številka 57 • leto XLII • cena 1.200 din
Celje, 22. decembra 1988
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Vojska
v službi
resnice
KOMENTIRAMO
Ni zgolj generalska muha,
da se kakovost svetovnih
vojsk ne meri zgolj po
opremljenosti in morali voja-
kov, temveč tudi po učinko-
vitosti sistema poveljevanja
vse od vrhovnih štabov do
najmanjših enot. Ker v svetu
armad zaenkrat še ne ukinja-
jo, izdatke zanje pa zmanjšu-
jejo le z uvajanjem učinkovi-
tejših funkcionalnih rešitev,
$0 zaenkrat - žal, bi rekli
marksisti, pacifisti pa bi jim
nejevoljno prikimali - ideje
o tehničnem ali številčnem
zmanjševanju JLA ne le
kratkomiselne, temveč tudi
nevarne ozemeljski celovito-
sti in politični neodvisnosti
\- kolikor je pač še je - Jugo-
slavije. V tem kontekstu je
bofem moč dopustiti le toli-
ko »neodvisnosti" posamez-
nih delov oboroženih sil, ko-
likor to služi enotnemu siste-
mu obrambnih priprav.
Predvsem morali vojakov
■ tako aktivnih kot tistih, ki
im uradno rečemo »vojaški
>bvezniki" - pa je v Jugosla-
iji škodljivo nekaj, kar
' vsakdanjih pogovorih ime-
mjemo »separatistične že-
ie«. »skrajni nacionalizmi«
n bogvedi kako še. Pa ob
eni redkokdaj doumemo, da
Te večinoma za konstrukte,
:i so nam jih vsilili tisti, ki se
a čas v Jugoslaviji - po vej-
no naravnost - bore za
oblast. Ilustrirajmo tezo z re-
Inostjo s Celjskega: le v ča-
opisih z drugih koncev do-
novine smo lahko brali, ka-
0 na našem koncu »napada-
jo pripadnike JLA<^. Izmi-
Ijotine ne koristijo ne civi-
om. ne fantom in možem
'uniformah na Celjskem.
Zato bomo tokratni praz-
■Jk. dan JLA, izkoristili za
{tošnjo, da bi vsi, ki služijo
omovini rned prebivalci te-
la konca Štajerske, aktivno
'užih tudi resnici. Da bi raz-
petim glavam, ki skušajo iz
ikršnihkoli nagibov vnesti
led nas nemir in nerazume-
injc. povedali, koliko v res-
iicj sodelujemo in se zasto-
iirno. Da ne bo ne civilna ne
■ Vaška morala na psu. Da
bo jutri, po nepotrebnem,
\:>lclo...
r BRANE PIANO
V torek so v celjski vojašnici Jože Menih-Rajko izpolnili ukaz in na pročelje namestili
tablo v štirih jugoslovanskih jezikih oziroma pisavah; slovenskem, hrvatskosrbskem,
srbskem v cirilici in v makedonskem. Današnjemu prazniku, dnevu JLA, in nedavni
dvajseti obletnici teritorialne obrambe v Sloveniji posvečamo 16. in 17. stran.
Zlati plaketi GZJ
Anici Brglez in Etolu
Delovna organizacija
Etol IFF Celje in Anica Br-
glez, direktorica celjskega
tozda Zlatarne sta prejela
zlati plaketi Gospodarske
zbornice Jugoslavije. Dobit-
nikov tega visokega gospo-
darskega priznanja, ki jih
jugoslovanska zbornica po-
deljuje za ustvarjene gospo-
darske rezultate in razvija-
nje samoupravnih sociali-
stičnih odnosov, je v Jugo-
slaviji le nekaj nad dvajset.
Podelitev plaket, ki jih
zbornica daje za dosežke
v letu 1987. je bila prejšnji
petek v Beogradu. Jože Bu-
čer, direktor Etola in Anica
Brglez sta priznanja takole
komentirala:
Jože Bučar: »Priznanje
smo sprejeli s posebnim za-
dovoljstvom, saj je to, glede
na majhno število tistih, ki
ga prejemajo, precej redko
priznanje v Jugoslaviji. To je
tudi priznanje vsem dobrim
delavcem Etola. Po drugi
strani je to tudi obveznost in
dodatna zadolžitev za dvig
delovnih uspehov in tudi za
dvig standarda zaposlenih.
Ob tem, da bomo tudi letos
dosegli dobre rezultate, se
bomo v prihodnje še naprej
trudih, da bi bili boljši od
drugih v svoji podskupini
dejavnosti, kar je tudi glavno
bistvo naše poslovne filozo-
fije.«
Anica Brglez: »Priznanje
mi je vsekakor spodbuda tu-
di za delo v naprej. Sicer pa,
če se omejim na Zlatarno, ni-
smo nikoU poslovali v ideal-
nih pogojih. Podobno je tudi
sedaj, ko vsi ti ukrepi sicer
vplivajo na naše poslovanje,
vendar pa smo na vse težave
pripravljeni in ne mislimo
odstopati od začrtane strate-
gije.«
R.P.
Ažbetova
plaketa
v Mozirje
v Narodni galeriji
v Ljubljani je bila v po-
nedeljek opoldne sloves-
nost, na kateri je pred-
sednik Zveze kulturnih
organizacij Slovenije
Marijan Gabrijelčič izro-
čil akademskemu slikar-
ju in pedagogu Alojzu
Zavolovšku iz Mozirja
Ažbetovo plaketo.
Gre za visoko prizna-
nje, ki ga vsako leto pode-
lita Zveza kulturnih orga-
nizacij Slovenije in Zdru-
ženje likovnih skupin
Slovenije za izredne do-
sežke likovnim umetni-
kom in pedagogom.
Alojz Zavolovšek pa je
bil med prvimi, ki je bil
pripravljen strokovno po-
magati pri izobraževanju
likovnih amaterjev.
MP
>*0b takšni kmetUski
politiki bomo kmalu
lačni«
Tako pravi kmet Marjan Cokan, ki ga
predstavljamo na strani 14.
Bo graščina Prešnik morala umreti?
žalosten odnos do kulturne dediščine. Str. IL
Obtoženemu umorov bodo sodili še
enkrat
Tragedija v Spodnjem Sečovem še čaka na sodni epilog.
Stran 12.
Emu pomagali partnerji
s pomočjo poslovnih partnerjev, ki so posodili
denar, so v Emu v ponedeljek le uspeli izplačati
osebne dohodke. Pri tem so lahko zajamčene osebne
dohodke celo povečali za 10 odstotkov.
Nakopičene probleme so s tem preložili še za mesec
dni, ko bodo, če seveda ne bo kakšnega večjega pro-
dajnega uspeha, spet pred problemom, kje dobiti
denar za plače. Ali jim bodo pri tem pomagali poslovni
partnerji ali morebiti celo banka (ki seveda zahteva
ustrezen sanacijski program), to je še preuranjeno
napovedovati, kajti s hujšimi težavami se bodo sreče-
vali tudi med tem časom. Trenutno so vsi Emovi tozdi
z izjemo enega blokirani in osnovno vprašanje je, kako
bodo rešili ta problem.
Za novembrske plače so si v Emu sposodili 2,2 mili-
jardi dinarjev, za kolikor seje seveda povečala doseda-
nja že tako vehka zadolženost. Povprečni osebni
novembrski osebni dohodek je bilo 750 tisoč dinarjev.
RP
Severjeva nagrada
Janezu Bermežu
v Škofji Loki so v ponede-
ljek, 18. decembra zvečer
podelili vsakoletne Sever-
jeve nagrade za igralske do-
sežke v sezoni 1987/88 in
med letošnjimi dobitniki je
bil tudi igralec SLG Celje
Janez Bermež.
To laskavo priznanje je Ja-
nez Bermež prejel za številne
odlično oblikovane in odi-
grane vloge: za vlogo Geron-
ta in g. pl. Prasetnika v Moli-
erovih Zgrabite Sganarela in
Gospodu pl. Prasetniku ter
Peachma v Operi za tri
groše.
»Še posebej mi je ljubo«,
pravi Igralec Janez Bermež,
»ker sem s Severjevo nagra-
do prejel priznanje stroke in
občinstva za svoje delo, to pa
igralcu največ pomeni. S po-
nosom lahko še dodam, daje
vlogo Peachma pred mnogi-
mi leti igral Stane Sever
v ljubljanski Drami in da
sem ga takrat kot statist pri
tej predstavi na vso moč ob-
čudoval«
Severjeve nagrade za igral-
ske dosežke podeljuje Sklad
Staneta Severja in te dni mi-
neva 18 let od smrti velikega
slovenskega igralca, ki je
v Ribnici na Pohorju umrl
po svoji zadnji predstavi.
Janez Bermež si je ugled-
no slovensko priznanje
dramskemu igralcu s svoji-
mi vlogami prigaral. Čestit-
kam ob visoki nagradi se pri-
družuje tudi uredništvo No-
vega tednika in Radia Celje.
M. P.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988

Viktor Žakell le bil na obisku v žalski občini
s podobnimi težavami kot so pri
nas, se srečujejo tudi marsikje drugje
po svetu, zato bi bilo narobe, če bi se
vdali pesimizmu. Navsezadnje je ve-
liko primerov, ki dokazujejo, da so se
iz še večjih težav izvlekli v preneka-
teri državi. To je med drugim dejal
v Žalcu na razgovoru s predsedniki in
sekretarji krajevnih konferenc SZDL
in predsedniki skupščin in svetov
krajevnih skupnosti podpredsednik
RK SZDL, Viktor Žakelj.
Naš problem je v tem, da smo pre-
dolgo mislili, kot da se ves svet vrti le
okrog nas, kot da je Jugoslavija ena
izmed osi sodobnega sveta. Sedaj, ko
spoznavamo, da to ni res. doživljamo
travmo in prej ko se bomo sprijaznili
s tem, toliko bolje bo za nas. Priznati si
moramo, daje v svetu najpomembnej-
še znanje, da tako rekoč vsak dan na-
stajajo nove tehnologije in novi mate-
riali. Tri leta stari stroji so v razvitih
evropskih državah že odpisani. Pri nas
pa prepozno reagiramo na vse to. tudi
zato, ker veliki sistemi za to niso uspo-
sobljeni, pa tudi prenekateri politiki
ne ki so v bistvu izgubili stik z življe-
njem in svetom. Tudi v tem je treba
iskati vzrok, da smo izločeni iz evrop-
skih integracij. Tudi za Slovenijo je to
tragedija, saj je bila v vsej svoji zgodo-
vini vpeta v evropski prostor. Če želi-
mo napredek, enostavno moramo ži-
veti z razvito Evropo. Slovenija je
s skoraj 5 tisoč dolarji narodnega do-
hodka preživela zgornjo mejo eksten-
zivnega gospodarjenja in prišla je v po-
ložaj, ko se porajajo nekatere nove ide-
je in pogledi, ki jih v ostalih delih Ju-
goslavije ne morejo razumeti. Jasno je.
da mora biti slpveriska politika vejčin-
teresna in v socialistični zvezi je treba
najti prostor za vsak legitimen proces,
ki bo sprožal tekmo in borbo idej. Zato
seje treba pri kadrovanju zavedati, da
brez mladih ljudi ne bo novih idej.
Kadrovske osvežitve so nujno potreb-
ne. Minili so časi, ko so nekateri naši
politiki hoteli imeti zaupanje že v na-
prej, saj so nas ves čas vzgajali, da je
treba slepo zaupati. Pri volitvah pa
nam more biti jasno predvsem to. da
se vsakdo ne more spoznati na vse in
da bo treba vsakomur omogočiti, da
bo delal tisto, na kar se spozna oziro-
ma za kar je usposobljen. Ob tem pa
nam mora biti jasno, da je rešitve v so-
delovanju in ne v konfrontacijah. Prav
je, da v vsakem poiščemo tisto, kar je
v njem dobrega, je med drugim v Žal-
cu dejal Viktor Zakelj.
JANEZ VEDENIK
Naližijg ¥ kleščiii sia^e a"iuJiiiiiiti¥nosti
Jutri bodo zasedali zbori žalska občinske skupščine
Medtem ko naj bi se v Slo-
veniji prihodnje leto druž-
beni proizvod ne povečal,
pa v žalski občini načrtuje-
jo za odstotek večjega. In-
dustrijska proizvodnja naj
bi bila večja za odstotek,
kmetijska pa za pet od-
stotkov.
To naj bi uresničili brez
povečanja števila zaposle-
nih, medtem ko naj bi se iz-
voz in uvoz povečala za osem
odstotkov. O tem bodo govo-
rili tudi na zasedanju zborov
žalske občinske skupščine,
ki bo jutri in na katerem bo-
do ocenili izvajanje družbe-
nega plana občme v tem letu
ter govorili o izhodiščih raz-
voja občine v letu 1989.
Za nadaljnji razvoj gospo-
darstva žalske občine so še
kako pomembne naložbe, ki
pa so povezane s skromno
reproduktivno in akumula-
tivno sposobnostjo žalskega
gospodarstva. Vsekakor pa
bodo prevladovale naložbe
v posodabljanje nadpopreč-
no odpisane opreme, med-
tem ko večjih naložb, z izje-
mo elektrogospodarstva,
praktično ni več. V tekstilni
tovarni Prebold načrtujejo
modernizacijo belilnice in
adjustirnice ter delovne faze
šivanja nogavic, v polzelski
tovarni nogavic pa nakup
novih pletilnih in dodelav-
nih strojev. V Juteksu bodo
modernizirali in povečali
proizvodnjo toplega poda,
hlcev in uvedli novo proiz-
vodnjo specialnih tehničnih
rnonofilov. V Aeru v Šempe-
tru načrtujejo nakup novega
univerzalnega impregnacij-
skega stroja, v Garantu na
Polzeli pa uvedbo strojev za
mehansko obdelavo robov
na pohištvu ter modernizaci-
jo linije za površinsko obde-
lavo lakiranega pohištva.
Precej naložb bo tudi v kme-
tijstvu, saj naj bi uredili n_%;_^
makalni sistem na 306 hek-
tarjih, melioracije na 140
hektarih ter vlagali v izgrad-
njo tovarne krmil.
Precej naložb načrtujejo
tudi v nekaterih drugih
Hmezadovih delovnih orga-
nizacijah, v Sipu pa bodo
predvsem zamenjevali do-
trajano opremo, kar bo traja-
lo najmanj dve leti. Nekaj
naložb, zlasti v posodobitev
opreme, pa načrtujejo tudi
v libojski keramični indu-
striji in Juteksu. Posamezna
vrednost vseh teh naložb je
več kot 500 milijonov dinar-
jev po sedanjih cenah.
Večina je za oiiranitev partlcipacil
Odločila bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije 27. decembra
Doplačila k cenam zdrav-
stvenih storitev oziroma
participacije že od kar jih
imamo vzbujajo različne
ocene o njihovi potrebnosti
in smrtnosti. Odnos do njih
je v Sloveniji tako raznolik,
da je še vedno težko predvi-
deti, kaj bo z njimi po no-
vem letu, ko prenehajo ve-
ljati ukrepi za prilagoditev
programa zdravstvenega
varstva z materialnimi
možnostmi v letu 1988,
ukrepi, ki so krepko pove-
čali participacije in zmanj-
šali obseg tistih, ki so plači-
la oproščeni.
Zdravstvena skupnost
Slovenije je za čas do spreje-
ma sprememb Zakona
o zdravstvenem varstvu (na
skupščini 27. decembra bo-
do obravnavali šele njegove
teze) predlagala tri različne
možnosti. Poenostavljeno je
prva nekoliko omiljen sedaj
veljavni način, druga vrnitev
na participacije pred junij-
skimi ukrepi in tretja ukini-
tev participacij, razen če sto-
ritve presegajo dogovorjeno
raven zdravstvenega var-
stva.
Kako težko se je odločiti
med tremi možnostmi, zgo-
vorno dokazuje celjska obči-
na. Občinska zdravstvena
skupnost Celje je zbrala od-
govore delegacij v občini.
Podpirali so dokaj enako-
merno vse tri variante. No-
bena torej ni dobila večinske
podpore, zato se je odbor za
razvojne in druge skupne na-
loge Občinske zdravstvene
skupnosti Celje odločil, da
na skupščini republiške
skupnosti podpre ohranitev
participacije (za participaci-
jo se je izreklo 64 odstotkov
delegacij v občini), vendar za
milejšo obliko, ki jo vsebuje
druga varianta. Kompromis
torej.
Podobno raznolika so bila
tudi mnenja udeležencev na
seji Sveta za zdravstvo pri
Predsedstvu občinske kon-
ference SZDL. Še najbolj
skupno je bilo razmišljanje,
da bi bilo sicer najbolje, če
participacij ne bi bilo, ven-
dar zaradi pomanjkanja de-
narja za zdravstvo to ni mo-
goče. Če pa participacije že
morajo biti. pa bi moral biti
edini kriterij plačila oziroma
oprostitev socialni položaj
posamezne družine. Prav ta-
ko pogosto je bilo mnenje,
da če participacije so, nima
nikakršnega smisla, da bi jih
povsem razvrednotili. Upor-
niki tudi želijo natančneje
vedeti, kaj se dogaja s parti-
cipacijo zbranim denarjem.
Sicer pa je bilo mogoče sliša-
ti vrsto različnih predlogov
- iz sindikalnih vrst na pri-
mer predlog, da bi bili parti-
cipacije oproščeni vsi, ki se
zdravijo v bolnišnici, prav ta-
ko pa tudi krvodajalci.
Enako različen kot v Celju
je odnos do participacij tudi
v celotni Sloveniji. Katero
mnenje bo prevagalo, bomo
vedeli po 27. decembru, upa-
mo pa lahko da bodo to vpra-
šanje za daljši čas rešili vsaj
v spremenjenem zakonu
o zdravstvenem varstv'u.
MILENA B. POKLIC
Sindikati
o podjetjih in
delavcih
V četrtek je Predsed-
stvo velenjskih sindika-
tov svojo sejo namenilo
seznanitvi z možnostmi
razvoja podjetij in usta-
navljanja novih gospo-
darskih enot, posvetili pa
so se tudi nekaterim spe-
cifičnostim položaja de-
lavcev zaposlenih pri sa-
mostojnih obrtnikih. Sez-
nanili so se tudi z analizo
medicinsko načrtovanih
preventivno-rekreativnih
odmorov v občini Velenje
in prvič spregovorili o os-
nutku finančnega načrta
velenjskih sindikatov za
prihodnje leto.
B.P.
yst....u^jitev centra
za socialno delo
Dobili ga bodo v Mozirju
Zaradi zakonske obvezno-
sti ustanavlja Občinska
skupnost socialnega skrb-
stva v Mozirju s 1. januar-
jem Center za socialno delo,
ki bo osrednja tovrstna
strokovna ustanova v ob-
čini.
Ustanovitev Centra ute-
meljujejo v socialnem skrb-
stvu tudi s posebno socialno
problematiko občine Mozir-
je. Ustanovitelj zagotavlja
tudi sredstva za delovanje, ki
znašajo za leto 1989 dobrih
141 milijonov din.
Center za socialno delo bo
opravljal delo za občinske
skupnosti socialnega skrb-
stva in varstva ter otroškega
varstva. V Centru bo enotna
evidenca socialnovarstvenih
pravic, s katero bodo ugotav-
ljali njihovo upravičenost.
Poenotenje pomeni znižanje
stroškov postopka, čeprav
bo spočetka mogoče celo po-
večanje stroškov. V Centru
bodo opravljali tri četrtine
dela za skupnost socialnega
skrbstva, petino del za otro-
ško varstvo in 7 odstotkov za
socialno varstvo.
V Zgornji Savinjski dolini
se ukvarjajo s specifično so-
cialno problematiko. V va-
seh, zaradi selitev, ostajajo
predvsem starejši občani.
Kar 28 odstotkov občanov je
upokojencev, 12 odstotkov
pa je starih nad 65 let. Raz-
meroma veliko občanov ni-
ma nobenih sredstev za pre-
življanje. V občini imata so-
cialno službo dve delovni or-
ganizaciji, v krajevni skup-
nosti pa delo socialnovar-
stvenih komisij še ni zažive-
lo, so zapisali v elaboratu
o upravičenosti ustanovitve
Centra.
Delo v Centru bodo nada-
ljevali delavci dosedanje
Službe za socialno delo pri.
komiteju za družbene dejav-
nosti. Zunanji sodelavci bo-
do pravnik, sociolog in
zdravnik. S premestitvijo de-
lavcev v Center, bo v Komi-
teju za družbeno dejavnost
ostal nerešen problem tajni-
ka skupnosti socialnega
skrbstva in administracija za
skupnosti otroškega varstva,
socialnega skrbstva, social-
nega varstva in telesnokul-
turne skupnosti.
BRANE JERANKO
KOMENTIRAMO
Gradimo most
v zadnjem času so v naši
družbi začeli padati nekateri
tabuji kot domine. Tudi
vprašanja SLO in DS niso
ostala nekakšna nedotaklji-
va svetmja. Nasprotno, v le-
tošnjem letu so glede na od-
mevnost celo zasenčila mar-
sikateri dogodek na »lestvici
domačih" in še lep čas ne
bodo pozabljena.
Pri tem so zlasti vprašanja
o JLA postala mamljiva tro-
feja, pri čemer so si nekateri
z retoričnimi '^napadi^ kova-
li tudi svojo popularnost. Val
mnogokrat opravičene kri-
tičnosti pa je v nekaterih pri-
merih pljusnil tudi preko
mere političnega, etičnega in
profesionalnega. In ker je
JLA sestavni del sistema
SLO ter ena od družbenih
danosti, predvsem pa naše
varnosti, je reagirala kot pač
je. glede na ustvarjalno poli-
tično in psihološko klimo.
Mnogokrat res tudi »netak-
tično" in vsaj s premalo poli-
tičnega posluha za ocenitev
pravih razmer v določenem
okolju. Zal nekateri še ver-
jetno vedno pričakujejo soc-
realistično glorificiranje svo-
jega položaja in še ne doje-
majo, da je obrambna funk-
cija tudi del javnih zadev.
Zanimivo pa je tudi to. da
v procesu podružbljanja
SLO in DS opažamo stagna-
cijo in vedno večje razlike
med teoretičnimi opredeli-
tvami in dejansko stvarnost-
jo v praksi. To dokazuje tudi
raziskava o pripravljenosti
našega sistema za morebitno
delovanje v izrednih okoliš-
činah, saj smo šele na začet-
ku uresničevanja že tako
dolgo proklamiranih ciljev
podružbljanja obrambne in
samozaščitne funkcije. Odlo-
čanje o teh zadevah je še
mnogokrat privilegij ozkih
političnih in strokovnih sku-
pin na višjih nivojih, ki so si
svoj monopol, preko institu-
ta »tajnosti«, do neke mere
celo mistificirali. To pa je
večkrat tudi razlog za odda-
ljevanje od ljudi in njihovega
primarnega interesa ter jav-
nosti dela. Zato bo na po-
dročju SLO in DS nujno
uveljaviti interakcijsko od-
visnost stroke od volje m
konsenza ljudskih množjc
preko načela odgovornosti
in večje javnosti delovanja.
Ena izmed poti do takšnega
podružbljanja je prav gotovo
večja demokratizacija druž-
be v celoti - torej, večja od-
prtost do dobronamernih
pobud, predlogov in tudt
kritik.
Da je dobronamerna kriti-
ka potrebna in daje rezulta-
te, se kaže v zadnjem času na
različnih področjih: od jav-
nega obravnavanja nekate-
rih materialov SLO in DS.
do odločitve o več jezičnih
napisih na objektih JLA in
izdajanju časopisa Narodna
armija v slovenščini. Tudi
javni nastopi predstavnikov
JLA na raznih sestankih dr-
žavnih organov in pred dne-
vi na TV kažejo, da se je JLA
končno le odločila tudi javno
nastopati in povedati, kako
gleda na probleme v družbi
in tiste, ki se neposredno ti-
čejo tudi njenega delovanja.
JLA torej ni več neobčutlji-
va in zna reči bobu bob. če-
prav bosta vojaštvo in civilo-
kracija ob nekaterih vpraša-
njih verjetno še dolgo stali
vsak na svojem bregu.
Za izgradnjo mostu med
bregovoma pa se bomo mo-
rali čimprej dogovoriti in
sprejeti taka pravila, ki bodo
prvenstveno odraz moči ar
gumentov in ne argument
moči. Pri tem pa imajo tudi
sredstva javnega obveščanja
pomembno vlogo. Zanje ne
bi smelo biti dileme, saj mo-
rajo veljati ista pravila, pra-
vila objektivnosti in odgo-
vornosti pri obveščanju, kot
to sicer velja za vsa druga
družbena vprašanja.
VIKI KRAJNCi
IZJAVE, MNENJA...
Milan Brecl, sekretar Občinske konferen-
ce SZDL Celje:
»V Kraljevu je bil prvi delovni sestanek predsedstev
Slovenije m Srbije za pripravo vlaka Bratstva in enot-
nosti, ki bo iz Slovenije odpeljal prihodnje leto 12.
oktobra in se predvidoma vrnil 15. oktobra. To bo že
osemnajsti vlak. v katerem je prostor rezerviran za
ljudi, ki so se spoznali med vojno, ko so bili izgnani
v Srbijo. Skupna misel na sestanku je bila, da zadnji
politični nesporazumi ne smejo vplivati na ta vlak, ki
je bil rojen na podlagi nesreče med vojno in še danes
pomeni ohranjanje tradicij prijateljstva. V vlaku naj bi
bilo 1300 potnikov in še okoli 130 iz občin, ki niso
pobratene s srbskimi. Prvi sprejem bo v Sremski
Mitrovici, miting pa po vsej verjetnosti na novi železni-
ški postaji Rakovica pri Beogradu, kjer je možno na
enem prostoru sprejeti vse ljudi. Iz Slovenije bosta
odpeljali dve kompoziciji - iz Maribora in Jesenic
- pr\'a obvestila o vlaku pa bodo potniki dobili že do
začetka februarja. Pokroviteljstvo naj bi prevzeli dve
večji novinarski hiši iz vsake republike, ob tem pa so
začeli tudi s pripravami na jubilejni vlak 1991, ko bo 50
let izgnanstva in 30 let, kar vozi vlak v svobodi.«
Leander Litera, predstojnik gradbene
usmeritve na Srednji tehniški šoli maršala
Tita:
»Celje leži v takšni potresni coni, da do katastrofal-
nega potresa, kot je bil v sovjetski republiki Armeniji,
ne more priti. Po skopskem potresu smo tudi v Jugo-
slaviji uvedli protipotresne predpise za projektiranje
in izvajanje gradbenih del in prepričan sem, da te
predpise spoštujejo. Toda ni dovolj, če smo v to le
prepričani. Projektiranje in gradnjo moramo tudi nad-
zorovati.
Na naši šoli imamo oddelek zavoda za raziskavo
materiala m gradbenih konstrukcij, kjer preiskujemo
betone, od katerih je precej odvisna protipotresna var-
nost.«
22. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ma javni tribuni predvsem o programu
Haloge bodo zahtevale čas In denar, so poudarili v TrnovUah
Udeleženci javne ekološke tribune
v Trnovljah so bili verjetno nekoliko
razočarani nad njenim potekom, vsaj
tisti, ki so prišli, da bi slišali konkret-
ne odgovore o tem, kje je zemlja za-
strupljena, kako je s pridelki in kako
bo z odškodninami. Tribuna, ki so jo
pripravili člani društva za varstvo
okolja v Celju in krajevni konferenci
SZDL Trnovlje in Ljubečna pa je le
predstavila program aktivnosti, ki so
ga pripravili v občini na osnovi zah-
tev prve tribune. Uresničitev nalog iz
tega programa pa bo zahtevala kar
precej časa, so poudarili razprav-
ljali.
Tribuna je tako izzvenela v našteva-
nju nalog, ki so jih zapisali v program
in v nekaterih razpravah, ki so jih ob
tem sprožili krajani. Pohvalno je vse-
kakor, daje nastal program, ki vsebuje
številne naloge za reševanje ekoloških
problemov v občini, vendar pa so na
tribuni opozorili, da za vse ne bo de-
narja. Raziskave so namreč izredno
drage, preden pa se lahko v občini loti-
jo na primer kategorizacije zemljišč po
onesnaženosti, oprostitev davkov in
plačevanja odškodnin, pa morajo raz-
polagati z objektivnimi analizami.
Eden od razpravljalcev je menil, da so
krajani sicer potrpežljivi, da pa je
vprašanje, kako dolgo še bodo, če se
zadeve ne bodo premaknile.
V razpravi smo slišali, da predstavlja
v strukturi onesnaževanja celjskega
zraka precejšen delež drobna kurišča,
o čemer pričajo podatki o povečanih
koncentracijah žveplovega dioksida
ob pričetkih kurilnih sezon. Krajani na
to trditev niso pristali, čeprav so jih
predstavniki institucij, ki spremljajo
onesnaževanje, prepričevali, da bodo
velike organizacije v prihodnjih letih
svoje emisije omejile na najmanjšo do-
voljeno raven in vgradilo čistilne na-
prave, medtem ko posameznikom tega
ni mogoče predpisati. Pri tem se je
sprožilo vprašanje osrednje celjske
kotlovnice, za katero zaenkrat še ni
potrebe, saj uspešno ogrevajo ostale
štiri. Težave so tudi pri priklopljanju
na mestni plin, kar je povezano s stro-
ški. Še vedno so kotlarne, ki v mestu
kurijo s premogom. Obstaja sicer od-
lok, ki določa priklopljanje na plin,
vendar doslej sankcij za njegovo neiz-
polnjcvaje še ni bilo.
V razpravi so sodelovali tudi
zdravstveni delavci, ki so postregli
s podatki o naraščanju rakastih obo-
lenj v regiji. V Sloveniji se vsako leto
pojavi 5000 novih obolenj, od tega 600
v celjski regiji. Od 256 primerov raka
pri otrocih v Sloveniji pa so jih več
kot 100 odkrili v celjski regiji.
Glede na nakopičene ekološke pro-
bleme, pri katerih je javnost doslej
imela premajhen vpliv na reševanje,
so se zavzeli za večjo odprtost in vklju-
čevanje javnosti na vseh ravneh. Tako
pa se srečujemo tudi v ekologiji z vse-
splošnim dogovarjanjem brez pravih
učinkov. Sicer pa naj bi rešitev proble-
mov v zvezi z okoljem v prvi fazi po-
menile čistilne naprave, v drugi pa
prestrukturiranje industrije, ki bo
v svoje produkte vgradila tudi stroške
za ekologijo. T. CVIRN
Sprejem za
stare borce
v spomin na 70 letnico
bojev za severno sloven-
sko mejo v letih 1918/19
je vodsvo celjske občine
pripravilo prejšnji petek
sprejem starim borcem.
Ob mizi so se zbrali 90
in več let stari borci. Poz-
dravil jih je predsednik
občinskega komiteja za
družbene dejavnosti Vla-
do Kuštrin. Vsakemu od
prisotnih borcev je poda-
ril v imenu celjske občine
tudi Maistrov zbornik,
s primernim posvetilom.
Zbornik je dragocen in
skrbno urejen zgodovin-
ski dokument^, veliko de-
lo Janeza J. Svajcerja iz
Maribora, ki ga je vzorno
in pregledno opremljene-
ga izdala založba Obzorja.
Kaifšna usoda jih čaica?
Vprašanje so zastavili delavci pozda Orodje - oprema
Zaradi nejasnosti glede
izplačil novembrskih oseb-
nih dohodkov je osemnajst
delavcev šentjurskega poz-
da Orodje - oprema stavka-
lo tri dni. Po prekinitvah
dela v petek in v ponede-
ljek, so se delavci v torek
sredi dopoldneva odpravili
v stavbo občinske skupšči-
ne, kjer so terjali odgovore
na vprašanja, kakšna usoda
jih čaka po novem letu.
Pogodba o ustanovitvi
pozda Orodje - oprema se
namreč z novim letom izte-
če. Iz nje izhajajo tri temelj-
ne pravice ustanovitelja Iva-
na Kumpergerja: da si me-
sečno odmerja osebni doho-
dek v višini trikratnega pov-
prečnega OD v pozdu zapo-
slenih delavcev; da je upra-
vičen do odplačila vloženih
sredstev in udeležen tudi pri
delitvi dohodka pozda.
Po izteku pogodbe (veljala
je deset let) pa imajo delavci
pravico ustanoviti novo de-
lovno organizacijo. V razme-
rah, v kakršnih je ta šentjur-
ski pozd, pričakujejo delavci
le najhujše - srečaj. Denarja
za poplačanje dolgov v višini
200 milijonov dinarjev v poz-
du nimajo, kaj šele, da bi ga
imeli za dostojne plače, ki bi
delavcem omogočale nor-
malno življenje. Tako je torej
povsem v zraku možnost, da
bi s 1. januarjem ustanovili
novo delovno organizacijo.
Delavci trdijo, da bi do njene
ustanovitve lahko pripeljal
le takojšen ukrep družbene-
ga varstva, s katerim bi zaš-
čitili socialno varnost delav-
cev in družbeno premoženje.
Takšnega ukrepa pa družbe-
na regulativa za pozde bojda
ne predvideva. Torej ni jas-
no, ali bodo delavci v prihod-
njem letu še imeli plače in
zaposlitev ali bodo zaradi
stečaja ostali brez vsega. Od-
govor bodo morali v najkraj-
šem času dati občinski mož-
je, ki jim delavci pozda očita-
jo, da kljub dejstvu, da so
bili z razmerami seznanjeni,
za pozd in njegove delavce
niso nič storili.
Takoj po nenapovedanem
prihodu delavcev pozda
v stavbo občinske skupščine
so se na seji sestali člani iz-
vršnega sveta in ocenili polo-
žaj. Razprave niso sklenili
(zato je pričakovati v nasled-
njih dneh izredno sejo IS),
sprejeli pa so sklep, ki je de-
lavcem v sredo zagotovil iz-
plačilo novembrskih OD, po-
večanih za 50 odstotkov.
V občini so namreč zagotovi-
li 21 milijonov dinarjev brez-
obrestnega kredita do 15. ja-
nuarja, s katerimi so pokrili
plačno maso delavcev pozda
Orodje - oprema. Delavci so
tako dobili za november iz-
plačanih v poprečju 650 tisoč
din osebnega dohodka.
DS
Mozirsko otroško
varstvo
v mozirskem otroškem
varstvu nimajo velikih pro-
blemov, vsaj takšnih ne kot
v Ljubljani. Mozirsko otro-
ško varstvo je brez izgub.
Zaradi skrajnega varčeva-
nja se vzgojiteljice pritožuje-
jo, da je opremljenost bival-
nih prostorov slaba in da ni-
majo dovolj stvari za zaposli-
tev otrok. Vzgojiteljice meni-
jo, da bo prišlo do osipa. če
bo soudeležba staršev pre-
več povečana. Zaradi raz-
drobljenosti vrtcev v dolini
so večji stroški in zahtevnej-
ša organizacija kot v drugih
okoljih. Na področju otro-
ških nadomestil upada števi-
lo upravičencev. Vzrok je
verjetno v nizkem cenzusu
in v enotnejši, boljši eviden-
ci. Veča pa se vrednost nado-
mestila glede na v republiki
določene spremembe pred-
pisov s področja porodni-
ških dopustov.
BJ
Želje v megli resničnosti
Bila je še ena letna seja
občinske konference Soci-
alistične zveze Šmarje pri
Jelšah.
Da sedanji volilni sistem
ni dober, da je nedemokrati-
čen in da so torej potrebne
spremembe na vseh volilnih
ravneh. Da se mora tudi sin-
dikat vključiti v prenovo in
igrati drugačno vlogo. O se-
stopu partije z oblasti in
iskanju svojega prostora
znotraj socialistične zveze.
O vlogi in strategiji SZDL, ki
mora biti v teh kriznih časih
drugačna. O tem, da je pre-
več forumskega dela in pre-
malo za akcije motiviranih
ljudi, o neučinkovitosti ozi-
roma slabostih dela organov
občinske konference in daje
treba spodbujati inovativni
duh ter omogočiti mladim
kruh. O tem in še čem, so
pretekli teden razpravljali
delegati na letnem srečanju
te vrste. Spet, in ponovno
z iskreno željo po spremem-
bah, in spet razočarani, ker
se od lani ni skoraj nič obrni-
lo na bolje.
Vso to resničnost pa je še
najbolje orisal delegat, pred-
stavnik kmetov, kije izza go-
vorniškega pulta povedal:
»Lahko bi vam prebral kar
lanski referat, pa bi bil še
vedno aktualen .. .<<
M. A.
Za družbeno zaščito norosti
Dneve od 19. do 23. decem-
bra je Odbor za družbeno
zaščito norosti poimenoval
v svoj teden. To prinaša prva
opozorila javnosti na vpraša-
nja, ki se jim družba vse pre-
pada umika ali zanje niti ne
vc. Vprašanja duševne bo-
lezni, norosti in psihiatričnih
praks še daleč niso in ne
ismejo biti le vprašanja psihi-
atrije, zato je tudi delovanje
Odbora naslovljeno na naj-
'širšo demokratično javnost.
Odbor za družbeno zaščito
lorosti je pričel delovati 13.
ieptembra letos v Hrastov-
■\x, kjer živijo bolniki, nad
katerimi je tudi psihiatrija
>bupala. Odbor vodi ugle-
den psiholog, predavatelj na
i^išji šoh za socialne delavce
MOVi TBDNIK - RADIO CEUE
Telefonske številke: redakciia, naročnine,
oglasi: 29-431, 29-438,29-419,29-499.
Direktna šteirllka studia Radia Celje: 21-250.
v Ljubljani, Vito Flaker. Ob
ustanovitvi je odbor sprejel
ustanovni manifest in pro-
gram dela. Zaenkrat si zade-
va predvsem sestaviti forum,
ki bi omogočal komunikaci-
jo o pravicah norosti celotne
družbe in ne le psihiatričnih
bolnikov. Odbor žeU odgrni-
ti številne tančice in omogo-
čiti vpogled na dogajanja ter
dialog o terapevtskih prak-
sah, na katerih slonijo priza-
devanja v psihiatriji. Vzpod-
buditi želi dialog o tem, kaj
na primer pomeni norost
v konceptu umetnosti, kaj
v pohtiki, kaj v ekonomiji.
Pravzaprav ima veliko skup-
nega z zaščito človekovih
pravic, s tistim delom, o ka-
terem najmanj vemo.
MBP
Poštarjem
osnove za delo
Prejšnji torek so se
v Celju sestali delegati
skupščine Območne
skupnosti za PTT
promet.
Med drugim so poslu-
šali poročilo o izvajanju
srednjeročnih načrtov
v letošnjih prvih devetih
mesecih, ocenili gospo-
darski načrt PTT prome-
ta za prihodnje leto in se
seznanili z osnutkom na-
črta uresničevanja razvo-
ja PTT prometa med leti
1986 do 1990 za leto 1989.
Razpisali so tudi volitve
v organe območne skup-
nosti.
BP
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovlč
Novi tliplomatski »čudeži«...
Letošnje leto je nedvomno leto diplomatskih »čudežev« ^
in že njihov bežen prelet si zasluži poseben zapis. Tokrat-,
se pomudimo le pri najnovejših dveh tovrstnih diplomat-'
skih prebojih. Prvi je bil nastop voditelja Palestinske]
osvobodilne organizacije (PLO) Jaserja Arafata pred'
Generalno skupščino OZN, ki se je prav zaradi tega scšla
v Ženevi in ne na svojem sedežu v New Yorku. Bela hiša je
namreč palestinskemu voditelju pred tem prepovedala
vstop v ZDA, češ da je predstavnik teroristične organiza-
cije.
Sledil pa je velik preobrat. Jaser Arafat je v Ženevi
s svojim govorom požel velik uspeh, med radikalnejšimi
arabskimi frakcijami in tudi nekaterimi državniki (libijski
predsednik Moamer Gadafi) pa zgražanje, kajti, govoreč
o pravici palestinskega ljudstva do svoje države in o sklicu
mirovne konference o Bližnjem Vzhodu je besede,
kakršne so bile doslej za palestinske voditelje »tabu«: da
priznava državo Izrael in da se odpoveduje terorizmu
v vseh oblikah. Poleg tega je Arafat priznal tudi resoluciji
OZN o miroljubni rešitvi palestinskega vprašanja številka
242 in 338 in oznanil, da seje o miru na Bližnjem Vzhodu
pripravljen pogajati s komerkoli.
In tedaj je tudi iz Bele hiše zavel povsem drugačen veter.
Odhajajoči predsednik Ronald Reagan (nedvomno je v tej
zadevi bistveno olajšal položaj svojega naslednika Geor-
gea Busha) in državni sekretar George Shultz sta po 13
letih ameriškega diplomatskega bojkota PLO sporočila,
da je Washington pripravljen na dialog s to oganizacijo. Za
začetek sicer na ne previsoki ravni - Bela hiša je za to
pooblastila ameriškega veleposlanika v Tuniziji - a odlo-
čilni korak je bil vendarle storjen.
Reakcijo dela radikalnih Arabcev smo že omenili (po
najnovejših vesteh palestinska opozicija snuje novo vod-
stvo PLO), od drugih pa je bil seveda najneprijetneje
šokiran Izrael o čemer govore prve besede premiera
Jicaka Šamira, da gre za »tragično pomoto<. Obrambni
minister in eden izmed izraelskih -jastrebov« Jicak Rabin
pa je napovedal nadaljevanje politike železne pesti na
zasedenih ozemljih.
Večina političnih opazovalcev pa sije vendarle edina, da
gre s strani Jaserja Arafata in Washingtona za pomemben
preboj, po katerem bo Izrael slej ko prej prisiljen na prož-
nejše stališče do reševanja palestinskega vprašanja. Po
drugi strani pa je Arafatov cilj - suverena palestinska
država - še vedno močno oddaljen. Naslednji korak, ki bi
ga utegnil bistveno približati, bi bila mednarodna konfe-
renca z udeležbo vseh posredno in neposredno vpletenih
strani.
In še vtis, ki se mu ob potezi Bele hiše ni mogoče
izogniti. Ali ni šlo nemara za potezo dobre volje tudi
nasproti neutrudnim diplomatskim naporom prvega moža
Kremlja, Mihaila Gorbačova, kije doma z armensko kata-
strofo sredi novega vrtinca nacionalističnih strasti doživel
hud udarec? Gre torej tudi za potezo, ki naj bi ponesla
»mirovno štafeto« v svetovnih političnih tokovih še neko-
liko dlje. ^
...in netaktnosti
v Jugoslaviji pa imamo spet svojevrstno diplomatsko
afero, resda povsem drugačne vrste od nekaterih drugih
v zadnjem času. Prav. ko se v naši državi vedno več govori
o krepitvi vezi z Evropo, katere del navsezadnje smo, je
naša vlada prepovedala italijanski (programsko pa trans-
nacionalni) Radikalni stranki, da bi imela kongres
v Zagrebu. Da gre za protikomunistični poskus destabili-
zacije Jugoslavije, je bilo celo slišati s strani vidnega funk-
cionarja ZKJ. Uradno stališče zvezne vlade, kot ga je
formuliral predsednik ZIS Branko Mikulič v odgovoru na
protestno pismo predstavnikov evropskega parlamenta pa
je. da za kaj takega ne obstoje »ne zakonske možnosti, ne
naša privolitev«.
S to trditvijo pa se voditelj radikalcev in tudi poslanec
v Evropskem parlamentu Marco Panella ni sprijaznil. Če
ne obstoje zakonske možnosti, pa po drugi strani ni tudi
zakonskih ovir. je bil njegov odgovor. Kar pa zadeva dom-
nevno protijugoslovanstvo stranke je po njegovih besedah
to absurd, saj je prav Radikalna stranka edina v Evropi, ki
si je za enega svojih ciljev izbrala »večje angažiranje
Evropske skupnosti pri razreševanju jugoslovanske krize
in vklapljanje Jugoslavije v bodočo združeno Evropo.«
Dejstvo, da Radikalna stranka že dolgo spodbuja naše
vključevanje v evropske integracijske procese ni sporno,
kot tudi ne nekaj drugih dej.stev, ki jih pri nas v zvezi
z radikalci marsikdo hoče kar prezreti.
