visoki šoli za glas-
Boj za Veroniko se začenja
Kdo bodo letošnji nominiranci za Vero-nikino nagrado, je še prezgodaj govoriti, znano pa je, kdo bo letos sestavljal strokovno žirijo za razglasitev najboljše pesniške zbirke leta v Sloveniji. To so Peter Kolšek, Marjan Pungartnik in dr. Irena Novak Popov, ki je tudi predsednica žirije..
Žirija je že informativno pregledala seznam pesniških zbirk, ki so izšle od lanskega junija do konca letošnjega maja, pri čemer je upoštevala izvirne pesniške zbirke, ki so izšle bodisi v slovenski ali zamejski založbi
la predstava Elfriede Jelinek na malem odru (gre za krstno uprizoritev v Sloveniji, v režiji Sama M. Strelca) -Kaj se je zgodilo, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe. Premiero načrtujejo oktobra. Po malo bolj težkih temah pridejo na vrsto nekoliko bolj sproš-čujoča dela. Kot na primer komedija Raya Cooneya in Johna Chapmana Niste sami v postelji, gospa Margh-mam, v režiji Vinka Moderndorferja. Uprizorili jo bodo januarja prihodnje leto. Temu delu bo sledil Kafkov tič avtorja Alana Bennetta, obljublja Tina Kosi. Celjsko občinstvo bo komično dramo videlo prvo v Sloveniji, režiral pa jo bo Miha Golob. Premiera bo v marcu 2006.
Tina Kosi in režiser Vito Taufer bosta na oder postavila zanimivo predstavo, imenovano kar Projekt s sred-
nješolci, ki je nastala po učnih urah in pogovorih z dijaki srednješolskega centra Lava Celje.
Za otroke pa, nanje v celjskem gledališču res ne pozabljajo, ampak jim, zavedajoč se, da gre za vzgojo mladega občinstva, namenjajo še posebno pozornost, bo namenjena dramatizacija slavnega Philipovega romana za otroke - Njegova temna tvar. Spet gre za ambiciozen projekt, pravi Kosijeva, saj bo zaseden domala ves domači ansambel. Hkrati pa bo to uspešnica, ki je po Harryju Potterju in Gospodarju prstanov še ni bilo. Skratka: »Veliki bum! Namenjen mladini. V resnici pa prav vsem!« pravi Tina Kosi.
O vsebini del, ki čakajo gledalce poklicne gledališke hiše v novi sezoni, bomo še pisali.
MATEJA PODJED
10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Poletni modni navdih Hermanova ustvarjalnica 10.30 in 16.30 MNZC _ Demonstracija obrti -predstavlja se frizer Avgust Čatorič
18.001. OŠ Celje
Duhova univerza Ljubljana: Pričevanja o čudežih
predavanje
19.00 Cerkev sv. Jožefa
19.30 Narodni dom Celje
Collegium Musicum Singen
Vil. abonmajski končen
10.30 in 16.30 MNZC___
Demonstracija obrti -predstavlja se modistinja Marta Žohar
Extra slovo
bo v Freiburgu izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri Wolfgangu Marschnerju in Rug-gieru Ricciju. Deluje tudi kot profesor violine in viole na Glasbeni šoli v Singnu.
Zavod za kulturne prireditve Celje se že pripravlja na novo koncertno sezono, ko bodo k sodelovanju povabili ugledne domače in tuje umetnike. Med drugimi bodo na odru Narodnega doma nastopili oboist Emanuel Abbuhl, klarinetista Mate Beka-vac in Dušan Sodja, hornist Boštjan Lipov-šek, pianisti Klemen Golner, Margarete Ba-binsky in Tatjana Kaučič, violinista Gordan Nikolič in Julia Maria Kretz, violist Nicolas Bone, violončelist Wolfgang Panhofer, kontrabasist Zoran Markovič in Zagrebški kvartet saksofonov.
BA
bodisi v samozaložbi, in izbore, ni pa upoštevala poezije za otroke. Žirija bo pet no-minirancev razglasila julija, lavreata pa 29. avgusta na Starem gradu. Mestna občina Celje bo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko letos podelila devetič, pri čemer nagrada znaša 800.000 tolarjev, nagrajenec pa bo ob tem prejel še listino MÓC.
V znamenju Veronike bodo letos potekale vse poletne prireditve, ki jih pripravlja Fit media, saj mineva letos 580 let, ko je dal celjski grof Herman utopiti Veroniko Dese-niško...	BA
Med šestimi orkestri Glasbene šole Celje ima posebno mesto Extra band. Svojo uspešno aktivnost te sezone bo jutri ob 20. uri končal z letnim koncertom. Band bo nastopil na prostem, na svojem že tradicionalnem prostoru, to je na Slomškovem trgu, če bo dež pa v dvorani glasbene šole.
Extra band bo na jutrišnjem koncertu izvajal dela Glen-na Millerja, Jamesa Browna, Antonia C. Jobima, Jožeta Privška, Cola Porterja, Sonnyja Ronninsa in drugih. Koncertni program bodo popestrili solisti Tina Blazin-šek, Maja Slatinšek, Miha Alujevič, Slavko Kovačič in Damir Korošec.
Extra band pod okriljem Glasbene šole Celje deluje že deseto leto. »Zasedba je ne-
Iskanja na ogled
V veliki avli Kulturnega doma Slovenske Konjice bodo v četrtek, 9. junija, ob 19. uri, odprli slikarsko razstavo del, nastalih na likovni koloniji Iskanja 2004.
Likovno kolonijo in razstavo tradicionalno pripravlja konjiško Kulturno društvo Svoboda osvobaja. Tokrat jo bo v mali avli dopolnila kiparska razstava Krilatci. Njen avtor je Franjo Funkelj.
Obe razstavi bo na pot pospremil glasbeni program Pinot noir, odprti pa bosta do 2. septembra. MBP
kakšna zasnova pouka džeza na srednji stopnji in v ta namen je bila tudi postavljena,« pravi dirigent Bojan Logar, ki mu je vodenje banda prepustil Albert Završnik, eden izmed pobudnikov za ustanovitev takšnega sestava.
Zasedbo sestavljajo dijaki, bivši dijaki in mlajši profesorji Glasbene šole Celje. Njihov repertoar zavzema široko paleto bigbandovske glasbe, ki sega vse tja od džezov-skih standardov in klasičnega svinga preko latino glasbe pa vse do ročka, popa in funka.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
11.00 Narodni dom Celje Mladi za Celje 2005
27. srečanje mladih raziskovalcev
10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Poletni modni navdih
Hermanova ustvarjalnica 17.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Poletni nakit muzejsko četnkovo družinsko popoldne 18.00 Glasbena šola Slovenske Konjice
Peter in volk
plesna predstava
19.00 Salon Celjskega doma
Osrednja proslava ob dnevu prijateljev slepih Slovenije
19.00 Kljub_
Iskra Beličanska
razstava stripov
19.00 Kulturni dom Slovenske Konjice_
19.30 Narodni dom Celje
Moško pevsko društvo Pod gradom Celje
končen
LETNI 6MEN CEUE
10.06.2005 20.00
&
i tednik sio| enia.com
PREDPRODAJA VSTOPNIC: EKOPOOL, TIC, STALIN CAFE.
Tančiču posebna plaketa
Po odločitvi na zadnji seji občinskega sveta Šmarja pri Jelšah bodo letos podelili dve Plaketi Občine Šmarje pri Jelšah, ki ju bosta prejela veliko avtoprevozniš-ko podjetje Šmarjetrans Cvetko Jezovšek ter Marinka Strašek, kulturna delavka iz Mestinja. Posebno plaketo bodo podelili zbiralcu razglednic Zmagu Tančiču.
Podjetje Šmarjetrans, ki je prisotno tako na domačem kot na tujem trgu, ima namreč v sodobnem voznem parku 22 tovornih vozil, pri čemer zaposluje 30 občanov. Direktor in lastnik Jezovšek je pred dobrimi tremi deset-
letji začel delati z dotrajanim tovornjakom, s katerim je najprej opravljal prevoze živine.
Marinka Strašek je uspešna predsednica Kulturnega društva Jakob Sket Mestinje že več kot eno desetletje, med drugim raziskuje plesno in oblačilno kulturo Sladke Gore ter je dejavna še na različnih drugih področjih. Mati dveh šoloobveznih otrok je tako članica ženske gasilske desetine (z njo je dosegla prvo in drugo mesto v državi), dela še na drugih področjih gasilstva, pleše v folklorni skupini, deluje v Rdečem križu, župnijskih organih ...
Prejemnik posebne občinske plakete Zmago Tančič iz Ljubljane ima korenine v Šmarju, kjer je bil njegov ded župan ter zbiratelj razglednic. Zmago Tančič je dragoceno zbirko več kot petsto razglednic Šmarja in okolice podaril občini oziroma domoznanskem oddelku knjižnice. V bodočem šmarskem muzeju bo stalno razstavlje-
Občina Šmarje pri Jelšah bo letos prav tako podelila tri Priznanja občine Občine Šmarje pri Jelšah, ki jih bodo prejeli znani športni delavec Boris Emeršič iz Celja, vsestranski župnik Rok
Končno svoj prostor pod soncem
V Šentjurju so podpisali najemno pogodbo za nove prostore za delovanje varstveno delovnega centra. Videti je, da se jara kača težav s premajhnimi in z neustreznimi prostori končno bliža koncu.
Zgodba o reševanju prostorske stiske v zvezi z njihovimi prostori v Zgornjem trgu je stara že nekaj let. Po že odobreni investiciji pristojnega ministrstva se je zapletlo pri denacionalizacijskem zahtevku za hišo, ki jim je bila namenjena. Sledila je vrsta za-
bra.
ST
TV Griže v šesto
Gledališka skupina KUD Svoboda Griže se je svojemu zvestemu občinstvu, ki se iz predstave v predstavo širi, predstavila že v šesti izvedbi priljubljene parodije na TV-programe. Še vedno pa ni znano, ali gre pri vsem »hecu« za smeh na račun nacionalne ali komercialne televizije.
Skupina se je v soboto predstavila domačemu občinstvu v nabito polni dvorani, kjer je tako na odru kot ob njem bilo čutiti nostalgično ozračje, saj je šesta TV Griže potekala v jubilejnem letu, ko praznujemo šestdeset let zmage nad fašizmom. V tem du-
hu je potekal tudi poseben program, povezan s prihodom Tita, recitalom pionirk in pionirjev in nastopom dramske skupine DESUS z igro »Moj ata, socialistični kulak«. Ja, nostalgija je naredila svoje in nekaterim v občinstvu so se na očeh pojavile drobne solze ... Olga Markovič je ponovno pokazala svoj talent in neizmerno voljo do gledališkega ustvarjanja ter tako že šestič prepričala občinstvo z režijo in s pestrim programom. Programom, ki ponuja znanstvenofantastične vložke iz šolskih klopi, prvo oddajo Sanjskega moškega, zdravstveno nanizanko Usod-
Metličar s Sladke Gore ter predsednik Krajevne skupnosti Mestinje Tomi Rumpf, ki je med drugim direktor šmar-ske veterinarske postaje ter predsednik Veterinarskega društva Celje.
Med dobitniki treh letošnjih denarnih nagrad so Mladi člani A šmarskega gasilskega društva. Nogometni klub Šmarje pri Jelšah in Rifl godci iz Mestinja, ki igrajo na najpreprostejša ljudska glasbila.
Priznanja bodo slovesno podelili na osrednji prireditvi občinskega praznika, ki bo 18. junija.
BRANE JERANKO
Sto let gasilstva v Skofji vasi
PGD v Škofji vasi je bilo mu, predstavitev zbornika o
ustanovljeno pred sto leti, jubilejne prireditve pa bodo pripravili od 7. do 11. junija. Doslej je društvo doseglo veliko pomembnih uspehov na operativnem in preventivnem področju, uspešni pa so bili tudi na najrazličnejših tekmovanjih.
Ponosni so na največji društveni uspeh, ko so leta 2001 članice B na gasilski olimpijadi na Finskem postale olimpijske zmagovalke. Danes je v društvu 144 članov, med njimi 25 članov gasilskega podmladka.
Prve tri prireditve bodo danes, v torek - odprtje razstave ob 18. uri v gasilskem do-
pletov, prostorska stiska pa je postajala vedno bolj pereča. Reševali so jo z različnimi začasnimi ukrepi.
Oktobra 2004 so dobili sklep ministrstva, s katerim so lahko izvedli javni razpis za najem prostorov za delovanje Varstveno delovnega centra Šentjur in uprave. Kot najugodnejši ponudnik prostorov je bil izbran Anton Selič. Najeti prostori v velikosti 684 kvadratnih metrov bodo vseljivi do n
stoletju delovanja društva ter ob 17. uri taktična vaja v Šmar-jeti s prikazom reševanja v primeru požara na gospodarskem poslopju. V petek ob 19. uri bo v kulturnem domu slavnostna seja z nagovorom predsednika Borisa Fidlerja in s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim gasilcem, v soboto ob 17. uri pa se bo pri starem gasilskem domu začela velika parada, v kateri bo sodelovalo kar 250 gasilcev iz GZ Celje ter sosednjih GZ. Predstavljeni bosta tudi najsodobnejša gasilska tehnika in oprema. Med parado bo zaprta glavna cesta, osrednja prireditev pa bo na štadionu ob gasilskem domu, kjer bo slavnostni govornik župan MOC Bojan Šrot. Slavljenci pričakujejo tudi najvišje predstavnike GZS s predsednikom Er-nestom Eoryjem. Gasilsko praznovanje, ki je v sklopu praznika KS Škofja vas, bodo končali s prireditvijo, na kateri bodo igrali Čuki.
