Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tu]e države
4	K 60 v. — Spisi In dopisi se pošiljajo ■ Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pa i Upravnlitvu ..Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeve ulice St. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
nseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna | etltvrsta (Šestina „Domoljubove" širine 34 mm) stane zaenkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. Fo>amezne Številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poStno-hranllnlčnega urada itev. 824.797.----------
ŠteV. 4.	V Ljubljani, dnč 26. januarja 1906.	LCtO XIX.
Kmet in upori.
Od 21. januarja 1905 divja na Ruskem notrajna vojska. Judje, so-cialnodemokraški delavci in liberalci se puntajo. Pričeli so svoje krvave igre zato Z1. januarja, ker je bil ravno tega dne 1793 francoski kralj Ludvik XVI. ob glavo djan. Že s tem pričetkom so pokazali uporniki, kakšnega duha so. Po krvi žehtč, podreti hočejo vse. Peklensko hudoben je bil njihov načrt. Pripravljali so se že več desetletij, vmes so pač pokazali svojo divjost z raznovrstnimi napadi: ubili so carja Aleksandra II. in tudi Aleksandru III. so jovspešili smrt, ker so se mu prebili živci, ko so z bombo napadli flak, v katerem se je vozil. Višjih iradnikov in carskih sorodnikov so )obili celo vrsto. Po rusko-japonski vojski so pa butili splošno na dan. ^ potokih še je pretakala kri po Moskvi in Peterburgu, Vilni in Varšavi, Kijevu, Odesi in drugod. Ja->onska zmaga je ponižala Rusijo; to io izrabili uporniki, mislili so si: :daj bo vse prebivalstvo z nami; likče več se ne bo potegnil za carja, roda varali so se. Vkljub vsem ne-irečam, vsem krivicam, ki jih je
prinesla kruta vojska nad Rusijo, vkljub temu, da ni bilo domala nobene koče, kjer bi ne bili objokovali kakega sina ali ženina, moža ali očeta, ki je v bolečinah izdihnil svojo dušo v mrzli Mandžuriji, -se je vendar le pokazalo, da ima car še en stan, ki mu je veren in zvest. Ruski kmet je ostal tudi v nesreči steber reda in miru.
Krasnih prizorov nam pripoveduje zgodovina zadnjega krvavega punta na Ruskem. Uporniki so se v divjem kriku vlačili po ulicah pod rudečimi zastavami in kričali: Smrt carju! Nasproti njim so pa čete krepkih kmetov s podobo božje Matere in s carjevo podobo na čelu klicali pozdrave svojemu vladarju in šli proti puntarjem. Tam, kjer so zavrgli vero, so zavrgli tudi zvestobo. Veren, krščanski mož pa ne pozabi svojih dolžnosti in tudi v najhujših časih posluša glas vesti.
Rusija se bo rešila iz svojih težav in se bo zopet mirno in srečno razvijala. Njena moč bo v ruskem kmetu. Kmet jo bo rešil. Po pre-kucijah, po nesrečnih vojskah, kar jih je izkusil svet, ko je bilo vse razdrto, so se obračali vladarji na kmeta. Ko je n. pr. Napoleon I. pri
Jeni premagal Ruse, je minister Stajn videl, da se domovina ne more drugače okrepiti nego s kmetom. Izpo-sloval je za kmeta ugodne postave in Prusija je v kratkem času postala zopet trdna. Zvesti kmečki vojak je še vedno premagal plačane žolnirje.
Zadnji čas je pri nas, da tudi naša država spozna, kje ima korenina svoje meči. Avstrijski socialni demo-kratje so postali vsled ruskih dogodkov predrzni. Sklenili so na ver nih duš dan lanskega leta na Dunaju, da se pripravijo na splošen štrajk, da torej vstavijo, ko pride komanda z Dunaja, vse delo po tovarnah, železnicah in delavnicah. Špekulirali so tako-le: Na Ogerskem je zmeda vedno večja in morda pride do tega, da bo cesar poslal vojake, naj ukroti uporne Madjare, Košut in njegova banda so pa gotovo zmenjeni z laškimi rogovileži. Ko zadivja na Ogrskem domača vojska, pa napadejo Lahi, ki se strastno pripravljajo na boj z nami, našo državo. Na dveh konceh boj! Tu bo za socialne demokrate ugoden čas. Takrat proglasč splošen štrajk in po avstrijskih mestih naj se ponavlja to, kar se je godilo po ruskih. Tudi na Ruskem so se upori pričeli s splošnim štrajkom.
Ko bi sc to zgodilo, kdo bo pomagal državi? Ali meščani? Sa smo videli dne 28. novembra, kako se je po vseh mestih zapiralo liberalno meščanstvo v svoje hiše in strahu trepetalo. Uradnik nima poguma. Liberalna gospoda, ki dozdaj komandira državo in dežele, zna sicer upiti in zabavljati proti duhov-ništvu in cerkvi, ker je to brez nevarnosti, socialna demokracija se pa boji v dno strahopetne duše. Edini kmet bi .pokazal moč svoje zvestobe in svoj sveži pogum!
Iz tega bi se imela učiti država. Kmet je njen edini trdni steber. Ce ji je v sili dober, če je v obrambi prvi, mora biti tudi prvi, ko se dele dobrote. Upravičeno naj kliče kmet: klobuk doli pred mojim stanom, ki vse hrani in v sili tudi vse brani!
Političen prejlel
Državni zbor
se snide 30. tega meseca, kakor poročajo sedaj za gotovo uradna poročila. Dne>ni red določen za prvo seje bodo baje preme-nili tako. da pride v razpravo kot prva točka predloga o vojaških novincih in o starostnem zavarovanju kakor smo poročali zadnjič. Načrt o zavarovanju zastbnb u službencev pride na dnevni red kot diuga točka.
Notranji političen položaj.
bsdaj ko se bližamo vedno bolj ve-lepomembnemu zasedanju državnega zbora, ki ima sklepati o prtoinovi volivne pravice, se zbiraj« načelniki različnih strank na Dunaju in se posvetujejo z minisiri, zlast z ministerskim predsednikom Gavčem, kako ugoditi pri preasaovi različnim navo-dom, kako zadovoljiti vse stanove. Posvetujejo se tudi o tem, kako izpremeniti dosedanje ministerstvo v novo parlamentarno, v katerem dobe večje stranke v državnem zboru tako Čehi, Poljaki, Nemci svoje zastopnike. Poljaki so menda tozadevno ponudbo odklonili, Nemci jo bodo pa skoro gotovo sprejeli, ker so s tem zadovoljne skoro vse stranke. Dalje misli vlada na na spravo med Nemci in Cehi. V ta namen misli pomnožiti število nemških poslancev na 204; Cehi bi temu najbrže ne ugovarjali ako jim zagotovijo drugo češko vseučilišče. Vlada upa tudi, da dobi po zaupnih [mini strih večino za nagodbo z Ogersko. Nemci bi s svojim ministrom dobili vpliv tudi na volitve in bi se omejilo po neobveznem pogovoru število omh volivnih okrajev, v ka-
terih bi se drugače borili Nemci in Cehi. N-mci bi dobili tudi po imenovanju svojega ministra zagotovilo, da bi vlada ne delala proti nemškim koristim pri imenovanju u-radnikov, podržavljenju železnic in drugih zadevah.
Baron Svegel pri Gavču.
Med drugimi visokimi glavami je obiskal zadnje dni Gavča tudi nfš Š/egel, ki jo zahteval za kranjske Nemce najmanj enega poslanca, ker izgubi po volivni pro osnovi Kranjsko veleposestvo svoja dva nemška državna poslanca. Po mnenju gor janske ekselence na je na Kranjskem toliko Nemcev, ki plačujejo tako vel ko davka, da je en nemški poslanec na Kraniskem naj-manje, kar morejo zahtevati kranjski Nemci. B mo videli, če bo vslišal Gavč mile toia obupne prošnje zastopnika naših Nemcev.
Stališče Goluhovskega omajano.
Stališče ministra zunanjih zadev grofa Goluhovskega se je zlasti zadnji čas zelo oma'alo. Naša država se je nekoliko sprla s Srbijo zaradi srbske bolgarske carinske zveze In to jo povzročilo govorico, da namerava odstopiti Galuhovski Dvorj-ni govore, da je cesar zadnji čas večkrat izjavil svojo nezadovoljnost o delovanju m nistra za zunanje stvari. Zridnii čas se je še poslabšal položaj za Goluhovskega, ker so rp>z»rili vojaški krog' že opetovj-no vladarja, da je sedanji politični položaj nevzdržljiv. Delegaciji nista zborovali, na Ogtrskem ni bilo novačenja. Da je položaj tak, je veliko kriv Galuhovski s svejimi sveti Preje smo mislili, da odstopi Goluhovski šele tedaj ko se napravi med Ogri mir, zdaj pa ni izključeno, da odstopi prav kmalu.
Kranjsko-hrvatsko-dalmatinska železnica.
Nasi poslanci zlasti Šuklje in Šušteršič, so se zapnji čas z vso vnemo začeli brigati za prdaljšanje dolenjske železnice. Vse kaže, da upi Belokranjcev ne bodo zastonj in da tudi njim skoraj zašije boljša bodočnost. Kranjska dobi skoro gotovo novo železnico, ki bo Avstrijo vezala z Dalmacijo. In sicer se bo gradila železnica od Novega mesta, oziroma Straže do Gradaca; ondi se ima ena proga odcepiti, ki bo šla mimo Vinice do Ogulina, druga proga pa bo vezala Gradac s Karlovcem. Na ta način bi Kranjska stopila v zvezo z Reko in morjem na eni strani, na drugi strani pa z Zagrebom. To bi bila za Kranjsko deželo neprecenljiva pridobitev. Za zvezo z Dalmacijo prideta dve progi v pošte /; in sicer bi šla prva iz Ogulina po hrvaškem Primorju preko Modruša, Otočca in Gospiča do Knina. Druga proga
pa bi se tudi od Ogulina odoepila ter j|a mimo plitviških jezer po hrvaški zemlji, po. tem pa ob Reki Una (Uiec) po Bosni d« Knina. Potem bosta mesti Ogulin in Ljubljana postala jako važni križišči železnic, kakor je n. pr. Beljak. Ne da se popisati, kolike važnosti bi bila ta proga v voiaškem oziru. Hrvaško Primorje in Dalmacija bi gmotno jako napredovala v vsakem oziru tako glede kupčije in obrti kakor na p». ljedelstvu in vinoreji. Naši Dolenjski bi bila ta želoznica tako v korist, kakor gori imenovanima deželama. Save, da bi bila taka železnična zveza velikega pomena za razvoj trgovine, velike cbrti, (ker bi nastale nove tovarne) pcliedelstva in vinoreje i. t. d. P> še nekaj drugega je trt bi tu naglašati Južna Dilmacija leži skoro pod isto stopinjo kakor Rim, ter ima jako milo obneje, ki zelo u-gaia onim, ki na sopilih in na žive h bolehajo. Ptsibmal bi tudi tujci izvolili južno Dalmacijo za zimsko bivališče, in ljudje bi tja potovali skozi Ljubljano Gorenjska naj bi bila letovišče, Dalmacija pa prezim šče, Redko kje se dobi tako blizu oboje skupaj
Postnim uslužbanaem
hoče trgovinsko minisirstvo ugoditi v nekaterih važnih točkah. Te se tičejo poštarjev na deželi in slug. Poštarji prvega in dru-g'ga razreda dobe na leto 50 do 100 kr« poboljška, poštni odpravniki tretjega razreda dobe 80 do 120 kron in sicer počenši od 1. januarja t. 1. Ta zboljšanja poleg nekterih drugih bodo znesla 1,400.000 kron.
Važne izpremembe na Ogrskem napovedane.
Ved^o bolj se razširjajo govorice, da nameravajo razpustiti ogerski državni zbor, kar bi pomenjalo absolutizem samodržtvc na Ogerskem Absolutistična vlada, vlada brez državnega zbora bo baje pred vsem skrbela, da dobi davke in vojaške novince Na nove volitve nihče ne misli. Vladarju neomejeno uda ni Fejervari bi gotovo ustregel vladarju in bi vladal absolutno to je brez držannega zbora, ko bi prej izobčil iz vlade one ministre, ki bi ne bili zadovoljni z absolutizmom. Toda to so le govorice in najbližja prihodnjost bo morda pokazala koliko je resnice na njih. Upajmo, da se krona in ogerske stranke preje sporazumejo na drug način.
Kako so plačani vladarji.
Predsednik francoske republike dobit! na leto 1 milion 300 tisoč kron za pali" stroike, avstrijski cesar 22 milijonov kron, pruski kralj okoli 16 miljonov kron in an gkžki k i sij 13 miljenev fcion jttne plač«
Dogodki v Makedoniji.
Konzuli v Skoplju so dobili, kakor se ireča, vest, da se vrste na severu in na ipadu skopljanskega okrožja zelo mnogo ■ojni in krvavi boji med Srbi in Bulgari. rška vlada je dobila od svojih konzulov Giškem poročilo, da se tam oboružujejo pripravljajo čete, ki imajo namen vdreti v§ Makedonijo. In z ozirom na to in najno ijša druga izvestja Hilmi paše, se je obr-[a turška vlada do grške vlade z zahtevo, zabrani ta naval čet. V Saf ji so se sešli iditelji srbskih in bu'garskih vstajnikov, se dogovore o skupnem postopanju v kedoniji. Posveti b do trajali več dni. irški vojaški oddelki, ki jih je vlada pola v Makedonijo, da napravijo red, in da prečijo zbiranje čet, so sami krivi mno-— prestopkov. Ti oddelki često sami ro-o in pustošijo in so v nekem kraju poli tamošnjim italijanskim gozdnim delavni m šiloma obleko, hrano in denar.
jipor med Srbijo in Avstrijo.
Zidn,i čas je prišlo med srbsko in av-ijsko vlado do spora, ki utegne postati ike važnosti. Srbska vlada je namreč enila z bolgarsko vlado carinsko zvezo I pri tem ni nič prosila Avstrije za do volje. Ta zveza je, kakor menijo nekateri, olitičnem oziru naperjena Avstro Ogerski je prvi znak uspeha jugoslovanske poli-e. Avstro-pgerski poslanik je baje izročil ski vladi dopis, ki naglaša, da naša vlada popelnoma zsdovoljija in da ne bo nadevala prej trgovskih pogajanj s Srbijo, ler vlada ne izjavi, da ne predloži srb bolgarske pogodbe skupščini prej, do-r ne bo sklenjena med Avstrijo in Sr-trgovinska pr godba.
abo zanimanje za volitve v Rusiji.
V Rusiji bedo končno vendarle prišli ljudskega zastopstva. V Moskvi se kaže volitve v dumo zelo slabo zanimanje, itd 120 tisoč meščanov, ki imajo pra-za glasovanje, se jih je vpisalo v list;ne zdaj samo 4000. Kmetje nimajo popol-a nobenega zanimanja do vsega. Mestni stojnik je izdal na meščanstvo okl c, pozivlje na živahnejše udeleževanje pri tvah. V Odesi se tudi vrše priprave za tve v dumo. Ustavni demokratje so do najmočnejši. Revoluc jonarne stranke e bodo udeležile volitve v dumo. De ijalistov se misli udeležiti vol te v.
lovi franooski predsednik.
Fiancoska repuolika si voli vsakih se
[let novega predsednika republike. Ker tos odstopil dosedanji predsednik Lube, •i so se minuli teden zastopniki fran-
coskega naroda, da izvolijo franooski republiki novega predsednika. Posebne svetovne važnosti ta volitev ni bila, ker je francoski republiki le neko mrtvo sredstvo v rokah različnih strank in je v primeri z predsednikom v ameriških zedinjenih državah nič. Pri zadnji volitvi sta prišla v poštev pred vsem dva kandidata Falijer in Dumč. Francozi nočejo imeti na predsedniškem stolu moža močnega značaja, marveč predsednika, ki samo prikima ali zanika vse, kar sklene zbernica. Ker pa Dumč ni iz lipovega lesa, zato je propadel. Izvoljen je bil Falijer z 449 od 891 oddanih glasov.
Obletnica ruske revolucije.
V	ponedeljek 22. t. m. je bila obletnica onega dne, ko je korakalo neoboroženo pe-terburško delavstvo s popom Gaponom na čelu pred carjevo zimsko palačo, da predloži carju svoje zahteve. Pred carja s cer mso prišli, ker so jim to zabranile vojaške puške. S krvjo in meiem so preprečili ta delavski poizkus. Nato so sledile splošne stavke, krvave vstaje delavcev in kmetov, upori med mornarico in armado. V živem spominu so nam še ti dogodki, zato jih ne ponavljamo. Posrečilo se je sicer, da so večinoma zadušili nemire v Rusiji, a kljub temu pač nihče ne ve, kaj prinese b»doč-nost in kaj bodemo morali še poročati o dogodkih, ki so se vršili minuli ponedeljek. Mi le želimo, da bi sledila žalostni sedanjosti v Rus ji zlata in srečna bodočnost.
Dogodki na Ruskem.
