Öt. 44. V Gorici, v torok dn<* 2. junija 1903. Letnik V. l/.li:ij;i vs.V H'k in Mulioto öl» II. hi i |in'il|H)l. /.vi'i'it. SljiiM' |io |iosli |ircjt'iii;iii ;ili v (»oiin h;i tlmn |Kisil|:iii ct'loli'lno H '\, pullrlno \ K in ('¦clrtifliio '.'. K. l'roil.-ij.-i si' v (Jorici v Lo- li;ik;irii;in Srliwar/. v Šulskih uliciih. .1 f I I c VH i l /. v Nunskili ii11«-.-(.11 in !<<•• It ;i n n;i VtTiliji'vt'iu lekalis^u |»o K vin. GORICA (\immtiio i/ravni*tvo hi» i liaIi;ijata v «Narodni tiskarn;», iihca Vi'lturini h. At. 9 liopise jr nasloviti na ur»*iJiiiS?vo, ofjlas«* in naročnnio pa na upravnišlvo »(jurist-«. Üplam se računijo po pi-tit- vrstali in »i(tjr ak>» »•• tiskajo lkrat p<> i2 V!!! 2-krat j.o 10 vin.. 3-krat p«> H vin. \i:o «»' vi'ckrat tiskajo. raču- Iiljo Mi- po po^dilbi. IzdajalHj in odgovonii »"«''''lik Josip Marušic.. Ti-ka „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruAie). Za brate Hrvate! hoüodki. ki so M' iii'(|;i\ no vr šili n;i !lrv;il>ki'in in ki >e dano niso popolno koiicani. razhinili so hralski hivahki narud nc |c v ha- iiovini. ;ini|i;ik hull v sosediijih i\^' /el ah in cflu Y A11 icii ki. Xaiaviio ' jr. d;i Slovciici kol najhli/ii Iit;iIi<- ' j .i .i .i | llrvalov. oziroina kni Hi n;irud / I ijllll I. IM' lliol'i'li M i 1)111 Till it j | in | i|'c/ fiiliii. ko M' jini kralijo n;in»diic |»r;i\ ice in M' Ijudr! \ o >\\\ do j;i \ - no;.: a odpoia. \' '| rslu. v Ljiililj;ini. \ (icljii so Slovciici n;i ja \ nili -ho- dili i/i'i'i/il' - vojc mh'iiIjc s li|n' 'inii hrali llrviili |cr >\ ojc t»L!or(-ciijc n;n! kl>c|ijcin u-lavc m z;tkoii;i. ki M' -in . doiiiuvini lirahnh hrval.-kih jnnakov. >l;ii(id;i\ inh ln';iiiitcljiiv Av- stnjc in \ linliijočc hi-c, Irdinh >ic- hrov. ki so /adr/avali na\alc kru- te^a Turk,i ii.-i kr-čan-kc dr/aw. I lull LlOl'lAkl >lo\ t'NCI I]C Sllil Ml |() /aostali v lako va/ncin trcuolkii. v iako poinenljivi zade\i. marvcč ino- ranio pozahivši doiiiači pivpir dati vsaj izraza -vujiiu ciiloin. ko nain ni iiioiioOc. da hi hratom \n>- inauali dnijjacc. \ to >vriio sklicujc piitlpi-aini iuijslarcj-c slovcn>ku politit'isu dru- štvu na (ioiiskciii. ki raztc/a >\oj»1 dclovanjc po v>i dc/c|i. i/rcdcn javen občni zbor na dan /. j'linja ol) •'»• iin popoldnc na d\t)ii-cc ..Kmctij>kc zadi'iiuc" \ ^1. I'f'lru pn (iorici. /a -lučaj >la !»c-a vrciiicna pa \ pnllit'iic pro-it-ir i-1*' zadni^c. I\it sc jc nadejali. da lio udc- Iczlia vscslraiiska in iiiiitttuo>lt»viliia. liicni podpisano dru>!vt». da hi hilo iiiiit'^liio, ako sc oli isli pi'iliki onic- injo tudi iickalcrc domacc /adc\(\ (» kalcrih ni ra/ličnc^a iiiisljcnja mcd Jiaiodoni. Zato jc doloalo olu'iicimi zhoru naslcdnji diicvni rtMJ : I. Do,LM)dki na I lr\ aškcin ; 'J. Slovciisko vsciičiliščc; .'i. Srcdnjc in Ijndskr sol»1 v Cionci: •'»•. (i. kr. kmclijska drnxha \ (iorici. \' smislii ij Ik zakona z due l;>- hoy. IS!»", o dnišl\ ih. sc sincjo lidrk'zili razpravr o navcdcnili prcd- iiiclih drii^l veniki in vahlj'Mii holc pl'l dlllrl \ CIH'III pl"Ct|>Cl||||-| \ l|. (|j -i- jmi po iiiozno-li dojMi-ljcjo vahila lia oscho. V (> o r i c i, 1. junijn ! '.K).'{. I >ri i -1 \ t > „Sloiiii". Manifest jugoslovanskih po- slancev za brate Hrvate. llrvht.-ki in slovennki poslunci i/. Daliintfij»*. l-tr«1 in Tr>ta, katcri *<> bili zatlnjf tlni nu I)iiiimju. ixtliili so «leiJeci uiatiilcst: ,.N«*k'ii'ko tcilnov As nil^raviijo si- v kruljcvini Hrvnlski in Slnvuniji rt'^ni tlti^'otlki. V/iif!iiiiljivc tltMiiun-triu'ije. ki *ilfJ in prc^la^enjc na^le soillic : vsc to si je osvojilo pozornnst naj>irAe javnosti. Na- lavnn jc. iia so ti (Jo^udki pri surojnkih. pri daliiiaür^kih in istrskih llrvatih in Slovcncili dos-'u'li najZivahiicjAi odrnev. \'t-sti c ul»iliti, mnu^ostcvilnih ranj«'nih in zaprtiti. provzrDČili' ho v narodu naj- vcä' ra/.l'iirji'iij»'. Vst-h Ich duLi'idkov in so-t'ltno vslcd ih'jxtva. da je od nvtcntn'ru' slrani doš!o zatrdilt), da ^il»anj<* vkljub n»n\\ sodbi prav niO nc pimchuJH, srimtritli so hr- val-iki po-ilain'i i/. Dalmarije. Utre in Trsta /a ^vuJl> dolinost povzdigniti svoje k'lasnvt* v prilcu' svojini sorojakom. Ta rut tiol/nosti st* pnjavlja toliko močncji'. ker je znano. da j'1 posrednvanje na- rodnt'^'a /astopa v llrvatski in Slavoniji vslctl tamosnjih raznu»r skoraj ihmiio^oc'O. Najprrj sc jc ^'''"iiilo. naprositi N'joi,'. Vclii. rcsarja in kralja Kranii Josipa v posclmi avdijcnri za posredovanje pröti prolivanju krvi in post'tmo šc prositi za pomiloščcnjc onih, ki so nili po na^li sodbi olisojeni na smrt. Po/.iv na po- sainične hrvatskc ilalmatinske deželno- zliorskc in državnozborsko poslann\ kakor tudi na hrvatsko in slovensko poslanre Trsta in Istrc, naj odpotujejo na Dnnaj, bil je splošno sprejet Tekom troh dni zbrali so se na Dunaju vsi poslanci razun nekatorih, ki so bili zadržani. Naprošena avdijenca ni bila ilo- voljcna, in sicer na predlog avstrijske^a niinistcrskega predsodnika, iz državno- pravnili oljzirov do dnJt,'f državno po- lovicc. : Hrvatsko slov. odposlanwtvo sf pa ! vsfjf'dno z zadovolj^tvorn vrača v do- mov/Mo. kcr si jp svestn, da jf v trcnotku narodnrya žalovanja storilo svojs» naj- nrjru'j-o di'lznost in ker popolnrirna upravič^no pričakujf, iJa njib prizadevanja nf bodo brczuspf.