TONE VRABL
ni obisk, bralno oddajo Knjiga vas ne briga z vmesno glasbeno popestritvijo pevske družine Fušar pred odhodom na veliko turnejo, zapoje pa tudi »ubrani trio« Ubrane strune. K vsakemu spodobnemu TV-programu sodi seveda tudi vreme, oglasi in razvedrilni program za lahko noč.
Igralska zasedba je prepričljiva in hudomušno simpatična, kar daje celotni igri še poseben čar. Prepričate se lahko že ta petek ob 20. uri v KUD Griže in v ponedeljek ob isti uri v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu.
MATEJA JAZBEC
Mladi iz krožka RK podružnične OŠ v Debru so se na dnevu odprtih vrat predstavili s koreografijo skladbe Saške Lendero Metulj.
Dan za obiskovalce
S spoštovanjem sprejeti predsednik Tito na griškem TV-odru.
Območno združenje Rdečega križa Laško je v soboto že tretjič pripravilo dan odprtih vrat. Združili so ga s praznovanjem 50-letnice laškega združenja, obenem pa je bil tega dne mednarodni dan krvodajalcev, ki jih tudi v Laškem ne manjka.
S številom krvodajalcev, v registru jih je kar 2..800, se uvrščajo v zgornjo polovico slovenskega povprečja, kar je gotovo tudi rezultat prizadevanj v minulih letih. »Z dnevom odprtih vrat dajemo priložnost vsem krajanom, ki še niso stopili skozi naša vrata, da si ogledajo naše prostore in se seznanijo z dejavnostjo, ki je marsikdo ne pozna. RK ni zgolj zbiranje oblačil, kosovnega pohištva in drugih dobrin, temveč opravljamo še
vrsto nalog, ki nam jih je zaupala država - krvodajalstvo, izvajanje tečajev iz prve pomoči za voznike motornih vo-"zil in bolničarje, pa tudi ukrepanje ob elementarnih nesrečah. Na vse to moramo biti pripravljeni. Predstavljati našo dejavnost ob siceršnjem rednem delu je nemogoče, zato smo danes veseli vsakega obiskovalca in moram reči, da so nas prijetno presenetili, saj jih je res veliko,« je povedal sekretar Vlado Marot, ki je na tem delovnem mestu že dve desetletji.
Poleg številnih aktivistk RK, ki so med darovalce organov vpisale pet novih kandidatov, so sodelovali tudi delavci Zdravstvenega doma Laško. Na stojnici so natanko stotim obiskovalcem izmerili
sladkor v krvi, nekaj manj jih je preverilo, kolikšen je njihov krvni tlak, mlade pa je zanimalo predvsem, kako poškodovancu nuditi umetno dihanje. V Laškem je v šolah veliko zanimanje mladih za delo v krožkih RK. Slednjih je v obeh centralnih in podružničnih šolah v letošnjem šolskem letu delovalo kar 13. Nekaj tistega, kar so se naučili med letom, so pokazali tudi v soboto, dogajanje pa so popestrili še mladi glasbeniki podružnične GŠ v Laškem, klovn Žare, kantav-tor Miha Hliš in citrarka Janja Brleč. V gosteh so imeli tudi skupino krvodajalcev iz Beltinec v Prekmurju, s katerimi bodo še tesneje sodelovali.
MM, foto: MATIC MAROT
■y
Se so prostovoljci med nami
Center za socialno delo Celje (CSD) je podelil simbolična priznanja in se zahvalil vsem prostovoljkam, ki so v minulem šolskem letu sodelovale z njimi. CSD sicer nudi več oblik pomoči različnim populacijam z zelo raznolikimi potrebami, vse pa temeljijo na prostovoljnem delu. Izjemno prizadevne so bile prostovoljke programa Ostrige za pomoč starostnikom, v okviru programov Krožek in Zmoreš pa so svoj čas namenjale osnovnošolcem z učnimi in s socialnimi težavami.
Ostrige združujejo mlado in staro
Vodja programa, Estera Štante, se v CSD Celje vsakodnevno srečuje s stisko in težavami starejših občanov, ki sicer še ne potrebujejo institucionalne oskrbe, vendar so iz različnih razlogov odrinjeni na rob družbe. »Starejšim smo želeli ponuditi drugačno možnost, zato je program namenjen predvsem podpori pri širjenju njihovih aktivnosti, zmanjševanju osamljenosti, preprečevanju socialne izklju» čenosti in odrinjanju na družbeno obrobje,« pravi Štante-tova. V preteklem šolskem letu so v CSD prvič začeli ta program, zato so namenoma zbrali manjšo skupino osmih deklet, ki so v svojem prostem času enkrat tedensko obiskovala starostnike v Celju, na Dobrni, v Vojniku in Štorah. Namen obi-
Mladim prostovoljkam
skov je pomoč pri manjših gospodinjskih opravilih, spremstvo in predvsem druženje.
»Najbolj na svetu me muči osamljenost. Moja Bojana je izjemna punca, sonce v mojem življenju. Toliko veselja in mladostne energije ima v sebi. Zelo jo bom pogrešal, ko bo jeseni odšla študirat v Ljubljano, ampak bom potem dobil novo vnukinjo. Ta program je res dobra izjema in vsa ta dekleta so zlata vredna,« je bil navdušen Kari Schmautz. eden od dedkov programa Ostrige. Da, prav ste prebrali, dekleta in starostniki so se tako navezali med seboj, da si pravijo kar dedek, babica in vnukinja. »Sama nimam več starih staršev, med tednom živim v dijaškem domu, zato sem se poskusila v tem programu. Prvo srečanje s Karlom ni bilo naj-
e priznanja podelila direktorica CSI
bolj prijetno, vendar sva kaj kmalu prebila led. Večinoma sva hodila na sprehod, na kavo ali igrala družabne igre, predvsem pa sva se ogromno pogovarjala. Najbolj me je zanimalo, kako je bilo v njegovi mladosti in vedno me je nasmejal s kakšno šaljivo anekdoto,« se spominja mlada Čr-njanka Bojana Božič, ena od prostovoljk. Vsa dekleta in njihovi dedki ter babice so imeli povedati kaj lepega drug o drugem.
Skupno druženje so končali s pestrim kulturnim programom in odlično razpoloženi Kari je ob zvokih harmonike na ples odpeljal kar direktorico CSD Celje Janjo Peter-man, ki je na vse svoje prostovoljke izjemno ponosna. Vsem zbranim je spregovoril tudi celjski podžupan Stani-
Celje Janja Peterman.
slav Rozman, ki je poudaril pomen prostovoljnega dela za lokalno skupnost, še posebej v časih, ko se populacija stara in se tako vedno več ostarelih znajde v stiski, ki je okolica ne zazna. »Dekleta ste res prave ostrige, tudi ve v sebi nosite biser - dobroto, požrtvovalnost in čut za sočloveka,« je povedal Rozman.
Estera Štante pa je že polna načrtov in delovnega elana za naslednje leto, načrtuje širitev programa, saj se je izkazal za več kot uspešnega. »Želimo si tesnejšega sodelovanja s celjskimi srednjimi šolami, doslej smo prostovoljce iskali predvsem preko Dijaškega doma Celje, preko sponzorjev pa bi radi pridobili sredstva, da jim poleg izobraževalnega tabora omogočimo še kakšno manjšo nagrado in jim damo pri-
ložnost za skupno druženje,« pravi Štantetova, ki tudi meni, da v programu vsakdo nekaj pridobi. »Pri mladih gre za vzpodbujanje pozitivnega sa-movrednotenja, usposabljanje za dobro delovanje v skupini in sprejemanje drugačnosti. Veliko smo se v tem prvem letu naučili drug od drugega,« je povedala ob koncu srečanja, ki je, resnici na ljubo, marsikomu od vnukinj in starih staršev privabil kakšno solzico v oči.
Ne pozabljajo na
težave osnovnošolcev
Programa Krožek in Zmoreš izvajajo v okviru CSD že več kot desetletje. Temeljita na prostovoljnem delu srednješolcev in študentov. Namenjena sta učno manj uspešnim učencem, še posebej tistim iz socialno ogroženih družin. »Pred leti je obstajal le en program, ki pa smo ga po razmisleku razdelili na dva dela. Krožek je namenjen psihosocial-ni pomoči otrokom z različnimi težavami v starosti od 7 do 11 let. Gre torej za otroke na nižji stopnji osnovne šole, ki imajo kljub posebnim oblikam dela v šoli težave pri izpolnjevanju zadostnega učnega uspeha in pri vključevanju v razredno skupnost. Program Zmoreš pa izvajamo z otroki na višji stopnji osnovne šole,« obrazloži koordinator programa Matej Žnuderl.
V letošnjem šolskem letu je program izvajalo kar 26
prostovoljk. Med njimi sta bili sestri Urška in Katarina Mrzidovšek s Franko-lovega, dijakinji Gimnazije Celje-Center. »Obe sva sodelovali pri individualni učni pomoči, vsaka je pomagala svoji osnovnošolki. Najtežja je ponavadi matematika,« sta povedali in se strinjali, da pomoč drugemu notranje obogati človeka. »Cilji programov, so predvsem izboljšanje učne učinkovitosti otrok, dvig njihove samopodobe, njihova vključitev v vrstniško skupino in zmanjšanje psihične napetosti. Poleg tega želimo pomagati izoblikovati pravilni učni slog, delovne navade in izboljšati razumevanje šolske snovi,« pravi Žnuderl. Rezultati so vidni. Prostovoljke se tako s »svojimi otroki« veselijo vsake pozitivne ali boljše ocene. Šolski uspeh se ob pomoči pogosto precej izboljša, kar pa je odvisno od motivacije posameznika. »Včasih so veliko bolj pomembni lepa beseda, druženje in iskren pogovor,« pove študentka Alja Hajdinjak o svoji izkušnji.
POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN
PODARITE PROSTOVOLJCA se imenuje akcija, s katero želi CSD pridobiti sredstva za delo prostovoljcev. Vsi, ki bi radi pomagali, se obrnite na center.
Živeti z neozdravljivo boleznijo
Sašo in Metka Praprotnik trpita za mišično distrofijo - Ko si vesel, da še lahko sam dvigneš prst
mov, potem je treba nesti tudi Saša, ki s svojimi 194 centimetri ni mačji kašelj. Rešitev bi bil kombi, ki bi ga z mamo lahko oba uporabljala. Ti kombiji so namreč tako urejeni, da se invalid z vozičkom zapelje naravnost vanj. Tefcva pa je v denarju ...
Le volja je potrebna!
Praprotnikovi so v Rakovljah začeli graditi hišo, ki bi Metki in Sašu omogočila bolj samostojno življenje. V hiši v Pariž-ljah ne moreta namreč ven, ne moreta normalno po hiši. Problem so stopnice. Te pa niso problem le za njiju, ampak tudi za Srečka, ki ju tovori čez vse ovire. Hiša v Rakovljah je zasnovana tako, da so vsepovsod potrebne klančine, ki jih voziček lahko prevozi, vsi bivalni prostori pa so v pritličju. Odločili so se tudi za talno gretje. Metka je zanj zelo hvaležna: »Vem, da je vam v teh dneh zelo vroče in komaj dihate. Meni je šele sedaj prijetno. Pozimi trpim, saj me vse boli.«
Hiša je pod streho, položene so instalacije in to je vse. Najdražje še pride na vrsto. Večino del Srečko opravi sam. Z
Metkino boleznijo je začel opravljati tudi vsa gospodinjska dela. Pravi, da ima dela toliko, da pred polnočjo zagotovo ne gre spat. Vstaja tudi zelo zgodaj zjutraj, saj dela v polzelski tovarni nogavic, kamor ga Metka nemalokrat pokliče, kadar pade z vozička in se sama ne more pobrati.
Sicer tudi Metka zgodaj vstaja, potem pa se začne pravo garanje. Najprej ji skoraj celo uro vzame oblačenje. Trudi se namreč čim več postoriti sama. Skuha si kavo, kaj poje, vse pa traja zelo dolgo. Malo se igra z muco, ki jo ima, sicer pa najraje pregleduje elektronsko pošto. Njena sestra je namreč čez lužo v Virginii, tako da je elektronska pošta skoraj edini stik. Internet je tudi njeno okno v svet: »Časopisa ne morem brati, ker ne morem listati.«
Kljub temu da je življenje tako za Saša kot za Metko zelo težko, da sploh ne omenjamo vseh žrtvovanih Srečkovih in Lidijinih ur, je družina Praprotnik polna upanja. I\idi Metka sama poudarja, da je za tako življenje potrebna le volja. In kjer je volja, je tudi pot.
ŠPELA OSET
Nekega dne je Aleksander Praprotnik, ki ga kličejo Sašo, začel šepati. Kmalu po tem ni mogel več hoditi. Le nekaj časa za tem ni mogel dvigniti rok. Nekaj let kasneje se je podobno začelo dogajati njegovi mami Metki. Diagnoza: mišična di-strofija. Neozdravljiva bolezen, katere konec je smrt, saj začnejo odmirati prav vse mišice in na koncu tudi srčna. Kljub temu se Sašo in Metka borita ter upata.
Prvi je zbolel Sašo. Kot se spominjata njegova starša Metka in Srečko, je bil Sašo že kot otrok malo manj gibčen, ni mogel tako hitro teči kot ostali in nasploh je bil hitreje utrujen. Pa se s tem niso obremenjevali. »Vsak je za nekaj dober,« pravi Srečko. Pri 14. letih pa je začel šepati in hodili so od zdravnika do zdravnika, da bi ugotovili, kaj je narobe. Šele po nekaj mesecih so ugotovili, da ima Sašo
mišično distrofijo. »Misliš, da se ti je podrl svet, ko ugotoviš, da ima tvoj otrok neozdravljivo bolezen,« pravi Metka, ki jo je ista bolezen doletela le nekaj let kasneje.