V	Rusiji še ni miru. V Varšavi so ustrelili pet anarhistov, ker so povzroč'li bombne napade. Pri nekem drugem bombnem napadu le bilo ubitih pet oseb, ranjenih pa enajst. Ta napad je bil namenjen policiji. Na Kavkazu je položaj še vedno jako resen. Vstaj-niki so zasedli več postaj vladikavkaške železnice. Železniški vlaki so večkrat napadeni. Na Kavkaz so poslali iz notranje Rusije osem konjeniških polkov. Revolucija divja tudi še v Irkutsku, ki je popolnoma v rokah vstajnikov. Vstajniki so tu vdrli v poveljnikovo sobo in zahtevali od njega ključe in pečate. Podpoveljnik je ustreLeo, ravno tako vodja policajev, ki se je hrabro branil in ustrelil prej več vstajnikov. V R gi so odkrili tajno tiskarno in dvoje bombnih zalog. Nadalje so našli topovske kroglje, bodala, samokrese in mnogo patron. Zaradi poliiičn h umorov so prijeli v Rigi več ljudi višjih stanov.
Zakaj je Japonska Rusiji odnehala.
Dopisnik nekega angleškega lista je izvedel iz zanesljivega vira neznane razlrge, ki so prisilili Japonce k miru pod pogoji,
ki niso ravno posebno ugtdni v primeri z uspehi na bojišču. Japonska vlada je vedno molčala in svet je mislil, da so bile vse zmage lahke, da je stališče vojske silno. Sedaj se je pa dognalo, da eb T.umenu n bilo 100 tisoč mož, ampak le 30 tisoč zadnje rezerve oženjenih mož starih 30 do 40 let in brez navdušenja za boj. Priprave za cbiedo Vl^divostoka bi bile morale trajati do spomladi tega leta, a samo obleganje par let. Vojska ni bila pripravljena za pot v Haibin in Vladivostok. To je vzrok miru.
Novo brodovje Japonske. — Prihodnja vojska Japonske?
V zadnji vojski je Japonska izgubila 19 bajnih ladij, Rusom je pa vzela 24 ladij, tako, da ima po vojski 165 bojnih ladij, dočim jih je pred vojsko imela le 159 Japonska gradi sedaj v svojih ladjedelnicah nove bojne ladje, nove oklopne križarice in nove rušilce torpidevk. Dve bojni ladji, ki bodeta največji na svetu, bodeta zgrajeni v inozemstvu. SKupno se japonske vo,no bredovje v kratkem pomnoži za 44 novih bojnih ladij
Japonska ima torej še nove bojne načrte. Gjvori se, da je njena pozornost obrnjena sedaj na .Ameriške združene države", kjer mrgoli preobl« činih japonskih ogledu-hov. Cistniki ameriškega vojnega brodovja so dob li ukaz, da odpjate vse svoje japonske sluge.
LISTEK.
f,čarovnik".
(Po laskam priredil J. Pogačnik.)
Živel je kmetič po imenu Kaj Furij Krezino. Imel je dobro hčerko z imenom Kamila. Ta Furij je imel lepo navado, da je ljubil delo in bil pri vseh svojih delih jako marljiv. Dasi je bil ubog, je vendar tolke napredoval, da si je mogel kupiti malo posestvo, katero je dobil po nizki ceni, ker je bila zemlja dokaj peščena, semtertja zarasla s hesto. Te malo posestvo je pa bil* obdano s samimi velikimi in boljšimi posestvi.
Furij se poprime obdelovanja tega malega zemljišča z vse pridnostjo. Kamila je bila vedno pri njem Kmetovala sta oba; dan na dan sta b la pri delu, sam držeč zdaj oralo, zdaj brano, zdaj lopato, hči pa kopuije, mo-tiko, grabljeitd. Na globoko obde'ujeta ?emljo, drobita in razbijata grulo in, kolikor pre-moreta gnoja, ga dovažata in raznsšita, da b)lj4ate nerodovitno ženijo. Vsako seme, ki sta ga post j tla, je dobro dr zorelo ter se shranilo na suh kraj; bilo je tudi prida« in
skrbno zbrano: čisto, najboljše. Kadar se je med mlado setvijo prikazal kak plevel, takoj sta ga odstranila; pridno sta okopavala in, kjer je bilo treba prisula z zemljo. Skrbno so bile obrezane in povezane vse trte.
Sadna drevesa, nasajena na onih straneh, kjer ne delajo sence polju in trtam, sta večkrat okopala. Z veliko pridnostjo sta jih vsako zimo očistila suhih vej in zapredenih mladik, na katerih je bila zalega škodljivega mrčesa.
Na bolj nizke kraje sta navozila zemlje in jo poravnala, da je nastal mal travnik in bil potem dcbro pognojen; poskrbela sta pa tudi, da je nanj dohajala po potrebi dobro delna mokrota. Krog svejega ztmljiš5a je zasadil Furij živ plot iz belega trnja tako gosto, da še celo kokoši niso mogle na njive raz-brskavat.
S kakim veseljem sta sedaj obdelovala Furij in Kamila to tako dobro in prijazno urejeno zemljišie!
V malih letih so to polje mnogi, ki so prej videli ondi le puščavo, — občudovali. Tu se je pridelalo vsega v obilnosti: sno povja, v kopice postavljenega je bilo na vseh straneh; sedi, napolnjeni z naiboljš<m vinom; polni koši dobrega sadja; veliko lepega sena. Furij in Kamila, prej tako uboga, sta bila sedaj bogatejša od svojih sosedov!
Kmetovalci te okolice, ki so obdelovali velika polja in ofcš rne vinograde so godrnjali: ,S'j je slaba zemlja in se ne dd z boljšati. Pridelki tu ne odtehtajo našega tru 'a. Nehvaležno je obdelovati tako pusto zemljo. E, kdo hi se toiko trudil!«
Ni se pa čuditi, ker so slabo gnojili, plitvo orali in sploh površno obdelovali. Prav zato so bila njih polja čimdalje nerodovit-nejša in revnejša! Žita so zrasla komaj za dve pedi visoko, klasovje majhno in borno, trte ostarele, ker so bile slabo obdelane, slabo obrezane in slabo podprte; zato so dale le redke in revne grezde. Imeli niso ne češenj, ne sliv, ne hrušk, ne breskev; na travnikih se je le malo nakosilo in še to ni bilo kaj vredno!
Hudovali so se torej Furijevi sosedje nad to navidezno tako slabo zemljo in jo preklinjali, ker jim tako slabo rodi; gledali pa so z zavistjo na malo zemljišče Furijevo katero je leto za letom lepše zelenelo, lepšs cvetelo in bolje prospevalo.
Pogovarjali so se, kako je bilo pred nekaterimi leti, ko se je Furij semkaj naselil: »Koliko boljša je bila takrat njih zemlja kot njegova Furij je sicer plačal to zemljišče, izdal je ves denar, kolikor ga je prištedil in in pristradal, ostalo mu ni drugega, kot trpeti in obdelovati pusto zemljo, Vsi smo ga po-milovali, da bo revež tukaj vsled lakote končal pa sedaj glejte — ravno nasprotno!
To njegovo polje je sedaj kot čudovit vrt. On si je uredil tu svoj dom in ima vsega v obilnosti. Kako si je mogel tujec s svojo hčerko brez vsake druge pomoči vse tako zboljšati? Saj smo vendar tu rojeni in pri tem delu dorasli, mar ne znamo stokrat bolje obdelovati zemljišč in gospodariti kot on. Vendar glejte! Naša zemljišča so orustošena; mi živimo v primeri s prejšnimi leti prav revno; pri njem pa vse tako lepo uspeva, vse se tako množi. Njegovo posestvo loči od naših samo ograja, a zato ni še boljša ne njegova zemlja, ne voda, ne solnčna gorkota in ne r6ia. Ej, ta stvarne more biti naravna! Tu mora tičati vmes kaka skrivnost. Mi smo na polju samo čez dan, on pa še ponoči vedno šepa po njivah. On mora počenjati kaj drugega o ponočnih urah na polju, kot da bi delal. Da bi on tako malo zemlje, kot jo ima, noč in dan moral obdelovati, to je vendar smešno; saj mi naša velika polja obdelamo samo pri dnevu in ob poldanskih urah se še umaknemo pekočim solnčaim žarkom."
Pri tem sumničenju so se vsi kar vneli in navdušili. Vsak je ponavljal: „Stvar ni naravna in ni!"
To govorjenje jih je pripeljalo do sklepa, da je Furij čarovnik, in da je ta njegova sreča sad čarovništva. „ZJaj je očitno" so rekli vsi, »zakaj so naša polja tako oslabela! Furij je s svojimi čarovnijami potegnil z našega polja na svoje vse dobre i6;e in zemeljske vlage. Niegovo polje se torej ponaša z rodovitnost o n a š e zemlje! Glejte ta hudobnež uživa sad našega truda, ker s svojim čaranjem ugonablja naša polja in vinograde; ako ga ne ustrahujemo, nas v kratkem uniči." Zatorej se hočejo maščevati; sklenejo enoglasno izročiti ga kot čarovnika in tatu rodovitnosti njih polja — sodni ji. Tožba je storjena, prič je silno veliko, ki trdijo, da je hudodelstvo očitno. Ubogi Furij dobi povabilo, priti pred sodnijo, kjer se mora zagovarjati za težko pregreho. Ako bi se ne mogel opravičiti, utegne biti obsojen na smrt.
Ko je njegova hčerka Kamila to zvedela, se je prestrašila, da je bila vsa obupana. Oče pa si iz tega ni mnogo storil, ket si je bil svest svoje nedolžnosti in se mu zato ni bilo bati kazni.
Ko pride odločeni dan, naloži Furij svoje poljsko orodje, vpreže par lepih volov in sede s svojo hčerko na voz, namenjen pred sodnijsko poslopje. Njegovi nasprotniki so prišli že pred njim tja; prišlo je tudi mnogo drugih ljudi, nekaj iz sočutja, nekaj iz radovednosti. Sodba je bila napovedana kot očitna in sicer na trgu pred sodnijskim poslopjem.
Zdaj privozi obtoženec Furij, ustavi voli; množica radovedno pričakuje, kaj bo. Furij začne molčč skladati krampe, lopate, sekire, vile, oralo, brano itd. Medtem se prikažejo '
sodniki in drugi gospodje iz sodnijskega po slopja. Furij se obrne proti njim in se globoko prik'oni, potem pa s povzdignjenim glasom začne: ^Častiti gospodje! Tu vidite vse orodie mojega čaranja, katerega me tožijo Vsa umetniia mojega čaranja je v tem, kar tu vidite. Tak čarovnik, kot sem jaz, more vsakdo biti, ako hoče. Prosim, gospodje, recite mojim tožiteljem, naj pripeljejo tudi oni svoje poljsko orodje, da je primerimo mojemu, in videli boste razloček med dobrini in slabim orodjem. K;e imajo oni tako dobr« rejene in močne voli?" Zdaj pokaže sam nase in na hčerko: „Poglejte najine egorele obraze, poglejte najine utrjene in žuljave roke!" — Vsi gledajo Furija in Kamilo in takoj spoznajo, da morata biti jako delavna in pridna.
Furij nadaljuje: »Sodniki! Moji sosedje obdelujejo polja tako površno, da se ni čuditi, ako jim ne obrodi, izorjeio tako, da je le malo razbrskano, potem posejejo; naprej pa se ne zmenijo več, naj raste, kakor hoče, Jaz pa preorjem globoko, potem prevlečeni z brano in vsako grudo, ki ostane, razdrobim z motiko. Ko je vsajano in ozeleni, vse oplevem, obrskam, okopljem in ogrebem. Oba s hčerko se ne ganeva od tako priljubljenega nama polja. Vse kar se pokaže škodljivega izderevs takoj in odstraniva. Ni ga drevesa ali trte, da bi ne storil vse potrebno pri njem. da se more tem lepše raz vijati Kako gnoje moji tožitelji ? Malo gnoja, slabo pripravljenega, slabo ohranjenega in — diuzega nič. Za to jaz skrbim leto in dan; zato se moje polje toliko razloči od onega mojih sosedov. Ako še pomislimo, da imaji oni veliko in obširno polje in pri vsem ten ne, da bi samo ponoči spali, polegajo še čel dan po sencah, medtem ko jaz ne zamudim vsi poletje ne ure; če ni zadosti dan, porabim še del noči; še pozimi imam vedno dela čet g'avo. Je mar to čudno, da onim zemlja tako slabo rodi, meni pa tako dobro?
Iz vsega tega morete razvideti, spošto vani sodniki, da iz dveh velikih vzrokov prihaja rodovitnost z njih polja na moje.
Prvi je ta: Ti kmetovalci hočejo otde lovati obširna in velika polja s tako mali ljudmi, da bi jih bilo to komaj zadosti kak mali kmetiji. Treba prepričati se, da veliko prostrano polje še ne obogati posestniki ako ga dobro ne obdeluje.
Drugi vzrok je pa zanemarjenje osi* bele zemlje in njenih lenih in obubožani! posestnikov, ki obupajo, da bi jo mogl spraviti v nekdanje dobro stanje; zato tak« slabo obdelujejo, se pogrezajo v malomarnost in revščino ter ne pomislijo, da z do-brimi gnojili in marljivim in pridnim delon morejo narediti še bolj peščena zemljišči kot so sedaj njih — rodovitna."
Med tem govorjenjem so tožitelji mol dali in zarudevali. Vsi drugi pa se hvalili Furija in ga sodnikom priporočali. Sodniki uvidijo zlobnost in zmoto tožiteljev; niso samo eprostili dobrega moža in ga razgla-
sili nedolžnega, temveč so ga že bogato obdarili zaradi njegove velike pridnosti v poljedelstvu.
Furij tak« počeščen, zahvali sodnike in druge dobre ljudi, potem naloži svoje polj-
ske »instrumente" zopet na voz ter prisede h Kamili, s kater« se med ploskanjem pričujočega ljudstva potolažena in vesela odpeljeta domov.
Razgled po domovini.
Še enkrat opozarjamo tiste stare naročnike na .Domoljuba", ki letos ne marajo več prejemati lista, naj nam list vrnejo. Ni treba drugega, kakor zapisati na ovitek: nazaj! Se ne sprejme. Kdor nam ne vrne 4. številke, ga bomo prišteli med prave naročnike.
Osebna vest. Presvitli cesar je sprejel pretekli teden premilostnega gospoda kneza in škofa ljubljanskega dr. Antona B. Jegliča v avdijsnei.
Novi nadškof goriški postane kljub silnemu kriku liberalnih Lahonov Slovenec kanonik goriškega stolnega kapi-teljna dr. Sedej.
Iz odbora družbe sv. Mohorja. Vsled bolthaosti je izstopil iz odbora gosp. Simon Janežič, ravnatelj in blagajnik. Skozi 33 let je deloval neumorno v korist Mohorjeve družbe in si je zanjo pridobil neminljivih zaslug. Na njegovo mesto je bil izvoljen v odbor odvetnik gosp. dr. Janko Brejc. Za podpredsednika je bil izvoljen č. g. kanethr Janez Vidovi c, za blugainika g. profesor Josip Apih.
Vojska, namreč tista „Vojska na Daljnem vzhodu", bo zopet jela izhajati in sicer bo izšlo vse ostalo delo v dveh snopičih po 4 pole, tako da bo to krasno delo v ki a tkem popolno.
Pravica tržaškim Slovencem. Dižavno sodišče je odločilo, da mora tržaški mestni svet sprejemati slovenske ugovore. Reši jih pa lahko v poslovnem jeziku.
Prva zdravnica v Ljubljani.
Absolventinja peterburškega vseučilišča gdč. E le o nora Jenko, hčerka tukajš-nega uglednega zdravnika g. dr. L Jnka, je vstopila v kirurgični oddelek tukajšne deželne bolnišnice.
Liberalci v veliki zadregi. Poročali smo v zadnjem »DjmoJjuiu" o velikanskem polomu, ki ga je doživela liberalna stranka z ogromno izgubo pri žalski pivovarni. Mi te škode, ki jo bodo morali trpeti delničarji, gotovo ne privoščimo >n ne bili bi sploh pisali o celi zadevi, ako bi nas liberalci s svojim umazanim pisarje-»jem po »Narodu" ne bili prisilili. Teden Preje se s satansko zlobnostjo hoteli oškodovati »Zadružno zvezo" in )i očitali glepar-»tvo, goljufijo in bogsigavedi kaj še rse. A
kazen jim je bila takoj za petami. Preiskava pri »Zadružni zvezi" ni našla nikake nepravilnosti, a krah pri liberalnem žalskem podjetju se pa ne da utajiti. Koliko krika so zagnali liberalci, če se je ponesrečilo kako konsumno drušivo! In vendar kaka razlika. Pri vseh propadlih konsumnih društvih seje šlo za nekaj tisočev, tu se gre pa za sto-tisoče. In medtem ko so vodili konsumna društva največkrat neizvežbani in samouki kme'ski ljudje, so pa bili voditelji žalskega podjetja popolnoma vešči, izobraženi možie in vendar se je kljub rj hovi modrosti dogodil ta strašni polom. Liberalci so v silni zadregi radi tega in zato so prisilili »Narod", da je opustil napade na »Z<družno zvezo" že vedo, zakaj se boje. Pri liberalni stranki je marsikaj v neredu; gospodje v liberalnem taboru imajo maslo na glavi, zato naj ne hodijo na solnce.
Barona Heina nikjer ne marajo. Znano je biavcem .Domoluba", da je moral skrajno nepriljubljeni deže ni pred-stdnik kranjski baron Hein zapustiti našo deželo in (d ti na Dunaj. Dali so mu ondi ▼ ministerstvu vodstvo oddelka za zdravstvene zadeve. A sedaj se je temu imenovanju uprla dunajska zdravniška zbornica in ta poživlja vse dunajske zdravnike, naj skupno nastopajo v tej zadevi, češ da baron Hein nič ne raz ume zdravniške stroke. Torej ljubeznivega Heina, katerega so kranjski liberalci obeh narodnostij tako ljubili, da so Šli z njim čez drn in strr. nikjer ne marajo. Vlada ima le sitnosti z njim, zato bi bilo najbolje, da ga pošljejo v pokoj.
