Posamezna številka stane 12 v. 32. Štovllftu Maribor, dn* 8. arsusta 1918« 52. letnik. List ljudstvu v pouk in zabavo. 5?ha)a vsak četrtek m velja s poštnin« vAsd m v ¡VUriboru s pošiljanjem na dom za celo teto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za NemCtyo 6 K, za drage IzvenavatrHske dtlele S K. Kdor hodi sam po njega, plača n?. i*to &£itio 7 K..-- Naročnina se pošilja na: Upravaišlvo „Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. — List te dopoiltja die odpovedi. — Udi« „Katoliškega tiskovna« 4ro5tva* dobivajo iist brez posebne ciročnini. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — K pra vnH tvo • KoroUa cest« Itn. 9, «prejsma naročnino, inserate in reklamacije Es imeni t se ptehije va b emen . mesec september sklicuje vlada 'državni izbor, da ji dovoli 600 milijonov K novih davkov in da od nje dobi novih davčnih predloc za nadatjnih 000 milijonov. Septembra meseca se bi imelo skleniti neicaj povišanja zemljiškega in obrtnega davka in vinski davek, davek na premog in s 1 a d k o r. *•<•*»• ws-»r ■ ne pred- laga se noben davek, ki zadene vojne dobičkarje in milijonarje, samo na široke rame ljudstva .-a hoče graditi. Pustimo na stran povišek obrtnega davka in zemljiškega (dasi se razume, da opo/ieija ne bo do-vdila, da se nižji razredi še ooli obremenijo), glavno upanje države so konsumni davki. Sladkor rabi vsakdo, premog potrebuie vsak obrt in zato se po-draženie premoga odvali na vse kupce obrtnih proizvodov, vinski davek pa. prav pose' no zadene južne kraje. Vinski davek je kakor posebna kazen za južni del Avstrije. Vlada, se jako moti, Če misli, da bo j ljudstvo mirno vzelo na svoje rame novo breme. Vin- ski davek se hoče vrhutega že kar pri pridelovalcu pobirati, kar je za naše vinograda; ?!vo s slabimi m mokrotnimi kletmi in Isodi še prav posebno breme. Ljudski zastopniki so drugem i mnenja, k.?kor vlada, ki širi po svojih židovskih liai.if, da mora — bankerot napovedati, če novih davkov ne doseže. Ta grožnja nobenega pametnega človeka ne moti in to tem manj, ker vemo, da ta krik služi le za to, da se ne bi preveč javno videlo, da hočejo vojne dobičkarji ¡Suvati, a ljudsfVp ujeti. S 600 milijoni bo državi bore malo pomagano glede bankrota. Saj nas 14 dni vojske stane 600 mi-bjonov K! Vemo pa, da če od teh 600 milijonov od-visi spas države, da se prav zlahka najde vire, ki ne bodo dali veliko dela: vojni dobičkarji, visoki dohodninski in pridobninski razredi prenesejo 600 milijonov igraje. Za omenjenih 600 milijonov pa raste še ooilo drugih pripomočkov: Postavite v kontrolo in potrditev vojaških nabav poštene zaistopnike ljudsiva, pa boste kmalu videli, da se 600 milijonov pri vojaških dobavah prav dobro da prihraniti. Tudi prejemajo nekateri visoki gospodje veliko previsoke place, nekaj letnikov je čisto odveč pod orožjem in zlasti število častnikov in moštva v zaledju se da znižati še morda za polovico! Prihranilo bi se ne 600. ampak 2—3krat 600 milijonov! V Mariboru je ravnokar naprodaj preko 3 0i.0, 0 0 praznih šampanjskih steklenic. Prodaj aji h vojaški e r-a r! Ali np razume takoi vsakdo, kje se da štediti? V vseh drugih državah se pri vojaških naročilih postopa potom komisij, ki so odgovorne ljudstvu. Zastopniki ljudstva ima upogled v vsak najin in izdatek. „ . . j«-»*! Res otročja je vlada, Če misli, da bo naša opozicija v državnem zboru mirno gledala, kako poj de tiOC milijonov jz ljudskega žepa v neko brezdno, kamor nikdo ne vidi, a kjer neki gotovi ljud„e tako iz-borno živijo. Letošnja jesen prinese hude boje v državnem ?boru. Odkrilo se bo vse avstrijsko finančno vprašanje in voino gospodarstvo. . _» ........„^ ■ Ijjff -v; ¥elik dog dk£ na francoskem bojišču Nemško uradno poročilo z dne 4. avgusta priobčilo važno dejstvo,, da so se Nemci na. francoskem bojišču vnovič umaknili. 2e iz poročila poprejšnjega dne, v katerem se ie poročalo o bojih „zadniih straž", je bilo razvidno, da so imeli boji, ki so se vršili dne 1. in 2. avgusta na črti Fereen-Tardenois— Villeen-Tardenois na severnem bregu reke Manie , namen kriti umikanje nemških armad. Umevno, da so združeni Angleži, Amerikanci in Francozi ozn?1 -čili ta umik nemških armad kot velik vspeh, saj -• > Francozi zopet zasedli v vojaškem oziru važno mešto Soissons, katero so Nemci sami označili kot največji vspeh zadnje velike nemške ofenzive. Nadalje je tudi umevno, ako Francozi trdijo, da so se morah Nemci umakniti na njihov pritisk približno za 5 km. Temu nasprotno pa zatrjujejo nemška poročila, da je bilo umikanje nemških čet izvršeno tako, da sovražnik fe-ca ni niti opazil, ker je še obstreljeval postojanke — katere so nemške čete že zapustile. Nemško vrhovno armadno vodstvo je uvidelo, da mu vsprifio velike sovražne premoči ne preostaja ničesar drugega, kakor da pravočasno umakne svoje čete. Iz izjav nemških vrhovnih armadnih povelini -kov feldmaršalov Hindenburga in Ludendorffa napram Časnikarjem je razvidno, da nemško vrhovno armadno poveljstvo nikakor noče prikrivati neuspeha zadnje velike nemške ofenzive, kajti Ludendorff je izjavil odkritosrčno: „Tokrat se nam je izjalovil naš napadalni načrt." Kot vzrok navaja, da se je sovražnik izognil nemškemu napadu« S tem so pa Francozi doprinesli dokaz, da so se od svojih sovražnikov-Nemcev mnogo naučili. Načrt, kako se je treba sprožne umakniti ter tako izogniti silnemu udarcu, jej>l. Hindenburg opetova o izvršil v letih 1915, 1916 in 1917, ko je na. ruski fronti krvavo potreboval nrrom-no število svojih čet, katero ima sedaj na zapadnem bojišču ter je bil vsled tega primoran, da ni mcgel napadati, marveč sovražne napade samo odbijati. In pravzaprav se je Hindenburg posluževal tudi tokrat š trMR L iega starega sredstva, čeprav t drugi obliki, da j« mocrel na ta način omejiti vspeh maršala Focha, vrhovnega poveljnika četverosporazumovih armad, da namreč predere nemško Ironto ter odreže nemško