ELEKTROTEHNI ˇ SKI VESTNIK 90(4): 167–175, 2023
IZVIRNI ZNANSTVENI ˇ CLANEK
Prilagajanje odjema elektriˇ cne energije novemu
sistemu za obraˇ cunavanje omreˇ znine
Miloˇ s Pantoˇ s, Lucija Lukas
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Trˇ zaˇ ska cesta 25, 1000 Ljubljana, Slovenija
E-poˇ sta: milos.pantos@fe.uni-lj.si
Povzetek. Z marcem 2024 se uvaja nov naˇ cin obraˇ cunavanja omreˇ znine za odjemalce elektriˇ cne energije. Ker
omreˇ znina ni zanemarljiva postavka v okviru stroˇ skov, povezanih z dobavo elektriˇ cne energije, je smiselno
analizirati, kaj novi obraˇ cun omreˇ znine prinaˇ sa odjemalcem. Uvaja se pettarifni sistem, ki jih bo spodbujal k
odjemanju elektriˇ cne energije zunaj dragih ur, in sicer v okviru proˇ znosti svojega odjema. Zanimive postajajo
tudi reˇ sitve za poveˇ canje proˇ znosti odjema, kot so investicije v pametne naprave za spremljanje in krmiljenje
odjema ter v baterijske hranilnike elektriˇ cne energije. Opravljena analiza za veˇ cjega industrijskega odjemalca na
podlagi podatkov za leto 2019 ugotavlja, da je smiselno angaˇ zirati proˇ znost odjema za zmanjˇ sanje omreˇ znine in
stroˇ ska nakupa elektriˇ cne energije ter da je pri izboru hranilnika elektriˇ cne energije smiselno dati veˇ c poudarka
njegovi zmogljivosti in manj inˇ stalirani moˇ ci. Rezultati za analiziranega odjemalca kaˇ zejo, da investicija v
hranilnik ni ekonomsko upraviˇ cena, vendar je treba raziskavo razˇ siriti na veˇ cje ˇ stevilo odjemalcev razliˇ cnih
tipov ter z upoˇ stevanjem posodobljenih trˇ znih cen elektriˇ cne energije in omreˇ zninskih tarifnih postavk. Nadaljnje
raziskave je smiselno usmeriti v analizo primernosti izbora omreˇ zninskih ˇ casovnih blokov in tarif, ki naj bi
odjemalce spodbudili k prilagajanju odjema s ciljem razbremenjevanja elektroenergetskega sistema v kritiˇ cnih
trenutkih, ob upoˇ stevanju prihoda novih tehnologij, kot so sonˇ cne elektrarne, vozila na elektriˇ cni pogon, toplotne
ˇ crpalke, vodikove tehnologije, hranilniki elektriˇ cne energije ipd. Prav tako je smiselno analizirati usklajenost
izbora omreˇ zninskih ˇ casovnih blokov in tarif z razmerami na trgu elektriˇ cne energije, saj so veˇ cji odjemalci
obˇ cutljivi tudi za cene elektriˇ cne energije.
Kljuˇ cne besede: ˇ casovni bloki, hranilnik elektriˇ cne energije, omreˇ znina, optimizacija odjema elektriˇ cne energije,
proˇ znost odjema elektriˇ cne energije
Adapting of Electricity Consumption to a New Network
Tariff System
In March 2024, a new method to calculate the power network
tariffs will be adopted for the Slovenian electricity consumers.
Since the power network tariffs are a significant component of
the electricity supply costs, it is important to analyse the impact
on the electricity consumers. The target of the planned system
is to stimulate shifting the electricity consumption from the
expensive hours to the cheaper ones within the flexibility of the
consumption patterns. Solutions to promote the consumption
flexibility, such as investing in smart devices to monitor and
control the electricity consumption and battery energy storage
systems, are becoming increasingly interesting. An analysis
conducted for a large industrial electricity consumer based on
the 2019 data suggests that the consumption flexibility is likely
to decrease the electricity cost. For the battery energy storage
system, it is advisable to prioritize its capacity over its installed
power. At first sight it seems that investing in a storage system
may not be economically justified for a particular consumer,
but the further research which will involve a larger number of
consumers of different types will be more realistic. Its focus
should be on analysing the suitability of selecting the network
time blocks and tariffs to stimulate consumption adjustments
to minimize overloading the power grid at critical moments.
The impact of adopting new technologies, such as solar power
Prejet 15. september, 2023
Odobren 20. oktober, 2023
plants, electric vehicles, heat pumps, hydrogen technologies,
energy storage systems, etc., should be duly considered. Also
to be analysed is the alignment of the network time blocks and
tariffs with the electricity market prices because of the large
consumers who are also sensitive to the electricity market price
variations.
Keywods: time blocks, electricity storage, network fee, op-
timization of electricity consumption, flexibility of electricity
consumption
1 UVOD
Agencija za energijo uvaja nov naˇ cin obraˇ cunavanja
omreˇ znine [1] kot del prizadevanj v okviru zelenega
prehoda energetike, da se spodbudijo uˇ cinkovita raba
energije, prilagajanje potrebam odjemalcev in boljˇ se
integracije obnovljivih virov energije (OVE) v elektroe-
nergetski sistem (EES).
Omreˇ znina je ena od sestavnih postavk pri obraˇ cunu
meseˇ cnega ali letnega stroˇ ska elektriˇ cne energije (EE) in
je namenjena pokrivanju stroˇ skov vzdrˇ zevanja in obrato-
vanja prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega
omreˇ zja (EEO), ki prenaˇ sata EE od proizvajalcev do
odjemalcev. Omreˇ znina ni zanemarljiva, saj predstavlja
drugo najveˇ cjo postavko pri stroˇ skih, povezanih z na-
bavo EE.

168 PANTO
ˇ
S, LUKAS
Kljuˇ cni postavki pri obraˇ cunu omreˇ znine, a ne edini,
sta prevzeta EE iz EEO in obraˇ cunska moˇ c. Tarife
za obraˇ cun doloˇ ci Agencija za energijo kot regulatorni
organ.
Marca 2024 bo v Slovenji zaˇ cel veljati nov predpis
o omreˇ znini [1], ki bo prinesel pomembne spremembe
v obraˇ cunavanju omreˇ znine za odjemalce. Namesto se-
danjega dvotarifnega sistema [2], ki temelji na uporabi
veˇ cje (VT) in manjˇ se tarife (MT), bo vzpostavljen sistem
s petimi ˇ casovnimi bloki s pripadajoˇ cimi tarifami za
prevzeto EE in obraˇ cunsko moˇ c.
