Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Veti* sa Tse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozen&vtro celo leto $7.00 NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States* Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHeisea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHeisea 3—3878 NO. 96. — STEV. 96. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 25, 1935. — ČETRTEK, 25. APRILA 1935 VOLUME XTiTTT. — LETNIK XLHL SKLEP UGE NARODOV JE UTRDIL ODPOR NEMČIJE NA PODONAVSKI KONFERENCI BODO ZASTOPANE SAMO TISTE DRŽAVE, KI MEJE NA AVSTRIJO Francija vpoklicala 120,000 "vojnih otrok". — V prvem letu vojne rojeni mladeniči odhajajo k vojakom. — Po nekaj mesecev vežbanja bodo poslani v utrdbe ob nemški meji. — Hitler ne bo še tako naglo poslal svojega protesta. — Nemčija pričakuje ugodnejše predloge. PARIZ, Francija, 24. aprila. — I 20,000 vojnih otrok" prihaja pod zastave. Po vseh krajih Francije se gnetejo po železniških postajah mladeniči, ki so bili rojeni ob grmenju topov prvo leto svetovne vojne. Odhajajo v razne garnizije, kier bodo 1 8 mesecev služili vojake. Ko se bodo nekaj mesecev vežbali, bodo poslani v vzhodne utrdbe, kjer bodo zavzeli mes!:a 60,000 izvežbanih vojakov, katerih vojaška služba je potekla I 3. aprila, pa jih je zaradi napetega položaja z Nemčijo vojaško poveljstvo pridržalo še dalje pod zastavami. Prvo zborovanje Coughlinove organizacije KONGRES ZA VEČJO VOJNO _MORNARICO Kongres je dovoli! 400 miljonov z a obrambo. Vojni oblaki nad Evropo so dali povod. Washington, D. C., 24. apr. Z ozirom na vojno oblake, ki vise nad Kvropo. je bila v obeh iiicali sprejeta predloga, ki izza svetovne vojne dovoljuje največje izdatke za obrambo dežele. Ko jo kongres dovolil, da se amer. vojska zviša od 118,750 na l(i5,000 vojakov, je tudi dovolil, da mornarica zaradi 24 novih bojnih ladij, da si nabavi ."3.";.") aeroplanov in da se šte-bilo mornarjev zviša za 11,000 mož. Skupno je kongres za armado in mornarico dovolil 460 milijonov dolarjev. Predsednik mornariškega od-FCon- 'M>ra v P°*Iaiiski zbornici Carv 1 je rekel, da so ti izdatki name- gresniki skušali znižati od vlade zahtejvano vsoto za armado, zahtevajoč, da Združene države drugim svetovnim silam dokažejo, da je Amerika pripravljena z drugimi sorazmerno o-mejiti svojo vojaško silo. Napete razmere v Evropi pa so dale povod, da je kongres ugo-ril vsem zahtevam vojnega in mornariškega departmenta. DELAVSKI VODITELJ PRIDRŽAN ZARADI UMORA BERLIN, Nemčija, 24. aprila. — Nemški zunanji urad je naznanil, da Hitler ne bo še tako naglo poslal svojega protesta proti resoluciji, ki je bila sprejeta na seji sveta Lige narodov v Ženevi, in ki obsoja Nemčijo zaradi oborožitve. Hitler se še vedno nahaja na Bavarskem, kamor je poklical tudi zunanjega ministra barona štantina von Neuratha in izvedenca v orožju Joa-1 njonj zn obrambo dežele, chima von Ribbentopa. Po konferenci se je Hitler j Spočetka so nekateri kon-odpeljal v Oberamergau, zvečer pa se je zopet vrnil v Monakovo. Nemčija je mnenja, da je resolucija sveta Lige narodov nepotrebna, ker so že zastopniki Anglije, Francije in Italije v Stresi sprejeli slično resolucijo. Uradno je bilo oznanjeno, da resolucija v Ženevi nima za Nemčija nikake veljave, dokler tudi druge države ne izpolnujejo svojih obveznosti. Nazijski voditelji pravijo, da je sklep sveta Lige narodov še utrdil nemško stališče, ker bo sedaj mogla zahtevati nove metode, kako je treba postopati z Nemčijo. Vlada ie prepričana, da bo prejela iz Londona in Pariza nove predloge, ki bodo za njo ugodnejši in jih bo najbrže tudi sprejela. BERLIN, Nemčija, 24. aprila. — Iz zanesljivih virov je znano, da ne bo prišlo do vojaške zveze med Francijo in Rusijo in sicer vsled angleško-fran-coskega sporazuma, ki je bil dosežen že v Stresi. Tedaj je angleški ministrski predsednik Ramsey AlacDonald obljubil francoskemu zunanjemu ministru Pierre Lavalu, da bo Anglija podpirala Francijo pri njeni zahtevi, da je Nemčija obsojena zaradi oborožitve, ako Francija opusti svojo namero, da s pogodbami z raznimi državami obkoli Nemčijo. Kot se zatrjuje, je Laval tudi priznal poljskemu zunanjemu ministru Josipu Becku, da Francija ne bo sklenila vojaške zveze z Rusijo, vsled česar je tudi Poljska glasovala za francoski predlog, da svet Lige narodov obsodi Nemčijo. RIM, kalija, 24. aprila. — Francija in Italija bosta na prihodnjo podonavsko konferenco povabili samo one države, ki meje na Avstrijo. Ako pa bo na konferenci prišlo na vrsto tudi vprašanje glede oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarske, bo na konferenco povabljena tudi Romunska Turčija ne bo povabljena, na konferenci samo opazovalca. LONDON, Anglija, 24. aprila. — Angleški ministri so na svoji seji razpravljali o tem, ako naj bi vlada odgovorila na Hitlerjev protest, da države nimajo pravice biti sodnik Nemčije. Sklenjeno je bilo, da Anglija počaka, kaj' boste naredili Francija in Italija. SILEN POTRES V PERZIJI 600 ljudi je bilo ubitih, na tisxe jih je ranjenih. — Prebivalstvo je zbegano. — Potres tudi v Massachusetts. I Taylorville, 111., 23. aprila. »Predsednik United Mine Workers Ray Edmundson se je sam predal oblastim, ker je obdol-žen, da je zakrivil smrt nekega delavskega voditelja, ko je prišlo do spopada med njegovo delavsko organizacijo in nuni člani Miners Union of America. WALKER JE DELAVSKI CAR Washington, D. C., 24. apr. Predsednik Roosevelt je imenoval Franka C. TValkerja za administratorja $4,880,000,000, katera vsota je namenjena za odpravo brezposelnosti. Walker bo mulomestil Do-nalda R. Richl»erga kot ravnatelja National Kmergency Council, katero mesto mu je prineslo naslov nadomestni predsednik, in Ricliberg bo svoje delo posvetil NRA. Walker bo načelnik urada Division of Applications ami Anglija pa bo imela I'Information in po trdil ali pa [zavrgel posamezne naerte za dela, za katera bo zvezna vlada dala posojila. S tem postane Walker pravi car velikanskega reliefnega sklada. "Walker, ki je blagajnik odbora demokratične stranke, je bil Rooseveltov svetovalec tekom predsedniške kampanje leta 1932. Teheran, Perzija, (Iran), 24. aprila. — V celi vrsti potresov, ki so se pričeli 12. aprila v severnem Iranu (prej Perzija), je bilo ubitih več sto ljudi in na tisoče jih je bilo ranjenih. Poročilai z province Mazande-ran naznanjajo, da je samo v onih krajih bilo ubitih 483 o-seb. Zaradi pretrgani h telefonskih in brzojavnih zvez niti približno ni mogoče oceniti škode, ki jo je napravil potres. Poročilo iz Teherana navaja število mrtvili na 0fK) in na tisoče ranjenih. Potres je porušil mesta Dodangueli, Čadangue ill Lezardjarih in je preplašil prebivalstvo. Največ škode je potres napravil v Sueedi, kjer je bilo porušenih več poslopij in je prebivalstvo brez strehe. Po nekaterih poročilih so bili po-tresni sunki nenavadno dolgi in močni. Provincetown, Mass., 24. aprila. — Mesto Provincetown, ki s«« nahaja na skrajnem koncu Cape Cod, je obiskal potres, ki je majal hiše in prestrašil prebivalstvo. Potres se je raztezal ob celem obrežju in se jo pričel ob 8.24 zjutraj. Spočetka je vsakdo mislil, da se je zemlja stresla vsled kake velike eksplozije, toda šele Harvard vseučilišče je sporočilo, da je bil pravi potres. Taihoku, Formoza, 24. apr. Oblasti imajo polne roke dela. da pomagajo prebivalstvu, katerega je potres v nedeljo pahnil v veliko bedo. Medtem ko vlada po nekaterih krajih veliko pomanjkanje vode, pretijo drugim krajem poplav«1. Tropična vročina je v veliko nadlogo prebivalcem, ki so o-stali po potresu brez strehe. Kolikor je bilo mogoče do sedaj dognati, je v potresu izgubilo življenje 3152 ljudi, nad 10,000 ljudi pa j* brez strehe. NASTOP PROTI LINČANJU Zastopniki južnih držav izjavljajo, da bodo z vsemi silami nastopili proti predlogi. Washington, D. C., 24. apr. Senator Costigan iz Colorada je danes predlagal, naj se vrši glasovanje glede predloge, ki je naperjena proti linčarski just ici po južnih državah. Takoj se je oglasilo k besedi več senatorjev iz južnih držav. Izjavili so, da se bodo posluži-li vseh sredstev, samo da preprečijo sprejem predloge. Nato je otvoril Costigan debato ter rekel, da se zamore napraviti linčanju konec ediuole s pomočjo posebne zvezne postave. Govornik je zavračal trditev, da so linčane le tiste osebe. ki se nravno pregreše. Lin-čanja so se završila tudi iz drugih vzrokov. Linčanje ni nič drugega kot izrodek sadistične blaznosti. Po predlagani postavi naj bi zadela ostra kazen one uradnike, ki izroče obtoženca ljudski tolpi. Potomci linčanega bi smeli državo tožiti za odškodnino. ZBOROVANJA SE JE UDELEŽILO NAD SEDEMNAJST TISOČ OSEB DETROIT, Mich., 24. aprila. — Danes se je pričela tukaj svojevrstna mobilizacija za volivno kampanjo, ki se bo vršila prihodnje leto. — Michi-ganska podružnica "National Union of Social Justice" je sklicala zborovanje, ki se ga je udeležilo nad sedemnajst tisoč oseb. BOLIVIJO ZOPET ZAVZELI MESTO Vroča borba na 120 milj dolgi fronti. — Paragvajska armada je skrčila svojo fronto. — Pogajanja za mir. Glavni govornik je bil katoliški duhovnik Cb. E. Cougli -lin, ustanovitelj organizacije. Na govorniški tribuni se je pojavil Coughlin v družbi zveznih senatorjev Nye-a iz North ( Da kote in Thomasa iz Okla-' home. Poleg teh 'treh so govorili na •zborovanju tudi sledeči: kon-| grešnika Lenke iz North Da-jkote ter Connerv iz Massachu-La Paz, Bolivija, 24. aprila. I setts, "William F. Collins, orga-Bolivijsko vrhovno poveljstvo n™tor Ameriške Delavske Fe-naznanjaf da so se Bolivijci zo- i 'leracije, Pastor Herbert Bige-pet polastili Cahrague, katero ilow m rabinec Ferdinand Is-mesto so Paragvajci prod onim j serman iz St. Louisa, zavzeli. V idavnem mostu so V glavnem mestu so; Senatorja sta dospela zmago obhajali zelo slovesno, j taju IZ Washingtona. v le- Bolivijski vrhovni poveljnik, general Enrique Penaranda f Coughlin .]e v svojem govo-pravi, da pomeni ta zmaga u- i'ru poudarjal, da ne namerava sj>ešno končanje vojne v Cha-jsvoJe organizacije izpremeniti co. ! REKA MADŽARSKO PWSTANISCE Reka, Italija, 24. aprila. — Italijanski finančni minister Thaon d i Revel in madžarski finaiučni minister Tihamer Fa-bivni sta slovesno otvorila madžarski carinski urad ter je Reka postala madžarska svobodna luka za tovorni promet. Tozadevna pogoba je bila vključena v italijansko-madžarski pogodbi, ki je bila lansko leto sklenjena v Rimu. NEMIRI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Dunaj, Avstrija, 24. aprila. Iz južne Tirolske prihajajo poročila o resni guerilla vojni med nemškim prebivalstvom in italijansko policijo. KAJ ŠEK KLICE DIJAŠTV0 POD ZASTAVO General Čjang Kaj-šek hoče vsako leto izvežba-ti 100,000 dijakov.