šna. Odločni korak zastopnikov trch dcžcl. poscbnsi pa korporativno potovanjf* vdikf vet-in»* c^N-^a df-žclno^a zbora k vladarju, jf pojav, ki n«1 more ostati brfz upliva ni, sodbo o vzrokih in rainosti k'ibanja C-'Tavno porocila o do^odkih ne so- '.'lašrtjo. vpndar jp Tetovo, da vlada v HrvHtski in Slavoniji vflika nezadovoljno^t. ki so j»1 nw mnoijih krajih pojavila v tako hudih rnanilestacijah, da vojskina sila v dežtMi ni zadostovala za potlacenje ne- m'rov in so <»p mnraK5 rekvirirati c'PtP iz Avstrijp in Ogrsk". Ce\6 uradne vesii potrjajo. da sp brzojavni drogi nasilno podirHJo. brzojavn? žiee tržejo. ž^lpzni^kp šinf od«tranjujpjn, da sp prebivalstvo pola^eH uradnib ospb, razorožnje orož- nikp. poAkodujp uradna poslopja. da so st* vr^ili po va«ph in zagreb^kih ulicah pravi boji z oborožpno silo. Slpdnjic ip ludi brpzdvomno gotovo • in uradni krogi v ZagrPbu sami priznavajo, : da je v več okrhjih došlo do prelivanja i krvi, da jp hi'o obitih v ZaprPšiča. Ka- linovacu in Kužinalo, da jp bila v dveh mostib in v treb okrajih proglašena naßla sodba. ! Nasproti takemu položaju ostajajo brpzvspešni vai poskusi. da bi sp gibanje nmalovazpvalo in prikazovalo kakor po- . vsem lokalno. Ako bi bilo to res. potpm no bi hilo trcba zaustavljati brzojavke, . krsiti pisemsko tajnost in postavljati vo- . jaške kordono v to, da sp svetu preprpei . izvpdcti popolno in vso rp?nico. Takim po;avom morajo brpzdvomno i biti v podla^o tPžki povodi. CmPtno u- prizorjena aqitacija nikakor np bi niogla izzvati takega plampna, pospbno pa med kmeti. ki so povsod najkonservativnpji plpinent. — 0 razmerah v llrvat^ki in Slavoniji jp inostranstvo žalibog slabo podučeno". Manifest govori potem o krivicah. ki se godp na Hrvatskpm z ozirom na volilno pravico in na volitve. o zatiranju neodvisnega časopisja. občinske avtono- mije in sploh o kršenju vscga avtonom- net,'a življonja. o gospodarskom propa- danju Hrvatskc in iz-elj»'vanju, ki jp tcmu posledica, o kräenju pravic, ki so Hrvatski zagotovljpne v nt.godbi, o pro- tizakonitern usiljpvanju madjarskega arad- nf'K'a jpzika in rnadjarske za.stavt* in o kršpnju svobode zborovanja in shajanja ter zakljuOujp. „Iz navedone^a vsakdo spozna, da gibanjp v Hrvatski in Slavoniji nikakor ni prevratne nravi in tudi ne izbruh narodnpga sovraštva. Hrvatska zabteva po svojih zastopnikih in svojpm časo- pisju :poAtovanjp pravic zagotovljpnih po obojestranskib pogodbah, kakor tudi, da sp jpj ne kršijo v ostalem svptu ve- Ijavne državljanske in ustane pravice. Tožak je spdanji položaj hrvatskega naroda: aii v očigled simpatijam. katere je vzbudilo trpljenje naših bratov za pravično sivar po vsem svetu, ne zgub- ljamo apanja — osobito po zaslugi no- vinstva. in to ne le slovanskega ampak tudi tajejezičnega. izlasti nem^kega in italijanskega, ki je, pustivši na strani. na- rodni antagonizem. nastopilo nam v prilog. Hrvatje ne pozabijo tega nikdar, kakor tudi ne druzih dokazov bratskega sn^utja. ki jim je prihajalo od slovanske «Irani, posebno pa od krvnih bratov, Slovencev in Srbov. Dal Bog, da bi nas tndi v bodoče vsako reano narodno vprašanje našlo tako zjedinjene in pripravljene v pomoö, da bomo bratski pomagali eden drugemu! Zadnji dogodki so gotovo pripomo- gli k temu, da se razpršijo predsodki, raz.^irjpni o hrvatskpm naroda. Hrvatski narod, ki jp tako zaslužen za civilizacijo, ki je s'krvjo svojih najboljih sinov bra- nil kulturo pred opetovanimi navali bar- barizma — sedaj boljp poznavan in pra- vičneje sojen — si gotovo tadi nadalje ohrani simpatije civiliziranega svpta. ka- kor najmočnejega zaveznika za dosezanje narodnega idejala. Se zborovanja v binkoštnem tednu 1903. Predsednik dr. Pero Čingrija, dal- matinski deželnozborski poslanpc: dr. Rok Arneri, dalmatinski deželnozborski po- slanec; Josip Bakota, dalmatinski dežel- nozborski poslanec; Juraj Biankini, dalm. dež. in drž. poslanec; Manfred Borelli LISTKK. Kafco je stoinik Lazarič t jeseni 1813. Istro osTobodiL (Spisal Al. Al i liaclj .¦ v.) »Mis 6i>i bit' 0-.C Avbtrija /a vso!t V o il n i k. ^Koiicc.) Kakor elektrika je prešinila vest njegove stare prijatelje in rojake, da se bliža Lazarič na čelu avstrijske čete. Ko 86 je približal vasi Boljun, so mu prišli prebivalci nasproti z vihrajočimi zasta- vami in pozdravljali so ga z zvonenjem. Ko se je ustavil v noči od 3. na 4, sept. na hribu sv. Trojice, pri Cerovljah — današnji železniški postaji, — je doälo več stotin kmetov iz bližnjih vasi, da se postavijo pod njegovo poveljnižtvo; mnogo izmed njih jih je bilo oboroženih le a kmetijskim orodjem: cepci, sekirami, ko- sami in le malo jih je imelo slabe Iovske pužke na kremen-kamen. Tudi 150 Oto- öanov je doälo iz sovražnega tabora k Lazaricu, katorih pa, žal, jih ni bilo mo- goče tedaj uporabiti, kor bi bili v svojih francoskih unilormah lehko napravili zmesnjavo. Ökoz vso noč so zvonili po sosednih krajih in bili plat zvona k vihri, na velik strali sovražniku, ki je menil, da stoji že vsa dežela v orožju proti njpmu. V jutro 4. so se prikazala francosko- italijanska krdela, menda 1.000 mož. Lazaric je postavil večidel kmetov. med katerinii je bilo nekaj prav izku^enih ' mož, na obe svoji krili; njegov častnik, na čelu ostalih vojakov in malega od- delka kmetov, je stopal previdno iz vasi , Cerovlje, med tem ko se je zagnal Lazarie sam z vso svojo obilo konjico, (!) celih sedem mož jako, naravnost v sovražnika. Presenečenje se je posrečilo. Naprej poslani novinci, italijanskega lahkega ba- talijona, se niso uatavljali; Lazariöevi se- ljaki, po vspehu osrceni, so drli za so- vražnikom ki se je zbiral na prvi višavi gore lindarske, ter ga tako dolgo s stre- Ijanjem in dolgim orožjem nadlegovali, dokler se ni umuknil nazaj proti Pazinu. Zdaj so prihitele trume seljakov, ki so do takrat gledali z veliko radovednostjo, kak vspeh bo imela borba, na bojišče, ter so drli z neznanim krikom in vikom za sovražniki, tako, da so ti v zmešnjavi dva svoja topa ostavili na bojišču, med tem ko so jim vzeli tretjega, katerega so hoteli ravno na ngodnem kraju postaviti, naglo prijaliajoci huzarji kar v diru. Ker se je Lazaricu posreOilo trumo seljakov poslati po bližji poti naprej. se je znašel sovražnik, potem ko je zgubil nad 40 mrtvih in ranjenih — cesarski so imeli lo (> ranjenih — naenkrat obkoljenega, ter se je dal ujeti na milost in nemilost. Lazarie je obhajal 9voj uhod v Pazin, kateri je vzel v imenu cesarja avstrijskega v posest, ter je takoj odstavil francosko- laška oblastva, nadomestivši jih zaöasno s cesarskim oskrbništvom. Ko je odpeljal r>. in 6. svoje ujetnike, 3 štabne, 2G nad- Oastnikov z 900 mož na Reko, se je podal, dobivši tarn 120 mož pojačenja, vnovič na pot ter je zasedel Pulj 