fzhaia wak dan tjutrsj razvea jr ponedeljkih In dnevih po pra*. nikih. «- Posamezna številk« Dlo 1*—• meseina naroSnlna Din 20-—, za tujino Din 80*-* Uredništvo v Ljubljani, Gregor* tičeva ulica 8L 28. Telefon uredništva 80-70, 80-69 in 80-7L St. 44 - - ' „.prilog,.r • - Jugoslovan Ljubljana, petek, dne 25. julija 1930 RoEopIil m na vra&ajo. — Oglati po tarifi in dogovora. «— Uprav« Ljubljani, OradiSČe 4, teL 30-68, tfodruinlca v Maribora, Alekaaq< drova cesta Bt, 24, telefon 29-60 Podrulnlea t Celju, Samostan« •ka ulica it. 4. Leto L Ogromen obseg potresne katastrofe v Italiji love pretresljive podrobnosti o neznanski nesreči - la tisoče mrtvih in ranjenih - Cele pokrajine uničene - Novi potresni sunki Rim. 24. julija, n. Po vesteh, ki jih je poslal vladi državni podtajnik v ministrstvu za javna dela Leoni, je imel potres v Južni Italiji katastrofalne posledice. Leoni ie včeraj odpotoval iz Rima v kraje, ki jih je poškodoval potres. Pod njegovim vodstvom se je začela akcija za reševanje ranjencev ter za zbiranje podatkov o žrtvah ir. škodi. Število žrtev še m definitivno dognano. Po približnih računih je zahtevala katastrofa samo na ozemlju Irpimje 1200 človeških žrtev, število ranjencev je pa še mnogo večje. Središče potresa Epicenter potresa jo bil nekoliko severno od mesta Melfi, ki je do temelja porušeno. V tem mestu je zahteval potres 160 človeških žrtev, več sto ljudi je ranjenih. Središče potresa je bilo, kakor so sedaj ugotovili, na kraju, kjer se^ severno-zapadno od Foggie križa železniška proga Foggia—Salerno s cesto v Potenzo. To je visoka ravan, ki je v slabem slovesu zaradi svojih potresov. Avtomobili vozijo ranjence Po potresu razdejani kraji nudijo pretresljivo in žalostno sliko. Povsod so na delu reševalni oddelki. Po vseh cestah vozijo nepregledne kolone avtomobilov ranjence v Potenzo in okoliška mesta. Na vsem ozemlju kopljejo izpod ruševin mrtvece in ranjence. P,omožim akcija se je začela s štirih strani, namreč iz Foggie, Neapolja, Avellina in Po- V Avellino je prispel predsednik italijanskega Rdečega križa senator Cremonesi, ki je v spremstvu prefekta obiskal več težko poškodovanih mest. Iz Foggie in Nea- . . a nllri trAiolr A Italijo ter posetili po katastrofi prizadete kraje. Papež za nesrečno prebivalstvo Papež Pij XI. je z žalostjo zvedel za nesrečo. Prosil je kardinala Ascanesija, naj mu podrobno poroča o katastrofi. Pozval je vse škofe in duhovniko v prizadetih pokrajinah, da pomorejo nesrečnemu ljudstvu in ga tolažijo. Zanimal se je tudi za škodo, ki jo je povzročila katastrofa južno-itaHjanskim cerkvam. Prometni minister Ciano je poslal iz vseh večjih centrov srednje Italije veliko število železniškega strokovnega osobja v prizadete kraje, da popravijo poškodovane železniške proge. Nadvojvodinja D’Aosta, ki biva v Neapolju, se je takoj aktivno pridružila rešilni akciji. Danes je odpotovala v mesta, ki so bila najbolj poškodovana. Uničene so naiplodoviteiše pokrajine Vsi današnji listi objavljajo obširna poročila o potresni katastrofi, ki je uničila mnogo bogatih mest in vasi v najplodo-vitejših pokrajinah Južno Italije. Iz teh poročil sledi, da je najbolj poškodovano mesto Melfi in ozemlje Irpinije. Smatrajo, da so najbolj prizadete pokrajine Bene-vento, Avellino in Foggia. Listi prinašajo podrobna poročila o strahovitih posledicah javlja, da so ob 6’35 čutili v Poccuoli v enakoimenskem zalivu nov potres. ,Pred potresom sta bili tam dve eksploziji v žveplenih vrelcih. Potres je trajal nekaj sekund. Ljudje so v paničem strahu bežali na odprte kraje. Dopisnik »United Pressa«, ki daje svoje vesti iz Beneventa, javlja, da je v Neapolju in v okolici izgubilo življenje 3000 ljudi. Po njegovi cenitvi je bilo samo v mestu Villa Nuova 3000 'mrtvih. Predmestje kraja Villa Nuova Battista ne obstoji več, ker je popolnoma porušeno. Večina beguncev, ki prihajajo iz razdejanih krajeV, kaže znake blaznenja. Porušen grad Hohenstavfovcev Ugotovljeno je, da je bil epicenter potresa med Foggio in Melfijem, in sicer je to neki ugasli vulkan. Grad Hohenstavfovcev v Melfiju, ki je doslej kljuboval vsem nesrečam, je težko poškodovan in deloma porušen. Vsa poslopja v Napoli-ju, ki so ostala še kolikor toliko ohranjena, so bila pretvorjena v bolnice. Manjka pa obveznega materijala. Zato je bila z aeroplani poslana pomoč z obveznim materijalom. Prebivalstvo vse Južne Italije tabori pod milim nebom. Železniška proga Napoli—Sant Anastasia je popolnoma razdejana. Težko je poškodovana in deloma celo porušena stara katedrala v -Salernu. To je ena naj-starejših in najlepših cerkva v Italiji. Zgra,- zgodo vinski grad Friderika II. Tudi nekaj' cerkva je docela porušenih. V Avellinu so vse javne ure ob 1-12 obstale. Potres je trajal 45 sekund. Iz java strokovnjaka o potresu uolia neprestano prihajajo oddelki vojske I »Tribuna« prinaša izjavo ravnatelja nea-fn fašistovske milice. Včeraj ves . dan in peljskega observatorija, profesorja Alfam--- - ’ ”• j- —i~*v* I ja. Ta je do poslednje podrobnosti obraz- ložil vzroke potresa, ki je vulkanskega značaja. Profesor Alfani je dejal, da je bil potres najbolj močan v 32 sekundi. On je mnenja, da je mogoče, da se potres ponovi, toda ne več s tako silo. Na seizmografskih aparatih je potres vrgel z osi vse igle, ki potresa. Porušenih je mnogo starinskih I ian«' ie bila 845* leta. Zgradil jo je stav-stavb. V Melfiju se je do temelja zrušil | benflc '1 Roberto Guiscardo. Cerkev je bila posvečena pod papežem Gregorjem VII. in je ta papež v njej pokopan. Leta 1768 je bila obnovljena fasada cerkve, ki ima v svoji notranjosti neprecenljive dragocenosti, Novi potresni sunki Rim, 24. julija, n. Preteklo noč in davi so se v Mefiju in v okolici ponovili potresni sunki. Pojavila sta se dva močna sunka, prvi ob 3.50, drugi pa ob 6.33. Posebno močan je bil prvi sunek, ki je povzročil spet zelo veliko škodo, posebno v Ricardilliju in v Melfiju. Ta druga katastrofa je zahtevala nove človeške žrtve. Ceste so povsod razpokane in razpoke so mestoma izredno velikega obsega. Mesto Melfi je do tal porušeno. Dvorec Friderika Barbarose je docela izginil. Dunaj, 24. julija, n. Vseučiliški profesor dr. von Conrad je objavil v listu »Neue freie Press©« članek o včerajšnjem potresu v Južni Italiji. Izvedenec pravi, da je nastal potres radi tega, ker so se pričele gibati, zemeljske plasti. V podzemlju onih krajev je mnogo votlin in jam. Ni izključeno, ja dejal profesor, da se bodo potresni sunki še ponovili in to vse dotlej, dokler se zemlja docela ne sesede in ne ustali. V svojih opazkah je dostavil, da je mesto Neapelj že doživelo v prejšnjem stoletju, in sicer leta 1857. takšen potres. Sožalje Francije Italiji Pariz, 24. julija. AA. Predsednik francoske republike Doumergue je poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri s toplimi besedami izraža sožalje Francije ob potresu v Južni Italiji. V brzojavki pravi Doumergue, di vsa Francija sočustvuje v italijanskim narodom in žrtvami te nesrečo. Pariz, 24. julija. AA. Francoski poslanik v Rimu je dobil nalog, da izrazi italijanski vladi sožalje francoske vlade ob priliki potresa. vso preteklo noč so avtomobili in vojaš'-.i vozovi prevažali ranjence v Neapolj, Bene-vento in Avellino. Oblasti so rekvirirale vse privatne avtomobile, da prevažajo ranjence in dovažajo sanitetni materijal. Pomožna akcija poteka v hitrem tempu. Vojakom in miličnikom pomaga tudi prebivalstvo porušenih mest in vasi. Potres je poškodoval 10 pokrajin Južne Italije. Vse telefonske in brzojavne vezi so bile prekinjene. Nad tisoč telegrafskih in telefonskih drogov je padlo preko tračnic železniških prog. Zaradi tega je železniški pro-jniet bil prekinjen za celih 20 Ur na progah Neapolj—Salerno, Neapolj—Benevento—Ca-serta, prav tako tudi na vseh šestih progah, ki se stekajo v Foggi. Danes je železniški promet zopet vzpostavljen, in sicer na progah Neapolj—Foggia, Neapolj—Po-lenza—Taranto, Neapolj—Dernoli—Foggia ln Ancona ter Foggia—Brindisi. Kljub temu pa se ranjenci še nadalje prevažajo z avtomobili in ne z železnico, ker železniški promet na teh orogah mestoma še ni re-aktiviran. Voiaška letala donašajo živež Iz Foggie in Neapolja so se dvignila iz tamošnjih aerodromov vojaška letala, ki so pomagala pri reševanju. Letalci so posneli vsa porušena mesta. Fotografije so bile poslane Mussoliniju. V poškodovana mesta so prinesla letala mnogo sanitetnega materijala, živil in drugih potrebščin. Prebivalstvo, ki je ostalo brez strehe, si je na ta način opomoglo za prvo silo. Predsednik vlade je dal prefektom v oškodovanih pokrajinah vsa potrebna navodila za reševalno akcijo. Odredil je, da se v prizadetih pokrajinah ojačijo oddelki vojske in fašistovske milice, da bi se na ta način požurilo njih reševalno delo. On sam je daroval 500.000 lir za najbolj prizadeto prebivalstvo in odredil, naj prefekti ta denar takoj porazdelijo. Italijanski kralj odpotoval v južno Italijo Kralj, ki se z vso rodbino mudi v letni rezidenci v San Rossoru, je bil nemudoma informiran o posledicah potresa in o pomoči, ki je bila organizirana. Krožijo vesti,' da bodo kralj, kraljica, prestolonaslednik in princesa Marija Jose odpotovali v Južno Politična kriza na Poljskem Zastopnik opozicije o bližnjem razvoju prilik so zaznamovale njegovo gibanje, Poročila o žrtvah in škodi še nepopolna Položaj še vedno ni docela jasen in pre gleden. Po uradnem poročilu je potres i&-hteval 1778 človeških žrtev. 4264 ljudi pa je bilo ranjenih. Rimski dopisnik »Berliner Zeitung am Mittagc pa je iz merodajnega vira izvedel, da je potres zahteval 2590 človeških žrtev. To število še vedno nara-, šča. Nadalje je v uradnem poročilu rečeno, da je poškodovanih 8188 hiš, porušenih pa 2575. Toda tudi to število še ni točno.’ Trst, 24. julija. AA. Po vesteh, ki jih prinaša današnji »Piccolo«, znaša število žrtev pri potresu v Italiji 2500 mrtvih ter veliko število ranjenih. V mestima Lace-donia in Aquilonia je 600 mrtvih ter 800 večinoma težko ranjenih. V mestecu Villa Nuova, ki jo štelo 3000 prebivalcev, je 1500 mrtvih, v kraju Melfi pa 160. Kaj pravi italijansko uradno poročilo? Rim, 24. julija. AA. Agencija Stefani javlja uradne številke katastrofe v južni Italiji. Po tej statistiki je 1778 mrtvih, 426 ranjenih, popolnoma porušenih hiš 3818, deloma poškodovanih pa 2157 Poročilo amerikanskega novinarja Napoli, 24. julija, n. Dopisnik »United Presse«, ki je z letalom prišel v prizadete kraje, javlja, da število mrtvih znaša nekaj tisoč. On trdi, da je v krajih Villa Nuova in Monte Calvo v provinci Avellino bilo ubitih 80% prebivalstva, ki šteje okoli pet tisoč ljudi. Samo v mestu Villa Nuova je Praga, 24. julija. AA. »Pravo lidu» objavlja intervju s poljskim socijalno-demo-kratskim poslancem Nedzalkovskim, ki se že teden dni mudi v Pragi, nato pa poseti Slovaško, da prouči napredek demokratskega pokreta. Na vprašanje, kako »e bo v bližnjem času razvijala poljska notranja politika, je Nedzalkovski odgovoril, da tvorijo opozicijo tri skupine, ki so si edine v tem, da se mora sedanji sistem ukiniti. Vlada ni sposobna izvršiti kakršne koli Iz-premembe, a pri drugih strankah se vse bolj in bolj utrjuje prepričanje, da sedanja nestalnost ne more več dolgo trajati, da postaja opozicija od dne do dne čvrstejša in da po tem takem ni druge rešitve kakor razpust sejma in nove volitve. To bi bila prva etapa v notranjem razvoju. Verjetno je, da bo demokratska opozicija pri novih volitvah nastopila solidarno. Če bodo volitve popolnoma svobodne, bodo rezultati za stranke vlade zelo nepovoljni, ker pri mnogih nedavnih nadomestnih volitvah stranke vlade niso dobile niti enega mandata. Odmevi bukareškega atentata Makedonska organizacija v Dobrudži grozi z novimi atentati Bukarešta, 24. julija, n. Na temelju izvršene preiskave o atentatu na državnega podtajnika Angelesca je bila aretirana neka vodilna osebnost iz vrst romunskih nacionalistov. V1 interesu preiskave njenega imena še nočejo objaviti. Veliko senzacijo je vzbudil proglas Romunov iz Dobrudže, v katerem oni sicer obsojajo atentat, a izjavljajo, da mora biti vlada pripravljena na slične dogodke tako dolgo, dokler ne spremeni zakona o Dobrudži. Bukarešta, 24. julija, n. Romunska makedonska organizacija v Dobrudži je dala vladi na znanje, da je ona proti vsakemu atentatu. — Toda če vlada ne izpremeni agrarnega zakona za Dobrudžo, pride lahko do podobnih iznenadenj, kakor je atentat na Angelesca. Bukarešta, 24. julija, n. Kralj Karel je posetil ranjenega Angelesca v bolnici in mu izročil red »Romunske zvezde«. Agrarna konferenca se bo vršila tudi v Pragi Predlogi o skupni industrijsko - agrarni akciji Praga, 24. julija. AA. Mednarodni agrarni biro v Pragi je sklical za konec septembra na konferenco zastopnike vseh agrar-pih držav v Prago. Te dni prispe semkaj izgubilo življenje 4000 ljudi, v mestu Monte I romunski poslanik Ghelmegean, da vzpo- Calvo pa znaša število mrtvih 300. Mesto Benossa v provinci Potenza je popolnoma razdejano. Število žrtev še ni znano. Pomožni vlaki, ki so takoj odpeljali v oškodovane kraje, so se ustavili na odprti progi, ker je bil velik del železniške proge razdejan. Dopisnik »United Pressa« dalje stavi kontakt med romunsko kmetsko stranko in praškim Uradom. Z istim namenom se bo 10. avgusta mudil v Pragi romunski minister za trgovino in industrijo Madgearu, ki potuje v Karlove Vari, in nekaj dni pozneje romunski ministrski predsednik Maniu. Praga, 24. julija. AA. Industrijec iz Brna Franjo Selinek predlaga v »Prager Tage-blattu« skupno akcijo poljedelcev iz Češkoslovaške, Avstrije in Madjarske. Njih konferenca bi bila posebno važna za to ker je Češkoslovaška ključ Evrope. Potrebno je, da se takoj skliče gospodarska konferenca teh držav, želeti pa je, da se je vsekako udeležita Jugoslavija in Romunija. Vsaka teh držav bi poslala po dva zastopnika in-dustrijca in poljedelca. Tako bi bilo moči priti do koristnih predlogov in načrtov. Aldivnosi fe dolžnosi V 6vojem znamenitem govoru v Banja Luki je izpregovoril predsednik vlade, general Peter Zivkovič tudi te pomembne besede: »V današnji dobi zahteva država od vsakogar aktivnost in kdor ni aktiven, ta s tem izjavlja, da je nasprotnik današnjega stanja. Današnja generacija mora biti do skrajnosti altruistična in pretrgati mora s preteklostjo in živeti samo za bodočnost in za ustvaritev ter napredek močne in veliko Jugoslavije. S takšnim delom, s kulturnim in prosvetnim napredovanjem naroda, bo konec vsake bojazni za edinstvo države.