Pobegnil je pretečen< teden od vojakov prosta* c. in kr. 27 pešpolka Alojzij Vihlas, pristojen v Gradcu. Pred begom je okradel svoje tovanše.
Domžalska afera. Pri lanskih nemirih v Domžalah je bil preboden od orožnika črkostavec g. S e d e j Dobil je pred dnevi uradno obvestilo, da je ustavljeno vsako postopanje proti njemu in da je popolnoma nedolžen. Radovedni smo, ako bodo sedaj popravili nemški listi osobito uradni list ljubljanski krivico, ki jo je stopil pod Heinom, ko so Slovence slikali izzivače in pretepače.
Naklada na žganje se je vpeljala že v mnogih občinah Nedavno tudi v Ambrusu. Dobro in koristno bi bilo za občine, ako bi jo vpeljali povsod.
čebelarske vesti. Podružnica v Borovnici ima
dne 28. januarja ib 2. uri popoldne v gostilni g. Ivana Drašlerja občni zbor. Po občnem zboru predavanje. H krati se bo pobirala udnina za 1. 1906.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g 2000 kron za izboljšavo Bohinjskih dol n v zgornji in spodnji dolini je dobil od ministrstva g.spod okrajni glavar Ote pl. Detcla. H ala mu lepa za njegov trud in naklonjenost, g Še
več je obljubile poljedelsko ministrstvo stoiiti za izboljšanje bohinjskih planin in je naročilo c. kr. okrajoemu glavarstvu naj poroča o nujnih napravah in potrebah na planinah, in da naj odpošlje dva sp>sobna moža na Koroško, da si ogledata tamkaj koristne naprave (uzorne hleve, sirarne itd) Vse to zopet le na prizadevanje gospoda okrajnega glavarja.
g Na Koprivniku so osnovali izobraževalno društvo pod imenom „Vodni-kovo društvo/ Pristopilo je takoj 40 članov. Prav tako.
g Novo izobraževalno društvo »Savica" se snuje v Srednji vasi. — Mladeniči se zelo zanimajo zanj. Pa tudi možje bodo pristopili, kakor obetajo.
g Bohinjcev ne bo še zmanjkalo, zakaj rodilo se jih je v srenjski fari 86, umrlo pa le 57.
g Občinske volitve smo imeli 10. januarja za Srednjo vas. Izvoljeni odborniki so vsi verni, pošteni, zavedni možje
g Grozno je bilo slišati v nedeljo 14. januarja, ko je neko izgubljeno, pijano dekle preklinjalo po vasi Boga in Kristusa. Ljudje so kar zapirali vrata pred strašno žensko. Kam pripelie pijanost! Ubogi staiišil — — g Pridno spravljajo drva in les iz planin. Vreme je kakor nalašč za to težke in naporno delo.
g 609 tisoč kron prometa je imela hranilnica in posojilnica v Srednji vaii Pa še pravijo, da ni denarja I
Iz kamniškega okraja.
g Umrl je oče g. župnika Brešarja Bil je bi«g m krščanski mož. Pokopan je bil v petek. N. v m. p!
g Pretekle dni so pričeli v Kamniku podirati napravo za električno raz svetljavo, ker je tvrdka, ki je prevzela delo, prišla v konkurs. Govori se, da je mestna občina stopila v drgovor z vodstvom smod-nišnice, da bi od tod dobivali razsvetljavo. Če bo kaj, in kako, bom« že poročali.
g Hazardne igre so postale v zadnjem času kakor neka nalezljiva bolezen v kamniških gostilnah in privatnih stanovanjih. Za danes imena gostilen zamolčimo, opozarjamo pa že danes, da so prizadete tudi osebe, katerim bi bilo jako neljubo, ako pride vsa stvar na dan.
Jeseniške novice.
g Volitev župana. V četrtek 18. t. m. je b,la sklicana občinska seja za volitev župana, ker seja 8. t. m. ni bila sklepčna. Liberalci so delali na vse kriplje, da bi spravili skupaj zadostno število odbornikov, toda ni š'o. Ob 10, ko je bila seja napovedara, prišlo je skupaj le 16 odbor nikov, a za sklepčnost bi jih moralo priti 18. Kaj se zmislijo modre glave? Bi ž pokličejo k seji dva namestnika in volijo župana ter izvolijo trgovca Trevna na Savi, ker je prej Tre ven bil svetovalec, izvolili so novega svetova-ca starega Koben-tarja s HruSice. Predlagal ga je Schrty, da bi s tem iie bolj priklenil nase.
g Neveljavna je ta volitev, ker namcstuiua nisU bila povabljena k seji pravočasno. Seja je bila napovedana ob 10. uri d o p., povabljena sta pa bila šele p o 10 uri isti dan. Neveljavna je tudi zato, ker so poklicali namestnike v odber, kar se sme le v slučaju, da je odbornik dalje časa zadržan udeleževati se sej. Prejšni župan Klinar sploh ni bil zadržan, ampak ni hotel priti k seji, zato je bil namestnik gotovo nepastavno poklican na njegovo mesto. Vsled tega ni bilo za veljav nost izvolitve župana zadosti odbornikov navzoč h. Ker so kljub temu volili župana, je njegova izvolitev neveljavna in tudi zadnji svetnik stari Kobentar ni veljavno izvoljen.
g V lepi luči so se pokazali liberalci, ker so Matevža Puca kot namestnika s'arega župana Klinarja z z vi j ačo privlekli k volitvi župana. Delal je na Hrušici, pa s« z vozom poslali ponj. Miha Črne, pek na Savi, je bil poslal ponj z naročilom: Gospod Schrty so rekli, da hoče glavar s teboj govoiiti, brž pridi v občinsko pisarno. Io peljal se je, i s domu mu niso prej pustili in prišel je k volitvi župana, ko ss mu
prej še sanjalo ni, da je odbornik. Seveda glavar ni zahteval z njim govoriti, a liberalcem so ona sredstva prav, da le dosežejo svoje namene.
g Boj ra Jesenice. Boj, ki se sedaj bije na Jesenicah, je boj med lučjo in temo, med resnico in lažjo, med Kristom in antikristom Z lažjo in denarjem poskuša antikrist dobiti moč na Jesenicah. Najgrša laž in slepljenje ljudstva je, da se Schrey in Trevn. Fabinc in Hu-mer, in sploh liberalna stranka jeseniška bojuje za to, da bi Jesenice ostale slovenske, župnik Zabukovec pa za to, da bi Jesenice prišle Nemcem v roke. Da liberalcem ni nič za narodnost, pok.zali so s tem, ko so Luckmanna šli prosit naj se zveže z njimi zoper župnika Zabukovca. Da jim je le za to, da bi se uničil upliv katoliške duhovščine na Jeseni ca h", da bi liberalstvo in brezverstvo do-b lo moč, kažejo ta dejstva: Ves boj zoper župnika vodi C ha m iz Ljubljane. To je večen študent, ki še sedaj ni prišel do stalnega kruha, kc so njegovi sošolci že zdav naj v službah. Ta študent se je izjavil: .Prva naša skrb naj bo ta, da dobimo mi liberalci več moči na Jesenicah, petem pa bomo narave o <t začeli agitirati za odpad od katoliške cerkve. Ta študent je dobil zase boga taša Scbrtya in Trevna, ki ga podpirata. Scbrey in Trevn pa sta pridobila večino mož v odboru na svojo stran. In sedaj ti možie vede ali nevede podpirajo na vso moč Schreya in Trevna in Chama v verskem boju. Schr. ya in Trevna povzd gujejo p ro ti-verski časopisi v deveta nebesa, češ, da sta največja narodnjaka, in čudno je to, da mnogi, ki se imajo za verne kristijane pa gredo za Scbreym in Trevnom, nič ne vprašajo — kakšna kristjana sta Schrey in Trevn kako spolnujeta svoje verske dolnosti Če človek le enkrat vzame v roko „Jes. Stražo" ki jo izdajajo jeseniški liberalci, mora takoj spoznati, da ti ljudje preganjajo in sovražijo duhovnike. Kdor pa s sovražniki duhovnikov drži, aH gre mar v boj za d o b r o stvar? Ne, on podpira slabo stvar in je deležen vsega hudega, ki ga napravljajo ti ljudje s svojim sovraUvom vsega, kar je katoliško! Proč z ljudskimi sleparji!
Tovarna na Savi pogorela.
Vnedeljo 2 1. t. m. je pogorela ena tretjina tožarie na Savi. Popolnoma uničena je cinkarija, tovarna žice (Dratzug) in tovarna ž i č n i k o v (St>ftenfabrik) ter pok arija, kjer so žeblje spravljali v zavitke in sode. Pogorel je tudi m a g a c i n z vso zalogo. Škodo oenijo sedaj oa dva milijona kron, a gotovo bo večja, ker uničeni so tudi vsi stroji v imenovanih oddelkih. Najobčutnejše so zadeti dela v« i. Nad 6 00 delav-
cevnaenkratbrezdela, to niso mačkine solze. Večinoma so družinski o če t j e prizadeti in ž njimi so udarjene tudi njih družine. Skoda je večja kakor ko bi bil pogorel cel trgjesenice s 113 hišami. Ne-oženjeni delavci bodo zapustili Jesenice, dokler se delo zopet ne začne in p< jdejo drugam tačas iskat zaslužka, kam pa naj gredo oženjeni delavci z družinami? Pač bodo dobili delo tudi sedaj pri tovarni, a tako malo plačano, da ne bodo shajali. Pred jesenjo ni upati, da se uničeni oddelki na novo postavijo in se delo na njih začne.
Kako je ogenj nastal? Ogenj je nastal vsled razgrelja osi pri kolesu, ki moč iz turbine pošilja naprej in se je užgal prah nakop čen v oddelku pri tovarni žič-nikov. Tako je sedaj splošno govorjenje. Morda bi bili pogasili ogenj v začetku, ko bi ne bila voda v ceveh zamrznjena. Ker ni bilo koj dosti vode dobiti, razširil se je ogenj hitro. Ob pol 4 zjutraj se je ogenj začel in ob pol 5 je b la cela Sava raz-svitljena od silnega požara. Strašno in čarobno ob enem je bila razsvitjena Mežaklja, sneg se je v ti svitlobi lesketal krvavo-rumeno.
Brž je prihitelo gasilno društvo zjesenicinje začelo še prej delovati, nego gasilno društvo savsko. Vsa čast načelniku Fr. Krivcu. OJlikoval se je posestnik in odbornik Ivan Legat, ki je prvi prihitel in dal konje gasilnemu društvu na razpolago. Prihitelo je na pomoč tudi ga silno društvo s Hrušice, Koroške B;le in Dovjega. Imeli so dosti dela dopoldne. Glavna skrb je bila, da so rešili turbino, zakaj, ko bi bila turbina uničena, moralo bi počivati sploh vse delo.
Zal so se zgodile štiri nesreče. Gas lca Slivnik z Jesenic in Lovro Krivec s Hiušice sta stopila v peč, kjer je bil enk raztopljen in sta zajela raztopljen c i n k v škornje, Slivnik veliko več kot Krivec, Slivnik je moral v bolnišnico in bati se je, da pride ob nogo, manj nevarno se je poškodoval Krivec. Zagazila sta v cink, ker sta šla čez peč, ki je bila založena z opeko in se jima je udrlo. Tretja nesreča: Ko so metali sode s žičniki, da bi jih rešili, priletel je sod nekemu v glavo, četrta nesreča pa: nekdo se je obrezal na roki.
Kakšne posledice bo imel ta požar, se sedaj še ne more povedati natančno, a toliko je gotovo, — da se bode marsikaj izpremenilo na Savi, predno se otvorijo na novo sedaj uničeni oddelki.
Novice iz poljanske doline.
g Volitev občinskega odbora
občine Javorje vršila se je dne 10. prosinca. Izvoljeni odborniki so vsi razun enega možje »Slov. ljudske stranke "
g Velika tihota vladuje pri poljanskih naprednjakih, o suspendiranju nač .lnika škofjeloškega cestnega odbora F. Slibarja. Liberalni učitelj Lovric potrt in žalosten gleda v obraz svoje trhle propadajoče stranke.
g Pet »hudečkov« prinesel je iz Poljan domov, tako je menda vskliknila žena „Spodnjega Povhevčena" iz Gorenje Dobrave. Mož je naroden na Štajerca, katerega se pred ljudmi sam sramuje, zato ga prejema na so sedni poŠti
g. čipkarstvo. „Domoljub" je pisal v drugi številki, da se pri nas pečamo s čipkarstvom in kako koristno jo to za nas Resnica je to; vemo ceniti korist te domače obrti. Vendar da ne bi drugod našega dobička previsoko cenili, dostavljamo: sukanec (cvirn) je treba posebej kupiti in ta je precej drag; luč mora tudi svitlo goreti, da je mogoče plesti. Čeravno pri nas petrolej „izvira", ga moramo vendar le kupovati in porabimo ga precej, ker delamo vsak večer do polnoči Toliko resnici na ljubo.
g Klobuk z glave, in velik pc-klon pred velepolitiko Dobravskega ,An-žajovca." Ta krčmar in naročnik „Sleven-skega Naroda" pravi, da je »Slov. Narod" samo na Kranjskem preganjan od klerikalcev, drugod ne, da je bil naročnik „Slov. Naroda" neki papež iz davnih časov. Ta „Aožajovec" in bivši „Amerikanec" je pač kratke učenosti, če misli da njegov list izhaja že od vekomaj. Tako učenrst zamorejo rediti same liberalne slamnate možgane.
Iz selftke doline.
g Franc &liber častni občan sel&ke občine. Iikazaio se je sedaj pri cestnem načelništvu kako kratkovidni so bili pred 4 leti selški odborniki, ki so šli na lim lesotržcu H-inricber-ju in so imenovali sedaj suspendiranega (odstavljenega) I škofjeloškega cestnega načelnika Častnim { občanom. Mož je potegnil svoje prijatelje dobro za nos. Alt ni sedaj dolžnost sedanjega selškega občinskega odbora da mu odvzame častno občsnstvo, ker mož, ki deluje v škodo celemu okraju, ne zasluži te časti?
g Kdo je kriv, da je prišlo tako daleč v škofjeloškem cestnem odboru ? Znana pesem pravi: vse to ljubezen stri. Ljubezen deželnega odbora, ljubezen škofjeloškega cestnega odbora de svojega S iber ja je te povzročila. Ze pred devetimi leti so pri volitvi cestnega načelnika Sliber-ja vrgli, ker je zavlačeval račune. Zadnje tri leta se je bore malo brigal za cesto, bila mu je samo molzna krava. Gospodje v cestnem odboru so vse to mirne prenašali. — Lansko leto izrečene je bile nekaj kritike v deželnem zboru, toda poslancu Pircu, zastopniku mesta Škofjaloka ni bilo po volji, ker je vedel, da to zadene njegovega prijatelja Sliberja. Zakaj so seje cestnega odbora ? Ali zasluži tak oestni odbor, da sploh obstoji? Ali ni nikogar, ki bi zastopal koristi davkoplačevalcev?
g Fran Šliber krajni šolski nadzornik. Ko je Sliber padel v občinskem odboru, ko je padel v krajnem šolskem svetu, titulirali so ga z krajnim šolskim nadzornikom. Ali so mislili resno? Seveda on ima, ker je dovršil ljudsko šolo zmožnosti, vsled katerih ga je Pire naredil za krajnega šolskega nadzornika. — Potegoval se je mož še za zastopnika neodvisnih kmetov, to mesto bi bilo zanj najpriprav-nije, ker bi mu ne bilo treba dati računa ed svojega delovanja. Mi mu svetujemo samo to, on naj gre tje, za kar je odločen in izučen. Tje za svoj pudel v svoji štacuni!