armado, ki se je nahajala v obliki loka na južnem bregu reke Aisne, od ostalih nemških armad. Ta del fronte torej, ki je segal v obliki loka v francosko črto, so Nemci izpraznili, kajti umaknili so se na severni breg reke Aisne m se tako izognili nai-adom od treh strani. Na ta način so si Nemci sedaj sicer ustvarili nekoliko ugodnejšo obrambno irto, kar pa prav nič ne spremeni dejstva, da je t nemški veleofenzivi in v francoski protiolenzivi uspeh očividno na strani — Francozov, kajti pridobili so na ozemlju kot zunanji zna\ svojega vspeha. Ta francoska pridobiter sicer ni odločilne važnosti, toda eno je nedvomljivo pribi -to: Izjednaeen je velikanski moralični vtis, katerega je dosegla Nemčija s svojo veleofenzivo v soomia-di, ko je zasedla več kakor 6000 štirijaških kilomet -rov francoskega ozemlja, ko se je že približevala s svojimi armadami Amiensu in Parizu. Ta vspeh je močno povzdignil samočutje Francozov, ki so v voja^ Ikem oziru glavni nositelji bremen vojne na zapa-du. Vrhu tega so pa našli v osebi vrhovnega poveljnika maršala Focha vojskovodjo,, ki kot tak prav nič ne zaostaja za Hindenburgom. Splavalo je po vodi upanje, katero je v spom -tadi in v pričetku poletja vladalo v Nemčiji, fla bodo namreč nemško orožje izsililo odločitev svetovne vojne na francoskem bojišču ge predno bi mogle priti idatno v poštev ameriške čete. Izjalovljena zadnja velika nemška ofenziva pa znova spričuje, da z »ro-žjem ne bomo prišli do zaželjenega miru. Francosko bojišče. Na francoskem bojiStču so se Nemoi ne trti SoissOKS— Reims umaknili na severni breg reke Veste, ki se izliva 10 kin vzhodno od Soissonsa v reko Aisno. Boji se vrše že tudi za severni breg reke Ve-sle. Mesto Soissons se zopet nahaja v francoski oblasti, Nemci baje nameravajo izprazniti tudi levi breg reke Aisne in se umakniti na desni breg. V Evropi *e sedaj nahaja poldrugi milijon ameriških let. Vsak dan napredek 10 km. Francosko uradno poročilo z dnB S. avgusta Javlja, da prodre francoska armada na dan približno 10 km naprej. Kako se Amerika oborožuje. Vlada Združenih držav Severne Amerike ie poslala na francosko bojišče komisijo, ki šteja devet Slanov in ki ima nalog, da prouči vojne razmere na francoskem bojišču. Ta komisija je podala sedaj sle-OeSo uradno izjavo: Doba predpriprav za vojno je za Združene države Severne Amerike setlaj končana. Združenim drŽavam je sedaj na razpolago 20 milijonov mož, ki se nahajajo v vojnoobvezni starosti. V Evropi se sedaj nahaja 1% milijona ameriških čet. Pred koncem meseca oktobra se bo nahajalo v Evropi 2 milijona a-meriških čet. istočasno se še pa bo v Ameriki vežha-Io 1 milijon mož. Razven ogromne množine municije, ki se je dozd.ij poslala na evropsko bojišče, ie Amerika, odkar jo stopila v svetovno vojnD, izdelala to -liko pušk, da prideta dve puški na vsakega vojaka. Odkar je stopila Amerika v svetovno vojno, je izgoto-svita 82.540 strojnih pušk, vsak teden pa pošlje 1 milijon ročnih granat najboljšega in najnovejšega izdelka na evropsko bojišče. Amerika izdeluje zdaj več kakor 28.000 srn*otplovov ter vežba 100.000 zra,kp -plovcev. Nov ameriški motor je v, razmerju s Svojo teže najmočn §i stroj na svetu, Id je v stanu, napraviti v 20 vrah zračni polet iz Amerike v Evropo. Kar dostaje gradnje ladij, bodi omenjeno, da se je le samo enega dne in sicer dne 4. julija izpustilo v vo-dfi čez 100 lad jj. V vsakem mesecu se zdaj zgradi — Jez pol milijora ton. Konec vojne ni rt S daleč. Nem-, Sija bo brez vsfikega upa premagan* na suhem, na morju in v 7' 'ku, Ih i a s Teta iiohune vojne vaflSS Iz Lon >na- se z dne 4. avgusta uradno porote: Angleški vojni minister se je glede položaja izjavil sledeče: Cetverosporazumove države se bojujejo za čist mir. Število ameriških Čet narašča vedno bolj in bolj. Velik® množina mislečega ljudstvta v Evropi in Ameriki Je sedaj prepričana, da bi se mi bili zastonj bojevali, ako bi so ne bili že koj v. pri-Setku zjedinili v veliki misli, katera bo do konca — sveta izključevala in onemogočevala vse vojne. Na drugih bojiščih« Na italijanskem bojišču razven živah -nih artilerijskih bojev nobenih važnejših vojnih dogodkov. Amerika pošilja svoje Čete tudi na italijansko bojišče. — Na albanskem bojišču živahni hoji v dolini reke Devoli, sicer pa ovira neznosna vročina vsaka večja vojna podvzetja. — Na tur 5-k i H bojiščih večji spopadi na vzhodnem bregu reka Jordan ter na vzhodni obali Mrtvega morja. Arabija je od ostale Turčije popolnoma odrezana. Razne politične vesti, , .lujtnsltrvansRD «toEtawialJ© jp» v Et&aaä Kali® ua ittujošBem Qpd&faftto ort 1QQ0 osaS» SLOVENSKI GOSPODAR. Jugoslovansko deklaracij» je * Št Petru pod Sv. gorami podpre.« ucjS ž.m deliei. ¿tvele zavtdiii-5entp«fcr»»ke! Za deklaracijo se je soglasno izrekel občin s L odbor občine Zabljek pri Slov. BistricL Slava mf>-žem, ki tudi v času nemiurskih oholosti in predrznosti pokažejo svojo narodno zavest 1 živeli! Ogrski SlorencI z velikim navdušenjem podpisujejo jugoslovansko deklaracijo. „Jugoslovan" prične zopet izhajati. 