< Nad vse dobro in potrebno je bilo, da je spregovoril predsednik vlade te jasne besede, ker je še vse polno ljudi, ki nočejo razumeti nalog nove dobe. Novo stanje vendar ni bilo ustvarjeno s šestim januarjem zato, da bd mesto burnega strankarskega prepiranja nastalo vsesplošno mrtvi* lo v javnem življenju. Čisto nasproten je cilj in namen nove dobe. Ker je bilo več ko pretirano strankarstvo ovira za vsako ustvarjajoče delo, je odpravil šesti januar to oviro, da bi naredil prostor za konstruktivno delo, da bi omogočil razmah vsem narodnim silam. Pasivnost je zato v absolutnem nasprotju z duhom nove dobe, ki zahteva aktivnost povsodi in na vseh poljih. In sicer zahteva aktivnost v tej meri, da mora veljati vsak, ki je neaktiven, kot nasprotnik današnjega stanja. In drugače tudi biti ne more. Kaj pomaga, če izjavljajo po vrsti vsi, da bo za današnje stanje, 6e pa samo stoje ob strani in gledajo, kako delajo drugi. Takšni gledalci so po navadi samo ovira, ker ovirajo dostikrat še tiste, ki delajo. Napredek je mogoč le, če zagrabijo vsi za delo, da postane vsa država naravnost mravljišče delovnih ljudi, da bo vsak vršil svoj posel, a vse delo 6e harmonično ujemalo. Treba vendar pomisliti, da mora današnja generacija mnogo več delati, ko vsaka prejšnja, ker prejšnje sploh možnosti niso imele, da bi delale. Naša predvojna nesvoboda vendar ni bila nobena fraza, temveč težka in kruta resnica, ki nas je ovirala na vseh koncih in krajih. Sedaj smo prosti vseh teh vezi in sedaj moremo storiti ne samo to, kar je redna dolžnost vsake generacije, temveč moramo storiti še to, kar so prejšnje zamudile, ker sploh niso mogle delati. V3e zamujeno moramo sedaj nadomestiti in storiti še nekaj več, ali pa omahnemo v borbi narodov. In omahnemo za vselej, ne samo za kratek čas. Kakor v zasebnem življenju, tako se je tudi v življenju narodov borba poostrila in kdor v tej poostreni borbi popusti, ne pride nikdar več na zeleno travioo. Za naš nared pa velja to še prav posebej, ker moramo delati za svoj napredek skoraj e puško ob nogi. Bila bi zato vse graje vredna labko-mišljenost, če se ne bi zahtevalo, da stori vsak svojo dolžnost, da je vsakdo aktivno udeležen pri delu za naš napredek. Zalo mora biti aktivnost dolžnost in zato je pasivnost odkrita deklaracija nasprotovanja. Če je že pasivnost sama škodljiva, je pa tem bolj obsodbe vredno vse ono, kar dela tej pasivnosti potuho. Tu treba v prvi vrsti omeniti vse one govorice, ki naj prepričajo ljudi, da je nova doba samo kratkotrajen pojav, ki se bo v kratkem nehal. S takšnimi govoricami se preprečuje, da bi ljudje sprejeli novo miselnost in da drže vsled tega roke križem, mesto da bi delali. Prav tako škodljiva je ona strastna zaljubljenost v stare čase, ko nekateri mislijo, da se bo »vet podrl, če ne pridejo zopet do veljave gtare stranke. Toda vse te govorice in vse te nade so brez smisla, ker ni bila odpravljena ovira za splošen razmah narodnih sil uto, da bi jo zopet položili na pot narodnemu napredku. Ta ovira je spravljena s poti za vselej. Ne more se trpeti pasivnosti, še manj pa Je mogoče trpeti, da bi kdo oviral ljudi, da preidejo v aktivnost. Je res že čas, da bi to vsi spoznali in do zadnjih podrobnosti, da ne bi več ovirali tistih, ki se bore za zmago aktivnosti. Vsak mora biti aktiven, ker ima tudi vsakdo svoj dobiček od napredka celote. Zato je tudi etična dolžnost vsakogar, da je aktiven in le Salobarde bodo hotele uživati plodove dela drugih. Celi možje pa bodo storili vedno svojo socialno dolžnost do naroda in zato se uvrstili med aktiviste in ljudi nove dobe ter nove miselnosti. In čim bolj bo kdo storil svojo dolžnost, tem večjo veljavo si bo priboril in tem bolj potisnil v ozadje tistega, ki hoče Živeti od govoric, gledanja in zaljubljenosti v stare čase. — To je zakon aktivizma povsodi in tudi r Jugoslaviji ga ne bo nihče spremenil, S kongresa interparlamentarne unije Površne razprave o dekadenci parlamentarizma Praga, 24. julija. AA. »Lidovi listi« prinašajo članek poslanika Svetlika, ki se je udeležil interparlamentarne konference v Londonu. Pisec navaja, da je Češkoslovaško tam zastopalo deset delegatov in sicer pet Čehov in Slovakov, štirje Nemci in en Madjar, tako da se češkoslovaški element vidi nekako zapostavljen. Glavni predmet kongresa je bilo izboljšanje parlamentari- zma, vendar so bile razprave o tem vprašanju jako površne in nikakor niso pojasnile glavnih vzrokov dekadence. Vrhu tega je kongres sam pokazal, kako so parlamentarne metode krhke in slabe, ker je sama debata zelo malo zanimala delegate. Iidini uspeh kongresa je ta, da so se osebno spoznali delegati enakih nazorov. Prisrčen sprejem češkoslovaških oficirjev v Romuniji Kralj Karel in princ Nikolaj na častnem kosilu Praga, 24. julija. AA. Listi poročajo o toplem sprejemu delegacije češkoslovaških oficirjev na Romunskem. Delegacijo tvori 44 članov. Minister vojne je njim na čast priredil kosilo, ki sta ga počastila s svojim prihodom tudi kralj Karol in princ Nikolaj. Kralj je pozdravil goste in rekel, da bo poset delegacije mnogo pripomogel k učvrstitvi medsebojnih stikov, ilasti pa k poglobitvi srčnega razmerja, ki je solidni temelj vsake alijanse. Kralj se je posebno spomnil predsednika Masaryka, na čigar zdravje je napil obenem z napitnico napredku češkoslovaške vojske. Sporazum med dolnjo zbornico in lordi dosežen Premogovni zakon gotov za kraljev podpis - Priprave za izvajanje novega načina produkcije London, 24. julija. AA. Politični krogi so zelo zadovoljni s sporazumom med lordsko in spodnjo zbornico v vprašanju premogovnega zakonskega načrta. Manjka sedaj samo še kraljeva sankcija, da stopi ta zakon v veljavo. Meseca decembra bo uveden v vse angleške rudnike 7 in pol urni delovni čas. Znižanje delovnega časa za pol ure in nova razpredelba delovnih ur bo veljala od 1. decembra do 1. julija. Tedaj bo stopil v veljavo 7urni delovnik, ki je veljal pred letom 1926. Glede izvedbe prodajnega načrta sedanjega zakona so napravile organizacije in krajevna društva lastnikov prve korake. Državni načrt, ki koordinira 21 okrajev v vsej deželi in določa produkcijo vsakega okraja, je že pripravljen. V pripravi so tudi krajevni načrti. Te morata odobriti udruženje lastnikov in trgovinsko ministrstvo. Kakor poročajo, je načrt južnega Walesa najbolj dovršen in najbližji določbam zakona. Zato bodo drugi načrti najbrže izdelani po tem vzorcu. Vsak premogovnik bo imel standardno tonažo in vsak bo moral producirati v skladu s potrebami domačega in inozemskega tržišča in na podlagi proračuna udruženja lastnikov. Načrt predvideva polno kvoto premoga za industrijo železa, jekla in za druge industrije, ki imajo izredna potrebe. Zakonski načrt računa tudi z izvozom premoga. Občinstvo je zavarovano pred vsakim navijanjem cen. Slovesna izročitev dekretov banskim svetovalcem v Mariboru A~.-* -.-v Maribor, 24. julija. Danes ob 18. url se je izvršila v mestni posvetovalnici na magistratu ob navzočnosti gosp. bana inž. Dušana Serneca, sreskih načelnikov dr. Ipavca in dr. Hacina, župana dr. Juvana, vseh občinskih odbornikov, Blovesna izročitev dekretov banovinskim svetovalcem mariborskega okrožja. Županov pozdrav ln govor g. baua Slavnostno sejo je otvoril župan dr. Alojzij Juvan, ki je v svojem otvori'venem govoru dejal, da je mariborski občinski &vet doletela velika čast, da more v svoji sredini pozdraviti prvega bana Dravske banov‘ne g. inž. DuSana Serneca, ki je tudi sin Maribora. Nadalje se je g. banu lahvalil ta podporo, katero je bila deležna mestna občina mariborska l njegovo strani. Maribor jo doživel po ukinitvi oblastne samouprave telko čase ln bil bi jih lo > težka prebolel, ko ne bi imel na svoji strani svojega bana. Maribor je naSel pri banu vse razumevanje. Spričo tega Izreka banu svoje najbolj iskreno zahvalo. Današnja seja je sklicana zato, da se izročijo dekreti novim banovinskim svetovalcem. Ob koncu svojega fjovora je pozdravil vse banske svetovalce, želeč, da bi pri svojem delu imeli v misli snm;> dobrobit celote. Nato je Izročil besedo g. banu, ki Je v svojem ljubljanskemu enakemu govoru obrazložil naloge banovinskega sveta. Po besedah g. bana se je za Imenovanje zahvalil župan dr. Juvan s tem govorom: »Gospod bani Dovolite mi, da vam na ljubeznive besede, ki ste jih naslovili na banovinske svetovalce, v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev izrečem najlepšo zahvalo. Naj vas najprej naprosim, da sporočite Nj. Vel. kralju in visoki vladi ter predsedniku vlade g. generalu Živkovi6u našo vdano zahvalo, da nas je blagovolil imenovati za člane banovinskega sveta, in obenem zagotovilo naše zvestobe In globoke vdanosti. Gospod bani Banovinski svet je bila nujna gospodarska potreba. Mi živim d v težkih gospodarskih razmerah. Mi vidimo, da od leta do leta bremena rasejo, da i>a davčna moč prebivalstva pada. Zlasti so velike občine v poslednjih letih težko spravile skupaj svoje proračune in treba je bilo mnogo kompromisov, da smo, sestavili pametne proračune, ki so vse kolikor toliko enakomerno obremenili. Banovina je poklicana, da bi mogla pripomoči k enaki davčni obremenitvi, ker je ona edina organizacija, ki more tudi pri sestavljanju proračunov postaviti enake principe. Proračun je srce, skozi katero diha ves organizem, in visoka vlada je vedela, da rabijo banovine pri sestavljanju proračunov svetovalce in zastopnike vseh slojev iz vse banovina, zato je šla korak dalje in poklicala v Življenje banovinske svete. Rekli ste, gospod ban, da u?adniStvo ne more poznati vseh potreb prebivalstva, četudi je naš uradniški aparat izvrsten in mu hvaležni priznamo, da Je v zelo kratkem času spravil banovino ▼ vzoren red, za ka/ bodi izrečena zahvala uradništvu. Vendar pa uradni-štvo ne more poznati vseh potreb prebivalstva. Zato je potrebna inicijativa banovinskega sveta, Pozdravljamo to noy$ institucij), in smo hvaležni i kralju I vladi, da je ustvarjena ter pričakujemo od nje zelo mnogo. ()d članov banovinskega sveta je odvisno vse, kakšen uspeh bo imela ta institucija. Mi prihajamo v to institucijo z vso ljubeznijo do naroda in do kralja in do naše zemlje in bomo z vsemi svojimi močmi skušali delati, da bodo uspehi te Institucije takšni, kakor se od njih pričakuje. Banovinski svet je gospodarska korpo."ic;ja in vsaka politika je ii njega izključena. Če bi že bil kakšen ostanek politike med nami, mislimo, da je docela izključeno, da bi se pokazal v gospodarski korporaciji. Mi bomo priMi v banovinski svet samo zato, da ustvarjamo vezi med narodom in banovino, in da ee ho delalo v korist ljudstva, države ter po intenci-jah Nj. Vel. kralja. Mi vidimo kako ee razmere počasi konsolidirajo. Mi, ki smo dobili zaupanje Nj. Vel. kralja in vlade, pridemo v banovinski svet ne kot politiki, marveč kot gospodarski delavoi banovine. In ta namen, kakor je zamišljen, bodo banovinski sveti prav gitovo izpolnili. Mi prinesemo v banovinski svet ljubezen do naroda ln do Nj. Vel. kralja, 13. uri so dospele s Semeringa na Dunaj v strogem inkognitu Nj. Vel. romunska kraljica mati Marija. Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija in Nj. Vis. princesa Ileana. V hotelu »Imperial« sta jih pričakovala naš dunajski poslanik An-djelinovič in romunski poslanik Brediceanu. Po kratkem odmoru je bilo Visokim gostom pripravljeno intimno kosilo, ki sta se ga udeležila tudi oba poslanika. Nato so si ogledali mesto in nekatere muzeje in galerijo slik. Jutri bodo nadaljevale potovanje v okolico Salzburga. Novi pravilnik o trošarini Beograd, 24. julija. Finančni minister je danes podpisal in objavil pravilnik za vršitev novega trošarinskega zakona. (Vsebino objavimo jutri. Op. ur.) Trgovinska pogajanja med Romunijo in Madjarsko Bukarešta, 24. julija, n. M adjar sko-rom u n s k a trgovinska pogajanja v Budimpešti so prekinjena, ker so nastale nepremostljive težave v carinskih vprašanjih. Romunski delegatje so se danes vrnili v Bukarešto, da dobe nova navodila. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden. Mednarodni kongres za kazensko pravo Praga, 24. julija. AA. Mednarodni kongres v, kazensko pravo, ki bo v avgust i v Pragi, je izzval živo zanimanje. Najavljeno je runogo'delegatov iz Anglije in Amerike. Ameriške Združene države pošljejo 21 u.-adnih delegatov. Anglosaških zastopnikov bo okoli 200. Volilno gibanje v Nemčiji Berlin, 24. julija. AA. Nacionalistična skupina grofa Westarpa in populista Treviranusa sla se glede na bližnje splošne volitve fuzijonirali. Priprave za ljudsko štetje v Italiji Rim, 24. julija. AA. Preusednik vlade je sprejel profesorja Minija, ravnatelja osrednie-ga statističnega urada, ki vm je poročal o pripravah za ljudsko štetje leta 1931. Stavkovno gibanje v Franciji Pariš, 24. julija .AA. V industrijskih predelih okoli Rouena in drugod na severu se je začelo stavkovno gibanje kot posledica odteg ljajev^ za socijalno zavarovance, za katere zahtevajo delavci povišanje plnče Povodom stoletnice Belgije Pariz, 24. julija. AA. 0 priliki stoletnice'bel gijske neodvisnosti sta predsednik francoske republike Doumergue in belgijski kralj Albert izmenjala brzojavne čestitke V svoji brzoja' ki g. Doumergue kralja zagotavlja, da so jrre-izkušnje, ki sta jih oba naroda skupaj prestala za iste ideale, ustvarile neporuMjiv temelj medsebojne naklonjenosti, ki veže oba naroda. Glasovi o novih volitvah v Angliji London, 24. julija, d. V parlamentarnih krogih cirkulira govorica, da bodo prve mesece prihodnjega leta razpisane volitve. Rykov poslanik v Berlinu Moskva, 24. julija, n. Sovjetska vlada je zahtevala od nem&ke državne vlade pristanek, da se za poslanika v Berlinu imenuje bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev sovjetske zveze Rykov. Žrtve nesreče v Porenju Kobleni, 24. julija, n. Služoeno javljajo, da so do sedaj izvlekli izpod ruševin mostu Čez Reno samo 86 trupel. Danes dopoldne so imeli potapljači spraviti na varno še lruge žrlve katastrofe, ki so še v vodi. Službeno smatrajo, da jih ni več ko 7—8. Nesr=».?a je naslala zaradi napake v konstrukciji mvsta. Letalska tekma okoli Evrope Pariz, 24. julija, n. Tekmovalca " kitoi^m poletu okrog Evrope, Angleža Buttler in Thomas, sta sinoči dospela v Barcelono, V Madrid je dospelo na povratku iz Seville 7 letalcev, od teh sta dva Nemca in dva Francoza. Mednarodne letalske svečanosti v Ameriki London, 24. julija. AA. Semkaj je pri pel prvak ameriškega letalstva "Oročmk Willia:«s. Obiskal bo najboljše letalce Anglije, Italije, Francije in Nemčije in jih povabil na go gov, med katerimi smo opazili ministra dr. A. Korošca, nadškofa dr. A. Jegliča, škofa dr. Premuža kot zastopnika zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, škofa-Koadju torja dr. Gr. Rožmana, brig. generala Popoviča, inšpektorja dr. Kotnika kot zastopnika bana inž. Serneca, univ. prof. Pax Romana«; Klinovsky, zastopnik slovaške dijaške zveze; gdč. Winovska, zastopnica poljskih akademsk. Marijinih društev; Godzinski, zastopnik poljskih akademskih organizacij; Peter Isaiw, zastopnik ukrajinske akademske obnove; Siwecki (Poljak); Jan Wislinski (Poljak); Narte Velikonja za slovensko kat. akad. starešinstvo in Etbin Bojc za Slov. dijaško zvezo. Ob 12 in četrt je predsednik zaključil svečano otvoritveno sejo. Popoldne so si gostje v avtomobilih ogledali mesto, nakar se je ob 15. pričelo zborovanje s sledečimi predavanji: »Kulturno stanje sodobnega slovanstva«, prvi referent prof. dr. Vladimir Macourek (ČSR), drugi referent prof. Pavao Butorac in referent prof. J. B. Šedivy (oba Jugoslavija). — Urednik »Slovenca« Franc Terseglav je re-feriral o »Etičnih in kulturnih vrednotah slovanstva«. — Prof. K. R. Volinskij (Rus, emigrant) pa o »Slovanih v univerzalni kulturi«. Ob 20. se je vršil počastitveni večer odličnim gostom in zastopnikom društev. S. M. Novomeška občinska seja V torek 22. t. m. ob 5. uri popoldne se je po dolgem času zopet sestal novomeški občinski odbor. Radi županove obolelosti je vodil sejo podžupan g. Filip Ogrič, ki ves čas županove odsotnosti tudi opravlja županske posle. Poročilo podžupana: Proračun mestne občine v znesku 906.894 Din sprejet z delno spremembo, da se k vse direktnim davkom pobira 64% doklada, kar pa končnega efekta ne spremeni in se izdatki krijejo z dohodki. Zavrnjena je bila pritožba gostilničarske zadruge proti previsokim občinskim dokladam na pivo in vino. Od banske uprave je odobreno posojilo 500.000 Din za kritje stroškov nove ide in 250.000 Din za škropilni avto. Za mesece april, maj, junij in julij se je izplačala učiteljstvu stanarina. Občina je naročila 1 izvod »Jubilejne knjige Sokola« in rezervirala eno inseratno stran, kar znese 6500 Din. Denar je bil nakazan kraljevi banski upravi. Prečitala se je okrožnica sreskega načelstva v Novem mestu glede cepljenja občinskih odborov v razne klube in slično, kar je strogo prepovedano. Občinski odborniki eo vzeli opozorilo na znanje. Ustanovitev okrajne hranilnice se odkloni z motivacijo, da ima naš srez že dovolj denarnih zavodov in torej gospodarske potrebe ni. Veliko debato sproži okrožnica kraljeve banske uprave glede preureditve okolišev cestnih okrajnih odborov. Novomeški srez je bil razdeljen doslej v tri cestne odbore, ki so se delili s