VSEBINA dr. Marija Verbič: Fužina ob Kanomlji v Spodnji Idriji Marijan Groff: Svetovni trg ži vega srebra ...... dr. Milan Miklavčič: Sodobni pogledi na organizacijo psihiatričnih oddelkov . . . dr. Jože Felc: Naš alkoholni vsakdan ....... Stanko Majnik: Idrijčanka, ile-gitimna žena Napoleona Bo-naparta......... Lado Božič: »Franc« izpod Špička ......... Zapiski: Nova šola v Cerknem menik NOB . . . 11 36 40 43 48 spo- 54 Gasilstvo O razvoju gasilstva v idrijski občini (Janko Lukan) ... 59 Stoletnica slovenskega gasilstva na območju ObGZ Idrija (Franc Zelene).....61 Smučanje O delu SK Rudar v zimski sezoni (Renat Škarabot) ... 66 Šahovska kronika (S. Kovač) . 70 Petra ni več (Janez Jeram) . . 72 Ohranili jih bomo v trajnem spominu 73 IriSf) r - g i XV 1 970 I D R I «1 S K I RAZGLEDI Izdaja Mestni muzej v Idriji. Uredniški odbor: ing. Ivan Gantar, Jurij Bavdaž, Anton Bolko, prof. Vinko Cuderman, ing. Jože Čar, Damijan Flander, Srečko Logar, Rafko Ter-pin. Glavni in odgovorni urednik Jurij Bavdaž. Izhaja vsake tri mesece. Letna naročnina 6 Ndin, za inozemstvo 10 Ndin. Poštnina plačana v gotovini. Naslov: Idrijski razgledi, Idrija, poštni predal 11, tel. Idrija 86-135, telegrami Muzej Idrija, tek. rač. pri SDK Idrija št. 5202-603-119. Tiska tiskarna »Primorski tisk« Koper. FUŽINA OB KA\OMLJl V SPODNJI IDRIJI Dr. Marija Verbič Le malokateri Idrijčan ve, da je v XVI. stoletju stala ob Kanomlji v Spodnji Idriji fužina, ki je bila mimo rudnika živega srebra v Idriji edino pomembno zgodnje kapitalistično podjetje na idrijskih tleh. Čeprav idrijske fužine še zdaleč ne moremo primerjati z rudnikom živega srebra v Idriji niti po vrednosti in količini proizvodnje niti po številu delavstva, je vendarle vredno, da se je spominjamo, ker je eno številnih železarskih podjetij, ki so v XVI. stoletju obratovala na naših tleh, pa so zaradi nerentabilnosti ob koncu stoletja že propadla. Posebno pa je važno, da jo rešimo pozabe zato, ker so vanjo vlagali svoj kapital premožni Idrijčani ter posamezni podjetniki idrijskega živosrebrnega rudnika, misleč, da si bodo s fužino pomnožili premoženje. Vlaganje denarnih sredstev v rudarska podjetja pa je pomenilo igro na srečo, v kateri so mnogi podjetniki izgubili svoje premoženje in tudi podjetniki idrijske fužine niso bili od tega izvzeti. * * * Fužino v Spodnji Idriji je ob koncu XV. stoletja zgradil Virgilij For-mentin iz Čedada v Furlaniji.1 Ta podjetnik je bil eden izmed članov tiste družbe Čedadcev, ki so bili od 1379 pa do 1597 zemljiški gospodi na Tolminskem, h kateremu sta spadali tudi obe Idriji.2 Baje je Virgilij Formentin med prvimi opazil teči živo srebro v Idriji, vendar ga ne najdemo med imeni podjetnikov rudnika živega srebra v Idriji.3 Med benečanskimi vojnami (1508—1516) je idrijska fužina propadla in furlanski Formentiniji je niso več obnovili. Z dovoljenjem vrhovnega rudarskega mojstra notranjeavstrijskih dežel Lambrechta Zacha (1509—1521 )4 jo je kmalu po benečanskih vojnah obnovil Idrijčan Ožbolt Naglič. 2e po nekaj letih je narasla Kanomlja fužino odnesla in ko jo je želel omenjeni lastnik obnoviti, mu je idrijski rudarski sodnik to prepovedal, češ da fužina porabi preveč lesa, les iz idrijskih gozdov pa je rezerviran predvsem za rudnik živega srebra v Idriji.5 Z deželnoknežjim dovoljenjem je Naglič fužino zopet obnovil, a že 1. 1544 jo je zadela nova nesreča, da je pogorela. Njen lastnik Gregor Naglič, verjetno Ožboltov sin, je fužino delno obnovil, zato je dobil od dvorne komore določene olajšave pri mitnini in nakladah.6 L. 1563 jo je skupaj s svojimi brati prodal Eneju Geltingerju iz Idrije za 1210 gld., z živino vred pa za 1302 gld.7 Enej Geltinger je bil idrijski podjetnik in sin plemiča Ulrika Geltingerja, oskrbnika gradu Schonneck na Tirolskem. Ta je bil tudi eden izmed podjet- nikov nemške rudarske družbe v rudniku živega srebra v Idriji, med 1. 1540 in 1550 pa je bil tudi upravitelj rudnika.8 Sinu Eneju je zapustil veliko premoženje, med drugim tudi osem deležev ali kuksov pri rudniku živega srebra v Idriji. S podedovanim premoženjem bi Enej lahko stanu primerno in udobno živel, če se ne bi dal zavesti, da je kupil napol propadlo idrijsko fužino. Vanjo je vložil veliko denarja, po nekih podatkih 12.400 gld., po drugih celo 16.000 gld., na vsak način pa več, kot je veljalo vse njegovo premoženje.9 Da bi se rešil dolgov, je Geltinger špekuliral s kuksi rudnika živega srebra v Idriji. L. 1571 je prejel od dedičev Blaža Holtzla na Koroškem 3, 2/3, 37/144 kuksov rudnika živega srebra v Idriji s prošnjo, da jih proda najboljšemu ponudniku. Geltinger jih je najprej ponudil kranjskemu vice-domu Juriju Hofferju, ker jih pa ta ni hotel kupiti, jih je prodal idrijskemu upravitelju Urbanu Ainkhiirnu za 2.400 gld. Denarja za prodane kukse Geltinger ni izplačal tistim, ki so mu jih izročili, pač pa ga je vložil v svojo fužino v Spodnji Idriji. Prepričan je bil, da bo z dobičkom, ki ga bo ustvaril na svoji fužini, ta denar ne samo dobil nazaj in ga vrnil, pač pa da bo tudi rešil in pomnožil svoj kapital, vložen v fužino. Vendar se je zgodilo obratno kot je pričakoval: izgubil je še ta denar, vložen v idrijsko fužino. Štiri leta se ni nihče javil pri Geltingerju zaradi idrijskih deležev. Potem pa je prišel k njemu Feliks Mergot iz Stainvvandta na Koroškem s pooblastilom zgoraj omenjenih dedičev, ki so zahtevali nazaj svoje deleže. Geltinger seveda ni imel niti deležev niti denarja, da bi ga izročil svojim upnikom. Zato ga je Mergot tožil pred višjim rudarskim sodnikom za Kranjsko in Goriško Feliksom Tolhopfom, ki je pravdo prisodil v njegovo korist. Na podlagi sodne razsodbe je moral Geltinger povrniti Mergotu ves denar za prodane deleže z obrestmi vred v znesku 2.650 gld. Denarja Mergot ni mogel takoj izterjati od Geltingerja, ki je do vratu tičal v dolgovih, pač pa šele 1. 1575, ko je Geltingerjevo polovico fužine kupil deželni knez.10 Geltinger je špekuliral tudi z drugimi idrijskimi kuksi, vendar tudi z njimi ni imel posebne sreče. L. 1574 je kupil od plemiča Keutschacha 15, 1/2, 2/9 idrijskih kuksov. Računal je, da bo te kukse, ki jih je kupil na kredit, polagoma odplačal z dobičkom na rudniške deleže.11 Že dobro leto pa nakupu deležev so idrijski podjetniki vse svoje deleže prodali deželnemu knezu — 144 po številu za 170.000 gld. — in njegovi načrti so splavali po vodi. Geltinger se je obotavljal prodati svoje deleže deželnemu knezu, da bi zanje izsilil višjo odkupno ceno, kot so jo prejeli ostali podjetniki. Z denarjem za odkupljene deleže je nameraval plačati ne samo na kredit vzete deleže, pač pa tudi poplačati nekaj svojih dolgov. Prosil je deželnega kneza, da bi mu iz usmiljenja dal nekaj več za deleže kot ostalim podjetnikom. Bal se je, da ga bodo upniki zgrabili in vrgli v ječo ali pa se bo moral skrivati pred njimi kot ranjena zver in se skupaj z ženo in otroki izseliti v daljni in neznani svet. Idrijskemu upravitelju Urbanu Ainkhiirnu je odkril svoje finančne težave in ta mu je svetoval, kako naj pride do denarja z nakupom idrijskih deležev na kredit, »če bi odplačal samo dva dolga,« tako je pisal deželnemu knezu, »bi za ostale dolgove upniki počakali, da bi se opomogel in rešil dolgov.« Deželni knez ni hotel odkupiti Geltingerjevih deležev po višji ceni kot od ostalih podjetnikov. Da bi ga vsaj malo potolažil, mu je predsednik dvorne komore Janž Kisel iz Fužin obljubil, da bo deželni knez kupil idrijsko fužino, vendar pa le za tretjino vsote, ki jo je vanjo vložil. Geltinger, ki se je znašel 2 v brezizglednem položaju, se je moral končno vdati ter je prodal deželnemu knezu idrijske kukse za 17880 gld. ali po 1100 gld. za kuks. Plemiču Keutschachu je zanje plačal 17.250 gld., kar pomeni, da je imel od deležev kljub vsemu še 550 gld. dobička; to pa je takrat pomenilo vrednost enega večjega grunta.12 Ko je Geltinger prodal idrijsko fužino deželnemu knezu, ni bil več njen edini lastnik. L. 1573 je prodal polovico fužine idrijskemu upravitelju Urbanu Ainkhiirnu in njegovemu sinu Juriju ter Idrijčanu Janžu Trentinu. Zanjo je prejel 2.000 gld. V kupni pogodbi so se dogovorili, da bo rudar in fužinar Janž Trentin vodil vse posle na fužini in da bo vsak mesec polagal račune od dohodkov in izdatkov na fužini. Fužinske delavce je moral preskrbovati z živežem in vsem potrebnim, vendar mu ni bilo treba polagati nobenega računa za dobiček, ki bi ga morebiti imel od te preskrbe. Ker Janž Trentin ni imel denarja, da bi plačal lastne stroške pri fužini, se je Urban Ainkhiirn ponudil, da ga založi, dolg mu bo pa odplačal s svojim produktom.13 Urban Ainkhiirn se je takoj po nakupu polovice fužine obrnil na deželnega kneza, da bi ga za njegove fužinske izdelke oprostil mitnine in naklade. Te svoboščine je užival Enej Geltinger že od 31. 5. 