€   Siromak Joza    H^H o ie bilo takrat, ko se je napotil Joza preko gore v sosedno ' dolino. služit k bogatemu kmetu. Ovanajsto lelo je izpolnil \n tedaj ie šel z očetom in se ie napotil v skalnate Trente. Jutro 1 ie bilo,  krasno jutro brez sivega oblaka na jasnem nebu.   Čvrsto sta stopala  oče  in sin navkreber in sta postala šele na višini.  Se enkrat se je ozrl .loza na dragi rodni krai. in v srcu mu je bilo hudo.            J
Glej. globoko tam doli sioji domača liišica. osamljena od tovariiic. I Skalnato je vse okrog: le majhen vrtiS se razprostira okrog hišice. Siro- I mašna je in borna Trenta. A koliko radosti in sreče se je smehljalo niemu j med tisttnii skalami! Zbudilo Ka ie iutro, polno veselja. smejal se mu ie ] dan, in lep večer ga je zazibal v prijetne sanje.
Skoro bi bile stopile Jozi solze v oči. ko se je poslavlial z zadniii" pogledom od rodnega kraja. Težko mu ie bilo, in mlada duša mu je bila | žalostna.
Olej, tatn doli leži rodna vasica . . . Qre od nje. da si služi v tuiitii 1 kruh. ki mu ga ne more dati siromašna, skalnata Trenta. Gre itf se morda I več ne povrne. Nič več ne bo prepeval tam doli, da bi se razlegalo od j skale do skale. V tujini mu bo tekel znoi s čela in si bo moral služiti težKi kruli. Ne bo ga budila dobra mamica v zgodniih jutrih priiazno in veselo. i
»Jozek, oi, Jozek!«
Tudi ljudje ga bodn suvali v tujini zarano. Neprijazno ga bodo siJ-vali in vpili:                                                                                           i
»Vstani, klada zaspana!«                                                                 *
Morebiti ne ho stišal nikdar več dobrih in prijaznih hesed. Vse ga bo zaničevalo in se norčevalo iz njega, ker ie iz siromašne. zaničevane Trente. Ne bo imel dobrega prijatelja in tudi tovariša ne bo imel. Sam bo moral hoditi okrog in nikoinur ne bo mogel potožiti, če mu bo v srcu tcžko in hudo . . . Težko je v tujini in veselja ni tam.
»Bovčan . . . glejte ga — Bovcan!«
Tako bodo govorili tuji paglavci. Smejali se bodo in se norčevali. Zapreke mv bodo delali in mu nagaiali hudomušno, kjerkoli mu bodo mogli. ln vse to raditega, ker je Joza iz siromašne. zaničevane Trente . . .
Tako je rnislil Joza tam gori na višini, ko ie gledal zadnjikrat na rodni kraj. Hudo mu je bilo in gorke solze so mu hotele priti v oči. A si-loma jih ie zadrževal, ker se je sramoval očeta, ki ie stal krai niega.
»Pojdiva naprej. Joza.« ie rekel oče in je stopil naprej. Se enkrat je pogledal Joza na rodni dom in ie zamabni) z roko.
Z Bogom, dolina! 2 Bogoni. bela hišica!«
In tedaj se mu je zazdelo. da stoji tam doli pred hišico mati. Bratci in sestrice stoje tam na vrtiču in mu mahajo v slovo.
'Z Bogom. Jozek! Dobro se imej in se ktnalu povrni!«
Takrat pa ie stopila Jozi vendar solza v oči. Se enkrat je zamahnil z roko in je pogledal zadnjič na rodno hišico.