Gre za .stranko s kakšnimi šest tisoč člani, od katerih jih
13 odstotkov ni italijanskih državljanov, v vodstvu stranke
pa je iz drugih evropskih držav 50 odstotkov članov. Poslej
Radikalna stranka tudi ne bo več sodelovala na nacional-
nih volitvah. Straka, ki ima v svojem grbu podobo
Mahatme Gandhija. se v grobem zavzema za združevanje
evropskih držav in premoščanje političnih, gospodarskih \
in ideoloških meja. V Italiji ima med drugim naj\cč zaslug j
za odpravo zakona o omejevanju pravice do razveze, lani
pa tudi za razpis referenduma o jedrski energiji in sodstvu. \
A ne glede na to, kakšen je program Radikalne stranke \
- važno je predvsem, da gre za legitimno evropsko trans- \
nacionalno stranko, ki je Jugoslaviji naklonjena - bode ]
v oči togost našega »ne« kongrsu. ki prav gotovo ne bi
okrnil ugleda Jugoslavije in njene politike v svetu. Ali
lahko kar tako prezremo tudi pismo 200 evropskih vrhun-'
skih intelektualcev naši vladi, v katerem je med drugim
rečeno, daje »srečanje radikalcev v Zagrebu pomembno
tudi zaradi tega, kar se dogaja v Moskvi, Varšavi in Budim-
pešti v znamenju bodoče politične federacije v Evropi in
v znamenju pravic in svoboščin.«
Medtem je nekaj članov evropskega parlamenta poslalo
Branku Mikuliču novo pismo. Radikalci pa napovedujejo,
da od kongresa še niso odstopili. Ali nam je bilo vse to
potrebno prav v trenutku, ko sta Jugoslavija in Evropska
skupnost začeli prvi institucionalizirani politični dialog ;
^delovanju ? \
4. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988
Izgube in neplačane terjatve
Dosedanji gospodarski
ukrepi niso prinesli veliko
dobrega, nič obetajočega pa
se ne kaže tudi s predvide-
nemi spremembami, so ugo-
tavljali gospodarstveniki
večjih (in tudi manjših) de-
lovnih organizacij v celjski
občini, ki so skupno z izvrš-
nim svetom ocenjevali de-
vetmesečne rezultate in
obete za prihodnje. Med
večjimi problemi, ki jih ima
trenutno gospodarstvo, so
neplačane terjatve, ter pro-
blem pokrivanja izgub.
Gospodarski rezultati niso
spodbudni. Moč in uspeš-
nost celjskega gospodarstva
namreč vidno slabi, to pa se
še posebej odraža v štiri od-
stotnem padcu obsega proiz-
vodnje in v negativni stopnji
zaposlenosti. Dohodek je re-
alno padel za 4 odstotke,
osebni dohodki pa so se ob
upoštevanju življenjskih
stroškov realno zmanjšali za
17.8%. Kar 16 OZD je imelo
izgubo v skupnem znesku 28
milijard dinarjev. Delež iz-
gub v dohodku se je povečal
od 3,6 na 6 odstotkov. Odvis-
nost gospodarstva od dragih
kreditov, posebej kratkoroč-
nih, je vedno večja, tako da
ima gospodarstvo velike
probleme v zagotavljanju te-
koče likvidnosti.
Ta problem je tem hujši,
ker ima gospodarstvo veliko
neplačanih terjatev. Pri tem
lastna ažurnost, kot je dejal
predstavnik Aera, kjer vodi-
jo tožbe računalniško, nič ne
pomaga, saj so sodišča v dru-
gih republikah precej ne-
ažurna. O podobnih proble-
mih so govorili predstavniki
Železarne, Žične, Obnove in
nekaterih drugih organi-
zacij.
Če v nekaterih organizaci-
jah zaradi padca kupne moči
ne bi pravočasno ustavili
proizvodnje, bi se lahko zna-
šli v podobnem položaju kot
Emo. Na srečo so se dogaja-
njem na tržišču odzvali pra-
vočasno.
Druga plat resnice pa je ta,
da celjsko gospodarstvo ne
drži stika s tistimi, ki se v da-
nem trenutku držijo bolje.
Pogoji poslovanja so namreč
enaki za vse, kar seveda opo-
zarja na potrebne spremem-
be v delovnih organizacijah.
Razen v Libeli in Žični se
namreč v organizacijah,
o katerih se je letos največ
govorilo, ni kaj bistvenega
spremenilo na bolje.
Največ pozornosti so go-
spodarstveniki namenili po-
gojem gospodarjenja v bodo-
če. Nevzdržno je, da dober
teden pred koncem leta niso
znani osnovni pogoji gospo-
darjenja, ne ve se, kakšen bo
zakon o podjetjih, računo-
vodstvu, finančnem poslova-
nju. To je skrajno negospo-
darno. Zato tudi ne kaže hi-
teti in vse zakone na silo
sprejeti do konca leta. Neka-
tere najbolj skrbi socializaci-
ja jugoslovanskih dolgov in
to, da bo spet največji delež
plačala naša republika, kjer
se je nabralo največ revalori-
zacijskega denarja. To seve-
da pomeni slabši start.
Ob pogledu v prihodnje le-
to se obeta največ proble-
mov pri revalorizaciji. Celj-
ski gospodarstveniki so v ve-
čini proti temu, da se, kakor
je slutiti iz napovedi, ukine
revalorizacija kratkoročnih
kreditov, saj bi bil to odmik
od tržnega gospodarstva. Na
probleme v svojih panogah
so opozorili tudi trgovci, ki
se bojijo ukinitve zakona
o dolžniško upniškem raz-
merju. Opozorili so na ne-
vzdržno rast materialnih
stroškov, na močan padec
prometa in vse bolj zaostre-
ne razmere.
Gradbeniki se zavzemajo
za zniževanje obrestne mere
pri gradnji stanovanj, spra-
šujejo pa se tudi, kaj bo
z avansi v gradbeništvu.
Opozarjajo namreč, da bi
uvedba nerealnih obrestnih
mer predstavljala konec te
panoge, ki je v Celju precej
močno zastopana.
Posebno poglavje in tudi
eden največjih problemov je
pokrivanje izgub. Konec leta
bo teh za okoli 20 milijard
dinarjev. V izvršnem svetu
opozarjajo na potrebno
skupno akcijo vseh komiten-
tov bank in na neposredno
sodelovanje med organizaci-
jami. Menili so. da bo za Emo
potrebna širša solidarnostna
akcija, gospodarstvenike pa
so tudi vprašali, kaj menijo
o povečanju prispevne stop-
nje za sklad občinskih re-
zerv. Gospodarstveniki so
opozorili, da denarja ne bi
smeli dajati zastonj, temveč
le z določenimi pogoji. Prav-
tako pa se je treba pri pokri-
vanju tako visokih izgub tu-
di vprašati, kdo je za te kriv
in kako dolgo lahko pričaku-
jemo takšno poslovanje.
RADO PANTELIČ
Sledite rumeni črti
Lesnina prenovila celjsko trgovino
Po slabem letu dni obno-
ve je Lesnina v Celju odprla
svojo prenovljeno trgovino,
v kateri prodajajo trenutno
najboljše in najbolj proda-
jano pohištvo, ki je doseg-
ljivo jugoslovanskim ku-
pcem. Ob tem so kot prvi
trgovci s pohištvom v Jugo-
slaviji poslovanje od vhoda
izdelka v trgovino do njego-
ve prodaje podprli z raču-
nalniškim informacijskim
sistemom.
Prenova trgovine v Celju
je stala 500 milijonov dinar-
jev. Odločili so se. da bodo
v celjski trgovini prodajali le
najboljše in najbolj prodaja-
no pohištvo, vključno s ti-
stim iz medenine in drugih
kovin, ki ga uvažajo iz Italije.
Ker imajo poslovanje kot pr-
vi v Lesnini (eksperimental-
na enota) in med jugoslovan-
skimi trgovci s pohištvom
podprto tudi z računalniki,
bodo lahko v Celju prodajali
tudi pohištvo, ki ga imajo si-
cer   v   prodajnem   centru
v Levcu.
Trgovino so prenovili
s svojim denarjem, po zami-
sli svojih arhitektov, obliko-
valcev in aranžerjev. Lep vi-
dez prodajalne dopolnjuje
tudi prodajna razstava gra-
fik, skulptur in poslikanega
stekla akademske slikarke
Kočice.
V Lesnini po besedah di-
rektorja centra Zdravka Biz-
jaka še ne občutijo preveč
padca splošne kupne moči.
Razen tega, da imajo jasno
poslovno politiko in da so
tržno naravnani pridobivajo
kupce tudi z ugodnimi pro-
dajnimi pogoji. Bojijo se le
obetajočih se proizvajalskih
cen, ki bodo zaradi nižjih
marž kupce preusmerile
k manjšim trgovcem. Temu
se bodo še naprej upirali
s kvaliteto ponudbe, zato že
v prihodnjem letu načrtujejo
razširitev celjske prodajalne
še za novih 400 kvadratnih
metrov.
RP
SOZD MERX
DO REKLAMA CELJE
objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnega sredstva
tovorno vozilo zastava 850 AT, letnik 1983
Izklicna cena je 1.300.000 din
Javna dražba bo v prostorih uprave Reklame, Ul.
Ivanke Urenjekove 4, v sredo 28. 12. 1988, ob 12. uri.
Ogled avtomobila bo 1 uro pred javno dražbo.
Na dražbi enakopravno sodelujejo fizične in pravne
osebe, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10%
od izklicne cene. Pravne osebe se izkažejo s poobla-
stilom. Kupec plača na končno ceno prometni
davek.
Kupec mora izlicitirano blago plačati in prevzeti naj-
kasneje v petih dneh po javni dražbi.
Javna dražba bo potekala po sistemu videno-kuplje-
no, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
IMP »KLIMA« Celje, n.sol.o.
Delavska 5, Celje
Komisija za delovna razmerja
TOZD Industrijska proizvodnja
objavlja dela in naloge
diplomirani strojni inženir
- energetska smer - VII. stopnja
inženir strojništva
- konstr.-tehnološka smer - VI. stopnja
inženir strojništva
- energetska smer - VI. stopnja
Če vas zanima delo v razvoju ali konstrukciji in ste
pripravljeni z znanjem in ustvarjalnim odnosom do
dela prispevati svoj delež za skupno doseganje ci-
ljev, pošljite ponudbo, ki jo bomo z vso resnostjo
obravnavali, na naslov IMP DO »KLIMA« Celje, TOZD
Industrijska proizvodnja.
SOZD HMEZAD
DO STROJNA ŽALEC
Delavski svet DO Strojna Žalec razpisuje prosta
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi,
sekretarja delovne organizacije
Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat
poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpol-
njevati še naslednje posebne pogoje:
- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne
ali upravne smeri
- da ima 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
- da je družbeno in politično aktiven.
Izbrani kandidat bo na razpisana dela in naloge
imenovan za 4-letni mandat.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev v 15. dneh od dneva
objave na naslov: Hmezad DO Strojna Žalec, Šlan-
drov trg 20, 63310 Žalec (za razpisno komisijo).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
opravljeni izbiri oziroma imenovanju.
Uspeli poslovni
dnevi Cinkarne
Dober odziv kupcev in po-
slovnih partnerjev, med te-
mi iz objektivnih razlogov
ni bilo le dobaviteljev cin-
ka, je bil poglavitna značil-
nost letošnjih poslovnih dni
Cinkarne, na katerih je ta
prejšnji teden s svojimi
partnerji dogovarjala koli-
čine, dinamiko dobav in tu-
di načine plačila za medse-
bojne posle, ki so jih sklepa-
li za drugo leto.
Takšno načrtovanje seve-
da narekujejo potrebe plani-
ranja proizvodnje, tem.bolj.
ker se na makroekonom-
skem nivoju vsaj glede pogo-
jev poslovanja megla verjet-
no še ne bo tako hitro razka-
dila. Nejasnosti je namreč še
precej, vendar so se kljub na-
povedanim spremembam
zakonodaje (in predvsem
plačilnih pogojev) v Cinkar-
ni odločili s poslovnimi part-
nerji še naprej sklepati po-
godbe. V teh so razen količin
in dobav posebno pozornost
namenili plačilnim pogojem.
Poslovne dneve so izkoristili
tudi za dogovore o poravnava
odprtih terjatev za letošnje
leto, ki jih je za okoli 16 mili-
jard dinarjev, od tega polovi-
co v obrestih.
Po besedah Boruta Se-
dovnika, pomočnika vodje
marketinga v Cinkarni so n,
mreč problemi v zvezi s teiu,
predvsem zaradi neažurnosti
sodišč v južnih republikah,
že kar precejšnji. Izkušnje
jih vodijo v pobote in kom-
penzacije (blago za blago),
pri čemer sicer niso tako
uspešni kot trgovina, vendar
pa s tem vseeno dobijo več,
kot če bi čakali na odločitve
sodišč...
Sicer pa je bil odziv poslov-
nih sodelavcev na letošnje po-
slovne dneve dobor, saj se je
odzvala večina od stotih vab-
ljenih partnerjev, s katerimi je
letos Cinkarna imela 82 odstot-
kov prometa. Interes za Cin-
karnine industrijske proizvode
je še vedno v okvirih lanskolet-
nega, tako da so tudi letos skle-
nili precej pomembnih poslov.
Problemi se kažejo le pri pla-
smaju proizvodov za široko
potrošnjo (teh je na srečo le
okoli 10 odstotkov), saj je pri-
tisk trgovine, da prenese odgo-
vornost prostega oblikovanja
cen na proizvajalce, precejšen.
Kljub ugotovitvi, da trenut-
ne neplačane terjatve pred-
stavljajo več kot polovico me-
sečne realizacije, pa je ob pre-
gledu kupcev, s katerimi so se
Cinkarnarji srečali pri Mlinar-
jevem Janezu, mogoče sklepa-
ti, da Cinkarna posluje še na
dokaj zdravem tržišču.
R. PANTELIČ
Investicije
- status quo
v strukturi investicij,
ki jih ima trenutno obči-
na Celje, se še naprej
slabša razmerje med vla-
ganji v gradbena dela na
eni in opremo na drugi
strani.
Med investicijami je 34
objektov prednostnih,
vendar to med 194 objekti
vrednostno predstavlja le
18 odstotkov naložb.
V Službi družbenega
knjigovodstva Celje, kjer
so pripravili analizo letoš-
njih investicij pa ugotav-
ljajo, da se je poraba za
investicije realno pove-
čala.
Sicer pa je takšnih ob-
jektov, katerih vrednost
presega milijardo dinar-
jev, enaindvajset, največ-
ja investicija pa je stano-
vanjski objekt Dolgo po-
lje III-Kare 3.
Ekonomska struktura
investicij se v prvih deve-
tih mesecih letošnjega le-
ta ni bistveno spremenila
- nekaj več kot tri četrti-
ne predračunske vredno-
sti se nanaša na gospo-
darske dejavnosti, 15 od-
stotkov na stanovanjsko
dejavnost ter 8 odstotkov
za negospodarske investi-
cije.
Ikom v naskoku na rezerve
¥ Šmarju Hode ukinili tudi delovne enote
Tričetrtletni rezultati po-
slovanja v Ikomu so poka-
zali, da ta delovna organiza-
cija iz Šmarja posluje na
meji rentabilnosti, kar bi,
glede na splošno stanje
v gradbeništvu, lahko oce-
nili kot soliden rezultat.
Kljub temu so v Ikomu ne-
zadovoljni, saj se zavedajo,
da imajo še precej rezerv za
boljše gospodarjenje.
Po reorganizaciji na začet-
ku minulega leta, ko je Ikom
postal enovita delovna orga-
nizacija, so se letos spet lotili
vprašanj učinkovitosti seda-
nje organiziranosti in se od-
ločili, da ukinejo še delovne
enote, ki jih je devet. Merilo
za izračunavanje delovne
uspešnosti Ikoma naj bi bil
po novem le uresničen de-
lovni nalog. Zaradi te načrto-
vane novosti bodo na ravni
delovne organizacije ustano-
vili poseben strokovni team.
ki bo reševal konkretne na-
loge oziroma probleme na
posameznih deloviščih. Ta-
ko bo en strokovnjak vodil
in usmerjal delo na več grad-
biščih sočasno, s tem pa bo-
do znatno razbremenili tudi
administracijo. Ta novost
naj bi uradno zaživela
v praksi še letos, poskusno
delo pa je pokazalo, da so na
pravi poti,
V Ikomu v Šmarju imajo
tudi v tem času dovolj dela,
zaradi velike konkurence pa
je njihov dohodkovni iztržek
slab. Delovno organizacijo
pestijo tudi obratna sredstva
oziroma premeščanje teh te-
žav z dragimi posojili, ki jih
sicer ni veliko, so pa precejš-
nja ovira pri uresničevanju
razvojnih programov. Eden
takšnih je program predela-
ve tkalskih strojev za tekstil-
no industrijo, s katerimi na'
bi tekstilci izdelovali tkanine '
boljših kakovosti, ob boljši;
produktivnosti   in   konku-
renčnosti na tujem trgu in
v boljših delovnih pogojih.
Najvažnejše pri tem pa je, da
takšnih strojev ne bo treba
uvažati. Pri tem programu
sodeluje Ikom s Tekstilnim
inštitutom iz Maribora in
z Inštitutom za elektroniko
in vakuumsko tehniko iz
Ljubljane. Sicer pa se Iko-
movi gradbinci in obrtniki ta
čas nahajajo po gradbiščih
sirom Slovenije, njihove iz-
delke iz nerjavečega jekla:
instrumente za potrebe
v medicini ter izdelke iz pro-
grama elastičnih veznih ele-j
mentov pa kupujejo sirom i
po Jugoslaviji.
MARJELA AGREŽ
22. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kako je svet velik in kako majlien
Izmenjava izkušenj o magnetoierapiji meti kitajskimi in slovenskimi strokovnjaki
v okviru meddržavne iz-
menjave strokovnjakov je
Slovenijo obiskala štiri-
članska delegacija iz Tia-
njina na Kitajskem. Pomoč-
nik ministra za zdravstvo,
šef oddelka za akupunkturo
in magnetoterapijo tam-
kajšnje bolnišnice, ugleden
profesor in prevajalka so
prvi teden obiskali Zavod
za rehabilitacijo invalidov
v Ljubljani, kjer so preda-
vali o alternativi akupunk-
ture - magnetoterapiji. To
je metoda, po kateri name-
sto igel polagajo na aku-
punkturne točke magnete
in sodi v alternativno kitaj-
sko medicino.
Delegacija je obiskala tudi
Šentjur, kjer so obiskali tam-
kajšnji zdravstveni dom ozi-
roma dr. Iva Moserja, ki se
že desetletje ukvarja z aku-
punkturo in magnetoterapi-
jo. ter Magnetokovino.
Z Magnetokovino, ki se edi-
na ukvarja z izdelavo magne-
tov za magnetoterapijo, je ki-
tajska delegacija podpisala
samoupravni sporazum
o znanstveno tehničnem so-
delovanju.
Gostje s Kitajskega so bili
z obiskom v Sloveniji zelo
Dr. Wong Kiaoling, dr. Qu Kuesken. dr. Li Shi Jie, dr. Ivo Moser in dr. Liu Dao Ju
v prostorih za zdravljenje z akupunkturo in magnetoterapijo v šentjurskem zdravstve-
nem domu. Dr. Ivo Moser je ob njihovem obisku ugotavljal, kako velik in kako majhen je
svet: velik, kadar ne vemo, kaj se dogaja v drugih delih sveta (Kitajci večino svojih
znanstvenih del objavljajo samo v kitajščini) in majhen, ko se strokovnjaki srečajo in
pogovorijo o svojem delu.
Foto: EDI MASNEC
zadovoljni in so izrazili željo,
da bi sem še prišli. Pred-
vsem po zaslugi dr. Iva Mo-
serja so spoznali ne le načine
in razvoj akupunkture in
magnetoterapije v Sloveniji,
temveč tudi njene lepote in
način življenja v posameznih
okoljih - vse tisto, kar je dr.
Moser želel spoznati na Ki-
tajskem.
Akupunkturo je Svetovna
zdravstvena organizacija
priznala kot medicinsko vejo
leta 1981. Posredno je s tem
priznala tudi magnetoterapi-
jo. Najstarejši dokument
o tej metodi je knjiga Hen-
Nong- Ben iz dinastije
vzhodni Han iz časa 25 do
220 pred našim štetjem.
Uporabo magnetov opisuje
pri revmatizmu in bolečinah
v sklepih. Uporabljali so jo
tako, da so magnete polagali
na akupunkturne točke. Na-
ravne magnete so tudi všiva-
li v obleke ter zdrobljene uži-
vali ali uporabljali kot mazi-
la. Kasneje, v knjigi Ben-Sao
- Gong iz časa 1518 do 1593.
navajajo uporabo magnetov
pri zastrupitvah in pri zdrav-
ljenju očesnih obolenj.
V medicinskem zborniku iz
leta 1921 je opisana zdravilna
uporaba magnetov v obliki
pilul, magnetiziranega vina
in pudra.
Danes imajo v Tianjinu po-
seben bolniški oddelek, ki se
znanstveno ukvarja z vpli-
vom magnetov na celice in
na akupunkturne točke.
Zdravljenje z magneti upo-
rabljajo pri funkcijskih obo-
lenjih, kot so migrena, aler-
gije in pljučna astma ter pn
boleznih, ki jih spremljajo
bolečine: vnetju živcev, rev-
matizmu, motnjah prekrva-
vitve in podobno. Mnogi bi-
okemični, biofizikalni.
kvantni, molekularni in dru-
gi pojavi še čakajo na zna-
stvene potrditve.
Kitajski strokovnjaki so
tudi ob tokratnem obisku
Strokovnjaki iz Tianjina
so v soboto in nedeljo obi-
skali tudi Dobrno. Šport-
nim zdravnikom so preda-
vali o uporabi magnetotera-
pije pri športnih poškod-
bah, zdravnikom akupunk-
turistom Slovenije pa so
svoje delo tudi praktično
prikazali. V nedeljo so
v mariborski bolnišnici
s sekcijo za akupunkturo
Slovenije podpisali samo-
upravni sporazum o izme-
njavi strokovnjakov.
poudarili svojo željo po stro-
kovni izmenjavi izkušenj in
primerjavami, saj je njihova
velika želja, da bi fenomen
magnetoterapije dokazali
s sodobnimi raziskavami,
kakršne priznava zahodna
medicina. Nekaj rezultatov
je že, veliko dela pa strokov-
njake še čaka.
MILENA B. POKLIC
KOMENTIRAMO _
Zastave in barabije
Petkova Tanjugova vest
o zasedanju Zveznega izvrš-
nega sveta je nehote povzela
vso jugoslovansko absurdno
realnost: politiki še naprej
uspešno mešajo zrak, narod
pa kmalu ne bo imel kaj je-
sti. ZIS je namreč, med osta-
lim, razpravljal o osnutku za-
kona o zastavah narodnosti
in informaciji zveznega trž-
nega inšpektorja.
Povzemimo. Zvezni zakon
bo določil, da imajo narod-
nosti pravico uporabljati
svoje zastave, vendar morajo
imeti njihove zastave v kotu
jugoslovansko »kot simbol
suverenosti in celovitosti na-
še države«. Zakon bo še bolj
precizen. Teh zastav se ne bo
smelo uporabljati brez za-
stav SFRJ in republike, še
več, tudi večje ne bodo sme-
le biti od njih. Kdor se tega
ne bo držal bo storil kaznivo
dejanje.
Povzemamo naprej. Zvez-
ni tržni inšpektor je ZIS po-
ročal, da so med 55 tisoč pre-
gledi v treh mesecih ugotovi-,
li. daje kar 41 odstotkov de-'
lovnih organizacij kršilo
zvezne predpise o cenah,
prometu in kakovosti proiz-
vodov in storitev.
Sklepamo. Delovne orga-
nizacije bodo lahko še naprej
mahale s svojimi zastavami
brez »simbola SFRJ«, pri-
padnikom narodnosti pa bo-
mo natančno izmerili kva-
draturo narodnostnih sim-
bolov. Sklepamo dalje.
Združenemu delu bo nav-
kljub zakonom tolerirano
goljufanje, manjšinci pa bo-
do šli sedet, če v spomin na
svoje dede ne bodo vpletli
tudi simbola neodvisnosti in
celovitosti Jugoslavije.
BRANE PIANO
Političen večer
z gostoma
o aktualnih družbenopo-
litičnih in gospodarskih
razmerah v Sloveniji in Ju-
goslaviji so javno sprego-
vorili v soboto, 17. decem-
bra zvečer v dvorani hotela
Dravinja v Slovenskih Ko-
njicah, kjer sta bila gosta
večera Igor Bavčar in Mile
Šetinc, organizatorji tega
prvega večera pa mladi pri
Občinski konferenci ZSMS
Slovenske Konjice in hotel
Dravinja.
Na večer z gostoma je
prišlo 70 ljudi, ki so pravza-
prav s takojšnjimi vpraša-
nji sami prikrojili večer.
Tako starejši kot mlajši
obiskovalci so gosta zasuli
z vprašanji o ljubljanskem
procesu, sestopu partije
z oblasti, o volitvah članov
predsedstva SRS in z osta-
limi aktualnimi temami
v deželi.
Pri Občinski konferenci
Zveze socialistične mladi-
ne Slovenske Konjice so
s prvim večerom z gostoma
Zadovoljni, zato so se odlo-
mili, da takšna srečanja po-
stanejo stalna praksa.
M. P.
Dvakrat povišanje pokojnin
Konec meseca bodo dobili
upokojenci za 8 odstotkov
višje pokojnine in izplača-
no razliko za enajst mese-
cev letošnjega leta. Januar-
ja se bodo pokojnine zvišale
še za 10 odstotkov. Višje po-
kojnine bodo upokojencem
izplačali konec januarja. Že
prej, najkasneje do 15. janu-
arja, pa bodo s posebnim
nakazilom prejeli razliko za
vseh dvanajst mesecev le-
tošnjega leta.
Odbor za plan in finance
pri skupščini SPIZ je na svo-
ji zadnji seji sprejel sklep
o šesti uskladitvi pokojnin
glede na gibanje osebnih do-
hodkov v letošnjem letu.
Hkrati je sprejel tudi sklep
o januarskem povečanju po-
kojnin kot akontacijskem na
dokončno uskladitev po-
kojnin.
S šesto uskladitvijo pokoj-
nin med letom je doseženo
120,5 odstotno skupno pove-
čanje pokojnin glede na gi-
banje OD v letošnjem letu.
S povečanjem pokojnin
v naslednjem mesecu pa bo
skupno povečanje pokojnin
znašalo 142.6 odstotka.
Enako kot pokojnine bodo
povišani tudi zneski dodatka
za pomoč in postrežbo ter
preživnine po zakonu o pre-
živninskem varstvu kmetov.
Oboje bo usklajeno tudi za
nazaj in sicer od 1. januarja
letos. Denarna nadomestila
za telesno okvaro so s 1. de-
cembrom višja za 8 odstot-
kov, s 1. januarjem naslednje
leto pa bodo zneski nadome-
stil povišani še za 10 od-
stotkov.
Z 8-odstotnim povišanjem
pokojnin znaša najnižja po-
kojnina za polno pokojnin-
sko dobo 365.370 dinarjev na
mesec, najvišja pa 1,778.840
dinarjev. Povprečna letošnja
starostna pokojnina je
523.000 dinarjev, povprečna
invahdska 429.000 dinarjev
in povprečna družinska
379.000 dinarjev. Povprečje
vseh pokojnin pa je 466.000
dinarjev na mesec. Po 10-od-
stotnem povišanju pokojnin
v januarju bo najnižja pokoj-
nina za polno pokojninsko
dobo 412.279 dinarjev in naj-
višja za polno pokojninsko
dobo 1,956.720 dinarjev na
mesec.
V skladu z uskladitvijo po-
kojnin v decembru in janu-
arju so spremenili tudi pred-
loge o začasni uskladitvi po-
kojnin v decembru in janu-
arju tistim upokojencem, pri
katerih je zadnje leto dela le-
to 1988. O tem bo skupšina
SPIZ sklepala še ta mesec.
Za 24,22 odstotka naj bi 1.
januarja povišali pokojnine
v primeru, ko je OD oziroma
osnova zavarovanja, kije kot
zadnja upoštevana za izra-
čun pokojninske osnove,
istovetna z zadnjim letom
dela. Tistim upokojencem,
kjer se to ne ujema, pa naj bi
pokojnine povišali za 29,55
odstotka.
Začasno najnižja pokoj-
ninska osnova bi od 1. janu-
arja znašala 485.643 dinarjev,
začasna najvišja pokojnin-
ska osnova pa 2,302.024 di-
narjev. Skupščina bo sklepa-
la tudi o začasni višini sta-
rostne pokojnine kmetov.
Od 1. januarja bi ta pokojni-
na začasno znašala 206.400
dinarjev na mesec.
ZDENKA STOPAH
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Uspehi vseh naših stavkarjev
Skupščinski turizem so poimenovali proteste delavcev
iz raznih delov Jugoslavije, ki so se zbirali pred stavbo
skupščine SFRJ ali vdirali vanjo - miličniškemu zavaro-
vanju navkljub. Po poletnem valu je nastalo pred skupš-
činskima konjema zatišje, zdaj so ga prekinili gradbinci iz
beograjskega Napreda in čevljarji iz zemunske Obuče.
Vsem, tem zadnjim stavkarjem in prejšnjim, je bilo
skupno eno: zahtevali so veliko, da bi dobili vsaj malo.
Kako pa je bilo s tistimi, ki so bili prvi glasni?
Rudarji Djurdjevika iz Živinice pri Tuzli so prvi vpeljali
v naše življenje skupščinski turizem. Šest mesecev po
pohodu na Beograd ugotavljajo, da njihove zahteve niso
izpolnjene. Po pohodu na Beograd so jim sicer izplačevali
plače po izkopanih tonah, toda le kot aro. Zdaj spet ni več
razlik med tistimi, ki prelivajo znoj v jami, in onimi, ki so
na toplem po pisarnah. Rudarji so pred skupščino zahte-
vah tudi zamenjavo nekaterih svojih vodilnih, vendar so
še vsi - na funkcijah.
Kaj več končnega uspeha niso imeli niti delavci zemun-
skega Zmaja. Vodilni so sicer odstopili, plače so jim
popravili, toda sposodih so si denar z neugodnimi
obrestmi, tako da je zdaj standard delavcev spet na meji
životarjenja. Ostaja tudi dejstvo, da so stroji iz Zmaja
predragi za žepe naših kmetov.
Julija so bili v Beogradu delavci iz Agrokomerea. Plače
so jim res povečali od 126.000 na 176.000 dinarjev, dobiU so
tudi po 52.000 din regresa, Agrokomerc je dobil od repu-
blike 10 milijard za oživitev proizvodnje, vendar ga to ni
rešilo - niti ga ne more rešiti.
Zelo glasni so bili tudi delavci Borova (zlonamerni so
zračunali, da je pohod - z izgubo proizvodnje - stal 6 mili-
jard dinarjev). Ko so se vrnili v domači kraj, je sprva
kazalo na bolje, potem pa so se zadeve »normalizirale«.
Kupčija s Sovjetsko zvezo (prestari modeh celo za nezah-
tevne sovjetske trgovine) je propadla, tovarna je zdaj pri-
delala že 130 milijard dinarjev izgube. Reši jo lahko le
združeno delo republike.
Še največ so imeli od skupščinskega turizma delavci
(3.200) Rekorda iz Rakovice in Sloge iz Zrenjanina.
V Rakovici so povečali proizvodnjo, uredili notranje
odnose, delavci so vsaj začeli samoupravljati. Podobno je
bilo z Zrenjaninci, ki so dobili novo vodstvo, zmanjšali so
jim davščine, ki so v pristojnosti pokrajine in občine.
Seveda pa sedmodnevne izgube delovnih dni niso mogU
nadoknaditi, zato so izgubili nekaj ugodnih poslovnih
pogodb oziroma prišli na slab glas nezanesljivega part-
nerja.
Že zdaj se skupščinski turizem ni splačal, saj niti skupš-
čina SFRJ niti ZIS nimata možnosti, da bi nekernu
podjetju povišala (nezaslužene) plače za sto odstotkov. Še
manj pa bo tega verjetno, ko bo začel delovati trg, saj bo
velika večina odvisna od lastne proizvodnje in učinkovito-
sti, od vodstva, ki bo imelo večje pristojnosti, pa tudi večjo
odgovornost; vsaj tako obeta zakon o podjetjih.
Proč vrženi milijoni
Po Jugoslaviji še zdaj odmeva ponesrečena seja zvezne
konference SZDLJ, na kateri so morali prekiniti delo, ker
so se člani - razbežali. Še huje, pokasirali so dnevnice, ne
da bi dokončali posel. V opravičilo jim lahko povemo
samo to, da imamo člani socialistične zveze pač takšno
zvezno vodstvo, kot ga zaslužimo. Kakšno pa je, pove
podatek, da ima zvezna konferenca 243 članov, na sejo jih
je prišlo le 143, po šestih urah pa je v dvorani ostalo samo
še 60 najbolj zavednih. Če vzamemo, da je strošek na
enega člana zvezne konference, ki pride na sejo v Beograd
(kot da v drugih mestih socialistična zveza ne bi smela
zasedati), okrog 300.'000 dinarjev, k temu pa dodamo še
najemnino dvorane, tehnične in prevajalske storitve, pri-
demo do vsote od 26 milijonov dinarjev navzgor. Že to bi
bil vzrok, pravijo komentatorji, da bi imeli člani zvezne
konference SZDLJ bolj pošten odnos do zaveze, ki so jo
prostovoljno sprejeli.
Hkrati pa je zadnja seja zvezne konference SZDLJ
dokaz, daje nujna tudi prenova te najširše fronte, če to res
hoče biti in če je sposobna biti.
Kosovo se popravlja
Ko smo že pri denarju, je treba reči, da ga na Kosovu
letos niso tako metali proč kot v socialistični zvezi. Prav
razveseljivi so podatki, daje kosovsko gospodarstvo do 21.
novembra izvozilo za 186 milijonov dolarjev in s tem izpol-
nilo letni načrt, uvozilo je za 140 milijonov dolarjev in ima
tako prvič pozitivno razmerje med izvozom in uvozom.
Seveda to še ne pomeni rešitve za Kosovo, saj so samo
letne devizne obresti več kot 100 milijonov dolarjev. Res
pa je tudi, da sta šla svetovni trg in narava Kosovčanom na
roke, saj so se cene surovin (svinec, cink in nikelj) pove-
čale za nekajkrat (niklja za devetkrat). Tako je sekira padla
v med zlasti Feroniklu iz Glogovca, ki ima 50-Qdstotni
delež pri izvozu Kosova na konvertibilno območje, pa tudi
Trepči je skok pri cenah surovin močno pomagal. Med
uspešnejšimi izvozniki sta tudi tovarna radiatorjev v Gnji-
lanah in Gorenje Elektromotori v Gjakovici. Feronikal
ima za prihodnje leto že sklenjeno pogodbo z Japonci za 36
milijonov dolarjev izvoza.
Temnejša stran tega izvoznega uspeha je dejstvo, da je
uresničen predvsem s pošiljanjem surovin in polizdelkov
na svetovni trg in da je vse več reklamacij zaradi slabe
kakovosti, kar najbolj občutijo tovarne blažilnikov, aku-
mulatorjev in grelnikov, ki jim nezadovoljni kupci vračajo
slabo narejene izdelke.
Sicer pa je stanje v pokrajini še zmeraj napeto. Pomiriti'
ga poskušajo na vse možne načme, tudi s tem, da zapirajo
ljudi. Občinsko sodišče v Vitini je kaznovalo Xehata
Xemaila s 30 dnevi zapora, ker kot vodja albanske kolone,
ki je šla na miting v Prištino, ni hotel obiti vasi Klokot,
v kateri žive Srbi. V Vučitrnu pa je Enver Peci dobil 60 dni
zapora, ker je v klobasičarni v središču Vučitrna rekel, da
je municijo, ki jo je imel v žepu, namenil Slobodanu
Miloševiču. Nekoliko manj (45 dni) zapora je dobil Lutvij
Jonuzi, ker je na pošti vzkliknil: Živela Kaqusha Jashari in
Azem Vllasi, smrt Slobodanu Miloševiču! Peci in Jonuzi
že sedita, tisti, ki so javno vzklikali Smrt Vllasiju, pa so
(neuradno) za to dobili - dnevnice.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988
Sredi južne žalsiig (^^^zmce
stojijo obiralni stroji
Prestavitev Iti stala dobro milijardo dinarjev
Prav zanimiv je bil klepet
dveh starejših ženic pred
dnevi na lokalnem avtobu-
su, ki se je ustavil pred zna-
menito zeleno blagovnico
Hmezada v Žalcu. Nikakor
se nista mogli načuditi, da
so v teh težkih časih v Žalcu
uspeli zgraditi umetno san-
kališče za najmlajši rod.
Eden izmed sopotnikov ji-
ma je potem dopovedal, da
to ni sankališče pač pa nad-
voz, ki sestavlja del tako
imenovane južne obvozni-
ce, po kateri bo mogoče pri-
peljati do ceste v Griže.
Doslej je promet v glav-
nem potekal mimo zgradbe
občinske skupščine, preko
železniških tirov in poslopja
Hmezada proti Grižam in
Zabukovici. Promet je bil za-
res neznosen, rampe so bile
večkrat zaprte, kot pa odpr-
te, uničevala se je cesta...
Treba je bilo najti drugačno
rešitev in našli so jo. V teh
dneh bo južna obvoznica tu-
di uradno odprta in vse bi
bilo v najlepšem redu, če se
ne bi pojavila ovira.
Hmezadovo kmetijstvo
ima tako rekoč na sredi te
obvoznice postavljeno
zgradbo, v kateri so trije obi-
ralni stroji. Edina sreča je, da
ima obiralni stroj tudi vrata,
skozi katera v poslopje vozi-
jo hmelj in nekateri menijo,
da bi lahko sedaj zaposlili tu-
di vratarja, ki bi ta vrata od-
piral za promet po južni ob-
voznici, kajti preostanek ce-
ste, ki po načrtih teče zraven
poslopja, je ukleščen še med
stranišče, ki ga uporabljajo
obiralci in med ograjo Hme-
zadove mešalnice krmil, ki
pa bojda ni postavljena
v skladu z dovoljenji.
Če čisto natanko pomisli-
mo, potem je treba priznati,
da obstoja možnost, da skozi
ta koridor pripelje celo to-
vornjak. Toda kaj, ko ni no-
bene preglednosti. Bistveno
je, da južna obvoznica tako
rekoč že je, če še ni povsem
takšna kot so si jo zamislili,
pa mogoče celo bo kdaj. Za
začetek morda še tole: inve-
stitor te zadeve je žalska sa-
moupravna interesna skup-
nost za ceste in komunalo,
zgradba z obiralnimi stroji
pa je last Hemzadovega
kmetijstva. Nekaj odgovor-
nih ljudi smo zaprosili za
mnenje o tem problemu.
Edi Umladič, direktor
Hmezadove DO Kmetijstvo:
»Ko so v občini pripravlja-
li finančno konstrukcijo iz-
gradnje južne obvoznice, je
bila naša zahteva, da se va-
njo vnese prestavitev obiral-
nih strojev na drugo lokaci-
jo. V naši delovni organizaci-
ji za prestavitev sicer nima-
mo nikakršnih potreb, razu-
memo pa skupne interese
družbe. Sama delovna orga-
nizacija pa v tem trenutku ni
sposobna opraviti prestavi-
tve na novo lokacijo, ki jo
imamo že odobreno in to ob
Lavi, kakšnih 600 metrov
južno od sedanjih obiralnih
strojev. Če bi to storili, bi se
takoj znašli v izgubah. Res
pa je tudi, da lahko ta hala
tukaj stoji še vrsto let, pa tu-
di obiralne stroje smo tako
dobro vzdrževali, da lahko še
dolgo služijo svojemu name-
nu. Vsakršne trditve, da je
hala stara, da so stroji iztro-
šeni in podobno, so neres-
nične.«
Franc Radišek, samo-
upravna skupnost za ceste
in komunalo Žalec:
»Glede južne obvoznice
smo se ob načrtovanju dogo-
vorili z vsemi, ki so zanjo za-
interesirani. Tako tudi z DO
Kmetijstvo. Res pa ie, da
smo obvoznico gradili po fa-
zah in v tretji fazi izgradnje
se je problem obiralnih stro-
jev še bolj izrazito pojavil.
Pogovori s Kmetijstvom te-
čejo že nekaj časa, če pa bi
želeli vse skupaj prestaviti
na novo. že določeno lokaci-
jo, bi to po novemberskih ce-
nah stalo več kot milijardo.
Denarja za to enostavno ni.
Ob tem moram povedati, da
je sam objekt s stroji star že
več kot dvajset let. da je vse
skupaj že nekajkrat amorti-
Posebej zanimiva bo pro-
metna situacija pred začet-
kom nadvoza. Vozniki bodo
prihajali v križišče z leve in
desne smeri glavne ceste,
z bencinske črpalke, zelene
blagovnice in južne obvoz-
nice. Franc Radišek nam je
povedal, da so tako predvi-
deli pač projektanti in v za-
četku bo veljalo desno pra-
vilo. Če bo situacija pokaza-
la drugače, bodo pač pro-
metno ureditev dopolnjeva-
li. Gradnja južne obvoznice
je v vseh fazah veljala 1,5
milijarde dinarjev, kakšna
pa je dejanska vrednost, je
zaradi visoke stopnje infla-
cije težko reči.
zirano. Sicer pa je bila loka-
cija za zgradbo z obiralnimi
Delavci, ki so prejšnji teden polagali asfalt, niso vedeli ali naj ga spel je jo tudi skozi
vrata zgradbe, v kateri so obiralni stroji. Na desni strani je stranišče, ki pa ni takšno kot
v Clochemerlu, čeprav cel zaplet na to zelo spominja.
stroji pred 25 leti še čisto
v redu. sedaj pa že dolgo ni
več. Tudi zaradi tega, ker je
Hmezad tam okrog zgradil
svojo industrijsko cono, kije
prepletena tudi z mnogimi
železniškimi industrijskimi
nje pa so se delali še v prejš-
njih mandatih Menim, da
mora prevladati razum in da
bodo širši družbeni interesi
narekovali k dokončni reši-
tiri in prehodi. V vsakem pri-
meru pa je jasno, da samo
drugi niso dolžni zagotoviti
sredstva za prestavitev hale
s stroji. Pri občinskem izvrš-
nem svetu so pred kratkim
ustanovili delovno skupino,
ki naj še enkrat preveri to
problematiko in se dogovori
o morebitni možnosti za do-
datno zbiranje sredstev za
južno obvoznico. Denar naj
bi prispeval tisti del gospo-
darstva, ki je za to zainteresi-
ran. Moram pa reči. da pro-
met s sedanjo otvoritvijo juž-
ne obvoznice kljub obiralne-
mu stroju, katerega del stoji
na trasi ceste, ne bo slabši
kot je bil doslej. In še to: Na-
pačne so trditve, da je šlo pri
južni obvoznici za naložbo
našega sisa. Gre za obnovi-
tvena dela stare ulice oziro-
ma stare ceste.«
Ludvik Semprimožnik,
predsednik Skupščine obči-
ne Žalec:
Vsi vemo za ta problem,
načrti in vse okrog te izgrad-
tvi tega problema.«
Takšna so torej mnenja,
nekaj pa je povsem jasno.
Širših družbenih interesov je
že toliko, da je vprašanje, če
to sploh še so. Kajti če bi
zares šlo za širše družbene
interese, takšnih primerov
ne bi smelo biti, kajti človek
ne ve več ali naj se smeje ali
drži za glavo. Takšnih in dru-
gačnih izsiljevanj pa imajo
delovni ludje s skromnimi
plačami že čez glavo dovolj,
kajti navsezadnje gredo
takšne in podobne zadeve iz
njihovih žepov.
JANEZ VEDENIK
Želeli ste, poslušajte
APZ Boris Kidrič ne miru-
je. Po uspešni izvedbi koncer-
ta MPZ Primorec-Tabor z Op-
čin ima zbor danes za sabo že
turnejo, s katero so vrnili
obisk našim zamejcem in se
mimo grede s svojim progra-
mom predstavili tudi gostom
hotela Svoboda v Strunjanu.
V torek 27. 12. ob 19.30 pa
APZ Boris Kidrič v sodelova-
nju s Celjskim oktetom (bivša
Terca). v Narodnem domu
v Celju, prireja že nov koncert,
namenjen najširšemu krogu
ljubiteljev petja. Koncert so
pripravili v predprazničnem
tednu in s tem samo še razširili
kulturno-zabavno dogajanje,
ki bo v tem času še posebej
živahno. V skladu z namenom
so se pevci obeh zasedb odloči-
li prirediti pevski večer zastav-
ljen malo drugače kot so kla-
sični samostojni koncerti pt\-
skih zborov. Predstavili se bu
sta dve popolnoma različni
pevski zasedbi, obe pa bo vodi-
lo načelo - »Želeli ste, poslu-
šajte!« To načelo se bo odraža-
lo v programu, ki je zastavljen
brez klasičnih pevskih del,
s katerimi se zbori predstavlja-
jo na letnih koncertih. Pro-
gram je sestavljen iz priredb
slovenskih, koroških, dalma-
tinskih, ruskih narodnih ter
črnskih duhovnih pesmi, s ka-
terimi se pevci, pa tudi nepev-
ci srečujejo tudi izven pevskih
zborov.
Večer večno lepih zborov-
skih melodij bo začel Celjski
oktet pod umetniškim vod-
stvom Franja Bobinaca. nada-
ljeval pa APZ Boris Kidrič
z dirigentko Adriano Požun.
Č.V.
OBRAZI
Pavla Golob
»Prvošolčkom je treba naj-
prej privzgojiti delovne na-
vade. Tudi bister otrok ne
more brez njih. To delo se
obrestuje v naslednjih letih
šolanja«, pove dolgoletna
učiteljica mozirskih prvo-
šolčkov Pavla Golob.