1571 dalje ter jih je prejel za štiri leta. In ker štiriletna doba še ni potekla, je Urban Ainkhiirn prosil deželnega kneza, da tudi njemu dovoli uživati to ugodnost od njegove polovice fužine. Dvorna komora je njegovo prošnjo zavrnila.14 Milan Trušnovec 3 L. 1575 je deželni knez odkupil idrijsko fužino od Eneja Geltingerja in zgoraj naštetih sopodjetnikov. Zanjo je plačal 5.000 gld.: 3.000 gld. od te vsote je odpadlo na Geltingerja za njegovo polovico fužine in hubo, ki jo je Geltinger dokupil k fužini. Kupnino za fužino — razen 250 gld. — je na vladarjevo željo založil Urban Ainkhiirn, ki naj bi s povrnitvijo kapitala in obrestmi nanj počakal toliko časa, dokler ga ne bi odplačal z dohodki od živega srebra. Ainkhiirn je rad ustregel vladarjevi prošnji, saj je bil kapital, posojen na dohodke živega srebra, najbolj varno naložen in dobro obrestovan.15 Janž Kisel je vladarju nasvetoval nakup idrijske fužine zato, da bi na njej mogli stalno žgati živosrebrno rudo. Problem prostora, kjer bi mogli stalno žgati očiščeno živosrebrno rudo v živo srebro, je že nekaj časa sem močno zaposloval strokovnjake v idrijskem rudniku. Kraj, ki bi bil primeren v ta namen, ne bi smel biti preveč oddaljen od idrijskega rudnika, z njim bi moral biti rudnik v dobri prometni povezavi, predvsem pa bi moral imeti močno lesno bazo, ki bi za žganje živosrebrne rude zadostovala za nekaj desetletij.16 Kajti poraba lesa pri žganju rude je bila veliko večja od potreb po jamskem, rezanem in tesanem lesu v idrijskem rudniku. Pri produkciji 1200 do 1500 starih centov živega srebra letno je potrošnja lesa znašala nad 1000 klafter letno.17 Posledica tolikšne potrošnje lesa v idrijskem rudniku je bila, da so bili gozdovi v bližini rudnika že kmalu izsekani ter so morali žgalnice za živo srebro, ki so jih napravijali na prostem in v neposredni bližini gozda, premeščati v tiste gozdne predele, kjer je bilo še dovolj lesa. Čim višje v hribovje so se pomikali gozdovi, tem višje so se za njimi pomikale žgalnice. Tovorniki so na žgalnice tovorih rudo, lonce za žganje živega srebra in vodo, ki so jo rabili pri žganju; nazaj grede pa so natovorili živo srebro in ga odnesli v rudnik. Prinašanje rude in žgalnih posod do žgalnice in odnašanje živega srebra nazaj v Idrijo sta rudniku povzročala nemalo skrbi in stroškov, največjo skrb mu je pa prizadevala pogosta kraja živosrebrne rude na krajih, kjer so žgali živosrebrno rudo. Na nezavarovane žgalnice so prihajali razni nepošteni ljudje, ki so rudo odnašali, jo žgali v gozdovih ter prodajali trgovcem, ki so se kljub strogi prepovedi ukvarjali z nedovoljeno, a donosno kupčijo z živim srebrom. Fužina v Spodnji Idriji naj bi po poročilu komisije popolnoma ustrezala pogojem za postavitev stalne žgalnice. Od idrijskega rudnika je bila oddaljena samo pol milje in do nje se je dalo priti po zložni in izhojeni poti ne samo s tovornimi konji, pač pa tudi z vozmi. Računali so tudi, da bo njena lesna baza zadostovala vsaj za 30 do 40 let pri običajni produkciji približno 1200 do 1500 starih centov živega srebra letno. Zato sta vrhovni rudarski mojster Jurij Singer in ljubljanski nakladničar Krištof Portner, ki sta si fužino tudi ogledala, deželnemu knezu priporočila nakup fužine.18 Toda kmalu po nakupu se je ugotovilo, da stvar z idrijsko fužino ni bila dobro preračunana. Zaradi pomanjkanja lesa v bližini fužine bi moral deželni knez zgraditi grablje in še dve klavži na Kanomlji za splavljanje lesa iz oddaljenih gozdov. To bi knezu povzročilo nepredvidene stroške, za vzdrževanje naprav na Kanomlji in za izvlačevanje lesa iz vode bi pa morali na fužini vzdrževati nekaj delavcev. Mimo tega bi bili stroški za dovoz rude in loncev večji kot doslej, ko so žganje rude opravljali še v bližjih in ugodneje ležečih gozdovih. Za krajo rude na žgalnici pa je bila idrijska fužina še priročnejša kot ostale žgalnice, ker je stala ob cesti in so imeli 4 ljudje do nje še lažji dostop. Zato je idrijski upravitelj Gregor Komar odsvetoval deželnemu knezu, da bi fužina služila za žgalnico idrijskega živega srebra.19 Deželni knez ni uporabil idrijske fužine za žgalnico idrijskega živega srebra. Še isto leto kot jo je kupil, jo je oddal v najem nekdanjim lastnikom Eneju Geltingerju, Urbanu Ainkhurnu in Janžu Trentinu. Zakupniki so se z Janžem Kislom dogovorili, da bodo plačevali 1200 gld. zakupnine letno, toda kmalu so spoznali, da so se prenaglili. Ponudili so samo 450 gld. zakupnine, če bi morali od fužinskih produktov odrajtovati mitnino, quarentes in naklade; če bi bili teh dajatev oproščeni, so se ponudili plačevati 1000 gld. letne zakupnine. Končno so se sporazumeli za 500 gld. zakupnine.20 Fužina tudi poslej ni donašala pričakovanega dohodka. Urban Ainkhiirn je dolžil Geltingerja, da je z napravo novega plavža ob Kanomlji potrošil še tisti dohodek, ki bi ga sicer dobili s fužine, če bi obratovala s tistimi napravami, kot jih je imela prej. Zakupniki so ostali dolžni na zakupnini in ko so 1. 1578 fužino zopet prizadejala huda neurja, se je deželni knez ponudil, da jim spregleda zaostalo zakupnino, če takoj plačajo vsaj 1000 gld. zakupnine. Urban Ainkhiirn je svoj delež na zakupnini takoj plačal, ostala dva pa nič. Trentinu so grodelj zaplenili, a so mu ga vrnili, ker je obljubil, da bo svoj delež plačal takoj, ko ga bo prodal. Le Geltinger se ni nič zmenil za plačilo. Deželni knez mu je dal zaseči njegovo imetje v Škofji Loki. Še istega leta (1580) je Geltinger umrl v Benetkah. Njegova žena-vdova je prosila deželnega kneza, da ji vrne moževo premoženje. Geltingerjevo imovino' na fužini v znesku 203 gld 41 kr je deželni knez zaplenil, od preostanka dolga v znesku 129 gld. 41 kr. pa je vdovi popustil polovico in ji je vrnil imetje.21 L. 1580 je deželni knez izdal tudi ukaz, da se tolminskim konsortom, ki so bili zemljiški gospodi Tolminskega in obeh Idrij, brez odlašanja izplača pristojbina od kupnine za idrijsko fužino. Temu je že ves čas nasprotoval kameralni prokurator, češ da ima pravico do regalij le deželni knez in nihče drug.22 L. 1581 je idrijsko fužino vzel v zakup fužinar Janž Trentin iz Idrije. Zakupna pogodba se je glasila na 6 let po 350 gld. letne zakupnine. Trentin se je moral zavezati, da bo najemnino plačeval idrijskemu upravitelju v gotovini in ob roku, sicer mu bo zaplenjeno imetje in denar. Obvezati se je tudi moral, da bo fužino čimprej obnovil ter da bo nosil vse stroške popravila. Obljubil je tudi, da bo s svojimi delavci fužino ob vsakem večjem deževju obvaroval pred škodo in da ogenj v fužini ne bo nikoli ugasnil. Kajti vsako daljše prenehanje obratovanja fužine je deželnemu knezu ne le škodovalo na dohodkih, pač pa je nastajala škoda tudi na fužinskih obratih, ki so zaradi zapuščenosti hitro propadali, za njihovo obnovitev pa je bilo treba šteti veliko denarja.23 Avgusta meseca istega leta je Trentin pričel delo na fužini. Fužina pa je bila vedno manj rentabilna. V bližini fužine je primanjkovalo lesa, iz oddaljenih gozdov pa ga je bilo treba spravljati do fužine z velikimi stroški. Primanjkovala je tudi ruda, ker so bile rudne jame že močno izčrpane. Neki Andrej Karner se je 1586 ponudil komori, da položi kavcijo za Trentina, ki je zaradi idrijske fužine zašel v dolgove. Komora bi Trentinu znižala zaostalo najemnino za zadnja štiri leta od 1050 na 550 gld., če bi za plačilo položil kavcijo. Karner bi kavcijo položil zanj pod določenimi pogoji, ki jih pa komora ni hotela sprejeti.24 Takrat je komora že iskala novega zakupnika za svojo fužino. Ponudila jo je v zakup ali nakup fužinarju na Hublju in Brekovici Hanibalu Gneccu. Hanibal Gnecco, ki je bil že zadolžen, se ni odzval povabilu, pač pa njegov 5 družabnik na fužini in brat Hieronim Gnecco. Rad bi kupil idrijsko fužino zaradi njenih rudnih jam, ki še niso bile do kraja izkoriščene, medtem ko so bile rudne jame hubeljske fužine popolnoma izčrpane. In da bi rešil fužino na Hublju propada, je bil pripravljen plačati za idrijsko fužino 350 gld. letne najemnine ali pa jo odkupiti za 3.500 gld.25 Čeprav komora ni imela posebnega zaupanja v Hieronima Gnecca, je vendarle januarja 1587 sklenila z njim kupno pogodbo za idrijsko fužino. Dogovorili so se, da bo zanjo plačal 3.800 gld. kupnine in da bo prvi obrok kupnine v znesku 1000 gld. plačal v teku enega leta, ostanek pa v treh naslednjih letih.26 Hieronim Gnecco svojih obljub ni držal, pač pa se je po preteku roka za plačilo prvega obroka obrnil na komoro, da mu rok podaljša. Idrijski upravitelj Gregor Komar in vrhovni rudarski sodnik na Kranjskem Janž Holczer, ki sta bila vprašana za svet, sta odločno odsvetovala kakršnokoli popuščanje Hieronimu Gneccu. Po poročilih, ki sta jih prejela, je Hieronim Gnecco med tem časom jame idrijske fužine izčrpal in gozdove iztrebil ter je idrijsko fužino tudi sicer zelo upropastil. železo iz plavžev na Breko-vici je dal prepeljati na fužino v Hublju pri Vipavi, na idrijski fužini pa je ustavil vsako obratovanje, da je fužina vedno bolj propadala. Z odplačilom kupnine za fužino je zavlačeval, da bi jo temeljito izkoristil, potem bi jo pa izropano vrnil deželnemu knezu, ki je ne bi mogel prodati za noben denar. Njegov brat Hanibal Gnecco je na sodni dražbi javno izjavil svojim upnikom, da so bratovi dolgovi prav tako veliki kot njegovi. Zato sta omenjena komisarja komori predlagala, da ob zapadlem plačnem terminu takoj zaseže vso zalogo Gneccovega železa v Idriji, na Hublju in Brekovici.27 Komora se ni držala priporočil svoje komisije. Hieronimu Gneccu je podaljšala rok odplačila prvega obroka kupnine do junija 1588. Med tem časom pa so drugi upniki že prehitevali komoro pri izterjavi svojega dobro-imetja pri Hieronimu Gneccu, kot n. pr. brata Antonelli iz Gorice, ki sta za dolžnih 300 gld. dobila od rudarskega sodišča dovoljenje, da zasežeta Gneccov grodelj na Brekovici. Dala sta ga prenesti v hišo fužinarja Heinri-cherja v Brekovici. Ko je deželni knez to izvedel, je dal zapleniti ves Gneccov grodelj in rudo na Brekovici in Veharšah ter je ukazal, naj zanje poiščejo kupca. Teh pa ni bilo najti niti v deželi niti izven nje.28 Zaradi zaplembe železa po idrijskem upravitelju Gregorju Komarju