^^^^^^^^^^^b            ss 130 so                           ^^^^m
•Z Bogom. mati! Ostanite zdravi, bratci in sestrice . . .«             V
Izpregovoril je in se je obrnil za očetom. Sla sta narzdol tik ob^ strmi, v nebo kipeči gori, drug poleg drugega. Molčala sta oba in sta bila zatopljena v svoje misli. Naposled pa je le dvignil oie glavo. Pogledal je na sina in je izpregovoril:                                                                 M
»Težko ie življenje v naši Trenti. Skala je trda in ne rodi ne pšeniceJB ne krompirja. Težko ie nam, Joza, težko. A tebe čaka lepo življenie. Dober ie gospodar — poznarn ga že dolgo. Ničesar ti ne bo manjkalo, Joza, ni-česar . . . Privadiš se in pozabiš Trento. Samo če boš priden in delaven« — in dobro ti bo, Joza, dobro kakor nikoli v naši siromašni Trenti.«      H
Oovoril ie oče. in na razoranem, od skrbi upadlem obrazu se mu ie prikazala radost. Ei. lepje življenje bo priskrbel sinu v tujini! Ne bo mu treba stradati v skalni Trenti. Dobro mu bo, in veselje in zadovoljnost ga bodeta spremiiaia na vseh potih. Ne bo se ubijal po skalah, v zeleni dolini si bo služil kruh. Lepo mu bo, in skrbi ga ne bodo mučile kakor— doma med trdimi skalami . . .                                                               H
»Bodi priden,« je nadaljeval oče. »Poslušen bodi in moli! Glej, da* si pridobiš gospodarjevo ljubezen in zaupanje, in potem boš lahko zado-voljen in srečen. Če te ima gospodar rad, ti ne more manjkati ničesar.«
Joza je zvesto poslušal očetove opomine. Pozabil je tedaj na svoio bolest in čvrsto in veselo ie stopal navzdol. Sklenil je, da se hoče natančno ravnati po očetovih naukih.                                                                   ¦
Dospela sta kraj velike planine v senčnat gozd. Sla sta po stezi in^ sta se vedno bolj bližala zeleni dolini. ki iu je pozdravljala iz daljave.
Joza je stopal za očetorn, in tedaj sta spet molčaJa oba. Zatopil se ie deček spet v misli, in te misli so bile vesele in nič bridkega ni bilo v njih . . . Hei, morda pa ni tako težko v tujini! Morda ga bodo imeli ljudie radi in se mu ne bodo posrnehovali in tudi zaničevali ga ne bodo. Pri.J jazni bodo z niim. in življenje bo lepo in veselo — bolj kot v skalnatigH zapuščeni Trenti. Zjutraj ga bo zbndil beli dan in se mu bo nasmejaljfl zvečer mu bodo migale radostne zvezde, da zaspi in zasania lepe sanie .. ,H Morda bo tako in nič težkega ne bo v Uijmi . . .                                   H
Razveselil se je Joza teh rnisli in je stopal še čvrsteie za očetont^B V tem se je prikazala širna, zelena senožet, segaioča do belega proda, kier je šumel razsrjeni gorski potok. Solnce je stalo že visoko, in vročina je pritiskala z žgočim dihoin.                                                               ^m
.     .     .             f
Privadil se ie Joza tujine in tuiili Ijudi. Niso bili tako hudobni, kakor je mislil tisto iutro na višini.-Dobro mu ie bilo in ničesar mu ni manikalo razen skalnate Trente. Pogledal je včasih na bele gore in takrat je postal.
: Tam zadai je Trenta,« je pomislil, in v srcu mu ie postalo tesno., »Tarn stoji hišica. in vrtič je zraven nje . . .«                                       U
Domislil se je Joza vsega tega. In v takih hipih se ga ie polastiloH domotožje. 5e) bi na bele gore samo za trenutek dol v skalnato Trento.B
Zavriskal bi, in izpred hišice bi se oglasili bratci in sestrice. Mati bi mignili z roko, in veter bi mu prinesel pozdrav iz rodne doline.