Ko nič ne pomaga
Pri 16. letih je bil Sašo na prvi operaciji, dvè leti kasneje na drugi in pri 20. je pristal na invalidskem vozičku. Bolezen pri ljudeh različno napreduje. Medtem ko je Metka sicer tudi na vozičku, še vedno lahko tu in tam za nekaj trenutkov vstane. Sašo ne more. Mišice ima tako oslabljene, da mora biti na vozičku privezan, da sploh na njem ostane. Ne mote se sam obleči, umiti, niti nahraniti. Celo ponoči ga mora nekdo obrniti, saj se ne more sam.
Sašu veliko pomaga njegova pet let starejša sestra Lidija, ki študira na Visoki šoli za nego v Ljubljani. Tudi Sa-
Metki in Sašu Praprotniku bi kombi zelo olajšal življenje. Prvič bi se lahko tudi skupaj kam odpeljala. Vsak avto je namreč za dva električna vozička premajhen. Če želite pomagati, nakažite sredstva na transakcijski račun: 06376-6448556037. Davčno številko imamo v uredništvu.
Metka Praprotnik
šo je namreč v prestolnici, saj ni pustil, da bi mu bolezen onemogočala, da bi se izobraževal. Tako študira družboslovno statistiko na Fakulteti za družbene vede. Študij zahteva veliko dela za -računalnikom, ki pa ga ne more uporabljati tako kot drugi. Z obema rokama lahko premika le miško, tako da ima tipkovnico na ekranu in »tipka«
z miško. Živi v Rožni dolini v študentskem naselju, kjer je poskrbljeno tudi za invalide, vendar mora biti ob njem vsak dan asistent, ki skrbi zanj tudi ponoči.
S Sašom smo govorili po telefonu, ker lahko domov v Pa-rižlje pride le enkrat na približno štiri mesece. Pot je namreč pravo mučenje. Samo voziček je težak 130 kilogra-
SRALCI POROČEVALCI
Uspešni žalski filatelisti: Vencelj Ferant. Lara Plavčak, Marjan Plavčak, Nejka Golič in Žiga Hriberšek
Uspešni žalski filatelisti
April in maj sta bila za žalske filateliste zelo delovna in uspešna. Najprej so se trije člani Filatelističnega društva Žalec udeležili mednarodne tekmovalne razstave Alpe-Jadran v švicarskem mestu Giubiasco. Med mladinci je Žiga Hriberšek razstavljal zbirko na temo nogomet in zanjo prejel posrebreno priznanje, Lara Plavčak je izbrala Svet umetnosti Albrechta Diirerja in dosegla veliko srebrno priznanje, Vencelj Ferant pa je med člani predstavil zbirko Mi, mojstri Guten-bergovi in zanjo v kategoriji Eno okno prejel najvišje -diamantno priznanje.
Na dan zmage, 9. maja 2005, so prizadevni člani društva izdali spominsko kuverto z vložnim listom in priložnosti poštni žig, namenjen 60. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom.
V soboto, 14. maja, so se člani FD Žalec odpravili v Brno, kjer so si ogledali veliko filatelistično razstavo skupaj s sejmom. Posebej pomemben dogodek za filateliste pa je vsekakor bienalna filateli-
stična razstava v Trbovljah, ki vsaki dve leti nudi možnost sodelovanja tako začetnikom kot že dobro uveljavljenim filatelistom. Na mladinski tekmovalni razstavi Firamla 2005 se je predstavilo večje število mladih filatelistov, ki delujejo na osnovnih šolah (tudi izven žalske občine) pod vodstvom prizadevnih mentorjev. Mentorji Cirila Haler, Anton Četina, Marjan Plavčak in Igor Topole so člani FD Žalec in so najzaslužnejši za napredek mladih, ki se spoznavajo s tem najlepšim konjičkom na svetu, kot trdijo mnogi. V Trbovljah smo bili člani našega društva na otvoritvi razstave javno pohvaljeni kot najaktivnejše društvo pri delu z mladimi in smo lahko ostalim za vzor. Temu primerni so bili tudi rezultati, saj so mladi razstavljavci pobrali večino priznanj: diplomo Žiga Pepel, bronasto Tanja Stjepa-novič. Samo Šildenfeld, Žan Cimerman in Metod Ribič, posrebreno Klemen Kolar, Maja Gerlih (2x), Maruša Modrijan in Jure Jošovc, srebrno Samo Šildenfeld, srebrno
in posebno nagrado Nejka Golič. Še posebej pa sta izstopala Žiga Hriberšek in Lara Plavčak, ki sta osvojila pozlačeno medaljo in še posebno nagrado kot najuspešnejša udeleženca mladinske razstave.
Odraslim filatelistom pa je namenjena Fimera 2J05, kjer se je prav tako odli. no odrezal član FD Žalec Vencelj Ferant, ki je predstavil zbirko z naslovom Pivo in zanjo prejel najvišjo oceno ter zlato medaljo in veliko nagrado.
Če tudi vas zanima zbiranje znamk, se jim lahko pridružite vsak drugi in četrti petek v mesecu, ko se ob 19. uri srečujejo na rednih društvenih srečanjih v prostorih na Hmeljarski 3 v Žalcu.
Tako so člani FD Žalec postali absolutni zmagovalci letošnje največje filatelistične razstave v Sloveniji. Nekateri najuspešnejši pa se že pripravljajo, da se njihovi eksponati udeležijo največje filatelistične razstave prihodnje leto, ki bo v Washingtonu.
VENCELJ FERANT
Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si.
VABLJENI K SODELOVANJU!
Ko zorijo Jagode
sluhne njihovim težavam ali pa uspešnim gospodarjenjem. Ne daje praznih obljub, pove pa, da si občina močno prizadeva za razvoj turističnih kmetij v občini' in na turistično obljudenem Pohorju še posebej. Ana to potrdi: »Naše sodelovanje je res dobro in občina nam pomaga, če je to le mogoče.« Sliši se dobro.
Turistično kmetijo GriČ-nik, ki jo obiskovalci najdejo tudi na spletni strani, je vredno obiskati že samo za en dan in se naužiti svežega zraka in Aninih dobrot. Mnogi ostanejo dlje, saj ima kmetija na voljo devet postelj, prostora v veliki kmečki sobi pa vsaj za 50 ljudi. Še posebej mestni otroci uživajo ob igrah na kmetiji, pri živalih v hlevu in pri simpatičnem mladem kužku z imenom Lumpi...
Podrobnosti vam bo Ana rada odgovorila po telefonu (03) 5760 493.
S pohorske Planine na tisto pri Cerknem
Pri Gričnikovih gnezdijo lastovke. Našo radijsko lastovko pa smo s Planine na Pohorju poslali na drugo planino, in sicer na turistično kmetijo Valerije Grapar, na Planino pri Cerknem: Izvedeli smo, da je tudi ta turistična in izletniška kmetija priljubljena točka domačih in tujih gostov. Z vseh koncev sveta pridejo k nam, se je pohvalila Valerija. Povedala je, da pri njih velja geslo: pridelano in predelano doma. Vse, kar gostje pojedo ali popijejo, je z domačih vrtov in nasadov. »V veliko veselje gospodinjam pa je skupno vlaganje pridelkov, ki jih potem lahko odnesejo domov,« pravi podjetna gospodinja. Gostom je na voljo 10 do 12 ležišč, v hiši je prostora za 40 sedežev, prav toliko pa tudi zunaj. Bližina hribov, kulturnih znamenitosti, rudnika Idrija ali klekljanje čipk, kar v hiši prikaže vnukinja, so razlogi, zaradi katerih bi si kdaj veljalo ogledati tudi ta lepi košček Slovenije. Oglasili se bodo na telefon: (05) 372 41 17.
V četrtek dopoldne in nato še med 13. in 14. uro se bomo na valovih Radia Celje oglašali s turistične kmetije Klemenšek, ki leži ob panoramski cesti v Logarski dolini, v občini Solčava, v sliki in besedi pa dogajanja povzeli v naslednji torkovi številki Novega tednika.
Četrtkovo jutro je vabilo v naravo, na podeželje. Tokrat smo se podali v slikovito vasico Planina na Pohorju v krajevni skupnosti Gorenje v zreški občini, kjer šumijo stoletni gozdovi. Gospodinja Ana Gričnik in mož Ivan, ki vodita turistično kmetijo, sta nas pričakala vedrih obrazov.
Domačijo Gričnikovih, obdano z zelenimi travniki in gozdovi, med katerimi na 1.000 metrih nadmorske višine zorijo jagode, po dobro označenih turističnih kažipotih med Zrečami in Roglo popotnik zlahka najde. Sedemsto metrov od^lavne ceste se začne raj, ki mu ni videti konca, kamor seže oko. Tja dol na vas Gorenje, dlje v dolino Oplotnice, od koder je Ano pred leti pripeljala ljubezen. Skupaj z možem sta zagospodarila na njegovi domačiji, kjer sta zrasla tudi dva krepka sinova, Tadej in Kristjan: eden gimnazijec v Celju, drugi v Slovenskih Konjicah. Ob koncu tedna znata tudi fanta zavihati rokave in poprijeti za delo na kmetiji, ju pohvali mama.
Jagode so Anina velika strast in ljubezen. Seveda tudi zaslužek kmetije. Tako kot so Ivanu konji. Pet se jih pase na sočnih travnikih pod mogočno domačijo, na posestvu v Oplotnici pa za njihove ovce poskrbi Anina mama. »Pa je tu še delo z lesom, tudi v vinogradu, pa z obiralci jagod, ki jih je treba nadzirati in jih učiti tega dela. Večina sezonskih delavcev je s Slovaške,« pripoveduje zgovorna Ana, ki umno in preudarno razmišlja o kmetovanju. Domačiji pripada kar 56 hektarov zemlje.
Ana je zgodaj pokonci. Včasih že pred peto uro zjutraj. Čaka jo delo v kuhinji, za dru-
žino in za goste, kadar so v hiši. Bližina smučišč pozimi, odlični klimatski pogoji pod Roglo, terme v dolini, so mnogim gostom tehten razlog za počitnikovanje na kmetiji. In Ana vselej poskrbi, da se pri njih počutijo kot doma. Razvaja jih z dobrotami iz kmečke peči, s kruhom in poticami, pripraviti zna odlične štruklje, žgance in druge domače dobrote, ki v meščanskih družinah ne zaidejo tako pogosto na jedilnik.
V tem času, ko na poljih v Oplotnici in pod Roglo zorijo jagode, se popotniki še posebej radi ustavljajo. Ana rada poudari: »Najlepša roža je jagoda,« in kar ne more se upreti pogovoru o tem slastnem sadežu, ki z njenih plantaž roma v velike prodajne centre znane blagovne znamke, od tam pa na mize ljudi po vsej Sloveniji.
Pri Gričnikovih zorijo jagode od zgodnje pomladi do pozne jeseni. »Vse do slane,« pove Ana. Saj tem njenim žlahtnim in sočnim rožicam postavijo posebne plastične tunele, pod katerimi srebajo pozno jesensko' sonce.
Ob našem obisku na kmetiji Gričnikovih se nam je pridružil tudi župan občine Zreče Jožef Košir, znan po tem, da gre rad med ljudi in pri-
Zadovoljno in učinkovito nakupovanje
Strokovnjaki ugotavljajo, da impulzivno nakupovanje in pretirano zapravljanje sodita med razvade vse večjega števila prebivalstva razvitega sveta. Nakupovanje in potrošniška mrzlica se pospešeno širita po vsej Evropi. Ttidi pri nas se močneje uveljavlja trend nakupovalnih vikendov, pa tudi popoldne-vov in večerov.
Ljudje se namesto sprehodov, športa in dejavnosti na prostem - soncu in svežem zraku raje zgrinjajo v preoblju-dena nakupovalna središča in z vozički v rokah tavajo med policami, primerjajo cene in izbirajo. Nakupujejo in zapravljajo, obenem pa so v prenatrpanih, zaprtih prostorih z umetnim prezračevanjem in neonsko razsvetljavo. Mnogi tam preživljajo tudi večere, ki so sicer namenjeni srečanju družinskih članov, in poskušajo svoje otroke vzgajati kar z nakupovalnim vozičkom v rokah. To pa povzroča napetost, razburjenje in spore - nakupovalni stres ter prazno denarnico.
Večina izmed nas je pogosto zaskrbljena in nejevoljna,
ker finance, s katerimi razpolaga, še zdaleč ne zadoščajo za pokrivanje potreb in želja, ki se iz meseca v mesec pojavljajo v gospodinjstvu, zato se pogosto vrača z nakupov s pol praznim cekarjem in prazno denarnico, nemalokrat pa tudi s kislim obrazom, z občutkom krivde in nesposobnosti, Če ne celo odpora do nakupovanja. Nakupovanje nam je lahko v užitek in veselje, tudi kadar smo bolj na tesnem z denarjem in ne moremo zapravljati brez premisleka. Oglejte si peščico nasvetov, ki vam jih ponujamo v želji, da bi v bodoče kupovali z veseljem, ne glede na debelino in vsebino svoje denarnice.
1.	Kadar najdete naprodaj nekaj, kar vam zelo ugaja in je res poceni, kupite vsaj dva ali tri kose in jih shranite za »hude čase«.
2.	Če imate otroke (nečake, vnuke), se namesto nenehnega kupovanja sladoleda, slaščic in napitkov naučite okusne posladke in pijače pripravljati doma, k temu pa pritegnite tudi svoje najmlajše, ki potem sploh ne bodo več zah-
tevali kupljenih proizvodov, marveč domače.
3.	Omejite uporabo prevelike količine kemikalij - pralnega praška, šampona, sredstva za pomivanje posode in čiščenje stekla v svojem gospodinjstvu.
4.	Namesto nenehnega kupovanja plastičnih vrečk se na nakupe odpravite raje s cekarjem, mrežo ali torbo - koristno za denarnico in oko-lje.