11. sept. Ali francoska posadka je že preje pobegnila po rnorju v Trst, ostavivSi v Pulju 57 topov. Lazaric pu si osvoji še istega dne utrjen Buset, 12. pa je že atal pred Ko- prom ter ga je prisilil, podpiran od ene angleske redne ladje in ene fregate Fre- mantleve, k predaji in je zasedel višavje okoli Trsta še isti večer. Ni-li to zares praveata naglica, da je on s svojim malim ^letečim krdelcem" v teka 10 dni in na čelu najprej 55, potem 120 mož premagal sovražno trumo 1000 mož in jo zajel, tri utrjene kraje vzel ter zaplenil 67 topov in obilno strelne zaloge ter je vso Istro, izvzemši Trst, očistil sovražnika ?! — Lazarie je dobil za ta odločni, pogumapolni ein, križ Marije Terezije, ter si je zvolil, povišan z istim v plemstvo, svoj pridevek: Lazarie Josip pl. Lindarski, ker mu je ta hrib pomagal k odlikovanju. Seljaki iz okolice pa so dali napraviti pred frančiškansko cerkvijo v Pazinu spomenik, katerega so zagradili s krogljami, katere so vzeli Francozom. Kadi njegovih vojaških nadarjenosti, ^pravi „Haudegen" je bil), je pozneje tudi v miroem času avanciral ter bil upokojen kakor polkovnik, bivajoč pri svojih istrskih rojakih ali pa na bližnji, Hrvatom zdaj po krivici vzeti, Reki. V letu 1848. je kot polkovnik v pokoju ži- grol Vransk", elen gosposke zborniee; l,ovro Borčie, dalm. dež. in dri. poslanec; Burija groi Caboga, c. in kr. komornik in d»lm. dež. poslanee; Juraj Caric, dalin. dež. poslanec; dr. Juraj Kerri, dalm. dri poalanei:; Ivan Goriup, tržaski dež. po slanec; dr. Edvard Grgie, dalm. dež. po- slanee; dr. Viko Ivčevic, dalm. deželni glavar in dr/. poslanee ; dr. Niko Katnk, dalm. dež. poslanec; dr. Peter Klaiii, dalm. dež. in drž. poslanec; Božo Korlaet, dalm. dož. pnslanec; dr. Wan Majstrovic, dalm. dp/., poslanec: dr. Ivan Marovic, dalm. dež. poslanee: Vicko Milk-, dalm. dežel. poslanoc; Josip R. Perk, dalm. dež. in dr?.. poslanoe; Ivo Prodan, dalm de?.el. poslanoo: A) on Radir, dalm. dež. posla- nee; Marko Hadimiri, dalm. dež poslanec; Nikola Kibičir, dalm. dež. poslanec; dr. I'olor Ku/.evir. dalm. dež poslanpc; dr. utokar Hybai1. tržaski del poslanpc; dr. Josip Smodlaka, dalm. dež. poslanec; Vje- koslav Spinčk-, istrski do2. in drž. po- slanoc; dr. Ivan Stambuk, dalm. dež po- slamv: dr. Dinko Trinajstk. istrski dež. poslanoc; dr. Anton Trumbk, dalm. dež. poslanec; dr. A. Verona, dalm. dež. po- slanec Anton vitez Vukovk, Vučidolski, aalm. drž. poslanec; dr. Josip Zatlron, dalm, dež. poslanec. D opisi. Iz Ko/ane, dne 24. maja. Izv. dop. (X aše občinske volitve.) i^KonrtO Dokazali smo, da je vladala pri predpri- pravah za volitve in pri volitvi sami z a k on i t o s t in ta je identična a p o- 5 t e n o s t j o. Mogoče, da se je v kakej malenkoati nehote kršilo kako formal- nost, temu se pri tako vibarnej volitvi, kakoräna je bila naša, skoro ni ogniti; a istina je, da si je Župan pred in i *d volitvijo najskrbnejše prizadeval vse tako uravnati in dovršiti, da bi do pičice od- govarjalo občinskemu volilniku. V komi- sijo je privzel podžupane in jednega starešino; razume se samo ob sebi, da ni iskal zaupnikov med možmi, ka- terim ne zaupa. Sicer pa je bilo dovo- ljeno 4 zaupnikom nasprotne stranke, da so smeli ves čas prisotni biti in volitev kontrolirati. Župan ni odklonil nobenega nasprotnega volilca iz perfidnih vzrokov, marveč je odklanjal vse take volilce — brez ozira na stranko — kateri se niso izkazali kot opravičeni volilci. In ne, ko se mu je 7.delo, da ima večino, ampak kadar se ni nikdo več oglasil izmed ti- stih, kateri so bili tretji dan povabljeni, zaključil je volitev. Res je, da so se kon- cem volitve še nekateri oglasiii; a med temi so bili taki, kateri so bili že pri volitvi prvih dveh dni odklonjeni, in zo- pet drugi, kateri so mislili, da imajo pra- vico, pa niso še prepisani na davek; naj- več pa je menda takih, katere je agita- taeija ,.naprednjakov" pribobnahi na vo- lišče. dasi nimajo nobene pravice, a prisli so zaradi števila pod krivimi imeni, da je bilo več hrupa. Konstatovalo pa se jih je aamo toliko, kolikor jih jezabeleženih v zapisniku in te beležke ni naročil samo gosp. vladni komisar, ampak zahteval je veči baron Josip Lazarie se še enkrat svetu pokazal, ker ga je F. Z, N. grot Nugent (reči: Nižan!) pozval, da naj gre v Istro, katero bi bili radi zaaedli z morske strani Pijemonteži pod admiralom Albinom. General Nugent je pač dobro vedel, kako Lazariču istrsko slovansko ljudstvo zaupa in da je vsled tega „že nje- gova navzočnost veliko pojačonje", kakor je sarn rekel. Lazarič je tudi sluäal ta častni klic, ter je ustanovil en batalijon proatovoljceVjSamih Hrvatov in Slovencev, navdušenih mož, prevzel je potem povelj- ništvo nad eno brigado, kateri je pove- ljuval do I. 1850. in radi njegovih velikih zaslug, mu je podelil ceaar značaj general- majorja. Umrl je pa kinala po letu 185Ü. v visoki starosti. Blag bodi njegov spomin med nami in njegovimi rojaki ter Vse- mogočni obudi äe miiOgo takšnih junakov med nami, ki bi se bojevali „za krst častni in pravo svobodo!" V to ime Bog pomozi! je tudi iupan kot predsodnik komisijo. „Soea" je v svojih, skrajno prislran- skih poroeilih o naai volitvi nagromadila vse polno dozdevnih nepravilnosli in protizakonitosti, so veliko vec, kakor so jih pritožniki navedli v svojeni ubornem utoku — in zmagonosno prorokuje žu~ panu, da dobi od visje oblasti po prstih zaradi škandaloznih samosilstev, katere si je privožčil, imenuje ga porogljivo ,.kunstnega moža, katoremu že povedo kje drugod, da takih škandalov zupan no sme delati"' ; psuje ga ,.Fiklakskega žu- pana", koji bo še britko čutil voljo ta- moänjega probujajočega se naroda*1, nov- Cuje so ž njim : „Tiček je tiček, ali tudi ta se vjamo*' itd. in inlinitum. No, veste kaj, „naprednjaSka" gospoda; mi vomo to, kar jp bilo in kako so je godilo; kaj bodo in kdo zmaga na koncu, tega no vemo ne mi, ne vi. Če pojde vse po poštenem potu, zma^a poštona stvar in ta n i V a š a. To smemo trditi, da so se