— Kitajska hoče imeti močno armado. Nanking*, Kitajska, 24. aprila. — Kitajska noče več zaostajati v oborožitvi za drugimi državami sveta. Zato je vrhovni poveljnik kitajske armade general Cang Kaj-šek odredil, da se morajo dijaki vseh šol eno leto vežbati. Ako se ta načrt izvrši, bo Kitajska v K) letih postala prvovrstna voja-ška sila, k i bo zmožna postaviti se v bran vsakemu sovražniku. V 26 odstotkih 1440 kitajskih višjih šol je že prej bila vpeljana med dijaki vojaška obveznost. Kadar bo ta odredba splošno uveljavljena, bo mogla Kitajska na leto računati na 1000,000 novih rezervistov. Poleg tega pa bo tudi v nižjih šolali vpeljano vojaško vežbanje. General Žang Kaj-šek pra vi, da bo po tej odredbi imela Kitajska ne samo v orožju dobro izvežbane ljudi, temveč izobražene in patriotične vojake. Že lansko leto je njegov oboro-žilni načrt pokazal velik napredek in je bila cela vojska izvežbana po načrtih nemškega generala von Seeckta. General Seeekt je bil poklican v Berlin, da sodeluje pri oboroževanju Nemčije. Caragua je največje mesto v provinci Cordilliera in se nahaja sredi bogatega petrolej-skega polja. Poleg Cliarague pa Bolivijei zopet zavzeli še druga važna mesta, kot Tarai-ri, Mandeyapecua, Yoay. Cani-po Leon, Bovuibe, Le Penca in San Francisco. Paragvajci priznavajo, da so zapustili Cliaraguo, toda zatrjujejo. da so to storili zaradi tega, da so skrčili bojno fronto. Ves teden so bili vroči voji na 120 milj dolgi fronti med bolivijskim glavnim mestom v Villa Montes in Cliaraguo. Paragvajci so bežali proti reki Piripiti in bolivijska kavaleri-ja jih je zasledovala. Xa begu so Paragvajci pustili mnogo o-rožja in municije ter mrtvecev. General Pena ran d A nagaja, da je bilo uničenih sedem paragvajskih polkov in da je med mrtvimi mnogo visokih častnikov, med katerimi je tudi major Alberto Gard el. Buenos Aires, Argentina, 24. aprila. -— Paragvajsko vojno ministrstvo priznava, da je paragvajska armada izpraznila Cliaraguo, da skrči bojno fronto. Združene države, Argentina, Chile in Peru so poslale v Rio de Janeiro novo poslanico s prošnjo, da Brazilija premeni svoj sklep, da ne posreduje med Bolivijo in Paragvajem. Brazilija je zavrnila posredovanje, ker cliilska vlada ni prvotno )>oslala povabila tudi Braziliji. Kot se zatrjuje, bo tudi Urugvaj povabljen, da se udeleži pogajanj za mir. v politično stranko, prav nič pa ni prikrival, da namerava poseči v prihodnje kongresne in predsedniške volitve. Roosevel t o v i administraciji je očital, da je v pričetku pri-digovala soeijalno pravičnost, pozneje je pa začela praktici-rati "folozofijo plutokraeije' — Mi bomo delali na podlagi ustave Združenih držav — je rekel Coughlin. — Ali zavračamo brezbožni komunizem. Ali zavračamo plemenski nauk Hitlerja in smo proti fašizmu. Mi nočemo imeti nobenega o-pravka z nemoralnim kapitalizmom, kakorsnega vidimo dandanes v Michiganu in po vseh Združenih državah. Ali vztrajamo pri obdrža vanju parlamentarnega sistema, ki so ga ustvarili očetje naše republike. Mi nočemo živeti pod diktaturo. Mi ne bomo ustanovili politične »tranke, toda naš namen je, pognati iz uradov može, ki so nam nekoč obljubljali pomoč, pa so svojo obljubo nesramno prelomili. Dnevi prekršenih volivnili obljub so minili. Danes je v naših srcih rojeno spoznanje, ki se izraža v geslu: — Združeni stojimo, ločeni pademo. — Naša narodna unija za soeijalno pravičnost je os kol -sa našega gibanja, naše organizacije po posameznih državah so pa špice, ki jih veže železni obroč šestnajstih točk našega programa. Naša sveta dolžnost je strniti vrste, se po-služiti vseh moralnih in po u-stavi dovoljenih sredstev, da enkrat za vselej napravimo konec vladi nemoralnega kreditnega sistema ter kupičenja bogastva v rokah poedineev. STAI4N NA PODULIČNI ŽELEZNICI. Moskva, Rusija, 24. aprila. Sovjetski diktator Josip Stalin se je prvič peljal po pod- zemski železnici v Moskvi. Na postaji ga je pozdravljalo na tisoče delavcev, ki se vozijo po železnici. "O LAS KAEODA NEW YORK, THURSDAY, APRIL 25, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. Owned and PuUlftMd by SLOVEN 1C PIBU8H1NG COMrANI (A Corporation) Frank Sakser, President L. Bonedik, Treas. Place of t>c $16 W. 18tfc Street, «C ttic corporation and uUImm at above officer*: Borough of Manhattan,_ New York City. N. V. - U L A S N A R O D A - leaned Brery Day Except SuLdsyn %od Holiday« i eelo leto eaUa aa Kanado ■ • o • o « • « fa pol teta Ca eetrt leta i dj| • w e • • • • • •6.00 $SJOO Za New York aa celo Mo Za pol leta ............. Za Inozemstvo aa celo leto Za pol leta........ m n.« o o o i •7.00 $&£0 •7.00 Subscription Yearly •61)0 Advertisement on Agreement "olsa In osebnosti se ne priobčujejo. liensr naj se blagovoli paMIJ«ti |k> Money OrOer. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da a* tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naalovalka. tiLAS NARODA**, 21« W. 18th Street. Iferfc. N. V. Telephone: CHelsan t-4fM ČUDNA RAZVADA Frank Rav«'r. SVECENICE NA BORNEU Med našimi liaroi"niki jih je še vrtino dosti. ki dosledno <>iikalnvažujejo naše pozive, t i kaj« mV s«- točnega poravnanja naročnine. Sami lit' »en«), ali nas inxVjo ali lie morejo razumeti, da jr izdajanje lista v zvezi z velikimi stroški ter da je nam naročnina 'ta-korckoc edini (lenarili vir. ki nam omogoča vr-r ;t i naše delo. <*akati ne moremo nikogar ver. kajti naša tozadevna j m »j >i;>t 1 jiAost v zadnjih leiili ni l»ila tiilko nagrajena, kot snu► upali, da ho. \i štetim naročnikom, ki so nas prosili, naj počakamo z na n h'ni 110 in s pošteno hestMo jamčili, da jo bodo obuo-|iio delo. na jugu so pa obenem vili. kakorhitm jim »*> količkaj mi^H-o. je bilo ngodeuo. to. »» i«™' y1«™^ . . ] kako tako, kakor indijske ba- da v mu dili slučajih so ostale njihove obljube neizpolnjene| jaoleg naslova, sem se .spomnil, da mi je potekla naročnina. Zato vam pošljem šest dolarjev, da ho eno leto mir. Vsak dan sproti čakam pismo-nnše. da mi prinese (ilas Naroda. Vsega prečita m, posebno dobro pa pogledam kolono Petra Zgage. Oprostite mi, kar se šoli* sedaj zahvaljujem potniškemu eddelku "Glasa Xartyla'' za vso postrežbo, ki sem je bil deležen, ko sva s hčerjo potovala pred desetimi meseci v staro domovino. Poshižila sva se par-nika "Tie de France" in sva hila prav zadovoljna. Potniški oddelek "Glasa N.-uoda" in parnikc francoske proge vsako mur najtoplejše priporočam. Pozdrav vselil čitateljelll! Ruppertovo v Zraku Vsak četrfek ob 10:30 dopoldne na W-E-A-F Naravnajte, imejte svinčnik in papir pri sebi, in SIDNEY SNOW vain bo povedal o neobičajnih ~ navodilih in idejah hrane, kar vam bo pomagalo odgovoriti na vprašanje: "Kakšno jetf naj Ml' dam. ko bo pri&el nocoj domov?" JACOB RUPPERT BREWERY N E VV YORK C 1 T Y dagtigi beležili zmogljivost svojih učencev v raznih letnih dobah, se da razbrati zanimiv po jav, da se v poletnem, jesenskem in zimskem času viški -n padci duševne in tehtne /umrljivosti krijejo, spomladi pa ne, kajti duševna zmoglji vo-l se v nekem ozira zmanjša, telesna pa poveča. V pomladnem easn je organizem v nekem naravnost omamljenem stanja in hi se neprestano -ribal brez vsakega smotra. Ta omamljenost se kaže zlasti v izraziti sa-momorilni tendenci. Nato je predavatelj pouda>-j: I podobuo>ti. ki se izražajo v človeškem življenju pod vplivom letnih časov in v eeloti t'* ua življenja. Zanimiv je tako zvani sedemletni eiklus živi je rja, o katerem je govoril že Solon in ki pravi. da -e v eloveškem življenju vsakih -edem let ponavlja neki višek tvornosti. Peter Zgaga Xalo.ua posrednic* med bogo-1 vi in ljudmi je pri Dajakih po-i - " .. . , x- svoji vel jena večinoma ženskam. Na .; , . „ inaikraisim si severnem tu sredinem Borneu'. ... *. . - , ... olieastim žarkom, |e to posredovanje nphovo edi- !«► današnjima dne. fV bodo kdaj zrflostili svoji dolžnosti, nam ni znano, rpamo. da ji bodo in nazadnje bi bilo pa nič ver kot pošte-no od njih. da jih zaMoste. Vsak posameznik, vsako podjetje je upravičeno do od-govora na poslan ]iozrv oziroma opomin- < 'e sni • bili mi tako dobri in požrtvovalni, da smo več mesecev pošiljali lisi na upanje in vero, meifla zaslužimo odgovor, pa naj bo tak ali tak. Vsnkdar smo se zanesli na pravo sbrveii.sko poštenost, ki je zaradi svoje veljavnosti že prišla v pregovor, in zato 1 ljub vztrajnemu in naravnost nepojmljivemu molku nekaterih še vedno upamo, da se nismo motili, ko s«no verjeli njihovim obljubam in zagotovilom. Druiia naša ležkoča, ki je zvezana z obilico dela in stroškov, je pa ]w»šiljaiije o|>oiiiinov. Nekaterim številke ] m deti naslova š< d o> t e 11 ojiouiill. Opomin morajo dobiti po pošti, nato se šele zganejo. Xe pomislijo pa pri tem. koliko denarja za znamke in koliko dela bi prihranili upravi, ako bi naročnino točno obnovili. Za poštnino, ki je v zvezi s pošiljanjem opominov je treba HU*ti»precejšnjo vsoto, ki bi jo •sieer lahko uporabili za izboljšanje linta- lit v pošte vat i je trdba, da je vse to delo pravzaprav olvišno in hi }x»>polnonia odpadlo, kakorhitro bi vsak na~ rix'nik storil svojo dolžnost- Naročniki in čitatelji so lahko uverjeni. da ni nam nič težjega in bolj nerodnega kiiikor pisati članke/kakor- šen je ta. Toda ne gre drugače. Pišemo jih pač v zavesti, da bo»bi sleslujič vendarle nekaj zalegli. vttala manj dostopna sever in središče nedotaknjena. Te sve-eenice so prav za prav služabnice San^iamrov, lio^ov zraka, k) se med verskimi ohretli naselijo v njih, da potem z njihovo potnoejo pomagajo ljudem in jim prorokujejo ho«loenost. Tu vidimo našemu spritizmu soroden pojav. Za bodočo svečenico >'■ določi mlada, lepa hčerka sužnja. Za svoj poklic se mora pripravljati pit navodilih in nadzorstvom starejše svečenice, ki jo uči hohuati. prepevati pobožne pesmi in plesati. Ko so bodoče svečenice deloma že seznanjene s tajnostmi svojega poklica, jih vzame svecenioa na obrede, kjer nastopajo kot n jene pomočnice. Obredi trajajo do 7 dni in starejša svečeni-ca ilobi na dan 1.25 holandske-jra cekina, novinka pa ().7.">. <'e-prav so svečenice zelo v časteh, velja za sramoto imeti s svečenico razmerje zaradi njene funkcije javne prostitutke. Zgodi se, da brat ubije sestro, ki je bila izbrana za svečenico. ali mlo krajši žarki. — Dr. Wright iz ameriškega poljedelskega ministrstva in dr. McAlistcr s Smithsonian instituta v Washiiigtnuu sta dognala, tla nad :»0dM> Angstremov dolgi žarki, to so taki, ki se po lolžini že približujejo vidnim ultravi- 11«- ] M >š kodu je ji t jajčec parazitskih črvov. Krajši žarki so pa tem jajčecem že zelo nevarni, posebno žarki dveh dolžin valov, na- EVHARISTIČNI KONGRES V LJUBLJANI. ŽARKI SMRTI SLOVENSKO SAMOSTOM) DRUŠTVO ** Greater New York In