Naš deželni glavar. Nekaterim ljudem služi sreča bolj, kakor drugim ler jini vsiplje včasib kar v bipu svojih darij polno vrečo v naročje. V vrsto teh ljudij šteje se po pravici tudi (iundaker grof Wurmbrand, lastnik graščine srednje vrednosti v Borlu v Halozah. Ondi ga poznajo sploh za Borlskega grofa ali tudi gospoda na Borlu. 0 njem se je znalo še malo kaj v svetu, dokler ga ni sreča, tokrat po grofu TaafTe, povzdignila na iinenitno mesto glavarja štajarske dežele. /. (Jrofu TaafTe je hodilo tisto krat za to, da postavi Stajarski deželi moža za glavarja, o kaierem se ne zna veliko ter ga zato labko sodi človek, kakor se inu Ijubi, da je n. pr. liberalec, in to iz vrste ostrih ali pa iz vrste zmernib liberaleev, ali tudi za to, da se nagiblje bolj h konservativcem, če še tudi ni doslej v njih vrsti. Kakor o grofu Taaffe nihče ne ve prav, kaj da je bolj, liberalec ali pa konservativec, tako so tudi po večini tisti možje, ki si jih izbere za pomočnike svoje. Borlski grof je bil poslanec v deželnem zboru, izvoljen od liberalne skupine veleposestva, ali bolj tih in po vrhu še je doma v slov. Halozah — zato je kakor navlaSč za mesto štaj. deželnega glavarja. V žtajarskem dež. zboru so tri skupine: nemSki liberalci, teh je največ, za tem so nemški konservativci, teh je dvanajst in za njimi še stoje slov. poslanci, osem na.število. Kaj ne, da je torej liberalee, pa bolj tih in doma v slov. delu dežele, najpripravniSi za dež. glavarja ? Tako je sodil grof Taaffe in tako se je izgodilo. Borlski grof je toraj sedaj že v drugi dobi dež. glavar. Iz kraja gledali so ga nemški liberalci pisano, nezaupljivo nemški konservativci, brez zaupanja pa slov. poslanei. In vsi so pravo pogodili. 0 naših in nemškib konservativcih razumeje se to samo po sebi, ali tudi liberalci 20 bili že pri zadnjih volitvah si v strabu, da jim dež. glavar zmeSa štrenjo, kajti govoriea o novi, »srednji stranki- tisto krat ni bila prazna. Da ni prišlo do nje, tega je krivo samo lo, da so liberalci tej nakani prišli prehitro na sled in sploh tudi ni na Štajarskem tal za-njo. Odslej pa je gospod deželni glavar »verni sluga« svoje stranke, liberalcev, da-si bi bilo za-nj tako lepo, ko bi imel svojo stranko za-se, tako stranko, kateri bi bil za gospoda. Ali to ni smelo biti, kaj si torej hoče! (llavar tako lepe dežele biti in po vrhu-še 6000 gold. vtakniti vsako leto v žep — to ni kaj bodi, če je človek tudi gospod na Borlu. Ali vse to-še ni, zakaj da govorimo dnes o njem, o Borlskem gospodu in vernem slugi nemških liberalcev. Kar je nam na srei, je to, da g. deželni glavar, kedar pride v svoji službi v slov. kraje, prezira slov. Ijudstvo ter nima ni besede za-nj, za njegove zastopnike. Kakor znano, bik je dne 27. decembra otvoritev dež. biralnice v Vojniku in dež. železniee po Savinjski dolini. (iosp. dež. glavar je storil oboje, toda oboje, da-si na slov. tleh, samo v nemškem jeziku ter se ni kar v ničem spomenil slov. ljudstva. Še celo, ko ga je slov. dekle v belem (!) oblačilu nagovorilo slovensko, g. dež. glavar ni imel slov. besede za dekle in nje tovarišice. Ali mar gospod na liorlu ne zna slovenski? Slabo dosta za-nj, če ima posestvo v kraji, kjer bi človek Nemca ne našel, ko bi ga iskal z lučjo o belem dnevu, pa se ni naučil jezika, ki ga edino uinejo njegovi ljudje. Še slabSe pa, da je na čelu uprave v deželi, v kateri šteje slov. Ijudstvo dobro tretjino vseh prebivalcev. Slabo, prav slabo je to znamenje, ali še slabže, da tudi napravi, stavljeni obe na stroške cele dežele, bijete praviei v lice ter ste nemSki na slov. zemlji. Na celi progi nove železnice neki ni niti enega slov. napisa, razven opominja: »Pazite na vlak!« Neinška so imena postaj, nemški se kliče vse, samo plačuje se neki še lahko tudi slovenski. To je preziranje slov. ljudstva in to ne brez vedenja dež. glavarja. Odgovornost zadene tedaj njega in ludi naši poslanei znajo, kaj je v lem oziru njib dolžnost. Med tein pa bode treba tudi dotičniin občinam, da se ganejo ter zabtevajo v sklepib svojih od vodstva južne železnice, ki ima tudi novo železnico na skrbi, naj ona čem brž odpravi ouitno krivieo, ki se dela v tem slov. ljudstvu.