Iz kranjskega okraja.
g Iz Olševka. Požar bi bil kmalu nastal. Dne 13. t. m. popoldne med 3. in 4. uro je opazil Jurij Gašprlin, da gori streha na skednju Petra Šimnca. H tre poklice ljudi na pomoč in tudi sam hiti gasit. Pri gašenju se je precej opekel. Prihitela sta mu na pomoč Franc Sajovic in Janez Logar, katerim se je vendar posrečilo pogasiti že gorečo streho. Kdo je užgal se ne ve, najbrže otroci. Ni dolgo kar se je vpeljala po-nočna straža po večjih vaseh in tuii v Olševku, kar je hvale vredno, samo te ni prav, da otroci stražijo in vpijejo po vasi, kar bi ne smelo biti. Naj bi bil tudi pri po nečmh stražah en red. di ped 17. 1 ne bi smel nobeden stražiti. Naj bi orožniki pazili ca to.
g Iz Kranja. Društvo „Kranj" je priredilo v nedeljo 14. in 21. t. m zopet javni predavanji. Predzadnje nedeljo je govoril g. kaplan Debevc o najvažnejših spomenikih starega in krščanskega Rima Stm lepim predavanjem se je poslovil od nas, ki mu želimo v lepi vipavski dolini istega vspešnega delovanji in iste ljubezni njegovih župljanev! Zadnjo nedeljo pa je predaval g. dr. Edvard Globočnikepoškodbah. Najprej se je ozrl na različne vrste poškodb in jih potem Še pesebe razjasnil s krasnimi slikami. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička.
g Prihodnjo nedeljo, 23. t. m.,
bo zopet javnepredavanjeoognje-nikih in potresih; predava g. pnf. Bogumil Remec. — Za predpust pripravlja društvo, kakor čujemo, par veselih iger.
g Gorenjeo je v zadnjem času miren, kar zadeva Kranj. Tem nesramnejše pa napadajo razni dopisuni iz Sore, Poljan, C;r-kelj in Jesenic pa druge trdne može, ki so raznim liberalnim kričačem (več n na so to — učiteljil) trn v peti. Dobro bi bile morda, da bi tisti možje mlademu uredniku Gorenjca, ki mora vanj sprejemati take umazanosti in podlosti, stopili malo na prste Fantič bi se gotovo ustrašil peslediel
Iz drugih krajev Gorenjske.
g Iz Št. Ožbalta. V vasi Javorje je umrla v noči ed 8. na 9. januarja 1906 obče čislana Marija Žavbi v dobi 42 let) soproga obče spoštovanega g. Janeza Žavbi, cerkvenega ključarja in občinskega odbornika. — V Št. Ožbaltu d o b 6 tudi poštno nabiralnico kar je jako potrebne za današnje čase v dobi napredka.
g Iz tuhinjske doline. Pretečeni mesec se je orcžmške postaji iz L^zov v Šmartin prestavila, kjer je središče cele doline. Nameravalo se je že dolgo časa orož-niške postajo v Šmartin prestaviti, a ni bilo nikjer primernega stanovanja dobiti. Odločil se je Janez Klemen posestnik v Šmartinu, da je na pripravnem prosteru pozidal lepo prostorno erožniško kosarno, katero je zidarski mojster Franc Ccpuder iz Trzina prav lično dovršil, mizarsko delo pa je Martin Baloh iz. Zg. Tuhinja prevzel. Vsak, kdor je to poslopje ogledal, mora pripoznati, da delo mojstra hvali. Največ zaslug, da se je orožniška kosama v Šmartinu sezidala, pa ima pre šni postajevedja g. J. Judež, kateri pa žal, ni enkrat spal v nji. Preden so se orožiiki prešel li v novo kosamo, je bil J. prestavljen v Domžale, kateri pa kljub temu v ctli dolini velno v blagim spominu o-stane. Svoje verske dolžnosti je redno opravljal in s tem vsem lep izgled dajal. Kdor je B gu zvest, je gotovo tudi svojega najvišji ga gospoda cesarja zvest služabnik.
Mošnje. Občnski odbor je v zadnji seji soglasno sklenil odpraviti vse dvojezične občinske table v srenji ter j>h nado-mest ti s samoslo venskim i. Vrli Gorenjci! posnemajte ta umestni sklep po vseh občinah, da krasna Gerenjska čem preje tem bolje dobi popolnoma slovensko lice. Le malo narodnega ponosa pa resne volje bo trebalo, in izginila bi vsa nemškutarija na vogalih slovenskih hiš in z njo grde jetikovne spake: GOrjach, Vellach, Ratschach, Hrupp, Re fen, Duplachs, Oberfemiz, Zirklaeh, Naklas, Seebaeh itd. itd.
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
d Neumnost so napravili Ko
čevarji, ker so volili Drobmča. Tako piše ugledni dunajski časopis. Kako naj se ozira naša ljudska stranka na nje, če so ji vedno nasprotni
d Kri bo tekla pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah, tako kriče že zdaj liberalci. Oblasti že zdaj opozarjamo na to, da bodo vedele, katera je stranka miru, katera pa stranka noža in krvi.
g Umrl je oče g. župnika Brešarja Bil je blag in krščanski mož. Pokopan je bil v petek. N. v m. p!
g Pretekle dni so pričeli v Kamniku podirati napravo za električno raz svetljavo, ker je tvrdka, ki je prevzela delo, prišla v konkurs. Govori se, da je mestna občina slopila v dr govor z vodstvom smod-nišnice, da bi od tod dobivali razsvetljavo, če bo kaj, in kako, bom* že poročali.
g Hazardne igre so postale v zadnjem času kakor ntka nalezljiva bolezen v kamniških gostilnah in privatnih stanovanjih. Zi danes imena gostilen zamolčimo, opozarjamo pa že danes, da so prizadete tudi osebe, katerim bi bilo jako neljubo, ako pride vsa stvar na dan.
Jeseniške novice.
g Volitev župana. V četrtek 18. t. m. je b,Ja sklicana občinska seja za volitev župana, ker seja 8. t. m. ni bila sklepčna. Liberalci so delali na vse kriplje, da bi spravili skupaj zadostno število odbornikov, toda ni š'o. Ob 10, ko je bila seja napovedara, prišlo je skupaj le 16 odbor nikov, a za sklepčnost bi jih moralo priti 18. Kaj se zmislijo modre glave? Bi ž pokličejo k seji dva namestnika in volijo župana ter izvolijo trgovca Trevna na Savi, ker je prej Treven bil svetovalec, izvolili so novega svetova-ca starega Koben-tarja s Hrušice. Predlagal ga je Schriy, da bi s tem ise bolj priklenil nase.
g Neveljavna je ta volitev, ker namestuika nisu bila povabljena k seji pravočasno. Seja je bila napovedana ob 10. uri do p., povabljena sta pa bila šele p o 10 uri isti dan. Neveljavna je tudi zato, ker so poklicali namestnike v odbor, kar se sme le v slučaju, da je odbornik dalje časa zadržan udeleževati se sej. Prejšni župan Klinar sploh ni bil zadržan, ampak ni hotei priti k seji, zato je bil namestnik gotovo nep*stavno poklican na njegovo mesto. Vsled tega ni bil« za veljav nost izvolitve župana zadosti odbornikov navzoč h. Ker so kljub temu volili župana, je njegova izvolitev neveljavna in tudi zadnji svetnik stari Kobentar ni veljavno izvoljen.
g V lepi luči so se pokazali liberalci, ker so Matevža Puca kot namestnika s'arega župana Klinarja z zvijačo privlekli k volitvi župana. Delal je na Hrušici, pa ss z vozom poslali ponj. Miha Črne, pek na Savi, je bil poslal ponj z naročilom: Gospod Schriy so rekli, da hoče glavar s teboj govoi iti, brž pridi v občinsko pisarno. Ia peljal se je, ia domu mu niso prej pustili in prišel je k volitvi župana, ko ss mu
prej še sanjalo ni, da je odbornik. Seveda glavar ni zahteval z njim govoriti, a liberalcem so ona sredstva prav, da le dosežejo svoje namene.
g Boj za Jesenice. Boj, ki se sedaj bije na Jesenicah, je boj med lučjo in temo, med resnico in lažjo, med Kristom in antikristom Z lažjo in denarjem poskuša antikrist dobiti moč na Jesenicah. Najgrša laž in slepljenje ljudstva je, da se Schrey in Trevn. Fabinc in Hu-mer, in sploh liberalna stranka jeseniška bojuje za to, da bi Jesenice ostale slovenske, župnik Zabukovec pa za to, da bi Jesenice prišle Nemcem t roke. Da liberalcem ni nič za narodnost, pek.zali s« s tem, ko so Luckmanna šli prosit naj se zveže z njimi zoper župnika Zabukovca. Di jim je le za to, da bi se uničil upliv katoliške duhovščine na Jeseni ca h", da bi liberalstvo in brez verstvo do-blo moč, kažejo ta dejstva: Ves boj zoper župnika vodi C ha m iz Ljubljane. To je večen študent, ki še sedaj ni prišel do stalnega kruha, kc so njegovi sošolci že zdav naj v službah. Ta študent se je izjavil: .Prva naša skrb naj bo ta, da dobimo »ni liberalci več moči na Jesenicah, petem pa bomo na-ravroit začeli sgit<rati za odpad od katoliške cerkve. Ta študent je dobil zase boga taša Schrt ya in Trevna, ki ga podpirata. Schrey in Trevn pa sta pridobila večino mož v odboru na svojo stran. In sedaj ti možie vede ali nevede podpirajo na vso moč Schreya in Trevna in Chama v verskem boju. Schn ya in Trevna povzd gujejo proti-verski časopisi v deveta nebesa, češ, da sta največja narodnjaka, in čudno je to, da mnogi, ki se imajo za verne kristijane pa gredo za Schrey.*m in Trevnom, nič ne vprašajo — kakšna kristjana sta Schrey in Trevn kako spolnujcta svoje verske dolnosti Če človek le enkrat vzame v roko „Jes. Stražo" ki jo izdajajo jeseniški liberalci, mora takoj spoznati, da ti ljudje preganjajo in sovražijo duhovnike. Kdor pa s sovražniki duhovnikov drži, ali gre mar v boj za d o b r o stvar? Ne, on podpira slabo stvar in je deležen vsega hudega, ki ga napravljajo ti ljudje s svojim sovraštvom vsega, kar je katoliško! Proč z ljudskimi sleparji!
Tovarna na Savi pogorela.
V nedelj« 21. t. m. je pogorela ena tretjina t o v*a r n e na Savi. Popolnoma uničena je cinkarija, tovarna žice (Dratzug) in tovarna ž i č n i k o r (Stiftenfdbrik) ter p o k a r i j a, kjer so žeblje spravljali v zavitke in sode. Pogorel je tudi m a g a c i n z vso zalogo. Škodo cenijo sedaj na dva milijona kron, a gotovo b« večja, ker uničeni s« tudi vsi stroji v imenovanih oddelkih. Najobčutnejše so zadati delavci. Nad----
cev naenkrat brez dela, to niso mačkine solze. Večinoma so družinski • če t j e prizadeti in ž njimi so udarjene tudi njih družine. Skodaje večja kakor ko bi bil pogorel cel trgjesenice s 113 hišami. Ne-oženjeni delavci bodo zapustili Jesenice, dokler se delo zopet ne začne in p< jdejo drugam tačas iskat ZBsiužka, kam pa naj gredo oženjeni delavci z družinami? Pač bodo dobili delo tudi sedaj pri tovarn*, a tako malo plačano, da ne bodo shajali. Pred jesenjo ni upati, da se uničeni oddelki na novo postavijo in se delo na njih začne.
Kako je ogenj nastal? Ogenj je nastal vsled razgretja osi pri kolesu, ki moč iz turbine pošilja naprej in se je užgal prah naknp čtn v oddelku pri tovarni žič-nikov. Tako je sedaj splošno govorjenje. Morda bi bili pogasili ogenj v začetku, ko bi ne bila voda v ceveh zamrznjena. Ker ni bilo koj dosti vode dobiti, razširil se je ogenj hitro. Ob pol 4 zjutraj se je ogenj začel in ob pol 5 je b la cela Sava raz-svitljena od silnega požara. Strašno in čarobno ob enem je bila razsvitiena Mežaklja, sneg se je v ti svitlobi lesketal krvavo-rumeno.
Brž je prihitelo gasilno društvo zjesenicinje začelo še prej delovati, nego gasilno društvo savsko. Vsa čast načelniku Fr. Krivcu. Odlikoval se je posestnik in odbornik Ivan Legat, ki je prvi prihitel in dal konje gasilnemu društvu na razpolago. Prihitelo je na pomoč tudi ga silno društvo s Hrušice, Koroške B:le in Dovjega. Imeli so dosti dela dopoldne. Glavna skrb je bila, da so rešili turbino, zakaj, ko bi bila turbina uničena, moralo bi počivati sploh vse delo.
Zal so se zgodile štiri nesreče. Gas lca Slivnik z Jesenic in Lovro Krivec s Hrušice sta stopila v peč, kjer je bil cink raztopljen in sta zajela raztopljen c i n k v škornje, Slivnik veliko več kot Krivec, Slivnik je moral v bolnišnico in bati se je, da pride ob nogo, manj nevarno se je poškodoval Krivec. Zagaztla sta v cink, ker sta šla čez peč, ki je bila založena z opeko in se jima je udrlo. Tretja nesreča: Ko so metali sode s žičniki, da bi jih rešili, priletel je sod nekemu v glavo, četrta nesreča pa: nekdo se je obrezal na roki.
Kakšne posledice bo imel ta požar, se sedaj še ne more povedati natančno, a toliko je gotovo, — da se bode marsikaj izpremenilo na Savi, predno se otvorijo na novo sedaj uničeni oddelki.
Novice iz poljanske doline.
g Volitev občinskega odbora
občine Javorje vršila se je dne 10. prosinca. Izvoljeni odborniki so vsi razun enega možje „S!ov. ljudske stranke "
g Velika tihota vladuje pri poljanskih naprednjakih, o suspendiranju načlnika škofjeloškega cestnega odbora F. Slibarja. Liberalni učitelj Lovric potrt in žalosten gleda v obraz svoje trhle propadajoče stranke.
g Pet »hudečkov« prinesel je iz Poljan domov, tako je menda vskliknila žena »Spodnjega Povhevčena" iz Gorenje Dobrave. Mož je naroden na Štajerca, katerega se pred ljudmi sam sramuje, zato ga prejema na so sedni pošti
g. Čipkarstvo. »Domoljub" je pisal v drugi številki, da se pri nas pečamo s čipbarstvom in kako koristno jo to za nas Resnica je to; vemo ceniti korist te domače obrti. Vendar da ne bi drugod našega dobička previsoko cenili, dostavljamo: sukanec (cvirn) je treba posebej kupiti in ta je precej drag; luč mora tudi svitlo goreti, da je mogoče plesti. Čeravno pri nas petrolej »izvira", ga moramo vendar le kupovati in porabimo ga precej, ker delamo vsak večer do polnoči Toliko resnici na ljubo.
g Klobuk z glave, in velik po-klon pred velepolitiko Dobravskega „An-žajovca." Ta krčmar in naročnik »Slovenskega Naroda" pravi, da je »Slov. Narod" samo na Kranjskem preganjan od klerikalcev, drugod ne, da je bil naročnik »Slov. Naroda" neki papež iz davnih časov. Ta »Anžajovec" in bivši »Amerikanec" je pač kratke učenosti, če misli da njegov list izhaja že od vekomaj. Tako učenrst zamorejo rediti same liberalne slamnate možgane.
Iz selške doline.
g Franc šliber častni občan selške občine. Iikazato se je sedaj pri cestnem načeiništvu kako kratkovidni so bili pred 4 leti selški odborniki, ki so šli na lim lesotržcu PLinricber-ju in so imenovali sedaj suspendiranega (odstavljenega) škofjeloškega cestnega načelnika častnim občanom. Mož je potegnil svoje prijatelje dobro za nos. Ali ni sedaj dolžnost sedanjega selškega občinskega odbora da mu odvzame častno ebčanstvo, ker mož, ki deluje v škodo celemu okraju, ne zasluži te časti?
g Kdo Je kriv, da je prišlo tako daleč v škofjeloškem cestnem odboru ? Znana pesem pravi: v«e to ljubezen stri. Ljubezen deželnega odbora, ljubezen škofjeloškega cestnega odbora de svojega S iber ja je te povzročila. Ze pred devetimi leti so pri volitvi cestnega načelnika Sliber-ja vrgli, ker je zavlačeval račune. Zadnje tri leta se je bore malo brigal za cesto, bila mu je samo molzna krava. Gospodje v cestnem odboru so vse to mirne prenašali. — Lansko leto izrečene je bile nekaj kritike v deželnem zboru, toda poslancu Pircu, zastopniku mesta Škofjaloka ni bilo po volji, ker je vedel, da to zadene njegovega prijatelja Sliberja. Zakaj so seje cestnega odbora ? Ali zasluži tak cestni odbor, da sploh obstoji? Ali ni nikogar, ki bi zastopal koristi davkoplačevalcev?
g Fran Šliber krajni šolski nadzornik. Ko je Sliber padel v občinskem odboru, ko je padel v krajnem šolskem svetu, titulirali so ga z krajnim šolskim nadzornikom. Ali so mislili resno? Seveda on ima, ker je dovršil ljudsko šolo zmožnosti, vsled katerih ga je Pire naredil za krajnega šolskega nadzornika. — Potegoval se je mož še za zastopnika neodvisnih kmetov, to mesto bi bilo zanj najpriprav-nije, ker bi mu ne bilo treba dati računa od svojega delovanja. Mi mu svetujemo samo to, on naj gre tje, za kar je odločen in izučen. Tje za svoj pudel v svoji štacuni!