Cilji raziskave so:
• predstaviti novosti novega sistema obraˇ cunavanja
omreˇ znine in opozoriti, na kaj se morajo pripraviti
odjemalci;
• odgovoriti na vpraˇ sanje, ali bo z novim sistemom
obraˇ cunavanja omreˇ znine konˇ cni znesek za EE na
poloˇ znici viˇ sji;
• oceniti, ali so z novim sistemom obraˇ cunavanja
omreˇ znine smiselne investicije v poveˇ canje
proˇ znosti odjema;
• ugotoviti, kakˇ sen je vpliv proˇ znosti odjema na
stroˇ sek za uporabo omreˇ zja (omreˇ znino) v povezavi
s stroˇ skom nakupa EE na veleprodajnem trgu.
2 NOVOSTI PETTARIFNEGA SISTEMA
OBRA
ˇ
CUNAVANJA OMRE
ˇ
ZNINE
Slika 1 prikazuje razporeditev trenutno veljavnih tarif
VT in MT, [2], v ˇ casu delovnega in dela prostega dne.
Tarifa VT velja za ure, ko je EEO bolj obremenjeno
(dopoldanske in popoldanske ure delovnikov). Ob teh
urah je omreˇ znina torej viˇ sja, da bi odjemalce spodbudila
k porabi EE ob urah, ko je EEO manj obremenjeno, da
bi ga tako razbremenili.
Slika 2 prikazuje razporeditev novih 5 tarif oz.
ˇ casovnih blokov v dnevu, [1], pri ˇ cemer se poleg delov-
nega in dela prostega dneva razlikuje tudi viˇ sja sezona od
niˇ zje. Znotraj vsakega dneva so trije ˇ casovni bloki, torej
eden veˇ c kot do zdaj (VT in MT). Najcenejˇ si ˇ casovni
blok znotraj dneva (blok 5) je ˇ casovno (ne pa nujno
tudi cenovno) izenaˇ cen z dosedanjo niˇ zjo tarifo MT,
torej traja od 22. ure zveˇ cer do 6. ure zjutraj.
ˇ
Cez dan
pa namesto ene tarife (do zdaj viˇ sje tarife VT) veljata
dve, ki pokrijeta obdobje najviˇ sje in srednje obremenitve
EEO. S tem je povezana tudi cena oz. viˇ sina tarifne
postavke omreˇ znine v posameznem ˇ casovnem bloku.
Najdraˇ zji je ˇ casovni blok 1, ki bo upoˇ stevan zgolj v
viˇ sji sezoni (pribliˇ zno v zimskem ˇ casu), ko je EEO
najbolj obremenjeno. V dela prostih dnevih in v niˇ zji
sezoni (pribliˇ zno v poletnem ˇ casu) ta blok nikoli ne bo
upoˇ stevan.
Omreˇ znina se bo ˇ se naprej obraˇ cunavala glede na
obraˇ cunsko moˇ c in prevzeto EE, spreminja pa se raz-
merje med tema dvema postavkama. Prav tako se uvaja
doplaˇ cilo za preseˇ zeno dogovorjeno obraˇ cunsko moˇ c.
Odjemalci bodo torej veˇ cji del omreˇ znine plaˇ cali glede
Delovni dan Dela prosti dan
0 MT MT
1 MT MT
2 MT MT
3 MT MT
4 MT MT
5 MT MT
6 VT MT
7 VT MT
8 VT MT
9 VT MT
10 VT MT
11 VT MT
12 VT MT
13 VT MT
14 VT MT
15 VT MT
16 VT MT
17 VT MT
18 VT MT
19 VT MT
20 VT MT
21 VT MT
22 MT MT
23 MT MT
Slika 1: Trenutno veljavni sistem za obraˇ cun omreˇ znine, [2]
Višja sezona Nižja sezona Višja sezona Nižja sezona
0 3 4 4 5
1 3 4 4 5
2 3 4 4 5
3 3 4 4 5
4 3 4 4 5
5 3 4 4 5
6 2 3 3 4
7 1 2 2 3
8 1 2 2 3
9 1 2 2 3
10 1 2 2 3
11 1 2 2 3
12 1 2 2 3
13 1 2 2 3
14 2 3 3 4
15 2 3 3 4
16 1 2 2 3
17 1 2 2 3
18 1 2 2 3
19 1 2 2 3
20 2 3 3 4
21 2 3 3 4
22 3 4 4 5
23 3 4 4 5
Višja sezona: november - februar
Nižja sezona: marec - oktober
Delovni dan Dela prosti dan
Slika 2: Novi sistem za obraˇ cun omreˇ znine, [1]
na moˇ c in manj glede na porabljeno energijo, saj so
stroˇ ski, potrebni za delovanje in prihodnji razvoj omreˇ zij
povezani predvsem z zmogljivostjo EEO in njegovo
koniˇ cno obremenitvijo.
Novosti pettarifnega naˇ cina obraˇ cunavanja omreˇ znine
je mogoˇ ce povzeti v 4 toˇ ckah:
• pet ˇ casovnih blokov: novi predpis uvaja veˇ ctarifni
sistem s ˇ casovnimi bloki, ki bodo doloˇ ceni glede na

PRILAGAJANJE ODJEMA ELEKTRI
ˇ
CNE ENERGIJE NOVEMU SISTEMU ZA OBRA
ˇ
CUNA V ANJE OMRE
ˇ
ZNINE 169
ˇ cas dneva in potrebno oskrbo z elektriˇ cno energijo
v posameznem ˇ casu;
• pet tarif: za vsak ˇ casovni blok bosta veljali dve
tarifi, in sicer tarifa za prevzeto energijo in tarifa
za obraˇ cunsko moˇ c;
• dogovorjena obraˇ cunska moˇ c: na podlagi stati-
stiˇ cne analize odjema v prejˇ snjem letu se bo za vsak
blok vnaprej doloˇ cila obraˇ cunska moˇ c odjemalca,
ki pa ne bo smela biti veˇ cja od prikljuˇ cne moˇ ci iz
soglasja za prikljuˇ citev;
• doplaˇ cilo za preseˇ zeno dogovorjeno obraˇ cunsko
moˇ c: ob prekoraˇ citvi dogovorjene obraˇ cunske moˇ ci
se bo zaraˇ cunalo doplaˇ cilo v skladu s faktorji
uteˇ zitve preseˇ zne moˇ ci.