Ko- zanci dostojno obnašali. To pa, kar so vaši pravi in zapeljani privrzonci uga- njali pred in med volitvijo in šo huje to, kar so uganjali po končani volitvi, g o- tovo ni bilo pošteno, marveč je bil sramoten izfaz ljudske raz- divjanosti, kakoršnega nismo nikoli poprej do*iveli na bri- sk i h L1 e h. Zlasti v Št, Martinu in v Kojskem so bili divji ponočni izgredi, razbijanje, tulenje, mačja goiba, onesna- ženje raznih stanovanj itd. Županstvo je vse to naznani'o kompetentni oblastniji v preiskavo. Na dan volitve se je posebno nad gosp. duhovniki razpašala surovost ne- katerih divjakov z raznovrstnim sramo- tenjem na javni cesti, da je bilo treba gospode spremljati, da so prišli z volišča varni vsak na svoj dom. V veliko neiz- brisljivo nečast je celi stranki vse to, kar je ,,naprednjaška" druhal uprizorila najprej v namen, da bi izsilila zmago svojim kandidatom, potem pa dajeohla- dila svojo jezico nad klavernim uspehom. Na to žetev so lahko ponosni goriški kolovodje — saj je bila setev njihova. Ne volitev, kakor pravi „Soča", ampak razgrajajoči denar in pijača, to je razburilo ljudstvo : najeti mešetarji so po vseh sosednih vaseh do državne meje lovili, mamili in begali volilce, ter jih omamljene prignali na volišče in tu v v Kozani je v dveh krčmah vladala brez- mejna gostoljubnost za vse tiste, ki so se dali omamiti. Govorica gre med ljad- stvom, da znašajo dotični računi samo v ten dveh kromah do 2000 K. Kaj pa še v vseh driigih, katerih je nad 40 v širni županiji? Prihodnjič kaj več o prejšnjem in sedanjem gospodarstvu in o potomcih stare rjavine. Iz Rodika. — Pod tern naslovom je prinesla dična „Gorica11 v številkah 41. in 42. dolg dopis, tičoč se skoro iz- ključno tuk. župana, g. Jos. Babiča. Glede dopisnika vlada tukaj dvojno mnenje. Nekateri, kar ae zdi na prvi pogled povsem urnevno, vrgli so krivdo na g. žapnika. Toda vecina z g. zupanom vred, je mnenja, da jo bil dopis skovan v isii kovačnici, kakor dopisi v „Soči", namreč na Kozini pri „šrangi"', ali pa pri Hodiškem „Juretu", s tern razločkom, da so dopisi v „Soči" naperjeni izključno le na g. župnika, dopis v „Gorici" pa večinoma na g. župana. Ne vem, katero obeh menenj je bliže resnici, a to vem za gotovo, da nekomu je silno ležeče na tem, da vlada med g. župnikom in g. žu panom nesporazumljenje, ker se nadja. da bo isto pripeljalo vodo na njegov mlin. (Saj je že določen pritiodnji rodiški župan!) Da se ne motim, razvidi se iz sledečega. Žalostni dogodki v zadnjem času odpirajo vedno bolj oči večini trezno- mislečih, in razne okoliščine jih potrjujejo v prepričanju, da jo jedna in ista roka. ki je vsejala seme nasprotstva med g. župnikom in g. županom, in ki skrbi zato, da to seme skali, požene in obrodi obilni sad sovraätva med njima, katero bi pa sejalci izkoriščali v svoje namene po pregoYoru: „Le ite dvu med aeboj pre- pirata, tretji so vospli"'. Mod mnogošte- vilnimi okolisöinami naj navedom le tc-le: Citaj dopiso v „Soči" in prisoljen si tako- rokoe sklepati, da jo dopisnik g. župan; čitaj dopis v „Gorici1', in enako se moraš uveriti, da je pisan od g. župnika. V ,,Soc'i" obira dopisnik le g. /upnika, v „Gorici'' je pa skoro edini predmet g. zuuaQ. Nikjer da bi bilo <}rhnjeno niti bosedice ne o „ucenom'' g. profosorju in njega „vrodnom1' bratu lunaj Hodika, ne o njunem prija- telju, prihodnjem rodiškem županu, čo- tudi je sploh znano, da ta lop trolistok „vos narod v Rodiku"', kakor piše „Soča"1 zlasli vrodnji mod njimi, jo kriv po veliki večini sedanjim prepirom v Rodiku. Ali to ni pomembno? (Kazločok mod pinavo v „Soci"' in „Gorici'' jo le ta, da so dopisi v prvi sestavljeni iz ,,Sočino" pornologije, ki je postala uprav lastna resnicsnima dopisnikoma, dočim dopis drugi ima podobo s poštono slovensko govorico in je po vsebini rosnicen a iro- nicen uprnv zato, da pade veči sum na g. župnika.) Račun je nataneno storjen. Dopisi v ,,Soci11 morajo neobhodno izzvati v L. župniku nojovoljo nasproti g. županu kot dopisniku. dopis v „Gorici" pa so- vraštvo g. župana do g. župnika! Kaj ne, prebrisane glavice! Kakor pismono, delajo tudi ustmeno. Dražijo enega zoper dru- zega ter delajo pri tem, kakor tisti, ki je vrgel kamen ter skril ro.,:, da pade sum na druge. Svoje lastne besede, ki jih pravijo pri enem, donesejo k drugemu, kakor da bi bile rečene od prvega in nasprotno. Med gg. župnikom in županom ni bilo prav nobenega povoda k nespo- razumljenju. Odkod tedaj nasprolstva ? Vsejano je bilo — to je javno dokazano — od klete roke! Kadar je imela priti dotična številka „Soče" ali „Gorice11, zakaj je bil nekdo tako nestrpljiv, da je komaj pričakal pri poštni nabiralnici in zakaj je že v naprej pravil da pride nekaj ,.lepega*' ? Ali ni jasno, da so znali poprej, kaj ima priti ? Zakaj pa je nekdo tako vstrajno posredoval po hišah, da bi iztaknil kaj o gg. župniku in županu? Zakaj neki je ,.nekdou tako hitro — še prej, kakor jo prišla „Gorica"' v Rodik — prinesel g. županu z milo uta- jenim veseljem, glas, da je isti v „Gorici" ter vrgol sum na g. župnika ? Ali ne za to, da bi odvrnil od sebe vsak sum, kakor oni tat, ki je na ves glas krical: „Primite tatu" ? Zakaj pa je nekdo, ki se hlini tako iskrenpga prijatelja g. župana z isto ško- doželjnostjo, bral po hišah ne-le „Sočine" dopiso, nego tudi dopis v „Gorici", četudi tozadevnih številk „Gorice", ki prihajajo v Rodik, nihče ni dobil v roke? 0 lepa družba, aji misliš, da so vsi Rodičani tako slepi, kakor ta peščica, ki si jo dobila na svoje limanice? Ali si upaš pisati in govoriti v imonu vseh rodiških občanov ti, ki tu nimaš prav nikake praviceV Ko bi bili ti ljudje res narodnjaki, bi nasli dovelj dela ondi, kjer naš narod potrebuje dela in pomoči, ne bi pa podpihovali razdor v popolnorna čisto slovenski vasici ter lako pripravljali tla za narodne so- vraznike! Res, prevelika drznost! Za na- rodne voditelje se usiljujejo, pa nimajo za to prav nobenega pogoja in tudi ne povoda! Vse to sta še o pravem času spre- videla