okolieo, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj ** m rlan tega društva naj vpra-ša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna poatmHa. V iimrafi ar šele »pozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To draštvo Jt sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali rbuvtlviu Društvo je v tem kratkem fami svojega obstanka izplačalo ie »karo 14 tisoe bolniške m nad šest tisoč smrtne podpore Mer ima v blagajni skoro $17.000.41« Med mnogimi žarki so žarki kratkih valov, ki naglo ubijajo bakterije ter druga drobna rastlinska in živalska bitja. Ti žarki spadajo v skupino ultra vijoličastih žarkov in ker so tako pogubni, so dobili ime 44žar ki smrti". Odkril jih je učenjak Schumann. Vedno bolj se kaže. da zadostuje, da se le malo izpremeni dolžina vala in žc ubijejo ti žarki druge vrste živih bitij, kakor malo SI>4 in *J(;r,2 A. Med temi leže žarki nad llt»« K i in izpod 2S(M) A., ki so razmeroma malo škodljivi. Zadostuje torej, da se izpremeni dolžina vala samo za nekaj sto milijon?ink centimetra ( 1 Angstrem je ena stomilijontiuka eeutinietra) in to že odloča o življenju in smr-to v mikroskopičnem svetil. Drohna bitja, ki jih zadenejo ultra vijoličast i žarki poginejo hipoma, če so za žarke bas razpoložena. Živa gmota pri tem eksplozivno razpade tako. da vse bitje naenkrat izgine. Zanimivo je. da isti žarki, ki pokončajo jajčeca parazitskih črvov, človeku ali višjim vrstam živali ne škodujejo posebno, kar se bo dalo morda koristno izrabiti v medicini. Soln-ct' izžareva neprestano zelo katerih prehi-\ mnogo smrtnih žarkov, ki pa 'ne dosežejo naše zemlje, ker jih skoraj |>opoliiouin absorbira zrak. Da nimamo okrog zemlje zračne plasti, hi ne moglo živeti najbrž nobeno bitje na zemlji. Pri poskusih dobivajo 44žarke snjrti" iz umetnih svetlobnih virov. \ soboto in v nedeljo |>o po slovenskih naselbinah vse polno prireditev in zabav. Kot sem že omcurl, bodo \ New Vorku kar štiri. Štiri slovenske veselice in dve slovenski poroki. To bo menda dovolj za dva zaporedna dneva. Kak o je bilo. bom v ponedeljek sporočil, danes pa drugega ne morem kol želeti udeležencem obilo zabave, prirediteljem pa velik moralni in ti naiični uspeh. * \ elika ree bo v soboto zvečer v slovenski dvorani ua See I v Street, ob Erie kanalu v gorenjem delu držav«' New Voik. Kot mi poroča prijatelj, bo nekakšen -*Bo\ Social**, to se plavi, da bo vsaka ženska prinesla ha k so s seboj, moški bodo pa za vse drugo poskrbeli. V vsakem basket u bo ime ti-'tega srečnika, ki mu je ua men jena vsebina, katero bo se veda moral - -v"j<» partnerici* deliti. _______Začelo >e bo že o mraku, 2 I končalo pa tako pozno zjutraj. I VEDBA POSTOPANJ A ZA M" l,n marsikatera gospodinja nedeljo zjutraj brez mleka. Igrala bo <4one man band". S0DNUSKI OGLASI iz stare domovine. Og 4 Milutin S. Ekerovich Ta "rzlet Jio vodil-naš rojak in uradnik Cunard Line, Mr. Milutin S. Ekerovich, ki bo spremil potnike v Jugoslavijo, med potovanjem skrbel za njihovo portljago. v i žeje itd., ter jim ua krovu prirejal zabave, da bo potovanje čini prijetnejše. Tekom potovanja bo na krovu redna sv. maša. LETNI ČASI IN ČLOVEK lleidelherški vscttčiliški pro tesor dr. Hellpaeh je predaval te dni o vplivu let>nih časov na človeka. ZinVl je s tako zv.ano 4'spomladansko krizo'*, ki na neki čudni način ne vpliva samo na kriminaliteto temveč tudi na zdravje in pred vsem na duševno tvorno silo. Iz krivulj, ki so z njimi p"- PR<»GLASITEV MRTVIM Zabukovee .Janez, roj. l.'I.'J. ISSO v Starem trgu ."».*>.. v loškem srezi', tja pristojen, ože-lljeli* Z Ano rojeno Tonile, Je odšel leta l!>ll' meseca septembra v Ameriko. Bival je neki1 j časa v Hibbingu, pozneje pa v New l>uluth,%Minn. Zadnjič -e i« ozlf.si! leta 1U±2 iz bolnice v New Uuluthu, kjer je radi za stlupljenja krvi boj la umrl. K *r je potemtakem smatrati na bo -nastopila zakonita domneva smrti v smislu št. i. ». d. z., se uvede ua prošn jo njegove žene Ane Zabukove* zdaj v Ljubljani. Cerkvena nI. št. 21. 1. postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da s« ti pogrešanju poroča sodišču; L'. piMopanje, da se izreka zakon sklenjen due 6.7.11KIH v žiipni cerkvi v Mibhingu. S;. Louis Co., Mirni., tT. S. A. med Zabukovcem Janežem in Tonile Ano razvezanim. Za bran:-telja zakon'ske vezi se postavlja gospod Medved Jože, nad-ol'ieial v Ljubljani. ZABlTKOVEC JANEZ se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest <> sebi. Po I.:;.!!):*« ho sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče r hjnbl ion ofhl. I'.. <1 ur 1"). /a it na rja t'-'-»-Avsee. I. r. ffiro.8aMiiin!aiisc.JEri!iBii!!i: iaiBMMKtti^i »iMBikiaaiBi - OimoK ZA 1/KTO 1«5T. Predsednik: FRANK 1IOTKO 507 E. 73rd "Kt.. New York City Poi vimIcI. ila I »i 1 > 11 na prireilitvi ilclež^ii shitlko-sti, po kat«*ri *7a- v«m- l<-t lirt'jw ni m. bi tmii milj ne napra vilo provolik«* razlik«-. Pa kaj lioi'oni. konkui'i'iiea jo provcli ka. naj so pa kdo .Irmri sladka namesto nn-iio. To roj !«• ilobro so iniejto. fantje in dekleta, možje in že lie. ter tisti, ki za devet dni irili za ležejo in odrožejo — na ni ree vdovci in vdovo. * ('i ni ve«" avtomobilov je na eesti. tembolj janroste so m- sreee. Nekatere so neizogibne. Tudi ee znaš pametno voziti, ti prid i rja nasproti bedak, pa j»-nesreča. Dosti nesree pa t lit 1 i žensko povzročijo. Za ves svet bi ne vozil v avtomobilu. iV t»i >ot*irala ženska v kratkem krilu. - p«»bar-vaniini noliti. pristriženimi lasmi in s eifjareto v ustih. Taka vidi lo nazaj, kajti ne lioliomn se osfledl!je V ogledal en pred seboj. Kadar je pa treba v »ili na zavoro ^topiti, izpusti kolo in se z obema rokama za stegno pomabi ter obupno vpraša: — .Težeš (ali pa **«roddainu") k.tj bo pa sedaj 1 Par sekund kasneje že veš, kaj je. ee .te ni tako trešeilo v jarek, da sta ti pamet iu spomin odpovedala. Ž«'ti^ka ima pa v takem sln-eaju ponavadi srečo. Le nekaj pain t a se odlušči — s kare in z njenega obraza. * Preprost človek je imel pričati v neki važni zadevi. Sodnik ga je takole opozoril na sve tost prisege: — < 'e boš pokrivem prisegel, boš zaprt. V tem slučaju boš izgubil državljanske pravice, hi vse življenje te bodo smatrali za človeka, ki je brez časti in brez ugleda. Voliti ne boš smel in tudi izvoljen ne boš mogel biti. Le ponlisli, kaj se to pravi :— izgubiti državljanske pravice. No, še enkrat te vprašam: Ali boš pokrivem ali po pravici prisegel? Pričevalec je inalo pomislil in odvrnil: — Ce je v izgubo državljanskih pravic vključeno tudi plačevanje davkov, boni pokrivem prisegel. 'G LAS NARODA' NEW YORK, THURSDAY, APRIL 25, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Zanimivosti iz Poljanske doline. Ko sem pisal lansko leto dopis od sv. Antina, sem obljubil, da se bom še oglasil od tam. Stvar se mi je do danes zavlekla, kar mislim, da boste že oprostili. Ne mislite, da me je pust "poliabal", ne, ta je bil letos itako pameten, kot še nikdar tako. Pokazalo se je bilo oomnijo najstarejši ljudje. Podrl je »dolgo vrsto kozolcev, odnašal je opeko Ln slamo s streh. Pri nekaterih hišah je podrl tudi dimnike. Napravilo se je precej škode in to po Poljanski in Selški dolini. Iz naše doline je krenil vihar tja čez mejo, od koder ni bilo še glasu o njem. Omenim pa naj. da je pri nekem posestniku na Tičjem brdu pometal na tla s poslopij čez 2(XX) opeke. Na Hotavljah je odneslo streho Vrbančkove bajte, 'tako da ne bo več sposobna za prebivati v njej. Bila je pa pri tem tudi sreča v nesreči. V Sinkovičevi grapi, kot pripovedujejo, je naneslo v neko kotlino toliko listja, da so ga naložili 10 voz, brez vsakega grabljenja. Drugod po dolini ni bilo slišati, da bi bil ta vihar komu kaj prinesel. 4. in 5. aprila" je p"dlo pri nas toliko snega, kot še nikdar to zimo. Ker pa je bil pomešani z dežjem, gotovo ni bil dobrodošel tistim, ki so imeli še od viharja več ali manj odkrita poslopja. Po hribih ali višinah ga je do meter na debelem. V Oselici ali tamošnjili hribih pa pravijo, da ga je cehi do 2 metra. Upati je pa, da bo .ta bela navlaka kmalu izginila. Cel marec smo imeli več ali manj lep, vendar na kak sneg ni nihče ver mislil. Mnogi so se spustili za delom na polje, da, nekateri so že celo krompir vsadilL Dne 1. aprila se tudi pri nas vedno spominjamo, vendar letos v spričo skrbi, ki tarejo ljudi, o kakih potegovčinali ni bilo slišati. V Hotavljah je te dni umrla Marjana Kokalj, p. d. Kobre-la. stara nad let. torej najstarejša žena v dolini. Preti kratkim je umrl tudi stari čevljar Frencetnik ali Galičič. ki zapušča med drugim tudi sina nekje v Ameriki. V Brbovnici je pa mlinar in Žagar Franc Cankar padel na mlinsko kolo ter dobil poškodbe, vsled katerih je v bolnišnici umrl. Na Valči je pa umrla liable smrti mežnarca. Vstala je in skuhala kosilo, šla pokli- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti soroOnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Kiite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 7.16 West 18th Street New York, N. Y. Hi zastopamo vse paro-brodne družbe. Iz Jugoslavije. cat domače, ki so jo pri peci sedečo našli mrtvo. Nekaj m^ram .tudi omeniti Rojaki radi pošiljajo iz Amerike staro ali že nošeno obleko. Že* Mr. Rem s je nekoč omenjal, da se ne splača sem pošiljati obleke. Sedaj pa so se tozadevni carinski predpisi v tem še poostrili. Naslovnik dobi po prihodu paketa na carinarno v Ljubljani ali drugod obvestilo in poziv, da naj vloži prošnjo, če ne plačuje nad 120 Din davka, za oprostitev ali omiljen je carine. Potem gre naslovnik na županstvo, kjer mu napravijo prošnjo. Na tej prošnji mora biti potrdilo davkarije, koliko davka da plačuje in obenem tudi gmotno stanje naslovi jenca. Vse pa mora biti še potrjeno od sreskega načel-stva( okr. glavarstva), da so vsi podatki resnični. Prošnja tako zgleda potem kot za pristop tam v Ameriki h kakemu društvu. Ime, poklic, starost, veroizpoved i tri. Pri tem mora plačati naslovljenec 25—.