GEOGRAFSKI OBZORNIK SLOVENI JA - TURISTIČNI VODNIK Ana Vovk Založba Mladinska knjiga je izdala turistični vod- nik po Sloveniji na skupno 704 straneh. Pri izdela- vi vodnika je sodelovalo več strokovnjakov. Osnov- no besedilo sta napisala geografa dr. Anton Gosar in dr. Matjaž Jeršič. Prek dvajset sodelavcev je vklju- čilo različne prispevke, od zgodovinskih, naravovars- tvenih in umetnostnih do izrazito turističnih. Temat- sko je knjiga razdeljena na štiri poglavja; geograf- sko-zgodovinski del s predstavitvijo naravnih, zgo- dovinskih in gospodarskih značilnosti, krajevno-ob- močni del prikazuje večje kraje in pokrajine, v izlet- niško-potovalnem delu pa so predstavljene možno- sti spoznavanja Slovenije. V zadnjem, turistično-in- formacijskem razdelku so zbrani podatki o možno- stih aktivnega preživljanja prostega časa. Uvodni predstavitveni del z naslovom Spoznaj- mo Slovenijo prikaže na tridestih straneh prometne, telekomunikacijske, gostinske, prehrambene, pokra- jinske, podnebne, vodne in biološke značilnosti Slo- venije, ki predstavljajo izhodišče za razvoj turistič- nih dejavnosti. Temu so namenjeni še prispevki o slo- venskem jeziku, zgodovini Slovencev in umetnosti na slovenskih tleh. Krajevno-območni del vodnika obravnava po abe- cednem razporedu dvajset pomembnejših krajev v Sloveniji ter s turističnega vidika zanimiva območ- ja, kot so Triglavski narodni park, Pohorje in turistič- ni središči Cateške toplice in Škocjanske jame. Sledi prikaz smeri, ki jih lahko obiščemo s pomoč- jo vodnika. Podane so štiri osnovne smeri, ki seka- jo Slovenijo v smeri od severa proti jugu in od vzho- da proti zahodu. Na te štiri smeri se navezuje še tri- deset stranskih smeri, ki pokrivajo precejšen del Slove- nije. A ker je vodnik zasnovan predvsem za potova- nje z avtom, se izletniško-potovalne smeri navezuje- jo na glavne prometnice, čeprav bi bilo v nekaterih primerih koristno skreniti z glavne ceste na stranske ceste (npr. vodnik se povsem izogne Pohorju, obide Goričko, osrednje Slovenske gorice, Kozjansko, Ja- vornik in Snežnik, Bloško-Potočansko planoto, Nanos, Hrušico, Trnovski gozd in Alpe). Ta najobsežnejši in slikovno bogat razdelek seznani bralca s pokrajino, skozi katero potuje, in z navedbo številnih podrob- nosti iz pretekosti in sednjosti omogoča primerjave med raznolikimi slovenskimi pokrajinami. Turistično-informacijski del je koristen z vidika na- črtovanja izleta, saj številne informacije o oddalje- nosti, turističnih organizacijah in objektih z naved- bo telekomunikacijskih zvez na enem mestu olajša- jo priprave zlasti na daljše potovanje. Turistični vodnik je bogato opremljen z barvnimi prilogami, ki pritegnejo pozornost in omogočajo po- trebno orientacijo na terenu. V vodniku je zapisano, da je knjiga namenjena v pomoč radovednemu človeku, ki rad hodi na izle- te ali potuje in pri tem spoznava vedno novo oko- lje. Dodajamo, da je vodnik dobrodošel pripomoček tudi profesorjem geografije, ki načrtujejo terensko de- lo ali ekskurzije po Sloveniji, saj so v eni knjigi na pregleden, dinamičen in privlačen način zbrani raz- novrstni in aktualni osnovni podatki o slovenskih po- krajinah. DUŠAN PLUT: BREZ IZHODA? - SVETOVNI O K O U S K I PROCESI Jerneja Fridl Na pobudo nekaterih prizadevnih geografov je bila pri DZS ustanovljena nova knjižna zbirka Geo- grafija, ki jo je dr. Drago Perko v uvodnih besedah označil kot pomemben korak k popularizaciji sloven- ske znanosti, predvsem geografije. Zbirka naj bi naj- širšemu krogu bralcev z dvema knjigama letno pred- stavila strokovne dosežke in znanstvena spoznanja geografije in sorodnih ved. Zato ni naključje, da je kot prva iz te zbirke izšla prav knjiga dr. Dušana Plu- ta z naslovom Brez izhoda? - Svetovni okoljski pro- cesi, saj problematika zajema vsakega posamezni- ka, kakor tudi celotno človeško družbo, ki se v zad- njih desetletjih obnaša tako, kot da je samočistilna sposobnost planetarnih ekosistemov neskončna. Avtor opozarja, da so glavni vzroki za rušenje ravnovesij naravnih ekosistemov predvsem nenadzo- rovan porast števila prebivalcev, nenehen industrij- ski razvoj, pospešena uporaba neobnovljivih narav- nih virov, oborožitvena tekma, krčenje gozdov in ve- čanje količine naravnih plinov v ozračju ter proizva- janje novih, škodljivih plinov. Omenjeni civilizacijski megatrendi se odražajo v različnih obsegih pokrajin- skega onesnaževanja, ki presega krajevne, regional- ne in državne meje ter postaja vse bolj planetarni ci- vilizacijski problem. Pri tem je prav človek tista geo- loška sila, ki grobo posega v krhko pokrajinsko in planetarno naravno ravnovesje. Zaradi človekove de- javnosti je