1 osi. Gos-finčar je posredoval zaradi lista „Jugoslovan" pri osrednji vladi, kjer je zvedel, da je bil list ustavljen samo za tri tedna, »Jugoslovan" zoi*et izide dne 10 avgusta. Strašne ime — „Jugoslavija." V Makarski v Dalmaciji je vnet Hrvat zgradil brodič in ga je krstil „Jugoslavija«" Zandarski ritmolster je to opaž 1 in je zahteval, da se to „strašno" ime odstrani takoj z brodiča, ker baje ogroža sigurnost države. Protest slovenskih vojakov. Z bojišča nam pi-Sejo "dne 15. julija: „Slov. Gospodar" torej ne sme k nam. Torej tudi v tem oziru zopet dvojna mera! Pa naj bo! Radi tega nas pač ne bodo uničili. Ravno nasprotno. Res Skoda, da ne bomo mogli znati vseh novic iz domovine, a nekaj bomo že tudi i« „Straže" izvedeli. S tem so nam še bolj vneli željo po samo -stojnosti. Pogum do emage! Jugoslovanske pozdrave poiilja: O. in kr, zrakoplovec. Državni zbor bo baje sklican »a dne 18. septembra na kratko zasedanje. Dnevni red: Novi davki. Slab pozdrav Husarekove vlade.' Delegacije. Po poročilu dunajskih listov bodo delegacije sklicane koncem septembra. Kdo je izdajalec Stinj. Vojni tiskovni stan in nemški Lsti so. pred tednom zagnali velik krit, ieš, ; poročnik Ceh Stiny je kriv poraza ob Pijavi. Češki i listi poročajo sedtaj, kdo in kaj je oni poročnik Sti - 1 ny, katerega je poročilo vojnega tiskovnega stana o- \ značilo za silno narvdušenega mladoČeha, ki da je kot i takšen izdal načrte za zadnjo našo oienzivo ob Pija- f vti Italijanom. Porotnik Stiny je sin c. kr. okrajnega glavarja in uradnik o. kr. državne policije v Pra#i. Družina je italijanskega pokolenja, a bila je vedno nemškega mišljenja. Stiny je zahajal v nemške šolske zavode in je tudi sam bil strogo nemSkega mišljenja, Angleži jn Jugoslovani. Angleški državnik Balfour je imel na ustanovnem shodu jugoslovanskega odbora govor, r katerem je povdaril, da se moraja jugoslovanske dežele združiti v samostojno državo, da mora Balkan pripasti balkanskim narodom in da se morajo r vojni opustošene slovanske dežele ohno-riB, Mešička nestrpnost proti beguncem. Družin®-Baši mva je s Solkana pri Gorici bežala v St Vid ob Glini. /Tam sta ji umrla dva otroka. Oče Je dal postaviti na grob spomenik, kajpada s slovenskim napisom. To je naredilo Sentvidčane tako besne. fla se je sestal občinski svet in je sklenil, da mora g. Ba-šin odstraniti slovenski napis, ali bo pa občina dala f odstraniti spominski kamen. G. Bašin se Je pritožil $ na okrajno glavarstvo in sedaj Je vprašanje, kako j bodo razsodili o. kr. uradniki« Niti grobov ne more ] pustiti nemška nestrpnost pri miru in potem se 5e jj Nemci čudijo, da jih ue mara ves svet. Kako skrbijo Nemci za Goriško. Za obnovo o- J pustošene Goriške so v slovenskem delu dežele raz- f ven v sežanskem okraju nastavljeni kajpada nemški ) inženirji. Slovenski ne znajo več nego „TopiCr tan!" | Za obnovo se nič ne brigajo. Ako pridejo ljudje k jj njim, odpravljajo jih z vsakdanjimi besedami: „2a- jj libeg, nimamo!" Dia bi kaj dobili, za to se ne brigar jo. Ljudstvo je vse nesrečno in razburjeno. Vse uvidi, kako potrebna je jugoslovanska država, prosta vsakega tujenarodnega jarma. Vladi kličemo: Ne obnavljajte naše nesrečne goriške dežele z nemško politiko. obnavljajte jo h ljubeznijo in sočutjem! Kako hoče g. Ornlg ptujskemu okraju dati — nemški značaj ? Ker. vsa pritiuševanje zloglasnega „Štajerca" o nemškem mišljenju slovenskega krneia nič ne pomaga, si je ptujski okrajni zastop izmislil novo sredstvo, da hočeš nočeS ponemči okraj: dal je na mejah okraja nabiti table s samo nemškim napi -som: „Bezirk Pettau. Entfernung ... km." Gospod Ornig: Ali bo s tako otročarijo ubita Jugoslavija?? Menda bote prej Vi zaspali, kakor pa Jugoslovanska f misel. Ali smo Slovenci izdajalci? Okrajne oblasti so zahtevale od kmetov za prvo odpomoč v mestih in tovarnah prvo oddajo Žita. V ptujskem glavarstvu so naši vrli slovenski posestniki pripeljali toliko zrnja, da je stal voz zraven voza od .Turčevega skladišča do železniškega prehoda. Celi dragi dan so nekateri tu morali čakati, da so prišli na vrsto. Vprašamo: A!i smo torej Slovenci izdajalci? Vse graje vreden pa je okrajni komisijonar, da ne preskrbi več osobja za prevzemanje žita: hila je samo ena tehtnica na razpolago in to v času, ko Je za kmeta vsaka ura časa vredna cel kapital. Strašne številke. Glasom službene statistike je umrlo v Bosni in Hercegovini zadnji dve leti vojske 163.000 otrok pod 10 lot starosti. To so naši majhni bratje in sestre, Žrtve sedanje strašne vojske! Za svobodo narodov! Angleški zunanji minister I.ojd Džorž je izfla) Sne P. avgusta, kot ob obletnici, ko je pred Štiriol leti stopila Anglija v svetovno vojno, sledeči oklic na prebivalstvo:, „Vstrajajte! V tej vojni se ne bojuje*» sa noben® sebične namene, — marveB za svobodo narodov, katere so bili oropani s surovo silo. Pokarali hoiemo, "da s» na «me nobeden le taio mogoflen narod «dati pohlepnosti militarizma, ne fla bi db prejel «eslnfeHeg» plaftla trrobodeih narodov. ¡pKlraJafl»! NaB opt n* tonVno zmago niso bili Bi0W tato Sijajni, PaRbr ravno fftflaj. Prafl Recital «ASM «o aanSHt angaM »amenoma oHSSDnai 8. avgusta 1918, Tsako pametno ureditev, predlagano od zaveznikov. Končno so pa vrgli krinko zmernosti j roč od sebe , so razkosali Rusijo, zasužnjili Rumunijo ter konta» sknžali dobiti vso svetovno nadoblast r sroje roke na ta način, da so z obupno silo napadli zaveznik». Toda nemške sanje po svetovni nadvladi se jim ne bodo nikdar uresničile. V nalogi, katero smo sprejeli, moramo vstra.;; ti tako dolgo, dokler ne dosožemo pravične in trajne ureditve vseh vprašanj." Nemec, Madžar in Hrvat. Slovenska mati se nam pritožuje, da nek učitelj v Mariboru grdo zaničuje slovensko govorico. Mala hčerkica se vedno pri-ioče domov in pogosto pravi: „Učitelj me tako grdo gledajo in kričijo nad menoj, Če govoriva z Bregan-tovo Miciko slovensko," - „Hrvatski List" pa piše:-„Madžarski učitelj je bil na deželi s skupino dece. Na neko nerazumljivo vprašanje madžarskega učitelja mu odgovori Hrvat, da ga ne razume. Zahteval je, naj govori hrvatski, saj je vešč hrvaščine, Madžar je strašno razkačen pljunil na tla in in zavpit: P;u Horvat!" — In mi Jugoslovani bi naj imeli take ljudi za svoje gospodarje! Sv. Oče uživa vedno več ugleda. Znano je, «a so bili odnošaji med papežem in nam sovražnimi državami pred vo.no ¡ako nezadovoljivi. Francija, Anglija, Amerika n'so imele pri papeški Stolioi niti svojih zastopnikov. Vojna je položaj dokaj izpreme -nila. Nemči.i sovražne države pa so sedaj spoznale velik pomen Svete Stolice in so zato kmalu navezala !