Za poklic se je odločila za-
radi ljubezni do otrok. Pravi,
da se težko poslovi od vsake
generacije. Do prvošolčkov
ni le čustvena, ampak je tudi
izkušena pedagoginja. Delo
s prvošolčki je posebnost.
V treh desetletjih učiteljeva-
nja je zbrala precej znanja in
izkušenj. Zato je bila tudi
mentorica manj izkušenih
kolegic. »Izkušnje si izme-
njujemo v šolskem in v ob-
činskih aktivih«. Golobova
je bila do nedavnega dolgo-
letna voditeljica občinskega
aktiva učiteljic prvih razre-
dov. »Dobivamo se vsaka
dva meseca in se izpopolnju-
jemo z nastopi, predavanji,
razgovori, tako da je kar de-
lovno«.
Pogovarjava se v mozirski
osnovni šoli. Mozirjanka je.
Prvo učiteljsko mesto v Novi
Štifti je dobila pri devetnaj-
stih. Po devetnajstih letih na
Novi Štifti je bila leto dni na
šoli v Lepi njivi, potem do
danes v mozirski. Po devet-
najstih letih znova v rojst-
nem kraju. »No, sicer pa je to
moja dolina«. Z družino živi
v Mozirju, ena od hčerk je šla
po materini poti in poučuje
v isti šoli, druga je medicin-
ska sestra v Ljubljani.
Najrajši govori o svojem
delu: »Prehod iz predšolske
v šolsko dobo, od igre k delu,
je težak«. Zato smatra uva-
jalno obdobje za koristno:
»Nimamo več prave urne
razporeditve. Zvonec nas ne
moti. Vsak učenec se zaposli
z dejavnostmi, ki mu ustre-
zajo, kjer je uspešen«. Tako
ne opaža več tistega nekda-
njega odpora do šole.
Pavla Golob opaža, da je
razlika med vsako generaci-
jo in da si niti dve nista po-
dobni. Vendar pa je razlik za-
radi predhodne vzgoje
v vzgojno varstvenih ustano-
vah manj kot včasih. »Skoraj
v vsaki generaciji je tudi
manj uspešen učenec. Vsa-
kega vključimo v dopolnilni
pouk, vendar to ni dovolj.
Z njim je treba delati toliko,
kolikor zmore in ga voditi
v počasen napredek. S poh-
valami ga je treba vzpodbu-
jati za vsako, tudi najmanjšo
stvar«. Veliko pomeni pove-
zava s starši. Sicer pa je po-
trebno prav za vsakega učen-
ca iskati posebne oblike in
metode, opaža.
Učiteljice vložijo v otroke
del sebe. Zato tudi Pavla Go-
lob rada srečuje nekdanje
učence, ki jih je vpeljevala
v svet učenosti.
BRANE JERANKO
Veseli upokojenci
v polzelski tovarni noga-
vic so tudi letos povabili na
srečanje vse svoje upoko-
jence. V soboto se jih je
zbralo kakih tristo od štiri-
sto, kolikor jih ima tovarna.
Zbranim je najprej sprego-
voril predsednik delavskega
sveta Franc Jelen, o uspehih
in načrtih pa jim je sprego-
voril direktor Alojz Došler.
Učenci OŠ Polzela so jim
pripravila lep kulturni pro-
gram, vsi pa so dobili tudi
priložnostna darila. O sreča-
nju so povedali:
Betka Gaberšek: »Kot
mnogim Polzelanom je tudi
meni tovarna dajala vsakda-
nji kruh. V njej sem prežive-
la veliko lepega, pa tudi tež-
kega, upokojila pa sem se
kot pletilja. V pokoju sem že
devetnajst let, bolj poredko
se vidim s svojimi sodelav-
kami, zato nas je današnje
srečanje še toliko bolj vzra-
dostilo. Za to in za vsako sre-
čanje, ki nam ga bodo še pri-
pravili, bomo vedno hva-
ležni.«
Kristina Posedel: »Upokoji-
la sem se pred petnajstimi leti
in srečanje, kot je današnje, mi
)e tako, kot drugim upokojen-
cem nase tovarne, zelo pri sr-
cu. Če trideset let živiš in delaš
v enem kolektivu, ti je kot dru-
gi dom, z njim se veseliš uspe-
hov in se bojiš kriz, vedno pa
se z veseljem vračaš.«
Franc Dobrave: »V tovarni
nogavic nisem delal in se upo-
kojil samo jaz, ampak tudi mo-
ja žena, precej delovnih let pa
si je v njej nabral že tudi najin
sin. Kljub 73 letom sem še do-
brega zdravja, vedno pa me za-
nima vse, kar je v zvezi s tovar-
no. Toliko let sem prebil v njej,
da jo imam rad in ji želim vse
najboljše.«
T.TAVČAR
Za izročilo kraja
Prav gotovo je dolžnost vsa-
kega kulturnega okolja, da
posveča pozornost tudi izroči-
lu svojega kraja. Ohranjati
tradicijo in spomin na po-
membnejše ustvarjalce do-
mačega kulturnega življenja,
naj bi bila predvsem naloga
in zadolžitev mladine.
Tega se resno zavedajo mla-
di v osnovni šoli Franja Malga-
ja v Šentjurju, ki so zbrani v tu-
ristično-zgodovinskem krož-
ku. V okviru raziskovalne na-
loge o skladateljih Ipavcih so
dali pobudo občinskim kultur-
nim dejavnikom za počastitev
spomina dveh šentjurskih
skladateljev.
Letos je namreč poteklo 80
let od smrti Benjamina in Gu-
stava Ipavca, ki sta s svojimi
predvsem domoljubno narav-
nanimi glasbenimi stvaritvami
čvrsto zapisana v slovenski
glasbeni zgodovini. Ob tej pri-
ložnosti je bila v soboto v Šent-
jurju lepa, predvsem glasbeno
obarvana spominska sveča-
nost, na kateri so poleg šolske
mladine in mladinskega zbora
osnovne šole nastopili še žen-
ski in moški zbor skladateljev
Ipavcev ter gojenci glasbene
šole. Prireditev je bila po glas-
beni plati na zavidljivi kulturni
ravni, k temu pa je pripomogel
tudi izredno lep obisk šentjur-
skega občinstva.
To pa vliva upanje, da bo zani-
manje občanov za kulturne do-
brine in za ohranjanje kultur-
nega izročila spodbudilo tudi
odgovorne šentjurske dejavni-
ke, ki bi morali namenjati več
sredstev za kulturna dogajanja
v občini. Ena najnižjih stopenj
odvajanja za kulturo v Sloveni-
ji (skoraj trikrat manjša od ti-
ste za telesno kulturo) jim vse-
kakor ne more biti v ponos.
E.G
Mnogo nastopov mladih glasbenikov
Učenci Glasbene šole iz Celja meseca decembra izredne
veliko nastopajo, tako v okviru prireditev na njihovi šoli ko
tudi izven nje.
Prejšnji teden so se na dveh koncertih predstavili s solistič
nimi nastopi ali v manjših zasedbah nekateri učenci te šole, dai
kasneje so se predstavili učenci klavirja iz razreda Metke Lebar
jeve, s polurnim programom pa so glasbeniki te ustanove pope
strili tudi podelitev Zlate vrtnice. Ta teden so se predstavili š
učenci kitare iz razreda Irene Pajtlerjeve. prihodnji torek ob li
uri pa bo v dvorani glasbene šole še tako imenovani novoletr
koncert.
Na tej prireditvi pa bodo nastopili pevski zbor, ki ga vod
Mojca Vertačnik, klavirski trio in godalni kvartet, oba pod vod
stvom Gordane Androič, harmonikarski orkester po nover
vodi Marija Zavšek, pihalni orkester pa Zdenko Korenjak.
22. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
V kulturi človeka je priliodnost ribištva
Letos so ribiči praznovali sto let organiziranega ribištva na Slovenskem
Pretekli teden so v Zvezi
ribiških družin Celje in
v Ribiški družini Celje pro-
slavili- stoletnico organizi-
ranega ribištva na Sloven-
skem.
Na razširjenih slavnostnih
mejah predsedstev so spre-
govorili o zgodovini sloven-
skega ribištva in o nalogah,
ki so pred njimi v naslednjih
letih. Zaskrbljeni so zaradi
stanja voda na Celjskem, saj
jih je kar 84 odstotkov v II. in
III. kakovostnem razredu, 12
odstotkov pa je popolnoma
mrtvih.
Na seji so ribiškim druži-
nam, posameznikom in de-
lovnim organizacijam pode-
lili tudi odličja in priznanja.
V imenu Ribiške zveze Slo-
venije jih je podelil njen se-
kretar Dalibor Hladnik,
Franc Ocvirk v imenu Zveze
ribiških družin Celje in
Franc Vitanc v imenu Ribi-
ške družine Celje.
Na Celjskem je devet ribi-
ških družin, v katerih je
včlanjenih 2618 članov, 95
članic, 252 mladincev, 10
mladink, 159 pionirjev in 36
pionirk.
Za začetek organiziranega
sladkovodnega ribištva na
Slovenskem je sprejetje Ri-
barskega zakona za Vojvodi-
no Kranjsko, ki ga je 18. av-
gusta 1888 leta podpisal av-
strijski cesar Franc Jožef in
je bil pretežno delo prof. Iva-
na Franketa in jurista dr. Pa-
peža. Plod skupnega dela je
bil zakon, ki kot vzorčni ribi-
ški zakon še danes ni prišel
ob veljavo. Tedaj pa je bil to
najbolj napreden in popoln
lakon v Evropi.
Za slovenske ribiče je po-
membno tudi leto 1880, ko je
bilo ustanovljeno prvo ribo-
lovno društvo na ozemlju
Slovenije in sicer Ribarsko
društvo na Kranjskem s se-
dežem v Ljubljani in 1881 ko
je prof. Ivan Franke umetno
oplodil ikre potočne postrvi.
Prof. Ivan Franke, pionir
umetnega razploda salmo-
nidov na Slovenskem, saj se
mu je že leta 1881 posrečilo
umetno oploditi ikre potoč-
ne postrvi in nato izvaljen
zarod prehraniti do živ-
ljenjske samostojnosti.
Na Celjskem so se z ribo-
gojstvom pričeli ukvarjati ob
prehodu v 20. stoletje. Že ta-
kratni zakupniki voda so pri-
stopili k novemu načinu ri-
bogojstva, kot jih je strokov-
no zastavil prof. Ivan Fran-
ke, ter začeli umetno vzrejati
potočno postrv in jo vlagati
v pritoke Savinje. 1911 leta
so na področju Savinje usta-
novih prvo ribarsko društvo,
ki je začelo delovati bolj or-
ganizirano. Od takratne Av-
stro-Ogrske oblasti oziroma
Skupna površina ribolov-
nih voda ZRD Celje je
1.164,3 ha, od tega je vode za
ribolov in gojitveno dejav-
nost 854,8 ha in 309,5 ha pri-
zadete vodne površine.
deželne vlade, so dobili ne-
kaj manjših pritokov Savi-
nje, ki niso bili v zakupu.
V društvu so bili včlanjeni
predvsem visoki uradniki,
učitelji^, trgovci in gostilni-
čarji. Članarina je bila zelo
visoka, zato ni bil včlanjen
niti en delavec.
Do 1917. leta je bilo to dru-
štvo nemško, potem pa je
postalo Slovensko ribarsko
društvo. Društvo seje vedno
bolj širilo, tako da so imeli
leta 1930 v upravljanju že po-
lovico Savinje z njenimi pri-
toki. Sodelovali so z ostalimi
zakupniki pri vlaganju rib in
imeli so zaposlenega čuvaja
voda. Med drugo svetovno
vojno so bile vode močno iz-
ropane, saj je okupator z ra-
strelivom in na druge nehu-
mane načine izlovil vehko
rib.
Po drugi svetovni vojni je
bila ustanovljena Ribiška za-
druga, ki je dobila v uprav-
ljanje celotno Savinjo s pri-
toki. Že 1948. leta je imela
več kot 500 članov, ki so bili
pretežno delavci. Začeli so
s poribljavanjem voda. Zgra-
dili so ribogojnice v Pečov-
niku pri Celju, Mozirju in
Podvolovjeku v Lučah. Vse
to pa so opravili z udarni-
škim delom. Zanimivo za to
obdobje pa je. da so imeli vsi
ribiči obvezno oddajo rib in
sicer 15 kilogramov letno.
Z novim zakonom leta
1954, se je takratna ribiška
zadruga razdelila na sedem
ribiških družin in ustanov-
ljena je bila Zveza ribiških
družin Celje. Nastopile so
nove kvalitete pri gospodar-
jenju z vodami, pri poriblje-
vanju in ohranjevanju voda.
Ribiške družine so pričele
z gradnjo ribnikov, k prido-
bivanju novih ribolovnih in
gojitvenih površin ter grad-
njo ribiških domov.
Danes uspešno deluje na
Celjskem devet ribiških dru-
žin, ki skrbijo, da se njihovo
članstvo strokovno usposab-
lja in so tehnično dobro
opremljene.
FRANJO BOGADI
Priznanje s plaketo Športno ribolovne zveze Jugoslavije
je prejela Ribiška družina Celje.
Plaketo Ivana Franketa sta prejela Janez Vovk in Franc
Vitanc.
Plaketo Ribiške zveze Slovenije so prejeli Franc Ocvirk,
Miloš Volk, Boris Malec in Rudi Mešič.
Spominske plakete ob 100-letnici Ribiške zveze Slove-
nije je prejela Zveza ribiških družin Celje in ribiške družine
Celje, Voglajna, Šempeter, Mozirje, Laško, Sotla, Ljubno,
Titovo Velenje in Šoštanj.
Plaketo revije Ribič je prejel Milan Štraus.
Spominska darila Zveze ribiških družin Celje so prejeli
Janez Vovk, Drago Loibner, Jože Hebar, Milan Straus, Rudi
Mešič, Alojz Agrež, Ivan Tihec, Boris Malec, Albert Panjek,
Franc Vitanc, Albin Zamernik, Venčeslav Bauer, Franc
Pogelšek, Alojz Suha, Jože Halužan in Ribiška zveza Slove-
nije.
Red za ribiške zasluge III. stopnje z zastavico sta prejeli
delovni organizaciji Zlatarna Celje in Zavarovalna skupnost
Triglav.
Red za ribiške zasluge II. stopnje so prejeli Franc Horvat,
Dragica Tihole, Marija Hladin, Vlado Tomšič, Boris Ropoša
in Milan Ivankovič.
Red za ribiške zasluge III. stopnje so prejeli Zdravko
Logar, Rado Rusek, Anton Osolnik, Stane Sopar, Franc
Šacer, Franc Koritnik, Felicijan Leban, Drago Knez, Mirko
Krašovec, Boris Kroflič, Marija Koprivnik, Metka Hladin,
Igor Es, Milan Es, Rudi Ivankovič in Zvone Udovč.
Red za ribiške zasluge IV. stopnje je prejel Ivan Kalšan.
Urgentni avto s tehnikom in voznikom pripravljen na
poziv. Foto: EDO EINSPIELER
V boju s sekundami
Celjska reševalna služba brez
primernega statusa v tiružbi
Zvok sirene. Le komu za-
vija? Urgentni avto drvi na
mesto nesreče mimo rdečih
luči na semaforjih, mimo
čakajočih kolon železnih
konjičkov. Voznik, tehnik,
zdravnik, tri duše v enem
srcu, ki vpije: »Čim preji«
Prvi na kraju tragedije, zad-
nji pri podeljevanju priz-
nanj. Od kod torej takšen
motiv?
»Takšno je naše delo. po
svojih močeh se trudimo, da
ponesrečenca rešimo, če se
ga le rešiti da,« pravi Dam-
jan del Negro, medicinski
tehnik v urgenci.
»Žal pa ni vse odvisno od
nas samih. Največji problem
predstavlja tehnična opre-
ma, saj so naša vozila prede-
lani kombiji ali Opli, v katera
vstavljajo instrumente vpra-
šljive kakovosti.« Kakšen ci-
nik bi dejal, da to ni nič no-
vega v današnjih razmerah,
pa se vendarle postavlja
vprašanje: morda bom prav
jaz jutri podlegel poškod-
bam zaradi slabe opremlje-
nosti reševalne službe. In to
v času neverjetnega tehnične-
ga napredka. Zakaj? Žal so
na tako kočljiva vprašanja
odgovori zaviti nekje bolj
zgoraj.
Delo na reševalni postaji
poteka non - stop. Prevozi se
delijo na navadne vožnje, in
sicer na relacijah bolnišnica
- dom ali obratno, v dugo
skupino pa spadajo urgentni
Celjska reševalna služba
je zadolžena za prevoze na
relacijah Celje-Ljubljana,
Celje-Vojnik, Vojnik-Mari-
bor. Sledijo pa še lokalni
prevozi iz Žalca, Šentjurja
in ostalih krajev celjske re-
gije.
prevozi, ki posredujejo pn
nezgodah.
Poglavitno vprašanje, ki si
ga zastavljajo zaposleni na
reševalni službi, kako zago-
toviti pomoč ob pravem ča-
su, zveni zelo 'relativno. Če
pa k temu dodamo še kronič-
no pomanjkanje kadrov,
vpršamo, zakaj se ta po-
manjkljivost ne odpravi na
vsem dobro znan način.
»Mnogi nam že sedaj očita-
jo, da imamo preveč zaposle-
nih, vendar po delu sodeč
nam ljudi primanjkuje, ker
pride obdobje, ko nismo
v stanju vsakemu pacientu
zagotoviti najhitrejšega pre-
voza v bolnišnico,« pravi
Jerneja Ferič, glavna admi-
nistratorka.
BOJAN KRAJNC
Možnost
sproščenega
pogovora
Občinski center klubov
OZN uvaja novo obliko de-
javnosti. Gre za pogovore
mladih klubovcev, mentor-
jev in ostalih, ki jih zanima-
jo aktualna dogajanja pri
nas, v svetu, skriti tokovi
v naši družbi, posamezne
akcije ZSMS in ZSMJ, dru-
gih organov itd.
Na Občinskem centru mi-
slijo, da ni dovolj le pasivno
spremljati družbenopolitič-
no dogajanje, temveč je po-
trebno o mnogih stvareh
imeti tudi svoje mišljenje.
Pogovori z imenom »Seja
brez imena«, naj bi omogo-
čali, da bi mladi oblikovali in
izražah svoja stališča javno,
v obliki izmenjave in pred-
stavitve idej, mnenj, pobud,
brez strahu pred komerkoli.
Pogovori bodo vsak tretji
petek v mesecu, po želji več-
krat, v prostorih KLJUBA
ob 13. uri. Vodili jih bodo
člani Občinskga centra, po
želji pa tudi ostali gostje.
VZ
Sveči la veselje in žalost
Po sveče, ki jih izdeluje sve-
čarka Mileva Prsker-Šta-
mol ročno, na najstarejši
način, prihajajo ljudje za
različne priložnosti. »Ko so
veseli in žalostni«, pravi
svečarka iz ozke Savinjske
ulice v Celju.
Sveče izdeluje z vlivanjem,
najstarejšim načinom: »Naj-
prej namestim na kolo še-
stintrideset stenjev«. Nato
vsakega posebej zavrti, vza-
me zajemalko in poliva s pa-
rafinom oziroma voskom. Za
izdelavo sveč po tem načinu
potrebuje kar tri dni. »Vli-
vam od zgoraj navzdol, do
polovice«. Potem Preskerje-
va sveče sname, ohladi, obr-
ne in jih ponovno vliva do
želene   debeline.   Nekatere
tudi okrasi. V modelih nasta-
jajo njene dekorativne sveče.
Čeprav je svečarkino delo
ročno in zamudno, so njene
sveče cenejše od industrij-
skih. »Nekateri pridejo, po-
gledajo cene, gredo, nato pa
se vrnejo.« V utesnjenem
prostorčku narejene sveče
so vseeno kakovostnejše in
bolj nalite od večine indu-
strijskih. Mogoče je zaupa-
nje svečarkinih »starih
strank« porojeno iz 40-letne
družinske svečarske tradici-
je. Večina Celjanov se še iz
te, s ceste komaj opazne m.i-
ni delavnice spominja tudi
starega mojstra Preskerja. ki
je prišel v Celje s Planine. Po
mojstrovi smrti je, pred peti-
mi leti, prevzela posle hči
Mileva. Z izdelovanjem sveč
se je srečala pri osmih letih,
ko je napravila prvo svečo. Iz
veselja se je nato, v Maribo-
ru, izučila za svečarko. medi-
čarko in slaščičarko ter s za-
poslila v očetovi svečarski
delavnici. »Svoje delo imam
zelo rada.« prepričljivo pove.
BRANE JERANKa
Ali veste, do ena tono odpodnego papirja nadomesti
3,5 kubičnih nnetrov lesa!
DINOS, Predelovalni center Celje in skladišče Titovo
Velenje vabita delovne organizacije in ustanove, da
sodelujete v akciji zbiranja starega pisarniškega papirja od
10. 12, do 30. 12. 1988, pod geslom:
STAR PISARNIŠKI PAPIR - POMEMBNA
SEKUNDARNA SUROVINA
Akcija DINOS — Predelovalni center in skladišče
Titovo Velenje.
Informacije po tel.: (063) 31-407 in 32-213 ali (063)
853-401.
Kilaj Pod kostanji telefoni in
garaže?
v krajevni skupnosti Dečkovo naselje v Celju se že
dalj časa pripravljajo na izgradnjo telefonskega omrežja
in postavitev garaž v soseski Pod kostanji.
Zadnji taki razgovori so bili pred kratkim, prisotni pa so
bili predstavniki krajevne skupnosti, režijskih odborov.
Zavoda za planiranje pri občinski skupščini Celje ter sta-
novalci naselja Pod kostanji.
Uporabniki niso pristali na ponujeno celotno investicijo
v višini 750 milijonov dinarjev. Največji znesek v tej vsoti
predstavlja parni kabel iz centrale na Golovcu do razvo-
dišča pri Kreatoiju. Ob možnem sofinansiranju Zavoda za
planiranje in izgradnjo se delež uporabnikov občutno
zniža, vendar je še vedno nesprejmljivo finansiranje raz-
like do polne investicije s strani uporabnikov, saj bodo ta
kabel uporabljali za objekte v naselju, ki še niso v gradnji.
Zato so se na omenjenem sestanku dogovorili, da se
nemudoma ponovno sestanejo strokovne službe Zavoda
za planiranje in izgradnjo pri občinski skupščini Celje ter
PTT podjetjem ter ponudijo novo razumno in sprejemljivo
ceno, ki bi jo uporabniki zmogli.
Glede postavitve garaž v bližini naselja Pod kostanji
obstajajo možnosti le v primeru, če se spremeni zazidalni
načrt Dolgega polja III.
Z. S.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988

Prvi dve črki v naslovu že
napovedujeta, da to ne bo na-
vadna pravljica, da ne bo ti-
sta Sneguljčica, ki jo mama
včasih prebere iz knjige.
Žarko Petan je Sneguljčico
povabil v svoj pisateljski labo-
ratorij in jo od tam močno
spremenjeno poslal na televizi-
jo, kamor pride vsa prehlajena
in hripava. V televizijskem štu-
diju namreč zmedeni režiser,
na srečo z izdatno pomočjo
vsevedne in iznajdljive tajnice,
snema pravljico o Sneguljčici.
Ta pristop poznamo, imenova-
U bi ga lahko tudi »igrajmo
se...« S tem Sneguljčica ni več
»čisto prava«, ni več nepreki-
njena fikcija, ki bi se zaprise-
gla, da bo dobro uro zdržala
kot čista resnica. Ta distanca je
pri otrocih ponavadi manj pri-
ljubljena, saj se z njo stvar sa-
mo komplicira in ovira nepo-
sredno identifikacijo. Tako je
Sneguljčica ves čas razceplje-
na na svojo pravljično identite-
to in na igralko, torej Mojco
Partljičevo, ki jo nadomešča.
Seveda pa je imel Petan veliko
drugih razlogov, da je to prav-
ljico presehl na televiziji. Naj-
prej je s to odločitvijo prestopil
v dovolj zanimiv in posebno za
otroke eksotičen medij oziro-
ma prostor. Neposredno kon-
frontiranje pravljice s prozaič-
no vsakdanjostjo televizijske
ekipe, pa je ponudilo prilož-
nost za duhovite persiflažne
preobrate in preobleke. Televi-
zijo je Petan pokazal kot kon-
fuzno in neresno institucijo, ki
je zato predstavi lahko posodi-
la veliko cirkusantskih atribu-
tov. Režija Marjana Bevka je
v veliki meri izkoristila te ko-
medijanske namige Petanove-
ga besedila. V avditoriju so
vžgale predvsem vse situacij-
ske domislice, medtem ko je
nekaj verbalnega duhovičenja
zgrešilo mlade gledalce. Mar-
jan Bevk je postavil tudi sce-
nografijo. Nič posebnega; ne-
kaj tekstilnih zastorov, stolov
in stolčkov. Čudno pa je, daje
televizijski studijo ostal brez
kamere.
Igralci so se svojih vlog lotili
z lahkoto in z radoživo sproš-
čenostjo. Borut Alujevič je že
na začetku združil vlogi pripo-
vedovalca in režiserja in potem
dopadljivo odigral vlogo zme-
šanega televizijskega nevraste-
nika. Nada Božič je bila njego-
vo nasprotje, zbrana in priseb-
na t^nica. Mojca Partljič se je
v naslovni vlogi prikupila otro-
kom, ki so po predstavi Dedku
Mrazu to tudi jasno in glasno
povedali. Mija Mencej je bila
enako dobra kot Dobra in kot
Hudobna kraljica. Drago Ka-
stelic se je uspešno selil iz vlo-
ge Lovca v vlogo ogledala. Bo-
jan Umek je bil v vlogi Princa
otrokom všeč tudi brez belega
konja. Marko Boben je bil edi-
ni palček in je moral s panto-
mimo nadomeščati svojih šest
manjk^očih bratov. Pri tem
mu je izdatno pomagal Iko
Otrin. V Ekipi TV Sneguljčice
pa so sodelovali še dramaturg
Janez Žmavc, kostumografi-
nja cveta Mirnik in Lado Jak-
ša, ki je z glasbo v veliki meri
soustvarjal potrebno atmos-
fero.
Za konec pa še nek^ besed
o koncu predstave. Ko televi-
zijska ekipa vendarle posname
pravljico in zvemo tudi kaj se
je zgodilo s Sneguljčico, si da
režiser posnetek še enkrat za-
vrteti. Tako se na hitro v jeziku
pantomime in burleske prav-
ljica še enkrat ponovi, tokrat
brez režiserjevega vmešavanja,
čeprav ta v harlekinski preo-
bleki še vedno skače naokrog
in tej finalni sceni d^e živahen
ritem.
METOD PEVEC
Plesni musical
o Trnuljčici
Okoli 7000 otrok bo v pri-
hodnjih dneh zdramila Tr-
nuljčica, v izvedbi najmlaj-
ših plesalcev Plesnega stu-
dia Igen Celje, ki je na odru
v domu Cvetke Jerinove
v Celju pripravil dvajset
predstav za novoletno dari-
lo mladim. Prva je bila na
sporedu včeraj.
Musical Trnuljčica je na-
stal v koreografiji Igorja Je-
lena in Tine Gorenjak, mla-
de plesalce je oblekla Dra-
gica Lupše, da so se podali
sceni in maskam Marije
Cene. H gibu plesalcev sta
pridala svoj glas napovedo-
valca Nadja Jarc in Tone
Jurečič, pela pa sta Katjuša
Košir in Marko Bitenc.
M. P.
Rokereta v mavrični domišljiji
v okviru prednovoletnega
programa za otroke so člani
Plesnega gledališča Celje vče-
raj predstavili novost na na-
šem plesnem nebu. Predpre-
miera Rokerete, ki vsebuje
najzahtevnejše kostumske,
scenske in plesne elemente, je
na odru SLG v Celju svoje-
vrstno odjeknila, saj je šest-
indvajset članski ansambel
uigrano napolnil praznino
vsakdana z nevsiljivo domi-
šljijo neulovljive mavrice.
Rokereta je izvirna stvaritev,
saj sta tekst (Bina Štampe
Žmavc) in glasba (Andrej
Pompe, Jure Hiibscher in Vla-
do Kreshn) napisana le zanjo.
Koreografija je bila skrb Goge
Stefanovič-Erjavec ob asisten-
ci Save Malenšek, za sceno in
kostume pa se je potrudil
Franc Purg, znani slovenski
kipar.
V tem ambicioznem projek-
tu se je zvrstilo kar šestnajst
različnih prizorov, ki so se po
svoji živahnosti in igrivosti ne-
prestano dopolnjevali. In
zgodba? Pravzaprav je ni, za-
četek je lahko konec in konec
utrinek   otroške   domišljije.
Predstava, katere cilj ni ne
obremenjevati ne vsiljevati
asociacij krute realnosti, res-
nično potuje po mavrici domi-
šljije z junaki v zvezdavih otro-
ških očeh. Ni le estetski užitek,
ampak tudi trans, iz katerega
ni moč pobegniti predčasno.
Uiti, kako neumen izraz. Za-
kaj, ko že pred vrati gledališča
čaka sivina belega dne.
Lepo je peti hvalnice uspe-
hom. Se je kdo mogoče vpra-
šal, kakšna je bila pot do
zvezd. Še zdaleč ne mavrična.
Celotna zadeva se je rojevala
na odru Kulturnega doma
v Žalcu. Malce čudno zveni,
kaj ne, Goga Stefanovič-Erja-
vec: »Celjsko plesno gledališče
se že nesrečnih trinajst let bon
za svoj prostor pod soncem, se-
hli smo se sem ter tja, vendar
nam še kljub vsemu ni uspelo
najti prave strehe nad glavo.
Vadimo sicer v preddvorani na
Golovcu, ki je za naše potrebe
premajhna, največja pa je tra-
gedija, da še sedaj nimamo
svojega odra. Tako ga moramo
vzeti v najem in stroški, ki pri
tem nastanejo, niso zanemar-
ljivi.
V primeru lastnega odra bi
lahko ta denar uporabili precej
bolj koristno. Sodelovanje
s Kulturnim domom Žalec je
trenutno pravi obliž na naše ra-
ne. V zameno za odmerjen čas
in prostor jim bomo poklonili
eno predstavo. Vendar pred
tem sončnim žarkom si je tre-
ba zakriti oči in naš boj za pro-
stor in oder nadaljevati.«
Kakorkoli že, poti se razliku-
jejo po gostoti trnja in preliti
krvi. Goga in tovarišija zaen-
krat še ne potrebujejo transfu-
zije. Bode jih pa še kako!
BOJAN KRAJNC
Teden naj bo daljši!
Kakovosten Izbot otroškib tlel
Teden otroškega programa
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje je zdaj, sredi
tedna, v samem vrhu dogaja-
nja. To pa je tudi čas, ko mu
lahko ponovno izrečemo do-
brodošlico, saj so že prve
predstave dokazale, da je
mlado občinstvo željno novo-
letnega blišča in pravljičnega
vzdušja, še posebej, če za piko
na »i« pride na oder dedek
Mraz s spremstvom. Posebej
pa gre pohvaliti celjsko gle-
dališče za izjemno kakovo-
sten izbor otroških in mladin-
skih del.
Kljub kadrovski stiski, iz ka-
tere se v celjskem gledališču
kar ne morejo izviti, pa se zave-
dajo, kako pomembna je vzgo-
ja mladega gledalca, ki bo že
čez nekaj let po vsej verjetno-
sti postal ljubitelj gledaliških
predstav. Zato ob rednem pro-
gramu vsako leto pripravijo tu-
di mladinsko igrico, s katero
potem razveseljujejo domače
občinstvo in tudi mladež na
gostovanjih. Po dve, tudi po tri
.predstave dnevno jim odigra
ansambel, ki mu na odru ni
videti utrujenosti.
V tednu otroškega programa
sta letos na sporedu kar dve
celjski uprizoritvi: po TV Sne-
guljčici za zaključek še lansko-
letna uspešnica Daleč od dvor-
ca, ki jo bodo tako mnogi otro-
ci videli že drugič ali celo tret-
jič. Te dni pa je razveseljeval
otroke tudi neizmerno prisr-
čen Medvedek Pu. ki je prišel
na celjski oder v spremstvu
svojih dobrih in zvestih prija-
teljev iz gozda iz Mladinskega
gledališča ljubljanskega. Tudi
odrasli so ga bili veseli. Iz pro-
grama tedna velja še posebej
omeniti Rokereto v izvedbi
Plesnega gledališča Celje,
o kateri pišemo posebej. Iz Ma-
ribora pa je danes, v četrtek,
našel pot v Celje Vilinček z lu-
ne, pravljica, ki se je mnogi
starši današnjih mladih obi-
skovalcev gledališča spomnijo
iz svojega otroštva, tedaj v iz.
vedbi celjskega gledališča. Če
omenimo še jutrišnji predstavi
mladinske igre To je za znorct,
v izvedbi Šentjakobskega gle-
dališča iz Ljubljane, in Velike-
ga Kikirikija, ki bo odmeval
v soboto, lahko imamo popol.
no podobo o programu tedna
otroškega programa, ki ga bo
jutri zaključil otroški živ-žav
v foyerju gledališča s plesno
skupino Igen in modno revijo
otroških oblačil tovarne Toper
Predstavo Daleč od dvorca pa
bo tega dne obiskal tudi dedek
Mraz s spremstvom.
Več kot 90 odstotkov pred-
stav Tedna so v gledališču raz-
prodali in tako polne dvorane
so postale že tradicija, ki celo
sili k razmišljanju, da bi moral
imeti teden osem ali več dni.
Letošnji se je prav zaradi ka-
drovskih težav v celjskem gle-
dališču začel dokaj pozno, je
pa vseeno prijetno slišati pri
vhodu v Talij in hram: »Karta
več?«
MATEJA PODJED
»Komaj do
srednjih vej«
Dramska skupina Polzela,
ki deluje v okviru DPD Svo-
bode Polzela je smelo zako-
rakala v novo gledališko se-
zono.
Pričeli so se pripravljati na
uprizoritev komedije znane-
ga angleškega avtorja Petra
Ustinova »Komaj do sred-
njih vej«. Delo režira Jaka
Jeršič.
»Komedija Komaj do sred-
njih vej govori o upornosti
mladih proti dvojni morali
starejše generacije. V naslo-
vu te komedije je simbolično
izražena resnica, da v življe-
nju nikoli ne moremo do
konca uresničiti svojih želja,
zato vedno ostaja gonilna si-
la za nove načrte. V komediji
nastopa devet igralcev, ki sc
že večkrat nastopili, premi
ero pa načrtujemo za prv«
mesece prihodnjega leta.«
Jaka Jeršič režira na Pol
zeli triindvajset let in pra^
toliko je na oder postavil tu
di celovečernih gledališkil
predstav.
TONE TAVČAI
Prednovoletni likovni utrip
v prostorih Likovnega salo-
na Celje bodo danes (v četr-
tek, 22. decembra) ob 18. .uri
odprli slikarsko razstavo Šte-
fana Marflaka, v gornjih pro-
storih Likovnega salona pa se
bo odvijala predstavitev
umetniškega koledarja Rine-
ta Kreseta. Oba avtorja uvrš-
čamo v mlajšo slovensko li-
kovno generacijo, njuna
umetniška izpovednost pa je
vezana na racionalno struktu-
riranje simbolov na osnovi
umeščanja miselnih likovnih
prvin v celostno in oblikovno
slikarsko operacijo.
Shke Štefana Marflaka so
grajene na osnovi predhodnih
sistemov spoznanj in izkušenj
tradicije slovenske moderne,
predvsem vidne v povezanosti
z umetniško izpovednostjo Ga-
brijela Stupice. Vendar ta
opredelitev pomeni samo rela-
tivni predznak za pojmovnost
Marflakovih sUk, in nikakor ne
absolutne vrednosti neke iz-
kušnje, ki je Štefan Marflak
vtkal v lastno izpovednost.
Njegovo shkarstvo je poveza-
no v simbolno gradnjo likov-
nega polja, na miselno sood-
visnost predmetov, ki na osno-
vi medsebojne prostorske
opredelitve vzpostavljajo nad-
gradnjo lastne pomenskosti in
nove kvahtete vsebinskih di-
skurzov.
Umetniški koledar Bineta
Kreseta, ki ga je izdal v lastni
založbi v nakladi 300 izvodov,
pomeni pogumno dejanje ob
vsesplošni ponudbi in povpra-
ševanju komercialno uspešnih
koledarjev pri nas. Tradicija
fotografskih koledarjev s kra-
jinskimi, etnografskimi moti-
vi, reproduciranjem nekaterih
znanih slikarskih del naše pre-
tekle in polpretekle dobe. so
do nedavnega bili skoraj edina
sprejemljiva oblika široke po-
nudbe. V zadnjem času pa je
nekaj oblikovalsko dobro za-
snovanih koledarjev, ki pogo-
jujejo tudi visoko estetsko in
vsebinsko bogato raven, pre-
mostilo klasično vrednotenje
tovrstne informativno-propa-
gandne ponudbe, na nova po-
ta. Odpirajo se možnosti no-
vim posegom na ustvarjalnem
področju in novim oblikotvor-
nim vrednostim uspešne po-
nudbe. Eden takih primerov je
tudi koledar Bineta Kreseta, ki
je na svojstven likovni način
predstavil leto '89 na dvanaj-
stih grafičnih listih v tehniki
sitotiska. Slikovni del ima
dvojni pomen: koledSrski in
umetniški. S tem pa vrednoti-
mo tudi pomembnost koledar-
ja, ki jo iz časovne uporabnosti
(eno leto) preoblikuje v trajno
umetniško vrednost, kajti po-
samezni koledarski listi prido-
bijo vlogo samostojne umetni-
ške grafike.
SUkovna ploskev posamez-
nih listov funkcionira na osno-
vi premeščanja vidnega pred-
meta v domišljijsko reproduk-
cijo in novo miselno oboga-
titev.
V avli Razvojnega centra Ce-
lje pa bodo predstavili novo
grafično mapo sedmih prek-
murskih umetnikov, združe-
nih v trajno delovno skupnost
»Guliver«. Franc Mesaric, Jože
Horvat-Jaki^ Lojze Logar, Me-
den, Sandi Cervek, Marjan Gu-
milar in Štefan Galič so zasto-
pani s po enim eksponatom.
Razstavo dopolnjujte še sedem
barvnih lesorezov Štefana Ga-
liča. Izbor prezentiranih del
odseva najnovejša snovanja
predstavljenih umetnikov ter
njihova iskanja znotraj lastnih
umetniških preverjanj.
Predstavljena dela v Likov-
nem salonu in avli Razvojnega
centra, vključno s predstavi-
tvijo umetniškega koledarja,
so prodajnega značaja in do-
polnjujejo likovno ponudbo
v galeriji IZBA. Ta mikavni
prostor na Slomškovem trgu
11 je v svojem letu delovanja
postal nepogrešljiv segment
pri oblikovanju celovitejše po-
nudbe Zavoda za kulturne pri-
reditve.
ALENKA DOMJAN
Kvintet sestavljajo (z leve proti desni): prof.Januš Rasi-^
ewiez - trobenta, Matjaž Pečnik - trobenta, Ivan Zalokar
- rog, Otmar Senegačnik - pozavna in Miran Strnad^
- tuba.
Savinjski trobllni kvintet J
v množici vsakovrstnih
skupin, ki se ukvarjajo
z različnimi zvrstmi glasbe,
imamo v Sloveniji le dva
trobilna kvinteta. Prvi je
Slovenski trobilni kvintet,
ki je eden najboljših takš-
nih sestavov v Evropi, kar
dokazujejo tudi številna
mednarodna priznanja.
Drugi je Savinjski pihalni
kvintet.
Njegove korenine segajo
v leto 1983, ko je sestav, kije
takrat deloval še v okviru
glasbene šole, prejel najvišje
republiško in zvezno prizna-
nje za kakovost, ki ga je po-
delilo Društvo glasbenih pe-
dagogov Jugoslavije. Po letu
dni se je zaradi študijskih
obveznosti članov kvintet
razšel.
Nekaj let kasneje so se
fantje, v malce spremenjeni
zasedbi, znova dobili. Pre-
pričani so, da v našem pro-
storu in tudi v tujini pri-
manjkuje izvajalcev takšne
zvrsti glasbe, kot jo igrajo.
Program, ki ga izvajajo
v Savinjskem pihalnem
kvintetu zajema predvsem
klasično glasbo, sakralno
glasbo in tudi sodobna dela
skladateljev 20. stoletja.
V mesecu decembru bodo
z repertoarjem božičnih pe-
smi gostovali v Švici, načrtu-
jejo nekaj nastopov po Slo-
veniji, v naslednjem letu pa
mislijo posneti ploščo in ka-
seto.        VOJKO ZUPANC
Abonma Kozjansko - iz leta v leto bolj živ
Sredi decembra je bila
v šmarskem Domu kulture
druga letošnja gledališka
predstava iz programa le-
tošnjega abonmaja Kozjan-
sko. Na šmarskem odru je
gostovalo Slovenska ljud-
sko gledališče iz Celja
z Brechtovo Opero za tri
groše.
Na letošnjem programu
šmarskega gledališkega
abonmaja je šest predstav.
Kot prvo je nastopilo Prešer-
novo gledališče iz Kranja,
nato celjsko gledališče. 9. ja-
nuarja pa se bo s komedijo
Milana Grgiča Juhica pred-
stavil Teatar u gostima iz Za-
greba. Do konca maja bosta
v Šmarju pri Jelšah v gosteh
še SNG Drama in Mestno
gledališče iz Ljubljane, kot
zadnja pa bo šmarsko abon-
majsko občinstvo spet poz-
dravila domača gledališka
skupina Bo. ki deluje v okvi-
ru kulturnega društva Anton
Aškerc v Šmarju pri Jelšah.
Sicer pa je na Šmarskem
za gledališko umetnost veli-
ko zanimanja, tako daje dvo-
rana Doma kulture vselej za-
sedena do zadnjega kotička.
Letošnjih abonentov je 315.
seveda pa je zanimanje veli-
ko večje od sedežnih zmog-
ljivosti dvorane. K dobri or-
ganizaciji abonmaja Kozjan
sko brez dvoma tudi sodijc
avtobusni prevozi abonen
tov iz najrazličnejših kraje\
občine, ki so brezplačni. Si
cer pa se v šmarskem Domi
kulture v sezoni zvrsti do 1!
gledaliških predstav, tud
takšnih, ki niso v abonmaj
skem programu.
M.A
Nova predstava v Vrbju
v ljubiteljskem gledališču Vrba iz Vrbja pripravljajo novi
uprizoritev. Lotili so se družbeno aktualnega in angažira
nega teksta Miloša Mikelna: Moralno-politične kvalifikacij
tovariša Gubca.
Predstavo v Vrbju režira Iztok Valič, ki si je zamisli
drugačen pristop, kot so ga imeli pred leti v Celju, ko so t
predstavo uvrstili v letno ponudbo Slovenskega ljudskeg
gledališča.
Premiera v Vrbju bo v začetku naslednjega leta.        Vi
22. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Atomska vas, kot iz pravljice vzeta
prvi stanovalci se bodo vselili spomladi
Ena največjih gospodar-
skih oziroma turističnih na-
ložb v občini Šmarje pri Jel-
šah, izgradnja počitniškega
apartmajskega naselja
Atomska vas v Podčetrtku,
je v zaključni fazi. Vas
z značilno kozjansko arhi-
tekturno idiliko, ki že danes
pritegne pozornost mimo-
idočega ali mimovozečega,
pa bo svoje prve stanovalce
sprejela spomladi prihod-
njega leta.
Seveda pa z izgradnjo
apartmajskega naselja rtalož-
ba še ne bo končana, saj zaje-
ma še marsikaj drugega kot
enaindvajset hišic. Tu misli-
mo na celovito infrastruktu-
ro, na tisto turistično nad-
gradnjo, ki bo v mnogih ina-
čicah Atomsko vas uvrščala
med slovenske vrhunske tu-
ristične centre z bogato in
kakovostno penzionsko in
izvenpenzionsko ponudbo.
Na začetku decembra je
glavni investitor Atomske
vasi. Zdravilišče Atomske
toplice iz Podčetrtka, pova-
bil na ogled naselja soinve-
stitorje, ki so bili na tem, kar
so videli, navdušeni. Takrat
so se tudi dogovorili, da bi
ne bilo smotrno z otvoritvijo
naselja prehitevati, zato so
otvoritev s konca leta prema-
knili na pomlad. Na začetku
septembra 1989, ob prazniku
občme Šmarje pri Jelšah pa
naj bi uradno predali name-
nu celotno naložbo, vključno
z vsemi pripadajočimi objek-
ti. Prihodnje leto bo namreč
krajevna skupnost Podčetr-
tek gostiteljica šmarskega
občinskega praznika.
Prejšnji teden so eno od
enaindvajsetih hišic popol-
noma opremili in pričeli
z ogrevanjem trinajstih
apartmajskih enot. Zdaj je
v teku nadaljnje opremljanje
in ogrevanje, po novem letu
pa bodo pričeli z opremlja-
njem   centralnih   objektov
v naselju, kot so gostišče in
trgovina ter z urejanjem ter
postopnim ozelenjevanjem
površin v središču vasi.