se je Gnecco takoj pritožil na deželnega kneza. Sporočil mu je, da je imel svoje železne produkte pripravljene za izvoz v italijanske Marke ter bi z izkupičkom od njih plačal prvi obrok kupnine, zraven bi mu pa ostalo še dovolj denarja za nadaljnje obratovanje na fužini. Rudne jame in jaški na Veharšah so bili ob njegovem prevzemu v tako slabem stanju, da je moral vanje vložiti 600 gld. stroškov, preden jih je usposobil za kopanje. Mimo vsega mu je idrijski upravitelj Gregor Komar odpeljal s hube pri fužini vse seno od dveh let nazaj v vrednosti 180 gld., da ga bo pokrmil rudniškim konjem. Prosil je deželnega kneza, da pošlje v fužino druge komisarje, ki bodo pravilno ocenili okoliščine, ki so ga privedle do tega položaja in ki bodo dovolili, da se mu vrne zaplenjeno železo.29 V drugi svoji prošnji deželnemu knezu je zopet pisal, da ne more razumeti, čemu mu delajo takšne težave in škodo, ko pa ima imovino, ki je vredna veliko več, kot je dolžan. V pismu se je zavzemal tudi za svoje delavce-dninarje, ki so s prenehanjem obratovanja na fužini, v rudnih jamah in gozdovih ostali brez zaslužka, kakor tudi za prevoznike in tovornike, ki so morali svoj činž in davke pravočasno odrajtovati svojim 6 zemljiškim gospodom. Ker pa je imel veliko materialno škodo z napravo lesa Milan Trušnovec za fužino, ki je sedaj uničen, in ker so rudne jame zaradi snega močno prizadete ter bo moral za popravilo fužine prispevati najmanj 400 gld. denarja, se je sicer zopet ponudil kupiti fužino za 3.800 gld., a na odplačilo petih let in brez vsakih obresti; če bi pa želel imeti deželni knez še 350 gld. najemnine kot doslej, bi ga pa moral oprostiti mitnine in naklade.3" Gnecco ni dobil odgovora na to svojo ponudbo komori. Aprila 1590 se je še enkrat obrnil na deželnega kneza, naj vendarle sprejme eno od njegovih ponudb, ki se mu zdi najbolj ugodna, da zaradi ustavitve ognjev na fužini ne bo trpel škode ne on ne deželni knez. Če se pa ne more odločiti za noben predlog, je pripravljen vrniti fužino, vendar mu mora plačati stroške, ki jih je imel doslej na fužini.31 Idrijski upravitelj Komar, ki je bil med tem časom vprašan za svet zaradi Gneccovih pritožb in predlogov, je večino Gneccovih trditev postavil na laž. Sporočil je komori, da Gnecco ni trgoval z italijanskimi Markami, pač pa je nazadnje kupčeval s Cesarom de Monte iz Benetk, vendar tudi z njim ni sklepal večjih kupčij. Za svoje produkte, kot se zdi, sploh nima kupca. Nekaj grocllja so mu zaplenili na Colu zaradi neplačane mitnine in leži še sedaj na mitnici. On je že večkrat predlagal Gneccu, da mu zaplenjeno železo vrne, če ga plača z gotovino, ali mu da zadostno poroštvo, da bo plačal kupnino za idrijsko fužino. Žal se Gnecco za njegove predloge ni zmenil. Železo, ki mu ga je zaplenil, je vredno komaj 500 gld., ne pa 1000 gld. in več kot trdi on, zato bo deželni knez za fužino le slabo odškodovan. Če bi pa Gneccu grodelj in železo vrnili, kot namerava storiti deželni knez, bi pa knezu ne bilo nič pomagano, ker bi se tega blaga polastili drugi upniki. Njegovo premoženje na fužini na Hublju je vredno komaj 500 gld., ker so rudne jame te fužine že popolnoma izčrpane. Kljub temu pa je Komar komori svetoval, naj Gnecca popolnoma ne odbije, pač pa naj od njega zahteva, da da njemu ali kranjskemu vicedomu zadostno poroštvo, da bo do božiča 1589 izplačal 1000 gld. kupnine, obresti pa naj mu briše, če bo obnovil zgradbe in naprave na idrijski fužini.32 Podobnega mnenja je bil tudi vrhovni rudarski sodnik na Kranjskem Pavel Junauer.33 Stvar z idrijsko fužino se ni premaknila z mrtve točke. Avgusta meseca 1590 je bil idrijski upravitelj še enkrat vprašan za mnenje, kaj naj komora stori z idrijsko fužino. Mnenja je bila, da bi fužino zaradi pomanjkanja lesa opustili, rudo in grodelj pa prodali. Komar je bil proti opustitvi idrijske fužine, češ da je še dovolj lesa nad Kanomljo, ki se ga drugače ne more izkoristiti kot za oglje; za najemnika fužine pa ni hotel predlagati Gnecca ter je komori svetoval, da naj z oddajo fužine v najem nekoliko počaka.34 Zaradi pomanjkanja rude in lesa je interes za idrijsko fužino popolnoma izginil. Opuščena idrijska fužina, ki že pod Gneccom ni več obratovala, je kmalu propadla. Po 1. 1590 ni o njej nobenih vesti več. Spomin na fužino v Spodnji Idriji pa je bil živ še sto let dalje, ko so se 1. 1700 v idrijskem rudniku posvetovali o postavitvi fužine za izdelavo pločevine za idrijske retorte.36 * * * Fužina v Spodnji Idriji je stala pod farno cerkvijo na levem bregu Ka-nomlje. Obsegala je bresciansko peč, veliko kladivo (Streckhammer), kovač -nico za žeblje in podkve, žago in mlin ter hubo z vrtom, travniki, planinami in rovti. Fužinarji so od fužine odrajtovali 2 gld. letne davščine tolminskim konsortom, od hube pa 40 šilingov. Rudne jame in jaške je imela fužina v dolini Kanomlje, predvsem pa na Veharšah v logaškem gospostvu. Prenašanje rude iz oddaljenih rudnih jam na fužino je povzročalo veliko stroškov, žaga pri fužini se prvič omenja 1563, po vsej verjetnosti pa je obstajala že prej.36 Ruda, iz katere so v idrijski fužini pridobivali železo, je bila slabe kakovosti. Železo iz te rude je bilo krhko in se ni dalo kovati, niti variti niti luknjati, ter je bilo slabše kakovosti od ostalega železa, ki so ga pridobivali v kranjski deželi. Zato so iz idrijskega železa izdelovali le žeblje, predvsem pa so ga v surovem stanju kot grodelj izvažali v Benetke in italijanske 8 Marke. Baje so v Benetkah iz grodlja naših fužin izdelovali topovske krogle T I v*- , 'r«3k-—— - Milan Trušnovec za benečanske vojne ladje.37 Idrijski rudnik živega srebra ni uporabljal idrijskega železa. Uvažal ga je iz Vordernberga na Koroškem, ki je slovel po izredno kvalitetnem železu.38 Grodelj so do Trsta tovorili po isti poti kot živo srebro: preko Črnega vrha in Cola v Vipavsko dolino in skozi to dolino do Senožeč in dalje na Trst. Tržna cena grodlja je bila veliko nižja od cene železa, ki se je dalo kovati. Okrog 1. 1570 so v Trstu plačevali grodelj po 6 dukatov za milenij (= 10 starih centov), železo pa po 12 dukatov za milenij.^ L. 1590 se je cena grodlja dvignila na 10 gld., občutno pa so se dvignili stroški proizvodnje ter mitnine in naklade. Za en milenij grodlja brez tovornine so znašali 6 gld. 21 kraje.4« Produkcijska zmogljivost idrijske fužine je bila približno 500 milenijev grodlja letno, vendar pa je to količino le redko dosegla. Zaradi slabega finančnega položaja fužinarjev in pogostih elementarnih nesreč, v katerih je fužina zelo trpela, so morali ognje v fužini večkrat pogasiti.41 število delavcev na fužini ni znano. Delili so se v mojstre in navadne delavce-dninarje. K zadnjim so šteli tudi gozdne delavce in oglarje, ki so kuhali oglje za fužino. Med delavci se omenjajo zlasti Furlani, ki so fuži-narsko dejavnost razširili po naših tleh. Zaradi bližnjega sosedstva z Benečani pa furlanski fužinarji na idrijski fužini niso bili preveč zaželeni. Delavci so bili slabo plačani, zato so pogosto menjavali svojega delodajalca na fužini. Ko je 1. 1573 polovica idrijske fužine z nakupom pripadla Urbanu Ainkhurnu, ki je slovel kot najbogatejši idrijski podjetnik, so se najboljši Geltingerjevi mojstri in delavci preselili v Ainkhiirnov del rudnih jam in fužine.42 Idrijska fužina je morala vzdrževati tudi svojega rudarskega sodnika. L. 1572 se omenja Urban Flach kot rudarski sodnik v Idriji, na Veharšah, Brekovici in Hobovšah,43 fužinar Janž Trentin pa se je moral ob prevzemu idrijske fužine v zakup 1581 zavezati, da bo na fužini sam vzdrževal rudarskega sodnika.44 Nekaj časa so službo rudarskega sodnika na idrijski fužini opravljali tudi sodniki rudnika živega srebra v Idriji proti manjši od- škodnini.45 9 OPOMBE 1 Gedenkbuch 27, za 1. 1526—1528, 1526, 23. 3., Hofkammerarchiv Wien; Alfons Mullner, Geschichte des Eisens in Krain, Gorz u. Istrien, Wien—Leipzig, 1909, str. 610; Marija Verbič, Rudnik živega srebra v Idriji do konca XVI. stoletja, inavg. disertacija, FF. 1965; 2 Milko Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, I., Lj., 1948, str. 42; M. Verbič, c. d., pogl. Teritorialna pripadnost in kolonizacija Idrije do konca XVI. stol.; 3 Mihael Arko, Zgodovina Idrije, Gorica 1931, str. 1. 4 Hermann VViessner, Geschichte des Karntner Bergbaues, I. Teil, Klagenfurt, 1950, str. 43; 5 Innerosterreichische Quechsilberbergwerke, fasc. 18320, 1552, 13. 6., Hofkammerarchiv Wien; Mullner c. d. str. 610—611; * Mullner, c. d. str. 611; 7 IOQuBw, fasc. 18320, 1563, 12. 11; Mullner, c. d. str. 611—612; 8 IOQuBw, fasc. 18320, 1548, 26. 4., 1559, 2. 1.; 9 IOQuBw, fasc. 18321, 1575, 6. 5.; Mullner, c. d. str. 612, 615; 10 IOQuBw, fasc. 18321, 1576, 2. 12.; (fol. 721); 1579, 20. 8. (fol. 722); 1579 28. 8. (fol. 726); 1579, 17. 4. (fol. 737); 1580, 9. 1. (fol. 725); 1579, 23. 2. (fol. 739); s. d. fol. 740—741; 1578, 20. 6. (fol. 1092—1093); 11 IOQuBw, fasc. 18321, 1575, 6. 5., priloga; 12 IOQuBw, fasc. 18321, 1575, 6. 5.; 11. 5.; 1575, 20. 4. (fol. 567); Vicedomski arhiv, fasc. 1/50, Arhiv Slovenije v Ljubljani; 13 IOQuBw, fasc. 18321, 1576, 2. 12.; (fol. 704); 1576, 24. 9. (fol. 745—748); Hofkammer, Kronologische Reihe, 1573, 31. 10., Landesarchiv Graz; Mullner, c. d. 615—616; 14 Hofkammer, Graz, KR, 1573, 31. 10; Mullner, c. d. str. 615—616; 15 IoQuBw, fasc. 18321, 1579, 9. 10. (fol. 1098—1099); Mullner, c. d. str. 617; 18 IOQuBw, fasc. 18321, 1575, 6.5.; 17 IOQuBw, fasc. 18321, 1588, 21. 11.; 18 IOQuBw, fasc. 18321, 1575, 6. 