»Jozek, oj, Jozek! Dobro srečo . . .«
Veselo bi mu bilo na beli gori, če bi gledal na dragi dora. Vse bi se mu smejalo tam: solnčni žarki, sive pečine, bele hišice rodne vasi in ze-J lem vrtič kraj Ijube hiše ...                                                                I
A Jozek je mignil z glavo in se ie nasmehnil. — Ej, v tujini mora bitM in čemu bi mislil take misli? Nič ne pomagajo — prideio in vzburijo mladJ dušo, a vendar ne izpolnijo gorkih žeiia, ki jih zbude globoko v mladfl duši.  Proč lepe in prazne misli. ki ne prineso ničesar! ...                  9
In Joza ie postal spet vesel. Zažvižgal ie in ie šel naprei.             1
Privadil se je tudi tujim tovarišem. V začetku so ga sicer gledaM postrani. Dražili so ga in so se mu smejali.   »Olejte ga — Bovčan . . .M
Klicali so za njim in so se smejali. In Jozi je bilo bridko v srcu, kafl ie hitel od njih. Ni se ozrl nazaj in tudi besedice in izpregovoril.            ™
»Cemu me zaničujejo?« ie pomislil. »Ničesar iim nisem naredil, pa se mi smejejo . . .«
Šel je Jomov in je potožil vse lilapcu Boštjanu. Zasmejal se _ie hlapecJ pa mu je odgovoril:                                                                             ¦
tSiromak si, Joza, siromak. In iz Trente si, kjer raste mesto trav« satno kamenje . . . Tiho bodi in potrpi, ker si siromak, Joza.«            ¦
»Pa saj nimajo pravice, da bi rne zaničevali« je govoril deček.    I
»Imajo pravicc« je odvrnil hlapec Boštjan, »sami so si dali in vzela pravico. Zato pa bodi tiho in potrpi, ker si siromak, Joza.«                      m
In Joza je potrpel in se ni veL jezil. Sčasoma pa so pozabili vsi, dS je doma iz borne Trente. in ga niso več zaničevali. Oovorili so z njinl prijazno, kakor Ja bi jira bil že od davno Ijub tovariš. Le tupatam so gsfl še podražili. A Joza se j'e smejal in jim ni zameril. Zato so bili priiatel}™ in se niso kregali.                                                                                ¦
Le eden se ni liotel sprijazniti z njim, in to je bil Cene, Cene Host-nikov. Kadar je prestopil deset korakov, pa si je že izmislil novo burko. Navihano in preveiano so mu gledale prihuljene oči v svet in so iskale prilike, da bi mogel Cene iztresti nad korn svoio navihanost. Zasmejal se je škodnželjno, če se mu je posrečilo. in jo ie potetn odkuri] s hitrin4_ koraki vstran. Močan ie bil Hostnikov Cene, in bali so se ga tovariši.      j
Posebno na Jozo je imel piko. Kadarkoli ga ie srečal, vselei ga i« dražil in iztresaval nad njim svojo navihanost. Bal se ga je Joza in se mifl je umikal.  Kajti vedel je, da ima vselej škodo ....  Zvabil ga ie bM nekoč Cene na vrt. Zlezel je na črešnjo in je odtrgal veliko vejo. polno rdečili črešenj. Dal jo je Jozi, nai io obira: a sam se je splazil nevidno v hišo in je povedal sosedu, da je udaril Bnvčan na črešnjo in zdaj obirJ veliko vejo. Srdit je prihitel kmet in je zgrabil nedolžnega Jozo za ušesM in lase.  lzza plota pa se je smejal prevejani Cene škodoželjno . . .  Affl takrat, ko ga je zvabil k duplu! Rekel je, da so tam čebele in imajo velikcl strdi. Sla sta, in Joza je dregal s palico v duplo. Cene se je skril nevidnfll
in pravočasno za grmovje, a na ubogega Jozo so planile ose in so ga ne-usmiljeno opikale po obrazu. Penice imajo tu mlade.« mu je dejal Cene iji je pokazal na mehko gnezdo. In segel je Joza z roko v gnezdo, a je zavpil prestrašen in je potegnil roko nazaj. Za prst ga je držal z ostriml kleščami velik rogač, ki ga je bil dejal Cene prej nevidno v gnezdo. Smejal se mu je Cene škodoželjno, a Jozo ie bolelo.
Zato se je ogibal Ceneta in je bi! jezen nanj. Vsakokrat, če se je sešel z njim. je imel škodo in žalost. Nekoč se ie pa dogodilo, da je postal Cene njegov največji sovražnik.
Sel je bil tisti dan Joza preko polja in je nesel Boštjanu malico na iijivo. Mimo grape ie šel in je zagledal tam Ceneta. Sedel je tam kraj grape in zalezoval čmrlja, ki je iskal svoje gnezdo. Hotel se tnu ie Joza izogniti. A bilo je prepozno. Zagledal ga je bil Cene in mu ie zavpil:
»Joza, oj, Joza, pojdi sem!  Podlasice sem zasledil.«
A Joza se je spomni] bridkih dogodkov, ki mu iih ie bil povzročil Cene, in je vedel, da mu Cene nastavlja spet kako past. Sel je zato mimo niega in ni odgovoril.
»Joza, oj, Joza,« je nadaljeval Cene. »Neumeir si, nočeš podlasic. Lepe so in riave. Lahko iih zapreš v kletko.«
Joza se pa ni zmenil za te vabljive besede, atnpak je šel naprej. Cene se je razsrdil, ker ga ni slušal Bovčan, Tako lepo bi ga bil speljal v past, da bj ga bil pičil debeli čmrlj ravno v roko. Zato se ie pa razjezil in je stekel za Jozo.