V naselju bo tudi zdraviliška
turistična agencija, kjer ima-
jo namen po internem TV-
kanalu organizirati sistem
informiranja gostov po vzor-
cu teleteksta. Pričeli so tudi
že s pripravami na izgradnjo
zunanjih in notranjih, med
sabo povezanih bazenskih
objektov. V ta del naložbe
sodi tudi ureditev savne in
solarija, restavracije, slašči-
čarne, rekreativno-športnih
igrišč in še česa.
Da bi izoblikovali kar naj-
bolj vabljivo in primerno tu-
ristično ponudbo, so v Zdra-
vilišču Atomske toplice se-
stavili vprašalnik in ga po-
slali vsem sovlagateljem, ki
jih je preko devetdeset.
S tem bodo dobili odgovore
na mnoga vprašanja za na-
daljnje ravnanje v prid gostu
in Atomski vasi ter znanemu
sloganu ..."da noben dan
v letu ne bo izgubljen ...«
MARJELA AGREŽ
Silvestrovanje v
kostimih
Adama In Eve
Društvo naturistov Vene-
ra iz Celja pripravlja jutri,
v petek 23. decembra ob
osmih zvečer svoje silve-
strovanje, ki bo v bazenu in
savni zdravilišča Dobrna.
Na silvestrovanje v kosti-
mih Adama in Eve so po-
vabljeni vsi člani društva in
tudi vsi drugi pristaši natu-
rizma. Prav slednje, torej
nečlane, še posebej vabijo,
saj jim želijo predstaviti
prednosti tega zdravega na-
čina življenja. Vsi udele-
ženci silvestrovanja lahko
hrano in pijačo prinesejo
s seboj.
BP
Odstavni pas lio
Rešen zaplet z gostiščem Štorman?
Kot vse kaže bodo pred
znanim gostiščem Štorman
pri Šempetru v Savinjski
dolini v prvi polovici pri-
hodnjega leta zgradili tretji
oziroma odstavni pas.
Gre namreč zato, da so tam
pred tedni na magistralni ce-
sti potegnili neprekinjeno
črto, ki prepoveduje zavija-
nje v levo h gostišču iz smeri
Šempetra proti Žalcu. V go-
stišču, kjer je zaposlenih 21
delavcev, pa jim je promet
upadel za okrog štirideset
odstotkov,    kot   zatrjujeta
lastnika Milica in Zvone
Štorman.
Jasno je, da nihče noče
škodovati enemu izmed naj-
bolj uglednih gostišč v Jugo-
slaviji. Tudi v ta namen so se
v Žalcu prejšnji teden sestali
predstavniki republiškega
komiteja za promet in zveze.
Uprave za notranje zadeve,
upravnih organov skupščine
občine, žalskega Obrtnega
združenja in celjskega cest-
nega podjetja. Dogovorili so
se torej, naj bi do konca apri-
la zgradili odstavni pas. krat-
koročna rešitev pa naj bi bila
ta. da bi do včeraj preučili
možnost, kako urediti pro-
metni red, tako da bi lahko
na levo zavijali stanovalci, ki
so sedaj prizadeti.
Novinarjev na ta sestanek
niso povabili, novinarki ob-
činskega glasila Savinjski
občan pa so predstavniki
občinskega izvršnega sveta
povedali, da bi bilo še naj-
bolj prav, če se sestanka no-
vinarji ne bi udeležili, kaj-
ti gre za zelo strokovne za-
deve in bi bilo neprijetno,
če informacije ne bi bile
točne. Sprašujemo se, če
morda tako druge seje, na
katerih obravnavajo stoti-
ne vprašanj, pomembnih za
širšo družbenopolitično
skupnost, niso strokovne,
saj na njih lahko sedimo.
Konec januarja naj bi bil
spet sestanek, na katerem bi
se na osnovi ogleda situacije
dogovorili o finančni kon-
strukciji za graditev odstav-
nega pasu. Kje bodo zbrali
denar, zaenkrat še ni jasno,
omenjajo pa žalsko družbe-
nopolitično skupnost, go-
stišče Štorman in še koga.
Skratka, kako bo potekalo
sofinanciranje, bo jasno ko-
nec prihodnjega januarja.
Kaže pa, da je prevladal
razum in da bo cestni jDro-
blem pred gostiščem Štor-
man le rešen v doglednem
času.
JANEZ VEDENIK
Planlnko bo treba osvežiti
Zastareli ijubenski objekt]
Gostišče s prenočišči, Pla-
ninka nazarskega Merx-Tu-
rista v središču Ljubnega,
je vse poletje, s cvetnimi
slapovi na balkonih, dajalo
imeniten videz. Notranjost
objekta, ki je po 1. maju, za-
radi neizpolnjenih zahtev
po kategorizaciji izgubil na-
slov hotel, pa je potrebna
temeljite obnove.
Pri kategorizaciji so bile
največje težave z zahtevami
glede recepcije. Oprema in
instalacije v objektu so do-
trajane. V Planiki je 28 po-
stelj, večinoma dvopostelj-
nih. Zaradi skupnih sanitarij
|je objekt za zahtevnejše go-
ste nezanimiv. Planinka bi
bila na trgu zanimivejša
z vključitvijo zasebnih sob.
Vendar pa so v zasebnih hi-
5ah bolj ali manj nezaintere-
sirani, čeprav je nekaj sode-
lovanja že bilo. Pozimi so so-
delovali z enim od zasebni-
kov, ki se je zaradi zadnje,
preživahne skupine mladih
odločil, da sob ne bo več od-
dajal.
Za razvoj ljubenskega in
zgornjesavinjskega turizma
Potrebuje Planinka tudi no-
tranjo preobleko. Vsaka od
doslej pripravljenih inačic je
ostala le na papirju. Razmi-
šljajo v dveh smereh: s prvo
bi po dograditvi povečali se-
dežne zmogljivosti, z drugo
pa bi posodobili posteljne
zmogljivosti. Z zmanjšanjem
števila postelj bi v sobah
s sanitarijami povečali kako-
vost bivanja. V nazarskem
Merx-Turistu ocenjujejo
vrednost naložbe na 250 mi-
lijonov din, vendar denarja
nimajo. V Turistu računajo
na možnost, da bi sredstva za
posodobitev zbrali znotraj
sozda Merx in s posojilom,
potrebna pa so tudi lastna
sredstva. Teh pa v Turistu
nimajo dovolj.
BRANE JERANKO
kamp, čolnarna in še kaj
frvi korak za urejanje Slivniškega jezera
Programska zasnova ureditvenega
'bniočja Slivniškega jezera, ki so jo
^odprli tudi delegati šentjurske
'kupščine, je sicer le planski doku-
*>ent, odpira pa vrata hitrejšemu raz-
i'oju turizma ob Slivniškem jezeru in
.'občini Šentjur sploh.
' Na temelju programske zasnove bo-
^0 namreč Sentjurčani lahko pripravi-
' ' šo ostale izvedbene akte, med njimi
; .iJcii zazidalni načrt celotnega območja
' slivniškega jezera. Že iz same zasnove
Ifeditvencga območja Slivniškega je-
';^ra pa je mogoče razbrati osnovne
, 'fnernice razvoja turizma v tem delu
šentjurske občine. Kajti natančno
opredeljuje namenska področja ob je-
zeru in ostale kmetijske ter gozdne po-
vršine, ki se jim namembnost nav-
kljub turistični dejavnosti ob jezeru ne
bo spremenila.
Namenskih območij je v program-
skih zasnovah zaenkrat opredeljenih
pet. Prvo se omejuje na okolico obsto-
ječega ribiškega doma, kije že sedaj in
bo tudi poslej namenjeno gostinsko-
tustični in rekreativni dejavnosti, dru-
go pa zajema Loke, predel ob jezeru, ki
ga urejajo v gojitvene bazene rib. Ob-
močje Ramna bo predvidoma name-
njeno ribarjenju in športnem ribolovu,
medtem ko bosta coni Gradišče ter
Tratna ob Voglajni zazidani z objekti.
V Gradišču naj bi zrasli počitniški ob-
jekti, na Tratm pa predvidevajo iz-
gradnjo kampa ter urejenega kopališ-
ča z vsemi potrebnimi objekti. Pro-
gramske zasnove opredeljujejo še ob-
močje Rakitovca kot centra, v katerem
naj bi uredili čolnarno in ostale objek-
te za vodne športe.
To je seveda šele zamisel o bodoči
ureditvi okolice Slivniškega jezera, ki
bo potrebovala še dolgo pot do uresni-
čitve. A vendarle je pomembno, da se
je tudi v šentjurski občini na tem po-
dročju le nekaj premaknilo. Vse pa bo
zaman, če se Sentjurčani ne bodo naj-
prej lotili vode v jezeru same, ki zaradi
čezmerne onesnaženosti sodi v tretji
kakovostni razred in torej ne omogoča
niti kopanja.
S. D.
KOMENTIRAMO
O turizmu pa nič!
v vseh naših razvojnih do-
kumentih že nekaj let na ve-
liko, dolgo in široko pišemo
o pomenu turizma kot po-
membne gospodarske pano-
ge v Jugoslaviji, saj je to ena
izmed velikih, morda doslej
še vse premalo izkoriščenih
možnosti in priložnosti v po-
litiki gospodarske stabiliza-
cije. Velike besede o razvoju
in pomembnosti turizma pa
postajajo vedno bolj vodene,
ko prehajajo iz zveznih orga-
nov navzdol.
Tako seveda ni nič čudne-
ga, če v neki občini, ko naj bi
na zasedanjih zborov govori-
li o izhodiščih razvoja za pri-
hodnje leto. ne najdemo niti
besede o turizmu. Konkret-
no mislim na jutrišnje zase-
danje zborov občinske
skupščine v Žalcu, resnici na
ljubo pa tej gospodarski de-
javnosti tudi v drugih obči-
nah' celjskega območja, ki so
še bolj odvisne od turizma,
ne namenjajo kaj več besed
- in tudi pozornosti ne.
Razurnem sicer, da so za
občino Žalec nekatere druge
dejavnosti mnogo bolj po-
membne od turizma, ne raz-
umem pa. da se v občini še
doslej ne zavedajo izrednih
možnosti, ki jih ima že sama
lega Spodnje Savinjske doli-
ne, da o kulturnih, naravnih
in zgodovinskih znamenito-
sti niti ne govorimo. Vendar-
le pa bi bilo prav, da turizmu
namenijo vsaj nekaj vrstic.
Če že zaradi drugega ne. po-
tem vsaj zato, da bo vsaj ti-
stih nekaj, ki si prizadevajo
za razvoj turizma v dolini ze-
lenega zlata, imelo občutek,
da opravljajo za družbo ko-
ristno delo.
Pri tem mislim na zaposle-
ne v Hmezadovi delovni or-
ganiza ciji Gos tinstvo-turi-
zem, kije vsaj na papirju no-
silec razvoja te dejavnosti
v občini, na preštevilne zane-
senjake v turističnih dru-
štvih in ne nazadnje tudi na
mnoge dobre gostince, kijih
v občini ne manjka.
Dokler pa bomo to vejo na-
šega gospodarstva obravna-
vali tako mačehovsko, se bo-
mo pač tolažili, da izgublja-
mo ugled turistično razvite
države.
JANEZ VEDENIK
Kupite obveznice
Občani bodo lahko letos
zaslužili trikrat več, kot so
bili povprečni osebni do-
hodki v gospodarstvu.
Obdavčeni bodo tisti, ki so
zaslužili več kot 20 milijonov
dinarjev, pa obenem nimajo
davčnih olajšav. Slednje
priznavajo pri izdatkih za
razvoj kmetijstva, drobnega
gospodarstva in ozdov ter
pri denarju, ki ga je lastnik
vložil v vzdrževanje zgodo-
vinskih in kulturnih spome-
nikov, za nakup obveznic, za
prostovoljne prispevke, za
razne plačane članarine, za
samoprispevke, jubilejne na-
grade itn...
Do konca januarja 89 mo-
rajo vsi. ki bodo presegli do-
hodek 20 milijonov, to spo-
ročiti občinskim davčnim
upravam, zatem se bo pričel
postopek ugotavljanja olaj-
šav in odmere davka.
Namesto komentarja pa
raje nasvet: tisti, ki ne veste
kam z denarjem, kupite ob-
veznice zdravilišča Rogaška
Slatina. Za vsoto, ki jo boste
porabili za nakup obveznic,
boste oproščeni davka,
v zdravilišču pa boste imeli
plačano letovanje. Ob seda-
nji inflaciji se vložena stara
milijarda še kako obrestuje,
še posebno, če izračunate,
koliko bo stalo letovanje
v naslednjem(ih) letu(ih). Ci-
sti, neobdavčen dobiček
torej!
R. PANTELIC
Podeljene vrtnice
Krajevna skupnost Lava
iz Celja je dobitnica letoš-
nje zlate vrtnice, ki jo (vča-
sih tudi ne) vsako leto pode-
ljuje Turistično društvo Ce-
lje za lepo urejeno okolje.
Na slovesnosti, ki je bila
v Glasbeni šoli v Celju, so
srebrne vrtnice prejele še
krajevna skupnost Karel De-
stovnik Kajuh in družine
v Travniški ulici od številke
21 do 33. To so družine Lu-
bej, Vengust, Ribič, Strokol.
Sajovic in Janušič.
Bronaste vrtnice so dobile
družine Dostal. Malgaj. Sa-
dar, Mihelič-Rejc in Colarič
v Ulici bratov Mravljakov.
Posebna priznanja za lepo
urejeno okolje so prejeli
sozd Merx, srednja pedago-
ška šola. VVZ Tončke Čeče-
ve. ŠRC Golovec in bencin-
ski servis Pctrola ob Ljub-
ljanski cesti.
Metlo pa je letos prejela
občinska straža zaradi svoje
nemoči pri odpravi parkira-
nja po poteh, trgih in zeleni-
cah v mestnem parku in sre-
dišču mesta. Turistično dru-
štvo je ob tem podelilo še 115
priznanj posameznikom
v krajevnih skupnostih.
Popravek
V prejšnji številki Novega
tednika je prišlo do neljube po-
mote pri obvestilu za silvestro-
vanje v lovskem domu na Go-
lavi nad Preboldom. Cena tega
silvestrovanja vključno s silve-
strskim menujem in glasbo bo
le 55 000 dinarjev in ne 80 000
kot smo pomotoma zapisali.
Sejem v Hmezadovi dvorani
Smučarski klub Gozdnik_ Žalec je minuli konec tednai
v Hmezadovi dvorani v Žalcu pripravil prednovoletni ■
sejem, na katerem so obrtniki in nekatere delovne organiza-i
cije prodajale proizvode, ki so primerni za darila. Razen tega'
so na sejmu prodajali tudi rabljeno smučarsko opremo, ki so'
jo prinesh občani. Poskrbeh so tudi za najmlajše, saj so
dvakrat na dan predvajali videoposnetke risank, za ostale pa;
posnetke zabavne glasbe in popularnih filmov. ]
10. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988
Srednješolci se prebulajo
Na srečanju v Slovenj Gradcu ustanovili srednješolsko
koordinacijo
Slovenske srednje šole
bodo počasi začele rušiti
lastne okvire zaprtosti in se
povezovati na poljubnih po-
dročjih z bolj ali manj so-
sednimi hrami učenosti. Ce-
lotno sliko naj bi nadzirala
dijaška zveza, v kateri bodo
bodisi posredno ali nepo-
sredno predstavniki sred-
njih šol.
Koordinacija se ne bo
opredeljevala v politični sfe-
ri (s tem ni rečeno, da bo po-
vsem apolitična), čeprav bo
delovala v okviru ZSMS, ki
naj bi zanjo predstavljala ne-
kakšen tehnični servis. Zve-
za, takšna ali drugačna, se bo
v najslabšem primeru boje-
vala do 12. srečanja srednje-
šolcev (tri leta), na katerem
bo natančna analiza pokaza-
la rezultate in s tem nadaljnji
obstoj ali ukinitev.
Čeprav najpomembnejša,
ta tema še zdaleč ni bila
osamljena na 9. srečanju
srednješolcev v Slovenj
Gradcu, ki deluje pri RK
ZSMS. Razpravljalci so se
pod drugo točko lotili parti-'
cipacije v šolstvu, ki po nji-
hovem mnenju ne prinaša
kvalitetnejšega znanja in
predvsem kontrole znanja.
Ne strinjajo se tudi z obvez-
nimi ekskurzijami, ki milo
rečeno nekaj stanejo in seve-
da olajšajo denarnice dija-
kov ali njihovih staršev. Ker
se pri takšnih in podobnih
akcijah začno pojavljati soci-
alne razlike, so se udeleženci
posveta tovrstnim dajatvam
odločno uprli in zahtevali
brezplačno šolstvo, pleg tega
še maturo, sponzorstvo nad
šolami in nenazadnje tudi
akademske svoboščine, ki
predstavljajo poglavje zase.
Kaj se pravzaprav skriva
pod tem sočnim izrazom, je
z iskro upanja v očeh pred-
stavila Ksenija Horvat, čla-
nica Sveta za vzgojo in izo-
braževanje pri RK ZSMS, si-
cer dijakinja: »Raziskave so
pokazale, da mlademu člove-
ku po petnajstem letu staro-
sti ni potrebna prisila, in
nadzor nad učenjem, zato
ideja o akademskih svoboš-
činah za dijake, ki dosegajo
boljše uspehe (v poštev naj
bi prišh le-ti), ne predstavlja
nikakršnega »špricanja«, am-
pak bi se ti dijaki po lastni
presoji odločili, pri katerem
predmetu bodo več odnesli
in kje je njihova prisotnost le
potrata časa. Seveda so s tem
prizadeti profesorji, ki jih
utesnjuje predvsem sistem.«
»Pri uresničevanju te za-
misli v praksi se porajajo pri-
čakovani problemi, eden od
predpogojev je informacijski
sistem, ki životari v svoji be-
di. Kako rešiti ta problem, je
nakazala zadnja razprava
pod nazivom: evropska poli-
tika ZSMS v luči izobraževa-
nja. Pravilna težnja je razvid-
na že iz samih sklepov: zah-
teva po vpeljevanju medna-
rodnih standardov v šolstvo,
verifikacija tujih spričeval
pri nas in obratno, povezova-
nje sredjih šol z evropskimi
tovrstnimi institucijami,
propagirati YEF (Young
European Federalists) in pri-
stop k Evropi, tako na poli-
tičnem (pluralizem) in eko-
nomskem kot na področju
šolstva.    BOJAN KRAJNC
Uspehi Icrvodajalstva v konjišici občini
Ob 3.5-letnici krvodajalstva na Slo-
venskem je občinska organizacija Rde-
čega križa v Slovenskih Konjicah orga-
nizirala pretekli teden okroglo mizo na
to temo. Uvodne misli so podali stro-
kovnjaki iz Zavoda SRS za transfuzijo
krvi Ljubljana in transfuzijske postaje
Celje, prezentirano pa je bilo tudi krvo-
dajalstvo v konjiški občini, tako uspehi
kot tudi težave, s katerimi se srečujejo
pri organizaciji krvodajalskih akcij.
Razgovora so se udeležili predstavniki
družbenopolitičnih organizacij, predsed-
niki OOS, organizatorji krvodajalstva
v OZD in na terenu, predstavnica repu-
bliške organizacije Rdečega križa Ljub-
ljana ter krvodajalci konjiške občine.
Število krvodajalcev v konjiški občini
narašča iz leta v leto. Imajo štiri odvzem-
ne centre in sicer v Slovenskih Konjicah,
Zrečah, Ločah, in Vitanju z devetimi
odvzemnimi dnevi. To pomeni, da imajo
v vsakem od teh krajev odvzem krvi dva-
krat letno.
Letos je prišlo na odvzem krvi v Ločah
111, v Vitanju 162, v Zrečah 332 in v Slo-
venskih Konjicah 708 krvodajalcev. Sku-
paj torej 1313 ljudi, ki so darovali 480,5
htrov krvi. Vsak šestnajsti občan konji-
ške občine je krvodajalec.
Po kratkem kulturnem programu je
občinska organizacija Rdečega križa
v Slovenskih Konjicah podelila plakete
in priznanja zaslužnim krvodajalcem.
Plakete so prejeli tudi organizatorji kr-
vodajalstva: Silvo Hlastec, Mira PeteUn-
šek, Franc Rezar, Mira Zupančič, Olga
Fijavž. Plakete so prejele tudi organizaci-
je združenega dela: Konus, Slovenske
Konjice, Unior, Kovinska industrija Zre-
če, Kostroj. Slovenske Konjice. Comet
Zreče. Kongrad, Slovenske Konjice in
IMP ISO, Slovenske Konjice.
Krvodajalci, ki so darovali kri več
kot 45 krat in prejeli zato plakete občin-
ske organizacije so: Jožefa Špes, Viktor
Kangler, Hinko Golob, Štefan Ka-
menšek.
Prav tako je bilo podeljeno posebno
priznanje Hinku Golobu za 50 krat daro-
vano kri, izredno zahvalo in pozornost pa
je pritegnila krvodajalka Jožefa Špes iz
Zbelovega, kije v konjiški občini darova-
la kri največkrat - preko sedemdeset-
ZDENKA STOPAR
Rekreacija za
starejše
Velenjčanke
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij Velenja je tudi le-
tos pripravila rekreacijsko
telovadbo za starejše krajan-
ke. Udeležba je skoraj re-
kordna, saj so krajanke za-
sedle telovadnice v Šošta-
nju, Šmartnem ob Paki in Ti-
tovem Velenju. Na sliki telo-
vadba na Osnovni šoli štiri-
najste divizije, kjer rekreaci-
jo vodi Rozika Frankovič.
L.OJSTERŠEK
Pod vodo za ribami in utopljenci
Pred natanko petindvaj-
setimi leti se je v okviru
Ljudske tehnike EMO v Ce-
lju pod vodstvom Antona
Krebsa zbrala skupina nav-
dušencev, ki jih je zamikal
podvodni svet. Začetki so
bili težki, saj razen dobre
volje nisu imeli ničesar dru-
gega.
»Zagrizli smo v knjige in
začeli s lastnim delom,« se
spominja neumorni Anton
Krebs, ki je na čelu celjskih
potapljačev toliko let, koh-
kor je društvo staro. »V na-
ših delavnicah smo znanje iz
knjig prenašali v prakso in si
sami izdelovali opremo za
potapljanje. Podvodni svet
je sicer lep. vendar tudi poln
zahrbtnih presenečenj, zato
je treba biti resnično dobro
pripravljen, da ne pride do
nezgode."
Člani kluba za podvodne
dejavnosti niso bili dolgo sa-
mi, saj so prav po njihovi za-
slugi podobni klubi zaživeli
še v Mariboru, Trbovljah,
Krški vasi, Titovem Velenju,
zdaj vse kaže, bodo takšen
klub dobili tudi v Žalcu. Za-
nimanje za raznovrstne de-
javnosti pod vodo je med
rnladimi vedno večje, zato je
Anton Krebs
tudi prav, da je več klubov,
saj za vse v enem ni prostora.
Med glavnimi nalogami klu-
ba so izobraževanje potaplja-
čev, vodni ribolov, kije kori-
sten tudi za pridobivanje
kondicije, plavanje s plavut-
mi in potapljanje brez ali
z aparatom. Vrsto let so celj-
ski potapljači hodili na Cres,
kjer so trenirali, pripravljali
svoja tekmovanja in sodelo-
vali na drugih. Prav tako so
dobro sodelovali s tamkajš-
njim podobnirn društvom.
»Ker pa je sredstev vedno
manj smo se prestavili na ce-
lino,« pripoveduje Anton
Krebs, ki se veseli vsakega
podvodnega obiska, ki ima
svoje neizmerne čare in lepo-
te, najbolj neprijetno pa se
počuti, ko v klubu dobijo ob-
vestilo, da morajo sodelovati
pri akciji iskanja utopljenca.
»Vsako leto sedelujemo vsaj
pri enem takšnem primeru,
najhuhe pa je to, da nič ne
moreš pomagati, ampak tru-
plo sa potegneš iz vode..«
Zadnja večja prireditev, ki
so jo pripravili na Cresu
v vodah Punte Križa in Nere-
zin, je bila XIII. Štajersko pr-
venstvo, ki je bilo istočasno
tudi klubsko prv^enstvo. Na
Štajerskem prvenstvu je
zmagal Anton Krebs, 4. je bil
Emil Gregorčič, 5. Mihael
Tabor in 6. Drago Klepac,
vsi Celje, najbolje uvrščeni
Velenjčan pa je bil Predrag
Ružič na 9. mestu. Mihael
Tabor je dobil pokal za naj-
težjo ulovljeno ribo v memo-
rialni disciplini v spomin na
prerano umrlega člana Jože-
ta Strupeha. Ekipno so bili
najboljši Celjani pred KPD
Maribor, DPD Jezero T. Ve-
lenje in KKK Lipa Kraška
vas. Na klubskem pr\'enstvu
so bili najboljši Krebs, Gre-
gorčič, Tabor, Klepac, Go-
bec, Vidovič, Škman in
Špec.
Člani KPD LT EMO Celje
so nastopili tudi na držav-
nem prvenstvu v hitrostnem
potapljanju s plavutmi, kjer
so nastopile tudi mnoge nek-
danje in sedanje plavalke
PK Klima Neptuna te dose-
gle vrsto dobrih uvrstitev in
rekordov. Rezultati ženske
50 m 1. Cvirn, 2. in 3. mesto
sestri Lavrič, 100 m 3. La-
vrič (obe disciplini hitrostno
potapljanje), 100 m 4. Fer-
mentin, 200 m 2. Drezgič
(1:59,10 - mladinski državni
rekord), 400 m Drezgič
(4:17,80 - mladinski državni
rekord) in 1500 m (vse plava-
nje s plavutmi) 1. Drezgič
(17:03.51 - absolutni državni
rekord) ter štafeti 4x200 m
(plavanje s plavutmi) 1. Celje
8:30.32 - absolutni državni
rekord. Ekipno ženske 2.
mesto Celje v državi.
Tudi v prihodnje bodo vso
pozornost posvečali vsem
zvrstem, ki jih obvladujejo
v klubu, razen podvodne ori-
entacije.
TONE VRABL
Povezani z vodo
¥ vasi Križevec so zgradili vodovod
Voda, ki je pred kratkim
pritekla v hiše in hleve
v vasi Križevec v krajevni
skupnosti Stranice, je moč-
no razgibala življenje kra-
janov, ki so složno in druž-
no pripeljali akcijo do kon-
ca. Bila je to velika preiz-
kušnja za kraj in ljudi, kjer
danes z gotovostjo lahko re-
čejo, da jih je voda pove-
zala.
Največjo delovno akcijo
doslej so krajani Križevca tu-
di naslovili »Voda - vir živ-
ljenja«. Od prvih pogovorov
o vodi, ki bi zamenjala vod-
njake in kapnice, do zaključ-
ne slovesnosti pred dnevi,
sta minili dve leti. Cilj kraja-
nov Križevca je bil upcrjen
na koto 600 metrov, do koder
je bilo po težkem terenu tre-
ba pripeljali vodo do posa-
meznih hiš. Že na začetku
akcije, ko so v Križevcu
sprejeli projektno rešitev, je
bilo na dlani, da denarja za
izgradnjo vodovoda ne bo
dovolj, zato so se odločili za
delo po fazah. Marca lani so
traso zakoličili, zahtevnejša
dela so izvedli delavci Kon-
grada. Elektro radia in Elek-
tra iz Slovenske Bistrice, vsa
ostala dela pa krajani sami.
Izkopali so šest kilometrov
primarnega in sekundarnega
voda, tri velike jaške, sodelo-
vali so pri izvedbi dveh raz-
težilnikov in pri dovodu
električne energije do črpal-
nic in kupili potreben mate-
rial za izvedbo akcije. Ves
čas akcije so za hrano in pija-
čo skrbele gospodinje iz va-
si, ki so so izkazale s kulina-
ričnimi dobrotami tudi za
konec akcije, ko je v njihove
domove pritekla voda.
V Križevcu so se del lotili
pogumno, z veliko mero op-
timizma, kar pove podatek,
da so imeli za začetek izgrad-
nje na voljo 3 milijone dinar-
jev. Bilo je potrebno potrkati
na številna vrata delovnih
organizacij v občini, ki so jih
v večini tudi širokogrudno
odprli in priskočili na po-
moč, prav tako številni obrt-
niki v krajevni skupnosti.
Tudi uporabniki vode, teh je
50, so poleg številnih prosto-
voljnih delovnih ur prispe-
vali še 30 odstotkov prispev-
kov za primarni vod. Tako so
se viri financiranja stekali
v križevski vodovod kar iz 27
naslovov. Akcijo je vseskozi
skrbno vodil osemčlanski
odbor, ki mu je predsedoval
Slavko Klančnik.
V marsičem je tudi njego-
va zasluga, da so krajani
s pospešeno akcijo in hitrimi
odločitvami uspeli uiti infla-
cijskemu primežu. Skupna
vrednost projekta je veljala
1,35 milijarde dinarjev, upo-
rabniki pa so na delovišču
opravili 5 tisoč prostovoljnih
delovnih ur. Prav te pa so jih
povezale v čvrsto jedro lepe
slovenske vasi.
MATEJA PODJED
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUO
%9
žiro račun za modernizacijo bolnišnice Celje 50700-743-79
Prostovoljni prispevki, vplačani novembra
Vplačano do 31.10. 1988 6,824.070
Marija Malgaj, Celje, Kocbekova 3 b, namesto cvetja na
grob za pok. prof Antona Aškerca 20.000
Vera in Aldo Poropat, Izola, namesto cvetja na grob za
pok. prof Anton Aškerca 20.000
Jože in Milena Malgaj, Žalec, namesto cvetja za prof An-
tona Aškerca 20.000
Milan in Helena Malgaj, Celje, namesto cvetja za pok.
prof Antona Aškerca 50.000
Družina Kristan, Ravne, namesto cvetja za pok. prof An-
tona Aškerca . 50.000
Družina Mastnak, Žalec, namesto cvetja za pok. prof An-
tona Aškerca 50.000
Angela Vrhovšek, Razgledna 21, Celje 42.120
Darko Končan, Spominska 14, Celje, namesto venca za
Edija Končan 50.000
Delavci osnovne šole Ivan Kovačič-Efenka Ceje v spomin
na pok. dr. Ivana Kopača 150.000
Družini Žerdoner Pepca in Dragan, Savinsko nabrežje 4,
Celje, namesto cvetja na grob pokojne Franke Zorko
50.000
Jurij Sadar, Celje. Ulica bratov Mravljakov, namesto
cvetja za pok. dr. Franja Malgaja 150.000
Ana Mikeln, Petrovče 238, namesto venca na grob pok.
prof Antona Aškerca 100.000
OOZS Zapori Celje, namesto venca za pok. tov. Franko
Zorko 100.000
Bibijana Sovine za pok. Franko Zorko 70.000
Marica Mejak, Prekorje 25, namesto cvetja za pok. Franca
Malgaja 50.000
Slavka Kocijančič. Ljubljana. Zornikova 12, namesto
venca na grob dr. Fračka Malgaja - »Pirčevi 100.000
Leopold Šket, Celje, Jenkova 5, namesto darovanega
cvetja za umrlega dr. Franja Malgaja 50.000
Zdenka Jug, Trubarjeva 55 a, Celje, namesto cvetja na
grob umrle Franke Zorko_30.000
Skupaj vplačano do 30. U. 1988 7,976.190
22. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 11
bo graščina PresniK morala umreti?
Kako značilno! Brez načr-
tov, naložbe, za katere nih-
če ne vpraša in zanje tudi ne
odgovarja, razprtije, sovra-
štvo ter duhovna in materi-
alna revščina. Vse skupaj
pa bo slejkoprej vzel hudič.
Morda bo komu to izginotje
celo ustrezalo? Sicer pa, kaj
bi si dandanašnji, v tej rev-
ni družbi, človek glavo belil
zavoljo neke graščine, ki
propada. In - koliko je še
takšnih graščin in. seveda,
tudi gradov na Slovenskem,
ki jih človeška puhla za-
vest, neosveščenost in druž-
bena materialna stiska, pre-
pušča zobu časa in biču zgo-
dovine.
Nekoč, čez dolgo let, pa
bodo naši zanamci nemara le
še brali in s fotografij izvede-
li o neki graščini na obrobju
Celja, ki je morala umreti:
brezčutno, potem, ko je uča-
kala 21. stoletje. Graščina
Prešnik, Gorica 8 pri Šmart-
nem v Rožni dolini.
Sožitje z žalostnim
skupnim
imenovalcem
Ni bil naš namen, spuščati
se v problematiko propada-
nja naših kulturnozgodovin-
skih spomenikov, ko smo
obiskali graščino Prešnik.
Zanimalo nas je predvsem
to, kakšno je življenje za te-
mi debelimi obzidji: kdo tu
živi in predvsem, kako ljudje
tu živijo. Da se v stari, propa-
dajoči graščini lepo živeti ne
da, nam je bilo že pred obi-
skom jasno. Tudi to nam je
bilo dobro znano, da družba
danes nima denarja, s kate-
rim bi bilo mogoče takšno
stavbo obnoviti. Kaj obnovi-
ti! Še načrti za obnovo bi bili
predragi. Si torej kdo priza-
deva, da bi graščina še nada-
lje ne propadala? Po uspešni
izvedbi vseh naših treh re-
form bi se nekega dne znalo
celo zgoditi, da bi se družba
otresla revščine in bi ji znalo
ostati celo nekaj cvenka za
takšno dejavnost, kot je ob-
navljanje slovenskih propa-
dajočih gradov in graščin.
Kdo ve? In potem bi tem na-
šim starostam določili še na-
men, ki bi mu služili in vse bi
bilo krasno. Pravljica?
Sonce se je z doline že
umaknilo, graščina Prešnik
na blagem griču pa še vedno
vsa v soncu, ko se, vse tja do
njenih vrat, pripeljemo po le-
pi asfaltni cesti. Zavijemo
v dvorišče, blatno in polno
luž, da skoraj nimaš kam sto-
piti. Objame te pustota, hlad
in tišina. Široke stopnice in
hodniki so še bolj hladni in
temačni. V graščini smo pač.
Če bi ne bile križem in počez
napeljane vrvi, na katerih se
suši pravkar oprano pisano
perilo, bi človek pomislil, da
tu ni žive duše. Na hodnikih
je vse polno stare šare, prava
muzejska zbirka odsluženih
štedilnikov, pečic, pralnih
strojev, televizorjev in še
marsičesa. Edino živo bitje,
ki ga ta trenutek ugledamo,
je kokoš, ki se sprehaja po
notranjem dvorišču.
Potrkamo na vrata Ignaca
Novaka, o katerem smo
predhodno izvedeli, da je
eden tistih, ki najdlje bivajo
Graščina Prešnik, pod njo pa širina slabo obdelanih polj iz neke druge zgodbe...
Brez komentarja.
na od dveh kositrnih plastik lanchnehtov, dveh nemih
fič nekega propadanja in človeških slabosti.
v tej graščini in ki je bil še do
nedavna eden najaktivnejših
ljudi v krajevni skupnosti
Šmartno v Rožni dolini. On
bi nam torej lahko največ po-
vedal o življenju ljudi v graš-
čini Prešnik.
Izvemo, da tu živi trinajst
družin, okoli petdeset ljudi,
družin, ki so vse, razen ene,
slovenskega izvora. Kar ne-
kaj jih je, ki tu domujejo
dvajset in več let. Stanarina,
ki jo plačujejo, znaša štiri,
pet. šest starih milijonov me-
sečno. Socialnih primerov tu
ni. Sestanka hišnega sveta ni
bilo, po besedah Ignaca No-
vaka, že pet let, torej ga ni.
mandat je članom potekel.
Pred dvema letoma so stano-
valci dobili vodo v stanova-
nja, prej so jo zajemali iz
vodnjaka na dvorišču, iz de-
diščine nekdanjih grašča-
kov. Edini legalni, večji
gradbeni družbeni poseg
v stavbo je bila obnova dela
strehe leta 1984. Upravljalec
graščine Prešnik je Samou-
pravna stanovanjska skup-
nost občine Celje.
Ignac Novak je nezadovo-
ljen, jezen, naveličan. »Še
obsojenci imajo boljše živ-
ljenjske pogoje kot pa mi tu-
kaj,« pravi in nadaljuje:
»Zadnja leta se tu dogaja ne-
dopustna in nepopravljiva
škoda. Stanovanjska, ki
stavbe ne obnavlja, ker nima
denarja, ni toliko kriva, kot
nekateri stanovalci, ki poč-
no, kar se jim zljubi. Stano-
vanja si urejajo po svoje in
na škodo spomeniškega var-
stva: rušijo zidove, zidajo
pregradne stene, vodovodno
napeljavo si urejajo z vrta-
njem v zidove in tu se bo
enkrat nekaj zgodilo. Ljudje
si, ne vsi, vsi to ne zmorejo,
obnavljajo stanovanja brez
kakršnih koli načrtov, meri-
tev, brez vednosti, ali pa celo
z vednostjo, stanovanjske
skupnosti. Ljudje do te hiše
nimajo   nobenega   odnosa.
Namesto, da bi jo, kolikor se
pač da, čuvali pred nadalj-
njim propadanjem, jo uniču-
jejo. Varovalke črkujejo,
drug drugemu tok krade. Le-
ta in leta sem opozarjal na
takšno početje, pa nihče nič.
samo zameril sem se sose-
dom. Če imam to hišo rad in
jo ščitim, najbrž nisem nare-
dil nobene napake. Zdaj mi
je vsega dovolj, zdaj sem se
vdal." Izvemo tudi, da so
prepiri med temi ljudmi sko-
raj na dnevnem redu, porav-
nalni svet v krajevni skupno-
sti pa ima kar precej dela.
Kopalnica, lepa, kot
pesem
Tudi sodišče. In miličniki so
menda tu kar pogosto po-
vabljeni gostje. Ce vse to dr-
ži, potem v graščini Prešnik
zares ni prijetno' živeti,
o krivcih pa to pot res ne
bomo razpravljali. Zal so ne-
dolžne žrtve prepirov, natol-
cevanj in nesloge tudi tisti
stanovalci, ki hočejo svoj
mir in ki se v prešniške zdra-
he ne vključujejo.
Da bi se o rušenju zidov in
svojevoljni prenovi stano-
vanj prepričali, stopimo
v enega takšnih. Res je, vidni
so posegi v stenah, stanova-
nje je centralno ogrevano,
veliko, lepo urejeno. Par ne-
koč velikih stanovanjskih
prostorov je zdaj več manj-
ših. Kopalnica pa velika, vsa
v ploščicah. Starejša ženska
potrdi besede Ignaca Nova-
ka, da se ljudje med sabo ne
razumejo. Vsi sicer niso spr-
ti, težave imajo s tistimi, ki
jih moti, da so si lahko tako
lepo uredili stanovanje. »Si-
cer si pa tudi drugi urejajo
stanovanja, centralno, notra-
njost si pač vsak sam ureja
po svojem okusu,« pove in
na vprašanje odgovori, da
nobene stene zaradi adapta-
cije niso rušili.
Epilog?
Graščina Prešnik bi bila
lahko tudi katera druga na
Slovenskem. To so dvorci, ki
smo jih po vojni izropali in
dragocenosti prodali doma
ali na tujem. Praviloma pov-
sod so v takšnih zgradbah
ljudje med sabo sprti. In pra-
viloma v naših dvorcih živijo
ljudje: družine, vedenjsko ali
kako drugače motene osebe,
ljudje na prestajanju kazni,
mladoletni prestopniki. Kdo
ve, zakaj smo tem starim »le-
poticam« po vojni določili
takšno namembnost. In še
sreča, bi rekli, da v teh ob-
jektih živijo ljudje, da se vsaj
to, kar je, za silo ohranja pri
življenju.
Med nas se zadnja leta po-
časi vrinja zavest o bogastvu
in pomembnosti naše kul-
turne dediščine, žal pa ta za-
vest prihaja z zamudo. De-
narja ni in ga še lep čas ne
bo. In tudi. če bi vse te naše
dvorce in gradove obnovili
- kaj bi potem z njimi, saj jim
je treba vendarle vdihniti
dušo! In, če človek dobro
premisli, niti ne more zame-
riti ljudem v graščini Preš-
nik, če si želijo ustvariti spo-
dobna družinska bivališča.
Tudi jim ne moreš zabrusiti
v obraz, češ da so brez kul-
turne zavesti in da jim je za
Ignac Novak: »Stanovalci
delajo nepopravljivo škodo,
za kar se nihče ne zmeni...«
našo dediščino figo mar. Kot
tudi nihče ne more in ne sme
očitati Ignacu Novaku, če je
eden redkih, ki se zavzema
za ohranitev graščine in
s tem povzroča sive lase ne-
katerim sostanovalcem in
delavcem Samoupravne sta-
novanjske skupnosti. Na iz-
rečeni očitek, češ da stano-
vanjska in Zavod za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
ne iz Celja ne poskrbita za
nadzor nad gradbenimi po-
segi v posameznih stanova-
njih, pa le tole: Nobena nji-
hovih služb ne more igrali
vloge policaja, ki bi stal pred
vrati in čakal, kdaj bo_ kdo
porušil kakšno steno. Če se
ljudje tega sami ne zavedajo
in če vedo, da so samovoljni
posegi nedovoljeni, tu niti
sam bog ne more pomagati.
In tudi, če bi prešniški dvo-
rec obnovili, spomeniška
služba res ne bo reševala
funkcionalnih, vsebinskih
vprašanj takšnih stavb.
Za graščino Prešnik pa bi
v tem trenutku morali nare-
diti vsaj načrt postopne pre-
nove posameznih enot, ven-
dar bi bilo potem treba te
načrte tudi spoštovati. In
smo spet tam. Naši gradovi
in dvorci pa medtem umira-
jo, drug za drugim: Franko-
lovo. Tabor, Dobrnica, Polje
pri Ptuju in še dolga, dolga
vrsta na smrt čakajočih.
MARJELA AGREŽ
12. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988
NOČNE
CVETKE
• »Če je kakršnakoli
možnost, da bo kaj šlo na-
robe, potem bo zagotovo
šlo,« je rekel gospod Murp-
hy, Andrej V. iz Cirkovec
pri Ptuju pa njegove knjige
ni prebral. Zato je kruti
usodi dopustil, da se je ne-
slano pošalila z njim. Pa
pojdimo raje lepo po vrsti.
V ponedejek je Andrej od-
sedel svojo kazen zaradi
klateštva in nekaj po sreč-
nem aktu izpustitve, se mu
je sreča nasmehnila že dru-
gič: na mariborski železni-
ški postaji je našel snopič
nepopisanih čekov. V zano-
su objestnosti seje odpeljal
v Celje in v torek poskušal
čeke vnovčiti v podružnici
Jugobanke. Sumnjičava
bančna uslužbenka je po-
klicala miličnike in za An-
dreja seje dvodnevna sreča
končala. Murphy je imel še
enkrat prav.
• V sredo popoldan sta
šli v kosce dve stekli samo-
postrežne trgovine Gaberje
- pomagal jima je Jože B.
z Zgornje Hudinje. Še malo
pred tem je bil Jože ves
okrogel in zidane volje v tr-
govini, vendar njegova še-
gavost ni bila po volji tr-
govk. Ker so ga izgnale, se
je lotil izložbenih šip. Milič-
niki so ga pridržali do iz-
treznitve, vendar ga to ni
dosti prizadelo, saj so pro-
stori za treznjenje že sko-
rajda njegov drugi dom.
Malo bolj se bo poglobil va-
se, ko bo dobil vabilo na
obravnavo zaradi poškodo-
vanja tuje lastnine.
• Ivan O. je svoje časo-
pisne zgodbe pričel že
zdavnaj, nazadnje pa je
v pričujoči zbirki s kar dve-
ma podvigoma gostoval
prejšnji teden. Evo nasled-
nje Ivanove dogodivščine.
V sredo je v celjski Pivnici
malo lezel v goste, potem
pa še pod mize. Sodnik za
prekrške mu bo zdaj skušal
nakazati pravo smer.
• Tudi mladoletni G. M.
je sredino noč preživel
v skrbnem varstvu milični-
kov. Ker je v stanovanju
v Ulici 14. divizije v Štorah
tako razgrajal, daje ogrožal
varnost najbližjih in motil
okolico, napoti pa so mu bi-
la tudi vozila na bližnjem
parkirišču, so ga pridržali
do iztreznitve.
• V petek popoldan sta
se v Drapšinovi ulici sprla
in nato stepla Reinhold J.
iz Pregrade in domačin Jo-
že K. Reinhold se namreč
nikakor ne more sprijazniti
s kruto mu resnico, da sije
njegova bivša našla druge-
ga. Ker drugače ni bil kos
Jožetu, je zgrabil zračno pi-
štolo in svojega naslednika
z njo mahnil. BP
Obtoženomu umorov bodo sodili še enkrat
Celjsko višje sodišče je
razveljavilo sodbo šmarske
enote temeljnega sodišča
Celje, v kateri je bil Dragu-
tin Kunštek za dvojni umor
obsojen na dvanajst let za-
pora, oprostilo pa ga je za
kaznivo dejanje poskusa
umora. Ponovno sojenje.