sodnimi okraji: Novo mesto, Trebnje, Žužemberk, zdaj naj bi ee združil v enoten cestni odbor Nvovo mesto. Odbornik dr. Česnik >ojasnuje: Prej smo imeli 80 cestnih odborov. Novomeški sodni okraj šteje 27.860 prebivalcev in gi v sorazmerju z drugimi cestnimi odbori presegata le Ljubljana-okolica in Laško. V območju novomeškega cestnega odbora je 137 km cest, v čemer ga prekašajo le Ljubljana-okolica, Črnomelj in Litija. Da bodo ceste odgovarjale, je treba stroge kontrole In nadziranja, za kar pa je žužemberski okraj preoddaljen. Pa tudi iz čisto gospodarskega stališča združitev ni pri-PO^ljiva, ker ima žužemberski sodni okraj le "381 prebivalcev in 70 km cest. Razlika je prevelika in davčna moč zadnjega premajhna. Novo mesto ima samo dovolj velik delokrog in *ato predlaga naj bi ostalo Novo mesto zase, Frebnje in Zuženberk pa naj sklepata sama. Po daljši polemiki se potem soglasno sprejme dr. Cesnikov predlog. Občinska konjačija na Muhaberu je potrebna temeljitega popravila, zto je občinski odbor v svoji zadnji seji razpisal potrebno oddajo del. Vsa adaptacijska dela se oddaja stavbeniku Martinu Hočevarju, kot edinemu najnižjemu ponudniku v znesku Dini 106.701 za vsa razpisana dela, ako popusti razliko 1910-16 Din na Vrhovniko ponudbo, ki ne vsebuje vseh del. Ako M. Hočevar ne sprejme, se dela ponovno razpišejo. Prošnji stanovalcev uradniške kolonije na Gutmanovih njivah glede izpopolnitve vodo-vodnegaomrežja, se odstopi vodovodnemu in finančnemu in gospodarskemu odseku. Prošnji Spreitzerja Josipa iz Stare žage za podelitev koncesije za avtobusno vožnjo Novo mesto—Žužemberk in istotaki prošnji Veršča-ka Franca iz Mučne vasi za avtobusno vožnjo Novo mesto—Trebnje, se ugodi. Prošnji zagrebški d. d. »Tapred« se ne more ugoditi, dokler se ne ugotovi, ali je kraljeva uprava savske banovine za svoje področje res odbila enako prošnjo tukajšnjega domačina g. Klinarja. Ce je to res, občinski odbor tudi »Tapredu« ne more ugoditi, ako ni res, se izreče za krajevno potrebo. Dovoli se dr. Fr. Ivanetiču in tovarišem naprava čolnarne na občinskem svetu ob Krki na Loki in sicer med periščem In javnim straniščem za nedoločeno dobo proti letni priznal-nini v znesku 25 Din. Vesel Stefan in Novina Alojzij Iz Kandije prosita za postavitev nove svetiljke. Prošnja se odstopi gospodarskemu odseku. — Janezu Košaku gostilničarju v Novem mestu se plača za odstopljeni svet ob Ločenski cesti po 10 Din za m’. Površina je 184 m’,ki so se porabili za razširjenje ceste. Prošnja županstva občine Prečna za sprejem Marije Knajter v domovinsko zvezo, se zavrne. — V Novem mestu že imamo reklamne deske Aloma Company, ako jih hoče postaviti tudi ljubljanski reklamni zavod Rozman, naj predloži občinsemu odboru načrt, kje je mislil postaviti m pogodbo z g. Zieglerjem, ki naj bil glasom njegove prošnje njegov zastopnik. Pri slučajnostih predlaga g. Windischer, da se napelje vodovodna cev od mosta do Turkove hiše, dolžina ca. 157 m. 15 rodbin je tam brez vode in vseh sedem gospodarjev se obveže, da prispeva za napeljavo vsak po Din 200. Pod tem pogojem se predlogu ugodi. — Kastelic Franc iz Bršljina dobi iz mestne hoste za 750 Din smrek-sušic. Ako niso posekane, naj to stori sam. — Ko se bo tlakoval most, se napravijo tudi že davno odobreni trotoarji do trgovine Kastelic oziroma do trafike Hajdes. Tajna seja V tajni seji se sklene, da prevzame občina županovega šoferja, ki je zdaj ves čas brezplačno vozaril mestni škropilni avto, vse dotlej da se mestni vodovodni inštalater Vinko Bela nauči sam upravljati z avtom. Občina bo plačala šoferju 1200 Din mesečno, hrano in stanovanje pa o dobival še nadalje pri županu, ki se trenutno mudi na zdravljenju v Gradcu. Podžupan poroča, da se je doslej porabilo za škropilni avto 524 kg bencina in olja, kar je stalo 4918 Din. Da se bo škropilni avto racijo-nelno izrabljal in da bo enako služil vsemu mestu, se imenuje za škropilnega direktorja občinski svetovalec Anton Petrič, za njegovega namestnika Edmund Kastelic. Občina je razpisala nabavo bencina za škropilni avto. Bencin se jemlje direktno iz Črpalk, in pri vseh treh ponudnikih, trgovcih Jos. Kobetu, Jos. Ogorevcu in Edm. Kastelicu. Mesec avgust bodo preživeli v višinskem zdravilišču in letovišču na občinske stroška trije najpotrebnejši dečki, ki jih je z ozirom na zdravstveno stanje učencev kot tudi z ozirom na socijalni položaj njihovih roditeljev, predlagalo šolsko vodstvo. Ti dečki so: Knafelo Jože, Majer Bogo in Pungrčar Roman. Za vsaJ kega bo občina plačala 480 Din. , Poročilo policijskega odseka poda občinski svetovalec Jože Pavčič. Nadstražnik Avgust Samsa prosi za razrešitev službe, ker s pičlo plačo na dve strani ne more živeti. Odpuščen je bil z 20. t. m. Stražnik Žnidaršič Avgust prosi za zboljšanje mesečne plače na 1200 Din.1 Sklene se, da ostanejo do novega leta le trije* stražniki v službi, zato pa se jim od 1. julija;* t. 1. zviša plača na 1200 Din mesečno. — ProS^j nje Pavle Ferlič za plačilo zavarovalnih pri-! spevkov pri Pokojninskem zavodu za čas nje-* nega službovanja pri mestni občini se preloži na prihodnjo sejo. — Istotako prošnja Kmetij-/ ske Matice za pristop kot ustanovni Član. Dovoli se podpora Udruženju vojnih invalidov' v Novem mestu 500 Din, Fischer Avgusti; 100 Din in Kosiša Elizabeti iz Kamnika zaf oskrbo umobolne N. J. po 200 Din mesečno, -r! Zavrne se pritožba novomeškega kapitlja proti previsoki odmeri vodarine, ker je urejena' procentualno z višino določene stanarine. —• Kmetijski odbor se bo bavil s ponudbo kralje-’ ve banske uprave, ki namerava ob Ločenski cesti n praviti n^vo trtnico. — Kaprava zložlji vgusta v in,w zemstvo ter zaprosi g. sreskega načelnika, dalj mu za odsotnosti določi namestnika. Ob pol 9J uri se je seja zaključila. Okrafni odbor narodne obrane v Mariboru Maribor 23. julija. Delokrog okrajnega odbora Narodne obrane; ki se je pred kratkim ustanovil v Mariboru, se razteza na štiri sodne okraje, in sicer na mariborskega na levem bregu Drave, na svetolenar-škega v Slovenskih goricah, mariborskega na desnem bregu Drave ter na slovenskobistriške* ga. Ostali sodni okraji so podrejeni naravnost oblastnemu odboru v Mariboru, dokler se tudi tam ne osnujejo slični okrajni odbori. Delovni program novega okrajnega odbora je, da zbira po navodilih oblastnega odbora podatke in da stavi predloge in nasvete v vseh narodnoobrambnih in državnoobrambnih zadevah, in da se, kakor sploh celokupna organizacija Narodne obrane, briga za očuvanje narodne posesti ob meji, pobijanje narodne mlačnosti, zatiranje narodnega odpadništva, egoizma, korupcije itd. Istočasno hoče gojiti smisel za skupno in složno delo, ljubezen in požrtvovalnost za narod in državo ter narodno zavest v duhu popolnega narodnega in državnega edinstva. Za bodočnost našega naroda in naše države je neobhodno potrebno, da pristopijo k Narodni obrani vsa ona društva in vse one osebe, ki čutijo količkaj potrebe po narodnem udejstvovanju. Nihče naj se ne izgovarja: »Saj bodo brea mene tudi opravili!« Vsakdo naj si misli: »Brez mene je Narodna obrana šibkejša, z menoj pa močnejša!« Redni člani plačujejo na leto 12, podporni pa 60 Din. Izkaznica sama stane 1 Din. Dopisi naj se naslovi ja jo na »Okrajni odbor Narodne obrane v Mariboru, Narodni dom«. Za odgovor naj se priloži dinarska znamka. Za ustmene zadeve pa posluje zaenkrat pisarna samo ob torkih in ob petkih od 18. do 19. ure v Narodnem domu, vhod iz Kopališke ulice. Osebe in društva iz omenjenih štirih okrajev, ki so lani pristopila k Narodni obrani, dobe koncem tega meseca poštne položnice, da nakažejo članarino za leto 1930. Izvrševanje gesla: »Iz naroda za narod, is države za državo!« zamore ustvariti najmočnejše narodno in državno edlnstso, zato vsi — k Narodni obranit Otroka je odložila v spovednici Šentpetersko predmestje ima svojevrstno senzacijo. NaSli so v spovednici šentpeterske cerkve odloženega otroka. Služkinja Pavla Bezlaj je v sredo okoli 11'45 prišla v cerkev in kmalu za-čula otročji jok v spovednici. Tam je zagledala v sžabo« zavitega otročička. O nenavadni najdbi je bil obveščen stražnik Matevž Breznik, ki je otroka odnesel v bližnji Dečji dom v nadaljno oskrbo. Nekatere ženske so pozneje povedale, da so zjutraj videle neko boso, črnooblečeno žensko, zagorelega obraza, ki je v naročju nosila otroka. Ze včeraj zvečer so izsledili otrokovo mater. Okoli Dečjega doma zvečer ob 7-30 je hodila ženska, ki jo je ustavil stražnik. Na stražnici je priznala, da je ona mati otroka, ki so ga našli v cerkvi. Povedala je pozneje dežurnemu uradniku na Bleiweisovi cesti svojo družinsko soci-jalno težko zgodbo. Odšla je z doma. Doma je pustila še tri nepreskrbljene otroke. Mož jo je pretepaval. Zenska je bila vsa zmešana ter je nekoliko duševno omejena. Na policiji je povedala, da se zove Ana Tomc, žena malega posestnika in delavca v Rebri, občina Šmartno pri Litiji. Poročila se je leta 1923. z možem Alojzijem Tomcem. V zakonu je rodila 4 otroke, vse dečke. Najstarejši je star 6 let. Začasno so mater pridržali v policijskem zaporu. Najdenega otroka, 7 mesecev starega Janezka, so v Dečjem domu sprejeli v oskrbo, a ga pozneje oddali v bolnico, ker so pri njem ugotovili dušljivi kašelj, ki Je nalezljiv. Drzen skok starega zločinca iz vlaka V torek 22. t. m. zjutraj je močna orožniška patrulja odpremila iz zaporov ljubljanskega deželnega sodišča štiri težke zločince v mariborsko kaznilnico. Eskorta je odšla s prvim jutranjim vlakom. V esikorti so se nahajali: že večkrat kaznovani drzni vlomilecJože Petrič, ki je bil nedavno zaradi raznih vlomov obsojen na 6 !et robije in na 3 leta prisilnega dela, na poldrugo leto obsojeni Oman Kostič, na dve leti obsojeni Josip Malnar in na 3 leta obsojeni France Martinjak. Vsi eskortiranci so bili med vožnjo iz Ljubljane popolnoma mirni. Peibrič se je držal nekoliko potuhnjeno in ni z nikomer govoril. Vsi pa 60 bili tudi močno vklenjeni, kakor to zahtevajo predpisi. Ko se je potniški vlak bližal od Pragerskega prvemu tunelu, je Petrič postal pozornejši. Raztrgal je na rokah zvezane verige ter se z drznim skokom pognal »kozi okno na progo. Tam je obležal nezavesten. Mimo so privozili železniški delavci e tovornim vlakom, ki je vozil protu Pragerskemu. Ko so zagledali ob progi nezavestnega moža, so ustavili ter natančneje pogledali neznano osebo. Ker so na njej zapa-nili kaznilniško obleko, so takoj spoznali, da Imajo opravka z ubeglim kaznjencem. Nezavestnega so naložili na tovorni voz. Med vožnjo proti Pragerskem se je Petrič zavedel. V svoji duhaprisotoosti je takoj spoznal zanj nevaren položaj. Ni se mnogo obotavljal. Skočil je e tovornega vlaka. Pobegnil je v bližnji gozd. Nekaj Časa se bo Petrič pač kot tolovaj potikal okrog in ogrožal ljudi s svojimi vlomi. Obleganje šentjakobskega spomenika Ljubljana, 24. julija. Pred tremi tedni so igrale na Šentjakobskem trgu okoli spomenika »nogobrc« tri ljubljanske srajce, obrtniški pomočniki, ki so vneti ljubitelji eporta, a tudi pravi navihanci. Saj veste, da je treba taki mladini po končanem težkem delu v delavnicah primernega razvedrila in telesnega gibanja na prostem mesto strokovnega pouka. Tako trde neki zakrknjenci. In temu ni pdpomočil Igrali so torej ti naraščajniki poštenega rokodelstva nogomet in žoga je frčala naokrog in visoko proti spomeniku. Kaj vse pa bo te vrste športniki uganjali, je šele sedaj prišlo na dan. Ze po končanem nogometu in prihodnji dan eo pobožne ženice z velikim ogorčenjem pravile, da so trije svetniki pri spomeniku na trgu močno poškodovani. Tarnale so: V »Svetemu Petru so te barabe zlomile veliki ključ...« »Ah, Jezus, svetemu Miklavžu so palico odbili ...« »In svetemu Jakobu so odlomili križ...< »Miklavž še komaj stoji na podstavku.« Res so bili vsi omenjeni kipi pri spomeniku močno poškodovani. Zadeva je bila prijavljena policiji. Ta je začela okrog po Starem trgu in po šentjakobskem okraju med ljubljanskimi ba-rabcami poizvedovati, kdo je bil brezvesten in brezbožen poškodovalec spomenika. Policiji se Je naposled posrečilo, da je izsledila mlade vandale, ki so spomenik poškodovali. Sta to dva ključavničarska vajenca, 16-letni Franček s Starega trga in 15-letni Franček s Šentjakobskega trga ter njih tretji neizogibni družabnik, brivski vajenec Franček z Mestnega trga. Stražnik Je najprej prijel Franceljna s Šentjakobskega trga. Francelj, ključavničarski vajenec, je pa izpovedal: »Bili smo žogo. Nehote sem žogo zabil sv. Miklavžu ter mu zlomil palico. Druge poškodbe •ta napravila moja prijatelja.« Francelj z Mestnega trga je stražniku, ko ga je prijel, vse tajil in zatrjeval: »Nisem nobenega svetnika poškodoval. Jaz ne in ne! Samo eno latinsko črko na kipu sv. Miklavža sem z dletom odklesal.« Francelj s Starega trga, ključavničarski vajenec, ki je zvedel, da so izsledili hudobijo triperesne deteljice, pa se je skril pred stražnikom in zato ga do danes še niso mogli zaslišati. Pravijo, da je ta trojica namenoma spomenik poškodovala in da jim je še ostala barabija prav živahno pritrjevala, ko so odbijali svetnikom njih simbole. Nesreče in nezgode Ljubljana, 24. julija. Nesreča nikoli ne počiva. In resi Tudi včeraj sta se primerili dve težji nesreči. Stavbna družba »Obnova« gradi pri hidro-električni centrali vevških papirnic na Fužinah na levem bregu Ljubljanice nov betonski prizidek. Pri tem delu je bil zaposlen tudi tesarski delavec Adolf Križmanič. Okoli 4. popoldne je nesel s svojim tovarišem na prizidek večji tram. Spodrsnilo mu je ter je padel v Ljubljanico, ki je tam približno 30 cm globoka. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo v levem stegnu. Z rešilnim avtom je bil takoj prepeljan v ljubljansko bolnico. Pri meščanski korporaciji zaposleni delavec, 211etni Veber Ludvik se je včeraj pri delu s sekiro v gozdu vsekal v levo koleno. S težavo so ga prenesli iz gozda v Kamnik, kjer mu je tamošnji zdravnik nudil prvo pomoč. Danes opoldne je bil prepeljan v ljubljansko bolnico, ker je rana precej opasna. Aretacija tatu, ki je kradel kolesa Maribor, 24. julija. V mariborski policijski kroniki so bile zadnje tedne najštevilnejše tatvine koles. Ni bilo dneva, da bi komu ne bilo izginilo kolo, včasih pa jih je bilo enega in istega dne ukradenih celo po več. Ves neumorni trud policije je ostal brez uspeha; tatu ni bilo mogoče izslediti. Te dni Je pa tukajšnje predstojništvo mestne policije prejelo od orožniške postaje v Vitanju obvestilo, da se tamkaj mudi neki Mariborčan Harry, ki prodaja po trgu in okolici že rabljena kolesa sumljivega izvora. Policijski varnostni organi so se takoj odpravili na delo in uvedli najstrožje poizvedovanje za neznancem, ki v mestu ni bil prijavljen. Slo je tedaj očividno za okoličana; iir res se je naposled ugotovilo, da stanuje neki Franc Harry v hiši St. 18 v Novi vasi pri Mariboru. Detektivi so se nemudoma odpravili tja, toda Harry je še pravočasno zaslutil pretečo nevarnost, skočil iz prvega nadstropja skozi okno na cesto in pobegnil. Kljub temu pa poset pri njem ni bil brez uspeha. V njegovem stanovanju so našli takoj 6 ukradenih koles, 4 cela in 2 razstavljeni, in jih zaplenili. Za pobeglim Harryjem je bilo uvedeno zasledovanji* in v četrtek zjutraj se je varnostnim organom res posrečilo, da so ga izsledili in aretirali. Pri zaslišanju so ugotovili, da se piše Franc Harry, da je star 54 let, rojen v Pančevu v Banatu, kamor je tudi pristojen in da je po poklicu strojni mizar brez posla. Pri prodajanju ukradenih koles je Harry izjavljal, da je zastopnik nekega mariborskega mehanika, ki kupuje in prodaja stara kolesa in jih potem dalje prodaja. Lastniki v stanovanju zaplenjenih koles so se med tem že ugotovili, ostali se pa še iščejo, kakor se tudi nadalje vodijo tudi še ostala poizvedovanja. Koliko koles je Harry ukradel in prodal, še ni znano, gre pa očividno za velikopotezno tatinsko akcijo, pri kateri so najbrže sodelovale tudi že druge osebe. Sevnica Preiskava vode. Higijenski zavod v Ljubljani je preiskal v Sevnici 10 vodnjakov, od katerih je uporabna voda za uživanje in kuho samo v enem, dva sta popolnoma neuporabna, v ostalih pa je voda porabna le za pranje ali čiščenje. Zaradi tega je nastala upravičena panika med prebivalstvom radi pitne vode, zlasti, ker ni mogoče takoj instalirati vodovoda. Vendar je občina v tem vprašanju storila korak naprej. Na predloženo prošnjo z načrti je banska uprava odredila komisijonalnj ogled tehničnega oddelka, ki se bo vršil 2. avgusta na licu mesta v Sevnici. Občina se je obrnila na pristojne oblasti s prošnjo, da to akcijo podkrepe. Radi slabe vode je bilo v Sevnici že 15 obolenj na trebušnem legarju. Obstoja nevarnost, da bi se ob vojaških manevrih ali pohodih zanesla bolezen tudi v vojaške edinice, kar bi povzročilo neprl-llke Zato naj občina pospeši začeto akcijo in izbere zdravo vodo, ki bo ustrezala in odgovarjala vsem bigijenskim potrebam. Onečiščena Sava in TPD. Kaj bodo ukrenile pristojne oblasti proti TPD, ki še vedno oneči-šča Savo? Tudi nam gre kot svobodnim državljanom pravica do zaščite! A do danes se ni ukrenilo ničesar! Koliko časa bomo morali Se trpeti to nadlogo? Za samostojen sevniški eestr.i okoliš. Ker so hoteli sevniški cestni odbor zdr JŽiti z brežiškim, se je zbralo 17. t. m. v Rajhenburgu 18 županov, ki so sklenili prositi bansko upravo, da se to ne Izvrši in da ostane sevniški cestni okoliš še nadalje ločen in sam zase. Ta zahteva je popolnoma upravičena, ker je sevniška okolica čisto drugega značaja kot brežiška. Poudarjalo se je, da bi bilo pač bolj prikladno in praktično, ako bi se priklopil sevniškemu cestnemu ok>lišu tudi cestni okoliš Mokronog, Radeče in del Krškega. Ta skupina je lepo zaokrožena in enotna. Brežiškemu cestnemu okolišu pa naj bi se pri- klopila Kostanjevica in ostali del Krškega. Tako bi nastala res dva lepa cestna centra, ki bi bila enotno zaokrožena in upravičena tudi po legi mostov, t. j. sevniškega in brežiškega mostu. 