* papežko Stolico prijateljske stike ter sploh izkazovale papežu mnogo uljudnolsti. Nedavno je angleški prestolonaslednik posetil papeža in tudi predsednik Severne Amerike Wilson vzdržuje vedno prijaznejše stike z Vatikanom; celo razmerje med Italijo in po-clavar em katoliške Cerkve se je prav znatno zbotj -Salo. Sedaj bo obnovila tudi Francija, ki je za časa velikfcga cerkvenega boja odpoklicala svojega za&to-nnika pri oreški Stolici, diplomatične stike z Vaii-kanom. Tudi Kitajska bo imenoval» prvič svojega poslanika ori Sveti Stolici. Katoličani se tega velike-« pa ugleda sv. Očeta srčno veselimo. milijarde K letnih obresti mora plae$?&ii Avstro-Ogrska za svoje dolgove. Avstrijski vojni stroški v štirih letih. Kolika slane Avfftri.o sedanja svetovna vojna, je pač najbolj razvidno iz našega državnega proračuna. Vojna ie dosedaj stala našo državno polovico 57% milijarde S» Skupni vojni stroški štiriletnega rojevanja z-našajo, kakor so izračunali v Berolinu, za vse države okoli 1000 milijard K. Pomislimo samo, koliko bi se za to velikansko svoto dalo dobrega storiti za vse stanove. „Nteuiške armade" morajo biti poražene." Angleški minister Kuršil je izjavil: Vojno moramo dobiti, a je še nismo dobili. Nemški narod trpi in krvavi vsled slabe prehrane. Zato se morajo Nemci zgruditi, a mi vstrajati. Trije strašni dogodki so letos zadeli Nemčijp: Njeni naipadi na angleško-trancoske armade so se ponesrečili, podmorsko vojno smo popolnoma ukrotili in ameriške armade se izkrcavajo v tolikem številu, da obeča postati naša moč prevladujoča. Skleniti mir sedaj, ko Nemčija navidezno slavi svojo moč, dejansko je pa omajana, bi vžgalo našemu plemenu za več rodov znamenje namišljenega poraza Sovražnosti se na noben način ne morejo prej ustaviti, dokler nisD nemške armade odločilno poražene in dokler nemški narod prostovoljno in končno-veliavno ne zlomi sistema, ki ga je zapeljal k toli -klm In straSnim zločinom. Drugače se Remcem vstop ■ zvezo narodov ne more dovoliti." V Nemčiji se vršijo velike spremembe. Na£o£-nik admiralskega štaba nemške vojne mornarice pls Holoendorf je odstopil. O vzrokih njegovega odstop®-ss slišijo različne vesti. Ene pravijo, da je moral odstopiti, ker podmorski čolni niso dosegli zaželjenega uspeha in niso mogli preprečiti velikega prevoza a-meriških čet in vojnega gradiva v Evropo. Boroliris-ka poročila pa naglašajo, da je Holcendorl odstopil ie radi tega, ker je imel — srčno hibo. Za njegovega naslednika je imenovan admiral Scheer, ki hoče zopet z vso silo vršiti podmorski boj. Poljaki so v Varšavi sklenili, da bodo le tedaj odstopili svoja odvišna živila Nemčiji in Avstriji, čB se Poljski zagotovi samostojnost in prost dohod do mas j» Ukrajina v nobenem slučaju ne more izpolniti gospodarskih obveznosti, ki jih je svoječasno podpisala Nemčiji in Avstriji. Tako je izjavil poslanik grof ForgaflL Ukrajina n.una niti približno toliko žita, niti živine, ne drugih surovin, kakor so jih Nem« narekovali v mirovni pogodbi. V Rusiji vladajo zopet velike zmešnjave. Pia-ve vlade ni, V osrednji Rusiji so še na krmilu bolj-ševiki. V Sibiriji, na Uralu in velikem delu Rusije» ki meji ob Sibirijo, pa dosezajo Cehoslovaki dnevno večje zmage nad bolj še viki. Tako so zadnje dni zavzeli veliki ruski mesti Jekaterinodar in Orenburg ob Uralu. Češkoslovaške Čete prodirajo vedno dalje v Osrednjo Rusijo. Od severa jim hitijo na pomoč Aa-gleži, Amerikanci in Japonci. Namen teh čet je, ila napravijo v Rusiji red in cta organizirajo rusko pra-bJratetvo proti Nemcem. Angleški minister lord Cecil je Izjavil, da sku-ftajo ueEateri Nemoi doseii, da bi s« sestale vt»b na- Sljateljsk» drŽave in bi se dogovorile o tem. kafll se omejilo prelivanje krvi. Cecil pravi, da ne ven-jame tamu nemšiemu vabilu, ker on preiobro pozna nHanSKI narod, poseftno Pruse. Cuvafl se (e treba —. pjsB Nemci, Ver cill Prusov ostati» nja vaka Wkfc 'Set a»*o©ab*ati nafl tsaffin sreiom. i äjk avgusta 191&. SEOVBjflSKf OOSBODä». Siran 3. Nemškega poveljnika r Ukrajini ustrelili. Mi «no bili s i.rvega počeika mnenja, da v BresHjitov-skem .sklenjeni mir ne bo prinesel zaželjenega miru, ampak samo nove homatije, kajti tega mira niso sklenili narodi, ampak le slučajno in hipno na površin stoješe revolucionarne stranke. In res! V Rusiji se bije velik boj med boljševiki in med njihovimi nasprotniki. ki se zbirajo okoli češko-slovaške brigade . Tudi j a ¡Tiska in Angleška ncseeata že v ta notranji boj in sicer p/*oti boljševikom. Ne vemo, ali ne i>o kmalu tudi Nfcmeija in z njo Avstrija nastopila z o-rožjem, da se udeleži notranjih bojev v Rusiji. P* tudŠ v Ukrajini ne pride do miru. Tam je hotel po -veljnik nemških čet pl. Eichhorn vladati z železno roko. v. to so .¡e vmešaval tudi v vse notranje zadev« Uiostavil je celo za Ukrajince nemško vojno sodišč« in ni še dolgo, da jO to sodišče . . . obsodilo bivše ministre tiste vlade, s katero so bili sklenili bresto-vsk5 mir, a. o nato šiloma odstranili in jo nadomes -tili a kozaškim hetmanom Skoropadskim, na več let jefie! Dne :';0. julija je pa pristaš moskovske socialno revolucionarne stranke izvršil v Kijevu bombni atentat na povel.n ka nemških čet ▼ Ukrajini, gonerala-aiaršala pl. Eichhorn a, in na njegovega pribočnika pli Dresslera. Oba Nemca sta še tisti dan umrla Nad eelo Ukrajino so proglasili oblegovalno stanj* , ki aanrli še ostale ministre prejšnje vlade. Tudi Bolgarska strada. Kakor poroda bolgar-«Fo „Utro". se bolgarsko ministrstvo dnevno trd» aai5i posvetuje o prehranitvi. Tzdana j« prepoved izražanja vseh živil. List „Kraj" pripominja k temu: «Taka prepoved ne pomaga nič tr4: aakaj vsa j» ž» temo ;zvoženo od Nemoev." Carsko družino spravijo na Spanslfe. Spansk' ftmlj posreduje, da bi se oarica in njeni otroki sjcra-«01 »a varno na Špansko!. dodatno ugotoviti, koliko so plačali nad najvišjo ceno in dotičnike izroditi sodnemu preganjanju. Našemu prebivalstvu naj bodo t» dejstva v svarilo. Kje ie policija? Na mariborskem Glavnem tr-pa je nemška in nemškutarska otročad t novejšem ¿asu začela j reobračati slovenskim kmeticam poso- 10 s sadjem in zelenjavo. V četrtek, dne 1. avgusta i roti poldnevu je nastal cel vihar na trgu. Kot na povelje so Nemke in neinŠkutarce preobrnile nad 20 ; osod na trgu. Nastal je vik in krik. Policije pa, ki i i: naj branila prinašajce živil, ni bilo nikjer. Kn±e- > ije bodo odslej prinesli na trg še manj živil. Meš - ' . ani, zahvalite se nemSkim in nemškutarskia divja- j kom, če bo trg prazen! Toča je pobila zadnji das na Slovenskem Sta- > ¡erju velik del rodovitnih krajev. Najhuje je priža- i deta rogaška okolica, kjer je n. pr. t nekaterih oblinah križevske in stoprške župnije pobilo vse v tla. Drevje štrli golo v zrak, Boč je bil čisto pobeljen. — ; Županstva naj takoj zahtevajo cenitev škode in po -raoi aa bedno prebivalstvo. Podlistek je tokrat radi obilic® drugega nujne- \ ga gradiva izostal. Se vedno pomanjkanje papirja. 2e davno obljub-enega papirja še veino a stmo dobili, zato moramo naprej skrbno varčevati! Dokler ne pride nova pošiljatev papiija, tako dolgo bosta »Slovenski Gospodar« ¡n »Straža« izhajala samo na 4 straneh. Pametnejše je, da se nafii listi skrčijo na 4 strani, kakor pa da bi sploh listovnič ne imeli. Naročniki pa, ki bi s temnebi- 11 zadovoljni, se lahko vsakčasoglasijo n dobijo denar nasaj. Gospodarske novice, Cesarica Kita j© seftaj popplinoma ssdrav» in Btfc. Cesar Karel in cesarica Zita stanujeta s svojimi otroci sedaj na gradu Ekartsau ob Donavi. Duhovniška vest. C. g. Prano Toplak, kaplan pri Sv, Ilju pod Turjakom, Je premeščen v Pišece, nn njegovo mesto je pa imenovan Ö. g. Rudolf Kociper, dosedaj kaplan t Pišecab. Velika Krekova slavnost na Kranjskem. Dn» 18» avgusta se bode vršilo v St, Janžu na Dolenjs -kem odkritje Krekove spominske plošče na hiši, v kateri p umrl. Slavnojst bo obenem veliko slavlje ju-goslovausko-češko-poljske vzajemnosti. Udeležili se je bodo v mnogobrojnem številu češki in poljski od poslan oi. Jugoslovanski klub bo polnoštevilno prisoten. Na primicijl č» g. Vekoslava Skuhala pri Vel. Siedelji se je nabralo v dobre namene skupno 324 K IS v in sicer- za slovensko šolo v Mariboru 150 K, za dijaško kuhinjo 71 K, za slepe vojak« K 30,04, in aa Begunske sirote K 52 48. Hvala! Na primicijl č. g. Ivana GaSpariB pri Sv. Lenartu pri Velild Nedelji se je nabralo dne 21. Julija z» Dijaško kuhinjo v Mariboru 150 K in za sloven-»£o šolo v Mariboru 100 K. Slovenska Sola v Mariboru. Radi pomanjkanja prostora ne moremo v „Gospodarju" objavljati darov m slovensko Solo. IzEaze darov objavljamo v petkovi jBtraK." Vojak", n« sramujte se svojega maternega jezila! Preicnursfce ..Novine" pišeio: „NeŠtemoga ta mlajšega ie sram slovenski govoriti, kda na dopust pride domo a triide žiilnate roke slovenske matere te pojesti se pa ne sramuje. Je to vojaško delo? Giz-čto potreti ^u tom žalostnom lasi.* V trlrajsredno deško meščansko šolo v Žalcu ie Mo vpisanih dne 19. julija t, I 52 dečkov in priglašenih 4^ d- Jie. Nadjati se je Se na prirastek Cakih S0% po'.eQf i »sensfcega pri crlaševan j a <'ne 13. septembra. In Snovanja bofle preskrbljeno. Tozadevni rrlglasi se m,- naslovijo na krajni šolski svet (stanovanjski odsek"). Izredno visoko število vpisanih do-Kazuie pač jasno, da so bili štajerski Slovenci prav potrebni tega "Čnega zavoda. Krepal odgovor. Na Poreijnnkolovo sta se »red baziliko diätere Milosti v Mariboru dva me&tna go.jpodiča ' rčevala ia pobožnih romarjev. Tu pristopi f r / m priprosta kmetska žena in pravi. »81*-Sala sera t ¡in pogovor. Pravita, da pri teh vratih ne ma-Mta . oditi ven in noter. Prav imata! Za vaju sc drn^a vr,;ta., namreč — v kaznilnico in v ^ekel!" Pobiža vtaknila ta odgovor v žep. se otrisala in šle potepeno '«alje. Nestrpnost. K slovenskemu kmetu v raflgonsld ofbHci sta prišla preteklo nedeljo popoldne dva, mo-6ka prosit živila. Eden je bil Slovenec iz Studencev pri Mariboru, dmgfi par nemški poduradnik iz Graden. Ker <-ta oba lepo prosila, je kmet po starosloven-«Jfi navaJHi postregel obema. Ker pa je Slovenec za-ftel nekaj govoriti o Jugoslaviji, je Gradčan tako v-zrojiL 'da ie začel crrdo zabavljati čez Jugoslovane in rs hotel Slovenca kar oElofutati, Kmet je sitno grag-flo muho odločno odslovil, našemu Slovencu j>a podar-ril poln nahrbtnik potrebnih reči. Ne silite t mesta, kjer vlada Ka večji glad Kot aa fleželi, Ifvaležnosl čeSBB Nemmer. PreWh list -Ven - i ^Ot" piše: Dil pričetkft vojns priPaJa ne n« stotine, (onpnl na tischt Nemcev iz severne CeSIe prosit 21-vfl. Prosiio, Dreplaičujejo In 1zsiTi«'*io Jivile, Gorje fieSkemn Pmetu, ki m j« dal, rledaiol t njil trpe*» gtafln« liudv aaneTJafl pd ?t)SntJu. Za ^nbrofo »n — | vmdajo o^aOTb. Ia fcrogo* naJBjTJS» poučen il Hobili amo poročilo, avgusta 1918 popol - ia« »b VA. uri, v mariborskem Nar. domu neliko «O8»wefco slavnost." Nastopi izza nadnjih koncertov fllavncMKiani pevski zbor ter zapoje svoje nalepše pe-nmi. Med lovskimi točkami se vrši slavnostni govor». Po petju sledi prosta zabava : srečolov. Šaljiva \ oš-ta Itd, Preskrbljeno bo tudi za pivo. Slovenska dru-fttva v okolici ter ona v Slov. Bistrici, Ptuju itd. se prosijo, da se udeležijo naše slavnosti. Dne 18. avg. ▼ Maribor! — Sjored: 1. Godba. 2. Petje društverfiga zbora. S, Slavnostni govor (profesor Voglar). 4. Petje društvenega zbora. 5. SraColov. 6. Šaljiva poŠta. 7. Prosta zabava * vseh spodnjih prostorih Narodnega dom». Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina 2 K. Ruše. V nedeljo, dne 11. t m. priredi kmetsko bralno društvo v gostilni g. A. Novaka dobrodelno veselico z igro in petjem. Ker je čisti dobiček namenjen deloma v vojni oslepelim vojakom, deloma pa za našo knjižnico, prosi odbor za obilno udeležbo. Začetek točno ob 5. uri papoldne. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Sv. Lovrenc nad Mariboroai. Na levre«9fio mb-«flflo, ¿ne 11. avgusta, se b« vrlil popoldne po vetrnicah v mežnariji OtAni zber, obenem podučea s-> faed tukajšnje Dekli®» Zveee. Goveril bo priljubljen «ladinski organizator prof. dr. Hohnjeo iz Maribora. Pridite dekleta, starSi in prijatelji mladine! UV Ijedn« se vabljena tudi dekleta sosednjih župnij! St. Hj v Slov. gor. Rojstni dan presvitlega cesarja Karla I., našega milega vladarja, hočejo vrli Sentiljčani tudi letos slovesno obhajati. Da. pa ne bi motili mariborske cesarske slavnosti dne 18. avgusta, bo v Sčavenskem Domu dne 25. avgusta večja prireditev v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Ob tej priliki bo zopet odprta „Prva Jugosf» kavama.* Sv. Rupert v Slov., gior. Dne 24, julija se je preselila v boljši svet gospa Julijana Majhen rojen«-Mlakar, učiteljeva soproga tukaj, stara še komaj 42 let. Bila je skromna, tiha, ljubeznjiva, sploh blagega značaja ter zapušča poleg žalujočega moža Štiri majhne otročiče. Upamo, da se že izpolnjujejo besede, ld so se ji govorile na grobu v slovo: Ko truplo krije mrak. križ daje up sladak, da lepša luč gort, jej taro nad zvezdami. O nebo, sveti jej lepo! St. Benedikt. Dne 5. avgusta je umrla gospa Jera Kermek, poštarica in posestnica. Rajna Je bila žrtev svojega poklica. Na pošti je bilo mnogo opra -vila in cele noči se je trudila, da ie dokončala ogromno delo. S tem aa je nalezila sušico. Naj počiva r miru! Sr. Ana v Slov. gor. Bralno društvo ponovi na splošno željo v nedeljo, dne 11. avgusta, igro „Mar-jelSja" in vprizori tedaj tudi burko „Mutast muzi -kan t." Temu še sledita dva nastop*. Kdor se žoE malo raavedriti. naj pride omenjenega dne ob Štirih popoldne v prostore gdč. Seyfriedove. K obilni ude« ležbi vabi odbor! Sv. Križ na MuKikena po!ju. Dne 31. julija W L je umrla na svojem domu v Vučjivesi mati <1. g. profesorja I. Karflinarja, Terezija Kandinar, ▼ (B--letu svoje starosti. Pri pogrebu, ki ga je vodil so slovensno opravilo, pridiga za dekleta, ol j. do o. ure popoldne v gospodarskem poslopju žup-nikovem slavnostno dekliško zborovanje v proslavo tiOletnice lurške Gospe z govori, deklamacijami in s petjem deklet. Ob 3. uri popoldne bo druga pridig* za dekleta in slovesne večernioe^ nato odhod. Mladenke roga&kega in ptujskega okraja, posebno Še one Marijinih družb, pridite polnoštevilno na ta shod in če mogoče v procesijah z družbenimi zastavami *h svetinjami. Shod obeta biti jako veličasten. Sv. Križ pri Slatini. V četrtek, dne 1. avgusta. j® tudi naš kraj obiskala toča. V gornjem delu župnije je uničila v 10 minutah vinograde ter napravila mnogo škode na koruzi, ajdi in tudi žitu, kjer ga Še niso spravili. Bog se nas usmili! Kogaška Slatina. Toča je pobila dne 31. julija rogaško nadžupnijo in Stoprce, posebno hudo io zadela občino Donačko goro. Drugi dan, dne 1. avgusta, pa je uničila vse pridelke na. južnem obroniiu Boča. Posebno so prizadeti gorski farani nadžupnijo križevske. Klestila je tri četrt ure, Boč je bil pobeljen kot v zimi. Ubogo ljudstvo! Tinsko. Tinsko Mater božjo bomo proslavljal na praznik Marijinega Vnebovzetja. Pride dovolj s-povecinikov in bodo štiri pridige, ena v predvečer , tri pa na praznik. Pozno pridigo bo govoril naš mladinski organizator dr. Hohnjeo za mladino. Nato bo v cerkveni hiši velik dekliški shod s petjem, govori in deklamaciiami. Vabimo zavedne mladenke, posen-nc še Marijine družbenice iz šmarske, kozjanske in rogaške dekanije, da v velikem številu prihitijo n!» ta shod. Ob treh popoldne bo pridiga za dekleta in slovesne večernice. Častilci tinske Matere božje — Slovenci in Hrvatje — pridite! Sladkagora. Priljubljena božja pot k sladko -gorski Materi božji zbere vsako leto veliko romarjev iz Štajerske, Kranjske, Hrvatske in Ogrske, zlasti je mila in draga našim ljudem iz Slovenskih goric. Pobožnost se začne v ponedeljek, dne 12. avgusta, s pridigo zvečer ob 6. uri. Drugi dan je rano in pozno sveto opravilo in tudi popoldne sta ob 3. in 6. u-ri pridigi, zvečer pa, kakor lani, rimska procesija. Dne 14. avgusta se po slovesnem opravilu poslovijo romarji, med tem ko na večer in na praznik Marijinega Vnebovzetja še pridejo novi. Romarji bodo lepo oskrbljeni, torej na veselo .svidenje! Sv. Ema. Dno 30. junija je ob priliki blagoslo-vHenjja Lurške kapele pri Sv. Emi na željo katolišk. izobraževalnega društva v zvezi z Marijino družbo, se nabralo za Tiskovni dom v Mariboru K 67.85, da vsaj ne zaostanemo za drugimi. Prihodnjič ob prvi prireditvi v društvu bomo zbirali tudi za slovensko Šolo v Mariboru. — Letina je v naših krajih se prav iepo pokazala., pa žalibog bo se marsikaj prikrajšalo Strn kakor pšenica je zadnji Čas vsa od viharjev poman(Irana, skoraj za polovico slabša, kakor smo pričakovali. Toča je oklestila dne 28. julija tudi del naših vinogradov, da se bo grozdje po nekod do polovice posušilo. Vsled pogostega deževja je žo itak grozdje bilo od peronospore, plesnjivca in črnega par feža močno poškodovano. Kažejo se slabi časi/„Lakote, vo;,ske in kuge — reši nas. o Gospod!" Dobje. Izobraževalno društvo priredi v ljudski Šoli v nedeljo, dne 18. t. m., popoldne po večernicab nabožno igro „Dve materi" in šaloigro „Jeza nad petelinom in kes." Prijatelji povabljeni! LotnS. uralno drt ?tvo v Letušu obhaja dne 11. ;:vgusta t. 1. 201etnico svojega obstanka in privo-d' ta inn društveno slavnost. Na dnevnem redu je poleg Orugega- slavnostni govor in igra „Rdečelas -ka." KeT> je čisfi dobiček namenjen v dobrodelne namene. vabi k obilni udeležbi odbor. Trbovlje. V nedeljo, dne 11. avgusta, priredijo naši Orli v Društvenem domu popoldne ob treh spevoigro „Kovačev Študent" s spremljevanjem glasovir-j>a. Pridite! 7 r v e Nevede na železnici. Blizu Krakova r Galiciji je ve k d'd vozov mešanega vlaka s potniki vred par del čez most v deročo Visio. Število žriev še ni znano — V Budimpešti je brzovlak povozil 7 žensk. Strela je ubila na otoku Žir v Dalmaciji dvft vojaka, ki sta se pred nevihto skrila v neko kočico. Pokopali so ju v Šibeniku. 