5.	Začimbe in vsakodnevno zelenjavo gojite na vrtu, balkonu ali pa kar v cvetličnem lončku na okenski polici v kuhinji.
6.	Kupujte le reči, ki jih dejansko potrebujete - ostalemu pa se ne pustite premamiti, ne glede na izjemno ugodno ceno.
7.	Sprehajajte se s svojo družino, telovadite s prijatelji, omislite si šport in rekreacijo, ki ne zahteva članstva v klubih z visoko članarino.
8.	Otrokom sicer radi izpolnite male in velike želje, vendar jim ne kupite vedno vsega, kar vas prosijo - pogosto bolj potrebujejo vašo pozornost in ljubezen, kot pa gore
Domača kozmetika
Če želite lepo poskrbeti za svojo kožo (pa tudi lase in nohte), ne pozabite, da med pomembne naravne kozmetične preparate sodi tudi jogurt. Ta mlečni proizvod je že stoletja uporaben tudi v kozmetiki:
-	proti prhljaju (po umivanju las s šamponom si v lasišče utremo jogurt, ga pustimo 1/ 2 do ene ure, nato izperemo), vsak teden obloga z jogurtom
-	proti izpadanju las (obloga in masaža lasiš-ča, zlasti redko poraščenih in plešastih predelov)
-	umito in očiščeno kožo si natremo z jogurtom (očistimo kožo, jo osvežimo in pomladimo). Ko se posuši, izperemo z mlačno vodo.
16. - 17. - 18. junij
mcc05 - Olmediafest
FESTIVAL
NO NAME NO FAME THREE OF MANY' ROTOR* PUNA SYNDICATE&DJ KoO TEMPONAUTA DJ BRAZAMAN
/ / / /
Cet: Vstop Prost I free Enter Cena vstopnice za Pet in 5ob.: 1DD0 Sit Pet. 5ob.: Do 21:00h Vstop Prost /Free Enter
Mladinski center Celja Mariborska 3000 CEUE ■	www.rnc-ceije.5i.infn@rnc-cBlje.si	■
t03 490 87 40, g.040 756 009
ATRIJ MCC-JA CELJE
dragih knjig, igrač, aparatur in sladkarij.
9.	Kadar si nekaj zelo želite ali celo potrebujete, si to tudi privoščite, obenem pa takoj razmislite in naredite načrt, kako in kdaj boste porabljeni denar lahko spet prigospodarili.
10.	Delo in ustvarjanje nove, dodane vrednosti sta temelja bogastva, ne pa pritrgova-nje in varčevanje - napredek temelji na kreativnosti in domiselnosti, na kroženju dobrin, ne pa na njihovem omejevanju.	NM
-	peeling: v jogurt namočimo ovsene kosmiče, počakamo, da se zmes malo posuši, dobro zdrgnemo kožo, speremo in namažemo s kremo
-	maska z jogurtom: pol lončka jogurta, stisnjen oves in zmečkane maline zmešamo in nanesemo na obraz, pustimo 10 minut, nato izperemo s hladno vodo (Kleopatrin recept)
-	zdravilna obloga za nečisto, mastno in aknasto kožo: dvema žlicama jogurta dodamo žličko svežega kvasa, zmešamo in nanesemo na obraz. Ko se maska posuši, jo oluš-čimo z obraza kot peeling, nato dobro izperemo.
NM
Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo
Imel sem prometno nesrečo in utrpel telesno poškodbo. Trenutno sem še vedno v bolniškem staležu in nosim ovratnico. Voznik, ki je nesrečo povzročil, je bil pod vplivom alkohola, ko se je s precejšnjo hitrostjo od zadaj zaletel v moj avto. Narejen je bil tudi policijski zapisnik. Zanima me višina odškodnine, ki jo lahko dobim?
Iz vašega opisa nezgode sklepamo, da ste utrpeli nihajno poškodbo vratne hrbtenice. Za takšne poškodbe se običajno sklepajo izvensodne poravnave za zneske od 300 tisoč pa do 750 tisoč tolarjev, če seveda ne gre tudi za trajne posledice poškodbe in zaradi tega zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Zneski, ki jih prisojajo sodišča, so nekoliko višji, toda tožbo priporočamo le v skrajnem primeru, ,ko se z zavarovalnico nikakor ni mogoče dogovoriti o višini primerne odškodnine. Če gre za trajne posledice, ki jih lahko dokažete, bi lahko govorili o višjih zneskih. Za natančnejši odgovor pa bi morali vpoglfidnti v relotno medicinsko dokumentacijo in imeti več podatkov, saj se takšne odškodnine individualizirajo glede na starost, način življenja, poklic, hobije ... Vprašanja v zvezi s svojim primerom pošljite no info@poravnava.si ali PO POŠTI no naslov Poravnava d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor od pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št.:
080 13 14
Medijski pokrovitelj je NT&RC
ROŽICE IN CAJCKI
Srčna roža
Snežno beli cvetovi gloga v maju in juniju pobelijo pokrajino in razveselijo ljudi, ki jim mučijo obolenja srca in ožilja. Sprehodimo se v naravo in na-berimo košarico cvetja in listov, čeprav nas morebiti zbode kakšen glogov trn.
Glog (Crataegus oxyacant-ha), ki mu pravimo tudi beli trn, medvednik ali medvedove hruške, sodi med rastline z največjo zdravilno in magično močjo. Glog je bil v ljudski veri poleg česna edino orožje proti vampirjem. Z njim so prebodli srce tudi najbolj slavnemu med njimi, grofu Draculi. Grške svatbe ni bilo brez glogovih vejic, ki so bile simbol sreče v zakonskem življenju. Rimljani so z njimi pozdravljali novoporočen-ca, ko sta se napotila v sobo k prvi skupni noči. V srednjem veku so jih zatikali v zibeli, da bi dojenčke obvarovali bolezni in urokov. Glog je varoval tudi hiše pred strelo. Kako tudi ne! Ta rastlina naj bi imela z Bogom najtesnejši stik, saj so njegovi plodovi kot kaplje Jezusove krvi, ki so se zlivale po bodicah njegove trnove krone. Legenda ve povedati, da je bila iz gloga spletena trnova krona, s katero so »okronali« trpečega Kristusa. Glog naj bi bil tudi tisti goreči grm, v.katerem naj bi bival Bog, ko je z njim govoril Mojzes na gori Horeb.
To je eno najbolj dragocenih zdravil za srce. Širi srčne žile in izboljšuje pretok krvi v srčno steno ter preprečuje srčni krč. Krepi in uravnava delovanje srca. Učinkovit je pri uravnavanju krvnega tlaka - če je prenizek, ga zviša, če pa previsok, ga zniža. Posebej je koristen starejšim ljudem, ki jih tarejo srčne težave. Je tudi ena najboljših pomirjevalnih rastlin. Ljudje, ki so stalno utrujeni, ki nimajo prave volje, jih muči nespečnost, težko dihajo, imajo težave zaradi vrtoglavice, razbijanja srca, ki jih mučijo skrbi, živčnost, šumenje v ušesih, vsi, ki se hočejo obvarovati pred nevarnostmi holestero-
Piše: PAVLA KLINER
la in poapnenja žil, vsi, ki trpijo zaradi srčnih napadov, upravičeno lahko računajo, da jim bo glog koristil. Vendar pa bo zdravljenje učinkovito le, če bomo potrpežljivi. Uživati ga je potrebno vsaj šest tednov, saj le vztrajna raba vodi k uspehu.
Kako ga pripravimo? Eno čajno žličko listov in cvetov gloga prelijemo s skodelico vrele vode. Pustimo stati 15-20 minut in precedimo. Pij-mo po eno skodelico sveže pripravljenega poparka dvakrat do trikrat dnevno. Tak čaj priporočajo tudi rekonvalescentom in pri vročinskih obolenjih, od gripe do bronhitisa, pljučnice, pri srčni aritmiji, ženskam, ki pridejo v meno in moškim, ki jih mučijo t.i. »menedžer-ske bolezni«, zlasti stres. Čaj pomirja.tudi božjastne bolnike pri napadih in po njih. Sila pomemben pa je tudi pri srčnem infarktu. Izboljšuje namreč prekrvavitev koronarnega ožilja, da dobijo celice srčne mišice dovolj hrane. '
Stare ciganske zeliščarke pa so njega dni po sejmih prodajale čarobni recept, ki je pomagal ženskam, da so svoje dedce obrzdale. Moški je po skrivnem glogovem napitku, ki ga je moral piti 28 dni zapored, postal pohleven in nikoli več ni dvignil roke nad ženo.
OBJAVLJAMO RAZPIS
ZA PRODAJO PARCEL NA LOKACIJI POSLOVNE CONE LIP SLOVENSKE KONJICE
Predmet objave razpisa je prodaja parcel v lasti NKBM d.d. na lokaciji Poslovne cone LIP Slovenske Konjice med
hipermarketom SPAR in bodočo trgovino LIDL. Cena za m2 zemljišča je 50 EUR + DDV.
Pogoje izgradnje določa sprejeti ZAZIDALNI NAČRT »LIP SLOVENSKE KONJICE« (Uradni list RS št.93/01 ) in ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za podjetniško, proizvodno in obrtno cono »LIP Slovenske Konjice« Uradni list RS št. 128 z dne 30. 11. 2004.
Za vse ostale informacije in vpogled v zazidalni načrt pokličite po tel. 02 229 24 55, 02 229 24 71, oziroma e-pošta: Mark.Brzan@KBM-Fineko.si. ali se oglasite na sedežu podjetja na naslovu ULICA VITA KRAIGHERJA 5 MARIBOR (6. NADSTROPJE TPC CITY MARIBOR).
«□tednik
c
televizija celje 1*1
TUŠU KLUB
Marijo Krašovc je po nagrado pripeljal njen vnuk Tadej, v zameno za to pa mu bo iz Tuševih dobrot pripravila obilno kosilo.
Pršut, razlog za
KUPON za sodelovanje v igri
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Ime in priimek:_
St. Tuj klub kartic^QOXIJXIIIXIX) WBWtedllik
Davčna številka:_!_ EÍ1L1 "iJSES
Podpis:
veselje
Poln voziček Tuševih dobrot je tokrat prvič v zgodovini nagradne igre Do polnega vozička brez mošnjič-ka romal v Laško. Natančneje v Stopce, k Mariji Krašovc. Pri čemer je imela Marija srečo, da poslušalke, ki jo je Simona Brglez najprej poklicala iz studia Radia Celje, ni bilo doma. Kajti, če bi bila, se Marija danes ne bi mastila s pršutom na Tu-šev račun ...
Seveda je tokratna naku-povalka Bojana Avguštinčič - Mutola poleg pršuta v voziček nametala še druge dobrote v skupni vrednosti 15.055 tolarjev, a se je Marija najbolj razveselila ravno pršuta, saj nam je zaupala, da ga
še nikoli v življenju ni jedla. Veselje je bilo še toliko večje, ker je Marija prejela tudi jokerja. Tokrat smo ga skrili v sir - in spet zadeli v polno, saj ga ima naša nagrajenka zelo rada.
Marija je priznala, da še nikoli ni dobila nobene nagrade, tokrat pa ji je najbrž pomagalo tudi pravljično število kupončkov (sedem), ki jih je poslala v naše uredništvo. V bobnu je tako skupaj že več kot 2.300 dopisnic!
Tisti, ki nagradne igre niste spremljali preko Radia Celje, se verjetno sprašujete, kaj je tokrat počela Simona Šo-linič - Joli. Da bi bila med igrico čim manj moteča, smo jo »odložili« v otroški koti-
ček, kjer je mučila ksilofon in plišasto kitaro ter se čudila Mutoli, ki je z neizmerno hitrostjo v natikačih drvela mimo police s kozarci in steklenicami. Seveda je vse ostalo na svojem mestu, saj Mutola pred začetkom igrice glede na različne dejavnike natančno preračuna, s kolikšno hitrostjo, varnostno razdaljo in naklonom se lahko s polnim vozičkom pomika med policami... Ker se Joli z Mu-tolino strokovno usposobljenostjo ne more sprijazniti, se je vpisala na tečaj hitrega nakupovanja. Da bi prihodnjič pritegnila še večjo pozornost navzočih kot Mutola, pa se je odločila, da bo tekla bosa in zraven igrala na orglice ...
Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli?
Mi vam ob 60-letnici Novega tednika in 50-letnici Radia Celje, v sodelovanju s trgovinami Tuš, ponujamo ravno to:
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite in pošljite kupon.
Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj »nakupovala«želene izdelke ponovno v petek, 10. junija, ob 10.15.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
Trije mladi atleti izgubili življenje
HALO. 113
Z vozilom v Hudinjo
Huda prometna nesreča se je zgodila minuli petek popoldne na glavni cesti Arja vas-Velika Pirešica. 49-letni voznik osebnega avtomobila je začel prehitevati tovorno vozilo, ki ga je vozil 48-letni voznik, ko je z nasprotne smeri pripeljal 20-letni voznik osebnega vozila. Kljub zaviranju in umikanju 20-letnik trčenja ni mogel preprečiti. Ena oseba se je pri tem hudo poškodovala, tri pa lažje.
Druga hujša nesreča se je zgodila dan kasneje v večernih urah na lokalni cesti Vitanje-Skomarje. 18-letni voznik osebnega avtomobila je izven naselja Hudinja, kjer se cesta vzpenja v levi pregledni ovinek, z vozilom zapeljal najprej na ban-kino, nato pa na nabrežino reke Hudinje, kjer je s prednjim delom vozila trčil v drevo. Voznik je sam iskal zdravniško pomoč v celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da se je huje poškodoval.