2Vovo mesi o Osebna vest. V pondeljek je nastopil na tukajšnjem srezkem načelstvu novi srezki načelnik g. vladni svetnik dr. Friderik Loger. Osebna vest. V ideološko-organizacijski tečaj »Jadranske Straže« je Ljubljanski oblastni odbor poslal v Split predsednika novomeškega M. O. J. S. učitelja Viktorja Pirnata. Tečaj bo trajal osem dni, od 27. julija do 3. avgusta, nakar se bodo udeleženci razkropili širom divne Dalmacije. Boj za ljubi kruhek. V torek je bila v mali gorski vasici Ajdovec nad Žužemberkom birma. Ob taki priliki je kaj imeniten zaslužek za fotografa in tako je prišel na Ajdovec že v ponedeljek popoldne 57-letni Sekovšek Ferdinand, fotografski poslovodja pri Mariji Kališnik, ki po moževi sinrti še vedno vodi fotografski atelje v Zagorju ob Savi. Na vse zgodaj si je mož postavil fotografski šotor in izvesil nad vhodom firmo Kališnik. V tem pride na Ajdovec tudi ljubljanski fotograf Karel Holinski, ki mu je enako bilo do zaslužka. Stopi k Sekovšku in ga opozori, da izvešena tvrdka ne obstoja več, ter pri tem z dežnikom okrene napisno tablo, kar je Sekovška tako pograbilo, da se je zapodil v Ilolinskega. Ta je napad pariral z močnim sunkom, ki je vrgel Sekovška vznak. Padel je tako nesrečno, da je obležal v nezavesti. Črez nekaj časa se je zdramil, vstal in šel do bližnje klopi, kjer je sedel nato morda četrt ure, nato pa se je ponovno onesvestil. Prestrašeni Holinski ga je brž naložil na avto in odbrzel z njim v Žužemberk k zdravniku, ki je odredil takojšnji prevoz v bolnico. Pripeljali so ga v Kandijo k Usmiljenim bratom in fotograf Holinski je sam izpovedal potek dramatičnega dogodka. Doslej se Sekovšek še ni zavedel. Levo nogo si je zlomil 45-letni cigan Ivan Hu-dorovac, ki je tolkel kamenje v Kanižarci na Belokranjskem. Nenadno je postalo slabo 34-letnemu Josipu Tihonu, prokuristu zagrebške tvrdke Lukič i drug, ki kupuje in prodaja tehnične novosti »Libertas« iz Zagreba. Po trgovskih poslih se je zglasil pri tukajšnjem praktičnem zdravniku dr. M. Polenšku, kjer mu je nenadoma postalo slabo. Dr. Polenšek mu je takoj priskočil v pomoč in ga nato sam pripeljal v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji. Pri podiranju stare trhle bajte se je lesena stena zrušila na 36-letnega Naceta Krhina iz Mihovce pri Št. Jerneju in ga močno pobila po glavi. Kamnih Oddaja poštne vožnje. Direkcija pošte in telegrafa oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Kamnik pošta — železniška postaja za dobo enega leta potom javnega ustnega pogajanja, ki se bo vršilo, dne 28. t. m. v pisarni mestne občine ob 11. uri Drva. Korporacijski upravičenci prav pridno odvažajo drva iz skladišča v Stranjah. V desetih dneh so jih odvozili že nad 100 sežnjev. Povpraševanje za njimi letos ni znatno, ker jim delajo precejšnjo konkurenco tuhinjska drva. Cene so med 325—350 Din za seženj. Za žaganje drv imamo letos na razpolago kar tri električne žage. Vremenska hišica. O vremenski hišici v Kamniku je bilo že toliko pisanja in govorjenja, da je postala že bolj znana kot slavni kamniški vlak ali pa vzpenjača na Veliko planino. No, končno je tudi zanjo prišel čas in v kratkem jo bomo lahko hodili na Glavni trg povpraševat za vreme za prihodnji dan. Ko se je pred letom dni sprožilo vprašanje o postavitvi vremenske hišice, je bila takoj uvedena zbirka, ki je po šestih mesecih s prispevki mestne občine, meščanske korporacije, šahovskega kluba in posameznikov narasla v toliko, da so se lahko naročili aparati iz Nemčije, ki so pred dvema mesecema tudi že prispeli. Treba je bilo še kredita za zgraditev hišice, v kateri bodo aparati spravljeni. Občina je zato v svojem proračunu določila vsoto 5000 Din in po odobritvi s strani banske uprave takoj oddala hišico v delo tukajšnji tovarni »Titan', ki bo izvršila delo za 6350 Din. Ker pi je uprava tovarne sklenila sama prispevati 1000 Din, manjka sedaj še 350 Din. Hišica bo kmalu gotova in jo bodo najbrže že prihodnji teden postavili na trgu. Vvhmka Na počitnicah. Tu se mudi na oddihu kakor vsako leto stolni kanonik in pisatelj dr. Mihael Opeka. Prebiva v svojem rojstnem domu. Neumestno divjanje avtomobilov in kolesarjev. Pred Vrhniko vise tablici: 15 km ali kazen. Avtomobilisti vozijo včasih mimo njih tudi s hitrostjo 50 km. In to so večinoma italijanski avtomobilisti. 'Dobro bi bilo, da bi orožniki nadzorovali te dirjače. Ravnotaka še danes vozijo kolesarji navzlic opozorilu po pločniku. Cankarjev spomenik. Ozadje Cankarjevega spomenika bo ekoro gotovo, nakar bodo postavili podstavek. Predsednik odbora za postavitev Cankarjevega spomenika g. Josip Jurca prav pridno sam pomaga pri delu. To priča o ljubezni, s katero so se Vrhničani lotili postavljanja spomenika našemu velikemu Cankarju. Vrhnika se prenavlja. Vrhničani hočejo svojim hišam dati tudi novo lično zunanjost. Prvi je pričel svojo hišo prenavljati znani industri-jalec in posestnik g. Jože Jelovšek. Gostilničar pri Mantovi pa gradi nasproti Cankarjevemu spomeniku novo cementno ograjo. S tem bosta cesta in pa okolica dobila lepše lice. Upamo, da bodo temu vzgledu . lec.Ui tudi drut{i. Lovci in gobarji. Letos je tu zelo mnogo gob. Sleherni dan jih prinašajo ženske in pa otroci iz bližnjih gozdov kar v košarah. Lovci so pričeli že zalezovati zalubljenega srnjaka. Kličejo in ga kličejo, toda do zdaj m imel še noben lovec sreče, da bi ustrelil. Novo veliko gostilniško podjetje. Znani vrhniški gostilničar in neumorni lov c g. Nacu Kunstelj je kupil na Stari cesti hišo od Štularja. Staro podrtijo je razrušil in danes je pričel po načrtih znanega ljubljanskega stavbenika Matka Curka graditi moderno hišo. Zgradil bo moderne gostilniške prostore in pa tudi hotelske sobe. Trbovl/c Nastop internacionalnih rokoborbcev ▼ Sokolskem domu. Te dni se vršijo v Sokolskem domu velike internacijonalne rokoborbe. Nastopajo prvaki Jugoslavije, Bolgarije, Francije, Italije, Madžarske in Slovenec Franc Sotlar iz Ljubljane. Društvo rudniških nameščencev v Trbovljah namerava prirediti dne 2. in 3. avgusta t. 1. dvodnevni izlet na Jesenice in Bled. Na Jesenicah se bodo izletniki sestali s tamošnjimi to-variši-nameščenci ter si ogledali industrijske naprave, nato pa si ogl dali Bled in okolico. Vandalizem brez primere. Uprava rudnika je zgradila ob vrtu novoadaptirane rudniške restavracije novo moderno ograjo z betonskim podstavkom, v katerega je vrtnar nasadil cvetlice. V noči od 22. na 23. t. m. pa so hudobni ljudje velik del teh cvetlic deloma potrgali, deloma pa izruvali in uničili. Drugi transport rudarje v-inseljcncev od naj i danes zjutraj iz trboveljskega in zagorskega revirja v Francijo. Kakor prvo. tako vodi tudi drugo skupino izseljencev francof-ko društvo za emigracijo v Zagrebu. Odhajajočim sinovom našega delovnega naroda želimo v tujini mncgo sreče in skorajšnjo vrnitev v našo domovino, saj se bodo prej ali slej tudi pri nas gospodarske in socijalne prilike konsolidirale v to liko, da našim delavcem ne bo treba iskati kruha v tujini. Spomenik v vojni padlim občanom tbčine Trbovlje še do danes ni tak, kakor v načrtu zasnovatelja, univerzitetnega profesorja gosp. Vurnika. Po tem načrtu bi .noral biti železni okras na spomeniku, ki predstavlja trnjev venec, pozlačen. Istotako še manjka ograja okrog spomenika, kamor bi se potem lafko nasadilo cvetlice in drugo lepotično grmičevje, da bi spomenik ne bil tako mrtev in zapuščen. Je še tudi nekaj padlih, ki svojčas niso bili pravočasno prijavljeni odboru za p>stivitev spomenika in potemtakem njih imena niso bila vklesana na spomenik. Županstvo prosimo, da se zavzame za to, da bo spomenik izpopolnjen po načrtu. Uvaslnih Gasilska veselica, katero je organiziralo gasilno društvo steklarne v Hrastniku, je bila ena najbolj organiziranih prireditev, kar smo jih v Hrastniku po vojni videli. Obesil se je pretekli teden Jezernikov fant, star 18 let. £>Hija Nesreča na cesti. Ob trotoar Sokolskega doma se je spodtaknila okrog 90 let »tara gospa Josipina Kobler in padla vznak ter se onesvestila. Nezavestno so pripeljali domov. Osebna vest. Sodnik tuk. sodišča g. Josip Sl ldgoj je odšel v torek na službeni dopust. Gobe. Te dni prinašajo gobarji v Litijo m. prodaj večje množine svežih gob po 6 Din kg. Cene gobam pa so sedaj še prec j nestalne in bodo bržkone še padle. Sodna dražba. V sredo dne 23. julija se je vršila na tuk. sodišču dražba Mše g. Alberta Korinška, krojača na Dobravi pri Litiji. Hišo je kupil za 53.000 Din g. Enrl Koprivnikar, mizar v Litiji. £ašho Tatvina. V stavbenem podjetju Dukič v Trbovljah so že delj časa opazovali, da zmanjkuje bakrena pločevina. Te dni su prišli na sled tatu in zaprli so kleparja F. S. z dvema vajencema. Uzmoviči se hladijo začasno v okrajnemu za; oru v Laškem. Požar. V sredo ponoči je naznanila gasilska tromba, da nekje gori. Hipoma je bilo celo mesto pokonci. Gorelo je gospodarsko poslopje Karola Knapiča v Marijagradcu. Posestnik je bil že večkrat v umobolnici na ?tudencu, od koder je zopet pobegnil, in sumi se, da je posestvo sam zažgal. Reveža so d.j.es z Jutranjim brzovlakoi.i poslali zopet na Studenec. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje t. letošnjimi pridelki. Slov. f&islvica Stanovanjska kriza. Stanovanjske krize ni samo v večjih mestih, temveč Je tudi pri nas. Nekaj dni opažamo pred jahalnico na koncu mesta kup pohištva in v eni izmed postelj klobučarja Gradišnika, ki je star preko osemdeset let in se ne more ganiti. Ce že drugod ni prostora, naj spravijo starca vsaj v občinsko ubožno hišo, kjer bo imel postrežbo in streho nad seboj. Lekarno je njegov lastnik g. B. Mondini popravil in prepleskal, želeli bi, da bi tudi nekateri drugi posestniki sledili temu vzgledu. Kočevje Dva plesna večera. Pretekli torek je priredila plesalka Baby Koorn v Veliki kavarni plesni večer. Slične večere je priredila tudi v drugih, krajih Slovenije in pred dnevi tudi v Ljubljani, Plesalka, stara 15 let, dobro obvlada tehniko plesa. Izhaja menda iz plesne šole M. Wigman v Dresdenu. Obisk je bil precej slab, pa ne morda radi umetniškega programa, temveč radi zaspanosti Kočevarjev. Visoka starost. V Zajčji vasi živi možakar, ki bo čez štiri leta obhajal svojo stoletnico — če bo dotlej vzdržal. Ta stara korenina je kmet Jožef Gastl, rojen leta 1834. Mož se počuti še prav dobro, le sliši slabo. Starček se še dobro spominja raznih viharnih in znamenitih let preteklega stoletja. K proslavi (500-letnice. Velika lesena stavba je dograjena. Toda v njo ne bodo spravili 8 do 4 tisoč ljudi, kakor se je prvotno govorilo, tem-storu delajo dve plesišči ter celo vrsto miz in klopi. — V prenočišča bodo za časa proslave več kvečjemu 1800 ljudi. Na slavnostnem pro-spremenjeni vsi prostori Dijaškega doma, gimnazije in ljudske šole. V Stari cerkvi bo v slavnostnih dneh razstava vseh predmetov, ki so jih že nabrali za kočevski muzej. V ponedeljek dne 4. avgusta bo v Stari cerkvi-na prostem pred* g.stava »Selitev Kočevarjev v dežele«. Dnevile — Otvoritev galerij Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Podružnica SPD v Gorjah pri Bledu bo v nedeljo 27. t. m. dopoldne svečano otvorila galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Za svečanost je sestavljen naslednji program: ob 845 sprejem odposlanca Nj. Vel. kralja in ostalih gostov pri župni cerkvi v Gorjah, ob 9. sv. maša v župni cerkvi, po maši odhod k galerijam, ob 10 30 nagovori, blagoslovitev in otvoritev galerij. Popoldne se bo vršila velika planinska veselica pri Kaconu v Gorjah pri Bledu. — Naši gospodarstveniki si bodo ogledali Španijo. Včeraj je odšla iz Zagreba skupina naših g spodarstvenikov na daljšo ekskurzijo po Španiji, kjer si bodo ogledali in spoznali ta-mošnje gospodarsko stanje in kroge. Iz Ljub-ljan** se je udeležil kskurzije »anio g. inžener Jelačin. — Dijaki iz Krakova v Splitu. V sredo zjutraj je dospela v Split skupina dijakov iz Krakova. Dijaki si bodo ogledali mesto, potem pa se preko Šibenika vrnejo domov. — Zakon o sodnih taksah in pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah je izšel v slovenskem jeziku kot 42. snopič zbirke zakonov v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Knjižica obsega 129 strani in velja s poštnino vred 3325 Din (v celo platno vezana pa 45 25 Din). — Popravljanje in urejanje naših cest. Gradbeni minister je odredil, naj se takoj po žetvi začne po vsej državi s popravljanjem in urejanjem cest in potov s kulukom. Delo se bo vršilo po skupinah. — Pogozdovanje v vsej državi. Ministrstvo za gozde in rudnike je nabavilo v inozemstvu večjo množino sadik in jih takoj razdelilo gozdnim upravam v vsej državi. Hkrati je izdalo navodila, kako se morajo saditi in kje. Največ sadik so dobili južni kraji, zlasti Hercegovina, ki je brez gozdov. V brezgozdnih predelih bo zasajenih 2 milijona sadik. Ministrstvo je hkrati najstrožje prepovedalo golo sekanje in uničenje sadik in mladega drevja ter predpisalo jako visoke kazni za one, ki bi se proti temu pregrešili. Ministrstvo je prevzelo skrb za pogozdovanje v vsej državi in je dovolilo tudi velike kredite za te namene. Za racionalno obdelovanje zemlje. Na merodajnih mestih v Beogradu zbirajo strokovna mnenja za izdelavo modernega zakona, ki naj bi se čimprej izdal in ki naj bi pripomogel k pospeševanju gospodarstva in racionalnemu obdelovanju zemlje. Strokovna komisija prizadetih ministrstev bo vsa mnenja proučila in na pravila poročilo glede tega zakona. — K -tipki »Ljubljanskega Sokola« za Malejevo mater so prispevali nadalje: 1000 Din Učiteljska tiskarna, 200 Din Malner Jurij, po 100 Din: Sever Andrej, ing. Lavrič Rudolf, Goreč Joso, dr. Pless I., Mohorič I., dr. Šabec Fran, Kajzelj B, po 50 Din: Krapež Milko, Kunstelj Ignacij, po 20 Din: Radovan Franjo, Lindner Viktor. Skupno s prvo zbirko se je nabralo 5220 Din. — 500 milijonov od tujskega prometa. Po ini-cijativi trgovinskega ministra se je te dni vršila v Beogradu medministrska konferenca o vprašanju tujskega prometa, katere so se udeležili odposlanci posameznih ministrstev, ki so zainteresirana na turizmu. Na konferenci se je vsestransko prerešetavala organizacija našega tujskega prometa. Razpravljalo se je o potrebnih korakih in o ugodnostih, ki bi jih bilo treba dovoliti za njegov razvoj. Konferenca se je postavila na stališče, da je treba tujski promet pospeševati. Ugotovljeno je bilo, da smo imeli lani kakih 500 milijonov dinarjev koristi od njega. To število najbolje kaže njegov gospodarski pomen. — Naši inženjerji bodo proučili gradbo cest v inozemstvu. Zaradi odhoda v inozemstvo za proučevanja grajenja sodobnih cestišč je minister za gradnje odobril šestmesečni dopust s pripadajočimi rednimi dohodki tem inženjerjem svojega resora: Simi P. Stambuloviču, tehničnemu višjemu pristavu tehničnega oddelka v Paračinu, Vekoslavu Ostrajidu, tehničnemu višjemu pristavu tehničnega oddelka v Rumi, Ismetu Sokoloviču, tehničnemu višjemu pristavu tehničnega oddelka kr. banske uprave v Sarajevu, Aleksandru Teslidu, tehničnemu višjemu pristavu kemičnega oddelka kr. banske uprave v Zagrebu, Cirilu Zeremovskemu, začasnemu inženjerju-pripravniku tehničnega oddelka v Kumanovem, in Zivoradu Djukidu, začasnemu inženjerju-pripravniku tehničnega oddelka v Tetovu. Omenjeni inženjerji odidejo v začetku prihodnjega meseca na praktični in na teoretski študij modernih cest v Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo in bodo morali o svojem delu vsak mesec poročati ministrstvu, po povratku domov pa izdelati podrobno poročilo o doseženih uspehih, da se z njihovimi izkustvi okoristi tudi drugo državno ihženjersko pomožno tehnično osebje. — Polovična vožnja za kočevske slavnosti. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo za vse udeležence proslave 600-letnice Kočevja. Ta olajšava velja od 24. julija do 10. avgusta za vse proge državnih železnic. Na odhodni postaji kupljena cela vozna karta velja za povratek, ako se lastnik izkaže s potrdilom prireditvenega odbora v Kočevju, da se je udeležil slavnosti. — Kako morajo biti napisane nakaznice za Inozemstvo. Po pravilniku k londonski konvenciji glede nakaznic mora biti znesek pač označen v latinici z besedami, ni pa določeno, v katerem jeziku. Ministrstvo pošte je odre- dilo, da morajo biti nakazniški zneski na nakaznicah za inozemstvo označeni z besedami tudi v francoščini. Nekateri poštni uradi pa so to odredbo tako tolmačili, da morajo imeti tudi nakaznice iz tujih držav v Jugoslavijo zneske označene v francoščini. Ministrstvo je sedaj odredilo, da pošte morajo te nakaznice sprejemati in jih izročati naslovljencem. Prepovedan list. S sklepom ministra notranjih zadev je prepovedano uvažanje in razširjanje v naši državi lista »Reichspost«, ki izhaja v nemščini na Dunaju in piše proti interesom naše države. — Dodatno poročilo k požaru v Šmarju. O požaru, ki je 13. t. m. izbruhnil v Šmarju pri Grosupljem, smo že obširneje poročali. Pripominjamo še, da so mnogo pripomogli k lokalizaciji in udušenju požara tudi domači gasilci s svojo motorno brizgalno, ki je prav izborno delovala. Ob 6. zvečer je bila že večja nevarnost odstranjena. Požrtvovalno so pomagali'gasiti tudi gasilci iz Škofeljce, Grosupljega in Lipoglave, kar smo že v svojem prvem poročilu navedli. Drugače pa so vsi storili svojo dolžnost v polni meri! Za povzdigo kmetijstva v gornjem Prekmurju. V nedeljo, dne 13. julija se je vršila druga redna seja ožjega kmetijskega odbora za srez Murska Sobota, ki se je nad dve uri pečala s povzdigo kmetijstva v gornjem Prekmurju. V smislu zakonitih določil se namerava ustanoviti sresko vzorno posestvo, ki bo vzgajalo potrebne merjaščake, petelinčke, gojilo razna semena, izvršilo poizkuse, vzgajalo sadna drevesca, da ne bodemo več v toliki meri odvisni od uvoza iz drugih srezov. V kratkem se bode nakupilo nekaj prvovrstnih plemenskih merja-ščekov in razdelilo med prošnjike. Premovanje konj, ki se vrši dne 19. avgusta t. 1. v Beltincih, se udeleži predsednik osebno in bo tam razdelil dve nagradi srezkega kmetijskega odbora po 500 Din. Najstarejšemu rodovniškemu odseku v Pucancih, ki priredi 30. avgusta prvo svojo razstavo plemenske živine, se odobri prispevek 3000 Din. Tudi te prireditve se udeleži odbor po svojem predsedniku. Jeseni se bode nakupi- lo in razdelilo večje število prvovrstnih petelinov štajerske pasme. Istotako se bo jeseni razdelila semenska pšenica Beltinci št. 277 in sadna drevsca iz razsadnika Rakičan; oboje je zaprošeno za večjo banovinsko podporo, pa tudi srezki kmetijski odbor bo po svojih močeh prispeval. Za absolvente zimskega kmetijskega tečaja Strukovci se priredi začetkom avgusta dvodnevna poučna ekskurzija. Nadalje se sklene podvzeti vse potrebne korake, da se zniža zemljiški davek, ki je v Prekmurju mnogo višji ka-: kor v sosednih štajerskih krajih. Kuhinjsko posodo po najnižjih cenah in v največji izberi, koi emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra c. 55 — Strašen požar v Štipu. Iz Štipa poročajo, da je v noči od srede na četrtek izbruhnil strahovit požar, in sicer v trgovskem delu mesta Požar se je razširil z neverjetno naglico in uničil celo trgovsko četrt. Po dosedanjih vesteh je zgorelo 10 velikih hiš v sredi mesta. Pri lokaliziranju požara sodeluje vsa štipska garnizija. Uničenih je preko 40 trgovin. Vzroki požara niso znani. Škoda je ogromna, požar še traja. — Zanimivo odkritje iz rimskih časov v Splitu. Pod nekim skladiščem v Arcidijako-novi ulici v Splitu so našli velikanski prostor, ki je bil vedno napolnjen z zemljo. Ta prostor je, kakor sodijo, večji od Peristila. Ta dvorana je zgrajena na osmih mramornih stebrih. Mislijo, da je bila v tej dvorani okoli leta 270. knjižnica cesarja Dioklecijana. Po sebna komisija je v petek pregledala ta kompleks, ker gre za zanimivo odkritje iz časa rimskega cesarstva. — Policijska racija v Zagrebu. Predsinočnem je policija v Zagrebu po vsem mestu napravila veliko racijo. Sodelovali so policijski uradniki, detektivi in veliko število policijske straže. Obšli so vse gostilne in nočne lokale. Na policijo so pripeljali nad 300 oseb, ki se niso mogle izkazati. Nad 100 oseb so pridržali na policiji, druge pa so izpustili. — Zločin Beograjčann nn ladji »Majestic«. Na krovu prekooceanskega parnika »M-jestic«, ki je dospel v Cherbourg, je neki Beograjčan po imenu Dimitrijevič izvršil strašen zločin. Z nožem je zabodel svojo 20-letno nosečo ženo, nato je še sebi prerezal goltanec in se vrgel v morje ter utonil. Dimitrijevič je storil zločin najbrž iz ljubosumnosti. — V Muri je utonil. Kakor javlja orožniška postaja iz Zg. Cmureka, je že 7. t. m. v Muri utonil v bližini tovarne za lepenko na Sladkem vrhu 9-letni posestnikov sin Ivan Roškar, doma iz Sladkega vrha št. 41. Bil je 1 m visok in okroglega lica. Kopal se je v Muri in ga je naj-brže prijel krč. Utopljenca še do danes niso našli. Vreme. Včeraj je bilo prav tako nestanovitno vreme po vseh krajih Dravske banovine. Vrstile so se vse vremenske oblike: oblačno, jasno, vroče in deževno. Vsak dan nekoliko poteši, a v nekaterih krajih so hujše nevihte. Barometer je znatno padel ter Je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 754-4 prejšnji dan 760), Maribor 753-4 (prejšnji dan 759-9), Zagreb 754-5, Beograd 757-2, Sarajevo 758-4, Split 755-8, Vis 754-6. Temperatura se pa dviga ter je termometer včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 19 (prejšnji dan 18), Maribor 22 (prejšnji dan 17), Zagreb 21, Beograd 27, Sarajevo 20, Split 26, Vis 20. Oblačnost je znašala v državi od 0 do 9, v Ljubljani 7, v Mariboru 9. Relativna vlaga v Ljubljani 90%, v Mariboru 75%. Najhujša vročina je včeraj vladala v Beogradu in okoli Splita. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 260 C, a najnižja 17-8° C. V sredo je v Ljubljani padlo 3 2 milimetra dežja. Ljubljana ■ Apel nnrodnemu ženstvu! Vseslovanskega gasilskega kongresa, ki bo zboroval letos prvi* v Ljubljani, se udeleže razen zastopnikov ev-npskepa gasilstva velike množice posetn-kov poleg tisočev domačih gasilcev. Pri teh prireditvah, ki imajo poleg široko /ne strani tudj na men dvigniti ugled naše lepe demovine Jugoslavije, nikakor ne sme manjkati našega zalednega narodnega ženstva. Zato najvljudneje vabimo narodno ženstvo k mnogoštevilni ud-ložbi v narodni'-, nošah posamezno in v skupinah iz vseh pokrajin Dravske nanovine v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. ob 8. ur! pred univerzo na Kongresnem trgu k slavnostnemu sprevodu velike gasilske i rmade. — Franja Tavčarjeva. ■ Jubilej dela. Včeraj je na skromen način praznovala gdč. Agatka Brce 25-letnico, odkar zvesto in požrtvovalno služi pri isti hiši ge. Pe-telinčeve v gostilni »Pod skalo« v Gosposki uli-ei. Jubilantka je prava živa zgodovina o dogodkih, ki so se odigravali v mirni in tihi gostilni ter kaj rada pripoveduje, kakšna razvalina je bila nekdaj omenjena gostilna, toda ga. Petelin-čeva je gostilno preuredila v prav prijeten lo kal. ■ Amcrikanski dan v Ljubljani. Izletni urad SNPJ (Slovenske narodne podporne jednote) v Lju’ ljani je organiziral izlet naših rojakov v Ameriki v staro domovino. V nedeljo 27. '. m. se bo vršil v Ljubljani »Ameriški dan« po naslednjem programu: Dopoldne je sprejem roja-kov-izletnikov pri vseh vlakih. Popoldne se bo začela ob 2. uri v hotelu »Tivoli« veselica, v<-‘"p za vsakogar prost. Zvečer ob 8. uri se bo vršil v notranjih prostorih banket. Vstop na njega — razsta dovoljena za avtomobilsko vožnjo na Grad. T 'j-ci si bodo odstej lahko sami našli izhodišče za izle' na Grad, ne da bi bilo treba pasante ali 'stražnike na ulici povpraševati. ■ ~eg iz z: j d a. Deško vzg»J lišč’ v Ljubija ni je policijski upravi naznani'o, da je 20. t. m. pobegnil iz zavoda 17-letni Rajko Pogačnik, rojen v Ljubljani, deček je brez starišev. Odšel je najbrže k svojem polbratu v Avs'rijo ali pa je krenil proti morju na Sušak. ■ Izgon. Mehanik Ivan 'tetrič, italijanski dr žavljan, je izgnan na nedoločen čas iz kraljevine Jugoslavije. Maribor m Francoska konzularna agentura v Mariboru. Vir 'a Francoske republike je imenovala te dni prokuristi tukajšnjega ravnateljstva falske elektrarne gospoda Henrija FUhrerja za honorarnega konzular- °ga agenta v Mariboru. Gospod Ftihrer je v Mariboru o^Iošno znan in ugleden. ir* Viharna noč. V noči od srede na četrt ik je divjal na višinah krog Maribora hud vilnr, Ki pa ni povzročil materijalne Škote. Vreme zadnjih desetih dni je sploh bolj podobno jeseni kakor poletju. m Eksplozija tovornega avtomobila. V torek zvečer okrog 22. ure se je na povratku iz Dravske doline pr«-Mariboru v bližini Fale neni-doma vnel tovorni avto tukajšnje Tavčarjeve tovarne za mesne Izdelke in konzerve. Šofer je ■avto zapeljal h kraju ceste in skočil z njega. Ognja ni mogel več pogasi a, ker je medtem že zajel rezervoar za bencin. Pa je trenutek, nato s silnim pokom eksplodiral. Šofer je k sreči oe‘al nipoškid'- >. Popolnoma pokvarjen pa je a-t«'..'11. Ško"’- ie krita z zavaro* ’ ino. m Strelske i igradne tekme. Strelskih nadrednih tekem, katere priredi tukajšnja Oblastna strelska družina v nedeljo 27. t. m. ob 8. uri zjutraj na garnizijskem strelišču v Radvanju, se bodo udeležili tudi strelci iz Beogradi in Zagreba ter člani tukajšnje podružnice Slovenskega lovskega društva. m Dcložiranci tudi na Kalvariji. V viharni n' t -1 srede • četrtek sta pridala dva brez-s' novanjca, ki sta prenočevala kar na t pod r ' vico, do cerkvi:?, kjer se je eden vlegel la i o. J' la stis"!’ pod bukovo deMo. "kor nam poročajo, prenočuje na Kalvariji in druerod v tindi, ki so brez stanovanja, m Zastrupljen.’". Zastrupil se je v sredo popoldne po nesr"*5 I71etni, v Zerk' viče-i to arni na Teznu zaposleni delavec Ivan Sinkovič. m Nesreča. V sredo zvečer si je 331etni trgovec Jakob Seifried iz Gregorčičeve ulice - opekarni Cemišek pri navijanju avlomobilske- zagonske ročice zlomil spodnji laket desne roke. m Trpir nje živali. Policiji sta bila v -redo prijavljena 36!etni logar Ivan Vesjak, ker je pred delavnico preparatorja Ziringerja v Fran-kopanovi ulici toliko časa z žico zbadal v kleiai zaprtega dihurja, da je poginil, in posertnik /lojzij Strnad, ker je 8 piščancev, ki jih je uo sil na trg, tako tesno nagatil v vrečo, da jih je 7 poginilo. Cclfc * Koncert »Oljke« v Žalcu. Pevsko društvo »Oljka« iz Celja priredi v nedeljo 27. julija ob 20-30 v Žalcu v dvorani g Robleka velik pevski koncert. Obširen in pester spored obsega slovenske narodne in u četne pesmi. * Najdena ročna torbica. V trgovini z že.ez-nino Ralcusch na Kralja Petra cesti je neka ženska pazobila svojo ročno t rbiro, Dob. jo na policiji. * Avtobus Celje—Kozje—Podsreda bo od ponedeljka, t. j. dne 28. t. m. naprej na željo interesentov odhajal iz Podsrede 10 minut prej ko doslej, t. j. 5-20, tako da bo prihajal tudi v Celje 10 minut prej kot doslej, in sicer ob 7 3o. mimo vsake postaje bo mrej prihajal 10 minut prej. Na ta način bo imel zvezo tudi z vlakom proti Savinjski dolini iz Celja. V žepnih voznih redih celjskega avtobusnega podjetja je to že upoštevano, v stenskih voznih redih pa naj lastniki blagovolijo to popraviti. * Pri kopanju okraden. G. Lucian šu.-teršu. se je na desnem bregu Savinje kopal Med kopanjem mu je zmanjkala iz obleke srebrna ura z zlato verižico, vredna 650 Din. Fotelja poizveduje za tatom. * Skupil jo je. 24-letni delavec Vaten in K. jo je v sredo dopoldne v precej vinjenem stanu mahal po mestu. V Prešernovi ulici je nenadoma začel mirno mimoidočega vojaka t rez vsakega vzroka na najnesramnejši način znier jati in nsovati. Vojak ga je začudeno | otle dal, ko je pa razumel, zakai da gre, ge je <-kratkomalo prijel in odvedu na bližnjo policijsko stražnico. Ped ČJpf© »Jutro« je v četrtek na tretji strani objavilo dva članka enega za drugim, od katerih je imel prvi naslov: »Truplo z odrezano glavo na progi. — Obup nesrečnega mladega Bosanca«, drugi pa: «Smotri društva za varstvo živali«. Oba članka sta nehote celota, ki strahotno priča o grešni, skoraj perverzni brezbrižnosti današnjega človeka in njegovega življenja in smrti. Naj iz obeh ponatisnemo poglavitne stavke: Obup nesrečnega mladega Bosanca. Mladenič je že v torek zvečer begal po Vod-matu. Ob mraku je pustil svoje tovariše v Du-kičevi baraki v Bohoričevi ulioi in prihitel v Vodimat, kjer je na cesti stoje glasno ihtel. Ko so ga neki pasanti ustavili in ga jeli izpraševati, kaj mu je, jim je potožil, da bi z denarjem, ki ga zasluži, rad podpiral svoje revne starše v domačem kraju, česar pa ne more, ker še sam komaj izhaja... Dejail je tudi, da ga žalosti, ker bo moral k vojakom in ne bo ničesar zaslužil. Mladenič je nato ušel s ceste na progo dn se nameraval že takrat vreči pod vlak. Ljudje pa so ga zadržali in ga naposled izročili poklicanemu stražniku, ki ga je odvedel na stražnico. Tam so stražniki prav prijazno skušali jokajočega obupanca potolažiti in spraviti v boljšo voljo. To se jim je baje res tudi posrečilo. Nesrečni delavec je nehal jokati in se je ■polagoma razvedril. Stražniki so ga nato poslali domov v barako, kjer se je vlegel k počitku. Ponoči pa je mladenič jel tovarišem delavcem spet tožiti o svoji nesreči. Miru ni dal skoro vso noč. Zarana, že pred 4. uro je vstal, se oblekel in odšel. Tovariši so ga skušali zadržati, a jih Bingula na maral več Ubogati. Obupanec je taval po ulicah, nato pa zašel na progo za vojaško bolnioo. Tam se je ob 4. vlegel počez ob progi in položil glavo čez tir. Kmalu nato je pripeljal tovorni vlak ln uničil mlado življenje. Smotri društva za varstvo živali. Slovensko društvo za varstvo živali, edino v dravski banovini, si je nadelo nalogo, delovati na to, da se revne živali, ki si same ne morejo pomagati, ne