Nova omreˇ zninska ureditev za odjemalce torej prinaˇ sa
kar nekaj sprememb. Prviˇ c, odjemalci se morajo pripra-
viti na dejstvo, da bodo za omreˇ znino plaˇ cevali veˇ c , ˇ ce
se ne bodo prilagodili novemu sistemu obraˇ cunavanja
omreˇ znine in bodo obratovali kot do zdaj, brez pri-
lagoditve odjema petim tarifnim blokom. Drugiˇ c, pri
prilagajanju odjema bodo morali obvezno upoˇ stevati tudi
veljavne ali nove pogodbene nabavne cene za EE, saj
je stroˇ sek nakupa EE velik deleˇ z konˇ cnega zneska na
poloˇ znici.
Prilagajanje odjema mora torej z novim naˇ cinom
obraˇ cunavanja omreˇ znine slediti zmanjˇ sanju skupnega
stroˇ ska nakupa EE. Smiselno bo izvajanje naslednjih
ukrepov:
• investicije v pametne naprave: pametni ˇ stevci
in naprave za upravljanje energije (krmilniki)
omogoˇ cajo odjemalcem nadzor in upravljanje od-
jema ter izkoriˇ sˇ canje ugodnejˇ sih tarifnih obdobij in
obdobij s cenejˇ so EE;
• investicije v hranilnike in lastno proizvodnjo
EE: ˇ ce odjem sam po sebi ni prilagodljiv, je pri-
lagoditve mogoˇ ce izvesti tudi s hranilniki EE in
lastno proizvodnjo EE (fotonapetostni paneli) ter
tako zmanjˇ sati stroˇ sek omreˇ znine in nakupa EE;
• spremembe pri poslovanju in pri proizvodnih
procesih: te spremembe so kljuˇ cne za uspeˇ sno
izvedbo prilagajanja odjema cenovnim signalom
(omreˇ znina in cene za nakup EE);
• revizija strategije nakupa EE: prehod na novi
sistem obraˇ cunavanja omreˇ znine je tudi primeren
trenutek za revizijo naˇ cina nakupa EE, prilagoditev
obstojeˇ cih pogodb za nabavo EE in morebiti za
zamenjavo ponudnika.
3 NOVA METODOLOGIJA ZA
OBRA
ˇ
CUNAVANJE OMRE
ˇ
ZNINE
Novo metodologijo za obraˇ cunavanje omreˇ znine opre-
deljuje akt [1]. Sistemski operater uporabniku sis-
tema v koledarskem mesecu obraˇ cuna meseˇ cni znesek
omreˇ znine za moˇ c za prenos, OMRp
C
, po enaˇ cbi:
OMRp
C
=
X
b
OMRp
C
b
, (1)
pri ˇ cemer jeOMRp
C
b
omreˇ znina za moˇ c uporabnika sis-
tema, v ˇ casovnem blokub, za prenosni sistem. Izraˇ cuna
se kot:
OMRp
C
b
=OMRp
Cc
b
+OMRp
Cex
b
. (2)
Simbola OMRp
Cc
b
in OMRp
Cex
b
prestavljata
omreˇ znino za moˇ c uporabnika sistema, v ˇ casovnem
bloku b glede na dogovorjeno moˇ c, za prenosni sistem,
in omreˇ znino za moˇ c uporabnika sistema, v ˇ casovnem
bloku b, glede na preseˇ zno moˇ c, za prenosni sistem.
Prva komponenta v enaˇ cbi (2) se izraˇ cuna kot:
OMRp
Cc
b
=Tp
C
i,b
· Cc
b
, (3)
pri ˇ cemer je Tp
C
i,b
tarifna postavka za moˇ c za prenosni
sistem za uporabniˇ sko skupino i, v ˇ casovnem bloku b,
simbolCc
b
pa predstavlja dogovorjeno obraˇ cunsko moˇ c
uporabnika sistema, v ˇ casovnem bloku b.
Druga komponenta v enaˇ cbi (2) se izraˇ cuna kot:
OMRp
Cex
b
=F
ex
· Tp
C
i,b
· Cex
b
, (4)
pri ˇ cemer jeF
ex
faktor uteˇ zitve preseˇ zne moˇ ci inTp
C
i,b
,
kot ˇ ze pojasnjeno, tarifna postavka za moˇ c za prenosni
sistem za uporabniˇ sko skupino i, v ˇ casovnem bloku
b. Simbol Cex
b
predstavlja preseˇ zno obraˇ cunsko moˇ c
uporabnika sistema, v ˇ casovnem blokub, ki se izraˇ cuna
kot:
Cex
b
=
   0 ; Cm
k,b
≤ Cc
b
s
n
P
k=1
(Cm
k,b
− Cc
b
)
2
; Cm
k,b
>Cc
b
.
(5)
Simbol n v enaˇ cbi (5) predstavlja ˇ stevilo evidenti-
ranih 15-minutnih meritev, ki preseˇ zejo dogovorjeno
obraˇ cunsko moˇ c v posameznem ˇ casovnem intervalu
b znotraj obraˇ cunskega meseca. Oznaka Cm
k,b
velja
za doseˇ zeno moˇ c uporabnika sistema, evidentirana iz
15-minutne meritve k v ˇ casovnem bloku b, Cc
b
pa
predstavlja, kot ˇ ze pojasnjeno, dogovorjeno obraˇ cunsko
moˇ c uporabnika sistema. Preseˇ zna moˇ c je torej razliˇ cna
od niˇ c, ko doseˇ zena moˇ c uporabnika sistema preseˇ ze
dogovorjeno obraˇ cunsko moˇ c. Preseˇ zna moˇ c Cex
b
se v
enaˇ cbi (4) na neki naˇ cin kaznuje s faktorjemF
ex
.