5.; Mullner, str. 617; 18 10QuBw, fasc. 18321, 1590, 22. 8.; Mullner, c. d. str. 625; 20 10QuBw, fasc. 18321, 1576, 16. 1. (fol. 1086—1087); 1579, 9. 10. (fol. 1098—1099); Vic. A., fasc. 1/50, Vic. A., Mineralia; Mullner, c. d., str. 617—618; 21 Vic. A., fasc. 1/50; IOQuBw, fasc. 18321, 1579, 9. 10.; 1579, 18. 11.; 1580' 23. 11; 1581, 16. 9.; Mullner, c. d. str. 618; 22 Hofkammer, Graz, KR, 1580, marec; 1580, 26. 7.; 23 IOQuBw, fasc. 18321, 1581, 16. 9.; Mullner, c. d. str. 619; 24 IOQuBw, fasc. 18321, 1586, 10. 2.; 1586, 15. 2. (fol. 750—753); Mullner, c. d. str. 619; 25 Mullner, c. d. str. 620; 28 IOQuBw, fasc. 18321, 1589, 10. 6.; Hofkammer, Graz, KR, 1588, 15. 4.; Mullner, c. d. str. 621; 27 Hofkammer, Graz, 1588, 15. 4.; Mullner, c. d. str. 620—621; 28 IOOuBw, fasc. 18321, 1590, 16. 2.; Mullner, c. d. str. 621—622; 29 IOQuBw, fasc. 18321, s. d. (ca. 1590); Mullner, c. d. str. 622; 30 IOQuBw, fasc. 18321, 1590, 2. 2.; Mullner, c. d. str. 622—625; 31 IOQuBw, fasc. 18321, 1590, 28. 4.; Mullner, c. d. str. 624; 32 IOQuBw, fasc. 18321, 1589, 10. 6.; 1590, 16. 2.; Mullner, c. d. str. 623—624; 33 IOQuBw, fasc. 18321, 1590, 1. 3.; Mullner, c. d. str. 624; 34 IOQuBw, fasc. 18321, 1590, 28, 8.; Vic. A. 1/50, 1590, 9. 8.; 1590, 24. 11. 35 Mullner, c. d. str. 625; 36 IOQuBw, fasc. 18321, 1563, 12. 11.; fasc. 18321, 1576, 15. 2. (fol. 1088—1091); 1590, 1. 3.; Mullner, c. d. str. 611; 37 IOQuBw, fasc. 18321, 1570, 22. 2.; 1590, 1. 3.; Mullner, c. d. str. 612 in 617; 38 Vic. A., fasc. 1/50; 39 Miillner, c. d. str. 617; 40 IOQuBw, fasc. 18321, 1590, 2. 2.; Mullner, c. d. str. 623; 41 Mullner, c. d. str. 617—619; 42 Mullner, c. d. str. 613—619; 43 Mullner, c. d. str. 685; 44 IOQuBw, fasc. 18321, 1581, 16. 9.; 45 Mullner, c. d. str. 686. SVETOVNI TRG ŽIVEGA SREBRA Marijan Groff 1. Splošno o trgu Zaokrožene celote trgov posameznih držav tvorijo svetovni trg. Z definicijo trga v širšem ali ožjem smislu pa bomo zadeli bistvo besede trg, tržišče. Trg je prostor, kjer se srečujejo proizvajalci na eni strani in kupci na drugi strani. Pravimo, da eni blago nudijo, ker pričakujejo, da bodo drugi po njem povpraševali. Naj se to dogaja na najbolj skromnem vaškem sejmu ali v svetovnem merilu, osnovne značilnosti ostanejo iste. Pri večini premikov blago nekdo ponuja in postavlja določene pogoje; drugi pa po njem povprašuje in tudi postavlja določene pogoje. Ko blago zamenjata, pomeni, da sta osvojila neki kriterij, ki zadovoljuje oba. Določila sta torej ceno. Poskusimo zanemariti fizični pojav dveh ah več oseb in spremljajmo samo odnose, ki nastajajo pri menjavi. Pogoji ponudbe morajo biti taki, da ustrezajo pogojem povpraševanja. Trg pa je sklop različnih zakonitosti, ki jih imata tako ponudba kot povpraševanje. Ce se ti pogoji ne prilagodijo, uravnovesijo, ne pride do menjave. Kriterij za tako uravnovešenje pa postavlja človek. Že od samega začetka razvoja filozofske misli je človek iskal odgovor na vprašanje, kaj vpliva na pogoje ponudbe in povpraševanja, da pride do menjave, oziroma kaj je cena? Razvoj tržnega gospodarstva, torej takega načina gospodarjenja, ko ne proizvajaš le zase, ampak tudi za druge, zato da bi tudi drugi proizvajali zate, je še bolj zapletel filozofom poti, na drugi strani pa jih odprl. Dognali so, da je cena v končni meri rezultat ponudbe in povpraševanja, saj so se jim odprla nova področja, ki so za raziskavo odnosov med ljudmi glede na proizvodnjo in menjavo mnogo bolj pomembna (kapital, vrednost). Marx je ceni dodal novo kvaliteto, saj jo je znanstveno ločil od vrednosti in s tem dokazal, da ima lahko vsako blago poleg cene tudi vrednost, kar je za razumevanje globljih ekonomskih pojavov bistvenega pomena. Ti dve kategoriji sta lahko med sabo podobni ali različni. Tendenca cene pa je, da se približuje vrednosti. Pri našem spoznavanju cene na svetovnem trgu živega srebra se bomo zadovoljili s preučevanjem pogojev ponudbe in povpraševanja. Posebno poglavje pa bodo predstavljale cene kot rezultat in pojavna oblika pogojev ponudbe in povpraševanja. 2. Poglavitne značilnosti svetovne ponudbe živega srebra Menim, da je za statistično in logično spremljanje gibanja cen dovolj dolga 60-letna časovna vrsta. Časovna vrsta proizvodnje živega srebra v svetu kaže od leta 1910 do leta 1950 vse značilnosti odvisnosti od ciklov v gibanju cen živega srebra. To pomeni, da je bila proizvodnja v tem obdobju absolutno odvisna od potrošnje in se je povsem podrejala zakonitostim prostega trga. Po letu 1950 pa je opazna tendenca, da kljub padcu cen proizvodnja ne upada v vsem svojem ciklu in z vso ostrino. Vzrokov za to ublažitev je več. široke možnosti uporabe in dokaj draga proizvodnja živega srebra uvrščajo to kovino v relativno redke kovine in je po nekaterih zahodnih kriterijih na listi strateških materialov. Dejstvo je, da kljub svoji relativno visoki ceni v strukturi cene končnega izdelka — razen pri nekaterih enostavnih pripomočkih za kmetijstvo — živo srebro v strukturi cene končnega proizvoda nima odločujočega vpliva. Ti dve ugotovitvi in nekontroliranost svetovnega tržišča so omogočili predvsem večjim svetovnim proizvajalcem, da so tudi ob nekonjunkturi proizvajali in skladiščili svoje proizvode. Ob dokaj ugodnem tržnem položaju ali ob konjunkturi proizvajajo glavni svetovni proizvajalci okrog 70 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Ostalo proizvodnjo dopolnijo marginalni proizvajalci. Le-te pa lahko razdelimo na tiste, ki proizvajajo živo srebro iz rude, in na tiste, katerih proizvodnja živega srebra je stranskega pomena in v glavnem sloni na pridobitvah živega srebra iz industrijskih odpadkov, ki imajo še nekaj živega srebra. Ti marginalni proizvajalci so neke vrste tržna uravnilovka. Ob porastu cen se jim izboljšujejo pogoji za proizvodnjo in začno proizvajati. S porastom proizvodnje vplivajo, da se masa svetovne proizvodnje poveča in s tem poraste celotna svetovna ponudba ob drugačnih pogojih kot prej. Ta porast pa zavira naraščanje cen, čeprav na drugi strani prav to spodbudi k proizvodnji marginalne proizvajalce. Ob nizkih cenah marginalni proizvajalci opuščajo proizvodnjo zaradi nerentabilnosti, kar zopet povzroči manjšo ponudbo in hkrati zavira prehiter padec cen. Lahko rečemo, da imajo marginalni proizvajalci dvojno vlogo: vlogo pospeševalca in zaviralca. Elastičnost proizvodnje je opazna predvsem v ZDA. Večina rudnikov v tej državi proizvaja na meji rentabilnosti. Ob padcu cen prenehajo s proizvodnjo, ob porastu cen pa ti marginalni proizvajalci spet začno proizvajati. Nihanje je najbolj razvidno iz tabele o proizvodnji živega srebra. Vidimo lahko, da se le-ta giblje med 5 in 50.000 jeklenkami letno. Seveda pa so te spremembe značilne za daljše razdobje. K takemu izrazitemu gibanju pa največ pripomore veliko število marginalnih rudnikov. Teh je, kot bomo pozneje videli, samo v ZDA okrog 100. Občutne vzpone je opaziti v letih pred prvo svetovno vojno, ob veliki krizi in pred letom 1940, torej pred drugo svetovno vojno. To je tudi razumljivo, saj priprave na vojno dvignejo celotni gospodarski potencial dežel. Med vrstami surovin se poveča tudi potrošnja živega srebra. Povečanemu povpraševanju sledi porast cen, temu pa dvig proizvodnje. Prav ta mehanizem cen omogoča, da se dvigne proizvodnja živega srebra. V obratnih primerih pa je zopet ta mehanizem vzrok padca cen in zmanjšanja proizvodnje. Zaradi padca cen prenehajo proizvajati marginalni proizvajalci. Močan vzpon v proizvodnji živega srebra pa je opaziti predvsem v zadnjih dvajsetih letih. V primerjavi z letom 1937 se je proizvodnja povzpela za 100 odstotkov. Vzrokov za to je več: prvi je pričakovana in drugi dejansko večja potrošnja. Pričakovana zato, ker so proizvajalci suhih baterijskih členov napovedali, da se bo proizvodnja suhih členov v ZDA razširila ne le za vojaške, ampak tudi za civilne potrebe. Taka proizvodnja pa bi lahko krepko povečala povpraševanje. V grafikonu je viden vzpon leta 1946, kar je izključno posledica teh obetov. Pozneje so proizvodnjo teh baterij kljub odličnim lastnostim opustili, ker so bile tudi za povprečnega Američana predrage. Po zastoju leta 1947, za katerega mnogi izvedenci trdijo, da jc nastal zaradi nepredvidenega padca potrošnje (New York E & MJ leta 1965), so ob razvoju industrijske tehnologije kmalu začeli uporabljati živo srebro v nove namene. Poleg tega je bil svet v neprestani pripravljenosti zaradi blokovske politike, kar vse je zahtevalo, da so vodilne države držale večje strateške rezerve živega srebra. Naglo se razvijajoča elektroindustrija je zopet trosila vedno večje količine živega srebra. Prav tako pa se je razširila uporaba raznih zaščitnih sredstev v kmetijstvu, izdelanih na bazi živega srebra. Povečanemu porastu je sledila najprej večja proizvodnja v marginal-nih rudnikih, pozneje pa so začeli odpirati nove, predvsem v nerazvitih državah Latinske Amerike in Azije. Tako so nastali novi rudniki v Boliviji, čilu, na Filipinih, v Sovjetski zvezi in Kitajski. Poleg teh pa so povečali svojo proizvodnjo rudniki v Španiji, Italiji in pri nas v Idriji. V katero smer se je gibala potrošnja, bomo videli v poglavju o potrošnji. Očitno pa je, da je povečana potrošnja potegnila za sabo večanje proizvodnje. Opazen vzpon je bil dosežen leta 1957, po tem letu pa se je svetovna proizvodnja gibala okrog 230.000 jeklenk na leto. V grafikonu o gibanju povojne proizvodnje živega srebra vidimo, da kaže celotna proizvodnja tendenco