Iz kranjskega okraja.
g Iz Olševka. Požar bi bil kmalu nastal. Dne 13. t. m. popoldne med 3. in 4. uro je opazil Jurij Gašprlin, da gori streha na skednju Petra Šimnca. H tre poklice ljudi na pomoč in tudi sam hiti gasit. Pri gašenju se je precej opekel. Prihitela sta mu na pomoč Franc Sajovic in Janez Logar, katerim se je vendar posrečilo pogasiti že gorečo streho. Kdo je užgal se ne ve, najbrže otroci. Ni dolgo kar se je vpeljala po-nočna straža po večjih vaseh in tuli v Olševku, kar je hvale vredno, samo te ni prav, da otroci stražijo in vpijejo po vasi, kar bi ne smelo biti. Naj bi bil tudi pri po nečmh stražah en red. d t ped 17. 1 ne bi smel nobeden stražiti. Naj bi orožniki pazili na to.
g Iz Kranja. Društvo „Kranj" je prirtdilo v ntdeljo 14. in 21. t. m zopet javni predavanji. Predzadnje nedeljo je govoril g. kaplan Debevc o najvažnejših spomenikih starega in i krščanskega Rima St m lepim predavanjem se je poslovil od nas, ki mu želimo v lepi vipavski dolini istega vspešnega delovanji in iste l.ubezni njegovih župljanov! Zadnjo nedeljo pa je predaval g. dr. Edvard Globočnikepoškodbah. Najprej se je ozrl na različne vrste poškodb in jih potem še pesebe razjasnil s krasnimi slikami. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička.
g Prihodnjo nedeljo, 28. t. m.,
bo zopet javnepredavanjeoognje-nikih in potresih; predava g. pref. Bogumil Remec. — Za predpust pripravlja društvo, kakor čujemo, par veselih iger.
g Gorenjec je v zadnjem času miren, kar zadeva Kranj. Tem nesramnejše pa napadajo razni dopisuni iz Sore, Poljan, C;r-kelj in Jesenic pa druge trdne može, ki so raznim liberalnim kričačem (več n ma so to — učiteljil) trn v peti. Dobro bi bile morda, da bi tisti možje mlademu uredniku Gorenjca, ki mora vanj sprejemati take umazanosti in podlosti, stopili malo na prste. Fantič bi se gotovo ustrašil peslediel
Iz drugih krajev Gorenjske.
g Iz Št. Ožballa. V vasi Javorje je umrla v noči od 8. na 9 januarja 1906 obče čislana Marija Žavbi v dobi 42 lot| soproga obče spoštovanega g. Janeza Živbi, cerkvenega ključarja in občinskega odbornika. — V Št. Ožbaltu d o b č tudi poštno nabiralnico kar je jako potrebne za današnje čase v dobi napredka.
g Iz tuhinjske doline. Pretečeni mesec se je orcžmške postaji iz Lazov v Šmartin prestavila, kjer je središče cele doline. Nameravalo se je že dolgo časa orož-niško postajo v Šmartin prestaviti, a ni bilo nikjer primernega stanovanja dobiti. Odločil se je Janez Klemen posestnik v Šmaitinu, da je na pripravnem prostoru pozidal lepo prostorno orožniško kosamo, katero je zidarski mojster Franc Cspuder iz Trzina prav lično dovršil, mizarsko delo pa je Martin Baloh iz. Zg. Tuhinja prevzel. Vsak, kdor je to poslopje ogledal, mora pripoznati, da delo mojstra hvali. Največ zaslug, da se je orožniška kosama v Šmartinu sezidala, pa ima pre šai postajevrdja g. J. Judež, kateri pa žal, ni enkrat spal v nji. Preden so se oroiiiki prešel li v novo kosamo, je bil J. prestavljen v Domžale, kateri pa kljub temu v ctli dolini velno v blagim spominu o-stane. Svoje verske dolžnosti je redno opravljal in s tem vsem lep izgled dajal. Kdor je B gu zvest, je gotovo tudi svojega najvišjega gospoda cesarja zvest služabnik.
Mošnje. Občnski odbor je v zadnji seji soglasno sklenil odpraviti vse dvojezične občinske table v srenji ter j'h nado-mest ti s s a moslo ve n s k im i. Vrli Gorenjci! posnemajte ta umestni sklep po vseh občinah, da krasna Gorenjska čem preje tem bolje dobi popolnoma slovensko lice. Le malo narodnega ponosa pa resne volje bo trtbalo, in izginila bi vsa nemškutarija na vogalih slovenskih hiš in z njo grde jezikovne spake: GOrjach, Vellach, Ratschach, Hrupp, Re fen, Duplachs, Oberferniz, Zirklaeh, Naklas, Seebaeh itd. itd.
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
d Neumnost so napravili Ko
čevarji, ker so volili Drobmča. Tako piše ugledni dunajski časopis. Kako naj se ozira naša ljudska stranka na nje, če so ji vedno nasprotni
d Kri bo tekla pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah, tako kriče že zdaj liberalci. Oblasti že zdaj opozarjamo na to, da bodo vedele, katera je stranka miru, katera pa stranka noža in krvi.
d S povišanjem duhovniških
plač plašiti so liberalci ag tatorji naše gospodarje. Vidi se, da imata Podgorski Korel in Podražev Matevž žaganje, Komatar Evžen pa „arovcou v glavi, da ne vedo vsi trije skupaj, da se duhovske plače ne povišujejo v deželnem, ampak v državnem zboru. Torej so ti možici ali veliki nevedneži ali pa veliki sleparji!
d Znani liberalni prismodo iz Ribnice očita v „Narodu" našim duhovnikom, da so agitirali. Za Boga, ali menite, da so ljudje z žagarsko in zotlar-sko izobrazbo bolj sposobni kmetu prav svetovati kot duhovniki s svojo in svojim političnim obzorjem. Ali morda menite, da bodo ljudje Matevža Grudna baže bolj skrbeli za blagostanje ljudstva kot pa duhovniki, ki z ljudstvom trpe in se z ljudstvom vesele.
d Lažnjiv pajek je liberalni dopisnik „Narodov". Svoje laži je razpel od Lašč čez Sv. Gregor do Dan in od Pod-klanca do Dolenje vasi. Z& danes mu dam* priložnosti si eno svojih lažij dokazati in si kaj prislužiti. Pisal je namreč: „Tako je popisal slavoznani policaj Krumpestar hodeč od hiše vse glasovnice že davno pred vo-litvijo." Pooblaščeni smo od g. Krumpestarja razglasiti, da sme »resnicoljubni* dopisun za vsako kmetiško hišo, v kateri je on ob zadnji volitvi podpisal kako glasovnico, izbrati si v njegovem hlevu poljubnega vola ali kravo, ali v njegovem svinjaku katerokoli presico. Torej na noge lačni „šribar"!
d Velika ljubezen do rojstnega kraja. C. kr, revidenčni oficijal v pokoju Gregor Modic, dal je truplo svoje blage gospe Ljudmile roj. pl. Pažid prepeljati iz Ljubljane v svoj rojstni kraj k Sv. Gregorju, da se pokoplje ob njegovi rajni materi, kjer si je tudi sam izvolil poslednje prebivališče. Vkljub temu, da jc skoraj vse svoje življenje prebil na tujem in služboval med Hrvati, Ogri in Nemci, ni pozabil svojega rojstnega kraja in se ga oklepa z vso ljubeznijo.
Belokranjske novice.
d Lep napredek v varčnosti. »Čebelica* dekliška v Metliki je imela koncem leta 1^05 vloženih pri hranilnici in posojilnici skoro 4900 K. Ali ni to lepo! Kam bi bil Šel ta denar drugače!? L? tako naprej!
d Kmetijsko društvo v Metliki kaže lep napredek pod vodstvom vrlega M. Kostelca. Seve to nekaterim ni všeč — pa moramo že potrpeti. V slogi je mod! V pridnosti in poštenosti pa napredek. Da bi se 1 udje tega zavedli in šli: Svoji k svojim!
d Turške razmere glede metli-fiko šole bodo začele upiti in klioati r po-
magaj! Kdo in zakaj? Za danes samo to, da je gotovo krivica, da je Turk naredil, da ima I. in II. razred samo poldnevni pouk. Ni čuda, da se ljudje pritožujejo, da je denar za šolo vržen v vodo in da so otroci bolj neumni, čim dalje hodijo v šolo. Dvojni trud za užence in učitelje!
d IVIetliška reta se je oglasila 14. t. m. v kavarni in je rešetala v svoji pijanosti take stvari, da je bilo vsakega poštenega, kol.čkaj poštenega človeka sram. Pomagala pa si je zraven in otepala okrog sebe z — dežnikom. Skoda, da ni bil gosp, učitelj Morcla zraven!
Iz litijskega okraja.
d Javorje nad Litijo. Na sv.
Pavla puščavmka dan so naSli zjutraj na Dcbečem pod kapom zmrznjenega znanega berača „Pavleta«. Umoril ga je šnops. — Gozd „Straža" je gorel. Pogorelo je okrog treh johov. Nevarnost je bila velika, a tudi že dosedanja škoda ni majhna.
d Kresnice. OJšd je tukajšnji pod-načelnik na železnici g. Marko Pogorelec v Zalog; prišel pa je g. Kisovec iz Tiro skega. Načelnik g. Knštofič pa oddide v Gomern na Koroško. — Veliko razburjenje vzbujata pri sorodnikih rajnega g. župnika Šmiteka računa, ki sta ga napravila dva doktarja. Tnller je računal nad 500 kron, dr.Jamšek pa 650 kron. O tem bomo še govorili, ko poj Jemo v Šmartno na Golobov pogreb.
d St. Lambert. 3 januarja — bila je sv. Gcnovifa — je umrl Ocepek. Pa naj kdo še pravi, da alkohol ni vrag!
d Polšnik. Četrtek pred Božičem — v dolino že boij pozno izvemo — bi bil kmalu Mamolj pogorel. No pogorela je pa k sreči samo Resnikova kašča. Resnikova mati so bili tako neprevidni, da so šli s trskami popokne v klet, kjer je bilo okrog in okrog polno škope. No, to pa vsak ve, da škopa gori — 9., 10, . 1. febiuvarija bo tridnevnica na čast lurški Materi božji v novi farni lurški cerkvi Na to slovesnost že sedaj opozarjamo domačine in okoličane.
d Dobovec. Dne 21. januvarija, v nede'jo sv. N.ze, je bil velik shod na Kumu. Kdor je zdaj pozabil priti, naj pa drugič. Zlasti opozarjamo slov. planinsko društvo, naj se malo bolj zanima za kumljan^ke hribe. Pot je lepa, razgled od Polšoika krasen; vse dobro, vas pa le ni, in ni!
d Radeče. Pohvalno moramo omenjati v naši tovarni, da gosp. Krisper res vi(rno skrbi pri delavcih za red in nravnost. To nas tem bolj veseli, ker dandanes so redki podjetniki, ki bi pri delavc h kaj več iskali kot dobička. Zato vsa čast tej vzorni tovarni.
d Šmartno. Ponedeljek — 15 — je zgorela v Mali Kostrevnici Čoparjeva koča. Ker ni bila koča dosti vredna, torej tudi škode ni dosti, vendar bolje bi bilo, če bi ne bila gorela. — Novega leta ni učakal v Ameriki iz Šmartna pobegli gostilničar Jurij Dolnišck. Dne 29. dec. je nanj padla velika skala in ga pri tej priči usmrtila. Mož je bil brezveren, in tu Ji na poti v Ameriko je tako Boga preklinjal, da je bilo sopotnike groza. Kakor življenje, taka je pa smrt. — Resno so začeli misliti, da bi kranjski deželni odbor kupil od kneza Windischgraetza grad Slatno za norišnico. Kadar bo kaj bolj gotovega, bomo sporočili. Da so ravno Šmartno izbrali je slučaj, ki ni slučaj. Kraj je lep, blizu vasi, tih in miren, okrog in okrog obdan s smrekovimi gozdovi. H ša pa tako trdna, da je tudi norci ne podero. — Nekateri se silno jeze, ker je zadnji „Do-moljub* pisal, da odborniki I. razreda v občinskem svetu niso »ljudska stranka." Mi seveda smo veseli, če se ti gospodje tako silno potegujejo za čast, da so „ljudje". A „Narod", katerega vsi radi prebirajo, pravi, da človek ni nič druzga kot ena razvita „afaa". Potem pa naj bo že šimpans, ali orang utan, ali madril, ali gorila ali kaj dru-zega. Pričakujemo torej v .Narodu* popravka, da naj več tako ne piše čez -»ljudi".
d Litija. Čujemo, da namerava tovarna Schwarz in Zublia dobiti usmiljene sestre za osk b in postrežbo svojih tovarniških delavk. To bi bilo seveda silno koristno v nravnem oziru, kajti sedaj se gode med delavkami stvari, o katerih niti poročati ne moremo. Kjer je kaka nepokorna hči, ki noče doma ubogati, pa gre v tovarno, da postane »frajla." Vse niso take — mnoge jih je tudi silno dobrih — a veliko je slabih. Človek gre zvečer le straborna čez litijski most, kjer je polno ponočnih veš, ki vzdihujejo in iščejo ženinov in še marsikaj. Zato so ta most krstili po bentčanskem vzgledu v Seufzer-biiicke — ponte dei sospiri — mest vzdi-hujočih »deklet!"
Iz Velike [doline in okolice.
d Ljudsko gibanje I. 1905. V
naši župniji je bilo rojenih 68, umrlo jih je 49, poročenih je pa bilo 8 parov.
d 93 let star je umrl pred kratkim v Samoboru Mijo Božič, .član godbe veteranskega društva. Pač redka starost! N. v. m p.
d Največji most na Avstrij-sko-grskem bo most Caiež - Brežice preko Krke in Save, ki ga zdaj delajo. Delo hitro napreduje, glavne težkoče so odstranjene.
d 832 strani raznovrstne zanimive vsebine na leto bo »Domoljub" odslej pri-
našal in to samo za 2 K. brez poštnine, pa kljub temu se še skoraj polovici naših dosedanjih njegovih naročnikov predrag zdi, so mu postali nezvesti. To pač ni lepo! Vsi tisti pa, ki smo mu tudi kot tedniku ostali zvesti do danes pravimo:
Domoljub je naš prijate^ stari, radi ga imamo vsi, ne pustimo ga nikdari četudi slane kronce tri! (Op. ur. Oglasite se še večkrat s kakim poročilom.)
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Novega mesta. Marijanska kongtegacija priredi dne 1. in 2. svečana v dvorani rokodelskega doma dva zabavna večora, s petjem, deklamovanjem in igro: Zmaga poštenja, in ljubezni. V petih dejanjih. — Občinstvo iz mesta in o-kolice se splošno zanima za ta, dva večera.

Saj je pa tudi prepričano o lepih vspehih vrlih mladenk. U ver jeni smo, da bodo, kakor vselej, tako tudi to pot, podučljive igro predstavljale le z najboljšim vspehom. Pred igro nam bodo zapele nekaj krasnih pesmic s svojimi krepkimi glasovi. Pa tudi dekla-movale bodo. In sicer par pesmic iz krasnih Anton Med vod-ovih poezij: — Ker ie je nadejati najlepših in najboljših vspe-lov, od nadebudnih mladenk, zato je želeti, ia pridete ta dva večera, vsi prijatelji novomeške Mar jan ke kongregac je v rokodelski lom. — Vstopnina: sedeži od 1.—4. vrste 'o K 1 20 od 5.-8. vrste po K 1; stojišča >o 60 h. Nakaznice za sedeže se dobe od !9. prosinca dalje v prodajalni J. Krajec »asi. in na predvečera predstave pri bla-Sajni.
d Iz Šmihela pri Novem mestu. Kakor prejšnja leta, tako je tudi zadnje dni minulega leta uprizorila naša vila dekliška Marijina družba iz Šmihela pri Novem mestu gledališko igro nLurška pa-starica." Predstavljala se je trikrat, in sicer na praznik sv. Štefana, ter na starega in novega leta dan v samostanu častitih šolskih sester. Petje, kakor tudi igra, je bilo povsem dobro rešeno. Pri tej igri se je pokazalo, da se najdejo tudi med kmečkim ljudstvom moči, ki lahko nastopajo tudi pred izobraženim občinstvom. Le tako hrabro naprej 1 d Mirna. (Gibanje „KatoI. izob. društva" v preteklem letu.) Našo društvo se je razvijalo in marljivo delovalo. Imelo je 11 predavanj. Bi!a so sledeča: 1. predavanje z naslovom „0 testamentih", predaval g. Anton Kocijančič, predsednik. 2. „Kdo je omikan in olikan", govoril Je sip Zidar, tajnik. 3.
„0 gospodarstvu", govoril Alojz Škarja. 4. .Črtice iz potovanja po Pruskem*, predaval P. Alkantara ^rtanec. 5. .0 kablu", govoril g. Anton Kocijančič. 6. „0 morskih minah". 7. „0 torpedih" in 8. ,0 torpednih čolnih", vse tri predaval g. Franc Kolenec. 9. .Črtica o romanju v Maribor", govoril J. Zidar. 10. »O topovih, kroglah in njih učinku", govoril ravnoisti. 11. „0 pesnikih in pes-nštvu", govoril g. Franc Zidar, stud, phil. Poleg predavanj je bilo 5 odborih sej. Rednih članov je bilo v preteklem letu 40, ustanovnih 10 in 2 častna člana. Dohodkov je imelo društvo 326 K 4 v, stroškov 150 K 11 v. in gotovine 175 K 93 v Društvo je priredilo eno veselico in imelo dva izleta, prvega na slavnost k Devici Mariji v Polje z zastavo, in drugega z odposlanstvom. 7
članov na shod kršč. soc. zveze v Maribor. Na občnem zboru dne 7. jan. t. 1. je bil sestavljen novi odbor za leto 1906, tako: Za predsednika je bil izvoljen č. g Anton Kocijančič, podpredsednikom Anton Šjlar, bla-» gajnikom Josip Zidar, blagajnikov namestnik Jožef Bule, tajnik Alojz Škarja, tajnikov namestnik Janez Marin, knjižničar Anton Vidmar, gospodar g. Anton Schuller, gospodarjev namestnik Jožef Knferle, pregledo-valca računov Mostar Anton in Henrik Zabukovec, zastavonoša Josip Zdar, spremljevalca Alojz Škarja in Janez Marin.
d Smarije. Bi alao društvo ustanavljajo! V na> dušenem članku liberalnega »Dolenjca* se napoveduje novi blagoslov za Šmarije. Našle so se izredne moči, ki bodo kar „z zanimanjem za gospodarste in kulturne razmere* nas osrečile. Te priznano »delavne moči", ki so pokopale staro bralno društvo, zavile vrat .Slevčku", ki imajo pri dveh požarnih brambah mož komaj za skromen pogreb, ki so raznesle staro knjižnico, podrle šolske planke in poruvale iz vrta mlada drevesca in dr. so se torej poprijele dela, da postavijo na noge prepotrtbno novo društvo. Ovčicam, ki se službo božjo že imele v gostilni, je manjkalo šs duševne hrane, zato bi rade „Narcd" in dtugo tako šaro zobate; vmes bi se seveda prav lepo čez farje in pa Marijino družbo zabavljalo, za kar ima pa ravno .Dolenjčev" g. dopisnik najmanj povoda. Olkrito vam povemo, da naše dobro ljudstvo ne bo šlo na vaš lim, ker vas pozna po vaših dtlih. Če imate res kaj srca za narod, bote našli obilo bolj hvaležnega dela, kakor je to društvo, ki je k sreči še »alles verboten!"