proces izumiranja živalskih in rastlinskih vrst veliko hitrejši, kot bi bil po naravni poti, kar biološko 30 GEOGRAFSKI OBZORNIK in genetsko siromoši naš planet. Zato postaja ta mno- go bolj občutljiv za spremembe in manj prilagodljiv novim razmeram. Bogate industrijske države sicer opuščajo energetsko zahtevne obrate in umazano in- dustrijo, vendar jih najpogosteje ponovno odpirajo v manj razvitih območjih sveta. Poraba energije in surovin je še posebej visoka v bogatejših državah, medtem ko revnejše v bitki za preživetje uničujejo predvsem biološke vire. Velike količine surovin in ener- gije se uporabljajo tudi za vojaške namene. Ti in še vr- sta drugih vzrokov imajo za posledico segrevanje Zemlje, tanjšanje ozonske plasti, radioaktivno obre- menjevanje okolja, kisle padavine in izgubljanje bio- loške raznovrstnosti. O vsaki od omenjenih posledic se avtor obsežneje razpiše v ločenih poglavjih, ki so obogatena z velikim številom podatkov iz najrazlič- nejših virov. Številni statistični podatki so prikazani z grafikoni in na barvnih zemljevidih, ki jih je računal- niško obdelal in pripravil dr. Milan Orožen Adamič. Svoje delo zaključuje avtor z razmišljanjem o de- ležu Slovenije k planetarnemu onesnaževanju, ki je sicer majhen, vendar glede na število prebivalcev ne nepomemben. Nekateri degradacijski procesi že puš- čajo neizbrisne sledi, kljub visoki splošni samočistil- ni sposobnosti slovenskih regij. Ranljivost slovenskih pokrajin je zelo različna, stopnja onesnaženosti pa je v različnih pokrajinskih tipih odvisna predvsem od njihove samočistilne sposobnosti in vrste onesnaže- vanja. Tako kot druge države mora tudi Slovenija pra- vočasno izdelati strategijo sonaravnega razvoja in jo v tem večji meri tudi uresničiti, saj je skrb za na- še okolje hkrati tudi skrb za naš planet. Za vse bralce, ki bi želeli dopolniti poznavanje obravnavane problematike, je avtor na koncu knji- ge podal obsežen seznam literature domačih in tu- jih strokovnjakov, ki se neposredno ali le posredno ukvarjajo z ekološkimi vprašanji. Med prebiranjem knjige si bomo zastavili mnogo vprašanj, na katera pa nam avtor ne odgovarja, niti ne skuša nakazati svojo videnje konkretnih rešitev, saj je dokončna re- šitev, kako preprečiti zlom planetarnega ekosistema, v rokah vsakega posameznika, še mnogo bolj pa v ro- kah vlad posameznih držav. To je pokazala tudi za- nimiva diskusija na javni predstavitvi knjige v Zem- ljepisnem muzeju Slovenije. Z izidom knjige pa je vse- kakor narejen korak k osveščanju posameznikov. Delo dr. Dušana Pluta naj bo spodbuda novim av- torjem, da bodo svoja, prav tako zanimiva, poučna in času primerna spoznanja pripravili za objavo v zbirki Geografija. ZEMLJEVID SLOVENIJE V MERILU 1:250.000 Z ME JAM I NOVIH OBČIN Drago Perko • Geodetska uprava Republike Slovenije je izda- la in založila zemljevid Republike Slovenije v meri- lu 1:250.000 z izrisanimi mejami novih občin po sta- nju iz januarja leta 1995. To je peta izdaja tega pre- glednega zemljevida Slovenije v GauB-Krugerjevi pro- jekciji. Kartografsko obdelavo in reprodukcijsko pri- pravo je opravil Inštitut za geodezijo in fotograme- trijo FGG, »copyright« nad zemljevidom ima izda- jatelj. Osnova zemljevida so topografske karte Vojaš- kogeografskega inštituta iz leta 1973, vsebina pa je dopolnjena po stanju iz leta 1994, in sicer po virih: Geodetska uprava Republike Slovenije, Geografski inštitut ZRC SAZU, Direkcija Republike Slovenije za ceste, DDC. d.o.o., Zavod Republike Slovenije za sta- tistiko, Zavodi za statistiko Republike Avstrije, Repub- like Hrvaške in Republike Madžarske, KLK - Zagreb. Meje občin so prikazane z vijoličastimi (magen- ta) črtami, ki so izdelane in generalizirane računal- niško, zato se njihov potek ne ujema povsem s po- tekom vodotokov in komunikacij. Poleg mej novih ob- čin so v isti barvi na zemljevidu izpisana tudi celot- na imena občin in njihove šifre. Podloga zemljevi- da (komunikacije in napisi) je siva, rečna mreža pa modra (cyan). Ker so nove občine in njihove meje še vedno ak- tualna in politično zanimiva tema, bo zemljevid po- leg tistih, ki običajno segajo po splošnih in tematskih zemljevidih, vzelo v roke še mnogo drugih uporab- nikov. Cena zemljevida je dober tisočak, kupite pa ga lahko tudi v prodajalni Kod & Kam v Zemljepis- nem muzeju Slovenije. EKSKURZI JA V ZDA Anton Gosar Za geografe, zaposlene na strokovnih ustanovah, in študente podiplomskega študija nameravamo med 10. in 27. junijem leta 1996 organizirati ekskur- zijo po ameriškem Divjem zahodu. Ekskurzija bo »stro- go strokovna«. Prijave sprejemamo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. M / «plE» k