Sistemski operater uporabniku sistema v koledarskem
mesecu obraˇ cuna tudi meseˇ cni znesek omreˇ znine za
energijo za prenos, OMRp
E
, po enaˇ cbi:
OMRp
E
=
X
b
OMRp
E
b
, (6)
pri ˇ cemer je OMRp
E
b
omreˇ znina za energijo v
ˇ casovnem bloku b, za prenosni sistem. Izraˇ cuna se kot:
OMRp
E
b
=Tp
E
i,b
· ce
b
, (7)
pri ˇ cemer je Tp
E
i,b
tarifna postavka za energijo za upo-
rabniˇ sko skupino i, v ˇ casovnem bloku b, za prenosni
sistem, simbolce
b
pa predstavlja prevzeto energijo upo-
rabnika sistema, v ˇ casovnem bloku b.

170 PANTO
ˇ
S, LUKAS
ˇ
Ce je uporabnik omreˇ zja prikljuˇ cen na distribucijsko
omreˇ zje, mu sistemski operater v koledarskem mesecu
obraˇ cuna tudi meseˇ cni znesek omreˇ znine za moˇ c in
energijo za distribucijo. Izraˇ cun temelji na sklopu enaˇ cb
(1)-(7), pri ˇ cemer se vsi parametri navezujejo na dis-
tribucijski sistem. Indeks p, ki pri simbolih oznaˇ cuje
prenosni sistem, se nadomesti z indeksom d, ki velja
za distribucijski sistem. Sklop enaˇ cb za distribucijo se
tako zapiˇ se kot:
OMRd
C
=
X
b
OMRd
C
b
, (8)
OMRd
C
b
=OMRd
Cc
b
+OMRd
Cex
b
, (9)
OMRd
Cc
b
=Td
C
i,b
· Cc
b
, (10)
OMRd
Cex
b
=F
ex
· Td
C
i,b
· Cex
b
, (11)
Cex
b
=
   0 ; Cm
k,b
≤ Cc
b
s
n
P
k=1
(Cm
k,b
− Cc
b
)
2
; Cm
k,b
>Cc
b
,
(12)
OMRd
E
=
X
b
OMRd
E
b
, (13)
OMRd
E
b
=Td
E
i,b
· ce
b
. (14)
Uporabljeni simboli v sklopu enaˇ cb (8)-(14) niso pose-
bej pojasnjeni, saj vsebinsko sledijo simbolom, ki veljajo
za prenosni sistem, enaˇ cbe (1)-(7).
4 OPTIMIZACIJSKI MODEL ZA
PRILAGAJANJE ODJEMA
Optimizacijski model za prilagajanje odjema novemu
tarifnemu sistemu za obraˇ cun omreˇ znine se je razvil v
okviru interne ˇ studije InFlex-08\ 2023. Cilj optimizacije
je minimizacija stroˇ skov, povezanih z dobavo EE, pri
ˇ cemer je poudarek na omreˇ znini in stroˇ skih nakupa
EE. Model omogoˇ ca tudi minimizacijo zgolj omreˇ znine,
vendar je smiselno zaobjeti tudi stroˇ ske nakupa EE, saj ti
predstavljajo velik deleˇ z pri skupnih stroˇ skih. Kriterijska
funkcija je podana z enaˇ cbo:
J = minimum
Ω X
m∈M
  OMR
C
p
+OMR
E
p
+
OMR
C
d
+OMR
E
d
+
SNE
  ,
(15)
pri ˇ cemer prvi 4 ˇ cleni predstavljajo omreˇ znino za moˇ c
in energijo za prenos in distribucijo, kot predstavlja
poglavje 3, zadnji ˇ clen, SNE, pa predstavlja stroˇ ske
nakupa EE. Simbolm velja za mesec v mnoˇ zici mesecev
M, ki skupaj tvorijo analizirano obdobje. Simbol Ω oznaˇ cuje mnoˇ zico optimizacijskih spremenljivk, predsta-
vljenih v nadaljevanju.
Prvi 4 ˇ cleni v kriterijski funkciji J so modelirani z
enaˇ cbami v poglavju 3. Dodaten je ˇ se ˇ clen SNE, ki se
zapiˇ se kot:
SNE =
X
b
SNE
b
, (16)
pri ˇ cemer predstavljaSNE
b
stroˇ sek nakupa EE v bloku
b in se izraˇ cuna kot:
SNE
b
=
t
X
k=1
Cm
k,b
· c
k
. (17)
SimbolCm
k,b
predstavlja optimizacijsko spremenljivko,
ki v simulaciji oznaˇ cuje prilagojeni odjem EE v trenutku
k v bloku b. Dejansko gre za moˇ c iz enaˇ cbe (5), ki je
v aktu [1] definirana kot doseˇ zena moˇ c uporabnika sis-
tema, evidentirana iz 15-minutne meritvek v ˇ casovnem
bloku b. Indeks k oznaˇ cuje ˇ cas in teˇ ce od 1 do t, pri
ˇ cemert predstavlja ˇ stevilo ˇ casovnih korakov v ˇ casovnem
intervalu b analiziranega meseca. Simbol c
k
predstavlja
ceno EE na veleprodajnem trgu v trenutku k ali pa s
pogodbo definirano ceno za nakup EE od dobavitelja,
ki velja za trenutek k.
Zakljuˇ cek poglavja 2 predlaga ukrepe za poveˇ canje
proˇ znosti odjema. Pri odjemalcih EE je najveˇ c zanima-
nja za investicije v pametne naprave, lastno proizvo-
dnjo EE in baterijske hranilnike EE. Nova optimiza-
cijska reˇ sitev zato omogoˇ ca matematiˇ cno modeliranje
proˇ znosti odjema na veˇ c naˇ cinov:
• obstojeˇ ca proˇ znost odjemalca je modelirana kot
razpoloˇ zljivo odstopanje odjema od predvidenega
diagrama porabe EE, P
k
:
r
z
· P
k
≤ Cm
k,b
≤ r
p
· P
k
. (18)
Faktorja r
z
in r
p
torej opredeljujeta potencial za
zmanjˇ sanje in poveˇ canje odjema v danem trenutku;
• baterijski hranilnik EE kot zalogovnik energije
omogoˇ ca premikanje odjema EE znotraj obravna-
vanega ˇ casovnega intervala. Model zajema sklop
enaˇ cb (19)-(26), ki se navezujejo na delovanje
hranilnika:
e
k
=e
k− 1
+η c
· x
k
− b
k
η d
, k̸= 1, (19)
e
k
=e
0
+η c
· x
k
− b
k
η d
, k = 1, (20)
0≤ e
k
≤ e
max
, (21)
0≤ x
k
≤ p
max
, (22)
0≤ b
k
≤ p
max
, (23)
e
k
=e
0
, k =t, (24)
x
k
· b
k
= 0. (25)
Cm
k,b
=P
k
+x
k
− b
k
. (26)
Simbol e
k
predstavlja koliˇ cino energije, shranjene
v hranilniku z zmogljivostjo (kapaciteto) e
max
,

PRILAGAJANJE ODJEMA ELEKTRI
ˇ
CNE ENERGIJE NOVEMU SISTEMU ZA OBRA
ˇ
CUNA V ANJE OMRE
ˇ
ZNINE 171
zaˇ cetno stanje hranilnika oz. vrednost parame-
tra SoC (angl. State of Charge) pa oznaˇ cuje e
0
.