Notranjske novice.
n Iz Trnovske doline. Dne 11.
t. m. nas je obiskal naš državni poslanec Žitnik. Cel dan je bil neumorno na delu, obiskal je najprej posamezne vasi Podgoro. Govorilo se je o vodovodih in o mostu v Trbčah. Zvečer se je pripeljal nazaj v Trnovo in od tod v Harije, v obeh krajih je bilo zopet posvetovanje za vodovode. Drugi dan 12. t m. že ob 7. zjutraj je prišel v spremstvu harijskega gospoda kurata na Veliko Bukovico. Tu si je ogledal izvirek na „Sol-nah", iz katerega bi se imela zajeti voda za vodovod. Nato je vaščanom odgovarjal na razna vprašanja. Ia tu se je ravno videlo, kaj vse manjka našemu možu. Zelo, zelo redki so, ki dobro poznajo občinsko upravo, o cestnem odboru pa se jim komaj sanja. Vse bi hoteli imeti od poslanca, tudi to, kar ne spada v njegovo področje. Krvavo potrebujejo poduka. No, ko so dobili zagotovilo,
New York: Mestna hiša in časnlške palače na Prlntlng-House Squaru.
da pride saj do poletja inženir načrt delat ter da ss potem dobi 40% državne in do 25% deželne podpore, se je poslovil gospod poslanec in se odpeljal v Ljubljano. — To Vam poročam, da bodo naši ljudje mogli tudi kaj svojih novic čitati v .Domoljubu.* S kakim veseljem berejo svoje stvari v časnikih! A .Slovenca" malo dobijo v roke in ga že vsled visoke cene težko kaj bolj širiti med kmeti. Zato bi bilo želeti, da bi kdo stalno dopisoval v Vaš list. Zanimivosti pač ne manjka v taki fari kot je trnovska Na ta način bi se pospešilo branje in zanimanje med našim ljudstvom, katero leliko premalo bere. Vedno se čuje, da nam noče nobeden nič pomagati, da nas pozabijo in prepuščajo naši burji. To je deloma res, ker smo daleč od središča, ali tudi sami smo si mnogo krivi. Zato iščimo leka, učimo se, berimo! A kar je mladeničev, zapišite se v izobraževalno društvo. Tu je prilika za Vas, da saj zdaj ob dolgih zimskih dnevih kaj pridobite. To za danes. Če se ne bo nihče našel, ki ki Vam v bodoče kaj sporočil, bom zopet jaz poskrbel, da ne bo brez nič. (Bomo prav hvaležni 1 Uredništvo.)
n Z Vrhnike. Nad vse smešen prizor se je vršil pretekli teden na Vrhniki. Ntki najemnik v hiši Greg. Miheveca po demače pri Mudi, je kupil prašiča in ga zaklal na dvorišču. Sedaj ga je hotel spraviti v svoje prostore koje je ime! v 1 nadstr., toda gospodar hiše mu kratko in malo prepove po stopnjicah nesti prašiča, kajti stopnjice so bile nove in gospodar se je bal, da se ne polomijo. Kaj stori nesrečni najimnik? H tro poprosi dva moža in ta dva mu pomagata, da spravi svojo žival skozi okno v svojo sobo v prvo nadstropje a stopnjice ostale so nepoškodovane.
n S Pivke. Prednica Marijine družbe ]. P. v zagorski župniji je šla pred kratkim k usmiljenkam. Vedno je hrepenela po tem stanu. Bila je žc več let ceikvena pevka. V cerkvenem petju jo zdaj nadomestuje druga dekle iz Parji, po domače Smodnikova. Tudi ta bo izvrstna pevka. — Velik premet ima Domiciljeva prodajalna v Zagorju. Udom, ki mleko nosijo v »Zadružna mlekarne" se plačuje v Domiciljevi prodajalni z raznim blagem mesto denarja, pri tem seveda oela lastnik prodajalne lepe dobičke. Prav je tako, le tako naprej, dokler je mleka kaj.
n Lainjivi »Domoljub" še vedno vstraja pri svoji trditvi,
da poslanec Fr. Arko ni glasoval za samoslovenski zapisnik. In »Domoljub" ima prav. Če poslanec Franc Arko sam pravi, da je bil enkrat zaradi bolezni zadržan (če se ne moti) glasovati za samosloventki zapisnik, potem ni glasov^;. U tega. tako jednostavnoga sklepa naši in
„Notranjčevi" bralci lahko vidijo, kako zna „Notranjec" zavijati.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Spregli smo že. Drč 30 decembra 1905 je bil mesto g. Ponude izvoljen za župana g. Jožef Štrbec iz Nadleska. — Častitamo novemu gospodu županu, pa tudi starotrški občini, ki je dobila v njem — kakor upamo — vseskozi vzglednega moža — župana.
n Roke so si podali pri volitvi oba 1 beralna odbornika ia Ponudovci, a so k'jub temu sijajno propali s svojim kandidatom. Pri tej volitvi sme se spet male belj spoznali. Le tako dalje! Povemo še enkrat: neznačajnežev in koristolovcev ne maramo pri sebi.
n Uboge reve ! „Ko bi se nam malo bolj ljubilo, ovrgli bi to volitev" — take nekako so govorili ti politični dvojčki. Pa zakaj reki? Volitev se ni pravilno vršila, tako so se domišljali poparjeni vsled svojega poraza. V resnici pa jih je privedla do te misli njihova nevednost Še njihovi voditelji ne poznajo obč nskega reda in občinskega volivnega reda. Pač res, uboge reve!
n Precej mnogobrojno je obiskal letošnji „Nutianjtc" s svojo 1. številko ložko dolino. Čemur se moramo najbolj čuditi je to, da kljub svojemu slabemu gmotnemu stanju prihaja zastonj v hiše svojih največjih nasprotnikov. Seveda ima to smolo, da se nima časa pri njih ogreti, temveč mora takoj nazaj v Postojno.
n Čudno na prvi pogled, kaj ne? A če od bliže pogledamo nepovabljenega gosta iz M<iksove tiskarne, si kmalu lahko raztolmačimo liberalno požrtvovalnost. Seznaniti hočete, vi Švegel Tavčarjevi peto-lizniki, naše ljudi s svojimi nesramnimi lažmi. Ali ni res tako ? — Ker ste vi toliko prijazni do nas, da ste nam zastonj poslali notranjskega lažnjivega Kljukca, hočemo vam tudi mi prijaznost povrniti s prijaznostjo. Odgovorimo Vam torej na nekaj laži, katere leske-če j o v 1. številki letošnjega „Netranjca" I
n Prva laž. V miru bi radi živeli starotrški liberalci, zlasti še Vi g. .Notranj-čevi" dopisnik, dasi je splošno znano, da ravne Vi povsod vtikate >voj nos. Pravite, da je g. Peter 1. 1895 z znanim shodom na Žurgovem dvorišču napravil razdor med miruljubnimi Starotržani. G. dopisnik — Vi, ki „ljubite resnico in pravico" — povejte nam prihodnjič v „Netranjcu", kdo pa je bil sklical omenjeni shod, g. Peter ali vi libe ralci? Kdor v<ž, da je bil shod na Žurgovem dvorišču Vaše. delo, \<S tudi, kdo je prvi začel razdor.
n Druga laž. Mnogo eksistenc — pravite — je uničil g. Peter. Katere neki? Povejte! Mi ne vemo pičesar o tem. Pač pa
nam je znano, da je g. Peter obvaroval več eksistenc. Vi prijatelji „Notranjčevega" dopisnika, ali vam je še v spominu, kako je pred leti pri deželni sodnji zaklical dr. Tavčar nekemu svojemu klijentu: »Frijatelj, po-goreto?" Ali ni ravno g Peter rešil dotič-nega obtoženca propada ?
n Tretja laž. Konsumno društvo je po Vaših besedah na robu propada. Na to Vašo zlobno laž ne rečimo drugega kakor to, da se s takim nesramnim govorjenjem borite zoper naše društvo od početka njegovega obstanka. Koliko Vam je ta laž pomagala do sedaj, veste dobro sami, in najbrž Vam bo za naprej koristila ravno toliko.
n Četrta laž je, da je Ponuda mož naše stranke. 2e pred poldrugim letom mu je „Domoljub" očital, da je liberalec po mišljenju in delovanju. Pozival ga je „Domoljub", naj odgovori župan in se opraviči. A Ponuda je molčal, ker je dobre vedel, da je to edino pametno. Ponuda ni torej več „naše gore list." Le imejte ga Vi, ter si korajžno pripnite ta list na svoj klobuk!
n Peta laž. Ponuda ni hotel podaljšati g. Petru lova, odtod ves srd sedaj do bivšega župana. G. dopisnik, oh kako vendar ste Vi ali silno nevedni ali silno hudobni! Ali ima mar župan sam brez odborovega privoljenja prauco, ptd l.šati lov ? Mi vemo, da ne. Pa tudi Vi sami pravite, da je župan le izvršilni organ občinskega odbora. Gospod dopisnik, zakaj torej tako neumno rezgetate ? Zato, ker hočete nesramno lagati.
n Šesta laž tiči v Vaši trditvi, da je bil občinski odbor bolj zanikern kakor župan sam, češ pa naj bi bil prvi slednjega silil k rednemu poslovanju. Le vprašajte g. dopisnik Ponuda samega, ali ni en pred tremi leti na poziv obč. odbora slovesno obljubil, da bo v kratkem pred ožil zamujene račune? Ali ga niso pri sejah vsikdar odborniki silili k rednemu poslovanju? Ali niso lansko leto odborniki v zmislu § 41 obč. reda zahtevali od njega redne seje in še le po posredovanju deželntga odbora prišli do nje?
n Sedma laž. .Domoljubove" novice o Ponudi in njega delovanju imenujete podle napade. Ni res, niso podli napadi, ampak popolnoma resnični in stvarni podatki. Če so podli napadi, zakaj pa ne odgovarja Ponuda na nje? Sicer pa veste, da je ves ta časniški boj prvi začel „Notranjec" s svojimi podlimi napadi na g Petra in g. Pojeta.
n Ena je pa vendar resnična prišla izpod peresa neresnicoljubnega dopisnika. In to je želja, naj deželni odbor malo pogleda v taščino gnjezdo, češ morda bo vendar prava kukavica ven izletela. No mi vemo, da je deželni odbor že parkrat pogledal v taščino gnjezdo nekdanje Ponudove obč. pisarne, a izletela ni nikdar ven kukavica,
pač pa je vsako pot iz Penudovega žepa iz-frčalo nekaj kronic — za kazen namreč.
n Na starega leta dan je predaval v izobraževalnem diuštvu vodja zemljiške knjige g Josip Radobič o pomenu zemljiške knjige. Precei mnogoštevilno zbiani ude leženci so bili prav zadovoljni s praktičnim predavanjem.
n Teden dni kasneje je imelo naše izobraževalno društvo svoj I. občni zbor, na katerem je podalo račun o svojem delovanju. Izvolil se je znova odbor. Bog blagoslovi prekoristno društvo tudi za naprej!
Iz vipavske doline
n »Domoljub« — tednik. Lansko leto je prihajal ,Domoljub" k nam vsak drugi teden enkrat in radi smo ga imeli. Letos je pa podvojil svojo ljubezen de nas. Zato pa tudi mi Vipavci nismo tako nehvaležni, da ne bi povračali ljubezni za ljubezen. Z veseljem poročamo, v kolikor smo do sedaj poizvedeli, da se število »D«me-ljubovih" prijateljev in naročnikov pri nas na Vipavskem ni zmanjšalo vsled treh kronic, ampak — pomnožilo. Splošna je sodba pri naš h ljudeh: Tak mora bti »Domoljub" 2a nas kmete, ki imamo samo v nedeljo in sicer vsako nedeljo čas brati. Do zdaj pa smo bili eno nedeljo »Domoljuba* veseli, drugo pa smo bili nevoljni nanj, ker ga ni hotelo biti No, zdaj bo pa drugače, zdaj ga bomo veseli vsako nedeljo. In tako je edino prav. Zatorej „Domoljub", bodi čvrst, ti veselje naše, ti pridna čebelica naša, ki prinašaš toliko sladkega medu prijateljem svojim, za sovražnike vere in ljud&tva pa hraniš v sebi ojstro želo. Vipavci, ali veste, kaj vam sve tujem? Bodite pridni, pošteni in verni vsi, in .Domoljub" bo prinašal med ti vsem; kdor bi pa tega ne hotel, kdor bi hotel še nadalje vleči s sovražniki vere in ljudstva, ta naj pa pripiše samemu sebi, ako se vpiči vanj ojstro „Domoljubovo" želo.
n Lepo so zvonili v Budanjah v četrtek t j. 18. t. m. Povpraševali smo se sosedje: Kaj pa imajo danes Budanjci? In zvedeli smo, da so dobili novega dušnega pastirja v osebi g. Debevca, bivšega kaplana v Kranju in da so ga sprejeli prav prisrčno in slovesno. Dal Beg, da bi bil g. Debevc vedno vesel svojih Budanjcev, Budanjci pa veseli njega.
n Kam se pride? Na Gočah je mati kregala in svarila svojega sina, ker noče hoditi ob nedeljah k sv. maši. Pa veste, kaj je odgovoril sin materi ? »Mati, ko bi Ti brali »Slov. Narod" in zvedeli, kaj je v njem, tudi vi bi nehali hoditi k maši." Ali zdaj veste, kam se pride, če se bere brez-verni »Narod" ? Pride se v divjost in surovost, pride se proč od Boga, pride se na Široko cesto, ki vodi k vragu. Zdaj pa le re-
cite, da brati »Slov. Narod" ne škoduje, le berite ga, če bi radi prišli k vragu. No, pa saj bravci »Slov. Naroda" v vraga tploh ne verujejo ne in tudi nikoli verovali ne bodo, ker ne bo treba.. Ko pridejo k njemu po smrti, saj ga bodo v i d e 1 i, saj bodo čutili nji gove kremplje. Ej vi. ki pišete v »Narod" in trgate vero iz ljudske duše, ali se kaj zavedate svoje strašne odgovornosti? Božje kladvo visi nad vami in gorje vam, ko pade to kladvo na vašo zlobno liberalno glavo!
n Radovedni smo, kdo je imel v Vrhpolju 13 t. m poduk v šoli, ker je nad-učitelj Punčuh zastopal »svojo" posojilnico povodom eksekutivne dražbe v Vrhpolju? Se bolj pa smo radovedni, kaj delajo otroci v šoli v nekem drugem kraju na Vipavskem med tem časom, ko gospod učitelj hodi po hišah na — šnaps? Morda imajo ves ta čas »šenšrajben. — Bojimo se, da se bodo otroci naučili preveč „'epo" pisati.
n Namen šolskih vrtov. Da bi se otroci učili sadjarstva, vinoreje in drugih v to stroko spadajočih in za prihodnjega kmeta koristnih reči, so oblasti svoj čas poskrbele s tem, da so ustanovile šolske vrte. Ia b 1 je čas, ko so učitelji res izvrševali v tem oziru svojo hvalevredno dolžnost. Vodili so šolske otroke na vrt, j h učili cepiti trte in drevje. Ti časi pa so minuli. Šolski vrt na Slapu stoji zapuščen. Vipavski šolski vrt pa žaluje za časi veselega otroškega vrvenja, ki se pa nočejo povrniti. Na vrtu zdaj raste krompir, čebula in drugo zelišče, da mere g. vodja zravnati prešička in kuhati svojim otrokom — krompirček. Kaj čemo! Časi so hudi, povišanja plač neče biti, zato si pa mora človek pomagati, kakor .si ve in zna, da se pretolče skozi te btdno življenje.
n Na znanje! Ako puranu pokažeš rudečo cunio, postane ves rudeč od jeze, gospod graščak Majar Ložah pa postane rudeč od jeze kot kuhan rak, ako mu vzameš v^misel vipavski šp tal.
n Kdo vam bo zvi&al plače? Na Vipavskem je rekel velmož, ki bo kandidiral pri prihodnjih volitvah mesto Božiča na Vipavskem, ko je čul, da so oženjenim učiteljem povišali plače — zavpil je nad liberalnim poslancem, ki je glasoval za povišanje: »H . . . č! Že zdaj so vsak dan pijani po oštarijah, pa jim boste še zvišali plačo, kaj bo pa potlej ?" Ali ste čuli ? Le glejte, ko bo kandidiral, da ga gotovo izvolite, ta vam gotovo poviša plače.
n Podlost liberalnih agentov. Kmalu po Bužiču so se peljali na vipavski pošti trije: en kaplan, nek gospod z Razdrtega in pa nek agent banke »Slavije". Med drugim se prišli na pogovor, da nihče ni tako slab, da ne bi imel na sebi nič dobre: ga. Kar pa se oglasi agent: »Jaz pa poznam
nekega, ki nima čisto nič dobrega na sebi, sama hudobija ga je." „Te ni mogoče, prosim, povejte nam ga. . ." »Vesta, ta človek, ki nima prav nič dobrega na sebi, je pa —» ljubljanski škof. . . ." Ljudje, ali ste čuli!! Ako torej zopet pride pred vaš prag kak potepeni agent agitirat za .Slavijo", takrat pa pse z verige, drugega taka podla duša pač ne zasluti.
n Nem&kutarijo. Naša c. kr.davkarija napravlja slovenskim strankam nemške zemljiško - knjižne izvlečke. Slovenske posestne liste pa vidirajo z nemškim potrdilom. Kaj ne bi bilo lepše, ko bi bili malo bolj slovenski ? S tem menda še nemštvo ne bi prišlo v nevarnost na Kranjskem. Saj ga podpirajo ljubljanski slovensko liberalni stebri zadosti trdno, čemu torej ga še hoteti podpirati s stebriči!
n Vrhpoljci! Pazite, da vas Punčuh ne zaklene vseb v svojo »kaso"! Spit h bomo pa še govorili, katera »kasa" ima bolj trdne obroče: Sleparska ali naša.