»Nimaš poguma, še malo ga imaš,« ie klical za njim. »Joza, Jozek! Bovčan neutnni!«
Dohitel ie .lozo in ga je udaril s pestjo po hrbtu. .loza se je ustavil; dejal ie cajnico v travo in je pogledal srdito na nasprotnika.
»Kaj mi pa hočeš? Pusti me pri rniru!«
A Cene se je zasmejal in mu ie pokazal mezinec.
»Ali si upaš na tega malega,« je izzival. »Bovčan, hoj, neumni Bovčan!«
Tedaj ie minila tndi Jozi potrpežljivost. Zgrabil je Ceneta okrog pasa in ga zasukal. Upiral se je Cene in ie spoznal, da je Bovčan močnejši nego on. Zato pa ie napel vse moči, da ga prevrne na tla. Toda bilo je zaman. Zavrtel ga je bil Joza in ga prekotalil v grapo. Nato pa je pobral svoio cajnico iz trave in je šel mirno svojo pot naprej.
V grapi se ie pa pobral Cene. Srdit je stekel na vrh in je pobral debel kamen. Zalučal ga je za odhajaiočim, toda ni ga zadel, ker ie bil Joza že predaleč.
»Čakai, ti BovCan,« ie kričal za niim. »Posvetim ti, da ti bo migalo še deset let pred očmi. Čakai, ti neumni Bovčan! Posvetim ti tako gotovo, kakor sem Hostnikov Cene.«
Tam sredi njiv se je ustavil Joza in je zaklical nazaj:
»Hoj, če se ti Ijubi! Ce moreš, le posveti, ti Cene Hostnikov. Pa boš ležal spet v grapi.«
ras 133 bs
»Bovčan! Bovčan!«
Tako je vpil Cene, kcr ni mogel v veliki jezi ničesar drugega. Srdit je skočil k. bližnjemu grmu. Tam pa je pričel lotniti veje in jih ie metal okrog sebe . . . . Pa ga je premagal ta neumni Bovčan! V grapo ga ie vrgel in se mu zdai porogljivo smeje. K lilapcu Boštjanu ie šel in bo pri-povedoval: »Hostnikovega Ceneta sem prevrnil in vrgel v grapo!« — Na vasi bo pripovedoval neumni Bovčan in se bo hvalil: »Kakor trsko sem ga priiel. pa sem ga prekotalil v grapo.« — In smeiali se mu bodo tovariši in se mu bodo norčevali... Nabil ga ie Bovčan, njega, Hostniko-vega Ceneta. ki iih je vedno suval in Iasal . . . Norčevali se bodo in mu privoščili. - Cene ie spustil grm in se vsedel v travo. Kazal ie za Jozo pest in ie mrmral:
»Ti že pokažem . . . Le počakaj!«
A Joza ga ni slišaL Vesel se je smeja) tam med njivami, ko ie pripo-vedoval hlapcu Boštianu, kako ie prekotalil Ceneta v grapo. Dosti krivic mu je bil že naredil. a zdaj ga je kaznoval za vse tisto. Vedel bo vsai drugokrat. če ga bo hotel speliati v nastavlieno past. Prav mu ie; zakai je pa tako domišljav?
Takrat pa je vstal pri grmu Cene. Še enkrat je zatnrmral in je zagrozil:
»Pokažem ti . . . Le počakai, Bovčan neumni!«
Potem pa se je naglo obrnil. Hitel je k bližniemu znamenju in ie premišljeva! tam svojo osveto.
*     *     =?
Pri Gričarju so spravljali tisti dan seno na senožeti. Soparen dan \$ bil. Nebo je bilo sivkasto in nobenega oblaka nikjer. Prijetno je dehtelo seno na senožeti. Urno so ga grabile grabljevke na kupe, kosci pa so ga metali na hleve. Vsem ie tekel znoj z lica, toda nihče ni utegnil. da bi ga ohrisal.
Joza ie tlačil na hlevu seno in se ie smejal dovtipora hlapca Boštiana. Tri grabljevke, ki so grabile vštric, so pele veselo planinsko pesem. Dasi so bili trudni vsi in iim ie znoj tekel po licih v curkih, so bili vendar vsi dobre volje. tn smeh se ie razlegal po širni senožeti in veselo petje mladih grabljevk . . .