Inˇ stalirana moˇ c hranilnika je oznaˇ cena z p
max
in
omejuje moˇ c polnjenja x
k
in praznjenja b
k
hranil-
nika pri izkoristkihη c
inη d
. Enaˇ cbi (19) in (20) sta
energijski enaˇ cbi, ki opredeljujeta stanje hranilnika
v trenutkuk na podlagi stanja v prejˇ snjem trenutku
k− 1 in morebitnega polnjenja ter praznjenja hranil-
nika s pripadajoˇ cima izkoristkoma. Enaˇ cba (24) od
uporabnika hranilnika zahteva, da hranilniku zago-
tovi toliko energije, da je njegovo konˇ cno stanjee
t
enako zaˇ cetnemu e
0
. Tako je hranilnik pripravljen
za naslednje obdobje, saj ni povsem prazen ali
poln, kar bi omejevalo njegovo fleksibilnost v eno
ali drugo smer. Enaˇ cba (25) prepreˇ cuje, da bi se
hranilnik v danem trenutku hkrati praznil in polnil;
• lastna proizvodnja EE, ki predstavlja potencial za
zmanjˇ sanje porabe EE, kar se modelira kot:
Cm
k,b
=P
k
− G
k
, (27)
pri ˇ cemer je G
k
morebitna proizvodnja EE v tre-
nutku k.
Optimizacijski model vsebuje tudi omejitev:
X
b
t
X
k=1
Cm
k,b
=
t
X
k=1
P
k
, (28)
ki opredeljuje zahtevo, da se skupna poraba EE odje-
malca v opazovanem obdobju ne spremeni kljub prilaga-
janju odjema EE omreˇ znini in ceni EE na trgu. Sledi se
ideji, da odjemalec potrebuje doloˇ ceno koliˇ cino energije
za izvajanje svoje dejavnosti, zato se ta koliˇ cina ohranja,
porabo EE pa je mogoˇ ce prilagajati, a le v okviru
razpoloˇ zljive proˇ znosti odjema.
ˇ
Ce bi bilo zmanjˇ sanje
porabe EE dopustno, s ˇ cimer bi se prav tako zmanjˇ sali
stroˇ ski za uporabo omreˇ zja (omreˇ znina) in stroˇ ski za
nakup EE, bi bila raziskava osredotoˇ cena na uˇ cinkovito
rabo energije, in ne na proˇ znost odjema.
Trenutno je optimizacijski model nastavljen tako, da
poiˇ sˇ ce optimalno razporeditev odjema skozi ˇ cas s ci-
ljem minimizacije stroˇ skov, povezanih z dobavo EE.
Dejansko pa je s prenastavitvijo modela mogoˇ ce poiskati
reˇ sitve v smeri:
• doloˇ citve optimalne dogovorjene obraˇ cunske
moˇ ci uporabnika sistema za vseh 5 ˇ casovnih
blokov, Cc
b
. Pri viˇ sjih dogovorjenih obraˇ cunskih
moˇ ceh je omreˇ znina viˇ sja, pri niˇ zjih vrednostih pa
se poveˇ ca tveganje, da bodo te moˇ ci preseˇ zene in bo
uporabnik sistema kaznovan v skladu z enaˇ cbama
(3) in (10);
• doloˇ citve optimalnih tarifnih postavk za moˇ c
in energijo za prenosni sistem, Tp
C
i,b
, Tp
E
i,b
, in
za distribucijski sistem Td
C
i,b
, Td
E
i,b
. S primerno
nastavitvijo tarifnih postavk je mogoˇ ce bolje slediti
ciljem, ki si jih je zastavila Agencija za ener-
gijo ob uvedbi novega sistema za obraˇ cunavanje
omreˇ znine. Ti cilji so spodbuditi uˇ cinkovito rabo
energije, izboljˇ sati integracijo OVE v EES, razbre-
meniti EES v ˇ casu visoke porabe EE ipd.;
• preoblikovanja ˇ casovnih blokov v smislu
drugaˇ cne prerazporeditve ali uvajanju dodatnih
blokov, ki bi omogoˇ cili ˇ se laˇ zje doseganje
prej omenjenih ciljev Agencije za energijo.
Slika 2 prikazuje ˇ casovne bloke novega sistema
obraˇ cunavanja omreˇ znine, ki se bo zaˇ cel uporabljati
naslednje leto;
• doloˇ citev optimalne velikosti hranilnika EE in
OVE za potrebe poveˇ canja proˇ znosti odjema s
ciljem minimizacije stroˇ skov, povezanih z dobavo
EE.
5 REZULTATI ANALIZE
Raziskava je osredotoˇ cena na veˇ cjega industrijskega
odjemalca s prikljuˇ ckom na 110 kV prenosno omreˇ zje.
Razlogi za izbor takˇ snega odjemalca so predvsem:
• stroˇ ski, povezani z dobavo EE, ki vkljuˇ cujejo
omreˇ znino in stroˇ ske nakupa EE, pri velikih od-
jemalcih niso zanemarljivi in predstavljajo velik
deleˇ z pri skupnih stroˇ skih podjetja;
• veliki odjemalci so izpostavljeni razmeram na ve-
leprodajnem trgu EE; in
• veliki odjemalci so potencialni interesenti za inve-
sticije, s katerimi je mogoˇ ce poveˇ cati proˇ znost od-
jema in poslediˇ cno ustvariti prihranke pri omreˇ znini
in nakupu EE.