Koroške novice.
k Utopljenko so našli v Diavi pri centralnem pokopališču. Spoznali so mrtvo truplo za Bubaro Zebust, ki je služila dalj časa v Beljaku. Skočila je najbrže prostovoljno v Dravo. Pri njej so ntš.i denarja 20 K.
k V Čaj
ni pod Dobračem so
našli nekega 60Utntga kajžarja v gozdu obešenega. Mož se je silno rad tožaril in vedne tožbe se ga tako zmotile, da se mu je v glavi zmešalo. Vedno je trdil, da ga nekdo zopet zasleduje in toži. Mož je bil drugače marljiv in delaven, Lep nauk se da posneti iz tega žalostnega slučaja. Ne težite se za vsako malenkost.
k Jako umesten odlok jo izdala korcšna vlada glede plesa. OJločila je, da znašaj pristojbina za plesno dovoljenje na deželi od 10 do 100 K. Za koleke pa je treba plačati 4 K. Občinskemu odboru pa se da pravica, da sme v posebnih slučajih prepovedati ples. —Da bi to posnemale tudi druge vlade in dale enak odlok posebno za predpustni čas.
k Ogenj v šoli. V Stebnu je začelo goreti v dimniku šolskega poslopja. Posrečilo se je ogenj kmalu pogasiti.
k V Podsinjl vasi se snuje slovensko pevsko društvo, za katero vlada veliko zanimanje med ondotnimi slovenskimi fanti.
k V Borovljah je odprl koroški slovenski rojak g. Spttk trgovino z železom. Slovenci spominjajte se narodne dolžnosti in podpirajte svoje ljudi.
k Obolel Je mil. g. proiit v Tinjah Anton Trobež. Priporoča se znancem v C molitev.
k Požrtvovalnost koroških Slovencev. Za narodno šolo v Št. Ku-pertu pri Velikovcu so nabrali o božiču koroški Slovenci lep« vsoto 1160 K.
Štajerske novice.
š Slovenski spodnje&tajerski čebelarji se bodo udeležili letos č;be-lsrske razstave v Ljubnem na Gornjem Štajerskem.
š Smrt na ledu. V Gratvveinu se je pri drsanju udri led trem dečkom. Njihova mati je videla nesrečo. Urno je pegra bila sekiro in poskušala rešiti svoje sinove Prijela je enega, a skoro bi bila tudi sama utonila, ker se je je deček krčevito oprijel. Ognjegasci so rešili dečka in mater, ostala dečka pa sta svoje kratko veselje na ledu plačala z živi enjem.
š Nemčurstvo se širi v okolici Celja. Ptujski nŠiajerc" je pridobil v tej okolici več novih naročnikov. Žalostno, da ljudje primejo sploh v roke to umazano cunjo.
š Odstopil je deželni šolski nadzornik dr. Peter S t o r n i k Poslanci bodo morali paziti, da to mesto zasede zopet Slovenec.
š V V (j zenici so dobili orožniško postajo. Ondi so nastanjeni sedaj trije orožniki.
š Se ena nesreča na ledu.
Na dan sv. Treh Kraljev so se na Dreti, potoku v Gornjem Gradu drsali otroci. 13 letna šolarica Liza Mehtik pade pri dr-san.u po ledu, gre potem domov in tam ji postane na enkrat slabo, jame bljuvati in čez nekaj časa umre. Pri padcu so se ji pretresi' možgani
š V celjski župni cerkvi seje zadnji čas it vi šilo več t«tvin
š Štajerski liberalni Nemci se zelo « gre vajo za ločitev katoliški ga zakona. Njihovi listi vabijo svoje bravce, da naj se hodijo podpisovat za to predlogo. Lepi katoličani so to!
Primorske novice.
p Vihar na morju. Pretečeni teden je po jadranskem m -rju divjala straho vita bora. Vsak promet malih ladjic ob dalmatinskem in italijanskem obrežju je bil nemogoč. Pri Bari se je ponesrečil parnik, ki je nedavno odplul z Reke.
p V Gorici je umrl 8. t. m. dolgoletni pcšini in brzojavni uradnik g. Valentin Klavžar. Bil je eden izmed ustanoviteljev in prvih članov goriške čitalnice.
P Pismo tržaškega škofa dr.
Nagla zoper tiste učitelje, ki hujskajo proti veri, je imelo že nekaj lepega uspeha. Iz Sv. Križa pri Trstu je poslalo 146 hišnih gospodarjev protest na c. kr. namesništvo. Ti vrli katoliški očetje zahtevajo, da puste učitelji vero in ceikev pri miru, da se morajo ludi učitelji udeleževati svete maše in nadzorovati mladino, in da oblasti povedd učiteljem, da je oče gospodar svojega otroka in ne brezverski učitelj. Starši morajo plačevati učitelje, zato smejo pa tudi od njih zahtevati, da otroke podučujejo v nravno-verskem duhu.
p V Kopru se se uprli kaznjenci, ker niso bili zadovoljni z izpremenjenim redom glede sprehodov. Iz Trsta sta bili zato odšli dve stotn ji vojakov, a mir se je sedaj zopet povrnil.
p V Gorici so vjeli iz ljubljanske kaznilnice ubeglega B r e g a n t a. Ta muž je jako nevaren. Presedel je v ječi že 9 let radi umora, 14 mesecev radi vloma in 6 meseci radi žaljenja vere. Iz Gorice ga bodo peljali v Ljubljano.
p Zaradi ponarejenja vina so kaznovali v Trstu Konsiaotina Vasilija na glob« 5000 K.
p Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici je imelo 21. t. m. svoj redni občni zbor.
p Nov častni kanonik je postal veroučitelj na koperski gimnaziji č. gosp. Ivan Buttignoni.
Iz raznih krajev.
Z Dunaja se nam piše: Vsa Slovenska je prepletana z različnimi društvi in organizacijami. Vi doli na Slovenskem ste na domačih tleh, zato vam je to tem laže. A ne pozabite, da imate rodne in krvne brate in sestre tudi v tujini na cesarskem Dunaju. Tudi mi se združujemo in oklepamo trdno drug druzega, da se varujemo in branimo sovraga. Malokatero društvo na Slovenskem tako živahno deluje kot naša „Stiažau, kjer se čutimo
prav kot doma, kjer se pogovorimo prav po domače. Kot bajne pravlj ce, ki nam jih je pravil dedek v mladih dneh za pečjo, tako vabeče in lepo se sliši tu slovenska beseda med nemškim življenjem. K«t nepozabne pesmice, ki nas jih je učila babica, zvenijo slovenske melodije tu na nemških tleh. Človek pozabi, da je v tujini. In take večere imamo vsak mesec. V nedeljo
14. t. m. pa je bil II. redni občni zbor, kjer smo čuli poročilo našega od bora, kj je vodil res izborno društveno delovanje. Duša odbora gospod predsednik Albert Strahovnik je žel v priznanje za neutrudljivo delovanje in požrtvovalnost burne aplavze in ovacije. Izvolili smo si ga zopet enoglasno za predsednika. Drugi odbor smo si izvolili pa tako-le: Za podpredsednika g. Ivana P reva I niza, za tajnika g. Ivana Kvasa, t. nam. gosp. Frana Pole a, za blagajnika g. Josipa Kralja, za blag. nam. g. Franca Dol-š i n o, za knjižničarja pa gosp. stud. phil. Marka Bajuka. — V društvu imamo že dober pevski zbor, ki ga poučuje g. phil. Marko Bajuk, in tamburaški zbor, ki ga vodi g. Fran Fras in šteje že 25 članov. Daleč smo ločeni od svojih bratov, a vendar vemo vse, kaj se doma godi, ker čitamo v društvu „Slovencau, „Domoljuba", Bogoljuba" i. d. Tudi .Dom in Svet" nas obišče vsak mesec. Knjižnico imamo pa še žalibog bolj majhno. Če ima kak naš vrli rodoljub kako dobro knjigo pa je ne rabi sam, naj bi nam jo blagovolil podariti in poslati na naslov: Albert Strahovnik, Dunaj, V ll Franzensgasse 14. Poleg tega imamo tu vsako drugo nedeljo v mesecu tudi slovensko slu bj božjo, ki so nam jo poskrbeli preč. g. Fr. R e b o 1, ki so naš voditelj v vseh ozirih, ki vživajo vse naše spoštovanje in zaupanje. Veliko se že trudili z našim društvom zato smo jih pa izvolili na zadnjem občnem zboru za prvega društvenega častnega člana. Slava jim! Imamo pa tukaj ludi naše vrle visokošolce „Daničarje", ki nas podpirajo in podučujejo v društvu v vsem potrebnem. Ča>t takim visokošolcem! Njihovo delo in njihov trud vemo ceniti samo mi, ki ga vidimo. Ne pozabite torej, dragi Slovenci, da imate velik* bratov na Dunaju! Spominjajte se nas včasih, mi se bomo pa vas spominjali in vam v priliki še kaj pisali.
Drobtine.
Nekaj za fante, ki gredo k vojakom. Ko so letos v jeseni prisegli pruski rekrutr v Potsdamu, imel je nemški cesar Viljem v navzočnosti španskega kralja Alfonza jako pomenljiv nagovor nanje Rekel je: Tu vidite oltar in na njem sv. križ, znamenje kristjanov. Kot kristjani ste danes prisegli zvestobo, želim in upam, da ne bo-dete nikdar pozabili te prisege. V tem trer nutku vidim pred seboj ta prizor: Ko je avstrijski cesar Leopold izročil slavnemu princu E genu poveljstvo armade in mar-šalsko palico, prijel je princ Evgen sv. križ in ga vzdignil kvišku, rekoč: .Ta naj bo naš vrhovni general." Takega duha
pričakujem tudi jaz od Vas. Hočem, da so ▼ojaki moje armade hrabri, Testo! in neustrašeni. Lepe besede protestantskega cesarja!
Iz Lurda. Meseca novembra je prišla v Lurd med drugimi romarji tudi jako številna družina iz Ntw Orleana, ki je privedla seboj 13'etnega gluhomutastega otroka, da ga priporoči lurški Materi. Ta pobožna družina je dala v lurški jami blagosloviti krasen naprsni križ za škafa, katerega bode imenoval sv. oče za N w Orleans.
Belgijski kralj Leopold, ki je že prileten se je baje zopet oženil in sicer kar tibo s hčerko neke meščanske rodbine.
Skala se je vdrla na mrtvaški izprevod. I« Albertville v Savoji poročajo, da se je z gore vdrla velika skala, ko je mrtvaški izprevod z mrtvo deklico šel na pokopališče ter strla mrtvaški voz in več oseb.
Število framasonov raste med francoskimi častniki. Vsi nastopajo slržno in si skušajo pridobiti vedno več privržencev. To gibanje je pa jako nevarno za francosko vojsko.
Sanje o rožah. Nekega dne je stal pokojni papež Leon XIII. pri oknu in gledal dečka, ki je bil priplezal čez visoki zid, ki obdaja vatikanski vrt. Na vrtu je rasel diven rožnat grm, ki je bil poln najlepših vrtnic. Deček se spusti doli, hiti k grmu in si odtrga vrtnico. Hitro kakor je bil došel, hoče zopet oditi, toda eden izmed vojakov papeževih ga jc videl in prijel. Papež takoj ukaže privesti dečka pred sebe in ga vpraša: Zakaj si, dečko prišel čez zid in odtrgal vrtnico ? Deček odgovori: Ubožni smo, moja mati je bolna in sanjala je, da jo more ozdraviti le vrtnica iz papeževega vrta Sklenil sem iti po njo in naj me stane tudi življenje. »Sicer nisi prav ravnal," pravi sv. oče, »toda odpuščam ti. Ponesi svoji mamici rožo in tudi moj blagoslov." Ves vesel hiti deček domov k materi; toda komaj je doma, že pride tudi papežev telesni zdravnik, ki preišče bolnico in ji zapiše zdravilo. Ne dolgo potem ozdravi bolnica in v tem se tudi izpolnijo njene sanje Za dečka pa je skrbel papež, da ga je dal na svoje strrške v šolo. Postal je zgleden in pobožen duhovnik.
Moja mati bo že prišla. Leta 1866 sta si stali nasproti v vojski avstrijski in pruski vojaki. Na neki višavi je stal visok drog in poleg njega le ležal ranjen avstrij ski vojak-jezdec. Obe nogi mu je zdrobila topniška kroglja. Bil je pri polni zavesti, miren kot da ne čuti nikakih bolečin. Nek drug mimo jahajoč vojak ga vidi, skoči s konja in ga obveže. ,Le nekaj milj sem oddaljen od svojega doma, moja mati je gotovo slišala gromenje topov, prišla bode in me vzela domov." V okolici je vse be-
žalo, pravi drugi vojak. »Moja mati bo že prišla, to vem gotovo! Še vedno mi je pomagala in tudi danes me ne bo zapustila. A'i moram res umreti?" Tu ležite predaleč, treba vas je prenesti v bolnico, ker naši ljudje vas bodo težko tu našli. »Kakor Bog hoče, moja mati bo že prišla," je rekel ranjenec s slabotnim glasom. Prosil je sovo jaka vode Jezdec obljubi, da mu prinese bržkomogoče vode in zato odjezdi v bližnio vas. Ko se povrne, že umira ranjenec. Še enkrat odpre svoje oči in ustnice njegove šepečejo polglasno: „Moia mati bo že prišla." Blaženi smehljaj je krožil okrog njegovih ustnic. Ležal je kot dete, ki je mirno zaspalo v materinem naročju. Konjenik poklekne poleg njega in moli za pokoi njegove duše, potem pa odhiti v bolnišnice in tu sreča staro ženico s postelj«. Ta ženica je iskala svojrga sina. Bila je mati ravno prej umrlega vojaka. Prišla je, da bi stregla svojemu sinu. ker si ji je že dozdevalo da je ranjen. Prinesla je zanj posteljo, edine, kije bila v njeni posesti. Našla je s na, ležal je v mehkem naročju hladne zemlje na griču poleg droga.
Zasramovanje odpustkov. Ko je leta 1854 papež Pij IX podelil popolne odpustke, bilo je v neki gostilni na Nem<kem zbranih več lahkomišljenih mla-deničev, ki so se norčevali nad podelitvijo odpustkov. »Igrajmo tudi mi za odpustke," pravi eden izmed teh, »in kdor dobi igro, bo tudi odpustka deležen." Vsi pritrjujete zadovoljno temu predlogu. Gostilničar prinese karte in igra se prične. Oni, ki je stavil ta nasvet dobi igro. V tistem trenotku pa obledi sramotilec, pade s stola in bil je mrlič.
Slovarček nenauadnih besed.
Barikada. Barikada se imenujejo veliki skladi hlodov, p >hištva, vozov ali kamenja, s katerimi zapro uporniki v nemirnih časih ceste, mostove in prehode. Take barikade so napravili na Dunaju 1. 1848( ob znanih nemirih, zadnji čas pa smo mnogo brali o barikadah, katere so napravili vstajniki v Moskvi in drugih ruskih mestih. Sploh je v remirnih časih to neia navadna reč; vendar barkade izgubliajo vedno bolj svoj pomen, ker ne morejo zadostno braniti upornikov proti dandanašnjim puškam, proti topovom pa že celo ne.
Vizit. Vizit se najprej imenuje obisk, potem pa tudi preiskava, raziskava kake zadeve. V i z i t a t o r se imenuje oni, ki preiskitf e in poizveduje, da bi dognal kako zamotano stvar.
Korupcija. Korupcija-pokvarjenost. Od tod tudi be eda k o r u m p i rati, kar se pravi pokvariti, in korumpiran-pokvarjen. Tako govorimo (5 korumpirani družbi, kjer so l)uc(je globoko padli v nravnem obziru in se ne brigajo dosti ali celo nič niti za božje, niti za človeške postave Dalje pravimo. da Je pri kaki vladi vse korumpirano, kar pomeni, da je vse uradništvo podkupljeno in ne izvršuje vestno svojih dolžnosti.
Violina« gosli.
Akurat - natančno skrbno, ravno tako.
Zo smeli In Urnteli čas.