Poročali smo že, da so na
šmarski enoti temeljnega so-
dišča Celje obsodili 47-letne-
ga Dragutina Kunšteka iz
Petrovskega Benkovca na
dvanajst let zapora, ker je 3.
maja letos zvečer na dvoriš-
ču stanovanjske hiše Sonje
Halužan v Spodnjem Sečo-
vem s pištolo ustrelil brata
Božidarja in Jožeta Gobca.
Na istem sojenju pa so ga
oprostili obtožbe, da naj bi
storil še kaznivo dejanje po-
skusa umora; ob tem tragič-
nem obračunavanju (o njem
smo v Novem tedniku obšir-
neje poročali), je namreč tu-
di streljal proti Matiji Pistot-
niku in ga hudo ranil. Menilo
je namreč, daje ravnal v silo-
branu, ker naj bi ga bil Pi-
stotnik napadel s krampico.
Na tako sodbo seje pritožil
temeljni javni tožilec, pa tudi
zagovornik obtoženega. Viš-
je sodišče je odločilo, da ugo-
di pritožbi javnega tožilca in
je sodbo sodišča prve stop-
nje v celoti razveljavilo in
določilo novo sojenje. Ob ta-
kem sklepu seveda niso mo-
gli še odločati o pritožbi za-
govornika obtoženega Dra-
gutina Kunštka.
Javni tožilec se je pritožil
proti oprostilnemu delu sod-
be zaradi zmotne ugotovitve
dejanskega stanja. Ni izpod-
bijal tega, da je oškodovani
Matija Pistotnik res stekel
proti obtoženemu in ga sku-
šal s krampico udariti, dvo-
mi pa v nadaljnje ugotovitve,
češ da se je hotel s tem maš-
čevati obtožencu in da naj bi
zato šlo za proitipraven na-
pad na oškodovanca. Višje
sodišče je menilo, daje treba
ves dogodek oceniti bolj ce-
lovito in bolj upoštevati iz-
povedi oškodovanca: ta seje
zaradi sina res najprej malo
oddaljil, vendar takoj po pe-
tem strelu stekel nazaj, zato
je vprašljivo, če je mogoče
tako ravnanje oškodovanca,
ko je s krampico v roki ste-
kel proti obtoženemu oceniti
kot protipraven napad. So-
dišče prve stopnje bo moralo
oceniti, ali ni oškodovanec
ravnal povsem normalno in
po instinktu, ko je hotel pre-
prečiti nadaljnje streljanje.
Pa tudi to, ali je z orodjem
res meril obtoženemu v gla-
vo, ali le v roko, v kateri je
imel pištolo. Pa četudi bi
ugotovili, daje meril v glavo,
je vprašanje, če je bil obtože-
ni primoran streljati v zgor-
nji del telesa. Po mnenju viš-
jega sodišča bo šele po do-
polnitvi dokazovanja in po
ponovni presoji vseh doka-
zov temeljno sodišče lahko
bolj zanesljivo presodilo, ali
je obtoženi Dragutin Kun-
štek sploh ravnal v silobra-
nu, vključno s prekoračenim
silobranom, ali sploh ne.
Višje sodišče pa m imelo
pomislekov v pravilnost pr-
vega dela sodbe, v katerem
je bil obtoženi obsojen za
dvojni umor na dvanajst let
zapora. Vendar pa je vseeno
moralo razveljaviti celotno
sodbo, saj gre za obravnava-
nje enotnega dogodka glede
vseh treh oškodovancev, [.
zakonu pa je možen izrek
ene sodbe, ne glede na števi-
lo umorov.
Do konca glavne obravna-
ve so obtoženemu tudi po-
daljšali pripor.
F. K.
KOMENTIRAMO
Ne varčujmo z lučmi
Kolikokrat slišimo besede
voznikov ali pešcev: kar iz-
luščil se je iz megle ali teme.
Mislijo seveda na vozila, ki
so jih opažih zadnji čas, ali
jih sploh niso opazili - vse pa
zato, ker jih vozniki niso pra-
vilno osvetlili. Za osvetljeva-
nje avtomobilov pravimo, da
je (če izvzamemo trošenje
žarnic) povsem zastonj, zato
nam vsaj tu ni potrebno var-
čevati.
Namesto varčevanja je tre-
ba le pomisliti, katere luči
bomo uporabljali med vož-
njo, in pa seveda, kdaj jih
bomo prižgali. Tisto pravilo
o metrih vidnosti v naselju
ali zunaj njega, verjetno poz-
na vsak, vseeno pa je bolje,
če luči le prižgemo že malo
prej. Pa seveda ne luči za oz-
načevanje vozila, ampak
kratke luči. Te morajo goreti
tudi v megh, s katero se te
dni včasih že srečujemo pre-
cejšen del dneva.
Ko že govorimo o osvetlje-
vanju vozil, naj opozorimo še
na nevarna »enooka« vozila
- vozila, na katerih gori le
ena luč. Pa kar priznajte, da
je takih na naših cestah veli-
ko, kar kaže, da so vozniki
premalo previdni in se pred
vožnjo ne prepričajo, če jim
gorijo vse luči: ali pa so ma-
lomarni in si mislijo, da bodo
tudi tako lahko prišh do ci-
lja. Toda za ostale udeležen-
ce so lahko zelo nevarni. Za
pešce predvsem, če jim ne
gori desna luč, za voznike, ki
vozijo nasproti pa. če so brez
leve luči. Saj lahko kdo po-
misli, da pelje proti njemu
motor in se umakne pravo-
časno dovolj desno.
Tako kot je nevarno pre-
malo luči, jih je nevarno tudi
preveč - če vozniki vozijo
z dolgimi lučmi in tako slepi-
jo vse. ki hodijo ali vozijo na-
sproti. Zato - pazljivo.
F. K.
Padel je z lestve
Med delom na železniški po-
staji v Zidanem mostu se je
pretekli četrtek hudo ranil 53-
letni monter Železniškega go-
spodarstva Ljubljana Marjan
Selan iz Ljubljane.
Ko se je z okvirjem dirigent-
skega stojaka vzpenjal po 1,6
metra visoki lestvi, se mu je
sredi poti zlomil klin in omah-
nil je na tla. Hudo se je ranil po
glavi in prepeljali so ga v celj-
sko bolnišnico.
Strokovnjaki bodo še ugoto-
vili, ali je bila za nesrečo kriva
preobremenjenost, dotraja-
nost ali napaka pri izdelavi alu-
minijaste lestve.
Dvojno trčenje
Zaradi neprilagojene vož-
nje voznim razmeram (sneg
na cesti) se je zgodila v petek
nekaj po šesti uri prometna
nesreča v Prožinski vasi. Tri-
je udeleženci so bili pri tem
hudo ranjeni, gmotne škode
pa je nastalo za okoli 6,5 mili-
jona dinarjev.
Enaindvajsetletni Zvonko
Kladnik iz Kostrivnice je pre-
hitro pripeljal v ovinek in ob
izteku ovinka je njegov osebni
avto zaneslo levo, kjer je trčil
v osebni a\'to 37-letnega Alojza
Štora iz Šentjurja, ki je pripe-
ljal nasproti. Pri trčenju je Što-
rov avto odbilo s ceste, v Klad-
nikovega, ki je ostal na cesti,
pa je trčil še avtobus, ki ga je
pripeljal 45-letni Adolf Volk-
mar iz Vrbnega. Hudo sta bila
ranjena oba voznika osebnih
avtomobilov ter sopotnica
v Štorovem avtu - 38-letna
Stanka Štor.
Z jarka na cesto
Pretekli petek malo pred 15.
uro je v Tekačevem zavozila
s ceste 28-letna Marjana Pirš
iz Mestinja.
Z osebnim avtom je po zas-
neženi cesti peljala prehitro in
v ovinku jo je zaneslo s ceste
v obcestni jarek. Avto je od tod
odbilo nazaj na cesto, kjer seje
prevrnil na streho. V prevrnjen
avto je trčil z avtom še 33-letni
Pavao Frlič iz Desiniča. Pri
prevračanju je iz osebnega av-
ta Pirševe padla njena triletna
hčerka in se hudo ranila.
Gmotne škode je pri tej ne-
sreči nastalo kar za okoli 34
milijonov dinarjev.
Vagon je iztiril
Po vsej verjetnosti je bila
napaka zavirača 49-letnega
Janeza Križanca kriva za iz-
tirjenje enega od tovornih va-
gonov na železniški postaji
v Mestinju.
Ta je namreč v soboto okoli
8,30 ure med premikanjem vla-
kovne kompozicije z glavnega
na stranski tir dal strojevodji
znak, da lahko premakne vlak,
predtem pa ni prestavil kretni-
ce. Pri prevozu kretnice je zad-
nji vagon iztiril, škode pa je
nastalo za okoli 4,5 milijona di-
narjev.
Zbil
kolesarja
Na magistralni cesti
v Spodnji Rečici je v soboto
pozno popoldne 27-letni voz-
nik osebnega avtomobila An-
ton Selinšek iz Rečice ob Sa-
vinji zbil 58-letnega kolesarja
Cirila Turka iz Prihove.
Kolesar sije med vožnjo sve-
til le z žepno svetilko - voznik
se mu je hotel izogniti, vendar
ga je pretesno prehiteval in ga
zbil po cestišču. Huje ranjene-
ga kolesarja so prepeljali
v celjsko bolnišnico.
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA, P O
AVTOTIEHNIKA
Miklošičeva ulica 5
63000 CELJE
KUPCEM NAŠIH
AVTOMOBILOV IN
VSEM ŠOFERJEM
ISKRENO
ČESTITAMO OB
NOVEM LETU IN JIM
ŽELIMO SREČO IN
VARNO VOŽNJO
PRIPOROČAMO SE
S PRODAJO VOZIL:
- IMV
- CIMOS
- ŠKODA
- WARTBURG
- OPEL KADET
- GOLF
22. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Božičnice po gasilsko
v Žalcu in okolici je vse
manj ljudi, ki se spominjajo
prijetnega običaja, ki so ga
pred drugo svetovno vojno
in nekaj let po njej priprav-
ljali vsako leto 26. decem-
bra, torej na Štefanovo. Pri-
reditev so imenovali Božič-
nice, vedno pa so jo pri-
pravljali žalski gasilci.
Božičnice so bile velik
praznik inso vedno privabi-
le mnogo Žalčanov, Ložniča-
nov in ljudi iz ostalih zasel-
kov, medtem ko jih kaj dosti
ni bilo iz bližnjega Vrbja.
Gasilci so v lepo okrašeno
dvorano postavili visoko
smreko, jo okrasili in na vsa-
ko vejo navesili darila, naj-
dragocenejša s klobasami
vred pa so krasila vrh smre-
ke. Ob smreki so bile stojni-
ce, kjer so prodajali pecivo,
ki so ga napekle žalske go-
spodinje doma. Po vino so se
lajvcčkrat odpravili v okoli-
co Ptuja in ga na Božičnicah
ispešno prodajali. Prijeten
j/ečer so popestrili z živo
glasbo, saj so že takrat imeli
p Žalcu dobre glasbenike.
Ivan Zagode (na sliki) se
pominja zlasti predvojnih
Sožičnic, ki jih je uspešno
»ripravljal njegov oče Jože,
i je bil cela desetletja vnet
asilec, ki je upravljal tudi
ijniške posle. Darila so na-
rali pri zasebnikih in kme-
h. Okoli osme ure zvečer,
o je bila dvorana polna, so
a smreki prižgali sveče in
ičela seje licitacija za vsako
yo posebej, na koncu pa za
ajdragocenejši vrh. Najprej
) bile na vrsti spodnje veje,
ier je bilo tudi najmanj da-
.. Ko je omizje po licitira-
nju dobilo vejo, so jo po pri-
povedovanju Ivana Zagode-
ta odžagah in izročili dobit-
niku. Tako se je vse skupaj
nadaljevalo do vrha, za kate-
rega pa so se potegovali po-
sebej tisti, ki so imeli v de-
narnicah največ denarja. Bil
je tudi primer, ko se je boga-
tim Žalčanom spretno zoper-
stavljal z višjo ceno nek elek-
tričar. ki je na koncu tudi
zmagal.
Ko so gasilci slavnostno
prišli do njega z vrhom smre-
ke in okrašenim pladnjem
po denar, jih je razočaral,
kajti ni imel niti prebite pa-
re. To je razhudilo nasprotni-
ke, ki so bili izigrani in nek-
do je pograbil smrekovo de-
blo ter vnel se je pretep.
Električarju niso prizanesli
kljub temu da je trdil, da je
to naredil zato, da bi gasilci
dobili več denarja. In so ga
tudi, saj je nasprotnika spra-
vil višje, kot bi ga sicer, če se
ne bi vmešal v licitacijo. Vse
skupaj pa je bilo opozorilo
gasilcem, da so pri prihodnji
licitaciji zahtevali denar
takoj.
Ko je bila celotna smreka
zhcitirana, se je začela zaba-
va, ki je trajala vse do jutra-
njih ur. Licitacije so trajale
tudi po dve uri, to pa je naj-
bolj jezilo mlade fante, ki so
prišli predvsem plesat, pa
jim tega užitka dolgo niso
dopustili. Zbrani denar so
gasilci porabili za nabavo ga-
silske opreme, saj takrat še
ni bilo sisov za požarno var-
nost. Sam sistem Božičnic
pa je neka starejša oblika
srečolovov, kijih zlasti gasil-
ci prirejajo še danes. Z Bo-
žičnicami so končali okoli le-
ta 1950, ko so se za takšne
običaje spremenili časi. Mor-
da pa jih bodo kdaj kasneje
žalski gasilci ponovno oži-
veli?
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Novoletni utrip narekuje dedek Mraz
Novoletni utrip nas v teh dneh spremlja na vsakem koraku. Mesta se kopajo v raznobarv-
nih lučeh, stojnice so založene kot že dolgo ne, živ je tudi novoletni sejemski utrip v Celju,
Žalcu, Titovem Velenju in še kje. Na vsakem koraku srečamo tudi dedka Mraza, ki
razveseljuje najmlajše, staršem pa daje slutiti, da ga spremljajo denarne težave. Trgovine so
sicer radodarne s popusti, pa tudi srečanja dedka Mraza z otroci so tam pogosta (posnetek je
iz Tkanine), kako pa je s kupno močjo, bodo trgovci povedali čez nekaj dni, ko se bo tudi
leto izteklo.
Referendum na Rečici izglasovan
Na Rečici ob Savinji so se na ponovljenem referen-
dumu odločili za uvedbo IV. samoprispevka.
Na referendumu so krajani s 74 odstotki glasov »za« in
ob 92 odstotni udeležbi potrdili referendumski program.
Za samoprispevek so se odločili na petih glasovalnih
mestih, na glasovalnem mestu v Prihovi, kjer se želijo
odcepiti v krajevno skupnost Nazarje, pa niso bili za
uvedbo samoprispevka.
Vzrok spomladanskega negativnega izida referenduma,
ki ga niso v občini takrat izglasovali kot edini le v krajevni
skupnosti Rečica, je bil predvsem v »nejasni situaciji
okrog gradnje V. osnovne šole na Rečici«, kot so ocenili
v krajevni skupnosti. Na ponovljenem referendumu je bila
zato izgradnja popolne osemletke na Rečici osrednja točka
programa. V programu pa je tudi gradnja komunalnih
objektov in naprav ter osrednjega televizijskega pretvor-
nika na Krašici. ki je iz skupnega programa.
BJ
Priznanja po gasilskem kongresu
Letos je bil v Celju XI. kongres slovenskih gasilcev in za vse,
ki so pom.agali, daje kongres uspel, bo danes (četrtek) Občinska
gasilska zveza Celje pripravila srečanje. Predsednik zveze Janko
Rebov bo najprej ocenil kongres, nato pa bodo vsem najzasluž-
nejšim, ki so sodelovali pri tej manifestaciji, izročili priznanja.
Podelili bodo 27 zlatih, 9 srebrnih in 13 bronastih plaket ter 28
pisnih priznanj. Delovno pa se bodo gasilci sestali še enkrat in
sicer 26. decembra, ko bo zaključna seja štaba operative z oceno
dela v letu 88.
TV
Krvodajalska akcija
Občinska organizacija Rdečega križa v Žalcu obvešča vse
krvodajalce iz krajevne skupnosti Žalec, Vrbje, Gotovlje,
Popikva, Galicija in Vinska gora, da je v petek, 30. decembra
v Žalcu krvodajalska akcija. Odvzem krvi bo od 7. do 13. ure
v prostorih sejne sobe KS Žalec.
Z. S.
fse za gradnjo v eni hiši
oslovna enota lesnega in gradbenega materiala v Mediogu
ri Celju
Slovenijales - trgovina je
lovna organizacija, v kate-
poskušajo s sodobnimi
Ddajnimi oblikami obvla-
vati notranje in zunanja tr-
ča. Vanjo je vključenih 22
)dajnih enot in ena izmed
prodajni enoti Slovenija-
i v Medlogu prodajajo tudi
vrste keramičnih ploščic,
itarne keramike, drobne
alniške opreme, cement,
o, stavbno pohištvo itn.
ujajo brezobrestni petme-
li kredit in novoletni po-
t do 20 odstotkov, med 1.5.
?mbrom in 15. januarjem.
.je Poslovna enota lesne-
[n gradbenega materiala
edlogu pri Celju.
5novna dejavnost enote
po_ besedah direktorja
la Čakša, preskrba tržiš-
lesnim repromaterialom
talimi gradbenimi izdel-
' zadnjih letih se v pro-
dajni enoti trudijo, da bi bilo
pri njih mogoče kupiti ves
material, ki je potreben za iz-
gradnjo stavbnih objektov.
Ker je podobnih prodajnih
centrov po Sloveniji veliko.
v Medlogu neprestano širijo
in kakovostno izboljšujejo
svojo ponudbo. Kupna moč
strahovito pada in zato je po-
trebno popolno prilagajanje
željam in hotenjem potrošni-
kov. Poleg lesnih izdelkov,
ki so jim pred leti posvečali
največ pozornosti, zdaj lah-
ko ponudijo tudi vse vrste
sredstev za izolacijo, materi-
V Medlogu je zaposlenih 33
ljudi različnih strok. Imajo
tudi lastno skupino za monti-
ranje in servisiranje stavbne-
ga pohištva. Kupcem omogo-
čajo tudi nakup večjih količin
blaga, po nižjih cenah, direkt-
no iz tovarn.
ala, ki je potreben za izgrad-
njo centralno-ogrevalnega
sistema, veliko so letos pro-
dali tudi naprav, s katerimi
se da racionalno izkoriščati
sončno energijo itn.
Ivan Čakš meni. da v so-
dobni trgovinski organizaciji
ni dovolj, če le prodajaš. Nuj-
ni so tudi strokovni nasveti,
ki pomagajo kupcem pri iz-
biri in demonstracijski pri-
kazi uporabnosti prodajnih
artiklov.  Zato  morajo biti
Naslednje leto nameravajo
razširiti skladiščne in prodaj-
no-razstavne prostore za
1000 m^. S tem bodo omogočili
večjo in kakvostnejšo po-
nudbo.
prodajalci strokovno uspo-
sobljeni, v prodajno - po-
slovnem prostoru pa v na-
slednjem letu načrtujejo pri-
kaze uporabnosti njihove
ponudbe s pomočjo video
kaset.
Uspešno sodelovanje z osta-
limi trgovinskimi organizaci-
jami iz ožjega in širšega oko-
lja je načelo, ki mu v Poslovni
enoti lesnega in gradbenega
materiala posvečajo veliko
pozornost. Uspešno poslova-
nje v pogojih zdrave konku-
rence, je mogoče doseči le
v sodelovanju s Kovinotehno,
Lesnino in podobnimi veliki-
mi trgovskimi organizaci-
jami.
V novem letu, želijo v Po-
slovni enoti lesnega in grad-
benega materiala v Medlogu
pri Celju, vsem kupcem veli-
ko sreče in dobrih nakupov,
poslovnim partnerjem pa ve-
liko poslovne uspešnosti.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988
»Ob MiMu Lddistopki bomo kmalu lačni«
Tako pravi Marjan Cokan, kmet iz Vrbja pri Žalcu
Pogovarjati se danes
s kmetovalci ni prijetno.
Vsi, ki jim predstavlja kme-
tovanje vir preživetja, tuli-
jo v en rog. S takšno kmetij-
sko politiko kot jo imamo,
bodo popolnoma uničili
kmetijstvo kot gospodarsko
panogo.
Podobnega mnenja je tudi
Marjan Cokan, kmet iz Vrbja
pri Žalcu, ki pravi, da bo čez
nekaj let zemlje dovolj, ker
nihče več ne bo hotel na njej
delati. »Kmet se mora v teh
časih spoprijeti z vsakim de-
lom, če hoče kaj zaslužit.«
Terezija Cokan, Marjano-
va mati, ki je že več desetle-
tij na kmetiji pravi, da je
bilo včasih, ne glede na to,
da so vse delali ročno in da
je bil pridelek manjši, na
kmetiji veliko bolj prijetno.
»Ljudje so bili bolj prijaz-
ni in vedno voljni pomagati
drug drugemu. Danes so ve-
liko bolj sebični in škodo-
željni, še posebno, kadar je
kdo bolj uspešen od drugih.
Nismo več toliko odvisni
drug od drugega. Ravno ta-
ko ni več časa in volje za
kmečke tradicije in šege.
Ko smo si ogledali Coka-
novo kmetijo, nam ni bilo
težko ugotoviti, da Marjanu
nobeno delo ni tuje. Prepri-
čan je, da je možno preživeti
le z nenehnim uvajanjem no-
vih kultur in panog, za kate-
re se pričakuje dovolj visoka
cena. »Če bi gojil samo eno
kulturo, bi v enem letu prišel
na kant.«
Na 10 hektarjih Cokanovi
pridelujejo pšenico, krom-
pir, korenje in nekaj ostalih
kultur. Lam so sadili še
hmelj, a je bil hektarski do-
nos premajhen, ker so ga
imeli nekaj let na istem zem-
Marjan Cokan je še pravi
čas nakupil vso storjno
opremo, od kombajna, trak-
torja in vseh pripadajočih
priključkov, ki jih potrebu-
je. Vendar ima sedaj največ
problemov z nakupom re-
zervnih delov. Pri nas jih je
zelo težko dobiti in tudi
dragi so zelo. Vrednost ene-
ga izmed jermenov na kom-
bajnu je namreč enaka
vrednosti srednje težkega
prašiča.
Ijišču. Imajo tudi 3 hektarje
gozda. Kar zadeva živinore-
jo, gojijo Cokanovi krave in
prašiče. Nič posebnega, bi
lahko rekli. Toda nekaj je
vendarle, kar Cokanove raz-
likuje od mnogih ostalih
kmetovalcev.
Vsako leto imajo nadpov-
prečni hektarski donos pše-
nice (4500 kg na hektar) in
tudi ostali pridelki na njiho-
vih njivah zrastejo večji kot
drugje. Tako so letos imeli'
največje korenje v vasi in
prašiča, ki je tehtal več kot
400 kg, samo zadnjo nogo je
imel težko 41 kg. Marjan trdi,
da je skrivnost uspešnega
kmetovanja pri izbiri sort,
kjer bi morali več pomoči
nuditi strokovnjaki kmetij-
ske zadruge, pri gnojenju in
pri živinoreji - kakovostna
in redna hrana. Poleg tega je
potrebno poizkusiti vedno
kaj novega in uspeh ne bo
izostal.
Prejšna leta so zredili tudi
do 250 prašičev (imeli so
8 plemenskih prasic), letos
pa prašičjeroja ni več dovolj
donosna. Cena mesa je za go-
jitelja premejhna, saj ob dra-
gih krmilih kmetu ostane
bore malo.
»Dobro je, da sem pred leti
kupil vso potrebno mehani-
V Vrbju ni več takšnih
kmetij, kjer nihče od doma-
čih, ne bi bil zaposlen. Zani-
mivo je, da marsikdo ne ho-
di v službo predvsem zaradi
denarja, temveč bolj zaradi
socialnega zavarovanja in
pokojnin.
zacijo, ker bi mi sedaj bila
nedostopna« razmišlja Mar-
jan. S kombajnom pomaga
tudi ostalim, ker je samo za
površino njegovega pšenič-
nega polja, kombajn vendar-
le premalo izkoriščen.
V prihodnosti Marjan ne
načrtuje kakšnih večjih in
vesticij. S kmetijskimi kul
turami se bo skušal prilaga
jati razmeram na trgu, v ko
likor sploh lahko govorimo
o trgu pri nas, in vzdrževat
to, kar imajo.
Marjan Cokan je kmetova-
lec, ki v svojem delu uživa.
Le enkrat je bil na morju,
vendar se je vrnil teden dni
prej kot so načrtovali. »Naj-
bolj se spočijem takrat, ko
gledam, kako nekaj raste. Če
se to dogaja na naši kmetiji,
kjer vlagamo ves svoj trud,
sem še toliko bolj vesel.«
VOJKO ZUPANC
Foto: EDI MASNEC
Marjan Cokan je letos vzredil tudi več kot 400 kilogram-
skega prašiča.
»Ni večjega veselja za kmeta, kot imeti mlade teličke
v hlevu.«
Mlm mma v moilrslii oiiilni
V Zgornji Savinjski doli-
ni bodo letos pridelali pri-
bližno pol milijona litrov
mleka manj kot predlan-
skim. Leta 1986 so pridelali
9.600.000 litrov, lani
9.300.000 litrov, letos pa
9.100.000 litrov. Število
krav se je lani zmanjšalo za
100 glav, plemenski pomla-
dek v hlevih pa je z letoš-
njim številom plemenic na-
doknadil lanski izpad.
Razlog za nadaljnje upada-
nje proizvodnje je v nespod-
budni odkupni ceni. Zato so
rejci vse manj kupovali stal-
no dražje koncentrate. Po-
sledica tega je nižja proiz-
vodnja po kravi in skupna
proizvodnja. Letošnji upad
je delno povzročila tudi po-
letna suša in spomladansko
močno deževno obdobje.
Deževje je povzročilo motnje
vnormalni čredinski paši, ki
je glavna prehrana zgornje-
savinjske govedi. Razlog, da
je padec proizvodnje še večji
kot drugod, je tudi v tem, da
je v občinskem skladu za po-
speševanje proizvodnje hra-
ne malo denarja. Tako z njim
ni bilo mogoče nadomestiti
izpada dohodka zaradi ne-
spodbudnih odkupnih cen,
še manj pa pospeševalno
vplivati na povečevanje pri-
reje.
V takšnih razmerah se mo-
rajo rejci-kmetje za pokriva-
nje obveznosti pokojninsko-
invalidskega in zdravstvene-
ga zavarovanja in druge stro-
ške kmetovanja posluževati
dohodka od gozdarstva, ker
jim osnovna kmetijska pro-
izvodnja tega ne zagotavlja.
Največja družbena škoda pa
je izgubljajoča se volja in pri-
pravljeno zaupanje mlajših
kmečkih gospodarjev, ki si
želijo sodobno kmetovanje
in večjo tržno proizvodnjo.
Kmetje že tretje leto skoraj
ne vlagajo več v povečevanje
in posodabljanje zmogljivo-
sti. Vzrok so neugodni kre-
ditni pogoji v domači hranil-
no-kreditni službi, četudi so
bistveno ugodnejši od
bančnih.
Prejšnja leta je občasne ce-
novne težave delno pokriva-
la tudi mlekarna, kot sestav-
ni del mlečne reproverige.
V sedanjih razmerah, ko so
v težavah in tudi izgubah vse
slovenske mlekarne, to ni
več mogoče. V Zgornji Sa-
vinjski dolini bodo zaradi
zmanjšanih količin zbranega
mleka in podražitev goriva
prisiljeni omejiti nekatere od
zbirnih prog. Odkup mleka
imajo organiziran tudi po
vseh hribovskih zaselkih
s   26   lokalnimi   programi.
V tem primeru bodo morali
prilagoditi proizvodno preu-
smeritev v vzgojo plemen-
ske živine ali pašno pitanje.
Na nekaterih oddaljenih hri-
bovskih območjih, kjer ne
bo ekoloških ovir, pa bodo
razvijali zasnovo domače
predelave mleka v mini si-
rarnah.
BRANE JERANKO
Svinjske kože
brez cene
Koteks-Tobusova od-
kupna cena za svinjske
kože je 350 dinarjev za
kilogram, kar je povsem
idiotska cena za rejca.
Bolj nežno to ceno ko-
mentirati ni mogoče!
Nekdaj so znali te stvari
mnogo bolje in pošteno
urediti. Svinjska koža je
bila pred vojno in še ne-
kaj let po njej primerno
plačilo za klavca in vse
ostalo, kar je bilo treba
dokupiti za izdelavo krva-
vic. No, pred vojno odku-
pa skoraj ni bilo, zato pa
je bilo ob potokih precej
malih usnjarn, kamor so
živinorejci dajali kože
v predelavo za usnje, da
so jim potem čevljarji po-
zimi na _ domu izdelali
obutev. Če bi dandanes
znali kdaj prisluhniti iz-
kušnjam prednikov, bi
morda ne bili v takšnih
tegobah, kot smo.
UM
Rešelo kiiietljsklh pridelkov
Obirajo: mraz, suša in nestimulativne cene
Kmetijsko proizvodnjo
v minulih devetih mesecih
leta so dali v torek na rešeto
tudi delegati konjiških zbo-
rov skupščine občine.
Ugotovili so lahko, da je
obseg kmetijske proizvodnje
v devetih mesecih leta v pri-
merjavi z lanskoletnimi re-
zultati dokaj ugoden. Odkup
mleka, na primer, seje pove-
čal za 7 odstotkov, odkup go-
vedi za 0,7 odstotka, odkup
lesa za 1,1 odstotek, odkup
medu pa kar za sladkih 37
odstotkov.
Žal pa vsi podatki niso naj-
bolj rožnati in okrogli. Tako
volja za odkup prašičev pre-
cej manjši (4 odstoten) od-
kup, veliko manj kot druga
leta pa so v občini odkupili
pšenice. Za vzrok navajajo
strokovne službe Kmetijske
zadruge Slovenske Konjice
za polovico manj posejanih
površin kot lani in tudi nesti-
mulativne cene pri odkupu.
Za borih 0,4 odstotka se je
povečal odkup piščancev,
a je zato prodaja vina posko-
čila kar za 70 odstotkov in
pol. In po dvigu enega proiz-
voda sledi spet padec. Za več
kot 20 odstotkov so pridelali
manj oljne ogrščice, slab
hektarski donos pa so kme-
tijski strokovnjaki pripisali
preoblilnemu jesenskemu
deževju in spomladanski po-
zebi. A obirala je tudi suša
v poletnih mesecih in požrla
veliko ton krme in travinje.
Posledice se bodo odrazile
v prihodnjem letu predvsem
na staležu živine. Skupna
škoda po suši. ki sojo izraču-
nali pred kratkim, pa znaša
v zasebnem in družbenem
sektorju 5,5 milijard di-
narjev.
In ko v konjiški občini raz-
mišljajo o usmeritvah gospo-
darstva v prihodnjem letu,
o čemer so tudi razpravljali
na seji, so dali kmetijstvu po-
sebno prednost pri razvoju.
Predvideli so razvoj doseda-
njih oblik proizvodnje, zlasti
pa živinoreje, sadjarstva in
V občini bodo pripravili
tudi dokumentacijo za hi-
dromelioracije na področju
Draže vasi in Loč, pri čemer
gre za 630 hektarjev zemlje.
Prav tako bodo nadaljevali
z malimi hidro in agromeli-
oracijami na 280 hektarih
v občini.
vinogradništva. Kmetijsko
pospeševalna služba je dobi-
la nalogo, da zagotovi večjo
povezavo s kmeti, za potrebe
turizma pa bodo organizirah
tudi večjo proizvodnjo vrt-
nin. Sredstva pa, kijih zbira-
jo v sisu za pospeševanje
proizvodne hrane, pa bodo
namensko usmerjali za dvig
kmetijske proizvodnje.
MATEJA PODJED
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
CELJE
RAZPIS
za podelitev priznanj (z denarno nagrado) dru-
štvom in družbenim organizacijam v občini Celje, ki
jih podeljuje Koordinacijski odbor za sodelovanje
z družbenimi organizacijami in društvi pri Občinski
konferenci SZDL Celje.
Priznanje se podeljuje tistim družbenim organizaci-
jam In društvom:
- ki so v letu 1988 na svojem področju dela dosegli
Izjemne rezultate porr,3mbne tudi za širšo družbeno
skupnost
- katerih delo temelji pretežno na neprofesional-
nem - ljubiteljskem delu članov.
Predloge lahko oblikujejo posamezniki, društva ozi-
roma zveze društev, družbenopolitične organizacije,
krajevne skupnosti In organizacije združenega dela.
Rok za oddajo predlogov s kratko obrazložitvijo je 8.
januar 1989.
Predloge pošljite na naslov Občinska konferenca
SZDL Celje. Gledališka ul. 2. Celje.
DO SIPAK, n. sol. o.
Titovo Velenje, Koroška 61
vabi k sodelovanju strokovnjake
- diplomirane inženirje ali inženirje
strojništva, smer konstrukcija
Sprejemamo tudi pripravnike ali diplomante navede-
nih smeri. Nudimo dela na področju razvoja in kon-
strukcije sistemov, povezovanja in paletizacije.
Od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost, stro-
kovnost in voljo za pridobivanje novih znanj.
Za uspešno delo nudimo stimulativne osebne do-
hodke.
Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo svoje
vloge na naslov: REK SIPAK Titovo Velenje, Koroška
61, sektor za kadrovske zadeve v 15. dneh od dneva
obiave.
22. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 15
Odprto pismo
delavcev
v vzgoji In
izobraževanju
v občini Žalec
Zaradi nekaterih dogod-
kov in neobjektivnega pisa-
nja o razmerah v žalskem
šolstvu moramo javnost sez-
naniti z dejanskim resnič-
nim stanjem. Vse družbene
dejavnosti so v žalski občini
že več let v izjemnih težavah.
Posebno izrazito se to kaže
na področju vzgoje in izobra-
ževanja, ki ima izredno razvi-
te in uspešne oblike delova-
nja, sredstev za to pa ne do-
volj.
Težave so se stopnjevale
zaradi nerazumevanja odgo-
vornih v občini ter počasne-
ga in neusklajenega reševa-
nja finančno materialnega
položaja. Svoje je prispevala
tudi interventna zakonodaja.
Ker ni bilo sprotnega uskla-
jevanja osebnih dohodkov,
so le-ti pogosto občutno zao-
stajali. Več let pa že pada de-
lež sredstev za materialne iz-
datke, kar zlasti osnovnim
šolam zmanjšuje možnosti
posodabljanja učnovzgojne-
ga procesa. V poročilu peda-
goške službe za vsako šolsko
leto so objektivno navedeni
rezultati dela in prikazane te-
žave. O uspelih pričajo šte-
vilne pohvale in priznanja
šolam in vrtcu.
Na posredovane težave in
upravičene zahteve sindika-
ta delavcev v vzgoji in izo-
braževanju ter na program
varčevalnih ukrepov vključ-
no z ukinjanjem celodnevne
šole, v občini v izvršnem sve-
tu kot najodgovornejšem de-
javniku ni bilo ustreznega
reagiranja. Namesto enako-
vrednega dialoga in priprav-
ljenosti za rešitev nastalih te-
žav in odpravo vedno večje-
ga nezadovoljstva prosvet-
nih delavcev, je v začetku
novembra sledila grožnja iz-
vršnega sveta SO z uvedbo
izjemnih ukrepov. Pojavile
so se nekatere neobjektivne
ocene stanja in vrsta očitkov,
za prosvetne delavce nespre-
jemljivih in žaljivih. Zato
s strani prosvetnih delavcev
odločitev o prekinitvi dela za
25. november, do česar pa
predvsem zaradi razumnosti
vseh delavcev, sveta VIO in
vodstev družbenopolitičnih
organizacij, zaenkrat ni pri-
šlo. Določeno nezadovolj-
stvo zaradi neobjektivnega
pisanja in skaljenih odnosov
še vedno obstaja. Sicer so
predstavniki izvršnega sveta
povedali, da niso podali vseh
takšnih izjav, kakršne so bile
v Večeru in Dnevniku zapi-
sane. Na tiskovno konferen-
co namreč nismo bih vablje-
ni predstavniki VIO in DPO.
Delavci v vzgoji in izobra-
ževanju, vseh nas je 650, ni-
koli nismo terjali izjemnega
položaja in ga tudi danes ne.
Odločno pa zahtevamo sred-
stva za nemoteno delovanje
vzgoje in izobraževanja, da
ne bo takšnih motenj kot so
se pojavile letos. Terjamo tu-
di sprotno usklajevanje
osebnih dohodkov, saj meni-
mo, da povprečni OD za ob-
dobje januar-oktober 1988
v znesku 628.390 din potrjuje
zaostajanje v celjski regiji in
za gospodarstvom v občini
glede na izobrazbeno struk-
turo delavcev, saj ima 75%
učiteljev višjo ali visoko izo-
brazbo, vsako leto pa tudi
več vzgojiteljic. Stanje oseb-
nih dohodkov se je uredilo
šele v mesecu novembru.
Cesto nas moti in vznemir-
ja neredno ali tudi zakasnelo
prikazovanje podatkov o gi-
banju osebnih dohodkov
v občini. Zahtevane analize
še vedno nismo prejeli. Pri
SIS smo sicer vedno deležni
razumevanja, vendar pa da-
nes le-te nimajo več moči sa-
mostojnega odločanja.
V naših zahtevah so pogo-
sto tudi apeli po večjih sred-
stvih zsLmai&ii^x^.,udaik^..
in sredstvih za boljše vzdrže-
vanje objektov, zgrajenih iz
samoprispevkov. Za nujne
obnove in pridobitev prepo-
trebnih prostorov je pri ob-
čanih in v združenem delu
več posluha kot pri vodilnih
v občini.
Slovensko javnost in star-
še naših otrok smo dolžni
obvestiti, da poteka delo
v vseh TOZD in enotah red-
no in kvalitetno. Stalno se
strokovno izpopolnjujemo
po programih. Izvajamo var-
čevalne ukrepe, celo že na
škodo osnovne dejavnosti.
Redno in usklajeno pa delu-
jejo naši strokovni in samou-
pravni organi ter vse družbe-
nopolitične organizacije.
S tem pa se morajo sprijazni-
ti vsi, od katerih terjamo
enakovredno sodelovanje.
Resnično si želimo urejene
odnose, umirjeno pedagoško
delo z mladimi. Za zahtevno
in kvalitetno delo pa tudi mi
terjamo pošteno in pravično
plačilo. Spoštovali in izvajah
bomo sklepe izvršnega sveta
SO, sprejete na 87. seji, 22.
novembra in žalski šoli, od
izvršnega sveta SO in od
družbenopolitičnih organi-
zacij občine pa pričakujemo
upoštevanje naših stališč in
sprejetih obvez.
ANICA KRALJ,
predsednica sveta VIO Žalec
LIDIJA KOCELI,
predsednica K OO ZSS
TONE LESKOVEC,
predsednik AK ZKS
BRANKO ŠKETA,
predsednik OO ZSMS
Žalostno, toda
resnično
Težko razumemo odloči-
tev Cestnega podjetja Celje,
ki se je v četrtek, 1. decem-
bra, takoj po prazniku naše
domovine, »zneslo« nad na-
mi, malimi, zapostavljenimi
krajani Lemberga.
Oglašamo se prizadeti kra-
jani zakotnega, oddaljenega
Lemberga, za katerega ve le
malokdo. Morda le tisti, ki se
vozi v Dobrno in se ozira po
nekdaj idiličnem, sedaj ža-
lostnem, povsem razpadajo-
čem gradu, za katerega ob-
novo »ni denarja« in ga bo
zob časa zdaj zdaj zbrisal iz
seznamov. Ni denarja, ni pa
tudi posluha za človekove te-
gobe in pravice. V teh dneh
smo nadvse ogorčeni zaradi
odločitve CP Celje, ki nam je
1. decembra v zgodnjih ju-
tranjih urah. ko smo se razšli
v službe, otroci pa v šolo. da
ne bi imeli »sitnosti« z nami,
podrl streho nad glavo-utico
na aviobusnem postajališču.
Postavili smo si jo sami,
z lastnim delom, v želji, da
bodo naši otroci, delavci in
drugi krajam, ki čakajo avto-
bus na lemberški postaji, ob
slabem vremenu imeli vsaj
streho nad glavo. Tega pa CP
Celje ni hotelo razumeti.
(Enaka usoda je doletela tudi
naše sosede iz Hrenove). Uti-
co nam je priskrbela krajev-
na skupnost Strmec. Veseli
smo bili, da bomo po dolgem
času tudi mi, kot ostali pot-
niki drugod, imeli zavarovan
prostor nad glavo ob dežju in
v zimskem času.
Pa so prišli... Ni nam jas-
no, kako se je moglo zgoditi
kaj takega. Slišali smo vrsto
mnenj in med njimi tudi to,
da je postajališče na nepri-
mernem kraju, da utica pre-
prečuje pregled voznikom.
Pa verjetno ne bo držalo.
Utica je stala izven cestišča,
na kraju, kjer je vsa leta po-
stajališče, ki ga je uredilo
CP. Sedaj pa so ugotovili, da
to ni primerno postajališče,
temveč svetujejo lokacijo za-
puščenega kamnoloma. Po
našem mnenju je ta prostor
še manj primeren, saj grozi
druga nevarnost-padanje ka-
menja, poleg tega ima tam
C P deponijo peska.
Ko smo se v popoldanskih
urah vračali domov, je v nas
zavrelo. Žal nam je bilo, da
nismo bili prisotni pri od-
stranitvi, saj bi se gotovo
»drugače« pomenili. Sicer
pa so delavci CP delali po
ukazu tistih, ki so medtem
sedeli na toplem v pisarnah
in čakali, kdaj se bo ekipa
vrnila s terena in poročala,
da je delo opravljeno.
In kaj se je spremenilo se-
daj, ko so nam podrh utico,
vzeli streho nad glavo? V nas
je bes, jeza, nezadovoljstvo,
vrsta očitkov, nezaupanje
v ljudi, ki na položajih s svo-
jo prenagljenostjo teptajo in
dajejo v nič malega človeka,
preprostega krajana, ki je
prikrajšan za dobrine mesta.
Avtobus čakamo na istem
kraju, le da pod milim ne-
bom. Prepričani smo, da za
številna postajališča ob tej in
drugih cestah ni bilo potreb-
nih soglasij. Mar se ne bi na-
šla druga rešitev? Toda deja-
nje je storjeno. Jeza se še
dolgo ne bo polegla. Priprav-
ljenosti krajanov za kakršno-
koli akcijo pa ne bo več.
Morda velja razmisliti tudi
o tem.
PRIZADETI KRAJANI
LEMBERGA
Končno tudi
vodovod na
Repnem
Priprave na gradnjo vodo-
voda Repno-Zlateče so se
pričele že lani spomladi, ko
nam je Razvojni center Celje
izdelal osnutek in načrt pro-
jekta. V mesecu juliju je že
bil opravljen izkop in zabeto-
niran 60 kubičnih metrov ve-
lik rezervoar.
Ko so jeseni kmetje po-
spravili poljščine, smo začeli
kopati jarke za dvocevni si-
stem. Lani smo tako nabavili
skoraj ves potreben materi-
al, položili cevi za dotok in
odtok vode iz rezervoarja,
položili signalni kabel (pove-
zuje črpališče z rezervoar-
jem) in cevi že delno zasipali.
Letos zgodaj spomladi
smo opravili izkop sekun-
darnih vodov, položili cestne
ventile in inštalirali dva hi-
dranta, ki jih je prispeval
šentjurski sis za požarno var-
nost. Čeprav smo tudi poleti
pridno delali, je velik zalogaj
ostal še za letošnjo jesen.
Vso notranjo opremo
(stopnišča, podeste) do po-
stavitve obeh črpalk m pove-
zavo celotnega cevovodnega
sistema smo opravili v lastni
režiji, le avtomatiko v črpa-
lišču in elektroinstalacije
nam je opravil obrtnik Per-
čič iz Celja. Ko je bil objekt
lani izgotovljen, je bil oce-
njen na 45 milijonov dinar-
jev, letos pa ga cenimo na
približno 150 milijonov di-
narjev.
Račun za avtomatiko je
znašal 4.38 milijonov dinar-
jev in nam ga je v celoti po-
ravnal šentjurski SKiS. Iz sa-
moprispevka smo porabili
približno 2 milijona dinarjev,
naš prispevek v denarju pa
je znašal približno 7 milijo-
nov dinarjev. Vaščani Repna
in Zlateč pa smo opravili še
približno 1.100 delovnih ur.
Potrebno je bilo veliko do-
bre volje in truda, a smo na
vse težave pozabili v trenut-
ku, ko je pritekla voda.