naraščanja. Največ rudnikov, hkrati pa tudi največ takih, ki proizvajajo na meji rentabilnosti, deluje v ZDA. To je razumljivo, saj je v tej deželi tržno gospodarstvo najbolj razvito. Ti rudniki tudi za več let prekinejo proizvodnjo, ob konjunkturi pa zažive in izkoristijo vpliv naraščajočega povpraševanja. Nihanje je najbolj razvidno iz pregleda o proizvodnji živega srebra. Leta 1950 je proizvodnja v ZDA dosegla le 4.535 jeklenk, leta 1958 pa je presegla 38.000 jeklenk. Od leta 1948 do 1950 je bila cena na svetovnem trgu okrog 80 dolarjev za jeklenko, leta 1951 do 1958 pa je presegla 200 dolarjev. Očitno je vpliv cen na proizvodnjo živega srebra v ZDA najmočnejši. GIBANJE PROIZVODNJE ŽIVEGA SREBRA PO DRŽAVAH ZDA OD LETA 1910 DO 1960 (po Mineral Yearbook 1958 59) 3 § £ S o -3 S „ « g. o m u-i rasuts^; as"" a 03 C« C in s- C C 0 O rt uh n M sH rt < < o J S Z OH O cD tio rt C _C T3 03 0 Sij (/) 03 rt £ > CJ Z 0) »H o X 1) H 1910 — — 1911 — — 1912 — — 1913 — 224 1914 — 11 1915 - (2) 1916 — 5 1917 — 39 1918 — — 1919 — — 1920 — — — 16.985 — 18.612 — 20.254 — — 15.386 — — 11.154 — 14.095 — — 20.768 — — 23.623 5 — 22.366 21 — 15.005 - — 9.718 — 69 — 3.276 69 — 2.295 2.516 — 1.964 1.623 — 2.714 2.062 — 3.103 2.296 — 4.359 2.169 299 6.223 984 383 10.649 1.030 693 8.340 746 429 4.953 82 24 3.391 — — 20.330 — — 20.976 _ _ 24.734 _ _ 19.947 — — 16.330 — — 20.756 74 — 29.538 — — 35.683 — — 32.450 — — 21.133 — — 13.216 Leto Alaska Arizona Arkansas California Idaho Nevada Oregon Texas Washing-ton Ostale Skupaj 1921 _ 3.015 (1) (2) (2) (2) 3.240 6.256 1922 — — — 3.360 — (2) 2 (2) — 2.929 9.291 1923 — — — 5.375 (2) (2) (2) (2) — 2.458 7.833 1924 — (2) — 7.861 (2) (2) (2) (2) — 2.091 9.952 1925 — 30 — 7.514 (2) 532 — (2) — 977 9.053 1926 (2) (2) — 5.651 6 194 — (2) 482 1.200 7.541 1927 (2) (2) — 5.672 — 419 2.055 (2) 559 2.423 11.128 1928 — (2) — 6.977 — 2.867 3.710 (2) (2) 4.316 17.870 1929 (2) (2) — 10.139 — 4.764 3.657 (2) 1.397 3.725 23.682 1930 (2) (2) — 11.451 — 3.282 2.919 (2) 1.079 2.822 21.553 1931 (2) (2) (2) 13.448 — 2.217 5.011 (2) 560 3.711 24.947 1932 (2) (2) (2) 5.172 — 474 2.523 (2) 407 4.046 12.622 1933 — — (2) 3.930 — 387 1.342 (2) (2) 4.010 9.669 1934 — (2) 488 7.808 — 300 3.460 (2) 330 3.059 15.445 1935 — (2) 304 9.271 — 190 3.456 (2) 106 4.191 17.518 1936 — (2) (2) 8.693 — 211 4.126 (2) (2) 3.514 16.569 1937 — 37 (2) 9.473 — 198 4.264 (2) (2) 2.266 16.508 1938 — — (2) 12.277 — 336 4.610 (2) (2) 768 17.991 1939 (2) — 366 11.127 • (2) 828 4.592 (2) — 1.722 18.633 1940 162 740 1.159 18.622 (2) 5.924 9.043 (2) 53 2.067 37.777 1941 (2) 873 2.012 25.714 (2) 4.238 6.935 (2) (2) 5.711 44.921 1942 (2) 701 2.392 29.906 (2) 5.201 9.032 (2) (2) 3.033 50.846 1943 786 541 1.532 33.812 4.216 4.577 4.651 1.769 — — 51 929 1944 (2) 548 191 28.052 (2) 2.460 3.159 1.095 — 2.183 37.688 1945 (2) (2) (2) 21.199 627 4.338 2.500 (2) — 2.099 30.763 1946 699 95 11 17.782 868 4.567 1.326 — — — 25.384 1947 127 — — 17.165 886 3.881 1.185 — — — 23.344 1948 100 — — 11.188 543 1.206 543 — — — 14.388 1949 100 — — 4.493 — 1.170 1.167 — — — 9.930 1950 — — — 3.850 — 680 5 — — — 4.535 1951 — (2) — 4.282 357 1.400 1.177 (2) — 77 7.293 1952 28 — — 7.241 997 3.523 868 — — — 12.547 1953 40 — — 9.290 (2) 3.254 648 (2) — 1.105 14.337 1954 1.046 163 — 11.262 609 4.974 489 — — — 18.543 1955 (2) 477 — 9.875 1.107 5.750 1.056 (2) — 690 18.955 1956 3.280 (2) — 9.017 3.349 5.859 1.893 (2) — 734 24.177 1957 5.461 28 — 16.511 2.260 6.311 3.993 (2) — 59 34.625 1958 3.380 53 — 22.365 2.625 7.336 2.276 (2) — 32 38.067 1959 2.850 (2) — 17.769 1.311 6.913 1.511 (2) — 902 31.256 1960 2.790 22 — 20.332 1.367 6.960 1.541 (2) — 211 33.223 (1) prikazano v podatkih druge države (2) zajeto v rubriki ostale države V tabeli je razvidno, kako so ti mali marginalni rudniki podvrženi tržnemu nihanju, že ta prikaz nam pokaže razdrobljenost proizvodnje in s tem višje stroške malih rudnikov. V teh devetih državah, ki so zajete v tabeli, je od časa do časa več kot 100 rudnikov ali kopov v pogonu; leta 1958 je bil 101. Od teh pa je le osem takih rudnikov, ki proizvedejo tisoč jeklenk ah več. To pomeni, da 85 odstotkov celotne ponujene količine pride na trg iz teh osmih rudnikov. Ostalih 93 rudnikov pa proizvede le 15 odstotkov od količin, proizvedenih v Združenih državah Amerike. Najpomembnejši rudniki v ZDA s proizvodnjo nad 1.000 jeklenk: Država: Alaska California Idaho Nevada Oregon Okraj: Aniak district Lake San Benito San Luis Obispo Sonoma Washington Humboldt Malheur Rudnik: Red Devil Abbott New Idrija Buena Vista Mount Jackson (vključno Great Eastern) Idaho — Almaden Cordero Bretz Naslednji rudniki pa proizvedejo letno 100 ali več jeklenk: Alaska California Idaho Nevada Oregon Aniak district Kings Napa San Benito Santa Barbara Santa Clara Trinity Valley Esmeralda Humboldt Pershing Douglas Jefferson Schafer's Cinnabar Little King (Fredana) Oat Hill San Carlos Gibraltar Guadalupe, New Almaden Altoona Hermes B&B Red Ore Hillside Bonanza Horse Heaven* * Zgoraj navedene podatke sem črpal iz: Minerals Yearbook 1958 E & MJ Metal and Mineral Market Teh 22 rudnikov proizvede 97 odstotkov skupne proizvodnje ZDA. Razen rudnikov v Kaliforniji in Nevadi ostali zaživijo in dokaj hitro dvignejo proizvodnjo v času konjunkture, ob zasičenosti pa sunkovito prenehajo proizvajati. Rudarji teh mejnih rudnikov, kolikor te delavce sploh lahko tako imenujemo, imajo običajno še eno stalno zaposlitev ali pa delajo na kmetijah. Z leti so naraščale mezde in to je dvignilo že tako visoke marginalne meje teh rudnikov. Medtem ko imajo prvi lastno ceno okrog 330 dolarjev, se giblje pri drugih, manjših okrog 400 do 450 dolarjev za jeklenko (Metal Buletin 7. marec 1966). PROIZVODNJA, POTROŠNJA, UVOZ, IZVOZ IN CENE V ZDA V LETIH 1910 DO 1967 Leto PROIZVODNJA Svet ZDA % ZDA v svetu Uvoz za potrošnjo Izvoz Dejanska potrošnja Cene 1910 107.053 20.330 19 9 1.898 18.441 47,00 1911 120.423 20.976 17 6.209 287 26.898 46,54 1912 120.650 24.734 21 1.088 306 25.516 42,66 1913 117.465 19.947 17 2.259 1.125 21.081 39,54 1914 108.601 16.330 15 8.000 1.427 22.993 48,31 1915 112,871 20.756 18 5.551 3.328 22.979 87,01 1916 101.544 29.538 29 5.585 8.763 26.360 125,49 1917 115.087 35.683 31 5.138 10.636 30.185 106,30 1918 99.256 32.450 33 6.631 3.057 36.024 123,47 1919 89.940 21.133 23 10.495 8.987 22.641 92,15 1920 84.470 13.216 16 13.982 1.533 25.665 81,12 1921 61.916 6.256 10 10.462 388 16.330 45,46 1922 91.019 6.291 7 16.697 287 22.701 58,95 1923 93.040 7.833 8 17.836 314 25.355 66,50 1924 89.138 9.952 11 12.996 205 22.743 49,76 1925 103.344 9.053 9 20.580 201 29.432 83,13 1926 115.969 7.541 7 25.634 114 33.061 91,90 1927 149.905 11.128 7 19.941 — 30.900 118,16 1928 149.083 17.870 12 14.562 — 32.300 123,51 1929 162.699 23.682 15 14.917 — 38.500 122,15 1930 108.985 21.533 20 3.725 — 25.200 115,01 1931 99.069 24.947 25 549 4.984 20.510 87,75 1932 83.644 12.622 15 3.886 241 16.294 57,93 1933 59.928 9.669 16 20.315 — 29.700 59,23 1934 76.939 15.445 20 10.192 — 25.400 73,87 1935 100.261 17.518 17 7.815 — 25.200 71,99 1936 123.878 16.569 13 18.088 263 34.400 79,92 1937 133.136 16.508 12 18.917 454 35 .000 90,18 1938 150.000 17.991 12 23.062 713 19.600 75,47 1939 145.000 18.633 13 3.499 1.208 20.900 103,94 1940 215.000 37.777 18 171 9.617 26.800 176,86 1941 275.000 44.921 16 7.740 2.590 44.800 185,02 1942 265.000 50.846 19 38.941 345 49.700 196,35 1943 236.000 51.929 22 47.805 385 54.500 195,21 1944 163.000 37.688 23 19.553 750 42.900 118,36 1945 131.000 30.763 23 68.617 1.036 62.429 134,89 1946 154.000 25.348 16 13.896 907 31.552 98,24 1947 168.000 23.244 14 13.008 884 35.581 83,74 1948 107.000 14.388 13 31.951 526 46.253 76,49 1949 121.C00 9.930 8 103.141 577 39.857 79,46 1950 143.000 4.535 3 56.080 447 49.215 81,26 1951 147.000 7.293 5 47.860 241 56.848 210,13 1952 151.000 12.547 8 71.855 400 42.556 199,09 Leto PROIZVODNJA Svet ZDA % ZDA v svetu rt £ > o P a Izvoz 1953 160.000 14.337 9 83.393 546 1054 180.000 18.543 10 64.957 890 1955 185.000 18.955 10 20.354 451 1956 220.000 24.177 9,1 47.316 1.080 1957 246.000 34.625 7,1 42.005 1.919 1958 241.000 38.067 10,8 30.196 320 1959 231.000 31.256 7,5 30.141 640 1960 242.000 33.223 7,3 19.488 357 1961 240.000 31.662 7,6 12.326 285 1962 244.000 26.277 9,3 31.552 224 1963 236.000 19.100 12,5 42.872 187 1964 240.000 14.142 17 41.153 2.574 1965 270.000 16.782 14,4 — — 1966 280.000 22.008 — — — 1967 230.000 23.784 — — — «•2, C SS S o rt s^ u'0 P a 52.259 42.796 57.185 54.143 52.889 52.617 54.895 51.167 55.163 65.501 77.963 82.608 73.560 71.509 69.517 O) C 0} o 193.03 264,39 290,35 259,92 246,98 229,06 227,484 210,76 197,61 191,21 189,45 314,79 562,79 440,970 535,555 PREGLED GIBANJA SVETOVNE PROIZVODNJE ŽIVEGA SREBRA V LETIH OD 1910 DO 1968 (po Minerals Yearbook in E&MJ) Leto Količina v jeklenkah Leto Količina v jeklenkah Leto 1910 107.063 1930 108.985 1950 1911 120.423 1931 99.069 1951 1912 120.650 1932 82.644 1952 1913 117.465 1933 59.822 1953 1914 108.601 1934 76.939 1954 1915 112.871 1935 100.261 1955 1916 101.544 1936 123.878 1956 1917 115.087 1937 133.136 1957 1918 99.256 1938 150.000 1958 1919 89.940 1939 145.000 1959 1920 84.470 1940 215.000 1960 1921 61.916 1941 275.000 1961 1922 91.819 1942 265.000 1962 1923 93.040 1943 236.000 1963 1924 89.138 1944 163.000 1964 1925 103.334 1945 131.000 1965 1926 115.969 1946 154.000 1966 1927 149.905 1947 168.000 1967 1928 149.083 1948 107.000 1968 1929 162.699 1949 121.000 1 jeklenka