Vselej prav. Gospod: .Povejte mi, gospod davčni nadzornik, zakaj ste mi davek povišali?" — Nadzornik: Čul sem, da se vdeležujete vseh veselic." Gospod: „Bog me varul! Vsak večer ostanent doma." — Nadzornik : Tem bolje, imate še več denarja. bote še lo?je plačali"
Prenatančno. Sodnik (priči); rAli ste bili že kedaj kaznovan?" — Priča: .Enkrat že." — Sodnik: ,Zakaj?' — Priča: »Zaradi pošte." -Sodnik: »Ali so vas zaprli?" — Priča: »Ne, bila Je samo denarna kazen." — Sodnik: ,Ali je bila velika?' — Priča: »Deset krajcarjev.'
Preubog. Gospod: »Kaj pa to! Včeral ste imeli bergjje, danes jih pa nimate. Ali tako slepa-rite?" — Berač: »O preljubi gospod, veste, tak revež sem, da jih moram doma puščati, če ne. bi se mi prezgodaj polomile".
Besedna uganka.
Dokler me ne spoznaš, se trudiš, in kdo sem zvedeti želiš, dokler me ne poznaš, vprašuješ in zame brigaš se skrbiš. In kakorhitro si spoznal me, takrat ti nič več nisem mar, in kdo in kaj sem, več ne vprašaš. No, kdo pa sem? Li veš ti mar?
Reiitev besednih ugank v zadnji itevllkl:
I. Logatec — Rogatec. II. Komar — Marko.
Nagrado Je dobila: Nežika Klun, učit. kand. v Otavicah št. 7., P. Ribnica, Dolenjsko.
Loterijske	srečke.
Dunaj, 13. januarja 81	68
Gradec, 13. januarja 81	22
Trst, 20. januarja 69	89
Line, 20. januarja 15	45
[ K4m ])>M kftkao im toksUtdo, tam b*4i pdf*nira i
Ivana fleff«
Kandol-Kakao
I U im. n«Jm«nj toll«. T «.bi, Jo torejn.jlU.pre-b.T.n, B. prov.ronikoli ..prio.ti in j« ob n«JboU-I	l«m okusa is redno poo.nl.
Prlft.n iimo . imenom Ivan Boff ln ■ l.vjo varstveno snamko.
Zavoji po '/«kg 90 vinarjev > » Vi » 50 »
Dobiv. s. povsod.
HAanra sprejme v trgovino z Ul.clll'«* mešanim blagom takoj Ivan Levstek trgovec v Sodra-žici pri Ribnici, poštenih roditeljev s pilmerno šolsko izobrazbo. 147 D 1—l
47	45	10
8	25	20
86	43	7
54	56	70
g |||	Klauerjev
r % ,Triglav«
lil je najbolj zdrav izmed vseh likerjev.
® Pravi in pristni Triglav
izdeluje edinole J! J. KLAUER, Ljubljana.
Prihodnja števil k n „ DOMOLJUBI" Izide dn6 1. februarja 1906.
V čevljarsko ort sprejmem takoj
■	M let starega, poštenih stariSev in
UUCIlva lepega vedenja, in 42 D 2
2 pomočnika
v stalno, trajno delo, Plača po dogovoru.
Franc Luke k, J.^^pSS.&f.r.i: Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si
cementne plošče
katere dobite po nizkih cenah, kakorSnih niste vajeni, v raznih
barvah In vzorcih po 3 do 6 K loco Ljubljana za 1 m>. Cementne plošče ao izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi
Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim cestnim odborom remontno roti! <6 — 40 cm notran|e svetlobe) 6 cm. iciliciltlic tevi posebno kot nsdomeatllo za drage železne In leccne cevi pri vodovlh in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na Felati, pošta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo!
|1ERB*Bfly-Jev
podfosfornoklsll
apneni* železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je slez odstranjujoče In kaBelJ pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavauje In pospeSuJe redltev. To za tvorjenje krvi tako važno železo Je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje koti, ker ima v sebi fnsferovo apneno sol.
Cena eni ttekloniei Herbabnyjeveyn apnenega železnugu sirupa K 2-50, po poŠti 40 h ve« ta zavijanje.	2307 D 14—6
Svarilo! «53
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, tisto različne pona-redbe našega že 36 let oDutojeCega tostornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbHbnjJe? apnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje In glavna raipoilfjitn; Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" Vleo. VII. Kaiserstrasse 73-79. Zaloga ekoro r rteh lekarnah. V zalogi Je nadalje pri gg. lekarnarjih: V LJubljani: U. Mardot.schlSger, I. Mavr,
0.	Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 11 a k: L. Ass-mann, Job.st& Schneider: Breže: G. ElsHsser dediči: Celje: M Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hati-ser St I. Pichler, V. Hauser & R. pl Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P Haika; Reka: M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž: I.Siegl; Trst: A.Filippi, E. pl. Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
1.	Jobst; Volšperk: t. Huth._
»Katoliško Tiskoma"
priporoča
kuverte s firmo in trgovske račune.
mnl]\ napredek nove dobe!-*«
Neobhodno potreben	Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kuhinji
jfcVfaM/^
%

Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z jiilom.
N« debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
M&lkerbastei 3. 39 D 24-3
Ohranitev zdrave$a
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih seli skrhno napravljeno, tek zbijajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose bulaam s« ielodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
S
steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
VARILO! "H
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano var-
stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarno B. FRAGNER-Ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja s== „pri črnem orlu" =
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul.203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 *6 se pošlje velika steklenica in za K 1'50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v LJubljani se dobiva pri gg lekarnariih O. Piccoli. U. pl. 7rnk6czy, M.MardetscHIH ger, J. Mayr. 431 b 20 - SO
Ceno Ceiko posteljno perje
K 9-60, tiotl itn K11'—; belega. |ak> mehkega, akebljenega K 18 -; kron 34-loclnobelega, mehkega, ikub IJencga K M-—; kron 3«--. Po lllja ae franko proti povzetja Tadl ae zamcnla ali nazal vzemi proti povrnitvi poitnlh atroikov
Bsssdlkt Saohsst, Ltbet 158 p. Pizen na Čeikem.
61 2
ZadUhii m« o^ ia hudi kaieljl
Proti kailju, hripavo-stl in zlezi naglo in gotovo učinkujejo
1996 za prsa. d i o Izboren okus imajo in
ne motijo teka. Škatljica I K in 2 K. Skaf. za poskus SO v. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah.
Hura!
Efgerleve paatlle ao me naglo osvobodile.
#

je vaistvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1321 2.'-l0 (iz Kokos-orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svoph, vporablja Ceres-jedilno mast prj peki, pražemu in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres* Ustje.
o vanje se vrst poil fcemliko kontrolo preiz uševalnice za hranila in živila, Dunaj. IX. Spitalgasse št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci Ctres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku
O Cunapd Line. o
Najprimernejša, najcenejša In dobra voinja le
W Ljubljane v Ameriko.
je In ostane preko Trsta z brzoparnikl prve angleške paro-brodne družbe „Cunard Line4' to le gotovo In se ne da vtajltl. Veliki moderno opravljeni snažni parnlkl te družbe odhajajo Iz Trsta vsake 14 dni. Pouk In vozne liste da|e oblastveno po-trjenl zastopnik Andrsf Odlasek, dosluženi uradnik državnih »eleznlc In h Inl posestnik v IJuMJ.ni Slomškov ulico 't. So, bllzo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več po|a>nlla, naj tu pismeno povpraia ali pa pride ostbno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nlkdo ne čaka In tudi na druge silne načine nihče ne vabi	2004 D 7


lOletno jamstvo »^TS^1^jc"
velja od danes nadalje krasna koncertna harmonika s citerskim glasom, podobna ital. orglam na vreteno s 50 na leta t-peinimi glasovi. Tak krasni instrument na 3 zbore s 70 glasovi le 7 K, 4 zborni z 90 gl .sovi le 9 K, 5 zborni s 110 glasovi le 12'/» K, 6 zborni s 130 glasovi le 15 K, 8 zborni s 170 glasovi 1« 20 K; krasne 2 vrstne s 110 glasovi, 4 dvojni basi le 12 K. Pošilja se po povzetju. Poštnina 1 K. Šola za pouk zastonj. Kdor hoče za mal denar kupiti krasno harmoniko, naj jo zaupno naroči pri izdelovalcu harmonik: Robertu Husbergf Neuenrade št. 67, \Vestfalen.	40 D 3-2
„A m • r I k a".
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna za
Ameriko ^r
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
26-i (na dvorišču.) m D
„JI m • r I k a".
Cementna mm strašna opeka
Iz portland - cementa In peska
Sirajete 'Sčhutzmark« Edini izdelovateU za Kranjsko
Janko Traun
'elovateU cementnln, Glince pri Ljubljani.
Novo dvojno snaženo posteljno perje
Iz Češke. Razpošllj. poštn. prosto do vsake pošte po povzetju ali napret plači v zelo r.bnem novem ovoju (ta zasloni) ceno, dobro blago, skub-Ijeno ali neskubljeno po naročilu: 10 lun<ov sivo,
I ako mehko post icr e K 9'20, i0- , 12 — do C 14 -; 10 f-nt. boljše belo gosje perje K 16 — 18 -, 20 -, 24 —, 30 — do K 40 —; 10 luntov posebno mehko perjiče najl. vrši K 20'—, 24'—. 30 —, 40 —, do K 52 — — Oolovc postelje I tuhn|a In 2 blazini v rudečih blaz. od K 14—, 16 —, 18 —, 20 —, do K 80 —. — Pošlljatve pod 10 luntov Iranko le pri lin. mal perju Strogo solidni postrežbo zajamčena — A. Flelschl & sin, prej Ant. Flelschl, razpošlljalec post. pelia, Neuern št. 74 (Češko).
Zamena ali vrnitev dovoljena, če se plača poštnina Raz-prodajalcem primeren popust.	2TI3 D i—4
t
Edino Izborno krepllno In okrep. sredstvo, porabil, od mnogih zdravnikov glasom sprlč. v lastn. rodbinah z tzbornlm učinkom je Demotogen krspttna in redilna moka, ako se hoče doseči prejšnjo debelost Izredno dobro sredstvo. V šestih lednih 30 funtov konsi. Z II najvišjimi odlikami, tudi .Orand Prix" odlikovan. Strogo reelno, prekosi dokaz, vsa druga redilna podob, aredstva. Vel. Izv. zavoj okolu 250 gr. le kron 2-50. — Razpošilja centrala : Balsar, THlnaj III, Hauptstrasse 80. Tudi v lekarnah In drogerljah zahtevaj izrecno Demotogen, vs drugo enako odločno zavrni. — V Ljubljani naprodaj v drogerlj Anton Kane, Šelenburg. ulic«. 1904 D (9)

v*********
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključna po meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld. 2'20 koinad in gld. 4*20 za par (6 parov franko na dom! naravnost na lastnike konj. TI debeli, trajno trpežni koci so topli kot ko-iuhovina, temnosivi, okolu I50|200 veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila, ki se izvrže le po povzetju aH če se denar poš^e naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razpošlljalnico združenih tovarn za koče, Dunaj II., Taborstrassc 27. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. 2716D 4—4 Velika naročila so došla od posestnika Ge-bauerja, Noisterniga, Malnitza, župn. Bradyn, Lang, Rotter, Suchodoli, Lllgoyave tovarne itd.
q Apofag o
odstrani zanesljivo v
2 dneh brez bolečin kurja oCeaa, bradavice in {ulje. Proti vpo-slatvi i krone pošlje takoj lekarna .Elnhorn" v Welsu na Gor. Avstr. 2716 D 6-4
Na prodaj je iz proste roke
mm vse kovaško orodje mm
i« precej v dobrem stanu. Cena primerna. Več pove lastnik JožefVrajc, kovač, Selo št. 16 130 D	pri Ljubljani.
Postavno varovano Vsako ponarejanj« In ponatlskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 D balzam 52-4
le z zeleno znamko .redovnica". Staroslavtto nsprekosno
firotl slabemu prebavl|>njti, krčem v že odcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
Inlluencl Itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent
zamaškom K 5 — Iranko. TMetrvfevo etntifoUjsko matih, povsod .nafto kot non plus ultra
firotl vsem še lako starim ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom n oteklinam vseh vrat. Cena: 2 lončka K 3-60 se pošlje 1«proti povzetju ali denar naprej.
Lektrnir A. Thiarry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura • tiaoil originalnih zahvalnih pisem gratli In Iranko. V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah In medlclnalilh drogerljah.
Hm**********
14 kur. zlata uro sid. Z*50
nadomesti vendar 1« moja pristna „14 karat" zlatopl. Ooldin sistem Roskopf-patenl-remont ura s sidro s prlznalno plomb*. Ta ivlcaraka ura vzbuja splošno začudenje le radi zunanje oblike. Kolesje Je masivno Izbor, konslr. Švicar. Izdelek In za dober tek Jamčim plameno 3 leta. Ta ur. stane le gld. 2'SO, J kom. gld 8'75 Ista s 3 masivnim zlat. ploič. goldln plaščem in z avtom, pokrovom, zajamčeno v rubinih tekoča gld. 3-50, 3 kom gld. 9-75 Primerna zlatopl Ooldin dvojna verižica gld 1 50. Zamena dovoljena ali denar naza|. Raipo-šilja po povzetju 101 4-2
Mihael Ackermann,urar
Dunaj III /2, Radeckjstr. 9/L.
Iluslr. ceniki zasloni In franko. Delavnica za nove ure In ' dobra cena poprava.
Suhe jvdilne qq) gobe
(la. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v w-ečah po 20—26 kg. A. Smyra,
Dunaj 17, Elterleinplatz 7. 133S D 20—14
Iz proste roke ae proda posestvo v Podgorju hiš št. 75 pri mestu Kamniku, vulgo Žumer. Proda se z vs«m gospodarskim posloplem; tik hiše zanesljiv vodnjak ob vsaki suši, njiv 46 mernikov posttve, nad 9 oralov gozda In travnikov. Cena Izve se pri lastniku aamem.
JtrniJ ridie. PoAgsrJs. I—I pošta Kamnik. 141 D
„FL0RISIS1:
Slovenci, pijte
rastlinski liker „Florian!"
Ta je najbolj&i in z«res .'. . •. .*. .*. pomaga.
Dobi se edino pristen od
Rastlinske destilacije „Fiorian» m d 5-i v Ljublani.
»Slava Mariji"
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v LJubljani po 40 v. izvod.
J0W~ Gramoza
ca cesto imam okoli 1000m' napraviti. Kdor ?eli to delo prevzeti, na) se oglasi pri Janez Stebla], Studenea-Ig, h. št. 18.	99 D 8-2
Tovarna za stole
Franceta Jviseljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
IHT vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence, llustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2526 D 26 - 2 zastonj in franko.
U|. H m sprejme takoj za kova&ki in C B U C 0 podkoveki obrt -
Peter Šetina, kovaški mojster
Clince št. 31 pri Ljubljani. 109 1—1
Pozor* Amerikanci
in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih

moških in ženskih oblek
-s*
domačega Izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
278 D 24-22 Marija Rovšek, trgovka
Prod« se radi preselitve	132 1-1
fcS8* hiša
pri državni cesti, 2 uri oddaljeno od Ljubljane, z nekaj zemljišča. Hiša obstoji iz 5 sob in kovačnice. Vse v dobrem stanju. Vt č pove lastnik Ant. <5avbi, kovač v Dragomerju 24, p. Vič pri Ljubljani.
Želodčne bolezni
so pogosto posledica zanemarjenega motenja prebav-IJanja, kf nastopa ponaiveč kol pomanjkanje slasti, rnvatenje telesa, gorečlca, napenjanje, slabosti, slafc okus, glavobol Itd. In se nemalokdal izclmlio Iz tega hude motltve zdravja, če ne preprečimo tega o pravem času Kot Izvrstno sredstvo nrotl vsem nastankom pokvarjenega želodca so se ie več desetletij kot Marljaceljske kapljice splošno znane in priljubljene
Bradyjeve želodčne kapljice
Izvrstno obnaiale kot tek zbu|aloče, želodec krepeče in na-lahko odvajalno sredstvo. Steklenica z navodilom vred stane 80 vln.i dvojnata steklenica K 1-40.
Pri nakupu v lekarnah zahlevajte Izrecno Bradyjeve želodčne kapljice In si ne da|te vsiliti drugih. Pazite na zavoj v rdečih znklopnih Skatl|lcah z Mariilno /717/771„ podobo kol zaščitno znamko in s podpisom ^ V
Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, I., Fleischmarkt Nr. 11387 razpošilja po povzetju ali če se počile denar naprej za K 5 — sest malih ali K 4-50 tri velike steklenice Iranko brez daljnih stroikov. 2211 D 12-6
II?O HO I" 8 Prlmern0 So ško izobrazbo, ne pod U l Bil Ki 14 let star; nekoliko nemščine vajen in iz poštene hiše, spre |me se v večjo trgovino. — Ponudbe na J. Razboi-iek, Šmartno pri Litiji i	131 D 1
o io i
Povečuje slast do jedi In teic telesa, odstranjuje kalcij, izme-lavar je f,'noja, nočno pcienje.
2209 I) 44 -8
Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, kataržh, oslovskem kašlju, Skrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevate vedno: izviru! zavitek ,Roche".
F. Hoffmann — La Roche & Co.,
Baael (Švica).
IR
Dobiva se z zdravniikim receptoi po 4 K steklenica.
»Vzajemno zauorovalnicn*'
Dunajska cesta 19 V Ljubljani Dunajska cesta 19 489
0000001 v IMedjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, In 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo ™ovpalnco' - V krajih kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38D 24-2 m
g Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! (fiR
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Dr.	XItalk
Tlaki: .KatolUka TIskarna'