Vlomilci brez počitka
V zgodnjih petkovih jutranjih urah je nekdo vlomil v priročno skladišče društva v Ulici frankolovskih žrtev v Celju. Odnesel je denar in električni podaljšek, škode pa je za 70 tisočakov. V noči na petek je iz prostorov podjetja v Kidričevi ulici v Rogaški Slatini nekdo odnesel za 20 tisoč tolarjev propagandnega materiala. Velenjski policisti preiskujejo vlom v prostore mladinskega društva v kraju Šmartno ob Paki. Storilec je v noči na soboto odnesel za več kot milijon tolarjev glasbenih pripomočkov. V noči na petek so bih na delu tudi vlomilci v vozila. Tako so celjske policiste obvestili o vlomu v vozili v Milčinskega ulici v Celju. Lastnika avtomobila znamke VW Golf pogrešata štiri varnostne zračne blazine in avtoradio. Skupaj sta oškodovana za milijon tolarjev.
Previdno s torbicami
Na Trgu celjskih knezov in Savinjskem nabrežju sta v petek sredi dneva neznanca napadla ženski in jima iz rok iztrgala denarnici, nato pa zbežala neznano kam. Skupaj sta povzročila za skoraj 50 tisoč tolarjev škode. Drzna tatvina se je zgodila še v soboto v Velenju. Neznanca sta nekaj pred 13.30 uro na Zidanškovi in nato na Kidričevi cesti presenetila starejši občanki. Do njiju sta se pripeljala s kolesom in jima vzela osebni torbici. Škode je za okrog 30 tisočakov. V nedeljo je bila tarča torbičarjev ženska na Efenkovi cesti v Velenju. Mlajši predrznež ji je iz rok iztrgal torbico in jo oškodoval za približno 30 tisoč tolarjev.	SŠ
Na območju Žalca smrt zaradi »overdosa«
V maju je bilo kar nekaj	Robert Mravljak je dejal, da
kaznivih dejanj uspešno ra-	v dveh primerih predozira-
ziskanih, predvsem na po-	nja posledice niso bile naj-
dročju vlomov v vozila in	hujše, en primer pa seje kon-
objekte. Pri tem so največ	čal s smrtjo. »Začeli smo z
kaznivih dejanj zagrešili	intenzivnim zbiranjem obve-
odvisniki. Bilo je tudi dvaj-	stil in izsledili osebo, ki naj
set odstotkov manj lažjih	bi na območju Žalca prepro-
telesnih poškodb ter upad	dajala prepovedano drogo,
nasilnih dejanj. Se je pa po-	Preiskava še ni končana, naj-
večalo število seksualnih	kasneje jutri bo potekalo po-
deliktov, kjer so bili žrtve	licijsko zaslišanje.« Šlo naj
otroci. Lani so bili trije, le-	bi za dvajsetletnika z območja
tos pa deset.	Žalca. Vzroki predoziranj še
Upadajo kršitve javnega re-	niso znani, še vedno namreč da in miru, stanje pa se iz-	čakajo na rezultate laborato-boljšuje tudi na področju	rijske analize in sklepati je, spolne nedotakljivosti in	da gre za heroin ali celo ne-predvidevajo pozitivne pre-	varne primesi strihnina, kot mike. Na področju premo-	je bilo to v enem zadnjih pri-ženjske kriminalitete je šte-	merov. vilo kaznivih dejanj přibliž-	V zvezi s preiskavo zadnjih no enako kot lani. Se je pa	treh ropov po besedah Mrav-povečalo število kaznivih de-	ljaka potekajo intenzivne janj zoper človekovo zdrav-	preiskave, bo pa na DNA roje, predvsem na račun proi-	pa v Šmartnem ob Paki po-zvodnje in prepovedanega	trebno čakati še kar nekaj ča-prometa z mamili. Naleteli	sa. »Krog osumljencev se oža so na več primerov predozi-	in lahko govorimo o sumih, ranj, največ na območju ob-	ki pa jih moramo nujno utečme Žalec in eden od teh se	meljiti z ustreznim forenzič-. je končal s smrtnim izidom,	nim delom preiskave,« pra-Na trgu se namreč pojavlja	vi Mravljak. droga z nevarnimi primesmi.	MATEJA JAZBEC
Policijske kadrovske menjave
ča, ki je konec maja odšel v oddelek za nadzor na Generalni policijski upravi, to mesto zasedel Karel 1\irk, ki je bil komandir treh policijskih postaj, vodja klasike v sektorju kriminalistične policije, zadnjih nekaj mesecev pa tudi vodja službe direktorja. Turk je opozoril na tri temeljna področja delovanja, od prometne varnosti, javnega reda in miru do mejne in tujske problematike. »Poskušali bomo spremeniti dosedanjo taktiko in metodiko dela ter v prihodnje dati bistveno večji pou-
darek kvaliteti dela. Na področju prometa želimo tako izločiti stalne kršitelje in povratnike, da ne bo prihajalo do zastaranj tovrstnih primerov.« Omenil je tudi zadnjo kontrolo prometa na avtocesti, kjer so merilnike limitirali na 160 kilometrov na uro in pri tem izmerili kar šestindvajset kršiteljev, pri čemer je največjo hitrost dosegel voznik s hitrostjo 197 kilometrov na uro. »Hitrosti na avtocesti so torej previsoke in v ta namen bomo nadzore še poostrili,« zaključuje Turk.	MJ
Slovo od Nejca Lipnika v sredo v Škalah - Ovadena oba voznika?
Konec prejšnjega leta se je vodja službe direktorja Drago Vornšek upokojil in tako ga je letos nasledil Peter Oč-kerl, dolgoletni vodja operativno komunikacijskega centra. Postopek za zasedbo mesta vodje operativno
komunikacijskega centra še poteka in bo, po besedah direktorja celjske policije Stanislava Venigerja, znan približno čez mesec dni. Po enajstih letih vodenja sektorja uniformirane policije pa je na mesto Bojana Vreči-
V Sloveniji še vedno odmeva nesreča, ki se je v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah zgodila na Celovški cesti v Ljubljani. Tragedija je vzela življenje treh slovenskih atletov. Umrli so 25-letni Matic Šušteršič iz Ljubljane, 23-letni Patrik Cvetan iz Trebnjega in komaj 17-letni Nejc Lipnik iz Velenja.
Okoli 4.30 ure je voznik opel vectre s celjsko registracijo vozil iz centra mesta proti Šiški. S Celovške ceste je zavijal levo v Tržno ulico, s tem pa naj bi zaprl pot vozniku golfa, ki je vozil naravnost proti mestu. Golf je silovito trčil v desni bok opla, ki ga je odbilo v drog javne razsvetljave. Silovit trk, nato pa mučna tišina sta kazala na to, da se je zgodila tragična nesreča, v kateri so ugasnila mlada življenja. V opiu je bilo poleg voznika še šest mladih ljudi, v golfu je poleg voznika sedela še njegova sopotnica. Trije so v opiu zaradi težkih poškodb takoj izgubili življenje. Med njimi tudi Matic Šušteršič, ki je bil član slovenske olimpijske štafete leta 2000 v
Sydneyju. Zadnjič se je po tekaški stezi pognal v soboto v Ljubljani. Tragično je preminil tudi obetavni Velenj-čan Nejc Lipnik, ki so ga v Velenju imeli za naslednika Jolande Čeplak. Za nesrečo naj bi bila kriva prevelika hitrost, natančne vzroke policisti še preiskujejo. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi policija ovadila oba voznika, vendar preiskava okoliščin nesreče do zaključka naše redakcije še ni bila končana. Voznika naj bi bila ovadena zaradi ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom. Kazen, ki je zagrožena, če »... ima dejanje za posledico smrt ene ali več oseb...« je zapor do osem oziroma dvanajst let.
Voznik golfa je utrpel lažje poškodbe, daljše zdravljenje zanj v bolnišnici ni bilo potrebno, iz bolnišnice so izpustili tudi Sergeja Šalamo-na, ki je bil za volanom opla, v katerem so bili slovenski športniki. V Kliničnem centru se še vedno borijo za življenja dveh atletov, Maše Kaučič in Boštjana Černigo-ja, v kritičnem stanju je še vedno sopotnica voznika v gol-
fu. Atletinja Anja Mušič naj bi bila izven življenjske nevarnosti.
Nejc Lipnik
Nejc Lipnik je bil perspektiven mlad atlet, uvrščen v prvi tekmovalni razred Atletskega kluba Velenje. Bil je slovenski mladinski reprezentant, ki se je pripravljal da bi dosegel normo za evropsko mladinsko prvenstvo. Skakal je v daljino in tekel na 100
metrov in s svojim potencialom dosegal odmevne rezultate. V Velenju so ga cenili kot prijatelja, iz katerega je vedno sevala prijaznost, pravijo njegovi znanci. Bil je prisrčen, komunikativen, vedno nasmejan in poln življenja, zaradi česar so se vsi radi družili z njim.
V pogrebno slovesnost, ki bo v sredo ob 16. uri na pokopališču v Škalah, od koder je bil Nejc, se bodo vključili tudi atleti, ki bodo zadnji dve uri pred pogrebom izmenjavali stražo. Poleg govora, ki ga bo imel predstavnik kluba, bodo trije atleti njegove posmrtne ostanke nesli od vežice do groba.
23. junija pa se v Velenju obeta 10. tradicionalni mednarodni atletski miting, kjer bodo spomin na Nejca počastili z minuto molka. »Pogovorili se bomo tudi o tem, da bi bil skok v daljino ali pa tek na 100 metrov tudi me-morialna disciplina Nejca, saj je ta miting vsako leto,« je pretresen dejal direktor AK Velenje Martin Štajner.
V zviti pločevini so končata mlada življenja...
SIMONA ŠOLINIČ, MOJCA KNEZ Foto: TOMAŽ SKALE
- m©wotednik -
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
KOSILNICO Bes, hribovsko, kupim. Telefon
5733-075.	L 525
PRODAM
PUNTO 1,3 diesel, 2003, klima, el. paket, garancija, cena po dogovoru, prodam. Telefon 041 870-750.	3033 RENAULT 191,4 RT, letnik 1994, prodam. Cena po dogovoru. Telelon 041 655-963.
3036
KUPIM
RENAULT 19, kratek model, nad letnik
1992, plačam takoj, kupim. Telefon 031 316-983.	3038
STROJI
PRODAM
NAKLADALNO prikolico 17, obračalnik
200, brez traku, dvobrazdni plug in klinaste brane prodam. Telefon 5488-117.
3049
VILIČAR Indos, 2,51, letnik 1977, prodam. Telefon 041 636-614.	3055
HIDRAVLIČNA cilindra za samonakladolko in cisterno za gnojevko, oba nova, naprodaj, cena po dogovoru. Telefon 040 228-308.	Š304
PAJEK 230, obračalnik za kosilnico Bes, brano za TV, prodam. Telefon (03) 5773-124.	3083
TRAKTOR Torpedo deutz, 48 KM, letnik 1987, prodam. Telefon 031 750-053.
3082
SAM0NAKUDALK0 Nrp 164, lepo ohranjeno, traktorski čelni nakladač, malo rabljen, prodom po ugodni ceni. Telelon 803) 573-8045.	L 528
DVOSTANOVANJSKO opremljeno hišo z vrtom, v Škofji vosi, prodam. Telefon 031 423-577.
3021
V CEUU, neposredna bližina Starega gradu, prodam bivolni vikend, stanovanjska površina 50 m7, zemljišče 500 m7. Telelon 040221-028.	3037
PARCELO, 2-po 1400 m', Debra nod Loškim (jugovzhodna stran), prodam. Telefon (03) 5731-937,040 776-254. 3055 ŠENTJUR, no štadionom. Zazidljivo parcelo, 850 m', vsi priključki na parceli, asfaltiran dovoz, komunalni prispevek plačan, gradnja tokat prodam za 9,9 mio SIT. Telefon 041 377-710.	p
DVE zazidalni parceli, na atraktivnih lokacijah, v letušu in Celju, prodamo. Telefon 040 245454.	307/
STANOVANJE
STANOVANJE, 58 m', na Hudinji v Celju, prodam. Telefon 041 645-717. 3043
UCODNI KREDITI DO 6 LET
Obremenitev do 50 %, poplačamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000,00 SIT In upokojence 09!
OS/ 5410 317 031/ 625 506
' SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 "IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ' za osebna vozila ' lažja tovorna vozila * traktorje • delovne stroje * motocikle * Športne izpuhe
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in stare ma-
ŠTEFANIJE KOLENC
iz Vrhovega 6 pri Radečah (roj. 23.12.1924)
se iskreno zahvaljujemo bratu Karliju in sestri Fani-ki ter ostalemu sorodstvu za izrečene besede sočutja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala dr. Ingrid Kus Sotošek ter patronažni sestri Mileni in sestri Miri. Zahvala Mileni Škoda za vso pomoč. Zahvaljujemo pa se tudi gospodu župniku dekanu Slavku Kalanu za lepo opravljen obred pri pokopu.
Žalujoči vsi njeni.
DVOSOBNO stanovanje, 62 m', 12. nadstropje, balkon, prodam. Telelon 040 267-066.	3044
ODDAM
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, v okolici Celja, oddom. Telefon 031 423-577.	3021
DVOSOBNO stanovanje, 53,5 m', opremljeno, z balkonom, na Otoku, oddom v najem. Telefon 041 506-844,492-6116. 2983 0PREMUEN0 sobo, za eno ali dve osebi, uporaba kuhinje in kopalnice, oddom, plačilo po dogovoru. Telefon od 8. do 22. ure, 040 461-251,040 588486, (03) 548+688. 3065 V PIRANU oddom za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero. Telefon 040 245454.	3076
RIMSKE Toplice. V RT oddamo dvosobno stanovanje z balkonom, 56 m'. Telelon 0049821-717005.	3084
ŠTEDILNIK (4 ♦ 2) in hladilnik ugodno prodom. Kupcu podarim pomivalno korito in nopo. Telefon (03) 5451-224, zvečer.
KOTNO usnjeno sedežno garnituro prodam zo 130.000 SIT. Telefon 041 526-469.
IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Pokličite 051 424-303. 3086
GRAD	
MATE	
NUDIM
V OKOLICI Celja nudim brezplačno stanovanje in hrano ženski, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Telefon 031 649-203.
Potrebujete kredit In vas ]e vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o
kreditih tujih bank
do 15 let: hipotekami, stanovanjski.
040 871 391
BREZOVA drva, primemo za kamin ali peko
pic, so suho, >kolana<, prodam. Telefon 041 455-704.	Š488
PRODAM
PIŠČANCE brojlerje, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telelon 041 619-372. Ž 261 MLADO kozo, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5832-761. 3079 TEUC0, brejo v 7. mesecu, prodam. Telefon 5798-024.	Š492
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5733-079, 041 271-738.	L521
Že eno leto 1/ grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Mineva leto, kar nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ROZALIJA OBLAK
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.
Vse življenje si garal, vse za dom in nas si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Spoiij se, Vlado, ti, za vse še enkrat hvala ti. Za tabo ostala je praznina, ki zelo boli.
Minili sta dve leti, kar nas je zapustil
LADISLAV NOVAK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
KRAVO z drugim teletom in talko, brejo v 8. mesecu, obe simentolki, prodam. Telelon 031 629-158.	Š494
KMETIJSKI
PRODAM
BELO vino prodam. Telefon 5792-315.
•Š487
BELO vino prodam po ugodni ceni. Telelon 582-1978,041 857-645. 3051 VINO, belo in rdeče, prodom. Telefon (03) 5805-572.	3050
KRMNI krompir, v vrečah po 30 kg, prodam, možna dostavo. Telefon 041 742-334. 3061
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. AGM Primož Nemec s. p., Sedrož 3, 3270 Loško. Telefon (03) 5648-043,041 625-913.	. L515
Zaradi širitve dejavnosti zaposlimo ekonomista/-ko
je v Zalogu pri Šempetru. Informacije na tel št : 03/705-90-50. GSM:
051/318-191 v dopoldanskem času. Prošnje pošljite na naslov: SPD D.O.O., BRASLOVCE 48,3314 BRASLOVČE
OSTALO
PRODAM
NAKLADALKO, 16-kubično, obračalnik Sip 220 in goli III td ugodno prodam. Telefon 031 856-005,031 328-451. 3035 ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, bel, dobro ohranjen in modro fantovsko kolo, kot novo, prodam. Telefon 041 945-589. 3045 GLISER, športni, 4,15 m, z motorjem Chrysler, 55 km, na reg. prikolici, z vso opremo, tudi za smučanje, prodom. Telefon 041 868-113.	3042
JEDILNI kot in šivalni stroj poceni prodam. Telefon 031 234-734.	Š495
CISTERNO za kurilno olje, 36001, peč, 30 Kw, gorilnik Weishaupt, prodam. Telefon 041 788443.	L 529
ZAPOSLIMO mehaniko za popravilo gradbene mehanizacije. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. L515 KUHARJA za delo v restavraciji in piceriji, na relaciji Rimske Topliceflrastnik, zaposlimo. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško. Telefon 041 322-889. L515 SPREJEMAMO prijave na razgovor. Možnost redne zaposlitve. Uvajalni mesec 100.000 SIT. Priprave na poletni manoger-ski trening - program no podjetju, lociranem v Celju. Telefon (03) 428-2086. Undi-go d. 0.0., Kidričeva 13, Cel je. 3072
Invalid, star 47 let, brez obveznosti, išče samsko žensko. Telefon (03) 5683-541.3085
Zaposlimo voznike B kategorije.
Pogoji: urejenost komunikativnost veselje do dela s strankami in poznavanje Celja z okolico.
Informacije: 031546 670, TAXI SIMBY.
Terezija Apat s.p. Kersnikova 52. Celje
HITEX d.0.0.
V Planetu TUŠ - Celje redno zaposlimo prodajalko ali prodajalca za prodajo posteljnega programa, pogoj - ustrezna izobrazba za delo v trgovini, poznavanje osnov računalništva, izpit B-kategorije.
Tel. 02 821 5757, Hitex d.o.
Dobja vas 143, Ravne na Koroškem
www.novitediiik.coni
50 % popust!
za akustiko, videotehniko, telefonijo in računalništvo
Vsak 50-i kupon skriva 50 % popust! Prav vsak kupon pa najmanj 5 % popust!
Kupon vam prinaJa popust, ki ga boste izbrali sami in lahko predstavlja 5. tO. 25 ali SO % vrednosti vaiega nakup,)!
	' rj
ml	ÍÍ
•	DODATNI 5 % POPUST pri gotovinskem nakupu nad 299.000 SIT!
•	Večji nakup šteje več! VREDNOSTNI BON DO S % obračunske vrednosti!
•	Možnost nakupa S ČEKI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI!
MERKUR
22
k DELA
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http: /www.ess, gov.si
-	pri delodajalcih.
peka in prodaja hitre hrane fast food v premičnem gostinskem vozilu v Celju; do 10.6.2005; Palas d.o.o., Zavrh 65a, 2232 Voličina.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Voznik
prevozi v mednarodnem prometu; do 14. 6. 2005; Avto šola Stennecki d.o.o. Celje, Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Metalurški delavec brusilec in čistilec litine, brušenje odlitkov na brusilnih strojih, upravlja čistilne stroje; do 14. 6.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Što-
Gradbeni delavec gradbeni delavec v Celju, gradbena in pomožna dela; do 25.6. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor;
pomožna dela pri nizkih gradnjah; do 7.6.2005; VNG gradbin, gradbeništvo in storitve d.o.o., Cankarjeva ulica 8,3000 Celje. Pomožni delavec montaža PVC stavbnega pohištva (okna in vrata); do 7.6.2005; Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev, Velika Raven 8,3203 Nova Cer-
Zidar za zidanje in ometava-nje
pomožna gradbena dela; do 7, 6.2005; Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev, Velika Raven 8,3203 Nova Cerkev.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
varnostnik; do 10.6.2005; Sin-tal Celje d.d.. Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Mizar
mizarska dela; do 17.6.2005; Zakovšek Jadranka s.p. Petrovče, Mizarstvo Ambienta, Lava 7,3000 Celje. Formar livar
jedrar, ročno ali strojno izdeluje jedra na jedrarskih strojih; do 14.6.2005^ Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore;
kalupar jedrar, montira modele in modelne plošče, nadzoruje kakovost; do 14. 6.2005; Kovis -livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore;
strojnik proizvodnih naprav, upravlja stroje in naprave za izdelavo peščenih mešanic, spremlja delovanje naprav; do 10.6.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Ključavničar
prilagaja, vgrajuje, pregleduje in popravalja stroje in druge naprave; do 14. 6. 2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Strugar
delo z orodji, stiskalnico, sestavljanje, pakiranje, delo na terenu; do 7. 6. 2005; Hermi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2,3000 Celje. Avtoklepar
avtokleparska dela; do 10. 6. 2005; RO+SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do 14.6.2005; Monter d.o.o., Podj. za instal. in zaklj. dela v gradb., Medlog 7,3000 Celje. Stmjiiik
instalater strojnih instalacij; do 3. 8. 2005; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8,3000 Celje. Mehanik vozil in voznih sred-
■ popravilo tovornih vozil in naprav, voznik tovornjaka C, E kategorije; do 17.6.2005; Rogel Aleksander s.p. Prevoz blaga s kamioni, Škofja vas 69,3211 Škofja vas.
delo v proizvodnji, montiranje strelovodnih inštalacij, sestavljanje, pakiranje; do 7.6.2005; Hermi d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 2,3000 Celje. Elektromontér
montiranje, servisiranje pakir-nih in sortirnih strojev; do 16.6. 2005; Frigopak d.o.o.. Mariborska cesta 86,3000 Celje. Šivilja-krojač
šivanje in krojenje; do 7.6.2005; Božič Slobodanka s.p., Naj moda B.S., Podjavorškova ulica 1,3000 Celje. Frizer
frizer v Planetu Tbš Celje; do 10.6.2005; Jeraj Alenka s.p., Kidričeva cesta 3,3320 Velenje. Železokrivec
železokrivska dela, priprava in vezava armatur; do 14. 6. 2005; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1,3000 Celje. Tesar
tesar opažev in izdelava lesenih konstrukcij; do 14. 6. 2005; Božičnik Stanko s.p.. Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1,3000 Celje;
tesarska dela; do 14. 6. 2005; Brahigradnje, d.o.o., Pucova ulica 4,3000 Celje. Zidar
zidar; do 14. 6. 2005; Brahigradnje, d.o.o., Pucova ulica 4, 3000 Celje;
zidarska dela; do 7.6.200S; Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev, Velika Raven 8,3203 Nova Cerkev;
zidar, zidanje in ometavanje; do 25.6.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Strojnik gradbene mehaniza-
"^strojnik TGM; do 6. 7. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka C kategorije, po Sloveniji; do 10. 6. 2005; Cvek Bojan s.p. Celje - Avtoprevozništvo, Ulica frankolovskih žrtev 34, 3000 Celje;
voznik vlačilca-cisterne, mednarodna špedicija - prevoz nevarnih snovi; do 10.6.2005; Čizma-šija Denis s.p.. Gornja Bistrica 54, 9232 Črenšovci;
voznik tovornjaka; do 6. 7. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
voznik dostavnega, specialnega vozila; do 18. 6. 2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje;
prevozi tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 25. 6. 2005; Ramy d.o.o. Celje, Cankarjeva ulica 8,3000 Celje;
prevozi tovornega vozila; do 7. 6.2005; T&T group d.o.o. Celje, Obrtna cesta 53,3000 Celje.
avtomehanik; do 10.6. 2005; Avtomotiv Rado d.o.o. Podružnica Avtohiša Odar Celje, Dečkova cesta 43,3000 Celje.
skladiščnik v okolici Celja, sprejem blaga, upravljanje z žerjavom, opravljanje funkcij razkladanja, odgovornost za pravilno označevanje blaga, delo s skenerjem; vloge na naslov Trenkwalder d.o.o., p.p. 318, 3000 Celje; do 14. 6. 2005; Trenkwalder d.o.o., Dunaj-, ska 105,1000 Ljubljana.
Prodajalec
voznik kombija po Sloveniji; do 10. 6. 2005; Cvek Bojan s.p. Celje - Avtoprevozništvo, Ulica frankolovskih žrtev 34,3000 Celje;
terenski zastopnik za zeliščno negovalne izdelke za območje Celje, Laško, SL Konjice, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Šentjur; do 16. 6. 2005; Mind trade, d.o.o. Ljubljana, Tržaška cesta 42,1000 Ljub-
prodajni referent, zastopnik; do 10.6.2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86,3000 Celje.
natakar, del. mesto v Celju; do 14.6.2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27,2000 Maribor. Srednja poklicna izobrazba svetovalec prodaje, zav. zastopnik za sklepanje zavarovanj, del. mesto v Celju; do 6.7.2005; Gra-we d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, Cankarjeva cesta 10, 1000 Ljubljana;
pomožna dela v gradbeništvu, tesarska dela, montaža PVC oken; do 2. 7. 2005; Panič Željko s.p., Splošna gradbena dela. Ulica frankolovskih žrtev 13,3000 Celje. Farmacevtski tehnik prodaja domačih zdravil; vloge na naslov Vele d.d.. Ljubljanska cesta 64,1230 Domžale; do 14. 6.2005; Vele trgovska družba d.d. Domžale Drogerija TUŠ Celje-cen-ter, Prešernova ulica 10,3000 Celje.
Ekonomski tehnik zavarovalni zastopnik; do 25. 6. 2005; Adriatic - zavarovalna družba Koper PE Celje, Lava 7, 3000 Celje;
prodaja na terenu in nabava surovin; do 17. 6. 2005; Zakovšek Jadranka s.p. Petrovče Mizarstvo Ambienta, Lava 7,3000 Celje;
poslovodja, administrativna dela, prodajni referent; do 10.6.2005; Zelič Marjeta s.p. Puls L.T.D., Mariborska 86,3000 Celje. Inženir strojništva skrb za nemoten proces delovanja strojev za metalizacijo, postopek naparjanja tanke plasti aluminija na reflektorske parabole, sodelovanje pri razvoju procesa izdelkov in izboljševanje le-tega; do4.7.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje;
vodja strojnega vzdrževanja, organizira in vodi dela strojnega vzdrževanja, opravlja vzdrževalne preglede; do 14.6.2005; Kovis -livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Inženir elektrotehnike opravljanje nalog vzdrževanja na proizvodnih strojih in napravah, sodelovanje pri razvoju novih strojev in naprav; do 24. 6. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Inženir računalništva planiranje, upravljanje in vzdrževanje strojne ter programske računalniške opreme in omrežij, nuđenje pomoči uporabnikom IT sistemov; do 24. 6.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Inženir gradbeništva upravnik nepremičnin; do 7.6. 2005; Atrij Stanovanjska zadruga z.0.0.. Lava 7,3000 Celje. Višja strokovno izobrazba trženje nepremičnin; do 18.6. 2005; Royal nepremičnine d.o.o., Cigaletova ulica 5,1000 Ljublja-
Univ. dipl. inž. strojništva prodaja proizvodne opreme in strojev v kemijski, prehrambeni in farmacevtski industriji, vodenje projektov; do 14.6.2005; Ve-kamaf Adria zastopanje, trgovina in inženiring d.o.o.. Mariborska cesta 86,3000 Celje.
Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
prodaja proizvodne opreme in strojev v kemijski, prehrambeni in farmacevtski industriji, vodenje projektov; do 14.6.2005; Ve-. kamaf Adria zastopanje, trgovina in inženiring d.o.o.. Mariborska cesta 86,3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 17.6.2005; Jav- ' ni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37,3212 Vojnik.
dicinedela, prometa, športa
zdravnik izvedenec; do 14. 6. 2005; Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Območna enota Celje, Gregorčičeva ulica 5,3000 Celje.
hiatrije
zdravnik specialist psihiater (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 17.6.2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37,3212 Voj-
UPRAVNAENOTA LAŠKO
Pomožni delavec pomožna pleskarska antikoro-zijska dela, pleskanje DV stebrov; dO 18.6.2005; Final Pasarič d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80,3270 Laško.