Radi bi se zahvalih vsem,
ki so v raznih oblikah prispe-
vali za naš vodovod. To so
Alpos Šentjur, tozd Cevarna
(omogočili so nam nakup ce-
vi po znižani ceni), obrtnik
Alojz Lah iz Šentjurja (poda-
ril nam je opeko za gradnjo
predprostora rezer\^oarja).
Tkanina in Zlatarne Celje sta
prispevali denar, tovariš
Ravnak je odstopil zemljišče
za gradnjo zajetja s črpališ-
čem, tovariš Krostan pa nam
je dovolil vgraditi električno
omarico v njegovi hiši in so-
uporabo električnega kabla
do števca.
V.P., Repno
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju so v teh zadnjih
decembrskih dneh pripravili izjemno pester program, name-
njen predvsem otrokom. O njem podrooneje no 8. strani.
V domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo celjski gledališki
ansambel gostoval danes in jutri, obakrat ob 10. in 12. uri
s Petanovo igro TV Sneguljčica, v ponedeljek, 26. decembra ob
19.30 uri pa z Brechtovo Opero za tn groše.
Jutri ob 18. uri pa bo v domu II. žalskegatabora slavnostna
prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Žalec. V programu
bo nastopil Mladinski pihalni orkester iz Žalca, pol ure pred
tem pa bodo v avli doma odprli razstavo iz zbirke Likovnega
salona Celje. Razstava v avli bo na ogled do 30. decembra.
Teater mladih iz Griž bo v prihodnjih dneh igral mladinsko
igrico avtorjev Macabo-Belina Mali strah Bav - Bav po žalski
občini. Danes ob 15.30 uri bo zaključena predstava v osnovni
šoli Petrovče, ob 17. uri pa bo predstava v Zadružnem domu
v Gotovljah. Jutri bodo ob 15.30 uri Mali strah Bav - Bav
uprizorili v osnovni šoli na Ponikvi, ob 17. uri pa v Zadruž-
nem domu v Andražu. V soboto, 24. decembra bo prva pred-
stava ob 15.30 uri v gasilskem domu v Preboldu, druga ob 17.
uri pa v zadružnem domu v Šeščah. V ponedeljek, 26. decem-
bra bodo tri jutranje predstave zaključene za VVZ Žalec, ob
15.30 uri bodo igrali v kinodvorani v Braslovčah, ob 17. uri pa
v gasilskem domu Ojstriška vas v Taboru.
V torek, 27. decembra bo predstava v domu kulture
v Letušu ob 15.30 uri, v kulturnem domu na Vranskem pa ob
17. uri.
V sredo, 28. decembra bosta predstavi ob 14. in ob 15.30 uri
za osnovno šolo v kulturnem domu v Grižah, ob 17. uri pa
v kulturnem domu v Vrbju, prihodnji četrtek, 29. decembra
bosta zadnji dve predstavi in sicer popoldanska v libojskem
domu svobode in večerna ob 17. uri v dvorani v Vinski gori.
V gostišču Turist na Frankolovem bo jutri ob 18. uri novo-
letni koncert Moškega pevskega zbora prosvetnega društva
Anton Bezenšek, ki ga vodi prof. Marjan Lebič.
V kulturnem domu Zarja Trnovlje bo drevi ob 19.30 uri
predstava komedije-farse Nikolaja Erdmana Samomorilec
v izvedbi KUD Zarja Trnovlje.
V kulturnem domu v Štorah bo jutri ob 18. uri 18. novoletni
koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev iz Štor, ki ga
vodi prof. Franc Zupane.
V dvorani Narodnega doma v Celju bo v ponedeljek, 26.
decembra ob 19.30 uri koncert Slovenskega okteta iz Ljub-
ljane, v torek, 27. decembra, prav tako ob 19.30 uri pa bo
v Narodnem domu skupni koncert Akademskega pevskega
zbora Boris Kidrič iz Celja in Celjskega okteta.
V dvorani Glasbene šole v Celju bo v torek, 27. decembra ob
18. uri novoletni koncert učencev glasbene šole Celje.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo drevi ob 19.30 uri
proslava dneva oboroženih sil Jugoslavije s sodelovanjem
Moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina.
V ponedeljek, 26. decembra bo v Kristalni dvorani promo-
cija kasete in koncert trobentarja Francija Korbarja, ki bo
predstavil slovenske narodne pesmi. Njegov koncert se bo
pričel ob pol osmih zvečer.
V domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 24. decem-
bra ob 10. uri dopoldan nastopil Periskopovec Gojmir Lešnjak
Gojc, ki se bo predstavil kot pevec pesmic Borisa A. Novaka iz
zbirke Prebesedimo besede.
V knjižnici v Titovem Velenju bo v sredo, 28. decembra dan
pravljic ob novoletni jelki. Za otroke do 7. let bo ob 16. uri in ob
17. uri za večje otroke. ■
V okviru prireditev »december v Nami« bo v velenjski
Nami nastopila družina Gregorc, jutri Pastirček Klemen ob
zvokih citer, v ponedeljek se bodo predstavili mladi umetniki
iz Lokovice, v torek bodo igrali mladi citrarji, v sredo, 28.
decembra pa bodo nastopile Šaleške predice. Vse prireditve
v Nami bodo med 16. in 18. uro.
V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo drevi
ob 19. uri projekcija video filmg Jezus of Nazareth- 2. del. jutri
od 19. ure dalje bo plesni večer, v torek, 27. decembra ob 19.30
uri projekcija video risanke Big Bang, v sredo, 28. decembra
pa glasbeni večer.
V Likovnem salonu v Celju bodo danes ob 18. uri odprli
razstavo likovnih del slikarja Štefana Marflaka.
V Laškem dvorcu v Laškem je odprta razstava likovnih del
slikarja Bojana Golije. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od
9. do 11. in od 15. do 17. ure vse do konca meseca.
V galeriji knjižnice v Titovem Velenju bodo jutri ob 18. uri
odprli razstavo ilustracij Marjana Mančka.
Zrak v Celju
V preteklem tednu je bila onesnaženost zraka izrazito
odvisna od vremenskih razmer. Ob stabilnem in hladnem
toplejšem in nestabilnem vremenu pa nizka.
Najvišje 1/2 urne povprečne koncentracije S02 v zraku so se
pojavljale ob porušitvah dopoldanskih inverzij in niso trajale
dlje časa. Dne, 19. 12. 1988 smo med 9.30 in 10.00 zabeležili v tej
kurilni sezoni najvišjo 1/2 urno koncentracijo S02 v zraku.
Povezujemo jo z razkrojem večplastne temperaturne inverzije,
ki seje razgradila, ko je naše kr^e po krajšem obdobju hladnega
vremena dosegia^tofiia fronta. _.....
Ob 101-letnici mednarodnega
jezika esperanta in
40-letnici Splošne deldaracije
o človekovih pravicah
je Zveza društev za mednarodni jezik esperanto
Slovenije pripravila seminar o vprašanjih jezikovne
diskriminacije in jezikovne enakopravnosti.
Predsedstvo Zveze je nato sprejelo naslednje
sporočilo
v Evropi z več kot 50 jeziki in v svetu z več kot 2500
jeziki se vse bolj krepijo procesi medsebojnega so-
delovanja in zaupanja, v Jugoslaviji z več kot 15
jeziki pa hkrati tečejo nasprotni procesi, ki ogrožajo
spoštovanje kulturne in jezikovne različnosti.
V duhu splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki
zagotavlja enakost vseh ljudi ne glede na jezik, sta
posebej pomembni pravica do neovirane uporabe
materinega jezika in pravica do enakopravnega spo-
razumevanja med narodi. Nenačelno obravnavanje
in podcenjevanje teh pravic omogoča v praksi nad-
vlado velikih narodov in diskriminacijo majhnih na-
rodov tako v ožjem kot v širšem mednarodnem pro-
storu.
V Jugoslaviji se v praksi uveljavlja rešitev jezikovne-
ga vprašanja s pretežno uporabo srbohrvaščine za
komuniciranje v Jugoslaviji in angleščine za komuni-
ciranje v širših mednarodnih okvirih.
Izhajamo iz osnovnega stališča, da ni mogoče dovo-
liti nobenega privilegija kateremukoli narodu ali ka-
teremukoli jeziku, ker iz tega sledi nadvlada z dolgo-
ročnimi posledicami za neprivilegirane in diskrimini-
rane narode.
Uporaba mednarodnega jezika esperanta omogoča
uresničevanje pravice do enakopravnega sporazu-
mevanja med različnimi narodi in spoštovanje samo-
bitnosti vseh kultur in jezikov.
ZAVZEMAMO SE ZA:
- spoštovanje pravice do uporabe materinega je-
zika,
- spoštovanje pravice do enakopravnega sporazu-
mevanja med narodi,
- spoštovanje pravice do izbire in možnosti uporabe
mednarodnega jezika esperanta.
Predsedstvo Zveze društev
za mednarodni jezik esperanto Slovenije
V Portorožu, dne 10. decembra 1988.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
22. DEi
Komandant s trezno glavo in iiužjiikiiii gm&m
Jože Uršič o naši TO In o spominih na komanilantsivo ¥ Pokralinskem štabu zahodne Štalerske
Pri vojakih v Bileči se je kot
mlad učitelj izšolal za rezervnega
vojaškega starešino, po vrnitvi
v Bistrico ob Sotli pa ga je, leta
1968 - v letu, ko je nastala naša
teritorialna obramba - čakal prvi
vojaški razpored v enoti TO v Koz-
jem. Postal je komandant enote,
potem pa razmeroma hitro napre-
doval, tako po činu kot po voja-
ških dolžnostih, na območju obči-
ne Šmarje pri Jelšah.
Leta 1980 je bil komandant mane-
verske enote v Celju, leta 1981 pa je
bil kot rezervni vojaški starešina
imenovan za komandanta TO Za-
hodnoštajerske pokrajine. Šest let
je, kot profesionalec, opravljal to
pomembno in zahtevno dolžnost.
Zdaj se spet posveča svojemu os-
novnemu poklicu, zdaj je Jože Ur-
šič ravnatelj celodnevne osnovne
šole Marija Broz v Bistrici ob Soth.
K razgovoru smo ga povabili kot
izkušenega »teritorialca«, kot člove-
ka, kije z našo teritorialno obrambo
rasel in ki zato dobro pozna dvajset-
letni razvoj te dejavnosti.
S srcem ste se zapisali poklicu
učitelja, enako vneto ste se posve-
tili delu in nalogam v teritorialni
obrambi. Kako gresta pravzaprav
ti dve »srci« skupaj?
Uršič: Prav lepo. Na obeh področ-
jih je pomembno dejstvo, da delaš
z ljudmi in poznavanje pedagoško-
andragoških pristopov mi je tudi
v enotah TO velikokrat koristilo.
Kot pripadnik TO in kasnejši ko-
mandant ste veliko sodelovali
z enotami JLA in starešinami.
Kakšni- so bili ti odnosi?
Uršič: Vedno dobri, vendar so se
v teh dvajsetih letih ves čas poglab-
ljali, izražah so se v raznih oblikah
sodelovanja: pri načrtovanju, uspo-
sabljanju, v materialni pomoči,
v obliki strokovnih svetovanj in na
samih vojaških vajah.
Kako so ljudje pred dvajsetimi
leti, torej na začetku, gledali na
vas, kadar ste se pojavili med nji-
mi, na terenu?
Uršič: Seveda je bila na začetku
ljudem ta oblika naše obrambe pre-
cej nepoznana, vendar so nas v vseh
okoljih dobro sprejemali, tako teri-
torialce kot pripadnike JLA in sta-
rešine. Seveda pa smo se tudi mi
ves čas trudili, skrbeli za dobre od-
nose z domačini. Vsako poveljstvo
enote, tako kot še danes, seje pove-
zalo z najodgovornejšimi družbeno-
političnimi delavci in aktivisti
v krajih. Ljudi smo obveščaU, kaj se
bo dogajalo, vabili smo občane
medse, organizirali skupne mitinge.
Velikokrat smo teritorialci, skupaj
z vojaki in starešinami JLA, poma-
gah ljudem pri različnih sezonskih
opravilih. Tako so se tkale vezi.
Na vojaških vajah je nastala
kdaj tudi škoda. Je ta kdaj te vezi
skrhala?
Uršič: Seveda je kdaj nastala ne-
namerna škoda zaradi potreb voja-
ške vaje, vendar smo jo po vaji
z oškodovanci skupno oceniU in jo
tudi pošteno poravnali.
Kakšna je sestava enot TO, kdo
so ti ljudje?
Uršič: Zelo heterogena, pestra.
v vsaki enoti so ljudje najrazličnej-
ših poklicev: od tovarniškega delav-
ca, kmeta, do inženirja, sodnika. Za-
radi tako različne izobrazbene ravni
je odgovornost vodij enot TO toliko
večja in terja nenehno prilagajanje.
Ves čas smo težili tudi k vključeva-
nju žensk in tako jih je danes že kar
nekaj: od »navadnih bork« do refe-
rentk sanitete in političnih delavk.
Zanimivo je morda to, da žensk na
mesto kuharja nismo nikoli razpo-
rejali. Seveda pa so naše enote še
vedno pretežno »moške«.
Življenje v enaki enoti, zlasti na
terenu, na vajah, je gotovo svoje-
vrstno. Kakšno je to vzdušje?
Uršič: OdUkuje ga predvsem to-
varištvo. Odnosi v enotah so huma-
ni in zlasti medsebojnim odnosom
posvečajo starešine veliko pozorno-
sti. Moram pa povedati, daje davno
tega, na začetku, na razne oblike
usposabljanja, prihajalo precej vi-
njenih pripadnikov, danes pa tega
pojava ni več.
Dvajset let dela v TO, poveljeva-
nje enotam, šest let na mestu ko-
mandanta TO Zahodnoštajerske
pokrajine - to gotovo pusti na člo-
veku nekakšen osebnostni pečat.
Uršič: ,Da, vendar v pozitivnem
smislu. Človeku se razširi obzorje,
probleme spoznaš z večih zornih
kotov, v bistvu pa ostaneš to, kar si.
Zato mi tudi ni bilo nikoli žal, da
sem se za šest let poklicno ločil od
prosvete. Danes, ko sem spet uči-
telj, včasih pogrešam ljudi, tovariše,
s katerimi sem delal v pokrajin-
skem štabu. Na šoli, med ženskami,
je sicer delati prijetno, a težje, po-
trebna je večja mera razumevanja.
Sicer pa - še vedno sem član pokra-
jinskega odbora TO.
Kako bi, na kratko, orisali raz-
voj TO v dvajsetih letih, predvsem
v smislu organiziranosti, usposob-
ljenosti in opremljenosti?
Uršič: Napredek je velik. To ni le
rezultat poklicnih strokovnjakov,
ampak v veliki meri tudi dela in
znanja rezervnih vojaških starešin,
ki imajo v enotah, poveljstvih in šta-
bih najodgovornejšo vlogo - in, se-
veda, vsakega pripadnika TO pose-
bej. Razvoj je bil hiter tudi zaradi
velikega razumevanja vloge TO na-
jodgovornejših v posameznih druž-
benopoUtičnih skupnostih, tam,
kjer nam zagotavljajo finančna
sredstva, v združenem delu. V naši
družbi je, žal, denarja vse manj, zato
je bilo treba način našega dela stal-
no prilagajati možnostim. Najodgo-
vornejši v TO so se tega dejstva ves
čas dobro zavedali. Zato se je uspo-
sabljanje zadnja leta intenziviralo.
Na primer: desetdnevno usposab-
ljanje se je zadnja leta skrajšalo na
sedem, šest ali celo pet dni, in to ob
enakem programu. Iz centrov se je
usposabljanje prestavilo na teren,
v okolje pripadnikov, vse s ciljem
pocenitve.
Po delih Jugoslavije se zadnji
čas neodgovorno in zelo škodljivo
širijo govorice, pisanje o nezdra-
vem odnosu Slovencev do JLA in
vsega, kar je z obrambo v zvezi.
Kakšne so vaše izkušnje, ki so
pravzaprav iz prve roke?
Uršič: To ni res, to so podtikanja,
laži. Nikoh, v vseh teh dvajsetih le-
tih, nisem imel občutka, da bi imeli
Slovenci kakršenkoli odpor do obo-
roženih sil. Tudi naše enote so lju-
dje povsod lepo sprejemali.
Pravzaprav ste vse vaše poklic-
no življenje »komandant«. Najprej
komandant v šolskem razredu, po-
tem komandant v enotah, vključ-
no s pokrajinskim štabom, zdaj
spet na čelu šolskega kolektiva. Se
vam komandantstvo tudi v druži-
ni obnese?
Uršič: V družini želim odigravati
predvsem vlogo očeta. Komandant-
sko vlogo nikoli - ali pa zelo redko
- uveljavljam. Demokratizacijo sem
najprej vpeljal v družini, nato v eno-
tah, v službi v pokrajinskem štabu.
Sem pa velikokrat, ko sem se pozno
ali po daljši odsotnosti od doma,
vračal domov, razmišljal, da me do-
ma čaka moj nadrejeni komandant,
ki pa je imel ves čas posluh in razu-
mevanje do mojega dela.
MARJELA AGREŽ
Teritorialci smo dei prebivalstva
Ob 20-letnici TO Sloveni-
je in dnevu JLA smo za oris
teritorialne obrambe nas-
ploh in posebej na našem
območju zaprosili koman-
danta Pokrajinskega štaba
teritorialne obrambe Za-
hodnoštajerske pokrajine,
Ivana Gorenaka.
»Dvajset let je relativno
kratek čas za organiziranje
sistema kakršen je teritorial-
na obramba. Vendar smo do-
sedaj ogromno dosegli in za-
to je treba poudariti, da so
bili določeni zametki terito-
rialnega organiziranja naše
države znani že v času NOB.
Dosedaj smo natančno razlo-
žili vlogo oboroženih sil.
Medtem ko je JLA enotna
organizacija vseh narodov in
narodnosti, je naloga TO
predvsem obramba prostora
oziroma zagotavljanje aktiv-
ne obrambe vsakega delčka
naše države; TO je torej na-
menjena delovanju tudi
v pogojih začasne zasedbe
določenega teritorija. Zato
so enote TO povsem odvisne
od gmotnega položaja druž-
benopolitične skupnosti
v kateri delujejo, po drugi
strani pa s svojo organizaci-
jo, opremo in sestavo po-
vsem prilagojene posebno-
stim svojega okolja. Na teh
načelih smo razvijali TO tudi
v naši Zahodnoštajerski po-
krajini. Ne bom rekel, da
smo uspeli storiti prav vse,
kar smo si zadali, gotovo pa
največ, saj je bila naša pokra-
jina lani razglašena za naj-
boljšo v Sloveniji. O težavah
pri delu bi dejal le to, da smo
pač odvisni od dohodka go-
spodarstva na svojem ob-
močju, zato so njegove teža-
ve tudi naše. V prihodnje bo-
mo skušali dosegati še boljše
rezultate na osnovi tovari-
štva, zaupanja in spoštova-
nja posameznika, z dobro or-
ganizacijo pa bomo skušah
družbi prihraniti še kakšen
dinar.«
PRIZNANJA OB
ONEVUJLA
Celje
v Celju so včeraj podehli le-
tošnja priznanja v občini ob
dnevu JLA. Republiško priz-
nanje, ki gaje podelil Republi-
ški svet za SLO in DS je prejel
Ivan Mravlje, občinska - pode-
lil jih je celjski Svet za SLO in
DS - pa Danica Doberšek,
Ludvik Flis, Franc Maček, Ci-
ril Marinček, Drago Maslo,
Ema Medvešek, Josip Oštir,
Božidar Sevšek, Zdravko Tro-
gar in Peter Zupane.
Že v torek pa so na sedežu
Pokr^inskega štaba za Zahod-
no Štajersko v Celju podehli
odlikovanja in pohvale. Držav-
na odlikovanja so prejeli,Milan
Kos, Jože Pucko, Ivan Žemva
in Vili Skrt. Pohvale repubU-
škega komandanta TO je dobil
Borut Kramžar, pohvale ko-
mandanta TO zahodne Štajer-
ske pa Miro Terbovc, Ludvik
Golob, Marko Klezin, Otmar
Riva, Peter Robida in Renata
Sorčan.
V sredo je komandant celj-
skega Štaba TO podelil tudi
svoja priznanja in zahvale.
Pohvalil je 18 posameznikov,
zahvale pa izrekel Krajevni
skupriosti Medlog in Delovni
organizaciji Ingrad.
Že dan prej je pripadnikom
TO občine Celje bilo vročenih
več pohval. Komandant TO
SRS je pohvalil Franca Vrabi-
ča. Iztoka Jordana in Franca
Straška, komandant POŠTO
pa Danijela Majcena, Božidar-
ja Sevška, Franca Bevca, Alek-
sandra Jekla, Alojza Praznika
in Darjo Pungeršek. Zahvalo
je dobil Brane Piano.
Iz sestava Pokrajinskega od-
bora za zahodno Štajersko pa
je priznanje republiškega se-
kretarja za LO prejel Milan Pu-
gelj.
Slovenske Konjice
Občmski štab TO je prejel
srednjo plaketo JLA, Vojko
Vodovnik in Božidar Punčuh
sta dobila priznanje TO Slove-
nije, priznanje republiškega
sekretariata za ljudsko obram-
bo je prejel Jože Kuzman, poh-
Yale komandanta TO Zahodne
Štajerske _ pa: Marjan Gros-
man, Ivo Štefančič, Janez Ma-
kovec, Maksimilijan Sevšek,
Lešnik Herbert, Franc Kodrič.
Žalec
Na proslavi ob Dnevu JLA
v Žalcu so prejeh državna odli-
kovanja in repubhška prizna-
nja Emil Pižorn, Borivoj Rija-
vec, Feliks Stepišnik, Albert
Lihteneger, Peter Knapič, Da-
nilo Kisovar, Slavko Vošnjak,
Rok Podvratnik, Zvone Hri-
bernik, Miroslav Nareks in ko-
misija za vojaško mobilizacijo
v kr^evni skupnosti Žalec.
Pohvalo komandanta TO Za-
hodnoštajerske pokrajine so
prejeli Albin Stepišnik, Matjaž
Krašovec, Igor Trupej, Danijel
Umbreht, Peter Lajlar in 239.
četa za ognjeno podporo. Zlati
znak SLO in DS sta prejela An-
drej Korošec in Roman Vozlič,
bronasti znak pa Janko Kos,
Alojz Kobal in Alojz Lah. Poh-
vale in zahvale komandanta
TO občine Žalec pa so prejeli
Dino Cestnik, Darko Orožim,
Mladen Melanšek, Bogomir
Drozg, Ruzmir Skopljak, Sta-
ne Jeram in Sadjarstvo Miro-
san Kasaze.
Titovo Velenje
Tudi v občini Velenje so vče-
raj podelili letošnja odlikova-
nja, pohvale in nagrade. Kari
Seme, Viktor Brglez, Franči-
šek Skornšek in Franc Dimec
so prejeli državna odlikovanja,
komandant Občinskega štaba
TO Velenja pa je pohvalil 11
posameznikov. Zahvale je izre-
kel Vojni pošti iz Maribora, ve-
lenjskemu Štabu CZ, tamkajš-
njemu Centru za zveze, doma-
čiji Goršek iz Bevč pri Titovem
Velenju in Janezu Škerlaku.
V Titovem Velenju so podelih
tudi dve odUkovanji, ki jih je
uvedel že Šaleški bataljon. Do-
bila sta ju Igor Naraks in Dra-
go Potočnik.
Razlika med dvema vrabcema
Medtem, ko praznujemo
dan JLA, včeraj in predvče-
rajšnjim pa so na Celjskem
objavili tudi letošnja napre-
dovanja rezervnih oficirjev
ter podelili zvezna odlikova-
nja, republiška, pokrajinska
in občinska priznanja, poh-
vale in zahvale, so razmišlja-
nja o prihodnosti jugoslo-
vanskih oboroženih sil toli-
kanj aktualnejša. Kakšne so
zunanje, manifestativne raz-
like med obema njihovima
deloma, med JLA in TO?
Ob strani puščamo garde-
robo obojih vojakov in raz-
lična  jezika   poveljevanja.
Nakazati bomo skušali razli-
ke, ki tudi za ostale državlja-
ne pomenijo finančne obre-
menitve.
Medtem, ko se JLA finan-
cira iz zveznega proračuna
immmm
- to pa so tudi dražje cigarete
in bencin -, del potrebnih di-
narjev pa naberejo tudi
z lastno industrijo ali takšno,
ki dela predvsem zanje, so
enote TO povsem odvisne od
možnosti družbenopolitične
skupnosti, v kateri delujejo.
Zato so zahteve za sodobnej-
še andragoške pristope, čim
krajša usposabljanja in go-
spodarno obračanje denarja
v TO povsem nedvoumne in
teritorialci se zaenkrat temu
uspešno prilagajajo. Po dru-
gi strani je financiranje JLA
- v sociološkem besednjaku
- navadnemu državljanu po-
vsem odtujeno. Nenavadno,
kajne, da sta vrabca iz iste
jate tako različna? Da ne bo-
sta še bolj, bo tudi JLA, po-
leg »odličnega sodelovanja
z ljudstvom«, morala v zvezi
s tem kaj storiti.
BRANE PIANO
Enote teritorialne obrambe so tudi na Celjskem opremljene glede na naloge, ki bi jih
morale v vojni izvajati, teritorialci pa poznajo vsako ped območja, kjer naj bi delovali.
^1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Anion Robič Ljubo Milenkovič Fehim Bajrič
ban Pero Capar Miče Kljusurič Saban Seidini
ko se v Celju počutilo
itje iz vojašnice?
ril JLA smo obiskali mladeniče, ki med nami služilo vojaški rok
» v vojašnici Jožeta
ika slovesno. Plapo-
tostave, kuharji bodo
[malo boljše kosilo,
»bodo vojaki k obedu
leklenico piva ali ko-
I Poskušali smo izve-
btje, ki so za leto dni
tli drugi dom, večino-
^ domačih in svojih
slijo o Celjanih, Slo-
itualnih razmerah.
nev, Kočani: »V celj-
sem že od letošnjega
em času sem dodobra
sto, ki mi je izredno
Ije-civili - so zelo
n nam, vojakom, po-
zličnih primerih, naj-
ormacije ah nasvete,
imam veliko prijate-
i pravzaprav ne obsta-
)ljši prijatelj. Vsi smo
led seboj pomagamo
trepimo bratstvo in
mestu sem spoznal
nci, od katerih je ena
in se lahko z njo po-
olj po domače. Kar se
nih trenj in krize,
I to na političnih
govorimo največ
soluciji in boju proti
bič. Mariborsko Po-
asarni in samem me-
:>znal prijatelje, kijih
\ bom nikoli pozabil,
»ne so dokaj prijazne
k njimi še nisem imel
^lemov. Mesto Celje
w všeč, pa tudi Celja-
jfni, saj nas spoštujejo
*, čeprav včasih tudi
,i> jezika. Kaj lahko be-
^asarni je moč dobiti
;3ane. tudi Stop, ostalo
iiaj. vendar pretiravati
liije čas strogo odmer-
ddrilo in s tem za bra-
ija' je tabu tema in bi si
al5al težave, če bi mi jo
C''omari."
'lenkovič, Kruševac:
•fcjaškega roka je tako
# tovariše šola življe-
li prideš do spoznanj,
^če ne bi dognal. Me-
jj^pade, s Celjani sicer
iJosti kontaktiral, ven-
dar so mi šh na roko, ko sem
potreboval kakršnokoli pomoč.
Ko sem odhajal v vojsko, je bila
edina bojazen vezana na geograf-
sko oddaljenost, nisem strahoval
pred informacijami, ki so ugled
Slovenije spravljale v slabo luč.
Prišel sem v mesecu juniju in od
takrat sem bil doma že trikrat. Na
številna vprašanja v zvezi s sta-
njem pri vas sem odgovarjal od-
krito in realno kot pripadnik
JLA. Kaj sem jim povedal? Res-
nico! Vse je v najlepšem redu in
ne tako kot pišejo nekateri srbski
časopisi.«
Fehim Bajrič, Cazin: »Celje
sem lepo sprejel in mislim, daje
bilo tudi obratno. Že pred odho-
dom v JLA so mi nekateri pozna-
valci tukajšnjih razmer predsta-
viU mesto kot čisto, urejeno in
raznoliko. V to sem se nenazad-
nje tudi sam prepričal v teh še-
stih mesecih, kolikor sem tu.
S civili nimam problemov, spoz-
nal sem tudi simpatično Bosan-
ko, s katero mi minevajo ure hi-
treje kot trenutki v kasarni, kjer
imam dobre prijatelje in razume-
vajoče oficirje. Dosedaj v gostil-
nah še ni prišlo do kakšnega inci-
denta, ker so natakarji ustrežljivi,
dosledni in ne goljufajo. To z go-
tovostjo trdim, saj sem obhodil
večji del celjskih lokalov, najbolj
všeč mi je Jadran, ki je najbližji
kasarni.«
Zoltan Šorban, Skorenovac:
»Čeprav sem iz vasi, kjer govori-
mo madžarsko, problemov zara-
di jezika nimam, saj sem hitro
obvladal uradni jezik v JLA. Kar
zadeva Celje, lahko povem le to,
da je zanimivo in lepo. Naša ka-
sarna je zelo disciplinirana, saj se
ne spomnim, kdaj je kdo dobil
večjo kazen ali zapor. Ta atmos-
fera se kaže tudi ob izhodih v me-
sto, kjer poskušamo biti čim
manj opazni in dostojni v kon-
taktih s civih. Vojaki smo kot
bratje in se med seboj razume-
mo, tako smo tolerantni tudi do
vsiljivih čudakov, ki jih je na sre-
čo zelo malo. Saj veste, alkohol
ne pozna sredstev do cilja. Kar se
tiče sojenja četverici v Ljubljani,
nisem prav podrobno poučen
z zadevo, upam pa, da se bo afera
končala vsem v prid.«
Pero Capar, Zabok: »Ja, Celje,
kaj naj rečem? Vojaki, oficirji in
seveda civili so me dobro spreje-
li. Do sedaj nisem z nobenimi od
naštetih imel večjih problemov.
Mesto je bogato kulturno in go-
stilniško središče, kjer lahko po-
tešimo svoje biološke in duhov-
ne potrebe, kadar dobimo izhod.
Moram priznati, da sem se na slu-
ženje vojaškega roka v Celje od-
pravljal s strahom, saj sem dobil
informacije, da Slovenci nimajo
radi vojske in ignorirajo vojake.
Vendar je bila to velika laž. Lju-
dje so takšni kot drugod, le zve-
čer jih ni moč najti na ulicah, ki
so po osmi uri tihe in prazne. Za-
bave je dovolj, le punce so fata-
morgana.«
Miče   Kljusurič,   Metkovič:
»Sem voznik komandanta kasar-
ne in z njim sem prevozil, lahko
rečem, celo Slovenijo. Moram
priznati, da mi je izredno všeč.
Čeprav sem Dalmatinec, mi hlad-
no podnebje ne dela večjih težav.
Celje je mesto, kjer možnost za-
bave čaka na vsakem vogalu, le
izkoristiti jo je treba. Seveda
s tem ne mislim na predstavnice
nežnejšega spola, ki nas vojake
včasih kar preveč postrani gleda-
jo. No, to je že tradicija. Sicer
obstajajo hoteli, kinodvorane,
gledališče in seveda »kafiči«, kjer
je moč najti inspiracijo v mamlji-
vi tekočini. S civili se včasih prav
krasno zabavamo in pogovorimo,
pa še plačajo nam pijačo. Je kaj
lepšega?«
Šaban Seidini, Kičevo: »Po
narodnosti sem Albanec, vendar
mi jezik ne dela posebnih pregla-
vic. V Celju pred služenjem voj-
nega roka še nisem bil, vem pa,
da se bom zagotovo kdaj oglasil
in obudil spomine na čase, ki jih
trenutno preživljam. Ob politični
situaciji na Kosovu nisem preti-
rano navdušen, nisem pa tudi po-
drobno seznanjen, ker me politi-
ka ne mika preveč. Upam le, da
se bo zadeva uredila in bo vse
tako kot je bilo nekoč, ko smo
živeli v miru in slogi s Srbi in
Črnogorci. Rajši prebiram litera-
turo, ki me duhovno ohranja pri
močeh. Tako lahko navežem sti-
ke tudi z bolj inteligentnimi civili
in prav lepo je z njimi pokramlja-
ti v kakšnem nevsiljivem okolju.
Celjani in še posebej Celjanke so
mi zelo všeč.«
BOJAN KRAJNC
Foto EDI MASNEC
Vojaške vaje na video kasetaii
Kartončki za telesno vzdržljivost
Nove ideje in njihova vpe-
tost v čas, to sta značilnosti
dela teritorialne obrambe
občine Žalec. Tudi pri ob-
činskem štabu teritorialne
obrambe v Žalcu so že vrsto
let ugotavljali, da so uspehi
urjenja enot odvisni tudi od
telesne sposobnosti vseh
pripadnikov. Pred kratkim
so tako uvedli posebne kar-
tončke, v katere vpisujejo
osebno fizično pripravlje-
nost vsakega posameznika.
Tako ugotavljajo odrivno
moč oziroma skok v dalja-
vo, vzdržljivost (tek na 800
metrov) in hitrost (tek na 60
metrov).
Vsi ti pokazatelji dajejo
misliti komandirjem, kak-
šno nalogo na terenu naj do-
ločijo pripadnikom teritori-
alne obrambe glede na njiho-
vo sposobnost. V Žalcu so
prvi v Sloveniji, ki so vpeljali
to novost, na republiškem
štabu za teritorialno obram-
bo pa so se že odločih, da
bodo to zadevo vpeljali
v vsej Sloveniji.
Druga novost je opravlja-
nje video posnetkov na tere-
nu. Vaje posameznih enot
namreč posnamejo na video
kasete, ob koncu vaj pa ob
gledanju posnetkov ugotav-
ljajo, kaj je bilo dobro oziro-
ma kje so se pojavljale napa-
ke. Takšne analize so izred-
no uspešne, pomembno pa
je tudi to, da bodo prihraniU
marsikakšen dinar, saj bo
potrebnih manj vaj na tere-
nu. Navsezadnje se pri izva-
janju vaj vsi pripadniki tudi
bolj trudijo, ker vedo, da vse
snemajo na kasete.
Sicer pa je treba zapisati,
da sodi teritorialna obramba
v občini Žalec med naj-
uspešnejše v regiji. V minu-
lih dvajsetih letih so usposo-
bili kar petino vseh vojaških
obveznikov v občini. Veliko
vlogo je teritorialna obram-
ba odigrala pri vključevanju
mladincev prostovoljcev
v svoje vrste. Iz teh vrst so
črpali mlade starešinske ka-
dre, ki danes zavzemajo
v večjih enotah najodgovor-
nejše dolžnosti. Ob tem pa
ne gre pozabiti še nečesa.
Posamezne enote so bile na
urjenjih v sleherni krajevni
skupnosti. Ljudje so jih
sprejeU kot »našo vojsko«,
pripadniki teritorialne
obrambe pa so krajanom pri-
skočili na pomoč tudi izven
urjenja z raznimi delovnimi
akcijami, kot so kopanje vo-
dovodov, napeljava telefo-
nov in drugega.
Na sliki: z vaje teritorial-
cev občine Žalec.
JANEZ VEDENIK
V vrli z dobrim deiom
Pri Občinskem štabu teri-
torialne obrambe v Sloven-
skih Konjicah so si letos za-
stavili ambiciozen načrt
usposabljanja in ga izpelja-
li kot usposabljanje s speci-
alnimi enotami, pri katerih
so jim nudili pomoč stareši-
ne JLA.
Pri delu so težiU k čim
boljši izrabi časa na usposab-
ljanjih, ki so ga tudi skrajšali
iz sedem na pet dni in v tem
času so pripadniki izpeljali
program domala brez počit-
ka. Izvedli so veliko dnevnih
in nočno dnevnih vaj na po-
dročju občine in analize so
pokazale, da je bila angažira-
nost pri usposabljanju 100
odstotna.
Odstotek udeležbe na
usposabljanjih je bil letos
znatno nad slovenskim in re-
gijskim povprečjem, izpolni-
li so 90 odstotno udeležbo,
neupravičenih izostankov pa
skoraj ne poznajo. Pomemb-
no je tudi, da ni bilo nobenih
poškodb, kljub temu, da so
pripadniki TO izvedli števil-
ne zahtevne in celo nevarne
vaje.   Vendar   pa   takšnih
uspehov ne bi dosegali, se
zavedajo pri Občinskem šta-
bu TO v Slovenskih Konji-
cah, če ne bi rezervne stare-
šine in komandirji teh enot
vložili v svoje delo veliko
strokovnega znanja in oseb-
nega truda. Ker so bila vsa ta
usposabljanja na področju
občine, so pripadniki pov-
sod na terenu naleteli na pri-
jazen sprejem prebivalcev
krajev. Del uspešnega uspo-
sabljanja gre pripisati tudi
moderni tehniki, na primer
tudi video tehniki, s pomoč-
jo katere lahko kasneje pri-
padniki ocenjujejo svoje de-
lo, vidne napake pa laže od-
pravijo.
In še enega pomembnega
podatka ne gre prezreti. Teri-
torialna obramba v občini je
imela in ima ves čas veliko
podporo in razumevanje
združenega dela v občini in
celotne družbeno-politične
skupnosti, zato so lahko tako
hitro napredovali pri oprem-
ljanju enot in danes starega
orožja in stare opreme ne
poznajo več.
Veliko pozornost so letos
namenili zlasti strelskemu
urjenju in fotografija je na-
stala prav na eni takih vaj.
Alojz Groleger, koman-
dant Občinskega štaba TO
Slovenske Konjice:
»Če se ob jubileju Teritori-
alne obrambe ozrem dve de-
setletji nazaj moram reči, da
smo naredili v tem času ve-
lik napredek na področju
opremljanja, usposabljanja
in sodelovanja s širšo skup-
nostjo. Omeniti moram
predvsem sodelovanje z gar-
nizijo Maribor, karavlo Bi-
striški jarek, pa tudi z drugi-
mi kasarnami. Minuli četr-
tek smo ponovno obiskali
fante na karavh Bistriški ja-
rek, kjer so našega obiska
vedno veseli. Pokrovitelj-
stvo nad to karavlo je pred
tremi leti prevzel konjiški
Konus, ki jim je lani za novo
leto poklonil barvni televi-
zor, letos jim pomaga pri na-
peljavi centralne kurjave.
Ponosni smo, da smo na
včerajšnji osrednji slovesno-
sti ob dnevu JLA in obletni-
ci TO za dolgoletno dobro
delo in sodelovanje z JLA
prejeli srednjo plaketo JLA.
Ta nas bo zavezovala in
spodbujala k še boljšemu de-
lu. V počastitev praznovanja
pa smo organizirali tudi tek-
movanje v streljanju z voja-
ško puško, ki se ga je udele-
žilo 24 ekip, v avli kulturne-
ga doma pa je na ogled raz-
stava slik o razvoju teritorial-
ne obrambe od nastanka do
danes.«
18. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988
Praznik slovenskega športa
v Rogaški Slatini
Ob koncu vsakega leta Društvo športnih novinar-
jev Slovenije pripravi zaključno prireditev s podeli-
tvijo priznanj najboljšim slovenskim športnikom,
športnicam, ekipam in tiskovnim službam.
Po dveh letih bo ta prireditev ponovno na celjskem
območju, kajti zadnja je bila v Žalcu, tokrat pa bo
v Rogaški Slatini s pričetkom ob 19.30 uri in neposred-
nim radijskim prenosom. To bo praznik za Rogaško
Slatino in šport v šmarski občini, saj se bodo pri njih
ob tej priložnosti zbrah vsi najboljši, še posebej pa tisti,
ki so nas razveseljevali na največjih športnih priredi-
tvah - obeh olimpijadah v Calgariju in Seulu. Poseb-
nost letošnje prireditve bo tudi v tem, da bodo prvič
razglasih najboljšega športnika Slovenca v zamejstvu
in športnika desetletja, to pa je Bojan Križaj. Slovesen
zaključek bo v novi telovadnici osnovne šole v Ratan-
ski vasi.
Že dopoldne pa se bodo v Rogaški Slatini zbrali
športni novinarji Slovenije. Ob 10.30 bo zadnji sesta-
nek članov izvršnega odbora v sedanji zasedbi, ob 12.
uri pa v sejni sobi hotela Donat skupščina DŠNS s pre-
gledom opravljenega dela in izvolitvijo novih članov.
Glavno pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela
delovna organizacija KORS.
T. VRABL
OB ODBOJKARSKI MREŽI
1. SOL - moški 10. kolo: Topolšica je s 3:0 izgubila z Agroplo-
dom v Ljutomeru, Šempeter je presenetljivo 1:3 izgubil doma
z Brezovico, Celjani pa so bih slabši od Fužinarja 1:3. Ta tekma
je bila borbena in zanimiva, vendar Celjani k^j več kot seta proti
drugouvrščeni ekipi niso mogli dobiti. Priložnost za igro so
dobili tudi nekateri ml^ši igralci, ki so jo lepo izkoristili.
V Celju v telovadnici srednje ekonomske šole bi moral prejš-
nji vikend biti tudi turnir kadetskih ekip. Kljub temu, da so vse
ekipe v Celje prispele, pa turnirja zaradi prehladne dvorane ni
bilo.
MIHA CAFUTA
Odbojkarji Partizana Šempeter nastopajo v I. slovenski ligi.
Na sliki stojijo od leve: Dvornik, Murgelj, Kladnik, J. Dimec,
D. Mestnik, tehnični vodja Pulko; spredaj Božič, Cilenšek, tre-
ner Prislan, Šlogar in Kugler.
TONE TAVČAR^
Resno o športu ob koncu
leta za prihodnje leto
v zadnjih dneh leta so se ali bodo
na dveh srečanjih sestali tudi najod-
govornejši predstavniki skupščine
TKS Celje in ZTKO Celje. Tako so
poskušali dodati zadnji kamenček
v mozaik, da bi prihodnje leto na
športnem področju začeli z novimi
akcijami, ki bi to področje še bolj
oplemenitile.
V torek, 20. decembra, je bila seja
skupščine TKS Celje z devetimi točka-
mi dnevnega reda, kjer gre izpostaviti
naslednje:
- problematika obnove, vzdrževa-
nja in upravljanja telesnokulturnih ob-
jektov v občini Celje,
- predlog samoupravnega sporazu-
ma o delovanju m razvoju RTC Golte,
- osnutek programa telesne kulture
v prihodnjem letu in
- imenovanje odbora za pripravo
proslave ob 100 letnici telesne kulture
v Celju.
Celjski športni objekti so večinoma
dotrajani in potrebni kompletne obno-
ve (zlasti širšega družbenega pomena,
kot sta kopalni bazen in drsališče), za-
to je potrebno veliko denarja, ki ga pa
ni. Seveda je zato še bolj vprašljivo
kako ob tem zagotoviti še sredstva za
objekt na Golteh. Vse skupaj bo tudi
v bodoče sivilo lase ljudem, ki se s tem
ukvarjajo.
Danes, četrtek, 22. decembra, pa se
bodo v popoldanskem času ob 17. uri
v hotelu Celeia zbrali na 10. seji še
člani skupščine ZTKO Celje z dnev-
nim redom, ki zajema samo tri točke,
med katerimi je nosilna za problemati-
ko telesne vzgoje prihodnje leto obrav-
nava in sprejem pripravljenega pred-
loga za vrednotenje programov telesne
kulture v naši občini. V obrazložitvi
kriterijev je zapisano, da gre za podpo-
ro prave kvalitete v okviru tekmoval-
nega športa ter delo z mladimi v parti-
zanskih društvih in uskladitev takšne-
ga sistema financiranja v okviru tek-
movalnega športa, kije prilagodljiv na
dviganje ali padanje kvalitete v posa-
mezni panogi. Telesnokullurna dejav-
nost je po novem razmejena na tri os-
novne dele - tekmovalni šport (predla-
ganih je 18 panog), športno rekreacijo
in predšolski ter šolski šport. Tako pri
TKS kot ZTKO so se skupaj z društvi
in organizacijami resnično potrudili,
da bi naredili korak naprej. Enoje se-
veda napisano gradivo, drugo praksa.
TONE VRABL
Še dve zmagi za kegljavko EMO
Tudi v 4. in 5. kolu zvezne lige so bile kegljavke EMO, ki so
tokrat nastopile na domačem kegljišču Golovca, uspešne.
Naprej so premagale Jedinstvo 2514:2312 (najboljša Mikac
448), nato pa še Tekstilca 2465:2348 (Mikac 437). Po 5. kolih so
brez poraza na 2. mestu (za vodečo Rijeko) zaradi slabše razlike
v podrtih kegljih.
V 1. republiški ligi za moške so v 3. kolu pripravili prijetno
presenečenje igralci EMO Celje, ki so doma premagali favorita
Triglav iz Kranja 5096:4956 (Nareks 895), medtem ko so kegljači
Hmezada iz Žalca v gosteh izgubiU z vodečim Donitom
5129:4990 (Trost 895). Na lestvici je EMO 4., Hmezad pa 5.