Slika 3 prikazuje odjem EE v letu 2019 izbranega
odjemalca. Letna poraba EE znaˇ sa 123,51 GWh, le-
tna konica je 26,06 MW, letnih obratovalnih ur pa
je 4737,62 od maksimalno 8.760 ur. Privzeto je, da
odjemalec kupuje EE na veleprodajnem trgu, in sicer
na borzi BSP SouthPool. Ceno EE v letu 2019 prikazuje
slika 4, povpreˇ cna vrednost znaˇ sa 48,75 EUR/MWh, kar
je za danaˇ snje razmere izredno nizka vrednost.
 Slika 3: Odjem EE v 2019
Za analizo je izbrano leto 2019, ker so le za to leto
na razpolago preliminarne vrednosti tarifnih postavk po
novem sistemu obraˇ cunavanja omreˇ znine (metodologija
M1). Tarife za leto 2024, ko naj bi stopil v veljavo novi
sistem, so ˇ se v pripravi.

172 PANTO
ˇ
S, LUKAS
 Slika 4: Cena EE na BSP v 2019, [4]
Slika 5 podaja vrednosti tarifnih postavk tre-
nutno veljavnega in novega sistema obraˇ cunavanja
omreˇ znine za izbranega odjemalca. Po obstojeˇ cem sis-
temu obraˇ cunavanja omreˇ znine se ta odjemalec uvrˇ sˇ ca v
odjemno skupino na napetostnem nivoju VN in z vrsto
odjema 6000 ur > T ≥ 2500 ur, po novem sistemu
obraˇ cunavanja omreˇ znine pa se uvrˇ sˇ ca v skupino z
nivojem prikljuˇ citve 4. Faktor preseˇ zne moˇ ci za leto
2019 ni doloˇ cen, zato se privzema, da velja vrednost
za leto 2024.
Tarifna postavka Obstoječi sistem
Višja sezona Nižja sezona
Obračunska moč
(EUR/kW/mesec)
0,98259 / /
Prevzeta energija VT
(EUR/kWh)
0,00139 / /
Prevzeta energija MT
(EUR/kWh)
0,00106 / /
Dogovorjena obračunska moč 1
(EUR/kW/mesec)
/ 1,85191 /
Dogovorjena obračunska moč 2
(EUR/kW/mesec)
/ 0,93420 /
Dogovorjena obračunska moč 3
(EUR/kW/mesec)
/ 0,21641 0,21641
Dogovorjena obračunska moč 4
(EUR/kW/mesec)
/ 0,02827 0,02827
Dogovorjena obračunska moč 5
(EUR/kW/mesec)
/ 0,00000 0,00000
Prevzeta energija 1
(EUR/kWh)
/ 0,00456 /
Prevzeta energija 2
(EUR/kWh)
/ 0,00450 /
Prevzeta energija 3
(EUR/kWh)
/ 0,00443 0,00443
Prevzeta energija 4
(EUR/kWh)
/ 0,00425 0,00425
Prevzeta energija 5
(EUR/kWh)
/ 0,00391 0,00391
Faktor presežne moči* / 0,90 0,90
*Vrednost za leto 2024 privzeta tudi za leto 2019.
Novi sistem
Slika 5: Tarifne postavke za izbranega odjemalca za obstojeˇ ci
in novi sistem obraˇ cunavanja omreˇ znine za leto 2019, [2], [3]
V okviru raziskave so opravljene simulacije nasle-
dnjih scenarijev:
• S0: odjemalec z letnim odjemom na sliki 3 ne pri-
lagaja svojega diagrama porabe. Gre za izhodiˇ sˇ cni
scenarij, za katerega je obraˇ cunana omreˇ znina po
obstojeˇ cem in novem sistemu. Poleg omreˇ znine je
izraˇ cunan tudi letni stroˇ sek nakupa EE;
• S1: odjemalec z letnim odjemom na sliki 3
se s pomoˇ cjo proˇ znosti odjema prilagaja no-
vemu sistemu obraˇ cunavanja omreˇ znine. Privzeta
je proˇ znost ± 20 % od naˇ crtovanega odjema,
in sicer v vsakem trenutku. Pri tem scenariju se
odjemalec ne ozira na ceno EE na veleprodajnem
trgu in poskuˇ sa s proˇ znostjo odjema minimizirati le
stroˇ sek uporabe omreˇ zja (omreˇ znino). Ta scenarij je
pomemben, ker osvetljuje teˇ zavo, ˇ ce se pri prilaga-
janju odjema ne upoˇ steva razmer na trgu EE. Prav
tako je ta scenarij zanimiv za odjemalce, ki imajo
sklenjeno dolgoroˇ cno odprto pogodbo za nakup EE
po fiksni ceni EE ali po viˇ sji (VT) in niˇ zji (MT)
ceni EE ter tako niso izpostavljeni razmeram na
trgu EE. Pri odprti pogodbi koliˇ cina dobavljene
EE odjemalcu ni vnaprej doloˇ cena, prav tako ni
doloˇ cen diagram porabe (vozni red). Stroˇ sek nabave
EE se obraˇ cuna po dejanski porabi, stroˇ skov zaradi
odstopanj od voznega reda tudi ni. Pri simulaciji se
upoˇ steva, da je letna poraba EE kljub prilagajanju
odjema nespremenjena. Pojasnilo je podano pri
enaˇ cbi 28;
• S2: enak scenarij kot S1, pri ˇ cemer odjemalec
prilagaja svoj odjem EE tudi glede na razmere na
veleprodajnem trgu EE, ki jih prikazuje slika 4. Cilj
je minimizirati celotne stroˇ ske, povezane z dobavo
EE, torej omreˇ znino in letni stroˇ sek nakupa EE;
• S3: enak scenarij kot S1, pri ˇ cemer odjemalec sam
po sebi ni proˇ zen, vseeno pa se doloˇ cena stopnja
proˇ znosti doseˇ ze z investicijo v baterijski hranilnik
EE. V simulaciji se upoˇ stevajo 4 razliˇ cice hra-
nilnika z razliˇ cno kombinacijo inˇ stalirane moˇ ci in
zmogljivosti, zato ima scenarij S3 4 podscenarije:
– S3.1.3: 1 MW in 3 MWh,
– S3.1.6: 1 MW in 6 MWh,
– S3.3.3: 3 MW in 3 MWh,
– S3.3.6: 3 MW in 6 MWh.