bodo trpinčile. Stremljenje društva je tudi izboljšanje transportnih sredstev za živali, ki jih sedaj prevažajo na prav navadnih prevoznih sredstvih. Društvo bo zbiralo dobrotnike in ljubitelje živali, ki bodo voljni po svojih močeh prispevati, da bo v doglednem času mogoče nabaviti rešilni avto za živali, čigar nabava je nujno .potrebna. Tak avto ne bi služil samo za prevoz bolnih in onemoglih živali, temveč bi se lahko prevažale tudi zdrav* živali Iz kraja v kraji Za ta namen pa ie treba dobre volie liudstva in dobrotnikovi Kako vidijo živali svojo okolico? Kaj pravite, lcaj bi nam pripovedovale živali o svoji okolici, če bi znale govoriti? Ali vidijo stvari, ki jih obdajajo: tako, kakor jih vidimo mi, ali pa žive v popolnoma svojem svetu in imajo o vsem svoje lastno naziranje, kakor ga imamo tudi mi? Odgovor na to vprašanje je jako težaven, ker gledanje ni odvisno samo od ustroja očesnega aparata, ampak tudi od ustroja možganov. Slika predmeta, ki ga gledamo, nastape na očesni mrežnici, možgani pa sprejmejo sliko in jo pre-neso v našo zavest. Mi ljudje imamo možnost, da lahko med seboj govorimo, in po stoletnih izkustvih se je človeštvo kar privadilo na to, kakšna da je okolica človeka. Nabrana izkustva se podedujejo od roda na rod. Zgodi pa se Se dandanes, da dočaka človek 40 let, ne da bi se zavedal, da raznih barv ne zna pravilno razli-ko.vati. Še mnogo težje pa je ustvariti si sodbo o tem, kako da gledajo živali. Pasje oči pač lahko anatomično preiščemo in pri tem spoznamo, da se ustroj pasjega očesa v glavnem ujema z ustrojem človeškega očesa, ne vemo pa vseeno nič o procesih, ki se odigravajo pri gledanju v pasjih možganih. Dokler pa tega ne vemo, ne moremo z gotovostjo trditi, da pes ravno tako vidi ali gleda kakor mi. Mi ne moremo storiti drugega, kakor da opazujemo, poskušamo in primerjamo in iz poskusov sklepamo. Kar se tiče velikosti in oblike gledanih predmetov, jih vidijo in gledajo živali skoro tako takor mi. Največja razlika pa je v tem, da vidijo živali istočasno lahko več predmetov. Obzorje živali je večje kakor naše, ker imajo Bvali svoje oči navadno na obeh straneh glave, «1 pa spredaj. To pa še ne pomeni, da vidijo Hvali bolj dobro kakor mi, pač pa vidijo tudi dosti tega, kar se godi za njimi, za njihovim Hrbtom. Povprečno obzorje (Gesichtsfeld) normalnega Človeka obsega približno 180 stopinj. O tem se lahko prepričamo, če upremo svoj pogled na ta ali oni predmet pred nami, roke pa stegnemo na oDe strani. Potem pa začni migati s prsti, ne da bi odvrnil svoj pogled od predmeta pred seboj, pa boš videl, da vidiš, kako se prsti na tvoji desni in levi stegnjeni roki premikajo. Obe od sebe stegnjeni roki pa tvorita vodoravno trto, ali kakor pravimo drugače, obe roki tvorita kot od 180 stopinj ali polkrog. Tak polkrog človek torej lahko pregleda, in ne da bi zasukal oči ali obrnil glavo in to je njegovo očesno obzorje. Ljudje, katerim oči »ven stoje«, pregledajo lahko še nekaj večjo ploskev, tako da vidijo lahko celo nekoliko za hrbet, če le oči premikajo, ne da bi z glavo zganili. Žival pa pregleda mnogo več in v tem oziru konj človeka daleč nadkriljuje, ker lahko pregleda okrožje od 360 stopinj, to je cel krog (180 stopinj na levi in 180 stopinj na desni strani). Iz tega dejstva si razlagamo pojav, da se konji, ki imajo slabo se oprimajoče naklopnice, prav radi plaše, če se začne za njihovim hrbtom kaj premikati, ker vidi konj tudi nazaj. Popolnoma napačna pa je trditev, da vidi konj človeka kot nekega velikana in da se ga zato boji. Konjsko oko namreč nima nikakega ustroja za povečanje. Predstnva o tem, kar vidimo, pa nastane s primerjanjem, in če bi konj res videl vse povedano, bi videl tudi konja ali kravo zelo povečano in ne samo človeka, pa bi v tem slučaju razmerje ostalo isto: človeka bi konj videl še vedno manjšega kakor drugega konja ali kravo, če tudi bi videl vse povečano. Tudi mi si ustvarjamo sliko svoje okolice s primerjanjem. Kar se nam torej zdi majhno, se mora zdeti psu ali mački zelo veliko. Mi imamo oči približno poldrug meter visoko od tal, pes ali maček pa jih imata mnogo nižje. Ce torej teče maček po mestnih ulicah, se mu morajo zdeti vse hiše sami nebotičniki. Za mačka dobe nas obdajajoči predmeti čisto nove znake, ki jih mi ne opazimo. Mislimo si le, kako gledamo na gladko politirano mizo mi, kako maček ali pes. Maček gleda na mizo od spodaj navzgor in si je ne more predstavljati drugače kakor v obliki štirih stebrov, ki nosijo streho, za nas pa j > miza gladka, ravna, podložena ploskev, ker gledann mizo od zgoraj navzdol. Naravnost čudovit pa mora biti svet žuželk. Kdoi gleda drobec sveta pod mikroskopom, vidi pod seboj čudovito lepoto stvari, ki pa je premajhna, da bi jo videli s prostim očesom. Ce sesa čebela med iz cvetlice, mora videti čaroben svet barv in vonjev. Če bi svet tako povečali, da bi človek videl vso njegovo lepoto tako, kakor jo vidi čebela v cvetlici, bi bil svet — prelep za nas in mi ga ne bi razumeli. Pri ribah pa je odvisno gledanje od tega, kako se lomijo svetlobni žarki na površini vode. Če se nahaja predmet v vodi, ga bodo na vodo vajene ribje oči bolje videle kakor mi. Zaradi večje gostote vode pa vidijo ribe le bolj na blizu. Če pa gleda riba iz vode navzgor skozi zrak, n. pr. na kakšen most, mora videti vse približno tako, kakor vidimo mi razne slike v »kabinetih za smeh«, ker se vodna površina vedno giblje in ziblje. Popolnoma drugače kot človek pa vidijo živali ponoči. Narava je večino živali ustvarila tako, da se v svetlobi ali pa v temi enako dobro počutijo Pri človeku je kultura to njegovo sposobnost že zdavnaj uničila, nekatere domača živali pa jo imajo še. Pes ali mačka se pregibata v temni sobi, ne da bi trčila ob kak predmet. To okolnost si razlagamo lahko tudi tako. da se pes nekoliko orientira s svojim vohom, mačka pa z brkami. Če pa zavežemo psu ponoči oči, pač najde svojo pot, ne more pa skočiti na stol, kar sicer v temni sobi brez ta?uve napravi. To se pravi, da so živali v popolni temi ravno tako nebogljene kot mi, dokazuje pa to tudi, da svetijo tudi v najbolj temni noči še vedno neki žarki, ki jih pa naše oko ne občuti. Pri nenadnem prehodu od teme na svetlobo ali pa obr - i se morajo živalske oči ravno tako šele privaditi na izpremembo kalcor naše. Znana pa je tudi zanimiva teorija, da so živalske oči sprejemljivo tudi za ultravijoletne žarke, ki jih človeško oko ne občuti več. Tudi njihova ušesa baj" slišijo še tone, ki jih človeško oko ne sliši. Če je to res, bi se dal mogoče na ta način razjasniti pojav, da n. pr. pes nevarnost »sluti«, ali pa da žival »vidi«, kar človek ne vidi. fegsber (STAHT&miSJO BVunaviic' RAGUE rankfurt ' %fičH ■ r a/>c»lona^ MAOfUO Pot, ki jo morajo preleteti udeleženci preko-evropskega leta, za katerega'se silno zanima ves športni, zlasti pa letalski svet. Dr. Calmette iznajditelj znanega cepiva proti jetiki. Nepravilna raba cepiva pa povzroči lahko večjo škodo kot korist, kar dokazuje tragičen slučaj v Lti-becku, kjer je pomrlo zaradi nepazljivosti pri ravnanju s cepivom na stotine otrok. Ponarejena mineralna votla Zagreb je precej večji kakor Ljubljana, pa tudi prebivalstvo je do! ni živalr V velikih mestih pa pelje življenje dosti hitreje kakor v malih krajih in zato se morejo le v velikih mestih dogajati afere in senzacije, na kakršne v malih krajih niti ne mislijo. NajnovejSn afera, ki je vzbudila t Zagrebu veliko pozornost, je »vodena afera«, žrtve te afere pa so postali tisti reveži-bolniki, ki trpe na zapeki (zaprtju; in ki se zdravijo večinoma s svetovnoznano grenčico znamke »Franz-Josef« Ta grenčica je precej draga. Imamo sicer tudi druce grenčice, vendar pa pravijo, da je »Franz-Jožstovf- najboljša. To okolnost so i■'koristili neki premeteni zagrebški trgovci. Ti so nakupili velike količine manjvrednih grenčic, napise na steklenicah pa so enostavno prelepili z napisi »Franz-Jožefove« grenčice in »prava« grenčica je bila gotova. Nekateri lakomneži so šli pa še dalje in so polnile prazne steklenice različnih grenčic kar z navadno vodo, ki so jo z raznimi solmi nekoliko zagrenili. Tudi te steklenice so opremili z napisi »Franc-Jožefove« grenčice in so jih prodajati kot »originalne« za drag denar. Ta sleparija je bila jako dobičkanosna, ker je ponarejevalec zaslužil pri vsaki steklenici 6—8 dinarjev. Ker je sleparija trajala pr> dosedanjih ugotovitvah nad 2 leti, je moral biti dobiček jako velik, če pomislimo, koliko grenčice potrebujejo Zagrebčani, ki slove kot ljudje, ki mnogo in dobro jedo. Da pri prodaji »Franc-Jožefove« grenčice nekaj ni v redu je sumil zastopnik tvrdke, ki prodaja pravo grenčic:). že zdavnaj po te~i, ker je prodaja prave grenčice v Zagrebu vedno bolj nazadovala, dočim po vseh drugih mestih ras’-« Slepariji so prišli na sled čisto slučajno. Neki prodajalec prave grenčico je namreč opazil v nekii trgovini, da eo napisi na nekaterih steklenicah precej bolj blede barve kakor na pravih njojrf-vih steklenicah. Razpeče-alec je tr’.oj javil svojemu gospodarju, kar je videl. Gospodar je takoj poslal v označeno trgovino človeka z nalogom, naj kupi eno teko steklemioo grenčice z bledim napisom. Ko je gospod imel st‘'' w;eo v rokah, je takoj dal preiskati napne in vodo in preiskava j" ug'to vila, da je "boje ponarejeno! Nato je prijavil to zadevo policiji, ki je naj- prej zadala trgovca, ki je ponarejeno grenčico prodajal. Ta je rekel, da je kupil vodo od nekega ljubljanskega trgovca. Policijska preiskava pa se vrši še v drugem: pravcu. Dognali je nam'-''' da so tudi razpe-j čavali grenčico vozniki in prodajali ponarejeno! grenčico na svoj račun. Oni namreč ki.pnvplii grenčioo po 6 dinarjev na svoj račun in so joj tudi za svoj dobiček prodajali, ne da bi trgoveo Lovrenčič kaj vedel o tem. Pri vsaki stelclfr*. nici so hlapci zaslužili po 4 dinarje, ker stana steklenica prave grenčice 10 dinarjev. Afera Je vzbudila v Zagrebu veliki brnza^ijv ker je, kakor rečeno, od nje prizadet skoro] vsak drugi človek. Najbolj revni kmeige imajo največ oirok Neki dunajski list poroča, da pritle na Če^ škem na vsakih 1000 prebivalcev na leto 18 otrok, v Moravi in šleziji po 21, na Slovaškem1 po 30 in v Podkarpatslci Rusiji po 39. Iz teh šte«t vilk se vidi, da število porodov od zapada proti vzhodu raste in da je toliko večje, kolikor bolj! so kmetje revni. Preteklo leto pa se je rodildf na Slovaškem le še 95.197 otrok, kar pomeni* da je število porodov znatno padlo. Kakor ka-j žejo vsi znaki, se je tudi na Slovaškem začel širiti »sistem dveh otrok« deloma pa tudi žar »sistem samo enega otroka«. Na Češkem in na Moravskem ta sistem že zdavnaj prevladuje. Znano je pa tudi, da imajo kmetje baš v najbolj revnih pokrajinah Morave in Slezije najveo otrok. Tam rodbina z 10 do 12 otroika niso no-j bena redkost, čeprav ves ta mošnji svet ne živi' od drugega kakor od kruha In krompirja, kozja; mleko pa velja tam že za luksuz. Židovski visokošolci v Nemčiji Nemška visokošolska statistika za 1. 1929./3& izkazuje tudi razdelitev dijakov po verah. T<|| ukaz je posebno zanimiv zlasti glede dijakov židovske vere. Židov je študiralo na vseh nenul ških visokih šolah v omenjenem letu 3824, t. ja 14‘21 odstotkov vseh visokošolcev. Od teh je bilo 2767 moških, 1057 pa žensk. Največ židovskih! dijakov študira medicino in zobozdravništvol (1385), poleg medicine pa pravo (1164). Najvef židovskih študentov šteje vseučilišče v BerlinuJ kjer je 10-74 odstotkov vseh dijakov Židov. Bed linu slede Frankfurt z 898 odstotki, Vratislavai s 7'00 odstotki in Dusseldorf s 5‘22 odstotki,] Najmanj Židov študira na vseučilišču v Greifa.. waldu. Krvnik - rešitelj Pred dnevi se je v Budimpešti zgodilo to-le$ Javil se je pri nekem sodišču do skrajnosti razburjen človek. Mahal je z rokami in m| gal z glavo, da ga je uradnik komaj pri| pravil do tega, da je povedal, kaj hoče. Da jej po krivem obtožil, je s težavo zjecljal, nek« dunajsko tvrdko, češ da je ogoljufala davčna oblasti, in da mora biti takoj obsojen radi om rekovanja, pa da mora biti prav precej obl sojen. 1 To ni tako lahko, mu je dopovedoval uradnih toda moža je le še bolj popadel obup. Naglo ja v blaznosti segel v žep in že je z ostrim nožeoj zamahnil proti svojim prsim. Tisti hip je vstopil v sobo elegantno oble., gospod in je tudi že z bliskovito naglico iztrgaj poblaznelemu nesrečnežu orožje iz roke. Reškem obrekovalec se je nato kmalu pomiril. Priznai*p svoje nepremišljeno ravnanje in se zahvalil re” šeniku, pa ga vprašal po njegovem imeni »Moje ime Je Pavel Balasz«, je dejal elegantno oblečeni gospod, »moj poklic: državni krvnik«? gftaggga ■ ■ ■■ j ANAT0LE FRANCE: BOGOVI S02EJN1 »Vidite, tale stvor, je dejal, ni dekle, kakor bi utegnila misliti: dve dekleti sta. Pomnita, da govorim do-slovno. Presenečen od ogromnega obsega njene kostne zgradbe sem jo preiskal ter se prepričal, da ima po večini dvojne kosti: v vsakem bedru po dve zvarjeni stegniei; na vsakem pleču po dve lopatici. Tudi nekatere mišice ima dvojne. Po mojem mnenju sta to dve tesno združeni, ali bolje rečeno, zliti dvojčici. Slučaj je zanimiv. Opozoril sem nanj gospoda Saint-Hilaire-a,1 in bil mi je hvaležen za to. To, kar vidita, državljana, je nestvor. Ljudje jo tu nazivajo »Klado«. Reči bi morali »Kladi«: saj sta dve. Priroda ima svoje izrodke... Lahko noč, grajana slikarja! Nocoj bomo imeli nevihto ....« Po večerji, ki so jo zavžili pri luči sveč, se je Blaise-ova akademija v družbi Poitrine-ovega sina in hčere igrala slepe miši; pri tem je pokazala ženska in 1 Grimod de la Reyniere, pariški gastronom (1758 do 1838), ki je napisal sloviti »Almanach des gour-mands«; op. prev. moška mladina veliko živahnost, ki jo pa zadostno pojasnjuje njihova starost, tako da ni treba raziskovati, ali ni morda nasilnost in negotovost časa podžigala njihove vneme. Ko se je povsem znočilo, je Jean Blaise predlagal, naj bi igrali v pritlični dvorani kako nedolžno igro. Elodija je prosila, da bi šli »srce lovit«, kar je cela družba sprejela. Po dekličinih navodilih je Filip Desmahis narisal s kredo sedem src na pohištvo, vrata in stene, to se pravi eno manj, kakor je bilo igralcev, zakaj tudi stari Brotteaux se je uslužno udeležil igre. Plesali so v krogu, pojoč »Pazi, La Tour« in na Elodijino znamenje je vsakdo tekel pokrit eno srce z roko. Gamelin, ki je bil raztresen in neroden, je našel že vsa srca pokrita, dati je moral zalog in sicer nožiček, ki ga je bil kupil za šest soldov na Saint-Germainskem semnju in s katerim je bil odrezal kruh za bedno mater. Začeli so znova in sedaj niso dobili srca po vrsti Blaise, Elodija, Brotteaux in Theveninova ter so oddali vsak svoj zalog: prstan, ročno torbico, v usnje vezano knjižico, zapestnico. Potem so bili zalogi izžrebani na Elo-dijinih kolenih in vsak je moral pokazati svoje družabne zmožnosti, da si je svoj zalog odkupil: aapeti kako pesem ali pa povedati nekaj stihov. Brotteaux je recitiral govor francoskega patrona iz prvega speva »Device Orlenske«: Je suis Denis et saint de mon metier, J’aime la Gaule... (Sem Dijoniz, svetnik po svojem zvanju, Ljubim Galijo...), Grajan Blaise, dasi manj načitan, je brez oklevanja deklamiral Richemondov odgovor: Monsieur le Saint, ce n’etait pas la peine D’abandonner le celeste domaine... (Gospod svetnik, res se ni izplačalo Pustiti rajski dom za ceno tako malo...) Staro in mlado je tedaj z naslado čitalo in zopet čitalo mojstrovino francoskega Ariosta;1 najresnejši možje so se smehljali, prebiraje ljubavne zgodbe Ivanke in Dunoisa, prigode Neže in Monrosea in podvige krila' tega osla. Vsi naobraženci so znali na izust krasna mesta te zabavne in filozofične pesnitve. Celo Evarist Gamelin, dasi strogega mišljenja, je recitiral, jemaje iz Elodijine-ga naročja svoj nožiček za šest fickov, s primemo gra« cijo Grisbourdonov prihod v pekel. Grajanka Theveni« nova je pela brez