Po poti proti senožeti je stopal počasi Hostnikov Cene. Napotil se je bil v goro, da natrga materi resja za kubinjsko strguljo. Dospe] je na rob senožeti, tam je rastlo najlepše resje. PočeniJ je na tla, vzel pipec iz žepa in je pričel rezati resje. Tuintam je pogledal proti hlevu, kjer so se smejali mladi kosci in tudi proti grabljevkam je pogledal, ki so prepevale vesele pesmi. Naposled pa je zapazil tudi Jozo, ki ie tlaSil seno na hlevu.
»Neumni Bcivčan,« ie pomislil. »Obljubil setn mu maščevanje in še danes ga hočem izpolniti.«
Hitreje ie rezal resie, in kmalu se mu ie zdelo, da ga ima zadosti. Povil ga je s srobotom in ga ie vrgel na tla. Potem pa ie sedel in ie pričel
csa 134 &$>
prtmišljevati. kako bi se zmaščeval. Tako hitro mu ie včasih prišla kaka burka na pamet. a danes inu ni hotel priti noben primeren naklep. Počakal bi Jozo tu za grmovjem. Prišel bi mimo. in tedai bi ga zgrabil za vrat. Osuval bi ga do dobrega in ga zlasal . . . Toda kaj pomaga, skočil bi hlapec Boštjan in bi ga ulovil. Trde pesti ima hlapec Boštjan, in njegova roka pada neusmiljeno po hrbtu. Izkusil ie bil Cene že to in se je baJ tistih pesti. Torej s tem ni nič . . . . Ali naj nastavi palico preko pota? Prišel bi Joza mimo. Izpodtaknil bi se in padel lia obraz, in bolelo bi ga. Toda laliko bi se izpodtaknil tudi hlapec Boštjan, in tedaj bi bilo hudo in gorje za Ceneta . . .
Dolgo je tnislil Cene. toda nič pametnega mu ni prišlo na misel. Ze je obupal na pol; a naenkrat se mu je zjasnil obraz. Tam za grmom je zagledal jopiče koscev in je zagledal tudi Bovčanov jopič. Zelen je bii In je imel velike, koščene gumbe.
Razveselil se je tega Cene . . . Poide in poreže z jopiča vse gumbe. Razreže tupatam jopič. Debelo bo gledal .loza in bo jokal.
»Čakaj, ti neumni Bovčan,« ie rekel samprisebi. »Zdaj se zmašCu-jem. da boš pomnil . * . Prekotalil si rae v grapo in se mi rogal. Zato se zmaščujem.«
Vstal je in se je napotil prihuljeno proti grmu. Toda pri fcamnu je postal. Zdrznil se je in je stopU za korak nazaj . . . Zavit v debel svitek, se je solnčil tam velik, pisan modras in je dvignil glavo, ko je začul pri-hajajočega dečka.
Za hip se je zdrznil Cene, in mraz ga je stresel. Toda že v nasled-njem trenulku se je sklonil. Pobral je debel kamen in ga je vrgel v mo-drasa. Bolestno je zažvižgaia kača in se ie vzpeSa kvišku. Cene ;e urno pobral drugi kamen. Dobro je zadel. Stresel se je modras še enkrat in se ni ganil nič več.
Cene je stopil nazaj v grmovje in si ie vrezal tam precep. In ko je rezal, se je zasmejal naenkrat glasno.
»Pustim rnu giimbe in tudi jopič mu pustim,« je govoril. »Toda to mu storim .... Boljšega ne more biti.«
Sel je s precepom k ubiti kači; nataknil jo ie nanj in se ie bližal grmuj kier so ležali na tleh jopiči koscev. Pobral je tam Jozin jopič in je stlačil modrasa v žep. Skodoželjno se Je smehlial, ko je položil jopič nazaj in je vrgel precep daleč vstran.
Nato se je podal nazai v grraovje in je legel tam v travo.
»Hej, kako bo gledal neumni Bovčan, ko bo otipal kačo v žepu! Mravljinci mu bodo zagomazeli po hrbtu, in lasje mu bodo stopili pokoncu. Zatulil bo, kot bi ga devali iz kože.   Na tla bo padel in se bo valjal po, travi . . . Dobro, tako se zmaščuje Hostnikov Cene, če se ga prekotali vl grapo in se mu povrhu še roga. Ubogi Bovčan, ti siromak Joza!  Pa sel liočeš meriti s Hostnikovim Cenetom . . .«                           (Konec prih.)  1