*»<) dinarjev za kolke oz. izpolnitev prošnje, ki jo seveda tudi županstvo mora potrditi. Prošnjo se 7. obvestilom izroči pošti, ki jo pošlje na carinarno. kjer se paket nahaja, in seveda tudi z originalnim pismom pošiljatelja iz Amerike, v katerem morajo biti označeni posamezni kosi ali predmeti obleke, kar potem primerjajo z številom v paketu. Cez par dni potem pošlje carinaj*na na pošto naslovljena. (V je paket ocarinjen, mora naslovnik še več i ali manj carine plačati, drugače menda nič. Vendar pa carina, ki se v gotovih slučajih naklada, že sama presega dejansko vrednost paketa. (V še prištejemo poštnino, ki jo mora pošiljatelj do New Volka, po zonah paketne pošte plačati, se dosti nabere. Dogaja se. da pošiljatelji v Ameriki pošiljajo pakete gospodarjem, ki naj jih potem izroče tistim, katerim so namenjeni, na pr. staršem. Gospodar navadno plačuje več davka kot ga carinama omejuje, in tako seveda ne more prošnje za oprostitev carine vložiti. Nastanejo težave: plačati ali pa paket gre nazaj. Slišal sem, da je bil paket poslan pred kratkim nekomu na Tlo-tavlje. Bil je naslovljen na drugega, kot onega, kateremu je bil namenjen. Naslovijonec j«1 bil jH>sestnik in kot tak plačuje več kot 120 Din davka. Prišlo je za plačati okog 1000 Din carine. Šel je na carinarno in ogle« I al stvari, če s o toliko vredne ali ne. Videl je, da stva-ro z daleka niso toliko vredne kot se je zahtevalo carine od paketa. Naravno, da toliko ni hotel in ni mogel plačati. Paket je šel nazaj v Ameriko in tamkajšnji ]H>šilialcc je menila moral plačati 15 dolarjev. Tako sem slišal pripovedo-vati. Zato glejte, kako in kaj boste pošiljali sem svojim ljudem. Vsekakor je pa boljše, če že imate zanje kaj namenjenega, pošljite jim denar, s katerim bodo tukaj trikrat toliko kupili, in to še dobro blago in brez vseh sitnosti, . letni brezposelni uradnik Božidar Ninkovič je s sekiro napadel vdovo Vero Gostenični-kovo, s katero je imel Ijubav-uo razmerje in jo težko poškodoval; ranil je njeno sorodni-co in se zastrupil. V Knežji je stanovala s svojim ljubčkorii Ninkovičem Vera Gost e n i č ni k ova, vdova po železničarju, rojena leta 1H93 v Mariboru. Kakor pripovedujejo sosedje, sta se dolgo dobro razumela, končno se je pa Veri na ljubezen znatno ohladila. Božidar je bil prepričan, da ga Vera vara in zato jo je zasledoval na vsakem koraku, da so bili prepiri na dnevnem redu. Gosteničnikova s«* je pa menda hotela vsiljivega ljubimca od križat i, ker je bil brez službe in ga je morala sama preživljati. Razmerje med njima je bilo od dne do dne bol j napeto in sosedje, ki so poznali razmere, so sr vsak dan ba- Prihitel je stražnik in s samokresom v roki vdrl v stanovanje. Tam je našel na oknu vso okrvavljeno in napol mrtvo Vero, a na postelji je ležal Ninkovič. Imel je še toliko moči, da se je zastrupil, potem se je pa onesvestil. » Žrtev strupene kače. V Plevlju je strupena kača pičila soprogo inženirja Karla Fitza, Elizabeto. Popoldne je ležala na vrtu, kjer je na soln-cu zaspala. Kar sr je prebudila in začutila, da ji nekaj leze po prsih. Prijela se je za prsi in v naslednjem hipu jo je strupena kača pičila. Preden so pripeljali serum iz Priboja, je bila nesrečna žena že mrtva. Trag«*dija je tem težja, ker je bila žena v sedmem mesecu nosečnosti. Po 19 letih iz Rusije. V Zenico se je vrnil te dni iz I ruskega ujetništva kmet Todor JCadič, ki je pripeljal s seboj tudi ženo in otroke. V ruskem ALI STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje ▼ 17. državab ameriške Unije. Premoženje nad §1,500,000.00. — Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— G7.AVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA li katastrofe. . . . . ...... ujetništvu je bil 1!> let. Nedavno se je k \ rn pri se- { ' lila njena sorodnica Marija Go-steničnik. rojena Oman, doma iz Maribora, žena zasebnega u radnika Ivana. Veri nega brata. Obe ženski j«- vezalo t«»sno prijatedljstvo in zaupali sta si tudi vse intimnosti. Vera je, , ... . „ . . . . . , .. 1..1 *r • •• i i - i aparat. Oblonsek ni imel stal- povedala Marin, da bi se rada ' ...... „ . - -- , ,, - »- i -i netra bivaitsra. An liinn io iz- odkrizala nadležnega linbrka.l . ., . . , ... . . . „ ... , ..... i ir.it tl:s vsika sled. Ni lzkljuee- saj je koma i sobe preživljala. ... - , ' • x> i i - - * i- i -- t 1 no. da si je i n oz v olmpu m iz Povedala ji jr tudi, da so p zdi . ' . .. , . . , - *> -- i -»* !-ftrahli pre«I kaznijo konral zadnje rase Ko/idar zmeden ni j v. .. . , . .r . ..... „ . . j življenje. Stanje Korenove se da se irsi bon. \ pra-ala je Ma-t . . . ,.„ , •• * i t • i • J'* ze izboljšalo. rij<» za nasvet, kako naj In j ljubčka odslovila. Ker si ni t _ _ , , , znala .Irn^.V ,„..,...*•,«i. j, \W I Samomor mladca jimsta v židarja neprestano izzivala, češ. _ ' aSTe®u-, - l i- -- i- *- ^ Zagrebu se ^e ustrelil ,».». da ni dolžna preživljati ga ' ... . .. ! - t t , -- letni jurist Ivan Sur, doma iz Oštevala ga je tudi kar vpričo izvršen krvav zločin, katerega žrtev je |)ost;d ladijski kuhar Josip Skopee. Tega je nenadoma in brez vsakega povoda napadel z nožem kuliar Mate Niži-Batistič. Nesrečni Škopec se ni mogel braniti in zato ga je Nižič petkrat sunil v prša. Takoj so ga prepeljali v bano-viusko bolnišnico, kjer je pa i zaradi prevelike izgube krvi j kmalu umrl. Nižič je hotel po j krvavem zločinu pobegniti, pa s<> ga prijeli. Mož je nedavno služil sknj>aj s Skopeem na ]>arniku tkKaragjorgje'*. pozimi pa je bil odpuščen. Zdaj bi maral biti na novo -prejet. La-Idojska posadka pa ga ni hote-Mcrilca Oblonška še niso našli.'|a"k,.r j(, z,.j0 n:wil"n. in zato Ambroža < »blonška, ki je v jsprejeli. Nizič ]e mislil. Peksi« Zagrebu umoril Ank in ti'/.!u> ranil svojo ljubiro Ko-l fiiovo, -r niso našli, čeprav je policija mobilizimdla ves svoj skuhal Skopec in zato je ina-č.-val nad njim. MORFIJ JO JE POGUBIL Te dni so našli na Dunaju v šestnn okraju mrtvo bolgar- sebe domov. Pod zdravniškim nadzorstvom in ob skrbni negi sestre, ki se je pripeljala nalašč zaradi nje iz Sofije, si je toliko opomogla, da je veljala za ozdravljeno. Toda izboljšanje, ki je nastopilo tedaj, je bilo zgolj prehodnega značaja. Pred kakšnimi štirinajstimi dnevi je začutil plesalkin mož v stanovanju smrad po svetilnem plinu. Imel je ženo na sumu, da je hotela zopet izvršiti samomor. Ko jo je vprašal, odkod smrad v stanovanju. mu je Sonja priznala. da si je hotela vzeti življenje. Vendar pa je izjavila, da kdor je enkrat poizkusil način takšnega konca, nikoli več ne odpre petelina za plin. Ko so jo to dni Xestorov vrnil domov, je zopet vohal, da je stanovanje polno smradu. V zli slutnji je odprl vrata spalnice. Plesalka je ležala na postelji mrtva, ključi svetilnega plina so bili odprti. Bilo je jasno, da je žena izvršila samomor. Heraklit Xestorov, po- Marije. 5. aprila zvečer sta se ženski vrnili z izprehoda. Kili sta zelo dobre volje in se glasno smejali. Smeh jr razburil Božidarja, ki je bil prepričan, da se rogata njemu. Ves divji jo |»la-nil v drugo sobo, a spremljal ga je glasen smeh njegovo do bro razpoložene ljubice. Prepir se pa ni polegel in jo trajal Še celo liro. Na pogled sta olx* ženski legli spat. Tedaj sr je odločil Božidar za maščevanje. Odšel je v kuhinjo in se vrnil v sobo s sekiro v roki. Začel je udrihati po obeli ženskah, vendar se je Mariji posrečilo, da je v spalni srajci skočila skozi okno in pobegnila na ulico, kjer je začela klicati na pomoč. Nove Palanke. Ustrelil se jo s sle j e m nabojem, ki mu je raz-triral vs<» levo stran )>r-t. Sni je študiral svoj čas teologijo, pozneje jr pa prestopil na juri« lično fakulteto. V smrt je šel, ker se je naveličal življenja. Smrt 115-letnega starčka. A" Varaždnm je umrl l.ovro Vitez iz Knjeirinea. ki j<* bil ro Jen leta in je bil torej star 115 let. Pokojni je zapustil 1»."» vnukov in pravmikov. Zanimivo je. da je mož skoraj vse življenj e rad jMigbslal gloheko v kozarček. Krvav zločin na Su??ku. 7. aprila okrog 11. je bil blizu obmejnega mostu na Sušakn 'klicu skladatelj, je takoj pn- sko plesalko Sonjo NVstorovo-. yv.a re^va]1JO društvo, toda (loorgijevo, ki je živela zad- j 7i,jravnik ni mogel obuditi sa-lijih deset let S pred, dki vav- momorj|ke v življenje. Bilo je stli is k i prestolnici ter ^e učila j pro|M>ano NVstorova (ieorgi je-plesa pri znani plesalki Greti; va tntl,ja na močni potlače-Bodenwioserjevi. ki jo je tako ,msti v zadnjem letu dni. odkar izšolala v tej stroki, da je delovala nekaj časa kot solople-salka na od ni Narodnega gle-dališra v Sofiji. V Bolgariji je veljala Nestorova < Ieorgi jeva za utcmel jitel jiro nn>d"nie |»lesne umetnosti, povr-ni občudovalci plesa so jo v pretirani hvali celo imonovali bolgarsko Pavlovo. Že lani v novembru so se razširile vesti, da je Sonja Xo-storova-Oeorgijeva izginila na sočere množice v newvorski ji je umrl oče. Živčno pa jo je razkrojil morfij. Zapadla je popolnoma njegovemu pogubnemu vplivu, ki jo je naposled privedel v smrt. SIJAJNE PREDSTAVE V CIRKUSU RINGLING BROS. AND BARNUM & BAILEY. Vsak dan dvakrat romajo ti- Riminieringu. Malo prej so jo videli na nekem konrertu. Potem e je vrnila sama od N AZIJSKI PROTEST PROTI SMRTNI OBSODBI Na Litvinskem je bilo pred kratkim obsojenih devetdeset nazijev (eden med njimi na smrt) « ker so se zarotili, da odcepijo mesto Memel od Litvinske in gn priključijo Nemčiji. Ko je nemška javnost izvedela za obsodbo, so se po vseh nemških mestih vršile demonstracije. Madison Square Garden na 5' >. cesti in 8. Ave., kjer ima svoje predstave največji cirkus na svetu. Vsak nastop in vsaka predstava je senzacija sama zase. Človek, ki ni videl trh čudes, si jih sploh predstavljati ne more. Umetniki in akrobati so prišli iz vseh delov sveta, da razkazujejo v Madison Square Garden svoje spretnosti in zmožnosti. Pred vsako predstavo in po prdestavi si občinstvo lahko ogleda velikansko menežarijo, v kateri so zastopane živali iz vseh delov sveta. Predstave se v splošnem zelo razlikujejo od prejšnjih. Vsepovsod je videti nove o-braze. Posebno ljubke jahači-ce in artistinje na trapezu morajo slehernega zadiviti in očft-rati. Broširanih konj, kamel, slonov, psov in drugih živali je več kakor prejšnja leta. Kdor se hoče prepričati, česa vsega se da naučiti inedv Ml-kosmati-noc, naj zagotovo obišče predstavo. Med artisti so najznačilnejše skupine: Bumerangs, Walk-in i rs, Pol is, Ronieos, Antaleks, Maschinos, An net ta s, Nelletas, Domen a t i s, Rooneys in Torre nce-Dol ores. Mile. Gilette mora slehernega presenetiti s svojo vratolomno vajo. Posebno pozornost vzbuja zvezda vseh zvezd — Dorothy Herbert, ki proizvaja vlatolomne vaje na konju. Višek .pa tvorita Hugo in Mario Zacchini, ki se dasta izstreliti iz ogromnega topa. «1 GLAS NARODA' MEW YORK, THURSDAY, APRIL 25, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. S g jPlilBIIIWMIN poučne knjige razne povesti in romani pesmi in poezije KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST ISth STREET NEW YORK, N. Y. ^viiUiiMHitg:^ r^tnttTTiiiiiiiijjg^giiimanilllJM^^ zemljevidi molitvenki : IGRE : Romani... Dovesti in romani DON KI HOT. spisal Mir ne I Cervantes. 138 str. Cena .75 To je ki;!*"«'!!" delo slavnega španskega pisatelju . To ji' satirsi ua viteštvo. ki j«' Se ved-ihi hotelo ohraniti svoj ]m>iios in veličino. jia se ni zavedalo. >l:i že umira, "i>1*11 Kihot" spuria m<><| mojstrovine svetovno literature. DROBIŠ. spisal Frane Milriuski. — 130 strani. Cena .60 Ni š najboljši humorist Milčinski je v tej lenjjri zbral par sv«ijili najlMiljšili črtic, oh katerih m- mora človek od srca nasmejati. IIVK SLIKI, spisal Ksaver Meško. 