gg. župnik in župan. Spregledala sta, da sta bila žrtev sebičnih in nečastnih naklepov nekih zvijačnikov, katerih ne- kateri äe v Rodiku ne stanujejo, in zato sta prekrižala nezmotljiv racun dopisnikov 8 tem, da sta se spravila v veliko žalost in jezo spletkarjev, a v lep ter posnemanja vreden izgled svojim župljanom, oziroma občinajem. Bog daj da bi ta krasen izgled sprave posnemali vsi rodiški občani, da bi enkrat — po dolgih f>0 letih — za- vladal tudi pri nas zaželjeni mir, ki smo gavsi brez razločka potrebni, kakor ozebel solnca, in da bi vsi — brez razločka — delali za dusno in ^motno korist muko- trpnpga naroda! Ali naj čakamo, da Ijud- Htvo popolnoma podivja in posurovi, kakor bi rcis želeli neki hujskači, in da vse za- pravi ter postane suženj na laslnem domu edino le v svrhu, da se pobira visoka užitnina ? Ne 1 Začeti moramo takoj in zložno delati na to, »la »i ljudstvo ohrani, kar ima, (Ih ho s pridnosljo, varonontjo in zmernostjo rei^i hudoga tovarisa, ki ga Hilno priliska in usuinjuje, namreč dolga, »la si z modrim in umiiirn obdolovunjoir» zboljša svoja pososlva tor tako postane Hvobodno, noodvisno, samostalno da bo poSteno, nesebično, vemo! Ali so to bo kedaj vresničilo? Bog daj! Politični pregled. Doyoilki na Hrvaskom. Včoraj po noO.i jo pričakovala na kolodvoru zagrobškom volika množica ljudslva vračajočo so Zagrebcane, ki so so V(l"ložili manitcHlačnoga shoda v (Irtlju. I'rislo je zopot do spopada mod množico in mod redarji. Vojuki so morali zopot posoči vmos. Poljakl za Hrvate. Madjarska nasilja proti Hrvalom ao privodla tudi Poljako «lo pravoga spo- znanja. Poljaki, ki so do z,daj jodini izmed Slovanov simpali/.irali z Ogri, zaceli so jim zadnji cas odločno obnicali lirbol. Ne- davno je imel „Slovanski klub' v Kra- kovom svoj sestanek, na katerem so se razpravljali tudi sedanji dogodki na Hr- vatskem. Mod drugimi je govoril tudi prof. Jablonowski, ki jo dejal, da jo bilo pri- jateljstvo med Poljaki in Madjari pač (»vroto v prvi polovici pretečonoga sto- letjH, ko še ni bilo prave razliko med Madjari in Ogrsko, ko je še namreč bila Ogrska harmonična odnota raznih na- rodnosti. A to ednoto, ne pa madjarski narod, so Poljaki ljubili. Uanoa pa, ko se je madjarsko pletne postavilo na knnilo ter zatira vse nemadjarske narodo, je nekdanje prijateljstvo izginilo in Poljaki morajo skleniti srčno prijateljstvo s hr- vaškirn narodom, ki trpi krivice ter se težko bori za svojo pravo. K temu shodu pripominja „Nova Roforma*': Bili so časi. ko so se Poljaki z Madjari v eni vrsti bojevali za svobodo. Danes pa, ko Madjari takrat priborjeno svobodo izrabljajo za tlačenje naših bratov, ter so s svojim uplivom do^egli celo, da se tlačeni niti ne pripuste h kroni prositi milosti, ne sme poljsko zastopstvo vsega tega mirno gledati. Avstrija in Italija. Odnošaji med Avstrijo in ltalijo po- stajajo od dne do dne čudnojši. Danes se bavi s temi odnošaji skoro vse av- strijsko in italijansko časopisje. Verina dunajskih listov je mneuja, da ne more biti več govora o kaki zvezi med Avstrijo in ltalijo z ozirom na čudne pojave zadnjih dni. Ni ga namreč dne, da se ne bi v ltaliji v tem ali onem mestu vrsile grde protiavstrijske dernonstracije. Take so se vrsile v Rimu tudi včeraj pred poslopjem avstrijskega poslanika. Mnogo- številna množica, kričalaje pred poslopjem „Viva I'Italia", „Abbasso TAustria", „v^iva il Trentino", „Viva Trieste". Poseči je moralo vmes vojaštvo in prišlo je med vojaštvom in civilisti do krvavih spopadov. Stanovanje avstrijskega poslanika morajo stražiti vojaki. Grof Goluchowski optimist. List „Osterrechische Zeitung" pri- obruje neki pogovor, kalerega je imel naš minister zu zunanje zadeve grol Go- luchoA.ski te dni z nekirn poslanoem. Grol' Goluchowski je rekel, da so naze razrnere z Nemčijo najbolje, četudi se nahajajo med Nemčijo in Avstrijo neke male raz- like gledc nove trgovinske pogodbe. Še boljäe pa bi bile po rnnenju grola Go- luchovvske^u razmere med Avstrijo in ltalijo. Da se je odpovedala ltaliji trgo- vinska pogodba, bilo je krivo, ker so tudi druge države, kakor n. pr. Krancija, holele imeti za vvoz vina od Avstrije iste ugod- nosti, kakor jih je imela Italija. Ta od- poved pa ne more imeti nikakega upliva na politične razmere med obema drža- vama. Tudi na Balkanu se bode po mnenju grola Goluchowskega izteklo vse gladko. Iz tega je razvidno, da mora biti naš zunanji minister jako llegmatičen človek. C<'lo zadnje dernonstracije v llaliji, kjer se je javno na ulici sežrgala astrijska zastava in krvavo žalilo vso, kar le ko- ličkaj diši po Avstriji, ne spravi našega grofa Goluchowskega iz njegove (legme, marveč so mu vse te dernonstracije le otročje igrače, na katere ni vredno, -Ja se človek niti ne ozre. Pred par dnevi smo čitali v listih, da je priäel k grotu Goluchowskemu ital. poslanik na Dunaju, grof Nigra, ter da mu je izrazil v imenu italijanäke vlade obžalovanje nad tem, kar se je v ltaliji zadnje dni godilo. To vest pa so predvčeranjem listi zopet de- mentirali. Mi pa radi verujemo, da ni zadnje^dni grol' Nigra izrazil grol'u Go- luchowskemu nikakega obzalqvanja nad tem, kar se je godilo v ltaliji. Čemu tudi, ko grof Goluchowski iz vseh demon- stracij prav nič ne stori in jih smatra le kot otročarijo. Zarotu proti /ivljcnju Italljanskeya kralja PariSki lint „Palrie11 je priolx'il te dni vest, da so mm I'nuieosko ilalijanski meji zaprli tri anarhisto, ki so nameravali izvršiti at'nlat na ilal. kralja o priliki, ko so po a srodi moseoa juliJH v Pari/.. Zarota je stela haje K oseb, a polkiji v roke prislfi so sarno 3 oaebe. Avstro-msko reforme. V zadevi avslro-ruske reformne osnove so se že izvrnila neka nova ime- novanja v sodnjiski praksi za evropske pokrajne. Mod dru^lmi je imonovanin nnkai Armoncov za. sodnike prve instance. Le-(! öl/ že prod vec ko jednim mesecem odšli na svoja nieata, ali kor njihove rod- bine no dobo glasov od njih, se je bati, da ko jib Allmnci mod potjo pobili. Nemcija in Vatikan Obisk cesarja Viljema v Vatikanu jo /daj prodmel nepre.