Mehanik kmetijskih strojev popravila gradbene mehanizacije; do 10.6.2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško. Elektromelmnik vzdrževanje električnih naprav in vozne mreže; do 7. 6. 2005; Holding Slovenske Železnice d.o.o. Sekcija za EE Ljubljana - Nadzor-ništvo VM Zidani Most, Zidani Most 10,1432 Zidani Most. Slikopleskar
slikopleskarska dela, pleskanje DV stebrov; do 18.6.2005; Final Pasarič d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško.
Strojnik gradbene mehanizacije
upravljanje gradbene mehanizacije; do 10. 6.2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško;
upravljanje gradbene mehanizacije; do 8.6.20Ď5; Smit d.o.o., Povčeno 1, 3272 Rimske Topli-
Ce Kuhar
kuhanje kosil, malic in jedi po naročilu; do 10.6.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško. Računalniški tehnik programer internet aplikacij; do 6. 7. 2005; i - Rose d.o.o. Laško. Jagoče 3,3270 Laško;
programer poslovno programske opreme; do 6. 7.2005; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Fizioterapevt
opravljanje fizioterapevtskih del; do 17.6.2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško.
Profesor razrednega pouka
poučevanje v oddelku podaljšanega bivanja v PŠ Jurklošter; do 7.6.2005; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1,3272 Rimske Topli-
poučevanje v kombiniranem oddelku za skupinsko delo z učenci 3. razreda v PŠ Sedraž; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1,3272 Rimske Toplice;
poučevanje v oddelku podaljšanega bivanja na centralni šoli; do 7. 6.2005; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1,3272 Rimske Toplice;
poučevanje v oddelku podaljšanega bivanja ter slovenščine v
5.	razredu; do 7.6.2005; Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva cesta 1,3272 Rimske Toplice;
poučevanje razrednega pouka, jutranjega varstva in OPB; do 7.6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško;
poučevanje v OPB; do 7.6.2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20,3270 Laško;
poučevanje razrednega pouka; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20,3270 Laško.
Profesor defektologije za duševno motene
poučevanje otrok s posebnimi potrebami; do 7.6.2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20,3270 Laško; Profesor matematike poučevanje matematike in nemškega jezika; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20,3270 •Laško;
poučevanje matematike; do 7.
6.	2005; Osnovna šola Primoža
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Pomožni delavec delo v proizvodnji gospodinjskih aparatov, montaža izdelkov..., delovno mesto je v okolici Mozirja; do 7.6.2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka; do 18. 6. 2005; Melavc Jožef s.p.. Zgornje Pobrežje 1,3332 Rečica ob Savinji.
Farmacevtski tehnik prodajalec zdravil, specialnih vrst hrane, zelišč, vitaminskih preparatov in kozmetike; do 22. 6. 2005; Flora d.o.o. Rogatec, Trg 1, 3252 Rogatec. Profesor matematike profesor matematike in računalništva (informatike); do 14. 6. 2005; Osnovna šola Nazarje, Za-drečka cesta 37,3331 Nazarje.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Pomožni delavec čistilna in pomožna dela v proizvodnji kovin; do 10.6.2005; Ma-ro\a d.o.o. Stranice, Stranice 55, 3206 Stranice;
razrez lesa in izdelovanje palet; do 14. 6. 2005; Trgopromet d.o.o. Zreče, Rudniška cesta 31, 3214 Zreče.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
varnostnik; do 10.6.2005; Sin-tal Celje d.d., Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Pek
peka kruha in pekovskega peciva; do 17. 6. 2005; Lamut Dušan s.p., Pekarna Ob potoku, Ob potoku 3,3210 Slovenske Konji-
novi tednik|
Zdravstveni tehnik reševalec voznik; do 7.6.2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice.
slaščičarska dela; do 6.7.2005; Kangler Mihael s.p. Capra Ibex bar. Pub Beli konj, Stari trg 6, 3210 Slovenske Konjice.
izdelava pohištva po načrtu; do 13.6.2005; Tajnikar Danijel s.p., Splošno mizarstvo, Preloge pri Konjicah 1, 3210 Slovenske Konjice;
izdelovanje in montiranje stavbnega pohištva; do 10. 6. 2005; VOPPS d.o.o. Loče, Sveti Jernej 22, 3215 Loče.
Oblikovalec kovin
krovsko kleparska dela, pokrivanje streh; do 14. 6. 2005; Sla-tenšek d.o.o. Loče, Žiče 24,3215 Loče.
Tesar
tesarska in zidarska dela na terenu Ljubljana-Koper-Slivnica-Ce-lje; do 6. 7. 2005; Gradbeništvo Fuli d.o.o.. Slov. Konjice, Celjska cesta 14, 3210 Slovenske Konji-
dela v gradbeništvu; do 11.6. 2005; Gradbeništvo Fuli d.o.o., Slov. Konjice, Celjska cesta 14,3210 Slovenske Konjice.
Voznik avtomehanik
prevozi tovornjaka v mednarodnem prometu; do 15.6.2005; Grm Pavel s.p.. Prevoz Grm, Križevec 66,3206 Stranice.
Kuhar
samostojna priprava hrane; do 14.6.2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice.
komuniciranje s strankami, ure-janjedokumentov, pridobivanje novih strank; do 22.6.2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovljé 1,3206 Stranice. Inž. kemijske tehnologije samostojni tehnolog; do 2. 7. 2005; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Profesor za vzgojne predmete poučevanje športne vzgoje; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Vitanje, Doliška cesta 1, 3205 Vitanje.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Osnovnošolska izobrazba kamnoseška dela; do 10. 6j 2005; Stonex d.o.o. Proizvodnja in trgovina. Cesta Leona Dobrotinška 18,3230 Šentjur. Kmetovalec
prevozi traktorja; do 7.6.2005; Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3,3230 Šentjur.
vrtnarska deia; do 10.6.2005; Vainer Stanislav s.p. Vrtnarstvo Vainer, Vodruž 1,3230 Šentjur. Ključavničar
voznik C kategorije, ključavničarska dela, obdelava kovin, delo na terenu; do 17.6.2005; Simes d.o.o. Šentjur, Proseniško48,3230 Šentjur. Oblikovalec kovin nastavljanje in upravljanje zahtevnih strojev, programiranje enostavnih strojev, izvajanje korekcij; do 10. 6- 2005; Alpos Oprema d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2,3230 Šentjur. Orodjar
rezkanje na CNC stroju, struženje; dô 15.6.2005; Kovač Alojz s.p. Splošna mehanska dela. Cesta Kozjanskega odreda 79,3230| Šentjur.
priprava hrane in vodenje evidence zalog; do 21. 6. 2005; Pe« tek Drago s.p., Avtoprevozništvo, Okrepčevalnica Ribca, Mestni trg 7,3310 Žalec. Natakar
strežba hrane in pijač; do 10. 6.2005; Ojsteršek Miran s.p., Laš-j ko. Strmca 104,3270 Laško;
priprava in strežba hrane in pi-j jače; do 21.6.2005; Petek Drago s.p., Avtoprevozništvo, Okrepčevalnica Ribca, Mestni trg 7,3310 Žalec. Ekonomski tehnik komercialist na terenu; do 14. 6.2005; Businessmen's club d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje.
strežba hrane in pijače; do 14. 6.2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57,3206 Stranice. Srednja poklicna izobrazba ekstruder PVC profilov - moški; do 8.6.2005; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Ko-
Lesarskitehnik delavec za NC in CNC stroje, delo v vseh fazah proizvodnega procesa, fina obdelava lesa, obdelava lesa. delo za NC in CNC stroji, samostojno branje načrtov; vloge na naslov Trenkwalder d.o.o. Osojnikova 9, 2250 Ptuj; do 10. 6.2005; TTenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana.
poučevanje igranja na harmoniko in diat. harmoniko; do 14.6.1 2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kve-dra 29,3230 Šentjur.
Glasbenik specialist za tolkala
poučevanje igranja na tolkala; do 14.6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur. , Glasbenik specialist za lataro poučevanje igranja na kitaro; do 14. 6. 2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur; i Profesor za petje poučevanje solo petja; do 14. 6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Duša-! na Kvedra 29,3230 Šentjur.
za godala
poučevanje violine in komorne igre; do 14.6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230Šent-jur.	j
Akademski glasbenik, profesor za pihala in trobila
poučevanje igranja na trobento in kljunasto flavto; do 14.6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur;
poučevanje igranja na flavto; do 14.6.2005; Glasbena šola skla-
dateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur;
poučevanje igranja na klarinet in saksofon; do 14.6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur;
poučevanje igranja na klarinet; do 14.6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur.
Akademski glasbenik za klavir ipd.
poučevanje igranja na klavir in harmoniko; do 14.6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur;
poučevanje igranja na klavir; do 14. 6. 2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjuj", Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur;
poučevanje igranja na klavir in korepetitor; do 14.6.2005; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH
Kovinarski delavec
pomoč pri ključavničarskih delih; do 10.6.2005; Jecl Franc s.p.. Fjord, podjetniško in poslovno svetovanje, Platinovec 16, 3231 Grobelno. Pomožni delavec pomoč pri pokrivanju streh in stavbno kleparskih delih ter drugih zaključnih delih v gradbeništvu; do 15.6.2005; Brasil, gradbeništvo, proizvodnja, trgovina d.o.o.. Spodnje Sečovo 85a, 3250 Rogaška Slatina;
pomoč pri zidarskih delih, pripravi malte, ročni izkopi jarkov in jam, polaganje cevi; do 17. 6. 2005; Novak Marija s.p., GST Novak, Stranje 13,3240 Šmarje pri Jelšah. Vrtnar
urejanje vrtov in parkov; do 10.
6.	2005; Sebastjan Gobec s.p.. Montažno mizarstvo, Cmereška Gorca 2,3253 Pristava pri Mesti-nju.
Slaščičar
delo v slaščičarni; do 7.6.2005; 1 Keros d.o.o. Rogaška Slatina Restavracija Keros, Tržišče 12,3250 Rogaška Slatina. Eelektroinštalater elektroinštalaterskadela;do 17. 6.2005; Toplišek Daniel s.p.. Trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38,3250 Rogaška Slatina. Voznik avtomehanik transportna dela, prevozi viličarja in tovornjaka; do 7.6.2005; Anderlič Anton s.p., Urši - trans, Ceste 8,3250 Rogaška Slatina. Prodajalec
prodaja tehničnega blaga; do 22., 6.2005; Toplišek Daniel s.p.. Trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38,3250 Rogaška Slatina;
prodaja in naročanje rezervnih delov; do 25.6.2005; Žgajper servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14,3250 Rogaška Slatina.
samostojni kuhar, priprava malic, kuhanje kosil in priprava hrane po naročilu (a la cart) ; do 8.6. 2005; Bohor d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 23,3250 Rogaška Slatina. Srednja poklicna izobrazba svetovalec prodaje, zav. zastopnik za sklepanje zavarovanj, del. mesto v Šmarju pri Jelšah; do 6.
7.	2005; Grawe d.d. Maribor PE Ljubljana, Cankarjeva cesta 10, 1000 Ljubljana.
Dgovinski poslovodja poslovodja v trgovini; do 22. 6.2005; Toplišek Daniel s.p.. Trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38,3250 Rogaška Slatina.
Varuh predšolskih otrok varuhinja v oddelku OVI-ja, por moč zmerno prizadetim učencem; do 14.6.2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina.
Univ. dipl. inž. računalništva in informatike
računalničar, organizator informacijskih dejavnost; do 14. 6. 2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina. Profesor razrednega pouka vzgojiteljica v oddelku podaljšanega bivanja; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec;
učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja; do 14.6.2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Profesor slovenščine poučevanje slovenskega in angleškega jezika; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Podčetrtek, Trška cesta 66,3254 Podčetrtek;
poučevanje angleščine in slovenščine; do 14.6.2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec;
učitelj tujega jezika angleščine in slovenskega jezika; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Profesor francščine poučevanje francoščine; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor angleščine učitelj tujega jezika angleščine in učitelj slovenskega jezika; do 14.6.2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26,3240 Šmarje pri Jelšah;
poučevanje angleščine; do 9.6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor matematike poučevanje matematike in tehnike na predmetni stopnji, preverjanje in ocenjevanje znanja, izvajanje nivojskega pouka na sosednji šoli; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Kozje, Kozje 131,3260 Kozje;
učitelj matematike in fizike; do 14.6.2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26,3240 Šmarje pri Jelšah;
učitelj matematike in tehnične vzgoje; do 14.6.2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26,3240 Šmarje pri Jelšah;
učitelj matematike in računalništva; do 14. 6. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26,3240 Šmarje pri Jelšah;
poučevanje matematike; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor kemije poučevanje kemije; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina;
poučevanje strokovnih predmetov; 9.6.2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Profesor biologije poučevanje biologije; do 9.6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina,-Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor filozofije poučevanje filozofije; do 9.6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor psihologije svetovalno delo; do 9.6.2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Sla-
poučevanje psihologije; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina.