10S strani. Cena .60 I »ve etrlei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka", obe sta mojstersko znvršeni. kot jih more za vršit i i.ilinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA HI HAWCA. spisal »I. Š. Baar, 207 strani. Cena ........................................................— To je iz češčinv preverilto delo, ki Imi zanimalo slehernega čitatelju. To je roman ženske, ki je skoro r e življenje živela in gosporii-njila v župnišču. FILOZOVSKA ZGODBA. spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena .................................................GO Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj preči ta ta roman. <>b Vitanju m* mu bo odprl )>o-vsein nov svet. |H>ln neslutcnih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Ilaiisun. strani. Ona .90 Komun znanega nordijskega pisatelja je svo-jevrstao velezanimiv in iHlkriva čisto nove sir.ni človeškega življenja. (iOMIMC I IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. I.~i4 strani. Pena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. Nujne dežele, ki smo jo do nedavna ]»>-znali komaj po imenu. To j«' jiesem ljul»ezni iti zvestobe. GOSPODARICA SVETA. t Kari Figrioni .......50 GOZIH>YNIK. spisal Karl May. I>va zvezka. »08 in 136 strani. Cena .................................75 S[»i>i Karla Maya so znani našim starejšim eitatel jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V pari i šal 10 v i senci". "Vinetov". '•Žnt" itd. Dejanje *4Gozdovuika" se vrši ua nekoč divjem ameriškem Zapadn. (iRESNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal llonahl Keyhoe. — 129 strani. Cena .............................................80 To je letalski roman. |M»ln riejanja in najltolj neverjetnih doživljajev, fitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. IIADŽ1 MI KAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .................................................4® To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj hi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJKV MEČ, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... .50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polilo. y.apletljajev in zanimivih dogodivščin. Citatelj s«* čudi pisatelju, kako je svojo zgori -ho st rokovnjaško zasnoval. HELENA, romati, spisala .Marija Kmetova. 134 strani. Cena .....................................................40 V tem minami prikazuje Kmetova pretresljivo življenje nčlteljiee ua rieželi—duševno o-samljene ženo v obliki, ki človeku seže glo-hoko v riušo in mu ostane neizbrisno v spo-minu. HUDI ČASI. — BLAGE DI SK. spisal Frane Betela. 90 strani. Cena .....................................'5 Knjiga vsebuje zanimivo |n»vest in veseloigro. t»laije je povzeto iz našega domačega življenja. HCDO BREZNO in druee povesti, spisal Franc Erjavee. 79 strani. Cena ................................ «35 Naš izboren pri]>ovcrinik in pnxnavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljurii. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠT1KI KNJItiE. Ona ..................3.35 Krnst-ii roman enopn najlioljšili ruskih pisatelji'v. Human vsebuje nad tisoč straui. IGRAČKE, spisal Frane Mittinski. 151 strani. Cena .80 Šo|H'k črtic in 1**11 istkov našega najlK»lj duhovitega humorista. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Fiiižgar, roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je jKiscgel naš pisatelj FI11-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal borim meri rieloiu in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljuliezen dveh mladih sr<* zavzema v romanu eno prvih mest. J AG NJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez......45 V knjigi je poleg naslovil«* še povest "Starček z gore". Obe sta poselino zanimivi, kaj-li spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Smiri. JERNAČ ZMAGO VAČ. spisal H. Sienkievviez, 123 strani. Cena .................................................30 Knjiga vsebuje pol< a naslovne povesti aua-m*ga j »oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". obe sta zanimivi in vredni, da jih Človek čita. .11 AN MISERTA. spisal H. L. Coloma. 168 str. Cena .60 Ta pretrešljiva povest je vzeta iz riol>e španske revolucije. Sočutno zasleriujemo usodo po-nedolžneui obsojenega Juaua Miserije. V o-sebi brezvestnega Lojiezinka pa vidimo, kam privede človek« življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ............................ .lurčič ne potrebuje uikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipni Krjavelj. skrivnostna pojava riesetega brata in eel a vrsta drugih njegovih nei»ozabnih obrazov bodo večno živeli. JUTRI. spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena broširane ................ 60c trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 65 strani. Ona ........................ Menihi ni bilo pisatelja 11.-1 svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove na 1 »overii so se vresničile. Preti dolgimi desetletji je napovedal letalo, snbmarin, 1*»-let v stratosfero itd. .15 .75 MLADA LETA, <3Ut n: K: K rek V, sir. .60 75 .80 .35 IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, i>oakuša na vse mogoče najine, splet -kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI' SPISI, dr. Hinka Dolenea. 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 180 strani. Cena ........................................ Janes Menciger se i»o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On Je prvi krenil s poti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V fcnjigl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROCČKA V XV. STOLETJE, spisal Cetfa Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Praiana gosi»oda Broučka v dobo strašnega In slavnega busitskega voditelja Jana Zl-fte. Ta agod<*ftnMkl rnm je zanimiv od bmea 4o kraja. , KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena Kriiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tejra napolriivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Najicta jMivest. jwdna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-šever. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Ona .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje us«m1o in življenje kinetskega fanta, ki s«» ga stari-ši |Hisiali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel o skrajnosti naiiet roman iz modernega življenja. Opiienbeim je znani angleški ro-anopisec poznan [to celem svetu. . MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iran Cankar. 23« str. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena Ivan Cankar je prvak naših pisateljev ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iopis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. 4 "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cena 1.50 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena .................................... Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vv zanimive, to delo pa presega jmi svoji zanimivosti najboljše povesti le vrste. Naročite izvori še danes, če se vam riopariejo |K»-vesti te vrste. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. -jili vrgel zopet v življenje. .50 .40 .70 .80 RDEČA ME<;LA. spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. ria mora čita-telj nehote z iui)»e!im pričakovanjem citati do konca. RENE MAI PERIN Spisal Krimont de t'oncuort. 1SH« str. Pena .40 Koiuait o dekletu, iz visoke pariške dražbe. Delo je polno fines iu zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DIŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................«;o t • ■ > * t? t- SANIN. Spisal M. Arcibašev. 4SS str. Cena____1._ Ta znameniti roman, ki je bit svoječasno na Hnskem in na Nemškem konfiseiran. slika na realističen način ruskega inteligenta. malomeščana. ofieirjji. študenta. Žida, žensko v okviru ilružine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May, 160 strani. Cena ............................................... .30 Dejanje te lej»e |w»vesti se vrši na ameriškem Za|»adih Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirskega življenja. Maya sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje ua a-meriškem Zapadli je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal <>sear Wilde. ."01 strani. Cena ........................1.20 To je edcu najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Rctnan je izredno zanimiv im> svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in na-1 >et ost i. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. mure rio kote-a. — dogodivščin * *» zfl- SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... Osem |M»vesti. ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. SPISJE. Male povesti Iz kmerkega življenja. — 67 strani. Cena .......................................-....... .60 .35 Spisi... \ 1 PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Pada rji in Zdravniki" ter "Pisane 7,gfx|l»e" je spisal naš i>oljitrini pisatelj Ka»\ ki se je iM>sebno proslavil s svojim znamenitim roiuauom "Untnt". Prva knjiga vsebuje L»4, druga pa is kratkih iu zanimivih povesti. PLAT ZA ONA. spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. namreč "Misel v megli" in "•Brezrino". POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj rimft črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 7» strani. Cena _________________________________________ jM Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal VlaOmir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ JS$ Povest iz vojne dobe. ko se j« v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasi-čno opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi iravest svoj višek. PltED NEVIHTO, spisal I. Tnrgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisateila. PRIHAJAČ, spisal Fr. Deteta. 157 strani. Cena M Kakor vse Deteiore povesti, Je tudi ta vzeta iz našega pristnega 0mnačefea itvljenja. PRI STRICU, spisal Gangl, IU; strani ........ .60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Uknvtt. 160 str. ' > " -- .90 Ji ti .50 • Kdor hoče vedeti, kaj .počno Cafttetl z našim ' ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. . t —i PTICE SELIVKE, IrtiilnMt Tagare. Trda vez. 84 strani. Cena _____________________________________________ i Prgeovoci. «sejl In aUti slMnaga indijske-«a pisatelja. ... RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 108 strani. Cena____ Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki raanotriva pereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno ln povojno doba . .75 .35 SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano rena .60 Zbirka kmečkih iiovesti iz našega življenja. Bohinjec je riol»er pisatelj, ki v svojih spisih rio pičice pogorii duševnost našega človeka. ob čitanju njegovih del se zrii človeku. ria ima preri očmi prizore iz riomovine. ŠT I" DENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRCH. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena Naš mojsterski prijK>ve«lnik nam nudi v teh dveb svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertlia pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku sturi rio vojne. Pošastni prizori so opisani točno iu natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je iziMiveri žene in matere, ki je izgubila ua bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj I>etela je s tem svojim delom zopet |n»segel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZAN IN SVET. 30K strani. Cena ........1.— TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TAKZAN. SIN OPICE. :UrJ strani. broširana .90 Pisatelj Kri gar Uice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu oltriclal snov. kakršne ni obdelal pred njim še nolten pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse knlutrne jezike ter ne zauimsjo samo mladine, pač pa tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren >primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posveti! svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko |mxI zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med EvrojM) in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovi, ta katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinirja Alls na ne odneha, dokler ne steče med Evropo In Ameriko globoko pod oceanom prvi ▼lak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani .................................... .<9 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega .pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. < 291 straai. Cena .............................................. 1.20 Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno nai>et roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nebo* te vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena _______________________________ .79 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca. o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI 1NKVIZITOR, spisal Michel Zevaeee. 124 strani. Trta vez. Cena.... 1.20 .Broš. L— Kdor hoče poznati strahoto Španske inkvizi-« olje. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čt-tatelja z grozo. VERA, spisala Olga Waldova. 154 stranL Cena .49 Roman je poln. lepih prizorov, opisuje skrbno Sivljenje nekdanjih najvišjih krogov nem-Hce tu ruske aristokracije tat kaie. da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno plemeniti ljudje. VBBNB DUŠE V YTCAK Spisal Prosper Merimee. 80 straui. Cena.. -30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. \ GORSKEM ZAKOTJI*, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40 ' Zanimiva povest i/, prejšnjega stoletja. )«•-vzeta iz našejia kmetskejia življenja. V KBEMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Mirhet Zevaro. 461 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletIjaji in nasie*>im vs«-tdno. da bo navezalo vsakega čitatelju. ki ga vzame v roko. V METEŽl". Spisala Marija Kmetova. ji:i vir. i Vtisi............I Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. l-ode petero žen--k raznega tipa in značaja se križajo v metežu ži\ Ijenja. iz katerega izidejo v^aka na na čin. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez....... V knjigi je vselvovana ^lohuka inijiia in<»-drost in srčna plemenit«>-t najslavn**jš»»ga indijskega pisatelja. VO.INIMIB. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekrščevanja Uo roških Slovencev. V OKLOPNJAKl OKOLI SVETA, spisal Bobert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ V se skoz napet roman, ki ga eitatelj ne Odložiti, dokler --a ne prečita poln najneverjetnejših pletljajev. V ROBSTVlfc. spisal Ivan Matirir. 255 strani. Trda vez. Cena ............................................- Ivan Matičič je eden tistih redkih miših ljudi, ki ne jiozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna t uri i vse pretresljivo opi-^-iti. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ "'> Zvezek vsebuje i«ovcsti Milčin-kega. Premka iu I.alia. posebno ptetn-ljiv je -pi- Milein-sketra -Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA .................75 Z OCiNJEAI IN .MEČEM, poljski spisal II. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe jkiljskega naroda. To je enn najboljših del najslavnejšega iM»ljske»a pisatelja. I'TTAJTK TO KN.l ICO. ZLOČIN \ ORCIVALU. spisal E. Gaboriau. 216 strani. Cena ................................................... 1-— "Zloein v iireivalu" je zelo zanimiv rietek-ski roman, ki nam pred»»«'uje. kam lahko za-bre«le lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh — Seznajte z franeoskim detektivom l.e Co<|iic-"m. ZADNJA PRAVDA, spiral J. S. ltaar. Trda vez. 18-1 strani. Cena ............................................ I.— LjinNka p>»ve>t. ki obravnava ^p«>r imil bratoma. je velike, piet rešljive snovi in <»stre • btslediiosti. t'itafelja Vež«' pr\e «b> zad- nje strani. ZLATA VAS. spiral Fr. Alalovašir. ir.fi -IrartV. Cena .00 Poučna in kratkočasita {N.vest i/, k merskega življenja. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Si-i>:ri l»..^io jevski. I. 1 »KI.. Ll'.«» strani. 11. 1 »HI- -1- strani. <*ena ............................ Veliki 1 >ostojev»ki j«- pori al v tem svetovno znanem romanu sliko življenja ruskih jetnikih v rakozvauih katorgah. utrjenih jeini-škilt taborih v Sibiriji. ZliOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.....1-23 Najslavnejši* delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločin-i-a kot ira je opisal v tem romanu 1 »ostojev-ski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA 111 ZARJA, spisal Curtail Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... Broširana......... . Čitatelj se mora rio sn|/ nasmejati, ko čila poglavja: Kako je izgubil Najioleonov hiizar uho: Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-bil -brata"*: Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena V tem zvezku so zbrani spisi naši ^a prve -vrstnesrn pisatelja Maslja-Podlimharskejra, ki je 1 »ogledal v široki svet ter deloval z:, združenje ne samo Jugoslovanov, pač pa vanov v splošnem. fl.» ZGODBE ZDRAVNIKA MI ZMKA. spisal han Pregelj. 98 strani. Cena ................................ Pregelj je eden najboljših slovenskih pi>a teljev. Ta xj:odovinslta povest prav nič n-zaostaja zsi njegovimi drugimi deli. Pregel je glolsik, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZLATI PANTER, spisal Sim-lair vest o revni rimžini. ki si* je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega iK»ljskesa ptssiteljsi nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čltal. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Vinko Šarabon 142 strani. Cena ........................ ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .................................................... Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine: leme-ljit opis najln»lj krava ve dobe Rosani-ev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .................................................... Najboljše delo ust varit elja modernega ric-tektlvskega romana, v katerem igra Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti.. .!M| .50 H 9H "Q LAS NARODA' NEW YORK, THURSDAY, APRIL 25, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY fat U. 8. JL KRATKA DNEVNA ZGODBA i jen otrok. | rilia.ja.. . Tiše, Kdtuond IH E DE /tU' iSOCTET* svoboda Roger Larbel je ostal mož lieseda. < V/, tri dni je )M>vahil Mmonda Ha družabni večer v svoj klub. Kdmoud je dolgo o-kieval, potem je pa sprejel. — Veš, ženica, bal sem se razža-Jiti ga, — je dejal svoji ženi. — Tako mi je prigovarjal... tin moj stari prijatelj je, ki po-I.idiota Beiitolletuva se je di»st. Lahko ji- početa kar j«- kor valjar na vrtu vse njene n- meni zame umogo. vrnila domov ob pol sedmih z K,tela. < >. kako se bo zabavala, hoge. skromne, neškodljive fan-j .Julie je »loži ve la nov večer dveh popoldanskih obiskov •»t Hitro se je slekla in oblekla lazi je. Ne lx» vee sama. ne bo /Jate svobode z nekoliko man.j-11 oli nujnih opravkov. N je-i črno, zlato obrobljeno pižamo, \ eč uživala svobode. Kukrat n* šo |>orabo kave in cigaret kakoi mož m* je vračal točno ob >eem dni. Potem zopet... in šo pregledala je M>baričino šiva je imel svoja moralna načela obrvi. Kar se ji je obraz zjas- in še... Julie je spoznala, kak-iti baš je hotela vzeti v nt- ni odobraval te vrste oblek", nil; srečna misel ji je šinila v šno sredstvo si je izbral Lar-1 ZAROČENCA MILASSKA /dODBA /Z 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI PRVO POOL.VVJK Oni rokav Koiuskcga jezera, ki -e med dve ma nepretrganima vrstama gora obrača proti jugu in je poln zatokov in zalivov, kakor <(• gore j »o mikajo naprej in se zopet umikajo, se skoro nenadoma zoži in privzame tok in podobo roke, stiskajoč se med predgorje na desni in široko obrežje na drugi strani: most. ki tam združuje oba bregova, -e zdi, da dela to pre-|tvorbo še bolj čutno za oči in znači točko, kjer neha jezero in začne zopet Adda, ki dobi ze- .. ,. , , ... ipet ime jezero, kjer >e bregova zoim*I oddalji vneto študira tekmo v lun Igo i i. ' .... . Predela g,i je bila strast doj^ l, opiraje se ob dve dotikajoči se gori. iz kakšna prisjoda!... Vso ti po kasnega hi Almond ne odobril, povabil sani v gledališč in re-treku je sporočil Edinoud sv o med katerih se ena imenuje po sv.'Martinu -tavracijo. Bil je samec, bogat j. ženi, da lw tistega dne in druga pa z loinbardskim izrazom "Resegoiie" in brez poklica; vedno vljuden, j vsak pondeljek in j>etek obed«) ? ra,jj mnogih v vrsti -doječih vršičev, ki jo res prijazen in postrežljiv je užival ,val v klubu s tovariši, da l>i delajo tako podobno žagi, da jo mora v>akdo na v polnimeri .lulietino naklo- 'mogli prej začeti igro. prvi pogled, če jo opazuje od spredaj, kako, njenost. Videla je v njem sv«,- | Juhe je sedela tistega večera „ y na M.Vl>r zn,:aso}M'l, tako je prihitel po stopnicah. Brisal >i je potno čelo, pritisnil je brado n:i o-l.ra/. "V*»je lepe žoiio in kram Jjal /. njo kakor po navadi, «"•«■ prav v nj«*ni ni bilo nič titr.i-ško razposajenega: — No, dušica, velik dogodek. Nek prvi« možiček dimes no bo oliedoval > teboj... < Mileče smoking in f P«» obodn -«• j«- Julie vrnila Itajdi... Koristen vetVr: Ser- |V salon; naročila j«* kavo in li o.i-sot, Avril, Smitbson, velika ker je namestil običajnega za kupčija se plete... Tako bo Li- konskega čaja. letka obedovala sama... O, k;;- Potem jo odslovila sužinčad. kaj nadnaravnega! Srček... i .. . ~ . ..." .. .. ., „, . djo j«* pokinnla eigareto; ic, drugje... ngani! I vuj : . , . . .. ... ; r:ea jo je glc«iala z grozo. Mod obotlom je čitala držeč knjigo naslonjeno na ste Menico z vodo. To ji jo ugaja Io. Dala >i je postaviti na mizo \azo, polno rdečih rož, dekora-« .jo, ki je Kdmoiid nikoli ni trpe! iz zdravstvenih razlogov, J češ, da povzroča von j rož med jedjo glavobol. M e« 1 vsako j«- »I ta . , • • i ',, : i ...t i d »rž razločiti od drugih gora temnejšega ime- tovo jo bo razumel m prisil.