spremljevanja Ninino romanco »Quand le bien-aime reviendra« (Ko se moj dragi vrne). Desmahis je pel na melodijo »Faridondaine«* Quelques-uns prirent le cochon De ce bon Saint Antoine, Et, lui mettant un capuclion, lis en firent un moine. II n’en coutait que la fajon.. • (Nekateri so vzeli prašička ljubega svetega Antona ter mu oblekli kapuco, pa je bil menih. Stalo je samo, kar je bilo dela...) 1 Voltaire, avtor epa »La Pucelle«; op. prev. • Vesela popevka; op. prev. Etuska ieiev Moskovska »Ekonomičeskaja žizn< pi5e pod gornjim naslovom: dne 1. julija je bilo na vseh železnicah SSSR. vsega natovorjeno 48'790 vagonov ali 86-4% načrta, že dne 12. Julija je to število padlo za 400 vagonov. In tako pada to število dalje. Kazanska železnica ni natovorila 20%, severne železnice 21%, oktjabrska železnica je zaostala za 24%, murmanska za 56%, jekaterin-ska za 80%, zapadne železnice za 13%, severno-kavkaške za 13'4%. Ravno tako pada vsak dan število vagonov, ki bi morali biti natovorjeni s premogom. V prvi polovici mesec julija je bilo 125.000 vagonov premalo natovorjenih. Samo tri železnice so natovorile toliko blaga, kolikor bi ga morale po načrtu. Vsled tega neuspeha piše »Ekonomičeskaja žizn« v velikih črkah kot rezultat svojega operativnega poročila o stanju tranporta to-le: Raste število ne-natovorjenih vagonov, rastejo razne zlorabe in raste število pokvarjenih lokomotiv; pada pa delavska disciplina in pada delavnost. V uvodniku toži »Ekonomičeskaja žiznc, kako pada delo na železnicah: »1720 slučajev slabega dela lokomotiv v petih dneh, okoli 5000 pokvarjenih lokomotiv v polovici meseca, več ko 8000 v mesecu juniju. List poživlja centralni komite, da napravi z najbolj energičnimi odredbami red, da ne propade transport na železnicah. Osnovanje odelenja za uvoz sadja in zelenjave pri naši trgovinski agenciji na Dunaju Z ozirom na razmere, ki vladajo na dunajskem trgu 6adja in zelenjave (Naschmarkt), in radi nesolidnosti večine komisijonarjev, s katerimi so naši izvozniki mnogokrat izgubili precejšnjega denarja, je tamošnja naša trgovinska agencija smatrala za potrebno, da po možnosti osnuje svoje posebno odelenje ter s tem delo- To odelenje naj bi bilo istočasno tudi regulator, ki naj bi obveščal naše izvoznike o najprimernejši dobi, kdaj naj se pošilja blago na tamošnja tržišča (kajti večkrat so naši izvozniki, ker niso bili pravočasno obveščeni, pošiljali večje količine grozdja ali drugega svežega sadja na trg baš v trenutku, ko je bil trg natrpan s tem blagom. Zadnje dni se je ustanovila tvrdk# »Jugoimportc, ki bo delovala kot posebno odelenje imenovane naše trgovinske agencije za uvoz sadja in zelenjave in bo prevzemala naše blago v komisijsko prodajo. Naslov te trgovinske agencije na Dunaju je: Wien I., Seilerstatte 30. Gospodarske vesti X Naš izvoz v mesecu juniju. V mesecu juniju t. 1. izkazuje naš izvoz v primeri z majem zmanjšanje. Ravno tako je tudi letos v juniju naš izvoz manjši, kakor v juniju lanskega leta. Izvozili smo v juniju 1930 413.952 ton za 508 milj. Din, v maju 1930 414.765 ton za 542.6 milj.; v juniju lani 459.076 ton za 530.2 milj. Din). — Največ smo v juniju t. 1. izvozili sledečih predmetov: (v milj. Din; v okrepajih podatki a maj): pšenica 42-5 (341), koruza 52 3 (56-7), konoplja 101 (7-5), goveda 197 (231), prašiči 19 3 (16-9), drobnica 192 (60) sveže meso 8-9 (71), jajca 43-7 (65-8), stavbni les 1099 (117 9), drva 6-6 (41), hrast. žel. pragovi 155 (128), lesni izdelki 6 0 (7-1), baker 38 7 (40 0), cement 12 8 (119), rude In zemlja 397 (222), svinec 20 1(5 9) milj. Skupno je v prvi polovici leta znašal maš izvoz 2 4 milj. ton za 3362 4 milj. Din, v prvi polovici lani pa 2 2 milj. ton ra 29891 milj. Din. Po količini je torej izvoz narastel za 10-8%, po (Vrednosti pa za 125%. X Zakonski osnntek o davku na poslovni promet. V finančnem ministrstvu so dokončali osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet. Ta zakonski načrt so i7delali strokovnjaki V6eh ministrstev in bo sedaj predložen predsedniku vlade, da da svoj pristanek. X Pravilnik o vinskemu zakonu. V kratkem bo končan pravilnik k vinskemu zakonu. V tem pravilniku se bo posvetila posebna pažnja tistim vinskim trgovcem, ki bi se odtegnili plačilu takse s tem, da bi dajali neresnične izjave o zalogah vina. Posvetila se bo pozornost tudi sortiranju vina za izvoz, ne da bi bili proizvajalci oškodovani. X Zavarovanje obrtništva. Na sejah beograjske obrtniške zbornice, ki se bodo vršile 31. julija in prve dni prihodnjega meseca, se bo poleg tekočih vprašanj in vprašanj o pospeševanju obrtništva, razpravljalo tudi kot najvažnejši predmet in problem zavarovanje obrtnikov v vsej državi. Iz teh sej bodo poslali pozive tudi na druge obrtniške organizacije v državi, da tudi one s svoje strani napravijo korake v istem cilju. Beograjska obrtniška zbornica je že sama napravila »a merodajnih mestih potrebne korake v tej smeri in ji je bila tudi že obljubljena pomoč. Na sejah se bo razpravljalo vprašanje o graditvi obrtniških domov v središčih naše države, v prvi vrsti na banskih sedežih. X Opozorilo uvoznikom jabolk. Neki uvoznik sadja in sočivja na Nizozemskem želi zveze s solidnimi ln večjimi izvoznimi tvrdkami jabolk v Jugoslaviji. V slučaju, da ima kdo večjo količino jabolk za izvoz, namerava omenjeni uvoznik sam priti v našo državo. Zainteresirani naj se obrnejo na komercijelno-informativni odsek liavoda za pospeševanje zunanje trgovine. X Razstava usnja in obuval v Romuniji. Ro-(nunsko zunanje ministrstvo je obvestilo zunanje ministrstvo v Beogradu, da se vrši v Romu-piji od 1. septembra do 1. oktobra t. 1. mednarodna razstava kož in obuval. Romunske dr-Kavne železnice so odobrile za udeležence, kakor tudi za blago, 50 odstotkov popusta pri pre-,Vozu. X Insolvenea tržaške iitne tvrdke Mahni. Znana žitna tvrdka Mahnč je ustavila izplačila ln nudi svojim upnikom 40-odstotno poravnavo. Pasiva znašajo M—M milj. lir. Ljubljansko tržišče ni pri insolvenci prizadeto. X Slabe žitno kupčije r Argentini. Argentinski izvoz žita je padel v prvih petih mesecih J03Q od 8.358.000 na 1,390.000 ton. X Italijanska električna ekspanzivnost v Albaniji. »11 Sole« poroča, da se je v Rimu sestavila družba za električni promet v Albaniji (So-cieti Comunicazioni Elettriche Albanesi). To podjetje ima predvsem nainen, da v Albaniji zvrši telefonsko in brzojavno omrežje. X Grške gospodarske vesti. V Solunu je bil ustanovljen kartel trgovcev s kolonijalnim blagom, da se zavarujejo pred izgubami v trgovini s kavo. Kartel prične poslovati 1. marca 1931. — V Atenah se je ustanovila francosko-grška hipotekarna banka s francoskim kapitalom. Banka prične delovati v teku dveh ’ 'secev. — Zalitevkam bolgarske vlade, naj bi se pričela pogajanja za novo trgovsko pogodbo, grška vlada ni ugodila. — Od Katabate preko Graveno na Kozare in Tovarič v smeri Bitolja se namerava graditi ozkotirno progo, ki bi spojila Grčijo z južnimi predeli Jugoslavije. — Nov taksni zakon stopa v v veljavo, s 1. avgustom t. 1. X Moratorij Sofijske banke d. d. »Sofijska banka« (del. kap. 10 milijinov levov), ki je po lanskem polomu velefirme bratje Baldovi utrpela velike zgube, je zaprosila za otvoritev kon-kurznega poslovanja nat' njenim Imetjem. Sofijsko okrožno sodišče je banki dovolilo 6 mesečni moratorij. X Iz filmske industrije. Med zastopniki nem? ške in ameriške elektrotehnične in zvočno-film-ske industrije so se že od 19. junija vršila pogajanja, ki so bila sinoči v Parizu zaključena s podpisom sporazuma o uporabi patentnih pravic po vsem svetu. Po tem sporazumu bo Nemčija prodajala svoje aparate izključno v Nemčiji, v Gdansku, v Kleipenu, v Avstriji, na Madjar-skem, v Švici, na Češkoslovaškem, v Holandiji, v Holandski Indiji, na Danskem, na Švedskem, na Norveškem, na Finskem, v Jugoslaviji, Romuniji in Bolgariji. Aparati ameriške izdelave pa se bodo prodajali: v Zedinjenih državah, v Kanadi, v Novi Fundlandiji, v Novi Zelandiji, v Indiji in Rusiji. V vseh drugih državah se bodo smeli hkrati prodajati ameriški in nemški aparati. DOBAVE. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 400 komadov jeklenih vil in 3000 komadov jeklenih kovanih lopat. — Dne 8. avgusta 1.1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave spojnih vijakov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 24. Julija 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 24. jul. Amsterdam 22‘685, Berlin 13-45-13-48, Bruselj 7-8795, Budimpešta 9-8866, Curih 1095-90, Dunaj 7-9533-7-9833, London 274-31, Newyork 56-155—56-355, Pariz 221-83, Praga 167-18, Trst 294-28-296-28. Zagreb, 24. jul. Amsterdam 22"685 bi., Dunaj 795-33-798-33, Berlin 13-45-13-48, Bruselj 787-95 bi., Budimpešta 987-16-990 16, Milan 294-25—296-25, London 273-91—274-71, Newyork ček 56-155-56-355, Pariz 220-83-222-88, Praga 166-78—167-58, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 24. jul. Berlin 13-45—13-48, Dunaj 795-33—798-33, Curih 1094-40—1097-40, London 273 91—274-71, Newyork 56 1550-56-3550, Pariz 220-72—222-72, Praga 166 78—167-58, Varšava 631'92-634-92, Stockholm 15-1416-15-1816. Curih, 24. jul. Beograd 9-125, Pariz 20-245, London 25-0325, Newyork 514-35, Bruselj 71-92, Milan 26-945, Madrid 58-75, Amsterdam 207-01, Berlin 122-825, Dunaj 72-70, Sofija 3-73, Praga 15-255, Varšava 57-70, Budimpešta 90-215. i Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 24. jul. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88—89, voj. škoda ar. 441*25—441*75 (440, 440-50 441, 441-50, 442), voj. škoda kasa 441*25 do 441*75 (441-50), voj. škoda avgust 441-50 do 442-50, dec. 442-443 (442), 4% agr. obv. 54-50 do 55-50, 7% Bler. pos. 87-50-88 (87*75), 8% Bler. pos. 97-50—98, 7% pos. hipot. 86-75 d. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 905 do 910, Udružena 191—192, Ljublj. kred. 122 d. -Industrije : Sečerana Osijek 825—330, Trboveljska 405—407, Slavonija 200 d., Vevče 125 d. Beograd, 24. jul. 7% invest. pos. 92-25—92-75, 4% agrar. obv. 56—57, 7% pos. drž. Hipot. b. 89 25-89-75 (11.000 kom.), 7% Bler 90 (5000 dolarjev), 8% Bler 100-50 (10.000 dolarjev), 6% Begluške obv. 78 (10.000 kom.), Rdeči križ 54 50 do 56, Tobačne srečke 82—85, Loterijske srečke 8(! d., vojna škoda 454*75—455-50, ultimo avgusta 457 (550 kom.). Notacije naših posojil v inozemstvu. London, 24. jul. 7% Bler 87—87-75. New York, 24. jul. 8% Bler 97-97-50, 7% Bler 87-87-75, 7% drž. Hipot. b. 85-86. Žitna tržišč«. Tendenca na ljubljanskem tržišču fee 1 o čvrsta, zaključenih je bilo 10 vagonov pšenice. Novi Sad, 24. jul. Pšenica: nova 79/80 kg, baška 182-5-185, g. baška 185-187-5, baška, Tisa šlep 187-5-190, sremska 78 kg 172-5 do 177*5. — Oves: baški srem. 155—160. — Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 110—115. Koruza: baška, sremska 120—125, baška, sremska, ladja Dunav 125—127 5, baška, sremska, avgust 125—127-5, banatska 117*5—120, banatska, ladja Dunav, Bega 125—127-5. Moka: baška Og, OOg 810-320, št 2 280-290, št. 5 235^-245, Št. 6 172*5—182*5, št. 7 112*5-120, št. 8 95—100. — Otrobi:' baški, sremski, ban. 85—90. — Promet: pšenica 117 vagonov, oves 2 vagona, ječmen 4 vagone, koruza 86 vagonov, moka 19 vagonov, otrobi 36 vagonov. — Tendenca: trdna. Budimpešta, 24. julija. Tendenca mlačna, promet srednji. Pšenica: okt 19-80—2010 (19-88-19-89), marec 21-26—21-89 (21-67-21-68), maj 22*30—22*37. — Rž: 12*55—12*88 (1265 do 12*66), marec 13-91-13-99 (14). - Koruza: avg. 15*95-16-32 (16 08-16-12), trs. julij 1610, avg. 18*75. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna, zaključenih Je bilo 6 vagonov jelovih odpadkov in 1 vagon oglja. Speri Semifinalne tekme v Montevideu V nedeljo Jugoslavija : Uruguay v soboto Zedinjene države : Argentinija Montivideo 23. julija. Po zadnji kvalifikacijski tekmi Argentinija : Cile, kje.- je zmagala Argentinija s 3 : 1 (2 : 1), so priredile asociacija in finalisti v Montevideu svečan banket na čast državam, ki so izpadle. Banketu so prisostvovale reprezentance Belgije, Francije, Pa-guaya, Cile, Brazilije, Bolivije. Perua, Mehike, Romunije skupno z vsemi štirimi eemifinalisti. Govorniki so naglašali veliki pomen svetovnega prvenstva. Predstavniki premaganih so pri tej priliki čestitali zmagovalcem, želeč jim v nadaljnem tekmovanju obilo sreče. Z izjemo Francije, ki ostane do sobote, odpotujejo ostale reprezentance že v četrtek v svoje domovine. Po banketu se je žrebalo nasprotnike za se-mifinate, _ kar je vzbudilo splošno zanimanje. Žreb je izpadel v največje zadovoljstvo Južne Amerike: V soboto 26. julija Argentinija : Zed. države, v nedeljo 27. julija Urufuay : Jugoslavija. Severoamerikanci so imeli več sreče, dobili so za nasprotnika Argentinijo, ki ni v najboljši formi. Sele v zadnji tekmi je igralo moštvo v resnici dobro. Izid sobotne tekme je nejasen. Argentnija je tehnično boljša, predvsem ima sijajen napad. Njen nasprotnik operira predvsem z veliko hitrostjo, pri čemer uporablja fizično moč. Zedinjene države so v pogledu fizične sile nad močne vsem ostalim državam. Moštvo sestavljajo igralci-atleti, ki so v vseh delih izenačeni. Napad ne kombinira dosti, zato pa tembolje strelja. Defenzivna formacija je ena najmočnejših izmed vseh udeležencev. Argentinija je telesno mnogo slabša in nima preveč dobrih izgledov, posebno še, ker dovoljujejo vsi sodniki prekomerno ostro igro, kar bodo severnjaki sigurno izrahili. Rezultat bo vsekakor pičel: na eni strani se bo borila izvrstna napadalna vrsta Argentinije z nič slabšo obrambo Amerike, na drugi strani pa bo imela obramba Argentinije mnogo težav z robustnim nasprotnim napadom, ki strelja iz vsake pozicije. Srečala se bosta dva nasprotnika, ki gojita popolnoma različen sistem. Tukaj tehnično dovršene kombinacije, tam naravna sila, ki drvi s hitrostjo lavine. Praksa nam kaže, da navadno podleže tehnika ali pa je tehnika nasprotnika tako velika, da tudi hitrost ne pomaga in takrat je navadno visok rezultat. Računati pa moramo, da se vsi igralci že dodobra poznajo, znane so jim dobre in slabe strani nasprotnika, radi česar bo boj tembolj ogorčen. Zedinjenim državam dajemo večje šanse. Naš nasprotnik je dvakratni svetovni prvak Uruguay. V zadnjem nastopu so izločili vse stare »kanonedn postavili mlado moštvo, polno bojevitosti in častihlepja, da si tudi oni osvoje, oziroma obdrže prvenstvo. Dobro se zavedajo, da je za njimi vsa javnost in da bodo od strani gledalcev imeli vso podporo, katero more dati publika. To je vsekakor važen čini-telj, katerega je treba resno upoštevati. Glavna odlika Uruguaycev je izredna hitrost in bliskoviti start. Naše šanse izgledajo na prvi pogled minimalne. Stvar pa ni tako huda kot izgleda. Naša enajetorica je v kvalifikacijskih tekmah dobro prestala ognjeni krst. Videla je, da Jugo-amerikanci niso nepremagljivi, kar jim je dalo samozavest. Velik plus predstavlja tudi činje-nica, da Jugoslavija ne more zgubiti nič, do-čim lahko zgubi nasprotnik vse. Nastopili smo brez upa zmage, dosegli pa smo dva velika uspeha. Zavest, da nismo tako slabi in da nimamo kaj izgubiti, bo dala igralcem potrebno mirnost. V tehničnem pogledu imamo znaten plus, poleg izvrstnega napada, imamo sijajn. obrambo, ki je kot celota najboljša izmed vseh udeležencev. Edina slaba točka je srednji kri lec Stevakovič, kar zna imeti usodepolne posledice. Resume: Uruguay ima plua v hitrosti ir. startu, izredno bojevitost igralcev in pa doma čo publiko in igrišče. Minus: nervoznost radi mladosti igralcev in strah pred blamažo, ako izgube prvenstvo; tudi časopisne prognoze, ds ima Jugoslavija največ šans za naslov prvaka, bodo vplivale na igro. Jug<. lavi ja: plus v tehniki in rutini ter mirnosti, ker se zavedajo igralci svojega znanja, in ogromna zaslomba v zavesti, da gleda nan^e stari svet, kot na . edinega zastopnika Evrope v finalu. Minus: slab srednji krilec in nenaklonjena publika. Kdo bo