Izkoristek praznjenja in polnjenja baterije je nasta-
vljen na 100 %, hranilnik pa v izhodiˇ sˇ cnem stanju
razpolaga z energijo v viˇ sini poloviˇ cne kapacitete.
Odjemalec se ne ozira na ceno EE na veleprodaj-
nem trgu in s fleksibilnostjo odjema minimizira le
omreˇ znino;
• S4: enak scenarij kot S3, pri ˇ cemer odjemalec s
pomoˇ cjo hranilnika EE prilagaja svoj odjem tudi
glede na razmere na veleprodajnem trgu EE, slika 4.
Gre za minimizacijo celotnih stroˇ skov, povezanih z
dobavo EE, torej omreˇ znine in letnega stroˇ ska na-
kupa EE. Tudi ta scenarij zajema 4 podscenarije, ki
upoˇ stevajo razliˇ cno kombinacijo inˇ stalirane moˇ ci in
zmogljivosti hranilnika EE: S4.1.3, S4.1.6, S4.3.3,
S4.3.6.
Slika 6 prikazuje predvideniP
k
in optimalni diagram
odjema Cm
k,b
izbranega odjemalca za obdobje 3 dni v

PRILAGAJANJE ODJEMA ELEKTRI
ˇ
CNE ENERGIJE NOVEMU SISTEMU ZA OBRA
ˇ
CUNA V ANJE OMRE
ˇ
ZNINE 173
decembru 2019, in sicer za scenarij S2. Pri tem scenariju
je odjem proˇ zen ± 20 % od naˇ crtovane vrednosti.
Rezultati kaˇ zejo, da se odjem zmanjˇ sa v ˇ casu visokih
cen EE in tarifnih postavk, poraba pa se preseli v ˇ cas
niˇ zjih cen in tarif. Izrazita proˇ znost je izbrana iz razloga,
da se poudari njen uˇ cinek na odjem.
 Slika 6: Predvideni in optimalni diagram odjema za 3 dni v
decembru 2019, scenarij S2
Slika 7 prikazuje predvideniP
k
in optimalni diagram
odjema Cm
k,b
izbranega odjemalca za obdobje 3 dni v
decembru 2019, in sicer za scenarij S4 s hranilnikom
EE moˇ ci 1 MW in zmogljivosti 3 MWh. Ponovno se
kaˇ ze uˇ cinek razpoloˇ zljive proˇ znosti na diagram porabe,
a v primerjavi s± 20 % proˇ znostjo pri scenariju S2
je pri tem scenariju uˇ cinek skromnejˇ si, kar potrjujejo
tudi rezultati v nadaljevanju, ki predstavljajo prihranke,
doseˇ zene s proˇ znostjo odjema.
 Slika 7: Predvideni in optimalni diagram odjema za 3 dni v
decembru 2019, scenarij S4, hranilnik 1 MW in 3 MWh
Slika 8 prikazuje predvideniP
k
in optimalni diagram
odjema Cm
k,b
izbranega odjemalca za obdobje 3 dni v
decembru 2019, in sicer za scenarij S4 s hranilnikom
EE moˇ ci 1 MW in zmogljivosti 6 MWh. Ker gre za
veˇ cji hranilnik z veˇ cjo fleksibilnostjo v primerjavi s
hranilnikom pri scenariju S3, je veˇ cji tudi uˇ cinek – veˇ cji
so prihranki, predstavljeni v nadaljevanju.
Slika 9 podaja osrednje rezultate ˇ studije. Prikazani so
omreˇ znina in stroˇ ski za nakup EE za izbranega odje-
malca za vse scenarije in podscenarije ob upoˇ stevanju
 Slika 8: Predvideni in optimalni diagram odjema za 3 dni v
decembru 2019, scenarij S4, hranilnik 1 MW in 6 MWh
cenika na sliki 5. Za uvod so za scenarij S0 izraˇ cunani
stroˇ ski po obstojeˇ cem sistemu obraˇ cunavanja omreˇ znine,
izhodiˇ sˇ ce za razpravo pa so rezultati za scenarij S0 za
novi sistem obraˇ cunavanja omreˇ znine. Slika 9 podaja
tudi ˇ stevilo ekvivalentnih ciklov hranilnika za vse sce-
narije, kar je pomemben podatek za izraˇ cun ˇ zivljenjske
dobe naprave.
Slika 10 izhaja iz slike 9 in podaja prihranke za
izbranega odjemalca za vse scenarije glede na scenarij
S0.
Scenarij Omrežnina (EUR) Nakup EE (EUR) Skupaj (EUR) Št. ekv. ciklov
S0 400.312,94 5.767.971,62 6.168.284,57 /
Scenarij Omrežnina (EUR) Nakup EE (EUR) Skupaj (EUR) Št. ekv. ciklov
S0 962.304,00 5.767.971,62 6.730.275,62 /
S1 960.492,76 5.637.359,55 6.597.852,31 /
S2 961.246,43 5.558.852,22 6.520.098,65 /
S3.1.3 961.908,98 5.746.594,93 6.708.503,91 704,67
S3.1.6 961.629,45 5.730.969,07 6.692.598,52 526,77
S3.3.3 961.872,11 5.749.559,80 6.711.431,91 1.075,17
S3.3.6 961.503,69 5.729.424,40 6.690.928,09 821,01
S4.1.3 962.179,83 5.721.924,86 6.684.104,70 864,60
S4.1.6 962.245,95 5.702.468,94 6.664.714,89 583,32
S4.3.3 962.207,58 5.708.766,11 6.670.973,69 1.250,28
S4.3.6 962.288,27 5.669.232,45 6.631.520,72 933,25
Obstoječi sistem
Novi sistem
Slika 9: Stroˇ ski, povezani z dobavo EE, po scenarijih
Scenarij Omrežnina (EUR) Nakup EE (EUR) Skupaj (EUR)
S1 1.811,24 130.612,08 132.423,32
S2 1.057,57 209.119,40 210.176,97
S3.1.3 395,02 21.376,69 21.771,71
S3.1.6 674,55 37.002,55 37.677,10
S3.3.3 431,88 18.411,83 18.843,71
S3.3.6 800,31 38.547,23 39.347,53
S4.1.3 124,16 46.046,76 46.170,93
S4.1.6 58,05 65.502,69 65.560,73
S4.3.3 96,41 59.205,52 59.301,93
S4.3.6 15,73 98.739,18 98.754,91
Prihranki v primerjavi s scenarijem S0
Slika 10: Prihranki po scenarijih v primerjavi s scenarijem S0

174 PANTO
ˇ
S, LUKAS
Ugotovitev1: z novim sistemom obraˇ cunavanja
omreˇ znine bi se ob tarifah na sliki 5 za obravnavanega
odjemalca omreˇ znina poveˇ cala s 400.321,94 EUR na
962.304,00 EUR, kar pomeni skok za 240,39 %. Ugo-
tovitve ne moremo posploˇ sevati na vse odjemalce in je
treba nujno opraviti podrobne analize.