V 2. republiški ligi vzhod za moške je Tekstilna v Preboldu
premagala Slovenj Gradec 4947:4808.
V 2. republiški ligi vzhod za ženske je Šentjur izgubil v gosteh
z Miklavžem 2221:2079, EMO JI je doma premagal Branik
2378:2310, igralke Hmezada iz Žalca pa so odstopile od nadalj-
njega tekmovanja.
POD KOŠI
l.B zvezna liga moški: kljub optimističnim napovedim, da
bodo zmagah nad vodilno ekipo v ligi Slobodo Dito iz Tuzle, so
celjski košarkarji Merxa tudi tokrat ostali praznih rok, saj so
izgubiU 76:95 (43:48). Tako kot na mnogih prejšnjih tekmah
v letošnji sezoni so bih nasprotniku enakovredni v prvem pol-
času, nato pa so iz različnih vzrokov klonili in točki sta odšli
drugam. Majveč košev za Merx je tokrat dal Pipan 29. Na lestvici
so 11., v soboto pa gostujejo pri Spartaku v Subotici, kije šesti.
1. B zvezna liga ženske: košcirkarice KORS Rogaške so gosto-
vale v Splitu, kjer so kljub solidni igri po pričakovanju izgubile
s trenutno vodečo ekipo Jugoplastiko 94:77 (37:36). Najučinko-
vitejša je bila Ciglaijeva, ki je dala 24 košev. Slatinčanke so
kljub porazu obdržale visoko 4. mesto.
Republiška liga moški: v zadnjem kolu jesenskega dela
prvenstva so košarkarji Rogaške gostovali v Ljubljani in visoko
izgubiU s prvakom Mineral Slovanom 106:65 (54:45). Najboljši
strelec je bil Kidrič, ki je dal 19 košev. Comet je gostoval
v Mariboru in premagal Maribor 87 64:81 (39:41), najboljši strelec
pa je bil Šmid s 37 koši. Jesenski del prvenstva sta ekipi končali
na 3. Comet in 7. Rogaška, obe ekipi pa sta dosegh tisto, kar sta
načrtovan. To še posebej velja za Comet. Drugi del prv^enstva se
bo začel 7. januarja.
Republiška liga ženske: v zadnjem jesenskem, kolu je Metka
doma premagala solidno ekipo Induplati Mengeš 87:71 (39:27),
skoraj polovico košev za zmagovalno ekipo pa je dosegla Obrov-
nikova 40. Comict je gostoval pri ID Jezici v Ljubljani in izgubil
49:46 (27:19), Šmidova je dala 14 košev. Comet je trenutno 7.,
Metka pa 9., prvenstvo bodo nadaljevah že v soboto.
........____________________________,_______________
ROKOMETNE VESTI
2. zvezna liga moški 12. kolo: rokometaši Aera so gostovali
v Splitu in z istoimensko ekipo izgubih 26:24 (13:13). O srečanju
je sekretar kluba Vlado Privšek povedal, da jih tokrat niso
premagali sodniki, občinstvo ali domači igralci, ampak sami
sebe. »To je bila ena naših najslabših tekem v tej sezoni in nismo
znali izkoristiti priložnosti, ki so nam jo domači igralci prav
ponujali. Tudi vodenje tekme na naši strani je bilo slabo. To
tekmo bo treba posebej analizirati. Tako slabega srečanja
v petek, ko igramo doma z Dinamom iz Pančeva, ne moremo in
ne smemo ponoviti, pa tudi vse možnosti zaradi zadnjega
poraza, da sežemo po vrhu, tudi še niso izgubljene.« Tako Vlado
Privšek, ki ima v teh dneh veliko dela z zadnjimi tekmovanji ter
pripravo na skupščino kluba, ki bi morala biti januarja.
Mladinci v Ajdovščino: mladi rokometaši Aera so nastopili
na polfinalu republiškega prvenstva na Ptuju, kjer so premagali
domačo Dravo 18:24 in Šoštanj 15:19. Na obeh tekmah so bili
najboljši Šafarič, Čater in Privšek. Z zmago na polfinalnem
turnirju so se uvrstili v finale, ki bo v nedeljo v Ajdovščini.
O tem Vlado Privšek: »Veliko pričakujemo od tega turnirja, s^
bomo nastopili z večino igralcev, ki zdaj nastopajo za člansko
ekipo. Zato smo se tudi odločili, da bo prvenstveno srečanje že
v petek. Turnir v Ajdovščini je naša velika priložnost, saj bi
v primeru zmage zaigrali v zveznem finalu, kjer smo bili vedno
med najboljšimi. Ekipo bo vodil Andželko Vuglač, ki je sicer
pomočnik prvega trenerja članske ekipe Ante Kosteliča.«
2. zvezna liga ženske 12. kolo: Velenjčanke, ki so v zadnjih
kolih igrale izredno, so gostovale v Zagrebu in izgubile s Treš-
ryevko 25:23 (13:15). Tudi tokrat je bila neustavljiva Karičeva, ki
je dala 10 golov. Velenjčanke so kljub porazu ostale na 6. mestu.
T. VRABL
HOKEJSKE NOVICE
Medrepubliška liga 7. kolo: hokejisti Cinkarne so gostovalil
pri zadnjeuvTščeni ekipi Mariboru in visoko zmagali 3:18 (0:1, i
3:8,0:9). Strelci za Cinkarno: Žolek 6, Grčar 3, Grabler in Strašek
po 2 ter Žlof, Podsedenšek, Perčič, Filipovič in Bulatovič po 1.
Na kazenski klopi so presedeli: Cinkarna 17, Maribor 19 minut.
Pred okoh 300 gledalci je sodil Čemažar z Jesenic. Tudi v drugo-
hgaški konkurenci so razlike med ekipami vehke, zato se ne gre
čuditi visoki zmagi Celjanov, ki so brez težav premagali doma-
čine. Celjani so na lestvici trenutno drugi.
Pionirji Cinkarne Celje so doma izgubili z Jesenicami 30:2,
gola pa sta dala Merdženovič in Klenovšek. Sodila sta domačina
Pinter in Zorko. Kljub visokemu porazu so se mladi celjski
hokejisti prav dobro držali, saj so gostje starejši in fizično moč-
nejši. Mladinci Cinkarne bi morali gostovati na Bledu, kjer pa
zaradi bolezni v domačem moštvu srečanja ni bilo.
MARJAN S0RŠAK5
Nagrada tudi v BiH
Za 107. šahovsko nagradno igro smo dobili 97 dopisnic z 79
pravilnimi odgovori (Sanda Dubravčič, pred leti naša znana
umetnostna drsalka, danes zdravnica). Nagrade je izžrebal gost
oddaje, glavni direktor DO Straža Alojz Malogorski, prejmejo jih
pa: 1. Dolores Kregar, Sotelska 48, Rogaška Slatina, 2. Sanja
Pejačič, Čečeva Teslič, BiH in 3. Saška Gajšek, Milčinskega 12,
Celje.
Skrivnostni gost je bil nekdanji odlični nogometaš Slaven
Zambata, ki gaje v pogovoru spoznal I^eopold Vešligaj, Podja-,
vorškova 7, Celje. j
REKLI SO:
Oto Seles, član judo kluba
Ivo_Reya:
"Že devetič smo v prostorih
COŠ F. Roš pripravili novolet-
ni turnir pionirjev v judu, kije
zdaj največji v Jugoslaviji, saj
so na njem nastopili 203 tek-
movalci iz 17 klubov Slovenije
in Hrvaške (brez vabila so pri-
šli celo pionirji iz Samobora).
Tekmovanje je bilo izredno na-
porno, saj je trajalo sedem ur,
vodih pa smo ga trije sodniki.
Med mladimi borci je bilo pre-
cej takšnih, ki se bodo z vest-
nim delom razvili v dobre ju-
doiste. Ekipno je zmagal mari-
borski Branik, Celjani smo bili
četrti, drugi predstavnik celj-
skega območja, ekipa Kostroja
iz Slov. Konjic pa zadnja. Celj-
ski mladi borci so osvojili tri
medalje: zlato v kategoriji do
34 kg Petrak, srebrno v katego-
riji nad 60 kg Pecarski in bro-
nasto v kategoriji do 38 kg
Bevc. Prireditev so poleg naše-
ga kluba in COŠ F. Roš omogo-
čile še delovme organizacije
Aero, Ljubljanska banka SB
Celje. Kovinotehna in Merx.
In še dve novici iz našega
tabora: druga ekipa I. Reva je
nastopila na 2. turnirju repu-
bliške lige v Mariboru ter pre-
magala domači Branik 4:10 in
izgubila z Gorišnico 5:9, oba
najbolj^ša člana kluba 1. Reva iz
Celja S.Cuk in S.Anderle pa
sta uvrščena v ožji izbor kandi-
datov za nastop jugoslovan-
skih judoistov na svetovnem
prvenstvu prihodnje leto v Be-
ogradu!«
Metka Hladin, nekdaj odlič-
na umetnostna drsalka, danes
pa trenerka pri umetnostno
drsalni sekciji Tkanina Celje:
>>V ponedeljek zjutraj sva se
iz Sarajeva vrnili z našo člani-
co Špelo Pere, mladinsko dr-
žavno reprezentantko, ki je za-
stopala ekipo Slovenije na vsa-
koletnem turnirju republik in
pokrajin. Med mladinkami je
zmagala, tako pa tudi največ
doprinesla k ekipnemu uspe-
hu, saj je slovenska ekipa zma-
gala drugič zapored. Zlasti je
bila premočna z odličnim ori-
ginalnim in prostim progra-
mom. Sama sem kot mnoge
druge tekmovalke pri Tkanini
aktivno odnehala, znanje pa
ponujamo kot trenerke okoli
dvajsetim otrokom, ki bi radi
šli po naši poti.«


Naša ženska olimpijska reprezentanca je
v Solunu letos osvojila bronasto odličje.
V ekipi je bila tudi udeleženka mladinskega
svetovnega prvenstva v Dobrni 1985, kjer je
osvojila srebrno medaljo! Katera?
ALISA MARIC
SUZANA MAKSIMOVIČ
VERA BAŠAGIČ
Nagrajuje AERO Celje.
KOLEDAR DEJAVNOSTI
V MESECU JANUARJU
PROGRAM
DATUM ZAČETKA
Tečaj šivanja hlač 9. januar 1989
Tečaj za delo na PC računalnikih 16. januar 1989
Tečaj za delo z nevarnimi snovmi 18. januar 1989
Tečaj za skladiščno poslovanje 18. januar 1989
Tečaj iz varstva pri delu 18. januar 1989
Začetni tečaj strojepisja 19. januar 1989
Tečaj za energetike kurjače 19. januar 1989
Enodnevni seminar: Poslovno
komuniciranje za tajnice
in administratorke 23. januar 1989
Seminar za varnostnike-vratarje 23. januar 1989
Seminar: Sam vzdržujem svoj avto 24. januar 1989
Seminar iz varstva pred požarom 25. januar 1989
Tečaj za voditelje čolnov 26. januar 1989
Marketing v gostinstvu in turizmu 28. januar 1989
Za vsak program se lahko prijavite od 23.
decembra dalje do 3 dni pred datumom začetka.
VPISOVANJE V TEČAJE TUJIH JEZIKOV IN
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE
je od 9. do 27. JANUARJA.
ZAČETEK JEZIKOVNIH TEČAJEV: 1. februar 1989
1. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 19
NA KRATKO
tali nogomet v hali
iolovec
v hali Golovec so pripravili
, turnir  Slovenije (drugič
Celju v malem nogometu.
[astopilo je dvanajst najbolj-
ih s predhodnih tekmovanj,
i so se začela januarja in je šlo
kvalifikacije 65. ekip. Prvak
I postala ekipa Barakude iz
jubljane (za njo nastopajo no-
ometaši Olimpije), tri ekipe
celjskega območja pa so se
vrstile takole: 5. Denič T. Ve-
jnje, 7. Penal Zvezdaš Intihar
elje in 11. ekipa 8. oktober T.
elenje. Za fair play je bila na-
rajena ekipa iz Celja Penal
iVezdaš Intihar.
»trelcl za 22.
lecember
Na strelišču v Rečici pri La-
kem sta bili v enem dnevu
ar dve prireditvi v počasti-
t\ 22. decembra. Na obeh je
MK orožjem nastopilo po 51
ekmovalcev v sedemnajstih
kipah.
Pr\'o tekmovanje je organizi-
al štab občina Laško za TO,
;jer je zmagala ekipa SD D.
'oženel Rečica 1. sledijo pa SD
'. Bostič Zidani most, SD D.
'oženel II Rečica, SD Papirni-
:a Radeče in SD A. Kerše Pi-
fovarna Laško, med posamez-
liki pa so bili najboljši Robert
feržan, Zlatko Deželak. Ro-
lan Matek, Ivan Erazem in
ioris Gorišek.
Drugo tekmovanje so pripra-
Hli strelci vojaškega zdraviliš-
ia Rim. Toplice prav tako
r Rečici. Ekipno je zmagal
mdnik Laško pred Papirnico
bdeče. TIM Laško, Elkov La-
ko m Pivovarno Laško, med
psamezniki pa so bili najbolj-
|i Vinko Lavrinc, Zlatko Deže-
6k, Damjan Pader, Franc Gra-
iič in ALojz Keber.
V. LAVRINC
^ovadil Celjani in
ngrad
Začelo se je občinsko pr-
enstvo Celja v streljanju
zračno puško na strelišču In-
rada. V 1. ligi nastopa 8 ekip,
o 1. kolu vodi Celje pred Ko-
inarjem, v 2. ligi pa šest ekip,
odi pa Ingrad pred Avto Ce-
e. V 1. kolu sta bila med posa-
lezniki najboljša v 1. hgi
Iranko Malec in v 2. Zofija
ioler..........________.................
Maras, Štrljič, Leber
V nadaljevanju jesenskega
dela 1. A republiške moške
namiznoteniške lige so igralci
Ingrada doma premagali eki-
pi Gorice iz Nove Gorice ter
Pirana 9:0 oz. 8:1. Nove štiri
točke, ki so pomembne za ob-
stanek v ligi, so osvojili stan-
dardni igralci Ingrada Maras,
Štrljič in Leber. Vodja sekcije
za namizni tenis pri SD Ingrad
Jernej Pelko o zadnjih uspe-
hih: »Z novima zmagama naša
ekipa izpolnjuje načrt o ob-
stanku v ligi, kar je bila želja
pred začetnim nastopom v tej
zahtevni ligi. Vse kaže, da bo-
mo dosegli več, to je uvrstitev
v sredino lestvice.«
TV
Zmagal Božo ŠtucI
Na šahovskem turnirju
v počastitev dneva JLA v Ce-
lju je nastopilo 36 šahistov, ki
so se pomerili v enajstih ko-
lih. Zmagal je Božo Štucl, sle-
dijo pa Marjan Črepan, Franc
Pešec, Jano Bervar, Martin
Povše, Janez Pešec, Marko
Kurtovič, Stane Pertinač,
Maks Djurkovič, Milan Matko
itd.
Novoletni turnir
Merxa
Na šahovskem novoletnem
turnirju Merxa je nastopilo 40
šahistov. Zmagal je Stevo
Džordževič, sledijo Miran Zu-
pe, Jano Bervar, Bogdan Pod-
lesnik, Oskar Orel, Igor Žitnik,
Maks Džurkovič, Franc Strop-
nik, Jože Zorko, Franc Pešec
itd. To je bil letos verjetno da-
leč najmočnejši tovrstni turnir
v Celju, saj je nastopila cela
vrsta znanih slovenskih šahi-
stov. Dva izmed favoritov za
najvišja mesta Božo Štucl in
Marjan Črepan pa sta se uvrsti-
la celo samo na 13. oz. 14.
mesto.
V šmarski ligi prvo
Kozje
v občini Šmarje so pripravili
tekmovanje v občinski košar-
karski ligi, kjer je nastopilo de-
vet ekip. Zmagalo je Kozje zara-
di boljše razlike v koših pred
Šmarjem (oboji po 28 točk), sle-
dijo pa Podčetrtek 27, Poljčane
25, Ponikva 23, Bistrica 22, Lesič-
no 21, Rogaška 17 in Podčetrtek
mladinci 15.
Pop delavnica bo letos
dobila novo obliko, vendar
je vse skupaj tako zamota-
no, da bomo o tem kaj več
napisali v kakšni drugi šte-
vilki. Vinko Šimek je mi-
nuli torek v Glasbenem
centru v Celju podpisoval
svojo novo kaseto, ki je iz-
šla te dni. Njen naslov je 40
let ali »za generacijo, ki je
ne delajo več«. • Celjski
plesni orkester Žabe in
Celjski godalni orkester
bosta za novoletni koncert,
ki bo v kinodvorani Union
29. tega meseca, pripravila
zanimiv revijski program
po načelu »za vsakogar«
• Danes zvečer bodo člani
ansambla Šank ročk v%i-
skoteki Li v Titovem Vele-
nju predstavili svoje nove
posnetke, ki naj bi na kase-
ti izšli februarja prihodnje
leto • Produkcija RTV
Ljubljana je pred dnevi pri-
pravila v klubu Babilon
v Ljubljani novoletno »fe-
što« s predstavitvijo najno-
vejših CD plošč, kaset in
video kaset. • Studio Bon-
ton iz Rogatca (Zvone Te-
pež) uresničuje svojo zami-
sel in kmalu bo ugledala
luč kaseta s posnetki, ki so
jih napravili nekateri manj
znani ansambli, v tem
studiu.
Dan in noč v siužbi zabave
Med številnimi ansambli
iz našega območja se zadnje
čase vse bolj pogosto pojav-
lja tudi ansambel Dan in
noč iz Titovega Velenja.
Nekako pred petimi leti je
skupina glasbenikov uskla-
dila svoje interese, pričela
vaditi in kmalu tudi nastopa-
ti. Odločili so se za glasbo, ki
bo zadovoljila čimširši krog
ljudi. To jim ni bilo tako tež-
ko, saj so bili zvečine glasbe-
niki, ki so že igrali v raznih
zasedbah. Danes v tej skupi-
ni nastopajo: Milan Verbo-
ten - klaviature in diatonič-
na harmonika, Miran Slati-
nek - saksofon, klarinet in
vokal, Tomo Slatinek - kita-
ra, vokal, Miro Doki - bobni,
vokal in Franci Oder, bas ki-
tara in vokal.
Že pisan sestav instrumen-
tov pove, da lahko ta ansam-
bel izvaja tako narodnoza-
bavno kot zabavno glasbo,
pop uspešnice in vse tisto,
kar je potrebno za dobro ve-
selico ali zabavo.
Zato ni čudno, da pogosto
igrajo na teh prireditvah od
Celja do Slovenj Gradca in
Raven na Koroškem. Gosto-
vali pa so že tudi v sosednji
Avstriji.
Seveda je preigravanje tu-
jih skladb dobro za zabave.
za izdajo kasete ali plošče pa
so potrebne tudi lastne
skladbe. Zato bodo člani an-
sambla Dan in noč spomladi
1989 posneli nekaj skladb in
s tem še dopolnili svoj reper-
toar.
Z.M.
Od Kukavičjega Mihca do pevca
Letos je na slovenski pop
sceni zasvetila nova zvezdi-
ca v obliki in pod imenom
Zlatko Dobrič. Televizijski
gledalci se ga spominjajo
bolj kot Kukavičjega Mihca
iz otroške TV nadaljevanke
Utonilo je sonce.
Zlatko seje pričel z glasbo
bolj resno ukvarjati nekako
pred dvema letoma, ko je
s skupino Julija zmagal v od-
daji Demo top. Kasneje seje
odločil za samostojno glas-
beno pot, ki jo je letos kronal
tudi s kaseto.
Pri snemanju tega materi-
ala mu je pomagala zares iz-
kušena ekipa glasbenikov
kot so Goran Šarac, Dare Pe-
trič, Oliver Antauer in še bi
lahko naštevali. Zato so pos-
netki kakovostni in za mla-
dega glasbenika lepa popot-
nica za bodoče.
Zlatko Dobrič je letos,
s skladbo Ne odhajaj, nasto-
pil tudi na zaključni priredi-
tvi Pop delavnice, kar pome-
ni, da je bil tudi zmagovalec
ene izmed etap te prireditve.
Večino skladb za prvo ka-
seto je Zlatko napisal, sam,
tri so izdelek Gorana Šarca,
nekaj besedil pa je prispeva-
la Lena Žar.
Candy je zdaj duo
Pred časom smo že pisali o tem, da so se člani ansambla
Candy razšli in da igrajo v raznih ansamblih naše regije.
Vendar vodja tega ansambla Janko Černe ni mogel pozabiti
imena in skupaj z izkušenim glasbenikom Matejem Lenasi-
jem igrata zdaj v duetu.
Pričela sta v hotelu Evropa, kjer že nekaj dni zabavata
goste z glasbo »za vsakogar«. Kot izkušenima glasbenikoma
jima ni bilo težko, seveda ob obilni pomoči raznih elektron-
skih pripomočkov, izbrati program, ki zadovolji vsakega
gosta. Igrata vse, od modernih uspešnic do vedno zelenih
melodij pa tudi kakšno narodnozabavno skladbo zaigrata.
ŠPORTNI KOLEDAR
Košarka:
1. B zvezna liga moški 12.
tolo: sobota. 24. decembra
f Subotici Spartak - Merx
kelje.
1. B zvezna liga ženske 10.
iolo: sobota, 24. decembra
^ORS Rogaška - Gradine ob
18. uri.
Republiška liga ženske 12.
colo: sobota. 24. decembra
)deja - Comet, Cimos
r Metka.
Hokej na ledu:
Medrepubliška liga 8. kolo:
Sobota, 24. decembra ob 18. uri
irsališče v Mestnem parku
Ljinkarna - Kompas Olimpija
Rokomet:
! 2. zvezna liga moški 13. kolo
kadnje jesensko): petek, 23.
|iecembra hala Golovec ob 19.
tiri Aero Celje - Dinamo Pan-
evo.
2. zvezna liga ženske 13. ko-
o: Rdeča dvorana v T. Velenju
Velenje ~ Mincl (1).
Nedelja, 25. decembra v Aj-
Bov.ščini finale republiškega
»rvenstva za mladinec, sodelu-
ejo ekipe Kolinske Slovan, Aj-
dovščine, Inlesa in Aero Celje.
Odbojka:
Republiška liga moški 11.
iolo: sobota, 24. decembra
iranit (3) - Celje (11). Fužinar
2) - Šempeter (6), Topolšica (8)
'Mislinja (4).
Namizni tenis:
1. A republiška liga moški
'adnji koli jesenskega dela:
' soboto. 24. decembra. Ingrad
gostuje v Sevnici in Novem
mestu.
Streljanje:
Petek, 23. decembra - Hele-
na Lavrinc iz Rečice pri La-
škem ter strelci iz T. Velenja
potujejo v Zenico, kjer bo 2.
zvezno kontrolno tekmovanje
najboljših jugoslovanskih
strelcev s standard zračnim
orožjem.
Sobota, 24. decembra od 8.
ure dalje na strelišču v Rečici
pri Laškem meddružinsko tek-
movanje s serijsko zračno pu-
ško, rezultati štejejo tudi za ob-
činsko ligo. Po tekmovanju
bodo podelili medalje najbolj-
šim strelcem laške občine v le-
tošnjem letu na najrazličnejših
tekmovanjih.
1. republiška liga - vzhod 7.
kolo: petek. 23. decembra
strelci Uniorja gostujejo v Lju-
tomeru, kjer so favoriti domači
strelci, Celjani bodo v Hrastni-
ku nastopili proti Rudniku, ki
je letošnji državni prvak in ve-
lik favorit, zanimiv derbi pa bo
na strelišču v Štorah med Ko-
vinarjem in Žalcem. Oboji nuj-
no potrebujejo točki za obsta-
nek v ligi, zmagovalca je težko
napovedati, verjetno pa bo
s tesno zmago slavil Kovinar.
Kegljanje:
Sobota, 24. decembra od 12.
ure dalje na kegljišču Hmeza-
da v Žalcu turnir ob dnevu
JLA. nastopajo ekipe Hmezad.
EMO Celje, Tekstilna Prebold
in reprezentanca občinske
kegljaške zveze Celje.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
20. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 198(
Pravijo...
Pravijo, da Celjani ne znamo kuriti - torej lahko
pogorimo.
Pravijo tudi, da ne znamo dihati - torej lahko
izdihnemo.
Pa še pravijo, da precej trpimo - torej smo potr-
pežljivi.
Toda če tudi pravijo, da mnogi že precej trkajo na
zavest, da bi se vse to spremenilo - menda še ne
pomeni, da smo trčeni!
Razlika
Ob marsikaterem nastopu pev-
skega zbora je dvorana Narodnega
doma na pol prazna. Pa ne le ta
- tudi mnoge druge podobne dvo-
rane.
Je mar to vzrok, da se zbori vse
bolj selijo v cerkve; tam je vedno
vse polno.
Tudi Emo bi potreboval
v teli dneh enega dobrega
dedka Mraza. Takega, ki bi
mu prinesel poln koš de-
narja.
Ali pa takega, ki bi poku-
pil njihovo zalogo posode.
Mimo
v Celju so dobri strelci, zdaj smo
dobili še lokostrelski klub.
Čudno pa je, da je strelov v^folno
pri nas zelo malo.
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
OB PRIHAJAJOČEM KONCU LETA ZAL NE MOREMO
REČLDAJE tudi vsega hudega ENKRAT konec.
Ena zakajena
Cigarete so se podražile za sto od-
stotkov. Kadilci so postali državno
največje bogastvo.
Bolj ko se nam iz ust kadi, bolj se
proračun redi.
Po naroČilu
z dedki MrazI v Celju ni proble-
mov. Lahko si ga naročite, pa pride.
Ampak za darila morate pa poskr-
beti sami.
V velenjski banki vse bolj
uvajajo magnetne kartice.
Ne vemo, če to zato, ker bi
bil to še edini način, da pri-
tegnejo občane.
Ni težko
Bliža se najbolj nora noč.
Pri nas kaj takega ni težko.
Metla
Letošnje pomembno priznanje
- metlo so podelili celjski občinski
straži.
Mogoče bo z njo lažje pometla kr-
šilce.
Pa še koga!
Saj bi še kako DO pod družbeno varstvo dali,
ko bi le prave ljudi za tako funkcijo poznali.
Proti vrhu
Pravijo, da se Celje
spet približuje vrhu.
Vrhu tistih, kjer plače
najbolj padajo!
Vzdih tedna
Kaže da tudi naši si
lomisti zadnji čas ravn
jo vse bolj po naše; veli
ko vijugajo in -zgrešijc
Naslov, ki pove vse: nezadovoljni so tisti, ki so dela
polno pokojninsko dobo, pa morajo zdaj dobivati doda
tek, da lahko prežive - zadovoljni pa seveda tisti, ki jir
vsak odstotek zvečuje že tako previsoke pokojnine.
Vj^MJA skrinjab-tvrzova

DOLINA ČRNE REKE
Prevedla Neža Maurer
Vrsta razsvetljenih oken je uokvirjala njuno ljubezen
kot ogrlica. Iskre piskajoče lokomotive so kakor ognje-
met umirale v zraku. Ana je skočila in odrinila Vida.
Razblinila se bo! Majcene zvezdice v zraku - to je ona:
žari, drobi jo slast, ki je zavladala njenemu telesu in
pameti. Še malo, le malo še in spremenila se bo v zemljo
in v poleglo vresje. Še bi želela obstajati in se znova
spremeniti v bliskanje ognjemeta. Vidu ni mogla odgo-
voriti, kaj se je bilo zgodilo, pa če bi jo bil stokrat
vprašal. Kako naj mu reče, da bi želela umreti, tu, na
njegovih rokah; zdaj. Ta trenutek, ko še vsa diši po
njem, ko ji še trepeče sladki krč v krvi? Kako naj mu to
pove, če so nenadoma v njeno zavest pridrle grožnje,
s katerimi sojo strašili, odkar pomni: to je sramota, pa
smrtni greh je, da se nikoli ne bo poročila, da bo postala
kurba... In vse v njej se je zmešalo; še sama ni več
vedela, ali se bolj sramuje ali veseli. Vida ni smela
pogledati v oči, čeprav bi mu bila najraje zlezla v kri, da
bi bila oba eno za zmeraj.
Potem se ji je dogajalo, da je bežala na polje, da bi
lahko mislila na Vida. Njena bedra pa so zahtevala
božanje. Pri vsakem koraku so se drgnila druga ob
drugo in pošiljala klic vsemu telesu.
Takrat je morala leči, da bi jih razklenila in umirila
vrelo kri. Ko je bežala, ni ničesar videla razen dveh
velikih, kosmatih rok, ki se dvigujeta k njej, da bi ji
božali bedra, predno umre vsa divja in srečna.
Leži in premišljuje. Vid je zdaj tu, prav blizu nje. Čez
kakšno uro ga bo lahko spet videla. Če tovariš Tihi ne
zna nemško, jo bodo znova poklicali, da bi prevajala.
Nocoj je med prevajanjem opazila, da ima Nemec lepo
oblikovane, kosmate roke. Ah znajo božati? Morda seje
uresničilo prerokovanje in bo postala kurba? Ne, kdor
prosi kruha, ni tat. Še enkrat bi se rada pogovorila
z Vidom. Tako mlada in vsa zbegana je bila, ko sta se
spoznala; komaj začela se je učiti o vsem. Ali se Vid
sploh želi pogovarjati z njo, z nekdanjo Ano iz predvoj-
nih časov? Nekoč bo morala tudi s tem obračunavati.
Prepričana je, da bo vojne kmalu konec. Takrat noče
biti beračica. Vedeti hoče, čigave kosmate roke ji bodo
pripadale.
Ko je prišel tovariš Tihi, je bila v štabu. Srečanje z njo
gaje zelo presenetilo. Do tistega trenutka ni vedela, da
je tovariš Tihi njen polbrat Ivan. Kako sta se mogla
srečati tako iznenada!? Zardela je. Pred očmi ji je znova
vstala tista noč, ko se je bila obnašala kakor prava
neumnica. Takrat ni znala premagati svojega razočara-
nja, sesti in se pogovoriti, temveč mu je zabrusila, daje
lažnik in spletkar. Kakor da bi on odločal, kdaj in kje se
bo rodil!
Tihi je začutil njeno nelagodnost; vedel je, da jo mora
sam premostiti. Ko je spoznal Ano pred mnogimi leti in
povpraševal, kdo je in od kod, je tudi sam prebolel
podobno muko kakor Ana v tisti noči.
Približal se ji je, ji stisnil roko, z drugo pa jo je objel
okrog ramena.
»Najprej moram pozdraviti moje dekle iz revirja.
Dolgo, zelo dolgo se nisva videla. Zmeraj sem jo imel
rad kot sestro, več kot sestro. Zelo vesel sem, da sva se
tu srečala.«
Ana je bila obrnila hrbet komandantu Vidu, gledala in
videla je samo Ivana, zdajšnjega tovariša Tihega.
Zakaj seje usoda tako ponorčevala z njo? Zakaj je on
njen polbrat? Naj bo. Imam vsaj častnega brata.
Ponosna je bila, da jo je Ivan, to pomeni tovariš Tihi iz
Okrožnega komiteja, tako domače pozdravil. Ni opazila,
da seje komandant Vid umaknil prav na konec sobe.
Priznati si je moral, da ga je domačnost tovariša
Tihega do Ane prizadela bolj, kakor je pričakoval. Ne, ni
bil ravnodušen. Ana je bila postavno dekle in marsikdo
jo je poželjivo pogledal. Še sreča, daje bila precej nedo-
stopna in včasih enako groba kot nezaupljiva. Zdaj seje
prikazal tovariš Tihi. Vedel je, da mu dekleta na skrivaj
pravijo tovariš Lepi. Odrasla sta na isti zemlji, trpela
enake muke, zato ni nič čudnega, če se imata rada. To je
tovariš Tihi jasno povedal. Vid pa se mora umakniti. Se
dobro, da se ni z Ano pogovarjal nič takega, kar bi ji
lahko odkrilo njegove skrite želje. Ko jo je gledal utru-
jeno, izmučeno in lačno, si je tolikokrat želel, da bi ji
daroval vsaj delček topline, shranjene v vijoličastem
vresju. Dobro se spominja vsakega trenutka in sliši pisk
vlaka, ki bije v njuni vznemirjeni krvi. In vendar je ves
čas čakal. Na kaj je čakal? Da se vojna konča? Da ne bi
več živel kot preganjana zver po tujih senikih in v gozd-
nem brlogu, da ne bi bil več komandant, ki s svojim
zgledom spodbuja junaštvo partizanskih borcev?
Morda je čakal, da bi bil znova samo Vid. ki ljubi
dekle in sanjari ob sončnem zahodu o otrocih, ki jim bo
postal oče. Naenkrat mu je bilo zelo žal, ker ne bo več
nabiral vresja z Ano. Hkrati pa je bil zadovoljen, da ji ni
zaupal svojih tihih sanj in da je zanjo ostal le tovaiin
komandant.
* * *
Ana je čutila veliko več poleta, odkar je z Ivanom, ne
s tovarišem Tihim vzdolž in povprek razpravljala o sta
rem in novem v revirju. Ko razmišlja, ne ve, ah je veseli
zato, ker ji je tovariš Tihi zaupal toUko vsega - zdaj ji
v pravi luči prvič videla in povezala veliko dogodkov i
otroštva, ki jim vse doslej ni vedela vzroka, zato s(
v njenem spominu grozili kot osamljene skale - ali zato
ker je z nje odvzel moro, ki jo je preganjala vse od tisti
noči. Ni niti pričakoval, niti zahteval opravičila. Čemu
Da bi znova odprl rano aH ponižal storilca? Ni želel m
enega ne drugega. Njegova navada je bila reči: Voda na,
odnese, kar je umazano, nam naj otane čista obala. Osta
je dosleden samemu sebi.
Ana gaje želela poljubiti, ko sta se poslavljala. Zdeh
se ji je, kakor da bi tako poljubila vso prašno, med hrib
stisnjeno rudarsko dolino, katero je iskreno ljubil
z vsem svojim bitjem. Ni ga poljubila. Videla je. kako gi
spoštljivo pozdravljajo stari bojevniki, komandant ii
komisar. Nenehno so govorili: tovariš Tihi, pa tovari.
Tihi, in tovariš Tihi... končno je tudi sama rekla: Tova
riš Tihi, srečno!
Nasmehnil se je in razumela sta drug drugega. Nič vet
ne bo omajalo njunega prijateljstva.
Zdaj se bo z njim lahko pogovarjala o vsem, ga vpra
šala za nasvet, če bo treba. Zakaj bi si sama belila glave
če ima polbrata; polbrat pa je kot brat, če ga imaš taki
rad, kot ga je imela rada ona. Premostila sta prepad, k
ga je sama skopala. On ga je premostil. Zdaj razume
zakaj ji je pravil o tistem štrajku. Zato da bi ji povedai
daje voda odnesla vse, kar je bilo umazanega. Onadv
pa bosta sadila drevesa na čisti obali.
»Ah veš zakaj je propadel naš štrajk?« jo je vpraša.
Odkimala je.
»Moram priznati, da je bil slabo pripravljen, vendar t
ni bil pravi vzrok. Vse drugače bi bilo, če ne bi bij
prodani.«
»Prodani? Kako lahko nekdo proda rudarje? V nai
dolini so že v srednjem veku živeli kosezi, kijih nihče r
mogel prodati.«
»In vendar so nas prodali. Zdaj je račun poravnar
Rudarji so dolg izterjali.«
»Ne razumem.«
»Poznal sem tistega človeka in najbrž si ga poznal
tudi ti. Ko je prišel v dohno,je začel kot kopač premogi
Bil je bister, še bolj prizadeven. Bil je človek-vidn
Pravočasno je spoznal, da si lahko s kopanjem premog
pridobi le sušico, obogatih pa se bodo drugi. Posrečil
se mu je, da se je rešil jame in se dokopal do lažjegi
pisarniškega dela. Lastniki, ki so pobirali smetano, s
potrebovali človeka, kije poznal rudarje v dušo. Poste
poma jih je začel obveščati o razpoloženju rudarje\
o njihovih dogovorih in namenih. V zameno je dobivi
denar.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 198»
Dragi
prijatelji!
Eni še vedno razmišljate,
kako lepo je bilo, ko so vas
sprejeli med pionirje, drugi
pa že imate pripravljen cel
koš želja za dedka Mraza. Če
bo le njegov koš dovolj velik
za vse? Gotovo boste v pri-
hodnjih dneh tudi o tem kaj
več napisali, opisali, kako
vas je dedek Mraz obiskal
v šoli ali narisali, kako lepo
je bilo ob njegovem obisku
v vrtcu. Ker pa zima ni le čas
veselja na snegu, pač pa tudi
čas grip in prehladov, le pa-
zite, da vam kaj takega ne
pokvari novoletno veselje.
Vaša Tanja
Pripoved
Pes prinese prelepo pero. Pa
pade pero po poti. Proti psu pri-
haja Peter. Pes prestrašen po-
begne. Peter pisano pogleda, po-
tem pobere pero. Pero ponese
prijateljici Piki. Pika pravkar pi-
še pismo Poloni. Peter podari pe-
ro Piki pa pravi: »Poglej, pavje
pero!« Pika prijazno pogleda Pe-
tra, potem predlaga: Pojdiva po-
gledat Pink Panterja. »Prav, pa
pojdiva.« privoli Peter.
SIMONA GOLČMAN, 6.r.
OŠ Bratov Letenje
Šmartno ob Paki
Izlet na Gorjance
Letos sem po čudnem naključ-
ju vzljubila planine. Junija sem
iz radovednosti odšla na izlet
s planinci. Bilo mi je všeč, zato
meje mama včlanila v Planinsko
društvo Celje. Prvi resnejši pla-
ninski podvig je bil zame osem-
urni pohod na Rodico in Črno
prst. Čeprav je bilo utrudljivo,
sem uživala v naravi. Z mamo
sva sklenili, da bova postali »res-
ni« planinki.
Kljub mrazu sva se novembra
udeležili planinskega izleta na
Gorjance. Vremenska napoved
za nedeljo je bila zelo slaba, zato
sva se zimsko oblekli. Iz Celja se
je vesela planinska druščina od-
peljala na Dolenjsko. Hitro smo
prispeli do Šentjerneja, od koder
se je začel naš pohod.
Gorjanci se razlikujejo od do-
lensjkih hribov in gora, saj so po-
ožnejši,   manj   kamniti,   pred-
sem pa bolj poraščeni z gozdo-
i. Ko smo se začeli vzpenjati
roti Gospodični, je bilo jutro še
irobno in megleno. To pa nam
■A vzelo veselja, saj smo planinci
iptimisti in verjeli smo, da nas
oo kmalu pozdravilo sonce. Pri
planinskem domu na Gospodič-
ni smo počivali ravno toliko, da
smo spili čaj. Pot nas je vodila
dalje od Trdinovega vrha, ki je
tudi najvišji v Gorjancih. Raz-
gled je bil enkraten, ko nas je
obsijalo jesensko sonce. Pol poti
je bilo že za nami. Po dobri uri
hoje smo prispeli do planinskega
doma na Miklavžu, kjer smo si
privoščili malo daljši počitek. Ko
smo se okrepčali, smo si hoteli
ogledati cerkev, vendarje bila za-
prta. Pri spuščanju v dolino smo
morali skozi pravi gorjanski pra-
gozd, kjer smo pokazali svoje te-
lovadne sposobnosti, saj smo
plezali preko ogromnih podrtih
bukovih debel. Spust je bil zelo
strm, zato je marsikdo pristal na
zadnji plati, tudi jaz.
Vodič nam je povedal zgodbo
o Krvavem kamnu, kjer sta
v spopadu umrla brata. Poseb-
nost narave je tudi munitni stu-
denec, ki vsakih nekaj minut
presahne, potem pa spet privre
na dan. Že malce utrujeni smo
prispeh do avtobusa, ki nas je
odpeljal do najvišje ležeče vasi
v Gorjancih-Javorjevo, nato pa
smo se ustavili še pri spomeniku
NOB in v samostanu Pleterje.
Upam, da bo zima kmalu mini-
la, saj komaj čakam pomladi in
z njo novih planinskih podvigov.
NATAŠA MOHORIČ, 8.r.
oŠ Štorski železarji
Štore
Trobentica
v petek smo šli v Topole. Po-
gledali smo, kaj se dogaja v goz-
du. Ko smo se pogovorili, smo se
šli igrat. Tonči je tekel po travni-
ku in našel trobentico. Doma
sem vprašala, če so starši že kdaj
videli trobentico pred zimo. Ma-
ma je rekla, da je videla, kako je
cvetela jagoda. Čez nekaj dni je
padel sneg in pokril trobentico in
jagodo.
ANDREJA KUKOVIČ, 2.r.
COŠ Stranice
Naša razredna
skupnost
Smo učenci 2. b razreda OŠ
Edvard Kardelj Slovenske Ko-
njice. V razredu je 11 deklic in 16
dečkov. Razredničarka je tovari-
šica Stanislava Kokot, ki se zelo
trudi z nami. Že v prvih urah po-
uka v letošnjem šolskem letu
smo izvolili predsednika, tajnika,
blagajnika in delegate raznih
društev. V naši razredni skupno-
sti se trudimo, da bi svoje delo
opravljali čim bolj vestno ter da
bi bili dobri učenci.
MOJCA BRGLEZ, 2. r.
oš Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Samotna pokrajina
Nekje je, ne veš, kje, a veš, da
obstaja. Mlin, ki samuje. Velik je,
močan in trden. Kot gospodar na
prostranem posestvu. Miruje.
Ves romantičen je v snežno be-
lem pokrivalu. Tam, kjer je zale-
denelo staro mlinsko kolo, ki se
šopiri svetu, je najvažnejši del
mlina. Največji je in najbolj go-
spodovalen. Nato sta še dva
manjša, dozidana. Deske, ki drži-
jo celoto, ne morejo skriti svoje
starosti. Izda jih bar\'a in trhlost.
Tam stoji drog in kot, ki vodi do
hiše. Čez je vržena vrv'. Ostanek
življenja, ki ga ni. Zakaj? Zato
ker je zima, ker pritiska mraz. Za
mlinom so njegovi stražarji. Zdaj
so brez okrasja, tu in tam kakšna
snežna krpica. A če se ozreš na
levo, zagledaš zgrbljeno starko,
takšno kot so vse njene prijatelji-
ce. Svoje roke obrača k nebu in
ga prosi za pomoč. A jekleno mo-
dro nebo je ne usliši. Trmasto
vztraja, čeprav kričijo vsa dreve-
sa. Gospodar je nebo in on je
krut. Pri mlinu je majhen, skoraj
zeledenel tolmunček. Skozi kam-
nito škarpo si utira pot majhen
slap. Drobne solze so tihe,
a opazne. Daljni hribi pa se stika-
jo z nebom, mrzlim, temačnim,
neprijaznim. Danes ima jeklen
pogled, ne usmili se pokrajine,
ne mlina, reke, nebogljene starke
in drugih.
NATALIJA PILKO. 7.r.
oš Vera Šlander
Polzela
Veverica
V gozdu, na največji bukvi, je
nekaj zašumelo. Nekaj vitkega,
rjavega je skočilo na hrast. Bila je
veverica. Sladkala se je z žirom
in lešniki. Nenadoma je postala
nemirna. Skakala je z veje na ve-
jo in čisto pozabila na sladek žir.
Po deblu se je urno pognalo za
njo nekaj temnega, hitrega. Ve-
verica se ni niti obrnila in že je
bila na drugem drevesu.
Oh, kako bi bilo, če ne bi bilo
veverice? Kdo bi nam pojedel
lešnike in nas v gozdu zabaval?
In kdo bi nagajal kuni? Če ne bi
bilo veverice, se ljudje v gozdu
ne bi prestrašili in ne bi začudeni
obstali in se zazrli vanjo.
LAURA KRAJNC, 5.r.
oš Primož Trubar
Laško
Kaj misliš
o prepisovanju
nalog?
To je zelo grda razvada.
(MAJA)
Je v redu zadeva, če te ne dobi-
jo. (TANJA)
To je nekaj najboljšega.
(DEJAN)
Pri prepisovanju se nekaj na-
učiš. (JASMINA)
Ja, super, ali ne! (TOMAŽ)
Prepisovanje je zanimiva stvar,
ki ti največkrat škodi. (MATEJA)
To je zelo lahka zadeva. (BAR-
BARA)
Prepisovanje je podpiranje le-
nobe. (LIDIJA)
Iz glasila AHA,
oš Vojnik
MoJ pogled
v prihodnost
Varovati moramo Slovenijo,
ker je to naša domovina. Ne sme-
mo je zapustiti.
KATJA, 2.r.
V svetu naj zavlada mir. Name-
sto orožja naj velesile začno izde-
lovati hrano. Vsak človek naj ima
pravice, saj ima le eno življenje.
PETRA, 8.r.
Jugoslavija naj bo takšna, kot
pred leti. Želim, da bi vrnili vse
dolgove.
OLGA, T.r.
Hočem, da bi bilo toplo in da bi
rasle rože.