^tanega razlaganja in komliinncij v iumiišIumii č.asopisju Iz raznih cannikarskih glasov so da posneli redaije vecjo ogorčerije v proleslanlskih krogih zararfi nokalorih točk pri ceriMiionijali, ol) pribodii nomškfgn eesarja v Vatikanti. Nemei, t. j. proleslanli, so nozadovoljrii s lein, ker jo noniski cesar, kol vrhnvni glavnr „ovan^elske dr/.ave", prokorar.il pri tern obisku Iradirijonelno rnejo uljud- nosti. Predsednik berolinske proleslansko podružnice jo v zhornici izrekel obzit lovaiije nad torn, ker je < sar i/.ka/nl sv. Oc. junija. M. II. \\. Xarodno sla\l,j<* v AjdoNSciui. Vče.raj se je nannlno slavl.)»1 v Ajduv scini obneslo prav dobro. Pribit--lu je od vseh strani prav mriojjo nuroilne^n obd'instva. Ajdo '-¦ina se je v resnici iz- vrslno pripravila za vsprejem rriilib slo- veinkib Rostov in od zaOetka pa do kon«'a slavnosti vladala sta vzorni red in nur Iz (j.irice in iz tforiške okolict» pripeljala sta predpolndanski in popfdudan^ki vlitk kukih 1200 Rostov, i'osebno močno «ta bila zastopana pri slavnosti tudi Trst in nje^'ova okolica. I);i je pribilelo v Aj- dovščino iz bližje okolice ter iz bližnjih kranjHkih krajev vse polno Ijudstva, te^a ni potreba posebej ornenjati. Z jedno besed(>: Lavričev lm v AjiovJJni, ki je jako razsežen. til je doslovno 'atlačen. Vesclični odbor in pa ajduvska. občina poskrbela sta za to, da je bila ta dan AjdovSOina iinenitno okražena z visokirni maji, se zelenjem in z narodnimi tm bojnicami. Tudi za postrežbo jj'J^tov je bilo i/.vrstno proskrbljeno. Dotični odbur je to nalo^'o, ki pa ni pri tuki priliki prav labka.izvstno resil Pevske točke pro^rarna izvr^ileso setoOno in v obco zadovoljnost navzoiMb. Z jedno besedo: narodno slavlje v Ajdovšrini zapmti vseni onim. ki so >tavi je u'nvoril potovalni uC'i- telj A. Š t r e k e i j ; o kmetijski druzbi K. K I a v ž a r, narnreč o z^odovini in o sedanjib razmerah. Maks L i č e n je pri- porocal, naj vlada daje na^rrade za uzorne sadovnjake in trtnice. Deželni poslanec G r t it, ki je ravno prisel od cerkv. sboda vitovske.ua je .u'ovoril o vinski klav- zuli. H u d i n iz Zalošč je zabteval. naj se rarina postavi tudi na uvoz italijan- skeura aadja, in da naj se naredi deželni zakon za preganjanje spoinladne slane. Pri otvorjenju raz^tave je bil navzoc zjutraj tudi dvorni svötnik ^rot A 11 e in s : popoludne pri sboilu Š t r e k e I j. G o m- b a (, K I a v ž a r. Dominko in doinu- čini. Kazstava je bila obilna in lepa. Došlo je bilo nekaj Sempascev, Dornber- žanov in Kihember/anov, ki so se vrlo zanimali za razstavo in razgovore. Obrinskc vulltvc v St. AndreMi so se vršile dne 27 in 2S. pr. in. Volitev vrsila se je popolnoma mirno v vs^e v dradeiu. —- V seji. kutero je imel dotični odbor v v petek. je bilo brezplacno v morsko ko- pali^'e v Grailežu vsprojetih in sicer 2S otrok iz Gorice, 13 iz političnega okraja zH gori^ko okolico. 18 iz gradišcanske^a okrajnes:a glavarstva, 7 iz tolminskega okr glavarstva. i iz sežanskega okr. glavarstva in 7 drugih. Pod voz je padel Martin Pelicon iz Seinpasa in je bil pri ti priliki na levi nogi so precej ranjen. Sei je v bolnisnico iskati zdravinške pomoči. Oslovski kaiolj. - V Ročinju razsaja oslovski kašelj tako močno med solsko mladino, da so morali te dni za nokaj časa solo zapreti. Tone), v Nabrozinl. — V neki kromi bili so v soboto kamnoseški de- lavri. mod njimi tudi 22-letni Anton Pe- likan iz Mirna. Ko so pili nekoliko prevec\ začeli so se, kakor je to navadno. pre- pirati med seboj. Prepir pa je koncal s tern, da je neki (lolija z nožem Pelik^na v levo stegno tako močno sunil, da je moral iti Pelikan v bolnisnico. Ako bi ti ljudjo manj pili, imeli bi danes več de- narja v žepu. imel bi najbrže Pelikan zdravo stegno in Colija služil bi si denar takrat, ko bode moral prestajati pri9ojeno rnu kazen za njegovo dejanje. Pravna itali.janska akademija v Trstu. — Tržaški listi poročajo, da je naueni minister llartel zaupno povedal prof. Mussaliji na Dunaju, da namerava vlada ustanoviti italijansko pravno aka- detnijo. v Trstu Ljubljauski iz^rodf, o katerih smo pisali že v zadnji številki svojega lista, prikazujejo se v vedno čudnej^ein svitu. Povsod se izgredi obžalujejo, le ljabljan- ski izgredi, tako se vsaj dozdeva iz vsega, prišli so v pravo slast nekaterim krogom; posebno pa deželnemu predsedniku kranj- skema baronu Ueinu, ki bi rad, kakor vse kaže, napravil iz male miäi alona. Ni pa več dvoma, da se jo baron Hein pri tej priliki močno vrezal, a da se je vrozal tudi min. predsednik dr. Kürber, katerega je baron Hein s svojim orad- nim poročilom pošteno speljal na led. Zdaj je namreč popolnoma dognano, da strelov, o katerih je min. predsednik dr. Körber poslanski zbornici s povzdigne- nim glasom pripovedoval, pred nemško kazino v Ljubljani sploh ni bilo. Kar je pa jako čudno in ob onem tudi znac.ilno za nepristranoHt kranjskega dežel. pred- Hodnika bar. Ib'ina, ki a« jo po/.uni br- zojavno poročati min prednedniku ostrelih je to, da isti bHron Hein, zdaj, ko je Hodna preiskava dognala, da strelov ni bilo, HvojegH napačnega in prenagljenega poročila ne pupravi. To Heinovo po- stopanjo vzbuja med Ijubljannkim pre- bivalstvom, kateremu se je s lleinovim poročilom napravila velika krivica. ve- iiko nezadovoljno-t. Tako postopanje ba- rona lleina naoravlja pa na marikateregn utis, kakor da bi hotel tudi on s tvkim postopanjern priii na pornoč dr. Kurberju in hrvatskemu banu. gro.'u Hedervaryju, ki bi rada. kolikur rnogo^e zm«njšala po- rnon manilestacnega inipozantncga sboda ljubljannkf^a v prilog zatiranim bratom llrvatom. Sicer se jim je tu poskus zdaj koronito izjalovil in to dejstvo konstatiralo se bode tuili v poslanski zbornici, ko pridojo v prihodnji soji zopet do raz- prave hrvatske znd<*ve. Zalostno pa jo tudi to, da su se ljubljanski izgredi celo v domačih slovonskili listih izpo- Oetka tako cudno razinotrivali in da so se celo v seji