- Jiaj l.arnel. i • či ji na pomoč. ! Začudena in nekam vznemir- jlla 1,1 »"»vadnejših oblik. Precej uadoigo -e r . jena je urno zamenjala friiu:|»«l" i«'«'«"! v ^akmiicnii, jmlnH-ji-, na- Koger Uirbel je prišel v ,-e- pjžal|JO ? (loiliaf^ ob]eko in p, „e lomi v holme in .bdiiiice, v brezine i; tilek k sreei zgodaj, pred Kd j mondovim povratkom. dal jet a ' j - imela čas govoriti z njim. ! uslugo. ravnic* je počakal. «ta je so- mdVuo biiriea o«lšla in ziiprla za sebo j i kakor zahteva ilelo voda. :ro«lje g«>ra in ii«'i* — Dragi prijatelj, sti»rite um vrata salona. Potem se jo pa, _ j<* dejala malo v za- skrivnostno na-moli nil in -topii k«. Xel bo dolgočasila, sirota... tako nenavadnega... Pr- dregi. — Malo činlno je to. vem k Juliji. i Po enem teli malih potov so jo proti večera l\'\ 7. dne novembra lfi:>. vračal - prijetnega spre I.Oila proti domu k^irat don Abbotidio. Ko j«* hetoč biti sama v stanovanju, j pa. da vam lahko v polni meri j Sedla je h klavirju, igrala zaupam, vič v sedmih lotih, kar sva po, j dobre skladbe namestil operet- j — Da, draga gospa Julie, ločena, bova obedovala in pr** nili melodij, ki jih je Edmoud prav pravite. — je odgovoril živela večer vsak na svojo ro-; navadno-zahteval od nje; v pju l-arbel. — \ meni imate iskre ko. Vrnem se pniti polnoči.. . j nem okusu je bil namreč dvoj i nega |»rijatelja. Za kaj gre * Nisi Inula name t. .. Potolaži j ni kontrast; ona je imela rada ! Srečen bom, če bom vam 1110-se, to so ne bo ponavljalo. Kn-ilaliko štivo in učeno glasbo, o:if-**l storiti uslugo, krat ni vedno. j-e jo pa navduševal samo za ■ Jnliela je še malo oklevala. Oblekel se je in odšel, poprej | lesno literaturo in lahko glas (lHja va še enkrat ponovil: , h<». Zaprla je klavir, se vrnila V1.|a sama, },. l>il zapustil v nji — No, Lilctka l»o obedovaia ! v naslanjač, si natočila še ma-! prev likerja in prižgala novo es r-ilst so jo. Malo je zardela, ko ^oča-ila. .. Samo ne jezi so ni (giireto.. . Vseli teh prepove«la | ; opisovala Larbelu iisli ča kar, drugače ne gre. Julie se jo počasi vrnila bi bilo isto. kakor če jim rekel: "Za-h*dujta me" ali so Imjt'. Ker se nevarnosti ni m«;gc I zogniti, ji je šel naproti, kajti trciiotki ti-t" •.legotovosti -o I>k 11 takrat zanj tako mučni. d;, »i ni ž«'l«-l nič drugega, kakor da bi jih -kraj šal. Pospešil j«' k«»rak. prebral je vr-ti- »» ne koliko glasneje, zbral je obraz v ves oni mir ill vso ono vedrost, ki je je liil zmožen, ill ! • poskušal sleherni napor, da bi u-hie nabral v nasmeh. Ivo je stal tik pred onima dvema po Štoujakouia. si je rekel v duhu: "Zdaj -tu-vkup7? in je obstal kakor vkopan. "Uo>pod kurat," je dejal eden izin»-d oilill «lveh ter mu za v'rtal pogleile v obraz. "Kaj ukazuj« te" je urno voje oči od kajige. ki noi je o>tala razprta na rokah kakor na stojalu. ••Vi nameravat«*," j*- na.laljeval drugi z grt -z«'eo in jezljiv«« kr«'tojo človeka, ki za>aei ka-ke»a svojega po«IIožnika. kako -e loteva kak.-{»•povščine, '* vi nameravate poročiti jutri 1»»*fi-za Tramaglina in Lueijo Mon«lelio!" *-rl"t» pravi...." je - tre>tN*iui -«• glasoni odvrnil «b»n Abb«»nd\o. "To ~e pravi... (io>p«»- vet in pr«'dobro vesta, k;j- nih malenkosti se je otročje rojmi Večer in ga vprašala, ali veselila. Kako prijetno ji jo bi- t>i j", I1(i mogel pomagati s tem, _ fu sem. _ je zasopel al. iKlirat 0,*š*'l »vmek in jo po svoji navadi dvi — Tu sem, ljubljena moja. !pogled k tabernaklju. je ugledal nekaj, če-Sin gotovo poznata — Kaj! ~ je vzkliknila Ju-|>ar se ni nadejal in česar ne bi bil rad vid« ! ' ko pletejo lake stvari. kurat nima pn lie prestrašeno. Dva moška sta si stala na-proti tam. kjer ; 'M-^viti: mešajo in«fl >"!>«» svoje str- — Spoznal sem, v«»jo terjatev: sijajno hojno|Iloga ijnil.|ja|a !iavzven, druga pa >•«• j«' o^la-jmi... mi >mo služabniki njala na cestna tla: njegov tovariš -i* je stoj--opiral ob zi«! in j«' imel roke prekrižane na prsih. Obleka, vedenje in ves njun izraz. ko!I- sili, naj odstranim vašega mo- kor > "iog«MV razhičiti /. mesta, -lok- ža Zdaj, ko ga je prevzela der j«"biI dospel kurat, vse to ni puščalo nika strast t za n«ih letih naj hi oba stt*' kotirani dolgi brki. svetel usnjen pas m d v«' pi pr«-ziveia V4*eer sama.. . — Ali se bom dolgočasila !-jo vprašala samo sebe. Kar se je v nji prebudila Veečer pvi kr i rua doma. ju. Pos,pravi posodo za kavo,; _ To*\n on ne bo hotel iti >loče svojo pižamo, otlpre okna, \.v(-7m vas, «!a se izkadi dim... Kdmond se _ T0 njegov vrne. ln jutri večer in našlo«! >aj veste... razposajenost deklieo nusl po- j nji voč«»r in vse večere bo sedel ! _ [>a. Oni «lan, ko se je vr- l)ee v čitnicami. Obšla jo j«* divja ra-!tu. težak, zgovoren: stri bo ka-'ui| ___________1 _________ i (Ulll(iS Ž<1 f. Če mi že mora ° njenih glavnih znakih, a ua porih, tla 'u lile« l id- ohčiiie. ••/.«■ prav/* mu j«* šej-mil razbojnik na uho. to.la - s|i>v«*-U!in glasom pov«*|ja, "ta porok.i so ue tnpm /.a. "ali go>|M»da moja. - mojo k«>žo. < «■ bi >tvar .. sa t dubrti vidita. «!;t a«* nride. govolita -e postaviti v lila <"1 mene zavr-na. meni «»«I ti-ga nič v žej "I'ustinu» 1«»." ga pn-kinil razbojnik, bi s«* stvar tn^rala ««iiločiti > čv«*kaiijeni. i/. Io dogovorjeno biti n'ekdo v nadlego, imam pa že rajo, da je to moj mož, ne pa vi. jo zatrli, m o njeni dolgi in bujni t r« loži v osli Da sta ona dva, ki sta stala tam, nekoga pričakovala, je bilo preveč ooividno; ali kar jo --j dan Abbondiju najmanj ugajalo, je bilo to, da H I M £ N. . I ic» moral iz nekaterih kretenj raizbrati, da pri- V nedeljo se bosta poročila [Skujeta prav njega. Kajti kakor hitro se je v slovenski cerkvi na Osmi ee-jon prikazal, sta se onadva spogledala in lm sta se napotila proti njemu. On je, «!•-Obilo sreče m božjega bla-1 v v , . 1 ' , , , , »••oslova! izec ©revir se zmerom odfjirt pred sabo, kakor ' _ da bere, dvignil pogled, da hi skrivoma videl K njune gibe, in ko je videl, sd na polja — nikogar, drug* skromnejši pogled naprej po cesti — nikogar razen razbojnikov. Kaj naj Stori? Da bi se vrnil, ni bilo več časa. Zbežati iz javtynaga !«aa. Eno dolo ....................92.— G KLBPALNO ORODJE, talko Maj- K •rsko jeklo.............$2.— par m BRUSILNI Bergamo KAMNI ____50c 2 večji in boljii ................75=0 RIBEŽNI za repo ribati, dva not« $1^5 0 Naslov: STEPHEN STOKICH a BOX 27S, CHISHOUM. MINN. S ZAPOM>nTE 81 NASLOV, ker ne bo ® no dolg« oglaiwll. 0ST naju vi ugnali k;«/.ii Mi«lva tega ne zna- va, pa tiuli nočeva znati. < ,» r-S »veka i»pi»zttris .. saj razumete.** "Ali go^pinla -tu preveč pravična, preveč pametna..." "Ali," je prekinil zdaj drugi tovariš, ki dotlej ni hil govoril, **ali poroka -e ne izvisi, «lri; aače...*' in tu j«* sle«lila krepka kletev, ''»lrnga-če se tisti, ki j«> izvrši, ne bo kosal, k«'r ne 1«.» imel časa za to in...<'* spel je pa«lla kletev. ''Tiho, tiho,'* je povzel prvi govornik, "g»»-spod kurat je človek, ki pozna življenje na sv«-tli; in midva sva poštenjaka, ki mn ne storiva nič žalega, samo če bo panieton. («ospo«l kurat, pre-vetli gospod don Ro«lrigo, najin gospodar, s(» vam ljubeznivo klanja." To ime je zasekalo v don Abbondijevc mi-A\ kakor blisk, ki hipoma sredi najljutejšega nočnega viharja nejasno razsvetli predmete i o poveča strah. Kakor po nagonu .>o je globok«» priklonil in rekel: "Če bi mi mogla pojasni ti.. (Nadaljevanje sledi.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" 'O LAS H A ROD A NEW YORK. THURSDAY, APRIL 25, 1935 THtt LARGEST SLOVENE DAILY in IF. S. A. SAMOSTANSKI IOVFP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).ŽJVr T JlJ\J ZANIMIVOSTI IZ POLJANSKE * DOLINE ZA "(j LAS NARODA" PRIREDIL I. H, X tdttlje vanj"- s .9. s I rani. 84 Haj.no prikima. Zatem stopita v kočo. Moke, soli in su-1 ^ fT™' v.' avorJah rovoma masla najdeta dovolj. Ko pa hoče (iitli na ognjišču Z/fnb,fh '"T—* napraviti ogenj, prime Hajn.o njene roke. * m«* n«' bova nikdar zapustila. — Nikdar, tiitli, nikdar, nikdar! llajmo nekaj ('-asi sedi oh robu |M»stelje. Molče se držita / obema rokama. Naenkrat pa Hajmo p«iskoči. —Sedaj pa moram delati, drugače mi boš nazaduj* lakote umrla, ti levica! {Svoje sklenjene rok«* potisne pod lice iu se zanje v di-Aeče smo in medtem ko llajmo dela ogenj ua ognjišču, gleda <»itli izpod na|M»l zaprtih trepalnic in s hvaležno ljubeznivimi očaui vsako njegovo kretnji*. Šepetanje prihaja njeno glo-1 jev, želi. da bi tudi «>di ilxiuint |>t iljul.i.V-ni s'ovetmki župnik v «'hi«*aj;i. liKV M.KKSAM »1:1: riCVN'KAi: Vsakd.-. ki namerava uttislciti sl.iri kr:ij 1« » • inia tukaj najlepši. priliko |*>«ovati v prijetni ilružl.i in s. iid.ležiti ir.van n-dnili slovesnosti kongresa \ I.jul.-I.ijini T«ku priNraiinsi Amerišl: il*i Sl<>\i ii, . (t| li»* Im. Iillilil.i y.:i liin<>K" ■*■> Ne odlašajte—odločite se sedaj in pi-šite te danes po informacije na Rev. Aleksander Urankar. 1852 West £2n1 Place. Ch cago. a i na — \ LEO ZAKRAJSEK GENERAL TRAVEL SERVICE. INC.. 3t2 Kast 71nd st.. New York. N. V. FRENCH LINE Arkansasu letošnjo zimo. Po- j kojnik je bil doma iz Uorenje-. d. Tomažetov. Prišel, tem ua misel liik Rolze iz čuječnosti tja v globok spanec. Hajmo preneha z delom: s svojim i>oslom bi bil v četrt ure gotov, in bi moral tiitli zbuditi. Toda vidi, kako dobro ji d«"- spanec. Tiho prinese klado pole«: postelje, sede, sklene roke okoli kolen, nasloni glavo na rob po>telje iu gleda njen obraz. tiitli leži mirno in se ne gane; samo včasih nekoliko premika ustnice, kot bi v >panjn govorila; tedaj se stresejo tudi trepalnice, ki so ležale ua rdečih licih kot temni srpi; in pri vsakem gloltokem dihu se dvignejo mlade prsi pod belim platnom. llajmo iztegne roke bilo mu je. kot bi hotel skočiti, kot bi jo želel iztrgati iz spanja "ni jo pritisniti na svoje sr'*e. Toda boječe iu tiho se zopet zlekne na klado, da je ne I »i /.hudih — Tihe ure potečejo. Ko llajmo misli, da s,, ho (ritli kmalu zbudila, stopi k ognjišč. Ni smela čakati na jed. Ko se prične surovo maslo evreti v jNinvi. -e (iitli zgane, odpre- oči. se smeje in zopet zaspi. deželi, ter I>o oh t"j priliki tudi ohiskal Poljansko dolino. Kot mi pripoveduje Andrej kat« rega sem v zailnjili dopisih omenjal, pride na kongres i udi njegova hči Franees s svojim možem, ki ji* Irec iz j daljnega Trail. II. C. na s k raj ; nem koneu <'anade. Vem. tudi ostalih Poljancev lie bo manjk.