Količina v jeklenkah 143.000 147.000 151.000 160.000 180.000 185.000 220.000 246.000 241.000 231.000 242.000 240.000 244.000 236.000 240.000 270.000 280.000 230.000 230.000 drži 34,48 kg GLAVNI SVETOVNI PROIZVAJALCI ŽIVEGA SREBRA (Podatki v jeklenkah) Država Kitajska (1) Italija Japonska Mehika Filipini Španija Turčija SSSR (1) ZDA SFRJ 1965 26.000 57.289 9.428 19.190 2.384 82.760 2.461 39.000 19.582 16.447 1966 26.000 53.553 1967 26.000 48.072 22.105 2.443 70.054 3.421 39.000 22.008 15.921 14.413 2.611 50.000 4.145 44.737 23.784 15.810 SKUPAJ 280.000 280.000 230.000 (1) Podatek Združenega urada za rudarstvo ZDA V nasprotju z napovedmi zahodnih strokovnjakov, da bo Španija po rekonstrukciji iz rudnikov Almaden dala na trg 100.000 jeklenk, je le-ta svojo proizvodnjo celo zmanjšala in je leta 1967 proizvedla le 50.000 jeklenk. Relativno manjši padec v proizvodnji je dosegla Italija, medtem ko so ostali proizvajalci v glavnem povečali svojo proizvodnjo. Vprašanje je, zakaj sta ta dva glavna svetovna proizvajalca, Španija in Italija, začela zmanjševati proizvodnjo. Možna sta dva odgovora: ali zaradi padca vsebine v rudi (kar je manj verjetno) ali pa je to že umetno zmanjševanje proizvodnje, da bi parirali manjše povpraševanje in s tem zadržali dosedanje cene oziroma da bi umetno zadržali konjunkturo. Grafični in tabelarni pregled gibanja proizvodnje živega srebra v svetu zelo nazorno nakazujeta vzpone in padce proizvodnje. Vsakemu vzponu sledi padec in temu zopet vzpon. Kar samo se vsiljuje vprašanje, kaj vpliva na ta nihanja? Cena seveda! Toda zakaj? Vsa nadaljnja razmišljanja nas privedejo do potrošnje kot glavnega akterja v formiranju cen in preko teh na proizvodnjo. 3. Potrošnja in pogoji povpraševanja Primerjava globalnih pokazateljev proizvodnje in potrošnje v ZDA nam da jasno sliko o tem, da so ZDA glavni svetovni potrošnik živega srebra, saj potrošijo skoraj 1/3 celotne svetovne proizvodnje živega srebra. Ostale države so dosti manjši potrošnik, vendar lahko sklepamo, da je potrošnja živega srebra v vzajemni odvisnosti od celotnega gospodarskega potenciala neke dežele. Pomembne države potrošnice živega srebra Država 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 ZDA 51167 55363 65309 77963 82608 73509 71509 69517 Nemčija 17410 19086 18706 17548 16327 22968 19459 12441 Vel. Britanija 25106 27028 20725 24567 26780 30475 20347 17645 Francija 12449 15193 14823 13700 14301 12910 8417 9715 Kanada 3199 4117 3224 5889 — 14104 5324 4688 Japonska — — — — — 27434 22968 32132 SSSR 30000 30000 30000 30000 30000 35000 40000 45000 Kitajska 20000 20000 20000 20000 25000 25000 25000 30000 Zal ni mogoče narediti točne bilance med proizvodnjo in potrošnjo. Drži pa, da so podatki o proizvodnji živega srebra dosti pogosteje točno obdelani in objavljeni kot pa podatki o potrošnji. Točno sliko zamegljuje tudi dejstvo, da nekatere države, kot na primer Anglija, uvažajo blago z namenom, da ga ponovno izvozijo. Podatki v statističnih publikacijah se zato multiplicirajo. Najboljšo sliko dobimo, če za primerjavo in približno točnost analiziramo eno državo in te ugotovitve z določeno verjetnostjo pogreška posplošimo. V tabeli o gibanju potrošnje v ZDA od leta 1950 do 1967 je očiten porast potrošnje za električne aparate in za proizvodnjo sode. Stalno se veča rubrika »ostalo«, nekatere veje potrošnje pa nazadujejo. Tako je opazen padec predelave živega srebra za uporabo v kmetijstvu, pri proizvodnji papirja itd. Največji potrošniki električnih aparatov in kontrolnih instrumentov so proizvajalci žarnic na živosrebrno paro, high pressure lamps in podobnih instrumentov. Veliko živega srebra uporabljajo tudi za proizvodnjo usmerjevalcev, živosrebrnih celic, za mikro baterije, za pretikala in releje. Vsi ti posamezni potrošniki skupaj tvorijo pogoje svetovnega povpraševanja po živem srebru. Za pravilno predvidevanje gibanja svetovne potrošnje glede na bodoče cene in proizvodnjo bi bilo treba spremljati ne samo nakup živega srebra, ampak tudi namen trošenja, zaloge od proizvajalcev do potrošnikov in podobno. To bi bila najbolj zanesljiva metoda, če zanemarimo psihološke lastnosti trga in potrošnikov. Ugotovili pa smo že, da je živo srebro strateška surovina in je zato vsako spremljanje dejanske potrošnje dokaj otežkočeno. Oceno potrošnje lahko napravimo z določeno verjetnostjo pogreškov ob predpostavki, da se v glavnem vse kupljeno živo srebro tudi porabi in to v istem letu. Vendar je tudi ta podatek zelo skop, saj ga objavljajo le za nekatere glavne države potrošnice živega srebra. Vidimo, da prvotno postavljena teza, da pogoji ponudbe in povpraševanja določajo ceno, sicer še vedno drži, nemogoče pa je nadrobno kvantificirati predvsem povpraševanje. S tem pa je onemogočeno tudi točno statistično spremljanje obeh pojavov. Kljub temu pa trdimo, da pogoji ponudbe in povpraševanja določajo ceno. Ker smo ugotovili, da je predvidevanje gibanja cen zaradi teh pojavov težko določljivo, poskusimo ugotoviti, kaj nam omogočajo podatki o gibanju cen na svetovnem trgu živega srebra. Teh podatkov je dosti več, zato bosta statistično spremljanje in obdelava dosti lažja. (NONONONrONOrOlO rOrtOOLOCNlOrONO (O fv| ^ n ^ ^ ^ (ni — no lo -n- co 10 in ^ fn \0 rt rt tj- on ro lo no -i n n no O On >o ON O m ON O O H J < O N W <-i Z (n tt rt on r^ On On — m (N On t— oo oo nO oo (N -O O t-- M rt (ni on nO rt on ro m O OO rt f) ti- rt tj TJ- O rt On rt rt ro co LO O LO r^. on rt On rt O f) oo O O0 NO nO tJ- On rt on On o0 rf) co r-- 00 ON in in r- —, ctn no O o on ro rt OO nO On r-- o rr, lO nO rO nO r^ m lo nO (n lo 3 •a .5 o c u '5, a a. rt n o c OJ >o o rt c rt N rt -itf 'C a o CL, r^OONrONOlOTj-r^-*JOO^OvOinhrf)tn LOrtinrtrtONoor^ nO rt rt O rt m rt oo m r^- ON rt rt o (nj oo OO m ro < CL, P o a T3 O 4. Cene na svetovnem trgu živega srebra Pomembnost borz kot mesta za nakup in prodajo upada. Sploh je zelo majhen odstotek svetovne trgovine z borznim značajem. Kljub temu pa so borze pomemben kazalec, barometer odnosov med ponudbo in povpraševanjem. Seznanili se bomo z glavnimi zakonitostmi in gibanjem cen. V teh zakonitostih pa bomo poskusili ugotoviti neke splošne značilnosti, ki jih bomo kvantificirali s pomočjo matematično statističnih metod in se z njimi lotili še večletne okvirne prognoze gibanja cen na svetovnem trgu živega srebra. Zgodovina cen je tesno povezana z zgodovino borz. Vendar je točnejše določanje cen iz let pred 1900 otežkočeno zaradi različnih enot merjenja. Do leta 1850—60 so prodajali živo srebro v funtih in je bil funt živega srebra tudi enota mere. Cene so bile v Ameriki izražene v centih za en funt živega srebra. Pozneje, po letu 1860, so uvedli jeklenke, vendar z vsebino 80 funtov neto teže. Preračunavanje teh cen je dokaj zamudno delo, poleg tega pa so tudi brez večje vrednosti, ker bi zaradi predolgega razdobja in izredno cikličnega nihanja cen cenovni trend do leta 1965 samo deformirale. Šele po letu 1900 je postala merilna enota jeklenka z vsebino 76 funtov neto in tako je ostalo vse do danes. Ker se je tudi potrošnja začela bistveno večati šele po letu 1900, sem se odločil, da bom zajel podatke le od leta 1900 dalje. a) Padec cen po prvi svetovni vojni Oster padec cen po prvi svetovni vojni je hudo prizadel proizvajalce živega srebra. Svetovna proizvodnja se je zmanjšala od 115.087 jeklenk leta 1917 na 61.916 jeklenk leta 1921. V tem času so se cene znižale od 125 S za jeklenko leta 1916 na 45,46 $ leta 1921. V ZDA je bil vpliv cen na proizvodnjo živega srebra še bolj očiten. Medtem ko so leta 1917 ob cenah nad 100 dolarjev za jeklenko proizvedli 35.683 jeklenk, so leta 1921 ob ceni okrog 45 dolarjev proizvedli le 6.256 jeklenk živega srebra. Iz teh podatkov lahko vidimo, kako močno so cene vplivale na proizvodnjo živega srebra v svetu, predvsem pa v ZDA. Depresija leta 1930 je cene živemu srebru še bolj potisnila proti dnu. Potrošnja in izkop sta nazadovala. Leta 1936 in 1937, torej v letih španske državljanske vojne, pa je povpraševanje čez noč narastlo in potegnilo za sabo še cene in izkop. To pa je bil šele začetek. Na vidiku je bila druga svetovna vojna in poživljeni gospodarski potencial najbolj razvitih držav je vse bolj naraščal. Večjemu povpraševanju proizvajalci niso sledili s povečano proizvodnjo in nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem so bila vse bolj očitna. To nesorazmerje se je odražalo na porastu cen. Le-te so od leta 1932 stalno naraščale. Višek so dosegle leta 1942, ko je bila poprečna letna cena 196,35 dolarja za jeklenko živega srebra. Ponovno lahko ugotovimo, da so se ponovile vse značilnosti predvojnih ciklov. Rast gospodarskega potenciala najbolj razvitih držav je povzročala večje povpraševanje, zaradi nesorazmerja med ponudbo in popraševanjem so porastle najprej cene, nato pa še proizvodnja. V primerjavi z letom 1933, ko je bila svetovna proizvodnja le 59.928 jeklenk, je le-ta porastla od leta 1941 na 275.000 jeklenk. Podobna gibanja so bila v proizvodnji živega srebra v ZDA. Medtem ko so ZDA leta 1933 proizvedle le 9.669 jeklenk, se je ob višjih cenah njihova proizvodnja leta 1943 povzpela na 51.929 jeklenk. Zani- mivo pa je, da je vzponu proizvodnje živega srebra v ZDA doslej vedno sledil padec uvoza v to deželo. Podobno je bilo do začetka druge svetovne vojne, potem pa je tudi uvoz v ZDA hitro narasel: od 171 jeklenk leta 1940 na 47.805 jeklenk leta 1943. b) Ukrepi ZDA na trgu živega srebra med drugo svetovno