7 glav govetle je ubila strela v planini G^aritz pri Inomostu na Tirolskem. Skoda znaša 25.000 K. Meso so porabili za klobase Kolera se širi v Rusiji in Rumuniji. V Petro-gradu je umrlo dosedaj žo nad 1500 ljudi, v Bukarešti nad 400 za kolero. enOViRSII C? O 6 P 0 O A £fc »V.« «M« . • !. A* « -Bta •»» i -w- ■ «J*» »a ■amnmm,-*..» LISTNICA UREDNIŠTVA. Do Se pri Planini: Ce ste imeli vojak« nabrali, vam mora okrajno glavarstvo povrn ti škodo. Tudi krompir Vam morajo plačati. Pritožite s« no okr. glavarstvo. — Zbigovci: Pri najboljši volji ne moremo takih dolgih dopisov spraviti v list. — B i -zeljsko: Take reči ne smemo objavljati. Bi bili zaplenjeni. — Odgovor strojnega stavca brezimnemu dopis u n u radi „nečitljivosti" črk „Gos -podarjevih": Ker se mi zdi, da imate poleg izpolnje-Tamja Vaših stanovskih dolžnosti obilo časa na razpolago, Vas vabim, da pridete t tisrarno. kjer Vam bom na liou mesta obrazložil, zakaj uredništvo ne š-prejema s svinčnikom pisanega rokopisa in zakaj da so nekatere posamezne črke mogoče res nerazločne. Se bova vsaj poznala. Pozdrav! — K i r a 1 d: Hvala. Se ne splača pečati z njira. Pozdrave! — Sv. Mihael pri Šoštanju, Ptuj, Hošnica in Teharje: Prepoz -no za to štovilko. avgusta 1QW5. Loterijske številke. OradM, *1. jalij» 1911 26 89 63 76 6 Lin«, 3. avgusta 1018 34 76 52 iO 51 k % BfM lili iSlifc Ena beseda stane 10 vinarjev. ot XX i— Kapi se malo posestvo t lepo hi-, 8o. Naslov: Me jska etsta 48, si»-ribor. 1000 J Gobe, maline, brusnice, kapi po primerni ceni vsaso množmo. Dostavi prazno posodo. Kleag!, Sch&u burg št. 1. IV. Bez. Dauaj 1006 Knpim vsako množino oaraujenih zabojev za £0 do 60 kg vseoine, odpadke od svinca aii svinčene ' predmete. Ponudbe z savrobo množine ia cene na Al. Žifrer, i Laporje pri Slov. Bistriti. 1062 : Rabljene sode vseh vrst kopi Maks Jeransch, Maribor, 969 Malo. čedno posestvo kapi goril-ki duhovnik. Najaje bliža Mari->ora ali kake župnje. Naslov pove oprava ped „Posestvo 9»2." __s . . .... ___ Kapi se posestvo malo s Ji veliko. Franc Kos, Liboje, p. Petrtvče štajevsko. 9 m Posestvi» s le^im soi Joni kopi Matija Obran, Fsšerjeva ulica št. 9, Mar bor. 94 i Kumno v veliki mali mnežini ku-pim. Franc Hubrr, trgovec, Maribor, Tegetthef ova ulica. 929 Kupim possstv«, tudi vinograd, >■ hišo in gospodarnim poslopjem, vse v dohrem itanjn Ponudbe z ceno do 15. avg. na ur urin fitvo tega lista pod osestvo 9<;6." fixvitžb*aih spretaiii natakaric so iMa ¡¡a 18. avgast za cesarsko skvnoit v Narod, donu, Maribor. Pojasnita v restavraciji. 1C01 Pride a fant, st«r 18—14 let, ki zaa miuistrirsti i> ima veselje za orjaništii učiti, se takoj sprejme. Kje, po»e uprava tega lista. 1008 Kupim kmttlje ▼ maift. •koli« ■ iivimo ua pritiklinami. Dobro vospodarsko poslopje. 6—10 oralov semlje, P*nad»e z «no: Fr. tiosehauko, Ponvicam pri Grad-cm. 1017 ifajhea svinja s« zamenja a» drva. Slivj-ica »i. ii. pri Marik. HI» liie uienea aH učenko (dijak) ▼ oskrbe v Krjeviai ¡.ti Maribora in sicer deloma aii za «slo plačilo v živilih. Naslcv: Simon Vek Maribor, Baehatstkgasse o, vrata iou» tm same« z ohttao 1V«CŽW«»» pravi eo najde eksistenco kot poslovodja mesarije v prometnem kraja na deželi. Zaslužek je stvAr dogovora. Ponudbe saj se pošljejo na npravj HI. Oosp. pod .Mesar Kotcpavjon it 9<8 ' 3 reže apno se oobi pri Henriku Primas, Maribor, Tržaška centa 25 oleg splošne kolniiniee. (24 100 K «sebi ki pove, kje »e nahaja od 1. julija pogrešana Antonija Modic, beganfca iz Gorice. Prosimo ¿č. iapne ¡¡rade, da oznanijo. Sirota je skbo oblečena. Stara 56 let, nekoliko slaboumna. Družina oddide koncem a-^asfa ■i Golice. Ivanka Peček, Nova vas 74 pri Ptaju, po 81. avgustu, Ko-reljaov«, al. »t. 2, Gorica 985 m 'a oslabele vsled starosti, za sla-lotti v želodca in proti isgubi telesne moči je vin«ki konjak orava poživljaja. Pošilja 2 polli-terski steklenici franko z »bojč-Kom vred 60 K — Benedikt Hcrtl, graičak na graščini Golič Konjicah, Štajersko. 989 tiče se v najem v manjšem krati na 8 i. štajerskem meblovauo ali ne meblovano stanovanje, obstoječe i« dveh sob, kuhinj« iu oritiklin z malim vrtom ali tudi nalo posestvo za sredo mestca septembra. Ponudbe z navedbo •ene na apravo tega lista pod Aifro „stalna strank« it. 994." -«; Pirmtn X T>ep gramofon se prod». Nad»oj. Ergeuova cesta št. 5, pritli(je. desno, Maribor. 997 Prodajo se domači zajci, mladi in stari. Fiseherg 7, M ¡.rib 98« Pri tvrdkl Alojzij Zorat l. gradnja oltarjev v Mariooru, Hchmiderur-jf-v» ulica 2 sna razpolago nas-ledn e sijainl iz 1«sa zrrzljasi iu poslikani kipi: Marija, hrezmad 8p<čet. 110 cm visoko, Maiija pod «ritem 70 coi visoko, sv. Florun ! 100 cm visok. 9S6 Cement dia ta«- na prodaja An. Bušmajer, Maribor, Tegetih £f- ova ulic.« 77. 998 Proda dobroidoč» gostilna v KtudeecA pri Marif or> . V. Andrejih, Koroška cesta S2, Mar Hor. 9šl Koi za vino prt>feat »e ^roda. ^a-^iov v upravi. 9/9 Portla-d-cement v sodih i 200 kg ravnokar dospel. Avstrijska petro-lejska družba, Maribor, Burggasse št. 8. 98 i j**™**""- xx, i V Rszboru pri Slov. gradca se ■ R-rejnse poštfn eerkvenik, ki zaa i to ii orgljati in pet e uč ti. 1'lača I ■ m dogovora. Zjla»iti a« js oseb- ! lin v iapnišžu, 99 i j D?kle « dešele se sprejme. Pla^a ! ■' . K Kavarna -'adbuluh»t*, «a- j ril.tr, Tegetthtff» a ulic» 89 P90 j u ešban vlničar a 8—4 rednimi , t?el m ¿¿mi, dolra plača p imoi • - živilih. R. Flick, Frarn, ali biš i v. k, Maribor, B>rm>rkstr. 18. »<6 Vlničar s 4—6 del. mo'.mi na Brc- } stt rnico pri Mariboru. Vej pove ? ttmbenik Nassimbeni, Maribor, 1 Oartingasse 12. 999 U Senca spreime rc i ¿arij a Kaiser strafie 18, Manner. 1005 Vinifisr g 8—4 izvelbaniml del, mo mi ie spiejme pri dobri p a-ci in depuutn od 1. novembra. Zelo dobra letna plsča. Emilija Kartin, Gornja Polskava pri Pra-gerdkem. 