Profesor likovne vzgoje poučevanje likovne umetnosti; do 9. 6. 2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Profesor gospodinjstva učitelj gospodinjstva; do 14.6. 2005; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Profesor tehnike poučevanje THV in računalništva; do 14.6.2005; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30,3252 Rogatec. Dipl. pedagog specialist specialni pedagog, defektolog, poučevanje glasbene vzgoje in vodenje pevskega zbora; do 14. 6. 2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina;
specialni pedagog v OVI-ju, defektolog, poučevanje otrok z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju; do 14.6.2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina;
specialni pedagc^defektolog, pou-čevanje učencev s posebnimi potrebami; do 14.6.2005; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina; Univ. dipl bibliotekar knjižničar; do 9.6.2005; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Sla-
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Kovinarski delavec rezkalec; do 6.7.2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožna strežba; do 12. 6. 2005; Klemene Franc, s.p. Zeleni bar, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje.
Pomožni delavec transportni delavec za delo v Šoštanju; do 18.6.2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba pralec vozil-ročno in v avtomobilski pralnici; do 9.6.2005; Avto Velenje d.o.o., Koroška cesta 64", 3320 Velenje;
natakarica-strežba hrane in pijače; do 2.7.2005; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85,3326 Topolši-ca.
Ključavničar
inštalater vodovodnih in plinskih napeljav; do 17.6.2005; Primata inženiring d.o.o., Cankarjeva cesta 2,3325 Šoštanj. Varilec
varilec mig mag - elektro; do 17. 6. 2005; Primata inženiring d.o.o., Cankarjeva cesta 2,3325 Šoštanj. Avtomehanik
avtomehanik (izvaja popravila, diagnosticira, nastavlja, vzdržuje in odpravlja napake....); do 10.6. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje, zaposlitev preko konce-sionarja Trgotur d.o.o.. Avto shop Podgoršek d.o.o., Metleče 10,3325 Šoštanj. Keramik
keramik; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje. Slikopleskar
slikopleskar; do 7.6.2005; TTs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje;
slikopleskar ; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Železokrivec
železokrivec ; do 18.6.2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje; Tesar
tesar ; do 18.6.; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje.
Zidar
zidanje in ometavanje-dela se izvajajo v Šoštanju; do 2.7.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor;
zidar; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35,3320 Ve-
Polagalec podov in tlakov
parketar; do 18. 6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje.
Voznik avtomehanik voznik - naklada, razklada in prevaža tovor, napiše tahograf in potni nalog, pravilno zavaruje tovor, skrbi za tekoče vzdrževanje in pranje avtomobila; do 7.6.2005 zaposlitev preko koncesionarja Trgotur,d.o.o.; Sovič Franc-avtopre-vozništvo, Florjan 256, 3325 Šoštanj. Srednja poklicna izobrazba pomoč v kuhinji, urejanje skladišča, delo v šanku, urejanje dokumentacije; do 2.7.2005; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85,3326 Topolšica;
voznik c in e kategorije; do 2. 7.2005; Sopelšek Branko s.p., Mi-slinjska dobrava 132,2383 Smart-no pri Slovenj Gradcu;
monter knavf plošč; do 18.6. 2005; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje. Zdravstveni tehnik medicinska sestra v odprtem oddelku v DE Ravne; do 21.6.2005; Javni zavod psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37,3212 Vojnik.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
testiranje lastnih internetniha-plikacij, uporabniška telefonska podpora, izdelava navodil za uporabnike; do 7.6.2005; Pia d.o.o.. Podjetje za avtomatizacijo proizvodnje, Efenkova cesta 61,3320 Velenje. Inženir grafičarstva grafično oblikovanke tiskovin; do 7.6.2005; Gorenje I.P.C., Partizanska cesta 12,3503 Gorenje Velenje.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
računovodja (organizira in izvaja računovodska in knjigovodska dela); do 14. 6. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. kadrovski inženirig, Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje, zaposlitev preko koncesionarja Trgotur d.o.o.; Avto shop Podgoršek d.o.o., Metleče 10,3325 Šoštanj. Profesor angleščine učitelj angleškega in nemškega jezika; do 14. 6. 2005; Osnovna šola bratov Letonja, Šmartno ob Paki 117,3327 Šmartno ob Paki. Profesor matematike učitelj matematike; do 14. 6. 2005; Osnovna šola bratov Letonja, Šmartno ob Paki 117, 3327 Šmartno ob Paki.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Delavec brez poklica
gradbena dela, del. mesto je na Ložnici pri Žalcu; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Snažilka
čiščenje na terenu; do 10. 6. 2005; Panhygia d.o.o.. Čiščenje in trgovina. Breg pri Polzeli 133, 3313 Polzela.
Osnovnošolska izobrazba
čistilka v Šempetru v Savinjski dolini; do 10.6.2005; Zalis d.o.o., Dobja vas 178,2390 Ravne na Koroškem.
Krovec
krovska dela; do 10. 6. 2005; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Lo-čica ob Savinji 56,3313 Polzela.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
voznik tovornjaka za dostavo blaga; do 14. 6. 2005; Grobel-nik Vozelj Anica s.p.. Trgovina
Košarica, Pernovo 17,3310 Žalec. Pek
pek; do 7.6.2005; Pekarna Postojna d.o.o. Proizvodnja, trgovina in gostinstvo Savinjski kruhek Prebold, Trg 14,3312 Prebold. Strojni mehanik mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije, del. mesto je na Ložnici pri Žalcu; do 7. 6.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
tehnično vzdrževanje, polaganje epoksidnih smol; vloge na naslov lilano d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec; do 18.6.2005; liano d.o.o., Maribor, poštna ulica 3, 2000 Maribor. Elektrikář energetik elektroinštalacijska dela na objektih in elektro napravah, delo z računalnikom; do 10. 6. 2005; Energa d.o.o. Žalec, Gotovlje 62, 3310Zalec. Elektrikář elektronik serviser za izvajanje servisnih del iz programa družbe, opravlja diagnosticiranje, nastavljanje, vzdrževanje in odpravlja napake; vloge na naslov Trgotur d.o.o. kadrovski inženiring. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje, do 14.6. 2005; zaposlitev preko koncesionarja Trgotur d.o.o., Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115,3301 Pe-trovče. Šivilja
šivanje vseh vrst ženskih oblači; do 10.6.2005; Špan Ivan s.p., Quick oblačila, Petrovče 208,3301 Petrovče. Tesar
tesar, del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 7.6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Zidar
zidar, del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 7.6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije, del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 7.6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, delovno mesto je v Žalcu; vloge na naslov. Alea group d.o.o. Ložnica pri Žalcu 43,3310 Žalec; do 7.6.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
prevozi tovornega vozila in delo na gradbenem stroju ; do 10.6. 2005; Dušak Franc ml. s.p.. Gradbena mehanizacija in prevozi Fredi, Ponikva pri Žalcu 20,3310 Žalec;
prevozi tovornega vozila; do 7. 6.2005; Stojakovič Borislav s.p. Petrovče, Liboje42,3301 Petrovče;
prevozi tovornega vozila in kon-tejnerjev; do 7.6.2005; Vignjevič Ljubomir s.p., Avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10,3310 Žalec. Prodajalec
prodaja mešanega blaga;do 14. 6.2005; Grobelnik Vozelj Anica s.p., Trgovina Košarica, Pernovo 17,3310 Žalec.
Natakar
točenje pijač in strežba toplih napitkov v dnevnem baru; do 10.6. 2005; Stubičar Vesna s.p. Bar Fr-klja, Šlandrov trg 23,3310 Žalec. Elektrotehnik
vodja proizvodnje, načrtovanje in usmerjanje vsakodnevnih proizvodnih in operativnih dejavnosti, planiranje proizvodnih procesov, vodenje prejetega, proizvedenega blaga, zalog, priprava naročil za dopolnitev zalog, nadzor količinskega in kakovostne; do 20. 6. 2005; Robomat d.o.o.. Oprema in sistemi za avtomatizacijo, Arjavas 19,3301 Petrovče. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja, del. mesto je v Žalcu; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Ekonomski tehnik računovodja; do 10. 6. 2005; Panhygia d.o.o.. Čiščenje in trgovina, Breg pri Polzeli 133, 3313 Polzela. Varuh predšolskih otrok varovanje gibalno ovirane učenke na OŠ s prilagojenim programom; do 9. 6. 2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1,3310 Žalec.
Inženir gradbeništva vodja gradbišča, del. mesto na Ložnici 43, Žalec; vloge na naslov Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; do 7.6.2005; Alea group d.o.o.' Celje, Glavni trg 12,3000 Celje;
referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela; del. mesto na Ložnici 43,3310 Žalec; do 7.6.2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist samostojni knjigovodja - računovodja; del. mesto na Ložnici 43, 3310 Žalec; do 7. 6. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje.
Profesor defektologije za duševno motene
poučevanje otrok s posebnimi potrebami; do 9.6.2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1,3310 Žalec; Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 14.6.2005; Osnovna šola Polzela, Polzela 10,3313 Polzela;
poučevanje angleškega jezika; do 14.6.2005; Osnovna šola Prebold, Graščinska cesta 7,3312 Prebold. Profesor biologije poučevanje biologije in kemije; do 7. 6. 2005; Osnovna šola Petrovče, Petrovče 32,3301 Petrovče.
Profesor osnove tehnike in proizvodnje
poučevanje tehnične vzgoje otrok s posebnimi potrebami; do 9.6.2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1,3310 Žalec. Univ. dipl. pedagog specialni pedagog defektolog; do 14.6.2005; Osnovna šola Prebold, Graščinska cesta 7,3312 Prebold.
Univ. dipl. bibliotekar
knjižničar v OŠ s prilagojenim programom (polovični del. čas s pedagoško izobrazbo); do 9. 6. 2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1,3310 Žalec.
www.novitednik.com
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor Srećko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-! ržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek ■n petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev.
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču-
na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja .Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
NOVI TEDNIK
čestitke!
Kot prva nam je na praznično jutro v četrtek čestitala naša zvesta naročnica in prijateljica Anica Podgor-nik iz Petrovč in njen velik šopek še zdaj krasi naše prostore. S polno vrečo dobrot - »za praznik se pa ja spodobi tudi malo posladkati in zvrniti kozarček« - nas je obiskala Milica Kavčič iz Trubarjeve ulice v Celju. Vitalna upokojenka celjske zlatarne nam je zaželela še veliko uspehov v naslednjih, vsaj 60 letih. S skoraj enakimi besedami sta nam uspešno nadaljevanje zaželela tudi Greta in Renato Jen-ček iz Celja, Marija Vozlič iz Podplata pa nam je ob jubileju zaželela čim bolj plodna prihodnja leta.
S čestitkami so se našega jubileja med drugim spomnili tudi: Nada Kumer v imenu Društva novinarjev Slovenije - Aktiva Celje, uredništva medijskih hiš Finance, Naš čas in Radio Velenje, Fotografska agencija Sherpa, Marijana Novak v imenu uredništva Šentjur-čana in novinarka Darja Lojen. 60-letnice Novega tednika so se na seji Mestnega sveta Mestne občine Celje s čestitkami spomnili nekateri svetniki, Socialni demokrati iz Obsotelja in vodstvo stranke s predsednikom Borutom Pahorjem na čelu pa so nam v uredništvo poslali čestitke.
Piščalka iz Bele krajine
Belokranjska pastirska piščal bo poslej ob torkih in petkih, ko od februarja naprej izhaja Novi tednik, vabila novinarje na redne sestanke, na katerih ocenimo svežo in načrtujemo okvirno podobo prihodnje številke časopisa. Ob ju-bileju nam jo je podarila Antonija Sodja, dolga desetletja Celjanka, a po srcu še vedno zvesta rodni Beli krajini in | Semiču. Zato tudi ne preseneča, da naš Novi tednik redno spremlja, lokalpatriotizma pa ne skriva in odkrito priznava »naročena sem pa na Dolenjski list«. Antonija, ki je pred dnevi praznovala svojo 75-letnico, je v uredništvo prinesla tudi zapis o šolskem posestvu v Medlogu iz Celjskega tednika, ki je izšel 23. aprila 1949. »Še vedno ga hranim, saj sem bila omenjena med najbolj pridnimi dijakinjami,« pove in | doda, da je vrtnarstvu ostala zvesta vse življenje, saj je v Vrtnarski šoli v Medlogu dočakala tudi upokojitev.
Foto: GREGOR KATIČ
Sladkih 60 let
Hvala za
Od četrtka, ko smo se v uredništvu spomnili 2. junija 1945 in izida prve številke našega predhodnika, časopisa Nova pot, so bili dnevi za novinarje 11 in vse ustvarjalce Novega tednika med bolj sladkimi v življenju.
Praznično vzdušje, ki ste nam ga ob tako visokem jubileju stopnjevali bralci s številnimi čestitkami, sta nam sladili dve ogromni torti. Prvo so nam na sam praznični dan prinesli iz celjskega hotela Evropa, za drugo pa je dan kasneje poskrbela Jelka Medved iz Slaščičarstva Jelka na Dolgi Gori. S slednjo nas loči le abra-ham, smo se pošalili, saj bodo le malce za našo 60-letnico pri Medvedovih proslavili 10-letnico slaščičarstva.
Ekipa novinarjev in stalnih sodelavcev Novega tednika - z leve, zadnja vrsta: Simona Brglez (odgovorna urednica Radia Celje), Simona Šolinič, Franjo Boga-di (tehnični urednik). Brane Jeranko, Aljoša Bončina (vodja radijske tehnike). Dean Suster; spredaj: Gregor Stamejčič, Tone Vrabl, Janja Intihar, Urša Selišnik, Špela Oset, Bojana Avgustiiv čič, Mateja Jazbec, Polona Mastnak, Saška Teran, Milena Bračko PokSč, Mar jela Agrež; v slastno torto pa je Ivani Stamejčič (namestnica odgovorne urednice Novega tednika) pomagala zarez» ti kar mojstrica slaščičarstva Jelka Medved. Na fotografiji manjkajo: Tatjana Cvirn (odgovorna urednica Novega tednika), Branko Stamejčič, Rozman Petek, Jasmina Žohar, Mojca Knez, Mateja Podjed, Gregor Katič (urednik fotogra-