vojno S tradicionalno ponudbo osnovnih proizvajalcev: Italije in Španije se je uvoz Združenih držav zaradi vojne zmanjšal na 171 jeklenk, nato pa se je kmalu spet povzpel na 38.941 in na 47.805 jeklenk leta 1943. Vlada je začela leta 1940 kontrolirati izvoz živega srebra in leta 1941 dosegla sporazum z mehiško vlado, da bo le-ta obdržala živo srebro na zahodni polobli. ZDA pa so obljubile, da bodo pokupile vso neprodano količino. Mehiška proizvodnja je v tistih letih cvetela, uvoz v ZDA pa se je nenehno večal. Ko je leta 1943 potrošnja začela polagoma upadati, so se pri Metal Reserve, ki je pod okriljem vlade Združenih držav, dogovorili, da bodo cene metalom zamrznili na določeni višini, tako da bodo odkupovali vse viške metala po 192 dolarjev. Vendar se je povprečna cena kljub temu najprej zmanjšala na 118,36 US $ za jeklenko, leta 1945 pa se je zaradi nekoliko večjega povpraševanja dvignila na 134,89 $. Ob koncu vojne so cene ponovno nekoliko porastle zaradi pričakovanja proizvajalcev, da se bo močno povečala proizvodnja Hg baterij za široko potrošnjo. Ker se te napovedi, kot sem že navedel, niso uresničile, se je celotna struktura cen porušila in temu je sledil rapiden padec svetovnih cen. Temu ustrezno se je zmanjšala tudi proizvodnja v svetu, predvsem pa v ZDA. Iz podatkov v tabeli vidimo, da so se cene leta 1948 znižale na 76,49 US $, ZDA pa so leta 1950 proizvedle komaj 4535 jeklenk. Posledice tako močnega znižanja cen so občutili tudi glavni rudniki v Španiji in v Italiji, saj so tudi oni zmanjševali proizvodnjo, tako da je bil padec svetovne proizvodnje leta 1948 za 61.000 jeklenk globlji kakor leta 1947. Popolnoma drugačno sliko pa nam dajejo podatki o uvozu živega srebra v ZDA. Vidimo, da je le-ta v obratnem sorazmerju z domačo proizvodnjo, oboje pa je odvisno od potrošnje. Vendar na uvoz živega srebra ne vpliva samo večja potrošnja, ampak tudi gospodarska politika vlade ZDA, saj so že dvakrat uspešno izkoristili izredno nizke cene za nakup strateških rezerv. Tako so tudi leta 1949 nakupili večje količine živega srebra v Italiji in je njihov skupni uvoz porastel v letu 1949 na 103.141 jeklenk. Ta nakup pa je napovedoval močnejšo potrošnjo in nove dogodke v svetovni politiki. c) Korejska vojna in njeni vplivi Strah takratnih opazovalcev ni bil zaman. Po enoletni depresiji so cene ponovno začele rasti, kajti na obzorju se je pokazala nova vojna, vojna v Koreji. Tako so cene od leta 1950 porastle od 81,26 na 210,13 leta 1951. To pa je pomenilo predvsem za potrošnike in vlado ZDA nov udarec, saj takega porasta niso pričakovali in je presegel vsa pričakovanja. Posebno se je to poznalo na domači proizvodnji, ki ni tako hitro naraščala, kot so pričakovali. Proizvodnja ZDA je leta 1953 sicer narastla na 14.357 jeklenk, vendar je takrat potrošnja narastla že na 52.259 jeklenk. Od teh let dalje pa je tudi svetovna proizvodnja hitreje naraščala. To naraščanje so hoteli preprečiti ali vsaj omejiti v Uradu za cene pri vladi ZDA. Vse od leta 1955 do leta 1959 se je ta urad trudil, da bi zadržal podivjanje cen, vendar jim je to le deloma uspevalo. Tako so cene leta 1955 še vedno nihale med 227,484 in 290,348 dolarja za jeklenko, medtem ko je proizvodnja naraščala počasneje. Z ukrepom o zamrznjenju cen so 9. julija 1954 določili garantirane cene za domače proizvajalce 225 US $ za jeklenko. To naj bi po njihovem mnenju povečalo zanimanje ameriških proizvajalcev za večjo proizvodnjo, kar pa bi zopet odločilno vplivalo na celoten obseg ponudbe. Ker so bile cene na odprtem trgu višje za okrog 75 $, so vsi proizvajalci prodajali na odprtem trgu in s tem izključili vlado, da bi kontrolirala cene. Ko pa je leta 1958 dosegla ameriška proizvodnja 38.067 jeklenk letno, je vlada ukinila garancijo za te cene. S tem je bil spodkopan osnovni steber, ki je držal cene tako visoko. Do leta 1961 se je proizvodnji ZDA še uspelo obdržati nad 30.000 jeklenkami, leta 1962 jih je dosegla le 26.277, leta 1963 pa le še 19.100 jeklenk. Od leta 1962 je proizvodnja ameriških rudnikov pospešeno upadala, medtem ko je potrošnja predvsem po letu 1960 začela vse hitreje naraščati. d) Zakaj so se cene po letu 1960 spet znižale? Predvsem za marginalne rudnike, in teh je največ v Združenih državah Amerike, so bila leta okrog 1960 prav mučna. Znova so zahtevali garantirane cene ali vsaj neka zagotovila. Vendar cene so še vedno padale. Nekateri poznavalci takratnih razmer so dajali izključni pomen nepredvidenim dobavam živega srebra iz Kitajske in Sovjetske zveze. Drugi spet so opozarjali, da je to le premor pred ponovnim porastom cen. V avgustu leta 1962 sta se oba glavna proizvajalca — Italija in Španija — umaknila s trga in sta delala samo še na zalogo. Medtem ko so Španci tudi omejili proizvodnjo, so italijanski rudniki delali, ne da bi zmanjševali obseg proizvodnje. Oboji so pričakovali, da bo prišel tako težko pričakovani porast nekoliko prej. Toda to se je zavleklo, zaradi česar so mnogi pričakovali še večje znižanje cen. Prvi so obupali Italijani in začeli ponovno prodajati živo srebro celo pod lastno ceno. Španci pa so brez panike dočakali porast cen, ki se je začel konec leta 1963. V zadnjih dveh mesecih so cene že dosegle 228 dolarjev za jeklenko. Toda to je bilo šele zatišje pred viharjem. Nagel vzpon, ki je sledil leta 1964, imenujejo nekateri spektakularni vzpon cen ali zlato dobo živega srebra. e) Kaj vse je vplivalo na porast cen v zadnjih dveh letih? Veliki odgovor lahko združimo v dveh besedah: pomanjkanje ponudbe. Ni bilo dovolj živega srebra, da bi zadostili povpraševanju in s tem ustavili naraščanje cene. Tako se je začelo 1964. leto — leto živega srebra — s kotacijo 228 dolarjev za jeklenko. Mnogi so predvidevali le kratek čas vzpona, ki naj bi prinesel še hujšo depresijo. Nihče si ni upal biti tak optimist, da bi pričakoval, da se bo potrošnja v ZDA dvignila nad sedemdeset tisoč jeklenk letno. Drugi so pričakovali, da se bo proizvodnja v rudnikih dvignila nad doslej najvišji nivo in bo tako krila vse primanjkljaje. Februarja so poskočile cene od 220 na 240 dolarjev za jeklenko. Proti koncu meseca so že dosegle 265 dolarjev, nato pa so se zopet umirile na nivoju 265 dolarjev za jeklenko. Tako visoka cena se je obdržala nekako do junija. Potrebe ZDA pa so se začele večati že marca, saj je potreboval samo atomski inštitut 52.000 jeklenk V Washingtonu so oklevali, da bi dali na lastni trg kaj od svojih zalog, saj so verjetno pričakovali, da cene še vedno ne bodo ostale na tem nivoju. Tako so v svojih rezervah še vedno držali 40.000 jeklenk. Ko so cene dosegle že 275 dolarjev, so prvič prišle na trg zaloge GSA (Government Sale Asso-ciation). Zaradi visokih cen so nekateri potrošniki že začeli iskati nadomestke, kar pa prodajalcev ni motilo. S prodajo zalog so ZDA le dosegle, da potrošniki niso več tako močno pritiskali na borzo in se je pospešek v dviganju cen le nekoliko ublažil. Tako visoke cene pa so dvignile iz zaspanosti še tako nerentabilne rudnike. Tako sta začela s proizvodnjo rudnik R. C. Dick Mercury Mineš Corp. in Culver Bear v Kailforniji, čeprav proizve-deta le okrog 50 jeklenk na mesec. Španski rudnik Almaden je prodal vse zaloge iz prejšnjih let in si tako ustvaril ogromne dobičke že samo s tem, da je svoje blago obdržal na zalogi pol leta dlje kot Italijani. Vsi ti vzponi pa so bili proti pričakovanju domala vseh poznavalcev tega tako občutljivega trga šele začetek. LETNE CENE ŽIVEGA SREBRA PO E & MJ OD LETA 1900 DO 1968 Leto Cena Leto v dolarjih 1900 51,00 1923 1901 47,00 1924 1902 48,03 1925 1903 41,32 1926 1904 41,00 1927 1905 38,50 1928 1906 40,90 1929 1907 41,50 1930 1908 44,84 1931 1909 46,30 1932 1910 47,06 1933 1911 46,54 1934 1912 42,46 1935 1913 39,54 1936 1014 48,31 1937 1915 87,01 1938 1916 125,49 •1939 1917 106,30 1940 1918 123,47 1941 1919 92,15 1942 1920 81,12 1943 1921 45,46 1944 1922 58,95 1945 Cena Leto Cena v dolarjih v dolarjih 66,50 1946 98,24 69,76 1947 83,74 83,13 1948 76,49 91,90 1949 79,46 118,16 1950 81,26 123,51 1951 210,13 122,15 1952 199,097 115,01 1953 193,032 87,35 1954 264,386 57,93 1955 290,348 59,23 1956 259,923 73,87 1957 246,978 71,99 1958 229,057 79,92 1959 227,484 90,18 1960 210,760 75,47 1961 197,605 103,26 1962 191,208 176,86 1963 189,451 185,02 1964 314,786 196,35 1965 562,786 195,21 1966 440,970 118,36 19 67 491,43 134,89 1968 535,555 Ko so cene dosegle 305 dolarjev za jeklenko, je tudi proizvajalce začelo skrbeti, kakšne bodo posledice teh dogajanj. Washington pa je ostal nem celo tedaj, ko so že slutili, da ne bo ostalo niti pri tako visokih cenah. V oktobru so cene še bolj narasle in dosegle že 470 dolarjev. Vse to je dalo slutiti, da gre večina te potrošnje za vojaške potrebe in panoge, ki so v zvezi s tem 13. novembra pa je AEC (Atomic Energy Commission) objavila, da bodo prodali del svojih zalog in to 14.000 jeklenk. Toda leta 1965 so cene še bolj poskočile in že dosegle 495 dolarjev za jeklenko. f) Najpomembnejša leta za živo srebro Zahodni komentatorji so že za leto 1964 napovedovali, da bo ostalo zapisano kot najpomembnejše leto za živo srebro. To pa lahko še bolj upravičeno trdimo za leto 1965. Tržišče se je leta 1965 segrelo do take stopnje, da je ta skoraj plemenita tekoča kovina dejansko izhlapela s trga. Vprašanje je, če je sploh kdo bil, ki bi si upal leta 1964 predvideti tak porast cen. Od januarja do junija 1965 so cene poskočile od 478 na 709 dolarjev. Kljub neznatnemu znižanju cen v naslednjih