ljubljan.sk''ga me>tnega sta- ra-instvapredstavljali ter opisovali skrajno nerodno. Shod za *»h»v. \hrurilisrr \ Praui. --- Dne 24. maja 19(J.'i. je bil shod slo- venskih akademikov v IVagi za slo- vonsko univerzo v Ljubljani. Zastopani so bili vsi slovanski narodi. Hazen rek- torja in prorektorja in dekana medicinsko fakultete. se je shoda udeležil prijatelj slovenskega naroda prof. dr. Chodonsky, ki je bil tudi predsednik shoda. V imenu Slovencev je govo il g. ^tan* in g. Lavrenrič. v imenu Srbov g. Madoman. v inienu Hrvatov g. Uonževit- in v imenu Čehov g. Cermak. Sklenjene resolucije se glase: „Slovan sko dijaštvo zbrano na mani:estačnem ?hodu v dvorani univerze v Karolo-Ferdinandovp d n e 2 i. maja 1903. prosi c. kr. vlado: 1. Da vstanovi slovensko univerzo v Ljubljani in sicer brez vsega obotavljanjain tako vstreže t ?mu opravičenemu postulatu in resnicni potrebi slovenskega naroda. 2. Da z vpeljavo italijanske univerze v v Trstu ali Gorici ne izdaje na milost in nemilost domači slovenski živelj laški nenasitnosti. 3. Dijaštvo pozivlje vse slo- vanske državne poslanee. da pri?ilijo vlado, da dovnli do sedaj najbolj za- tiranemu stovenskemu narodu to. kar mu gre po božji in avstrijski postavi. 4. Dijaštvo pozivlje vse slovanske poslance k edinosti glede vseh «edaj akutnih po- stulatov ?lovanskih. ki so: slovenska ani- verza v Ljubljani. češka univerza v Brnu in rusinska univerza v Lvovu. — Po shodu okoli poldne je šlo dijastvo k Narodnem gledižču in tukaj se je odkrilo in zapelo rKje dom je mojA. Policija je bila sicer za petami. a kor ni bilo no- benega nemira, se je umaknila. Po ime- novani pesmi so se razšli in ko so šli memo nemškes^a kazina. so nemški dijaki ostentativno kazaü svoje kape. a naši visokosolci niso na to kar nič reagirali. Jubilojne slavnosti v Petnujradu. — Dne 29. maja prikazalo se je mesto Petrograd v velikanskem svojem sijaju. praznujoč 200 letnico svojega obstanka. Vse ulice bile so krasno okinčane in vse priredbe napravile so na opazovalca vtis, kakor da bi se bilo mesto kar čez noč spremenilo v velikansk krasen vrt. Posebno bojjato je bil okrasen glavni trg, na katerem je bil postavljen oder, ki je vzprejel nase nad 2000 oseb. Od Nikolajovega mosta pa do Peter Paulove trdnjave, so bile razvrščene vojne ladije v polni paradi. Grom topov je naznanjal pričetek jubilejskih slavnosti. Ko so se pripeljali na krasno ozaljšanih vojnih ladijah gostje in duhovščina do Petrov Paulove trdnjave, na kateri so postavili Petru Velikemu. ustanovitelju Petrograda, krasen in dragocen spominek. začeli so grometi topovi z vseh vojnih ladij in s trdnjav. Glavni sprevod pomikal se je proti katedrali od carjeve zimske palace. Spre- voda se je udeležila duhovšeina v bogatih ornatih in mnogo vojaštva. V katedralo prišla je tudi carska dvojica, kjer so jo pričakovali razni dostojansvetniki ter zastopniki tujih držav, kakor tudi za- stopniki raznih mest s celega sveta. Po dovršeni cerkveni slavnosti, podali so se vsi k spomeniku Petra Velikega kjer se je zapela zahvalna pesem. Potem je vojaštvo desilirala pred carsko dvojico in ko je ista odhajala, ter se podala v zimsko palačo, pozdravljala jo je neštevilna množica z urnebesnimi hura-klici. V sredo je priredilo mesto Pe- trograd sijajen banket, katorega se je udeležilo nad 1200 oseb. Mod gosti bil je tudi minister Pleve, mnogo visokih dostojanslvenikov in vsi zastopniki vnanjih mest. V imenu pariškega mesta je napival Deville, v imenu berolinskega pa Kirschner. Yolnja pod lokomntivo. — Na l.altiški Ap.leink'i v Kusiji so razkrili ne- dHvno rudnpjja popotnika. Ko je na postaji Taps it» Aelpznice mazal strojevodja lo- komotivo vlaka, ki xe je peljal iz Hcvela v Pptro^rad, zapazi neke^a kmeta iz At- lansk» guvernije, ki je sedel pod loko- inotivo na dro^u, ki veže sprednji del lokomolive z zadnjim. Kmet jo izpovedal, da se je notri vsedel na postaji Kazik in da se je hotel v Petrograd p«ljati brezplačno. Hazun tpga je razodel za- {"'udenim uslu/benepm železnke. da je na ta nacin, seveda po noči, potoval že po vseh ruskih železnieab, posebno pa na siWir-ski do Tomska in se je vrnil v svoj kraj ne da bi plaeal jedno kopejko za vo/njo. Zdaj je mislil potovati na Ki- lajsko. pa so oblasti tako krute, da ga na tern zadr/e za nekaj čusa. Vkljub temii pa hoee izpeljati svoj načrt in se pripeljati v Rino brez voznega listku. Mož je celo lcto poloval po ttusiji in nikjer Ra niso opazili. öemur se zelo čudi. Zdaj bo pred sodiščom pripovedoval o svojem — potovanju pod loko'iiotivo. Sroe se da oživeti. — Dr. Ku- linko je iznaiel sredstvo, 9 pomočjo ka- tere^a je bajp mogoče že umrlo ?rce zopet oživiti. To sredstvo je takozvana l.ocke-jeva tekočina, v kateri je raz- slopljen kisik. V to tekoeino se mora srce pomoeiti. Izumitelj je to poskusil najprej z mačjim in kuninim srcem in se mu je posrecilo, kajti že po 24 urah odkar ju je vzel iz zivalskih teles, sta začeli biti kakor živi. Dr. Kulinko je tudi pred ne- davniin sporotil pariski akadomiji zna- nosti. da se mu je posreeilo oživiti in privesti do bitja srce tri inesece starega otroka. ki je umrlo za pnevnomijo. lsto- tako se mu je to posrečilo pri več ljudeh 30 ur po njihovi smrti. Ta ni revež! — V Meksiki živi bogatin. katerega spremlja, kamor gre, ost'in krepkih mož, ker pri sebi nosi vedno mali znesek 250.0OO kron! Pred dvemi leti bil je še delavec bogatega rudokopa. Pri tern delu naletel je na bogato rudo in postal je bogatin v prav kratkem času. I'rvotnl puklie zuanu'ultih ljudi. G!a-oviti Napoleonov general Ney je bi' v svoji mladosti sodnijski pisar, Na- poleonov polieijski minister Fouche, bo- goslovec, maršal Bernadotte, poznejši kralj švedski, je bil kmecki fant, ki je pozneje postal revolucijonar in si kot tak pustil užgati v svojo roko geslo : ,.bmrt vsem kraljem!" Tega ni mogel zbrisati z roke tudi potem ne, ko je postal kralj. Listnirn ui'fdui^tvit. — (.i<>sp. dopisniku l/. K;ti.al;i pnhodnjič. Naroilno gosjxMlarstvo. Pazlino