MATEJA, l.r.
Naša prihodnost naj bo mirna,
brez vojne, nasilja, lakote in
ogroženosti. Za to naj prispeva
vsak svoj delež v svetu. Naj se
konča tekma velesil v oborože-
vanju.
DAVID, 6.r.
UČENCI oš Tončka Čeč
Lesično
Razmišljam
o prihodnosti
Imel bom kmetijo z nekaj voli,
kravami in ostalimi domačimi ži-
valmi. Moja hiša bo vedno ureje-
na in sprejela bo vsakogar, tudi
tistega, ki mu bo potrebna po-
moč. Želim, da bi imel dobro že-
no, ki bi jo veselilo delo z živalmi
in poljedelstvo. Včasih se v mi-
slih vidim, kako prihajam skozi
hišna vrata in opojen vonj po do-
mačem kruhu mi vzbudi strašen
tek. Žena bo vsak teden spekla
nekaj hlebov in ne bom jedel so-
cialnega kruha. Svojo kmetijo
bom moderniziral, kar se bo naj-
bolj dalo. Če bo dobra letina,
bom prodal del pridelka zadrugi,
ona pa mi bo v zameno dala seme
za naslednjo setev. Imel bom vi-
nograd in sadovnjak. Hčerkino
ali sinovo lice bo rdeče kot jabol-
ko. Upam, da z zdravjem ne bom
imel težav.
MATEJ KOŠTRIC, 8. r.
oš Fran Kranjc
Celje
Sošolkin rojstni dan
Sošolka Tanja je praznovala
svoj 12. rojstni dan. Na praznova-
nje smo prišle vse sošolke. Bile
smo zelo dobre volje. Najprej
smo se najedle sladkarij, nato so
prišli na vrsto sendviči, torto pa
smo pustile za konec praznova-
nja. Odločile smo se, da se bomo
igrale skrivalnice. Seveda je ho-
tel sodelovati tudi Tanjin brat
Mitja. Naredil pa je pravo zmedo.
Tina in jaz sva se skupaj skrili za
zaveso, stali pa sva na Tanjini mi-
zi. Ko je stopil Mitja v zatemnje-
no sobo, je stopil na mizo in po-
tegnil Tino za roko, Tina pa mene
in miza seje zrušila. Za nameček
sem si strgala še bluzo. Ko je sto-
pil v sobo Tanjin oči, smo se sme-
jale, čeprav je on gledal zelo res-
no. Počasi smo odhajale iz sobe
in pri mizi nama s Tino torta
sploh ni teknila. Rojstni dan je
bil tako končan in še vedno se ga
spominjam.
NINA UDRIH, T.r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter
Zimsko veselje in snežake nam je poslal METOD MRAMOR, iz 4. razreda OŠ 3.
bataljona VDV Vitanje.
Atklna zanka
živali, ki pod zemljo rije,
le eno črko spremeniš
in že jadranski otok
naš (iobiš.
Rešitve pošljite na Novi tednik. Trg V. kongresa 3a
do torka 27. decembra 1988.
Rešitev prejšnje zanke:
Disneyev Miki se je prvič predstavil občinstvu 18.
novembra leta 1928. Torej je letos star 60 let. Nagrado
Aera tokrat prejme Katja Podkubovšek, Žiče 94, 63215
Loče.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE LAŠKO
Ulica Borisa Kraigherja 2
Komisija za oddajanje stavbnih zemljišč objavlja na
podlagi sklepov 8. in 9. seje komisije z dne 28. 10.
1988 m dne 15. 12. 1988
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih zemljišč
v ureditvenem območju
1. Ureditvenega načrta Log pri Vrhovem
Stavbna zemljišča so delno komunalno opremljena
in so pod št. 4, 7, 9, 10 namenjena za gradnjo
stanovanjskih objektov, pod št. 2 pa poleg stano-
vanjskega objekta še za gradnjo pritličnega prosto-
stoječega objekta za nehrupno obrtno dejavnost,
parcela št. 2
pare. št. 614/4, 614/11 ko. Vrhovo v izmeri 1248 ml
Skupna cena gradbene parcele je 16.608.384 din
parcela št. 4
pare. št. 614/14 k. o. Vrhovo v izmeri 707 m^. Skupna
cena gradbene parcele je 9.408.756 dm
parcela št. 7
pare. št. 614/15, 614/8 k. o. Vrhovo v izmeri 1069 ml
Skupna cena gradbene parcele je 14.226.252 din
parcela št. 9
pare. št. 614 2 k. o. Vrhovo v izmeri 740 ml Skupna
cena gradbene parcele je 9.847.920 din
parcela št. 10
pare. št. 614 18 v k. o. Vrhovo v izmeri 589 ml Skup-
na cena gradbene parcele je 7.838.412 dm
2. Zazidalnega načrta »STADION« Radeče
Stavbna zemljišča so komunalno opremljena in so
namenjena za gradnjo individualnih stanovanjskih
objektov,
parcela št. 25
pare. št. 235'42 ko. Radeče v izmeri 780 m^ in po
ceni 35.629.093 din
parcela št. 26
pare. št. 235/43 k. o. Radeče v izmeri 606 m^ in po
ceni 27.681.064 din
parcela št. 27
pare. št. 235/44 ko. Radeče v izmeri 533 m^ in po
ceni 24.346.547 din
parcela št. 28
pare. št. 235/45 k. o. Radeče v izmeri 594 m^ in po
ceni 27.132.925 din
parcela št. 29
pare. št. 235/46 k. o. Radeče v izmeri 576 m^ in po
ceni 26.310.715 din
parcela št. 30
pare. št. 235/47 k. o. Radeče v izmeri 591 m^ po ceni
26.995.890 din
parcela št. 31
pare. št. 235/48 k. o. Radeče v izmeri 615 m^ po ceni
28.092.169 din
parcela št. 32
pare. št. 235/49 k. o. Radeče v izmeri 701 m^ po ceni
32.020.505 din
Skupna cena je kot izhodiščna cena določena na
dan 30. 10. 1988.
Ponudniki morajo svoje pisne ponudbe (obrazec za
sestavo ponudbe lahko dobite pri Skladu stavbnih
zemljišč občine Laško, soba 55 ali na Krajevnem
uradu Radeče) z dokazilom o plačani 5% varščini
poslati v zaprti kuverti z navedbo »za javni razpis za
oddajo stavbnega zemljišča« osebno ali priporoče-
no na naslov Sklad stavbnih zemljišč občine Laško,
Ul. Borisa.Kraigherja 2, v 15. dneh po objavi razpisa
v Novem tedniku.
Varščino, ki znaša 5% od skupne cene zemljišč na-
kažite na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine
Laško, št. 50710-654-128.
Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ce-
no pridobljenega zemljišča, neuspelemu ponudniku
pa vrnili. V primeru, da uspeli ponudnik ne sklene
pogodbe, se mu varščina vrne zmanjšana za 10%.
Uspeli ponudnik mora skleniti s Skladom stavbnih
zemljišč pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v ro-
ku 10 dni po sprejemu obvestila o dodelitvi parcele,
rok plačila je 15 dni po podpisu pogodbe.
Če se bo za posamezno zemljišče prijavilo več po-
nudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija
za oddajo stavbnih zemljišč zemljišča oddala na
podlagi vrstnega reda po osnovah in merilih, določe-
nih v Odloku o oddaji stavbnih zemljišč v občini
Laško (Uradni list SRS, št. 18/87) in dopolnitvah tega
odloka (Ur. I. SRS, št. 1/88).
O izidu razpisa bomo vse ponudnike obvestili v 15.
dneh po končanem razpisu.
Morebitne druge podatke, ki so potrebni za sestavo
ponudbe, dobijo interesenti pri Skladu stavbnih
zemljišč občine Laško (tel. 730-045, int. 21 ali 25).
KOMISIJA ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
24. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1988
Na obzorju brezoriiiska^cona
Nove naložbe ceUskega SCT Javna skladišča
Celjski Skladiščno trans-
portni center Javna skladiš-
ča je center, ki je uvrščen
v omrežje blagovno tran-
sportnih terminalov, ki so
zadolženi za organiziranje
integralnega transporta na
ravni Jugoslavije.
Kljub težavam dosega
STC razmeroma ugodne po-
slovne rezultate. Pretok bla-
ga skozi center so uspeli po-
večati. V času visoke inflaci-
je pa je skoraj nemogoče sle-
diti povišanju stroškov, tako
daje bil STC prisiljen izkori-
stiti vse notranje rezerve. Le-
tos so zgradili dodatnih 300
kvadratnih metrov poslov-
nih prostorov, ki jih bodo
uporabili za pridobitev mož-
nih novih naročnikov, kon-
signatorjev in  špediterjev,.
Za nove pisarniške prostore
pa za zdaj ne morejo pridobi-
ti dovolj telefonskih prik-
ljučkov. Sele z ustrezno tele-
fonijo bi lahko tam strankam
zagotovili tekoče delo. V so-
dobnih razmerah je telefoni-
ja seveda pogoj, da stranke
sploh želijo na neko lokacijo.
Celjski STC - Skladiščno
transportni center Javna
skladišča obsega 12 hekta-
rov površin, ima lastne želez-
niške tire, pokrite in odkrite
razlagalne rampe. Zelo do-
bro so opremljeni tudi z vsa-
kovrstnimi viličarji in s po-
sebnimi oprijemali. Za pre-
tok dokumentacije uporab-
ljajo v STC - Skladiščno
transportnem centru zračno
pošto. Letos so priključili
2 lastna računalnika, tako da
poslovanje že prilagajajo ra-
čunalniški obdelavi, tudi
v tehnološko skladiščnem
delu.
V STC - Skladiščno trans-
portnem centru računajo, da
bodo, v zvezi s celjskim kon-
zorcijem za brezcarinsko co-
no, v prvem četrtletju pri-
hodnjega leta že dobili od-
ločbo za brezcarinsko cono.
Glede na to, da so posamezni
zakonski osnutki med seboj
v pravnem nasprotju pa še ni
jasno kakšni bodo pogoji po-
slovanja nasploh.
Delavci STC Javna skladišča Celje želijo vsem delovnim ljudem in občanom
veliko sreče v letu 1989, s svojimi uslugami pa poslovnim partnerjem še
naprej zagotavljajo dobro sodelovanje.
|2. DECEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Čas, okolje in industrija terjajo nove pristope
ne zgolj zbiranje, temveč predelava sekuntJarnIh surovin
Delovna organizacija Dinos je
^ pred dvema letoma prešla
J zbiranja tudi na predelavo od-
padnih surovin, tako da zdaj niso
yeč trgovska, temveč proizvodna
firma.
Sicer pa je Dinos razdeljen v dva
tozda in delovno skupnost, v Celju
pa je eden izmed njihovih predelo-
valnih centrov v Gajih v Trnov-
Uah. Zbirajo papir, gumo, steklo
in vse vrste barvnih kovin. Pri-
pravljajo se, da bodo obseg proiz-
vodnje razširili, večino zbranega
pa že zdaj ustrezno razvrščajo, raz-
režejo, paketirajo in tako odpadne
surovine dobijo novo vrednost, saj
jih lahko industrija ponovno upo-
rabi. Vključeni so tudi v širši si-
stem zbiranja stekla, pri čemer ne
gre zgolj za surovino, temveč tudi
za lepše okolje. Nekoliko težav je
le z ljudmi, ki se takšnega, selekci-
oniranega zbiranja še niso privadi-
li in v namenske zbiralnike meče-
jo tudi druge odpadke.
Dinos se v Trnovljah ukvarja
;udi z drobnim odkupom. Vrata
majo odprta vsak delavnik med
). in 14. uro, poleg tega pa lahko
jbčani pri njih kupujejo tudi de-
dasirano blago - občani pri njih
največkrat najdejo različne ko-
(finske profile, cevi, pločevino in
papir.
V celjskem predelovalnem cen-
tru Dinosovega tozda Priprava od-
padnih surovin je poleg predelo-
valnih zmogljivosti tudi terminal
za Železarno Štore. Sekundarne
surovine zbirajo na celotnem ob-
močju celjske regije, v Trnovljah
in velenjskem skladišču pa je za-
poslenih vsega 55 delavcev. Letno
zberejo in predelajo okoli 70 tisoč
ton surovin. Že tretje leto presega-
jo letni načrt za 13 do 15 odstot-
kov, pod načrti je le obseg prede-
lave na terminalu, ker Železarna
obstoječih zmogljivosti še ne izko-
rišča povsem.
Kljub gospodarskim težavam
v družbi in povečanim stroškom
v celjskem delu Dinosa poslujejo
dobro. Še bolje bo, pravijo, saj naj
bi prihodnje leto tudi terminal od-
padnega železa za Štore pričel
obratovati s polno zmogljivostjo.
Delavci Dinosovega Prodajne-
ga centra v trnoveljskih Gajih se
ob novem letu pridružujejo vsem
dobrim željam delovnim ljudem
in občanom na Celjskem.
Prodajo predelanih surovin vo-
di njihov center v Ljubljani, vse-
eno pa celjski predelovalni center
večino proda na svojem območju,
da ni večjih transportnih stroškov.
Nekaj surovin vseeno prodajajo
tudi v livarno Ivančna Gorica, na
Muto, v železarno in jeklarno Rav-
ne ter papirnicam Količevo in
Čeršak.
Na Celjskem se vključujejo
v akcije zbiranja sekundarnih su-
rovin po krajevnih skupnostih, saj
upajo, da bodo tako sčasoma ljudi
navadili na redno in sistematično
oddajanje surovin, ki jih potrebu-
je domača industrija.
V industriji na Celjskem zbirajo
predvsem surovine, ki se jih da
razvrščati že v proizvodnem po-
stopku, delo pa si delijo z drugo
tovrstno organizacijo. Surovino,
ki ima enoto tudi v Celju. Čeprav
si prizadevajo povečati obseg zaje-
manja sekundarnih surovin, pov-
sod v združenem delu še niso
uspeli, saj tovrstna prizadevanja
v industriji niso z ničemer stimuli-
rana.
Vse več se v celjskem Dinosu
ukvarjajo tudi z odvzemanjem
ekološko škodljivih snovi (galvan-
ski mulji, feriti) in njihovo prede-
lavo, v prihodnje pa bodo skušali
razviti tehnološke postopke za
predelavo čimveč okolju škodlji-
vih stranskih proizvodov delovnih
postopkov, saj bo to pomenilo
obenem varčevanje, varovanje
okolja in v posameznih primerih
tudi zagotavljanje sicer dragih ke-
mičnih snovi. Njihov slogan je
"Rešujemo vsako neuporabno
stvar in jo predelano in ponovno
uporabno vračamo industriji,«
Del proizvodnih zmogljivosti Dinosovega celjskega Predelovalnega centra v Gajih v Trnovljah: v
ospredju paketirka, v ozadju portaloi žerjav, vmes hidravlične škarje za razrez kovin.
28. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER i!
ZDRAVllNE RASTLINE
Tavžentroža
Tavžentroža (Centaurium erythrea Rafn.) spada
med sviščevke. Ta družina obsega okoli 70 rodov
z več kot 1000 vrstami. Razširjene so po vsej Zemlji
od Arktike do ekvatorja, od visokih gora do morskih
obal, od suhih step do močvirij, vendar jih je največ
v zmerno toplih pokrajinah.
Skoraj vse so enoletnice ali zelnate trajnice, le redki
so grmi. Listi so nasprotni, enostavni, celorobi in brez
prilistov. Cvetovi so dvospolni in četvero ali petštevni.
Številna drobna semena so skoraj vedno prirasla na
notranjo steno ploda, ki je glavica in se odpre z dvema
loputama. Ker so predstavniki sviščevk razširjeni po
vsem svetu, bi pričakovali, da gojijo te rastline pogosto
po vrtovih in da so med njimi vzgojili že številne
okrasne rastline. Vendar večina sviščevk uspeva le
v svojem prirodnem okolju in kakršnakoU kultivacija
tu ne uspeva.
Tavžentroža je eno do dveletnica. Iz svetle vretena-
ste korenine požene do pol metra visoko štirirobo
steblo. Na dnu ima listno rozeto. Listi so enostavni, na
steblu nasprotno nameščeni, podolgovati, jajčasti ah
suličasti. Na zgornjem delu rastline so viličasto razpo-
rejena številna pakobulasta socvetja. Peterozoba čaša
oklepa belkast cvetni venec. Na koncu teh je pet rožna-
tih zobcev, ki se na soncu zvezdasto odprejo. Cveti od
junija do septembra. Najdemo jo po svetlih gozdnih
jasah, vlažnih travnikih, v nižinah in višinah do 1400 m
visoko.
Tavžentrožo nabiramo med cvetenjem od julija do
avgusta, brez korenin. Enostavno rastline odrežemo
nad rozeto, jih povežemo v šopke, ki jih obesimo na
zračen prostor, kjer naj se dobro posušijo.
Tavžentroža je grenkega okusa in to povzročajo pri-
sotni grenki heterozidi. gentiopikrozid, eritaurozid,
eritrocentaurozid, glikozid eritr taurin; priostne so še
smole, sladkorji, voski, eterično olje, fitosterin itd.
Grenčine vplivajo na prebavila in na krvni obtok.
Zato je čaj iz tavžentrož dobro poznano zdravilo pri
raznih boleznih želodca. Čaj iz tavžentrož spodbuja
tek, krepi oslabelo delovanje želodca, pospešuje izlo-
čanje želodčnega soka, zavira motnje pri praznjenju
želodca, preprečuje napihovanje. Ker povečujejo tek,
krepijo s tem tudi vse telo. Torej je tonik. Ker spodbuja
delovanje želodca s svojimi grenčinami, pijemo čaj iz
tavžentrož vedno hladen, ne pijemo ga po jedi, pač pa
kake pol ure pred jedjo. Grenčine naj bi vplivale na
pospešeno izločanje želodčnih sokov. Tavžentrožin čaj
naj pijejo tisti bolniki, ki imajo slab tek, se jim spahuje,
imajo občutek prenapolnjenega želodca, jih spremlja
nemir, jim nič več ne gre v slast in jim je čisto vseeno,
kaj pride na mizo. Te težave pestijo mnoge slabotne in
stare ljudi. Čaj iz tavžentrož pa lahko uporabljamo tudi
zunanje, za umivanje nečiste kože, ki je tudi pordela.
Čaj je primeren za izpiranje po umivanju las. Čisti
lasišče in daje sijaj svetlim lasem.
Tavžentrože lahko mešamo z drugimi zdravilnimi
rastlinami kot so kamilice, meta, melisa, baldrijan itd.
Iz nje lahko pripravljamo tinkturo, grenko vino itd.
Vse te zdravilne pripravke uporablja tudi ljudsko zdra-
vilstvo.
Pri nabiranju tavžentrože pa moramo upoštevati dej-
stvo, da tudi ta zdravilna rastlina izumira in jo nabi-
rajmo le v maUh količinah.
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
Novoletno mandeljevo pecivo
Potrebujemo: 600 g rtiandeljev, 500 g sladkorja, naribano
lupino dveh limon, en kozarček pomarančnega likerja,
200 g sladkorja v prahu in vodo.
Mandeljne namočimo v krop, nato jih odcedimo in olu-
pimo, posušimo v topli pečici in jih nato zmeljemo. V kot-
ličku pristavimo sladkor, pol kozarca vode in ko se sladkor
stopi, dodamo še sladkor v prahu ter zmlete mendeljne,
naribano lupino in pomarančni liker. Kuhamo 5 minut in ko
se zmes tako zgosti, da se loči od dna, kotliček odstavimo in
pustimo, da se ohladi. Maso razvaljamo in izrežemo iz njega
z modeli razne oblike, ki jih polagamo na pomaščen pekač.
Nato jih pečemo 5 minut. V čisto malo vode raztopimo dve
žlici sladkorja in s tem premažemo še vroče piškote.
Hmezad,
Kmetijski kombinat Šmarje,
n.sol.o.
razpisuje prosta dela in naloge:
- vodja Ekonomsko-finančnega
sektorja
Pogoji:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
- da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
- da ima sposobnost vodenja in organiziranja dela
- da predloži program dela
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prošnjo z dokazili naj kandidati pošljejo v 15. dneh
po razpisu na naslov delovne organizacije.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČANCAH
Popestrimo oblačila
Večkrat me razžalostijo
načela nekaterih staršev, ki
svoje otroke navajajo na
skromnost s tem, da jih ne
»razvajajo z lišpanjem«.
Res je, da otrok oblačilo
preraste, kot bi trenil in je
zato nakup drage garderobe
za marsikoga nesmisel. Vi-
dim pa včasih prav iste star-
še, ki se peljejo celo čez me-
jo, da svojemu nadobudnožu
kupijo najnovejši model av-
tomobilčka na daljinsko
upravljanje. Lepo in prav. če
jim možnosti dopuščajo, na-
ivno pa bi bilo misliti, da bo
takšna igračka večna ali, da
bo pri drugih otrocih vzbuja-
la kaj manj zavisti, kot pri-
kupna in moderna obleka.
Odrasli smo bolj samoza-
vestni, če smo lepo oblečeni,
prav tako so tudi otroci, ki
želijo v vsem posnemati
odrasle. Občutek samozave-
sti pa je za pravilno vzgojo še
kako-potreben. Torej potru-
dimo se in oblečimo lepše
našega otroka 1 Za to niti ni
potrebno kupe denarja, le
nekoliko časa. iznajdljivosti
in šiviljske spretnosti. Tele
ideje sem namenila tistim
mamicam in tetam, ki kaj
malega zašijejo tudi same.
Morda bodo žrtvovale kak-
šen manj koristen klepet
s sosedo ob kavici. pa bo na-
stala iz stare, premajhne jo-
pice večja in še bolj modna.
Razrežemo jo pri rokavih in
na vsaki strani, kjer všijemo
dodatek v kontrastni barvi;
lahko je material tudi čisto
drugačen. K volni se poda
grobo platno, žamet ali celo
jeans. Na enak način podalj-
šamo kavbojke ali krilce,
prekratek brezrokavnik pa
spremenimo v prisrčen pulo-
verček. Prišijemo mu rokave
in patent, kjer vstavimo gu-
mico, za popestritev pa do-
damo kakšen velik žep ali
aplikacijo iz istega materiala.
Če morda katera mamica
ali babica ravno plete pulo-
ver - zakaj ne bi imel na
sprednji strani prijazno »Mi-
ki-miško«, ki je ob svoji
spoštljivi obletnici znova
prišla v modo?
RADIO CELJE
Četrtek, 22. 12.: Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, 10.00 Poro-
čila, 10.15 Za boljše zdravje, 10.40 Srečanje z leti, 11.00 Novo-
letna košarica; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, in kronika 15.30
Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Novoletna košarica 17.00 V živo: pred zimsko sezono.
Petek, 23. 12.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Novoletna košarica;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktu-
alni trenutek, 14.45 Šport ob koncu tedna, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Novoletna košarica, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas
bogati.
Sobota, 24. 12.: 8.00 Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, 9.20
Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30
Filmski sprehodi, 11.00 Novoletna košarica; Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Novoletna košarica, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne
glasbe.
Nedelja, 25. 12.: 9,00 Napoved, 9.10 Poročila, 10.00 Onkraj
srebrne črte, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska
oddaja, 12.00 Novoletna košarica - EP, 12.15 Literarni utrinek,
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in poz-
dravi.
Ponedeljek, 26. 12.: 8.00 Poročila, 8.20 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Novoletna košarica, Popoldanski spored:
14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Novoletna
košarica, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45
Športni pregled.
Torek, 27. 12.: 8.00 Poročila, 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Novoletna košarica; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi, (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Novo-
letna košarica, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori.
Sreda, 28. 12.: 8.00 Poročila, 8.20 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Novoletna košarica,
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktu-
alni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Novoletna košarica, 17.00
Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda. ;
TV SPORED
NEDELJA, 25. 12. 88
Program: LJ 1
10.15-23.00 TELETEKST RTV UUBLJANA; 10 30 VIDEO STRANI; 10.40 C,
ška matineja: ŽIV ŽAV; 11.30 VRNITEV »ANTILOPE", ponovitev angleške nan'
Ijevanke; 12 00 LJUDJE IN ZEMLJA; 12.30 DRUŽINA VČERAJ IN DANES, po^
vitev dokumentarne oddaje; 14.00 Domači ansambli: 35 LET Z AVSENIKI, 14]
S.Conran: ČIPKE, ponovitev ameriške nadaljevanke, 15 40 VIDEO STR^u
16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.50 POROČILA; 17.00 VIDEO STRANI, i?,
KOLO SREČE, ponovitev; 18.20 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: ARHITeJJ
IN CVET, francoska poljudnoznanstvena serija; 18.45 RISANKA; 18.55 ViDci
STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV MERNIK; 19.16TVOKNO; 19.24 EPP; 19 30t
DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 M. Buh-a Tomašič: ČISTO PRa
GUSAR, TV nadaljevanka; 20.55 ŽREBANJE PODARIM-DOBIM, 21.10 Ep^
21.15 ZDRAVO; 22.45 VIDEO STRANI
PONEDELJEK, 26. 12. 88
Program: LJ 1
9 35-12.35 in 15.45-23.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.50 VIDEO STRa\
10.00 MOZAIK; 10.00 ZRCALO TEDNA; 10.15 NAŠ UTRIP; 10 30 GIGI, amens
film 12.20 VIDEO STRANI; 16.00 POROČILA; 16.10 VIDEO STRANI; 16
MOZAIK, ponovitev; 16.15 ZRCALO TEDNA; 16.30 NAŠ UTRIP; 16.45 ŽREB;
NJE PODARIM-DOBIM, 17.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE LJUBO DOte
KDOR GA IMA, oddaja TV Zagreb; 17.30 NARAVNO ZDRAVLJENJE, dokume
tarna oddaja; 18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: LJUBEZEN CVETO
francoska poljudnoznanstvena serija; 18.25 NOVOLETNO ODŠTEVANJE: 18'
VIDEO SrRANI, 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.22 EP:
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP, 20.10 CIKLON TRACY, avstrals
nadaljevanka; 21.05 EPP; 21.10 AKTUALNO: KAKO V LETO 1988''; 22
G. Bizet: SIMFONIJA ŠT. 1 v C-DURU (v izvedbi simfoničnega orkestra Sf
22.40 TV DNEVNIK; 22.55 VIDEO STRANI
TOREK, 27. 12. 88
Program: LJ 1
9.35-11.35 in 15.35-23.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA; OPOMBA D*
PIONIRJEV SKUPNA ODDAJA VSEH JRT ŠTUDIJEV; 9.50 VIDEO STRANI; 10
MOZAIK: ŠOLSKA TV; 10.00 PLANET ZEMLJA: SOLARNO MORJE; 10'
PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET: IGRA Z MILOM, 10. oddaja; 11.00 ANGLE
ČINA, 59. LEKCIJA; 11.20 VIDEO STRANI; 15.50 MOZAIK, ŠOLSKA TV, ponc
tev; 16.50 POROČILA; 17.00 VIDEO STRANI; 17.05 SPORED ZA OTROKE
MLADE; 17.05 LONČEK, KUHAJ: JAJCA S KISLO SMETANO; 17.10 M Bu
A. Tomašič: ČISTO PRAVI GUSAR ponovitev TV nadaljevanke, 18.00 ZGODE
IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: DOLGA POT PELODNEGA ZRNA, francoska po!],
noznanstvena serija; 18 25 NOVOLETNO ODŠTEVANJE; 18.55 VIDEO STRA^
19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNE;
NIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 U.Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKI
predstava Slovenskega Mladinskega gledališča Ljubljana; 22 05 EPP; 22.101
DNEVNIK; 22.25 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 23.25 VIDEO STRANI
SREDA, 28. 12. 88
Program: LJ 1
9.35-13.10 in 14.55-23.55 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.50 VIDEO STRAN
10.00 MOZAIK; 10.00 U.Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU, predstava SM(
Ljubljana; 11.55 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 12.55 VIDEO STRANI; 1511
MOZAIK, OSMI DAN, oddaja o kulturi, ponovitev; 16.10 POROČILA; 16 2
VIDEO STRANI; 16.25 ANGLEŠČINA, 59. LEKCIJA, ponovitev; 16.45 SPORt
ZA OTROKE IN MLADE; 16.45 N.Simončič: ČMRLJ IZ KOLORADA LUTKOV^
IGRICA; 17.15 P.Stroyer: PEPE S TROBENTO; 17.30 PO NESKONČNOS
SVETA: IZZIV BELIH KORDILJEROV, izobraževalna oddaja TV Zagreb; 18.0
ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: PLES PTIC IN VAMPIRJEV, francoski
poljudnoznanstvena serija; 18.25 NOVOLETNO ODŠTEVANJE; 18.55 VIDEČ
STRANI; 19 00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.2
EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 IGRALEC: PORTRE
SLOVENSKEGA IGRALCA POLDETA BIBIČA; 20.45 EPP; 20.50 FILM TEDM
BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE, ameriškh film; 23.05 TV DNEVNIK; 23.3
MALI KONCERT, Z. Kodaly: DUO; 23.45 VIDEO STRANI;
ČETRTEK, 29. 12. 88
Program: LJ 1
9.35-13.15 in 15.30-0.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.50 VIDEO STRAN
10.000 MOZAIK: ŠOLSKA TV; 10.00 SLIKARSKE TEHNIKE; TEMPERA IN AKV,
REL, 2. oddaja; 10.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI PRIMORSKA, TOLMINSK
RAVNE, KRAS; 11 00 NEKATERI SO ZA VROČE, ameriški film; 13.000 VIDE
STRANI; 15.45 MOZAIK; ŠOLSKA TV, ponovitev; 16.45 POROČILA 16!
VIDEO STRANI; 17.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: ČIRAČARA, angleši
nanizanka; 17.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: 40 LET AKADEMSKE FOi
KLORNE SKUPINE FRANCE MAROLT; 18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIl
DOGOVOR Z ŽUŽELKAMI, francoska poljudnoznanstvena serija- 18 25 NOV(
LETNO ODŠTEVANJE; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME 19 01 TV OBZO!
NIK; 19,13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 19f
VREME; 19.59 EPP 20.10TEDNIK; 21.10 EPP 21 15 J. B. PRIESTLEV: ZBLEDE
BLIŠČ, angleška nadaljevanka; 23 00 TV DNEVNIK; 23.15 RETROSPEKTIV
JUGOSLOVANSKEGA FILMA 30 LET NAGRADE JELEN, LIRIKA; 0 45 VIDE
STRANI
PETEK, 30. 12. 88
Program: LJ 1
10.10-15.30 in 15.30-0.25 TELETEKST RTV LJUBUANA; 10.25 VIDEO STRA^
10.35 MOZAIK; 10.35 TEDNIK; 11.35 IGRALEC: PORTRET POLDETA BIBIČ
12.10 SVET NA ZASLONU; 12.50 EPP; 12.55 OBERSTDORF: SMUČARS
POLETI, prenos, Reporter: T. Lajevec (do 15.15/15.30); 15.15 VIDEO STRAI
15.45 MOZAIK, TEDNIK, ponovitev; 16.45 POROČILA; 1655 VIDEO STRAN
17.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, VRNITEV »ANTILOPE«, angleši
nadaljevanka; 17.30 ČLOVEK IN ČAS: SALAJKA, SEN, KI IZGINJA, Izobraž
valna serija TV Novi Sad; 18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: SPORAZI
MEVANJE MED CVETOVI IN ŽUŽELKAMI, francoska poljudnoznanstver
serija; 18.25 NOVOLETNO ODŠTEVANJE; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREMI
19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO, 19 22 EPP; 19.30 TV DNEVNI!
19.55 VREME; 19 59 ZRCALO TEDNA; 20.15 EPP; 20.25 R.MC DONALI
MELBA, avstralska nadaljevanka; 21.15 EPP; 21.20 ONKRAJ MEJA ZMOGU
VOSTI, dokumentarna oddaja; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 SEKS V PODZEMUI
ameriški film; 0.15 VIDEO STRANI
SOBOTA, 31. 12. 88
Program: LJ 1
7.40-11.35 in 13.05-3.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 7 55 VIDEO STRAI
8 05 OTROŠKA MATINEJA: LONČEK, KUHAJ: JAJCA S KISLO SMETANO; 8.
N.SIMONČIČ: ČMRLJ IZ KOLORADA, LUTKOVNA IGRICA; 8 40 P STROVE
PEPE S TROBENTO; 8.55 LJUBO DOMA, KDOR GA IMA, oddaja TV Zagre
9 25 ČIRAČARA, angleška nanizanka; 9 50 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI. 40 Ll
AKADEMSKE FOLKLORNE SKUPINE FRANCE MAROLT, 10.20 IZBOR TEDE
SKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 11.20 VIDEO STRANI; 13 20 DAVID CO
PERFIELD, Zabavna serija, 1. del; 14.10 KLJUČI MESTA, češkoslovaški mladi
ski film; 15.20 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: ČARANJE ZA BISTRO GLAV
15.35 STUDIO JE VAŠ, TATJANA IN DAVOR, Glasbena oddaja za mlade; 16.
POROČILA; 16.25 VIDEO STRANI, 16 30 NEDOLŽNEŽI NA TUJEM, amerii
mladinski film; 18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: ZAŠČITA MATERE
OTROKA, francoska poljudnoznanstvena serija; 18.25 NOVOLETNO ODŠT
VANJE; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19 13 TV OKN
19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20 10 GARFIEL
RISANKA; 20.35 ŽREBANJE 3x3; 20.50 ZDRAVILO ZA STRAH, MUSIC/>
21.50 MOPED SHOW, 22.20 ZLATA KASETA; 0.20 LONDON - LJUBLJANA; 1.
ELITA UBIJALCEV, AMERIŠKI FILM, (do 3.10)
32. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER i!
že CiSlll|3
Servis za popoldansko in
nočno varstvo otrok na do-
mu že služi svojemu na-
menu.
Pri OK ZSMS Celje so se
za takšno obliko otroškega
varstva odločili predvsem za
to, ker je mnogo staršev, ki
želijo v kino, v gledališče, ki
Servis Čurimuri sprejema na-
ročila tudi po telefonu in si-
cer vsak delavnik med 10. in
14. uro na številkah 26-203 in
24-727.
se hočejo dodatno izobraže-
vati v popoldanskem času in
ki bi se včasih želeli sprostiti
tudi v družbi svojih prijate-
ljev.
V našem okolju mnogi takš-
no varstvo, ki je na Zahodu že
od nekdaj v veljavi, spremljajo
z veliko mero predsodkov. Te
hočejo na mladini zmanjšati
z dobrim varstvom in ustvarja-
njem pogojev, kjer bodo imeli
starši tudi več časa zase.
Gre za dobrodošlo pomoč
pri čuvanju otrok, ko nimajo
časa niti babice, sosede, sorod-
niki. VOJKO ZUPANC
»Okopi« s keramiko Na okopiii
Celjsko mestno jedro je od nedavnega bogatejšo še za eno
specializirano prodajalno. Franc Filipič je v ulici Na okopih
odprl zasebno trgovino Okopi, v kateri bo prodajal spo-
minke in keramiko. Večina izdelkov bo lastne izdelave, tako
da tudi cene ne bodo pretirane, v svoji trgovinici pa priča-
kuje predvsem turiste in kupce, ki iščejo priložnostna da-
rila. BP. Foto EM
Snega ni in ni
Mladež si pomaga pri iskanju razvedrila. Te mlade fante smo v objektiv ujeli v Šempetru,
ko so na stranski cesti igrali hokej. Za gol so postaviU kar dve kanti za smeti in zabavno je
bilo vse popoldne. T.TAVČAR
Pinija za pranje črev
Ivan Fedran, upokojeni mizar iz Bočne (o njem bomo obšir-
neje pisali v eni naslednjih številk Novega tednika), ima roki, ki
sta sposobni narediti prav vse! Tako je njegov uporabni umo-
tvor tudi izdelek na sliki, ki se imenuje pinija, posebej koristen
pa je decembra in februarja, ko so kohne. kajti v njem je možno
prati prašičja čreva in ostalo drobovino. V lesen zabojček zložiš
čreva in vse skupaj nasloniš v potok, da se zabojček počasi vrti.
Po dveh urah so čreva čista in bela kot sneg! Seveda je treba
paziti, da ni curek vode premočan, kajti takrat se lahko
v zabojčku čreva zapletejo. Ivan v času kolin pinijo pridno
posoja okoliškim kmetom, za povračilo pa dobi domačo klo-
baso. T. VRABL, Foto: LJUBO KORBER
Zanimiva
razstava
kiparskili dei
v mali dvorani doma Sv«
bode na Polzeli je bila od mi
nulega četrtka pa do dane
odprta razstava kiparskih de
učencev OŠ V^ere Šlander Pol
zela in podružnične šole An
draž.
Na razstavi je bilo okrog šth
risto izdelkov, ki so nastali ol
kulturnem dnevu kiparskeg;
oblikovanja, na katerem so so
delovali tudi likovni pedagogi
žalske občine, poseben gost p'
je bil kipar Janez Boljka i
Ljubljane.
Regina Martinkovič, kije li-
kovna pedagoginja na polzel
ski osnovni šoli, je o razstavi
povedala: »Učenci so obliko-
vali svoje izdelke iz gline in
drugih naravnih materialov.
Tudi po zahtevnosti so bili pri-
lagojeni starosti otrok. Prosto
pot so dali njihovi domišljiji,
zato je razstavo odlikovala pe-
strost. Razen kiparskih izdel-
kov smo videli tudi lutke, ma-
ske, robote izdelane iz stiropo-
ra itd.«
T.TAVČ.^B
■)   :'■ ■ •
SHAIOM IZRAEL!

Piše Branko Leban
Kdo je določene posameznike učil sovra-
žiti in uničevati drugače misleče? Ali Salo-
mon, ali Kristus, ali morda Mohamed? Ti
trije so ljudem za temi zidovi dali vero in
upanje v življenje, vredno Človeka. Ti lju-
dje so se odlikovali z modrostjo, iskrenost-
jo in pogumom. Ali lahko tisti, ki podstav-
Ijajo bombe in preganjajo s puško z domov
drugače misleče, pokažejo eno teh vrlin?
Modrosti in iskrenosti gotovo ne, kaj pa
pogum? Ali je pogumno dejanje uničiti
drugega, tudi za ceno lastnega življenja? Ni
pogum ne bati se smrti, pogum je ne bati se
človeka dostojnega življenja. Ni pogum
umreti za nek iracionalni ideal, pa naj bo to
križ, polmesec ali Davidova zvezda, pogum
je delati v smislu realnih idealov, za mir in
sožitje vseh v Jeruzalemu in na svetu, Bog,
ki zahteva od svojih hlapcev uničenje dru-
gih, ni vreden, da kdorkoli umre zanj.
Stari Jeruzalem je dajal in daje za svojim
obzidjem zatočišče vsem; dve tisočletji pre-
ganjanim Židom, s turškim genocidom sko-
raj iztrebljenim Armencem, stoletja tu žive-
čim Arabcem, Etiopcem, Evropejcem,
skratka vsem dobro mislečim ljudem sveta.
In potem reče nekdo: »Osvobodil sem Je-
ruzalem!« Kdo ga je potem izgubil? Vsi
Ostali? Nihče, ker to mesto živi svoje življe-
nje visoko nad vsako politiko, z ostanki
križa, na katerem je bil križan Kristus,
z dlakami iz Mohamedove brade, z Davido-
vim grobom na gori Sion. Če ne v resnici,
pa vsa v veri poštenih ljudi, ki so uvideli, da
je tam dovolj prostora za vse.
Takim, ki samo rušijo, je Jeruzalem tiso-
čletja kljuboval in jim bo še naprej. Pa kaj
sploh lahko naredi neki tako imenovani
osvoboditelj, v resnici pa vodja uničevalnih
hord, kot da mestu spremeni ime? Toda naj
bo Yerushalayim, Jerusalem, El Quds ali
Aelia Capitolina, za tistega, ki se je odločil
živeti v njem ostaja mesto miru, če ne na
zunaj, pa vsaj v njegovem srcu. In k sreči je
takšnih večina.
Novi Jeruzalem
Nekoliko drugačna je slika zunaj obzidja.
Tam živijo Arabci in Židje ločeno, vsak
v svojem delu mesta. Zahodni, židovski Je-
ruzalem je moderno potrošniško središče
evropskega tipa, kot Madrid naprimer. Me-
sto je polno širokih avenij in modernih
zgradb, ter veleblagovnic tipa Quelle ali
Hertis. V njih dobiš na enem mestu vse. od
slinčka do pištole.
Kavarne so na samih ulicah in prav pri-
jetno je opazovati vrvež mimoidočih mno-
žic. Ljudje so zelo sproščeni, tudi v oblače-
nju. Tudi vojska se ravna po civilistih. Ni
redek primer videti vojaka brez kape, z do
pasu odpeto srajco, ki ima na eni rami obe-
šeno storjnico, pod drugo roko pa drži de-
kle (in to kakšno) in se sprehaja po mestu.
Človek bi pomislil, da so vse najlepše žen-
ske emigrirale v Izrael.
Židje so izredno odprti in prijazni ljudje,
vsaj tu na svoji zemlji, ker jih mnogi pozna-
jo drugačne. Tudi to, da sem iz ne ravno
prijateljske države ni nikogar presenetilo in
tudi ne oviralo v pogovoru. Pravijo, da je
pri njih vsakdo dobrodošel, pa naj bo
s Kamčatke ali Zimbabveja.
Vsekakor pa je opazna prisotnost velike-
ga brata z one strani Atlantika in očitno ob
tako zvestih prijateljih Ameriki ni treba
skrbeti za svoj obstoj. To Izraelci nazorno
kažejo tudi z napisi na majicah, kot npr.
»America don"t worry, Israel is behind
you«, okrašenimi s sliko Phantoma. ali je
morda Lavi. Na vojaške avione se ne spoz-
nam. Tudi cene so nekje na ameriškem ni-
voju in dvojezične, v šekelih in dolarjih.
Američani bi res svojim zvezdicam na za-
stavi lahko mirne duše dodali še Davidovo
zvezdo.
Tega. da Izrael ni demokratična država,
ne bi mogel oporekati niti največji sovraž-
nik njihove politike. Imel sem celo to pri-
ložnost, da sem od znotraj videl Knesset,
njihov parlament, ki je sploh prvi, ki sem
ga videl od znotraj. Fizična obračunavanja
pred televizijskimi kamerami med poslanci
niso pustila na zidovih nobenih sledov.
V parlamentu so zastopane pravo vse po-
litične stranke, od komunistov, ki izraelske
države sploh ne priznavajo, da skrajnih na-
cionalistov. Najmočnejši sta stranki Likud
(Šamir) in laburisti (Peres). Knesset je eno-
domni parlament s 120 člani, ki volijo pred-
sednika države. Parlament nadzira delo mi-
nisterskega kabineta, kije izvršilni organ in
ga vodi premier.
Debate v Knessetu se vodijo v hebrcjšči-
ni, s tem da imajo arabski poslanci simulta-
ni prevod, ker je arabščina drugi uradni
jezik v državi. V izraelski parlament volijo
samo Arabci, ki so bili v mejah Izraela že
pred letom 1967 in Arabci iz anektirancga
vzhodnega Jeruzalema, dočim Arabci z za-
hodnega brega Jordana in Gaze niso izrael-
ski državljani, čeprav si Izrael to ozemlje
nekako prisvaja, vendar izgleda, da ljudi
ne.
Arabski del Jeruzalema je pač podoben
vsem arabskim mestom in je utrip življenja
povsem orientalski.
Sedaj bi bil čas, da zapustimo Jeruzalcin
in se odpravimo na Zahodni breg Jordana
ozemlje s še vedno nerešenim statusom,
naseljeno z 1,5 miliona Palestinci, ki niso
državljani države, v kateri živijo.
Politični problem Zahodnega
brega j
To ozemlje je izraelska vojska zasedla
v šestdnevni vojni 1. 1967. Prej je imela
suverenost nad njim Jordanija, meja z Izra-
elom pa je potekala po črti premirja iz prve
izraelsko-arabske vojne 1. 1948. Ali je bila
pravična prejšnja meja. ali sedanja na rek)
Jordan je vprašanje, dejstvo pa je, da za
Palestince nobena. To ljudstvo je zamenja
lo samo oblastnika, vendar Jordanija je bils
vsaj arabska država.
Židovska kolonozacija Palestine v tem
stoletju, predvsem pa ustanovitev izraelske
države s strani OZN 1. 1948 je pomenila za
Arabce velik šok in glavni cilj jim je bil
zbrisati ta tujek v arabskem morju, ki sega
od Perzije do Atlantika, z vseh zemljevidov
sveta. Toda res je tudi, da Izrael jc bil in še
vedno je tu.
Takšna ideologija je imela za posledice
nenehno teroristične vpade na izraelske
ozemlje in rožljanje z orožjem na mejah
Stvar je bila 1. 1967 pripeljana na vrhunce
Egipt je začel kopičiti enote na Sinaju
(80.000 vojakov) in je Izraelcem prepovedal
plovbo skozi Sueški kanal, ob enem pa blo
kiral Akabski zaliv, kjer je imel Izrael izhod
v Rdeče morje iz pristanišča Eilat.
(nadaljevanje prihodnjič