1007 Invalid, tfžko stopa i» eno nrgo driigač« zilrav, želi primerne službe Poprej je bi! več ,ei gospodar na večji kmetiji pri vdovi. Nislor v upravi pod „Invalid 981" Išče se takoj prazen lokal za trgovino v Celju. Posredovanje se plača. Dopisi se prosijo: Schacherl, ! Poštno ležeče Celje. 976 j Vlničar in msjer se sprejme pod ' eou. ugodnimi pogoji Ribard o- i gr seg, fHtinsiierg pri Maribora, j p, Prsn e«,. 988 f Krojaškega učenca sprejme, Der-eani kroj. mojster, Žapnijslca nI. 1. ^arioor, 949 Sprejme se meč 30 pošteno kme-sko dekle za služkinjo za vrtna ia domača dela. »ko ima zmožnost se priuči tndi lahko v kuhinji in tagovini I. Trauo, Ptujska gor». 978 Učenee se sp-eime takoj pri g. Miai, čer jarski mojster, Maribor, Koroška c. 9. 978 Zimski plašč 4» 6 letasgž otroxa • e zamenja za mast in maulo. Maribor, Ferdiuasdov» ai, 6 pritliè. tesno. 991 ločan težki voz ia jedilna omara se zamenja za »iviia. Melje, Humboidgasse 6, Maribor. 100& Zahvala. Vsemogočni je iz te solzne doline poklical k sebi nus o iskreno ljubljena ma mi eo Marijo paulič veleposi stnico v Rotts n- ! Za jcienskega prašiča se nja nota dol^a zimska suknja še iz mirovnega blaga z mučno In toplo pftdlajo. Po udne ca „Slovensko šolo" v Hrastniku. tl8 LEP iPONIN] Dopmia slika v naravni velikosti s« Vam pošlje, če mi pošljete fo-tografjo Posnetek popolnoma podobe a. Ceea i 22' Prosi» naročila na Marko Ernst, Gradee, KloJ>ter»ieig. Parter». Vino ii sadni nošt, motno, pokvarjeno, zavreto kakor tadi diši §9 plesaobi se popravi. Prosi se r» te« poslati na naslov.: Peter Skei-bec pri dežeUem odbora, Gorica. Primorsko. 59 Nagrobne spomenike priporoč» kamnocek Koimn Fra c, Rač». 067 vinarjev (m eno dopisnico^ Vas stane moj ee-mik,katerega Vam na zahtevo pošljem zastonj. Prva tovarna nr Ivan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v Mosta (Brlls) št. 1958 i Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-are K 26.—, 28.— 30—, iz belo kovine (Gloria-srebro), goldin ali jeklene Remont, are z dvojnim pokrovom K 85.—, 40.—, 50.—, 60.—. Budilke K 16.—, 18,—, 20.—. Triletno jamstvo. Pošiljanje po povzetja. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. (8 Duk.) i ki bo dne 29. julija ok »/» 2 uri popoldne po kratki močni kolezni v 69. leto s«t>je starosti mirno v Gospodu isepaii. Prisrčno zahvalo iirekamo v č, g. župniku in vlč. g. vojnemu karata, hvala tudi iseut sorodnikom, sosedom, znancem in vsem dragim; ki so naši preljubi nopozab ni mamici izkazali zad njo pot. Bog plačaj stotero I Rjjao mamico priporočamo v pobošao molitev in blag spomini — 8*. Lovrenc. 4. avgusta 19 8, 1010 Globoko žaluj ii ostali. Banra za obleke flhlpira P01»»™"»*! izgleda TJnir« UUlusd iu nadomesti sairic llUlU tedaj, če se le 7 najstanovitnejšo pristno Ia najboljšo barvo pobarva. Vgak si eaui brez truda in make lahko pobarva v poljubni barvi obleko in kaj drugega, uai si bo iz kakitaegakoli blaga. — Najmanjša, poš.ljatev je je 10 zavitkov K 10 20 s poštnino in navodilom Trgovci 100 navoj. K 40—, pri 1000, K Si' za 100 zavitkov. — Commission „Mehlata", Gradec, Bteyrergasse 80,11. 8G0 Posestniki 1 Vsakovrstna pišSeta in odraslo perutnino, kunce in svinje ozdravite griže :tndi krvava) ia vsaktere drsljavosti ter difterije četo gotovo edino i« 5 PALMA To, mnogo preskušano, s najboljšimi spričevali in leta 1910 z veliko srebrno svetinjo odlikovano sredstvo t navodilom dobite takoj zavarovano poštnine prosto, 4e v naprej pošljete 5 K, ali večkrat-toliko. — Ker snovi za PALMA dobiti ni, jaz pa tega izdelka le malo imam, svetujem, da naročite takoj. — I. E. Weixl, Maribor, Oosposka ulica 3$., (trgovina s papirjem.) 405 imam is kamnoloma Oonačke gore vsakovrstne Mlinske katmne na <>rodaj. Tadi irmlj.5 ia domačo rabo. Jožef Planit» Sossatec, j§ta-; «srako, 557 Decimalne tehtnice od 150 do 1000 kg. Kakor tadi telit ice tu aagto tabo, na vgsk kraj 'roda Franc Šnider, Gest» wa Pobrežje št. S, i ari bor. 807 R rejme se >in'čar in sicer mož in žtia ali tudi z enim otrokom, blifa mestt pod zelo agodaimi pogoji. Og a*e putteoo ali astme-no na a slov: Ottiija Koračič, Celjn, Breg 89 970 Priden konjski hlapec, zanesljiv, se sprejme ^ri Kooradu Gorenjak, : Celie, Cts. Viljema cesU. 48 900 j Viličar z 8-4 del. močmi so ' spiejme za dobro p:ai'lo pr!. g, ! Fric J e res, Počehova 800 pri Ma- L riboru. 1008 | Zaneti iv vinlčar s 4 del močmi z dobrimi s^riče-ali »e sprejme ; pri frOip») h6a g, Peter pri 1 Ma-iboro. 1014 ) Miinars^ega učenca »prejme proti ' p.a-'i ia poitlui oskrbi paroinlin | J Zalravec v 8re ù čd. Vstop ta- t 1016 J koj. XX KX ____ m«it(;ev st»r ot^ok if*nt) se da t» stojega »ii n» hr»oo. Nas lov: Fi^scherg 3. Maribor. 1012 Le o mulo nofauo s mski suknjo • u hišuo opravo «e zamenja (in plač» nekaj v gevcrm za gialjivo pelje v eeTkvi in med s^remslvcin. — Sv. 3*kob v fllov. gor 80. jal. 1918 998 DruS na Dominik Peklar. il mh vrst, jata, odpadki novega sakna, krojaški odrezki, raztrgane nogavice, raztrgano moške in ženske obleke, ¿tar« posteljne odej«, koče, kosti, konjske repe, svinjske ščetine, kapuje po najvišjih cenah M. Ihorinek .i Co. Celje. Trgovci in nakupovalni od hiše d« bt&e dobijo boljšp ce»«, 811 Miši-pota stenice - ščnrii j I «delovanje In .azpošiljater "> -i." preizkuš. radi- * kalno učinku» očega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo v»ak dan_ v.Rhvaln» pisma. Za podgane i. miši K 5 — sa ščurke K. 4 50; tinktura za »ten.ee K 2 —; uničevalec moljev K 2-—; prašek proti mrče som K 1 »0 in K 3 —; sem spadajoči razprašei:.lec K 1 20; tinktura proti niem pri ljudeh K 1 50; njaaiis za uši pri živini K 2 —; prašek za uši v oblaki in jperil« K 2 —; tinktura za bolhe pri pseh K 1" tO; Prašek proti kurjim ušem K 2'—J tia-ktnsa. preti m čeau na s .dju in aalenjaui (uničev. rastlin 1 K S'—- Pošilji po 110» zet ju Ztif vo& za pokočaianjM mrčesa M. J« n k c r, Zagreb 55. PetrbJ-ska nlica 3|lil t,Si sgeMMmMaBMeiK^-rVii«^-- ■ ;