na svoje zdravje! Uh se proti zdravstvenim pravilom vkijub mno^ostranskim izkušnjam in pouku še vedno pogosto greši tako v mestu kakor na deželi, to je še vedno žalostna resnira, ki se pa zlasti v obili rneri potrjuje na kmetih. Kraečki človek povj-reeno zelo rnalo pazi na svoje zdravje, eeravno bi zlasti v goratih krajih ostal kmetir korenjak do konca svojih dni. Mm] mnogimi na^ini zanemarjenja zdravstnenih pravil pa je v prvi vrsti u/.ivanje nezdrave vode in eesto tudi ne- zdrave^a mleka. V prvo kar se tiče p i t n e v o d e. Dontikrat opazujemo, da ljudje premalo pazijo na studence. Kjer se nahajajo živi vrelci, je še nekako, drugače pa z vod- njaki. Pa tudi pri živih studencih se mnogo gre^i. Nemalokrat vidimo, da se v hližini vrelca ob kakem dvorišču itd. nahajajo cela gnojišča ali kaka druga n«'snažna zavetja. Od teh kužnih za- vetišč se staka razna nesnaga zlasti ob deževju, ko jib izpera dež proti sta- dencem in nosi vanjo okuževalne bacile. Kdor pije tako vodo, prav gotovo ne more biti vedno zdrav. Zaradi tega je treba ie pri živih studeneih paziti, da nf prihaja nanje nobena nesnaga. Ali kaj pa še vodnjaki! Kamorkoli so ozremo po vaseb, trgih in rnalib meslili, skcro povsodi vidimo vodnjake sredi his med hlevi, ^nojišči in stranišči, od koder se stfika po zemlji ves smrad in vsa gnjusoba. Koliko se je že pisalo proti tej za- nikernosti, a se vedno ni odpravljena in najbrže tudi ne bo, dokler zakonodaja ne vzarne stvari resno v roko. Kjer so ti-da glinasta tla, ondi nevarnost okuženja ni tako velika, drugače pa je v sipnatih tleh, kjer prodere skozi zemljo vsakb stvarica. Po nekod so spoznali veliko ne- varnost takih vodnjakov in so jih za- pustili ali celo zasuli, pa so si vodo na- peljali po cevih četudi iz daljave, pa imajo vsaj zdravo pitno vodo. Take vo- dovode bi bilo na splošno priporočati Druga nevarnost je z mlekom. Tudi v leni oziru se mnogo greši vkljub radikalniin predpisomv mlekarstvu. Velika kvar v teni oziru je držanje starih krav-mlekaric Stara govediua za- pada (Jpato boleznim, kakorSnili mlada žirina ne pozna. Najce^Oe postanejo stare krave j etic. n p. In ila je nileko od je- tičnih krav za ljudi in zlasti za mladino jako nevarno, to menda ve vsakdo. Ali kako se obvarovati nasledkov uživanja takega mleka, ko se vendar v mnogih slučajih ne ve, da li je krava bolna ali neV Na to se da odgovoriti le to: staro živino kolikor je čez osem let, ne držati pri hiši, niarveč se je iznebiti Oitn prej. Glede odjemalcev mleka pa bi bilo priporočati naravnost uradno kontrolo. Živinozdravnik bi moral od <>a*a do Casa | preiskovati od kraja vse hleve in izdajati certitikale. s katerimi so izpriča lastnik zdrave molzne živine. Rdor bi se s takim eertilikatoni ne mogel izkazati. pri njem se ne bi suielo jemati mleka. To pravilo pa bi zlasti nioralo biti vpeljano po mestih. kamor prinašajo dostikrat ženske mleko, katerih nikdo ne pozna. še marij pa njihovn /ivino. Kolika nevarnost tiči v uživanju nezdravega mleka za ccle ge- neracije, tega menda ni treba povdarjati. Zaradi tega je skrajno potrebna in nujna tako zakonita uredba o razp. Javanju mleka, s kakoršno uredbo bi se ne smelo ni trenutka več onkati. Zdravje je pol življenja in nikdo nima pravice zapravljati je lahkomiselno. Loterijske številke. 3o. maj.i. Trst......65 64 49 8 42 Line......24 8 79 l> 84 Javna drazba. One 22. junija t. 1. 9. uir prfdpüludne pa do 11. lire bode v ] ht. Lovrewu pri »bloinzinMiij- ! ževalna dražlia oddaje de!a v naiiion poprave župisijske corkvc v St. Lovrencu in /uiniisf'a istotain. Poguji in stružkuvnik sta na razjiu- i lago v župni>ču. ! Stavbeni odbor. St. Lovrenc pri Neblem, 2. junija 1903. Rags sue. Pri podpisanem župan- stvu razpisuje se služba ob- činskega tajnika zletno plačo 800 K. Zahteva se popolno znanje slovenskega in nem- škega jezika v govoru in pi- savi ter sposobnost .voditi vsa tajniška dela. Prošnje z izkazilom sposobnosti jc vložiti do 15. junija t. I. pri podpisanem županstvu. Županstvo v Cerknem, dne 18. maja 1903. A. KoHiiiac, župan. Podpisani priporoca slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- Ii6ne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tadi raznovrstne pijače na primer: francoaki Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideržič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroke spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kiitin9 trgovec v Semeniški ulici h. fttv. 1. (v lastni nisi.) KrojaŠka mojstra Cufer krajo avstro-og^rskc mnnarliijc t müh od 56 litrov naproj. Na zahtevo pošilja tudi iizorcc. Cene zmerne. Postrežba poštena. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSiČr krojaški mojsfer v vrtni ulici 26. Priporoča s(» si. občin- stvu v mestu in na dežeJi, posebno 0i>. duhovsčini. -- Ima bogato zalogo blaga vsake vrstp in za vsaki stan, ter opozarja na ravno tioslo sveže poniladansko blago, lastni izdelek/,'"oA;?'/V/ oblek in površnih snkcitj, I-cue j />rn?' soliihw! Fani Drašček zaloga sivalnih. strojev Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja slrojt* tudi na I(m1(mi- skc ali mosi'cnc ohroke. SI IVj ! SO iz prvih luvarn 1«: | Za dame : Za gospodo: Krasrifi okrasko za oblekp, Haznovrstno belo in barvano trakove svilo zadnje novosti porilo najboljp. vrsto, jopic*' za bluse, pajčolane, paaove, za bribolazce; kolesarjp, veslarjp.; predpasnikp,, rokavice, nogavicft, zadnjo novosti ovratnic, dežnike, Holnčniko, bluze, čevljo, ovratnikov, zapostnic, nogavic, vh(-, potrebnčine za obleko, kakor: rnkavic, hlačnikov, čepic, podla^'P, sukanoc, Hvila, Rurnbe, čevljev, dežnikov itd. vRzpnja, zaponko itd. Opozarja prricastito dame, na svojo veliko zalogo občft priznano najboljih modercov vsake cene. Za birmarce Za slavnosti in otroke; rokavice, nogavice, in dru^e veselico : vsakovrstne pHJOolann vsake vrste, obleke, narodne t'/akove, kojim preskrbi čepice, razno perilo. na zabtevo vsaknvrstne napise. WT" Cono broz vsake konkurence. "^pflf