-do. Torej pridite vsi. Dobro došli! S takim dogo<| kom. kot bo Evharistični kongres. se domovina le redkokdaj ponaša. Pisarna (Mas Naroda v New Vorku vam ho go lavo postregla z uajudobnej J ^imi prostori iu drugim na raz . nih parnikih. Ohniite se na i njo! Hajmo opravlja svoj kuhinjski posel z največjo skrbjo. \ skrbi, ako se mu bo kuhan je tudi posrečilo, se mu t rese io roke. Ko pa enkrat |tokusi, ni hil ravno nezad<»volien, s svojim delom. Tli ko ponev zopet postavi na oj<•-ti: — .luhuliu. sree mi jo veselo! Omenjati moram tudi < 'ad<-ževe iz Lajs, Janeza, ki farma-ro v Idaho in \*cncela nekje v < 'olorado. Ze lansko leto sta me pozdravljala in naročala po 5 Stam.vnik. Siškar- sorodnikih. da naj še kaj iiapi-i''a v Zal,>' V;lsi- tu'li ^ I taker moji dopisi v Glasu''va 1,1 (~'VV<{:1 I"' i«.M'iiih 7S le- ♦ t ill. Pogosto še hodi v Poljane i in vedno misli Tedaj fia mu ni vee treba (iitli zbuditi; s»Mli v senu. se mu nasmeje z jasnimi očmi in iztegne roke. Kot bi bila |>ero, jo llajmo dvigne kvišku ter jo vrti v krogu. Smeje brca (iitli z nogami. T«.da na tla ne pridu več; sedi v Hajmotovern naročju iu niti rt7* ve. kako je to prišlo. Z eno roko jo tišči k sebi. z drugo pa privleče k sebi ponyv. In ker je v koči našel samo eno leseno žlico, mu je morala (iitli dovoliti, da ji je vsak grižljaj potisnil skozi smehljajoče ustnice. Sicer se brani, toda samo zato, da je kosilo trajalo dalje. In kako hvali vsak grižljaj! llajmo je ponosen na svojo kuharsko umetnost. — — pravi (iitli, — to pa tekne. Veš, tamkaj, — iu namigne z glavo ter misli na samostan plemenitih gospa v Solnogradu. — tam sem morala jesti stvari, da se mi je kar gnjusilo. Kak okus ima včasih visoka gospoda. Tega ne razumem! llajmo se smeje in ji drži polno žli'*o. — Stoj; ta je zopet tvoja! — ga zmerja, kajti dobro je pazila, da je bila jed pošteno razdeljena: najprej sama eno žlico, nato Hajmo eno žlico in nato poljub. Ko je ponev prazna. pravi O i tli prestrašena: — I^epo je to! Sedaj pa za Cenco nisva ničesar pustila. Kaj praviš, še vedno je ni! Pojdiva, morava malo za njo pogledati! — Gitli steče k vratom in glasno zakliče: — Cenca! Oenca! — Vseokrog sliši samo divje mukanje krav in neprestano ropotanje zvoncev. Ko stopi Hajmo k njej, mu pravi: — Boš videl, tla je v gozdu zaspala. Toda Mirno počakaj, jo bom že našla! Z ropotajočimi čevlji teče proti gozdu. Hajmo steče za njo in gresta počasi, naslonjena eden na drugega proti gozdni senci, katero je zahajajoče solnee že temno in dol^o vrglo čez )>ašnike. Ko prideta do gozda, zojret pozabita, po kaj sta šla. Koder hodita, povsod cveto planinske cvetlice temno rdeče. Vtrgata najlepše cvetje in kmalu blesti šopek v (Iitli ni h ne-drih, drugi šopek pa na Hajmovi kapi. Hajmo položr roko na J njeno roko, Gitli položi lice na njegove prsi in tako gresta 1 proti planjavi, kjer so kurili kres in kjer je zopet poganjala zelena trava. — Ali nisi bila s svojimi mislimi tukaj o kresu f — jo vpraša tiho. Gitli zanli in se nasmeje. — In ko sem zaspala, se mi je sanjalo. —Kaj pa? ^ — Da si za mene vrgel eno ploščo. sem, ker moji dopisi v Naroda ju zanimajo. S »veda sta tudi- njegova naročnika. Nin ! m v,Mm" MUsn »» *vojega sina na KtJ-letna mati, Marjana fa ir,n,Jl< kl fanuan v Kast Pale- dež. živi pri hčeri v Srednji-!*t,IH'' 111 tu,h uI'a- ',a ' vasi. kjer še vodilo pridno sa- i*1' Bog daj! Njeno d jar i iu pomaga domačim p: i 1 ,MMr<'" Siškah " pa izvi- vasi. p mi je pri tem ua misel dogo dek. ki mi j;' ostal v spominu:; (»n je hil tudi v (Maridge, kot m bil jaz. Ko sva sla nekega p<.mladiieorih se je nahajala kakih 14 Šmarno gor«.. Tudi on je bil • dni, in sojo po večkrat na dan ' parkrat v Ameriki in tudi vi križem zasliševali. Toda zad-; ('laridgu. Leta 1910 je šel zad nji dan. ko je mislila, da je tu ujikrat domov. Bil je deležen di že prišla vrsta na njo. tla jo 4 leta vojne in sedaj je zidar odžeuo za drugimi... odprla >ki poli r .pri neki ljubljanski gradbeni družbi in tako ima kolono do 2'Hi /itlarjev in drugih delavcev podi seboj. Tudi v ('laridgu je marsikomu 4šter-no* napravil in mislim, da še danes drži. Pozdravlja vse njegove nekdanje stare znane«* in prijatelje, če so š«» tam in nie zaman. Tako. kdo ve zanj. ali pa «"•♦' on to sani čita. naj se um javi na naslov v Vikrče pri i Medvodah. Se nekaj prosim tiste cenjc-' ne bralce in naročnike (»las Naroda, ki so tanner ji in kot taki tudi sail jar ji. da bi mi poslali nekaj čepov od ameriški' hruške *4 Seek e I 's*', o kateri pravijo, da je najslajša ameriška hruška. Imajo jo že cepljeno pri nas v Sloveniji in se iimiiniiiimiimiiir] SLOVEN1C PUBLISHING CO. THAVEL BUREAU ti« WEST lttta STREET NEW IOBK, IV. T. plsite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila z k po-tcvanje l3 26. aprila: Kiir>.p.i v A.,111 l.i rna Itr »nii-n v On-rtiourc 27 aprila: IjlfilVrll. v II v Ciriioa Hreiueti v 1'renien riiaitiplain v Havre lii-x v licijna 10. N«>rina:iilii-Aijiiii:mi:i v Havre v Cli»*rlH»urg ir.. 17. ilur<>|>si v ltri-mi-M * *«>ni«* 'irainli* v i>ii i- llrt-int'ii <'litimi>laiti v Havre maja 1». 11. 17 IS. ■JS. Al:iji-i|»;- v CIhtIm.ih ^ I'liaitiplaiti v Havre Wa^liiiixloii v Havre Ife-r«-iiy:iria v I'liiTlmiir^ I'.t l llM Il V I >I I-1I.(-|| Pari-« v Havre • '"lltr
  • ii Ai|liitauia v N«>rinai»l je v 1 la vre i "ln-rl»«»urji Ilavre OBIŠČITE SLOVENIJO IN E VH ARISTICNI KONGRES \ IJlIilJAM •> Ifi«. da se pridružite \ XI.IKK.MI IZLKTI slttium ek»nem pumiku «i se ji vrata, in spustili so jo 1 prosto • lomov. Pomagali so ji doma sosedje in drugi, ki so pričali, da ona ni odgovorna za izgovorjene besede. Pripo-»veduje pa. kot je opazovala, da katerim so mogli daj «h»ka-zato. s(> naglo obraeun.-di •/. njim. Tmli ustali ('a« leže vi v Ameriki, t. j. France ter K«.sovka na Dobravi, ki j-t ii« I i njena hči, je bila z možem v Ro k Springsu. Seveda mno-i go pred vojno. Bog živi zaveiI no ženo še mnogo l«-t! so bili in .Jož«- ho pohvalijo, da dobro uspeva in Irugih 1>ili «>d tam o«l prijate skoraj |H>polnomn. Težko ji 'j«- r<■k,., in so ga tam naj-^j^ Torej. |M>se1ni« prosim na- kaj dopovinlati. dobro je to. da l,n*J sa,l,li To v «la,^ Poljance, ki imajo t.- liru ona ve, kaj j«, misli kd«. vpra , VV.ho k,,° tmsUl ,,a ž,,,,a ,z ^ke zasajene, da mi pošljejo od šati in tako sama prične z raz-!S,sk<' I"'1 '-.inhljani doma. rs.fili par čepov, kar ho dovolj, govorom. Ona je bila takoj ob; Hvali vredno je. da (ilas Na- |tako da tudi jaz poskusim, m začetku vojne žrtve ovaduhov, roda priobčuje vse važnejše doginlbe nnnl našimi v Ame riki pt h I naslovom: 14 Naši v Ameriki"'. Marsikdo tako opazi na hitro, če se je temu ali onemu njegovemu znancu ali prijatelju kaj slabega dogodi- Jt'XlJA: 1. Ijifayette v Havre Ti. Aipiilaiiia v ('li<-rl«nir^ Wasliiii^tMii v Havr«-7. •Normaiiilie v Havre S. Ki i ropa v I'.ri-ne-it • '•■nt" «!i s.iviiI.i v «;*-tt< M a jest i«- v i "li-rlM.ur^ l.n im u v Kreiai'ii ICt-\ v (M'ti<>a i'liamplaiii v Havre .Manhattan v Ilavri* I'H-n-iicaria v 1'lnTlMnirz Norma tuli«' \ Havre Aiplilatiia v l'ln->-liotniški -premlje-vah-e. Karte j«- mogoče kupiti po ( uuard White Star Odplačilnem načrtu. i/.u«»um pm».sToiti. KI'Il IN.! A in ZA ISA V A Za |""lri>l«inr.il \pra^ijtr pri: Frank Sakser. Jr. SI.OVKNIC 1*1 ItlJSIlIN«; r«. ilfi \V. IKIh Street. New York Gunard White Star Ltd. katerih tudi pri nas ni manjkalo. Ovadili so jo, ila je izrekla nekako to-le: ''Ker je že tako vse za nič, se je pa ta starec še to zmLslil, da je vojsko začel". Odvedli so jo takoj v z-«- pore v Ljubljano, kjer so jo na Ho, ali celo, «la ga je dohitela vse načine zasliševali. Zaveda smrt. Tako sem tudi jaz opazil, la se je, k ie da se nahaja in je da je moj nekdanji prijatelj imela priliko opazovati, ko Frank Maček zmrznil nekje v RUSKE PILOTKE «la bi se s temi hmškami slad kal, ampak da se prepričam ali je rr* tako kot jih hvalijo. V zahvalo bom še vam kaj lepega in novic napisal iz Po Ijanske doline. Pošljite jih n:» našlo*-; John Batich. Poljan« nad Skol'joloko in dobil jih bom gotovo. To bo vse. Sedaj sem vam malo več na pisal. 1'paui. da bodo te novi'-«-enega ali drugega zanimale, in kadar se bom še oglasil, mislim <«• še oglasiti od Sv. Antona v Poljanski dolini. Pozdrav! J. B. SMRT MADŽARSKEGA PO NAREJEVALCA FRANKOV (Dalje prihodnjič.) Rusinje se zelo zanimajo za letalstvo. Slika nam kaže dve mladi letalki, ki sta nedavno pilotirali veliko letalo_z Lenin-j grada v Moskvo. Desna na sliki je stara šele dvajset let in je i bila že večkrat odlikovana. " V Budimpešti je te dni sklenil življenje v (i*J. letu svoje ilobe bivši policijski minister madžarske vlade Kmerik Xa-dosv. Pobrala ga je pljučnica. Xadossy je bil eden izmed trojice, ki se je pred leti "proslavila" s ]»onarejevalsko afero francoskih frankov. Njegova sot rudnika sta bila princ WindischgrSitz in škof Zadra-vec. I^eti>s je ravno deset let, •odkar so afero odkrili in raz-j kri n k al i krivce. Xadossy je NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO na največjili in najbolj modernih ladjah, ki plujejo n-dno v vašo domovino OUPU-TJA IZ NEW YOISKA I »o J \ VIJE SATURNIA 17. maja 3. Julija l>r.i«t..rov. Izkoristite t., ve^jo napli.o t«r ud..lmo«t iu cenenost s tem. da. potujet-N.\i:.\vx« »ST lir.-z (uvsedanja na žel-zniri. Mll.o pO!»XKBJK SOLNt'.NK JI "AS K 1'UiKIE 1».. prixpevalo k u<1»l.nosti In veselju iu<«dernih piijazne piislrežbt? in Izborne kuhirje. pitkki > «;kn*i»vi: — i.-, m im j na »slavij k R E X (najhitrejša ladja sveta) ............ 25. maja. 15. junija. 9 Ju'it.i CONTE DI SAVOIA ............................................maja. 8 Jonija> jJuflija \ pr-.išajte kateregakoli poobkiSvenega :i«enla uli: 1 STATE ST., X. Y C "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. vedel za kaznjive mahinacije :n podpiral kriminalne tipe. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta, ostanek kazni so mu odpustili. Poslej je živel samotarsko zasebno življenje. Pretekle dni se ga je lotila liri pa. Naročil je zilravniika, ko pa je ta prišel v stanovanje, je našel bR. KERNGVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovenskc Berilo KNGLISH SLOVENE HEADEU 8TANB 8AM0 / $2 * moral v jecq. Priznal je, da je moža že mrtvega. Naročiti ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th 8THEBS*k New York City, iti •■•mtfiiiA^iiii -......- .... ___I_s_ m*.