mesecih se je cena do oktobra 1965 še obdržala nad 600 dolarji za jeklenko. Po oktobru 1965 pa so se cene nenehno nižale do junija 1966, ko so dosegle najnižji nivo okrog 330 dolarjev za jeklenko. Vendar je bil to preuranjen padec, saj je bil ves gospodarski potencial najbolj razvitih držav šele na začetku svojega vzpona. Cene so začele ponovno naraščati in so dosegle novembra 1966 najvišje mesečno poprečje v tem letu: 536 dolarjev za jeklenko. Tudi v letu 1967 ni bilo znakov depresije, saj so se cene še vedno gibale okrog 500 dolarjev za jeklenko. Nova poživitev je sledila leta 1968, ko so se cene ponovno povzpele in dosegle drugi najvišji letni vrh. Medtem ko je bilo letno poprečje cen leta 1965 562,786 dolarja, nato leta 1966 le 440,97 dolarja, je bila leta 1968 cena ponovno precej nad 500 dolarji, in sicer 535,555 dolarja za jeklenko živega srebra. Vse napovedi in želje potrošnikov, da se bodo cene znižale na zmerni nivo, se tudi v letu 1969 niso uresničile, saj je bilo celotno gospodarstvo na višku svoje konjunkture, pa tudi intervencijske zaloge Združenega urada za cene pri vladi ZDA so se že zdavnaj zmanjšale na minimum. g) Vloga GSA pri formiranju cen Vlada se je ravnala po splošnem prepričanju in prišla na trg z izdatnimi količinami živega srebra. To je bil eden od najpomembnejših posegov ZDA na tržišče. V glavnem lahko to strnemo v nekaj točk: 1. GSA je 5. februarja 1965 odprla zaloge živega srebra s ceno med 4.38 in 451 dolarji za jeklenko. Skupaj so prodali 175 jeklenk. 2. 23. februarja so agenti GSA obvestili, da bo dala GSA na trg 10.000 jeklenk živega srebra po fiksni ceni 430 dolarjev. Teh 10.000 jeklenk so predvidoma prodali 31 potrošnikom. 3. V drugem četrtletju so dali na trg še 10.000 jeklenk — po pravilu: kdor prej pride, prej melje. Vendar so bile diferencirane cene za tiste, ki so kupovali manj kot 500 jeklenk, in za tiste, ki so kupovali nad 500 jeklenk. Za prve je bila cena 475 dolarjev za jeklenko, za druge pa 460 dolarjev. 4. V četrtem četrtletju so se sestali predstavniki glavnih potrošnikov živega srebra s predstavniki vlade. Kmalu po tem sestanku je GSA obvestila, da bo prodala še nadaljnjih 24.800 jeklenk živega srebra. Od te količine so potem vsak petek prodali po 1.500 jeklenk, del teh količin celo po 685 dolarjev za jeklenko, a le v začetku. Rezultat teh ponudb je bil: a) s prvo ponudbo so znižali ceno na 590 do 600 dolarjev; b) z drugo ponudbo pa so ceno še bolj znižali in dosegli 550 dolarjev. S temi ponudbami v letu 1966 je GSA sicer uspelo znižati ceno celo na 330 dolarjev. Kakor hitro pa se je izvedelo, da ima vlada ZDA samo še okrog 17.000 jeklenk intervencijske kvote živega srebra, so cene ponovno začele rasti in so postale izključni odraz pogojev ponudbe in popraševanja. h) Vpliv cen na proizvodnjo v svetu in v ZDA Iz do sedaj opisanih gibanj lahko ugotovimo, da cene rastejo in padajo, da pa hkrati ne raste in pada tudi proizvodnja. Med enim in drugim vzponom in padcem je zmeraj določen časovni odlog. Točen časovni odlog lahko prikažemo z izračunom z Yulovimi koeficienti. S korelacijsko tabelo med smerjo sprememb za svetovno proizvodnjo in ceno živega srebra v New Yorku ugotovimo, da je največji koeficient pri odlogu —1. Torej na svetovno proizvodnjo živega srebra najmočneje vplivajo cene iz preteklega leta. KORELACIJSKA TABELA MED SMERJO SPREMEMB ZA SVETOVNO PROIZVODNJO IN CENO ŽIVEGA SREBRA V NEW YORKU Cena t ■ 0 Cena t = —1 Cena t - _2 + _ S + _ S + — S Svet. + 17 15 32 + 19 12 31 + 15 15 30 proizv. — 9 13 22 — 6 16 22 — 10 12 22 S 26 28 54 S 25 28 53 S 25 27 52 Cena t = +1 Cena t = + 2 + — S + — S Svet. + 16 15 31 + 15 16 31 proizv. —10 12 S 26 27 22 53 — 11 S 26 10 26 21 52 Yulovi koeficienti korelacije: Q = ad — bc ad — bc Q, - 71 = +0,21 342 Q , - 128 = +0,27 1 480 Q = 30 330 = CLi = ~ = +0,12 342 Q 26 ** 326 = Skoraj sedemdesetletno opazovanje gibanja cen ter analiziranje vzponov in padcev nas privede do zanimive ugotovitve, da so cene podvržene stalnim nihanjem in da so ta gibanja kljub različnim vzrokom stalna in ponavljajoča. V naslednjem poglavju bomo statistično opredelili zakonitosti teh gibanj in poskusili s preprosto ekstrapolacijo predvideti gibanja cen v naslednjih nekaj letih. 5. Statistično spremljanje in predvidevanje gibanja cen v bodoče Ugotovimo lahko, da tudi spoznavanja površinskih pojavov ne morejo dati trdne osnove za predvidevanje bodočega gibanja cen. V bistvu pa še vedno vemo, da ponudba in povpraševanje vplivata na ceno. Kljub temu, da smo spoznali pogoje ponudbe in povpraševanja, še vedno ne moremo z gotovostjo ali vsaj trdno predvideti gibanja cen v bodoče. Pri tem nam priskoči na pomoč statistika. Vemo, da so cene odraz pogojev ponudbe in povpraševanja in da sta tako ponudba kot povpraševanje po živem srebru odraz splošnega stanja in gibanja celotnega svetovnega gospodarstva. Ker je tako, lahko iz zakonitosti cen sklepamo, kako se bodo cene gibale v bodoče. To gibanje pa bo gotovo vplivalo na proizvodnjo in potrošnjo, čeprav sta ti dve kategoriji v bistvu prvi in iz njiju izhajajo vsa nadaljnja gibanja. Časovna vrsta o gibanju cen od leta 1900 do leta 1968 nakazuje trend binomske funkcije s parametrom manjšim od 1 (ena). To je parabola druge stopnje, konveksna glede na absciso. Izračunani trend z binomskimi koeficienti daje rezultat: T« - 0,0732 X2 — 0,5334 X + 71,6182 Sedaj ko smo spoznali gibanje cen v preteklosti, nas seveda zanimajo bodoča gibanja cen. Ker smo ugotovili, da iz empiričnih analiz ne moremo narediti konkretnega koraka, poskusimo to storiti z logičnim sklepanjem ob upoštevanju vseh zakonitosti, ki nam jih odkriva statistika. a) Predvidevanje gibanja cen s pomočjo trenda Nelogična je ekstrapolacija za zelo dolga razdobja, saj nam že obdobje petih let lahko zelo zamegli točnost približevanja predvidenih cen dejanskim cenam v konkretnem obdobju. Najenostavnejša metoda ekstrapolacije je s pomočjo trenda. Tega lahko s prostoročno metodo vsak vriše, saj v primerno dolgi časovni vrsti lahko že s potegom prsta zajamemo vse ali pa v glavnem vse zakonitosti te časovne vrste. Bolj ko bomo matematično statistično obdelovali določeno časovno vrsto, točneje bo trend izražal vse zakonitosti te časovne vrste. Vsaka ekstrapolacija je potem odvisna le še od tehnike dela. Ce pogledamo grafikon »Grafični prikaz gibanja cen s trendi in cikli«, nam ekstrapolacija s pomočjo trenda da naslednjo prognozo gibanja cen v bodoče: 1970 1971 1972 1973 1974 1975 $ 380 390 405 417 435 450 Za prvo stopnjo preučevanja je tako predvidevanje vsekakor dovolj, če pa podrobneje pogledamo grafikon o gibanju cen, ugotovimo, da so se cene v preteklosti gibale močno pod in nad trendom. Vzemimo za primer leto 1955, ko je bila dejanska cena 286 $ za jeklenko, po trendu pa naj bi bila okrog 215 $. Leta 1963 je bila cena za jeklenko okrog 185$, po trendu pa naj bi bila 300 $. Iz teh gibanj v preteklosti lahko ugotovimo, da se cene sicer gibajo okrog trenda, vendar se na trendu nikoli ne zaustavijo. Ekstrapolacija cen s pomočjo trenda nam omogoča le predvidevanje cen, ob katerih se bo pač glede na značaj časovne vrste v bodoče gibala naša cena. Poznavanje statističnih metod nam omogoča, da s primerno metodo natančneje poskusimo predvideti gibanja cen živega srebra v prihodnjih nekaj letih. b) Indeksi ciklične komponente V prvem grafikonu so z debelo črto vrisane cene v zadnjih sedemdesetih letih (PC). Ugotovimo lahko, da so predvsem po letu 1910 bolj ali manj nihale in da so bili vzponi in padci dokaj strmi in globoki. Najbolj zanimiva pa je ugotovitev, da se padci in vzponi ponavljajo v približno 11-letnem zaporedju oz. časovnem obdobju. Lahko bi celo rekli, da so prav cene šolski primer cikličnih gibanj v časovni vrsti, vplivov torej, ki se na daljše časovno obdobje ponavljajo. V grafikonu »Indeksi ciklične komponente za cene živega srebra v New Yorku v razdobju od leta 1910 do 1968(80)« je razvidno, kako bi se cene gibale, če ne bi bilo vplivov trenda in drugih vplivov, ampak bi se gibale samo po ciklih (ki so tu prikazani kot indeksi). Poprečno izračunani cikel (gornji del traja 6,5 leta, spodnji pa približno 5,7 leta) nam je le v pomoč, da laže strnemo skupne zakonitosti različnih časovnih obdobij. Iz poprečnega cikla lahko sklepamo, da je dejanski cikel vsako naslednje obdobje nekoliko premaknjen od poprečja. Ob predpostavki, da se poprečni cikel začne tam kot dejanski vrh prvega cikla, potem je naslednji vrh odmaknjen za eno leto, drugi za skoraj dve leti, tretji za več kot dve leti. Upravičeno lahko sklepamo, da bo četrti vrh odm^^jeji od poprečja za tri do štiri leta od poprečnega cikla. & rt c —i o -a > d rt c „ u > rt g d ox o o" Hi 3 rt O-c.^ Sm S o PH> Nfc o C >o 'u} S f« C N u O rt . C I—I s g iS o 1H n ca U S N rt o rt s s I l&Š U* >M i> 3 TJ rt Oh N rt > t; »s o ^d o > o C >o rt o N: 45 'S .21. ij ^ ft rt tfl> rt < o Q > o N ■ > >N> rt S m c P- I O O w rt c - ■ N fi b > 6D O pq o rt.R-i - ca m -a rt .Si, "> 'c -a o o rt C C 0) ".S N O > 3 Oh rt > s .3 o D rt J O-NDh C rt T3 O tn -a rt ° ° > Q g-S N O >.5ph rt , , ^ N] >tj ° ta d »CnE •a o S-" rt £ Z :?&.rtrt -S-pS c .Si tj fl ^.pH-r! cd "—j"—- 72 U % 2 S o o o g ffi Ah ^ > Prt 3 E D rt !h flj C ffl O s d rt- O' u .3. 3 •j?'d'd rt rt rt ,2 >u > 3 >t/3 aj C rt u fe f« C -O 3 O m sot^- so r- oo cr\ i C o sr H >> 00 Hrt >N ON w z U OS O " < N w H Z ffl O Q N Z w o 2 o « z o J p 04 O rtH C C/D (Ji X H W W Q & Z c/D C, E o — a — £ - C -o S o U