zmagal? Odgovor je težak. Ako bodo naši igralci igrali s podvojeno silo in energijo, se jim ni bati ničesar. Vodila jih bo Častihlepnost, da ravno napram svetovnemu prvaku dosežejo čim častnejši rezultat. Bodimo optimisti: upajmo na našo zmago. Vederemo! Izid tekme Uruguay : Jugoslavija bo naj-brže tudi prinesel končnega prvaka. Tega mnenja so vsi južnoameriški listi, radi česar ie tekma določena kot glavna in se vrši v nedeljo. V torek 29. t. m. se odigra finale: prvi par premaganca iz semifinala za 8. in 4. mesto, drugi par zmagovalca semifinala za 1. in 2. mesto. Prvenstvo L. P. P. v bazenu Ilirije Danes ob 17. uri se začne prvi 'del prvenstva Dravske banovinev plavanju, skokih in water-polu za junijorje in senijorje. Tekmovanje se vrši v bazenu Ilirije. Zopet bo ogoiče-borba med starima rivaloma Ilirijo in Primorjem. Lani si je Ilirija prvič priborila naslov prvaka z veliko razliko točk. Letos je prvenstvo ločeno v juniorsko in seniorsko. V junk r-skem tekmovanju je siguren favorit Ilirija, do-čim ima Primorje večje šanse v seniorskem prvenstvu in to predvsem radi seniork, katerih Ilirija nima. Vrše se semifinalna tekmovanja v sledečih točkah: 1. juniorji 50 m prosto, 2. juniorke 100 m prosto, 8. seniorji 100 m hrbtno, 4. seniorke 100 m hrbtno, 5. seniorji 400 m prosto, 6. seniorke 200 m prsno, 7. juniorji 100 m hrbtno, 8. juniorke 100 m hrbtno. A. S. K. Primorje : I. S. S. K. Maribor V nedeljo se srečata v borbi za pokal J. N. S. moštvi »Primorja« in »Maribora«. Omenjeni moštvi igrata že dolgo vrsto let v slovenskem športu važno vlogo in tvorita z »Ilirijo« elito slovenskega nogometa. Posebno Maribor se je letos povspel do one višine, ki bi ga upravičevala za prvaka Slovjnije. A zgolj trenutna nerazpoloženost moštva v odločilni tekmi je bila kriva neuspehu. V tekmi z graškim »Sturmom«, pa je Maribor zopet pokazal 6vojo odlično formo. Primorje bo Mariboru vsekakor trd oreh. V kakšni formi se moštvo nahaja, nam ni znano, kajti Primorje že dolge mesece pavzira. Zato tudi ne moremo prerokovati, s kakšnimi izgledi sto na v boj. Tekme Maribora s Primorjem so bile vedno športna senzacija Maribora in tudi sedaj Mariborčani z napetostj i pričakujejo nedelje. Tekme za juniorski pokal S. K. Ilirije V Mariboru se teki m za pokal udeleže: Maribor, Železničar in Rapid. M. O. je Se izžrebal nasprotnike: 27. julija: Maribor : železničar« 3. avgusta: Maribor : Rapid 10. avgusta: Železničar s Rapid. Tekma se vrfii na prostoru prvoimenovahega kluba. Tekme vzbujajo v Mariboru svojevrstno športno senzacijo, posebno med mladino. Mag. St. 32943/29 rei. IX. Razpis Občinska uprava mesta Ljubljana razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za popravo opornih in ograjnih zidov, poti in ograj na ljubljanskem gradu. Navodila ln razpisni pripomočki se dobe v mestneth gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. v času uradnih ur od pondeljka, dne 28. julija 1930 naprej. Ponudbe je vložiti do dne 4. avgusta 1930 istotam. . Mestno načelstvo v Ljubljani dne 22. julija 1930 Mag, štev. 26195/30 ref. IX. Razp is Mestno načelstvo razpisuje * od Jafo naprave novega železo- I betonskega mosta Čez potok Gradaščico na Groharjevi cesti. Upravičenci morajo pod običajnimi pogoji vložiti ponudbe pri gradbi uradu, Šolski drevored 2/IL, do sobote, dne 26. julija 1930, do 11. ure dop. Vsi potrebni in razpisni obrazci in načrti se dobe oa 21. julija 1930 naprej med uradnimi urami pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 17. julija 1930 Zupanov namestnik: Dr. Zarnik 1. r. (Službene ob/ove Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 9683/1. Razglas. Na osnovi § 41., točka 4. »Zakona o banski upravi« in § 6. »Zakona o bolnicah« in z odo-brenjem ministrstva socialne politike in narodnega zdravja S. br. 10.327 od dne 10. julija 1930. se znižuje z dnem objave tega razglasa oskrbna taksa III. razreda 1. v splošni bolnici r Mariboru: od Din 32— na Din 30' —dnevno; 2. v bolnici za duševne bolezni Ljubljana* Studenec: od Din 25— na Din 22'— dnevno. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 19. julija 1930. Ban: Dušan Sernec s. r. 2064/30, 2070/30, 2077/30, gtev. E. r. 729/30, 1894/30, 2028/30, 2049/30, 2050/30, 2054/30, 2055/30, 2056/30, 2057/30, 2059/30, 2060/30, 2062/30, 2063/30, 2065/30, 2066/30, 2067/30, 2068/30, 2072/30, 2073/30, 2075/30, 2076/30, 2078/30, 2079/30. Razglas. Pio § 60- zakona z dne 26. oktobra 1887., k ran j. dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., je postavila podpisana komisija Pokorna Ivana kot komisarja za agrarne operacije I. v Ljubljani, da se izvrše nastopne agrarne operacije: 1.) uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 113 ik. o. Selca ter pare. št. 623 k. o. Selca, sodni okraj škofjeloški; 2.) nadrobna delitev skupnega sveta in sicer pare. št. 2512/65, vpisane pod vi. št. 165 k. o. Gor. Orehovica, ter pare. št. 2512/72, vpisa-nen pod vi. št. 710 iste k. o., sodni okraj novomeški; 3.) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 67 k. o. Danje, sodni okraj škofjeloški; 4.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 87 k. o. Hribe, sodni okraj kamniški; 5.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 142 k. o. Toplice, sodni okraj novomeški; 6.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod št. 128 k. o. Poljane, sodni okraj novomeški; 7.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod št. 93 k. o. Vrh, sodni okraj no-kočevski; 8.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 132 k. o. Babna gora, sodni okraj vrhniški; 9.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 539 k. o. Bistrica, sodni okraj mokronožki; 10.) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 92 k. o. Ponovavas, sodni okraj ljubljanski; 11.) ureditev užitnih In gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 42 k. o. Ilovagora, sodni okraj ljubljanski; 12.) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 90 -k. o. Borovec, sodni okraj kočevski; 13.) nadrobna delitev skupnega svc'.a, M je vpisan pod vi. št. 92, 238 in 458 k. o. Preserje, BOdni okraj vrhniški; 14.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki Je vpisan pod vi. 5t. 227 k. o. Goveji dol, sodni okraj radeški; 15.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št 258 k. o. Tržišče, sodni okraj mokronoški; 16.) nadrobna delitav skupnega sveta, ki Je vpisan pod vi. št. 605 k. o. St. Rupert, sodni okraj mokronoški; 17.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 275 k. o. Trebelno, sodni okraj mokronoški; 18.) nadrobna delitev skupnega sveta ln ureditev užitnih in gospodarskih pravic na kupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 84 in 35 k. o. Borovec, sodni okraj kočevski; 19.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 58 k. o. Velika Loka, sodni okraj trebnjiški; 20.) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki Je vpisan pod vi. št 78, 81, 82, 84, 88 in 145 k. o. Sv. Križ, sodni okraj škofjeloški; 21.) ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupne* svetu, ki je vpisan pod vi. št. 79 k. o. Sv. Križ, sodni okraj škofjeloški; 22.) nadrobna delitev skupnega sveta, in sicer parcele St. 696/1, vpisane pod vi. St. 55 k. o. Danje, in parcele št. 1053/1, vpisane v vi. St. 37 in 38 k. o. Danje, sodni olkraj škofjeloški; 23.) nadrobna delitev skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. štev. 24, 25, 26 in 27 k. o. Sopotnica, sodni okraj SkofjeloSki; 24.) ureditev užitkov in uprave na skupnem svetu, ki je vpisan pod vL 56 k. o. Borovec, sodni okraj kočevski; 5 25.) ureditev užitnih in nravnih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 110 k. o. Dobrava pri Kropi, sodni okraj radovljiški; r 20.) ureditev užitnih in gosp darskih pravic na skupnem svetu, in sicer paro. St. 221, vknji-žene v vi. št. 10, 30, 31 in 32 k. o. Sorica, sodni okraj škofjeloški; Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., gilede pristojnosti oblastev po neposredno aili posredno udeležnih strankah, kakor tudi glede izjav, ki, jih te odd;*jo, ' ” t >* ravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zavez-nosti pravnih naslednikov, da morajo pripoj-znati pravni položaj, ki je ustvarjen zaradi izvršitve teh agrarnih oppirrvj. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 5. junija 1930. , „ Banov pomočnik kot predsednik: Dr. Pirkmajer 1. r. Stev. E. r. 1438/30, 2058/30, 2069/30, 2074/30. Razglas/ Po § 65. zakona z dne 26. maja11090., štaj. dež. zak. St. 44., je postavila podpisana komisija dr. Maršiča Roberta kot komisarja za agrarne operacije II. v Ljubljani, da se izvrše nastopne agrarne operaoije: 1. nadrobna delitev skupnega sveta Oziroma uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 211 in 281 k. o. Rače, sodni okraj mariborski; 2. ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 10 k. o. Vuzenica, sodni okraj marenberški; 3. nadrobna delitev skupnega sveta in uredba na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 181 in 238 k. o. Radenci, sodni okraj gornjeradgon-ski; 4. ureditev užitnih in upravnih; pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 84, 85 in 324 k. o. Hrastje-Mota, sodni okraj gornje? radgonski. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44 glede pristojnosti oiblastev, potem neposredno in posredno deležnih strank, kakor tudi glede izjav, ki jih te oddajo, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve teh agrarnih operacij. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 5. junija 1930. Banov pomočnik kot predsednik: dr. Pirkmajer 1, r. VI. No. 16306. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od dne 22. junija do dne 30. junija 19S0. Sre* o_ t*. |M O ® d o ••a* S* Skupina tifuznih bolezni. Brežice Celje . Kamnik Konjice Laško , Litija . Logatec Ljubljana (srez)' , Ljubljana (mesto) Maribor desni breg , Maribor (mesto) Murska Sobota. Prevalje . . , Radovljica . . » i • • ■ • • ■ • it« *•*• « ■ » ■ • * • * i * i • • • ■ • ■ Skupaj 19 8 Skriatinka. — Scarlatina. Brežice . • . . . Celje . . .i h a ■ Celje (mesto) « • • Kamnik Kranj . Kočevje Krško . Laško . Litija . Logatec • • t fl • I • ■ I 1 • ■ • • ■ • a • jul m. a • • t t • • ■ * • LiubUana (srez)' . • Ljubljana (mesto) , Ljutomer. . . . , Maribor desni breg . Maribor levi breg , Maribor (mesto), , Murska Sobota ■ « Prevalj«. . , . , Ptuj "(mesto) * ! ! Radovljica . • > Šmarje pri Jelšah . Skupaj 8 2 15 8 7 12 2 18 4 11 5 1 17 2 6 2 2 . 7 124 28 20 21 124 Sr es m 1 O Na novo 1 oboleli I d •••••» 1 — — — 1 Kamnik 1 —■ — i— 1 Kranj «*.•«. 3 2 — — 5 Kočevja 2 — — — 2 Krško . t i t • ■ ? 2 — — — 2 Laško ,(■■■■» 1 — 1 — — Litija ' > i • • t a > 1 — — — 1 Logatec . r « ■ ■ , 4 — — — 4 Ljubljana (srez) , , , 11 — 5 — 6 Ljubljana (mesto) ■ . 2 3 1 — 4 Maribor levi breg , ■ ■ 1 1 — — 2 Maribor (mesto) r ■ » 4 1 - 2 — 3 Novo mesto 1 2 1 — 2 Prevalje . . . , i , 1 — — — 1 Radovljica . • t • > 1 — 1 — — Slovenjgradeo . . , . 16 3 3 — 15 Šmarje pri Jelšah . • . 5 1 2 ~~ 4 Skupaj . 64 16 21 - 58 Nalezljivo vnetje možganov •— Meningitis cerebrospinalis Celje (mesto) .... opic 1 lemi ca. 1 Maribor levi breg . « . — l — — 1 Skupaj . 1 1 — — 2 Dremavica. — Encephalitis lethargica. Gornjigrad ..... 1 ... 1 Skupaj . Dušljivi kašelj. - -P 1 1 -1 -ertussis. 1 Brežice ■ * , , , > 8 11 — — 19 Celje , § g ■ ■ n f 2 — — 2 Kranj ( • ■ , , . . 24 13 2 35 Skupaj . 32 26 2 — 56 Sen. — Ery Brežice ...... sipe 1 las. 1 Celje (mesto) . ■ , . — l — — 1 Dolnja Lendava , < > 1 — 1 — — Krško .... ■ ■ i 1 — 1 — — Ljubljana (srez) . , , 1 1 — — 2 Ljubljana (mesto) • , 1 — — — 1 Ljutomer — 1 — — 1 Maribor levi breg . ■ , — 1 1 — — Maribor (mesto) , , » — 1 — i — Novo mesto , , , • . 3 — 3 — — Prevalje 1 — 1 — — | Skupaj . 9 5 8 i 6 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Celje . i . . , . 1 — — 1 | Skupaj . 1 - — — 1 Vranični prisad. Anthrax. Krško ttat... 1 _ 1 Ptuj. i | | i,< • . — 3 2 — 1 Skupaj . 1 3 2 — 2 Ljubljana, 6. julija 1930. Po odredbi bana: Zdravstveni inšpektor: Dr. Mayer. i......m « » > ; •' * , v j ' ,,, " i i Razglasi sodišč in sodnih oblastev E IX 2590/30-7. 1730 Dražben! oklic. Dne 2 2. septembra 1930. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Digoše, vi. št. 514. Cenilna vrednost: 20.000 Din; najmanjši ponudek: 13.333-34 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravi nal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega eoišča v Mariboru. '■ '4 Skrajno sodišče r Mariboru, dne 13. julija 1980. , Vpisi v trgovinski register. I. V pisali sta se nastopal flrmlt 358. Sedež: Celje. Dan vpisa: 16. julija 1930. Besedilo: Tovarna za predelavo železa in žice A. Urabič in drug, Celje. Obratni predmet: tovarniška predelava železa in žice. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. julija 1930. Družabniki: Urabič Alojz in Rischner Ivan, oba trgovca v Celju. Za namestovanje upravičen: vsak družabnik samostojno. Podpis firme: Firmo podpisuje vsak družabnik samostojno tako, da postavlja pod njeno od kogarkoli pisano, natisnjeno ali s , štampiljo pdtisnjeno besedilo Svojeročno svoj podpis. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 16. julija 1930. Firm 179/30 Rg A. III. 103/2. * 359. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 18. julija 1930. " ' lu »Karton«, družba z o. z. Obratni predmet: obratovanje kartonaže, knjigoveznice in galanterijske delavnice, izdelovanje vsakovrstnih, v navedene stroke spadajočih izdelkov, pa tudi šolskih, pisarniških in gospodarskih potrebščin. Nakup surovin in drugih, za obratovanje potrebnih predmetov in strojev. Prodaja lastnih in tujih izdelkov odnosno v komisijo prevzetih predmetov. Družbena pogodba z dne 24. junija 1930. opr. št. 8941. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev. Poslovodje: Bahovec Ivan, trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 20,in ^—oa Alojzij, Ljubljana, Florjanska ulica št. 21. Za name./.vvar.Je upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana ali s štampiljko natisnjena, podpisujeta kolektivno po dva poslovodji na ta način, da pristavita pod besedili) t- ročno zna- menje. — Postavljeni prokurist podpisuje skupno z enim poslovodjo kolektivno, vendar s prokuro označujočim pristavkom. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 11. julija 1930. Firm 1175/30 Rg C IV 185/1. II. Vpisali so se dodatki in iz« membe pri nastopni firmii 360. Sedež: Ljubno. Dan vpisa: 16. julija 1930. Besedilo: Franc Ks. Petek. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Izbriše se dosedanji imetnik firme Franc Petek. Vpiše se kot imetnica firme: Justa Petek, trgovka v Ljubnem. Okrožno kot trgovsko sodišče t Celju, dne 16. julija 1930. Firm 168/30 Rg A. 27/14. Razne objave 1738 Objava. Izgubil sem odpustnici V. razreda VI. deške osnovne šole v Ljubljani VII iz leta 1912. in odpustnico obrtno-nadaljevalne šole iste šole iz leta 1914. na ime: Klein-dienst France, rodom iz Brezij (Gor.) Proglašam jih ja neveljavni. Kleindienst France t s. r. Br. 335 1737 Objava, Ukradeni sta železniški legitimaciji štev. 170.734 na ime Josip Bohinec, šolski upravitelj, in štev. 246.840 na ime Vera Bohinc, hčerka šolskega upravitelja. Proglašata se za neveljavnL Brežice, 15. julija 1930. Josip Bohinc, šolski upravitelj,; Objava. Izgubil sem orojžni list za svojo lovsko puško dvocevko, ki je pri kr. sreskem načelniku vSlovenjgradcuvpisan pod St. 290/6342 od 15. decembra 1928. Proglašam ga za neveljavnega. šavc Juri, posestnik v Šmiklavžu pri Slovenjgradcu. Knjige, časopise, lepake, uradne tiskovine, brošure in drugo izvršuje solidno TISKARNA MERKUR Ljubljana, Gregorčičeva 25 Lastna knjigoveznica — Itdaia tiskarna »Merkur«, Gregoričeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MlChilek. :«Jj Urednik Jane« Debevec. *■ Za inseratnl del odgovarja Avgust Koiman. — Vat t Ljubljani