Ugotovitev2: veˇ cji prihranki so pri simulaciji scena-
rijev S1 in S2 s ± 20 % proˇ znostjo odjema kot pri
scenarijih S3 in S4 s hranilnikom EE, a vpraˇ sanje je,
ˇ ce je ± 20 % proˇ znost realna, saj gre za privzetek.
Bistvena je predvsem razlika pri prihrankih scenarijev
S1 (132.423,32 EUR) in S2 (210.176,97 EUR), ki
nakazuje na smiselnost optimizacije celotnih stroˇ skov,
povezanih z dobavo EE, in ne le omreˇ znine. Enak
zakljuˇ cek sledi tudi iz primerjave prihrankov scenarijev
S3 in S4. Definitivno je treba s proˇ znostjo odjema poleg
omreˇ znine minimizirati tudi stroˇ sek nakupa EE.
Ugotovitev3: ne glede na to, ali odjamelec s
proˇ znostjo odjema minimizira le omreˇ znino ali
omreˇ znino in stroˇ sek nakupa EE, so prihranki, kar
zadeva omreˇ znino, skromni. Vpraˇ sanje je, ali so
omreˇ zninske tarifne postavke na sliki 5 upoˇ stevane pri
simulaciji, dovolj stimulativne za prilagajanje odjema
na prenosnem omreˇ zju. Veˇ cji uˇ cinek se pozna pri
stroˇ skih nakupa EE.
Ugotovitev4: pri minimizaciji omreˇ znine in stroˇ ska
nakupa EE se v primerjavi z minimizacijo samo
omreˇ znine izkaˇ ze, da je omreˇ znina viˇ sja, vendar so
prihranki na strani nakupa EE tolikˇ sni, da pokrijejo
poviˇ sanje omreˇ znine. Oˇ citno gre pri simulaciji za ener-
getsko intenzivnega odjemalca, ki kupuje velike koliˇ cine
EE in se prilagajanje odjema cenam EE moˇ cno odraˇ za
v prihrankih.
Ugotovitev5: zanimiva opazka pri scenarijih, kjer od-
jemalec minimizira le omreˇ znino (scenarija S1 in S3), je,
da se je stroˇ sek nakupa EE tudi zmanjˇ sal, ˇ ceprav ni zajet
v optimizaciji. Prihranek ni rezultat optimizacije, ampak
je rezultat sluˇ cajnih razmer. Oˇ citno v tem primeru visoke
cene EE na trgu ˇ casovno sovpadajo z bloki z visokimi
omreˇ zninskimi tarifami. Ko se odjemalec s proˇ znostjo
odjema izmika visokim tarifam, se izmika tudi visokim
cenam EE. Da gre res le za sluˇ caj, potrjujejo rezultati
podscenarijev S3.1.3 in S3.3.3. Opazimo lahko, da so
skupni prihranki veˇ cji pri manjˇ sem hranilniku z moˇ cjo
1 MW in zmogljivostjo 3 MWh kot pri hranilniku z
moˇ cjo 3 MW in zmogljivostjo 3 MWh. Dejstvo je, da
pri obeh scenarijih odjemalec minimizira s hranilniki
le omreˇ znino in je pri tem uspeˇ snejˇ si veˇ cji hranilnik,
saj je prihranek 431,88 EUR. Z manjˇ sim hranilnikom
je prihranek 395,02 EUR, kar je priˇ cakovan rezultat.
Po sluˇ caju pa manjˇ si hranilnik daje veˇ cje prihranke pri
nakupu EE v primerjavi z veˇ cjim hranilnikom. V tem
primeru torej visoke cene EE ne sovpadajo z bloki z
visokimi omreˇ zninskimi tarifami.
Ugotovitev6: pri hranilniku EE sta pomembna para-
metra inˇ stalirana moˇ c in zmogljivost. Analiza rezultatov
podscenarijev scenarija S4 kaˇ ze, da ima zmogljivost hra-
nilnika veˇ cji vpliv na skupne stroˇ ske, povezane z nabavo
EE, kot pa inˇ stalirana moˇ c. S 6 MWh hranilnikom z
moˇ cjo 1 MW pri podscenariju S4.1.6 je mogoˇ ce doseˇ ci
za 19.389,81 EUR veˇ c prihranka (izraˇ cunano kot razlika
med 65.560,73 EUR in 46.170,93 EUR) kot z dvakrat
manjˇ sim hranilnikom, tj. 3 MWh hranilnikom enake
moˇ ci pri podscenariju S4.1.3. Po drugi strani pa trikra-
tno poveˇ canje inˇ stalirane moˇ ci hranilnika z 1 MW pri
podsecenariju S4.1.3 na 3 MW pri podscenariju S4.3.3
prinese 13.131,00 EUR veˇ c prihranka (izraˇ cunano kot
razlika med 59.301,93 EUR in 46.170,93 EUR). V obeh
primerih je zmogljivost hranilnika 3 MWh. Podobna
ugotovitev izhaja tudi iz druge primerjave hranilnikov. S
prehodom s hranilnika z moˇ cjo 1 MW in zmogljivostjo 6
MWh na hranilnik s trikratno moˇ cjo, tj. moˇ cjo 3 MW in
enako zmogljivostjo, se prihranek poveˇ ca za 33.194,17
EUR (izraˇ cunano kot razlika med 98.754,91 EUR in
65.560,73 EUR). S prehodom hranilnika z moˇ cjo 3
MW in zmogljivostjo 3 MWh na hranilnik z dvojno
zmogljivostjo, tj. 6 MWh, in enako inˇ stalirano moˇ cjo
pa je prihranek veˇ cji za 39.452,98 EUR (izraˇ cunano
kot razlika med 98.754,91 EUR in 59.301,93 EUR). V
grobem se kaˇ ze, da dvakratno poveˇ canje zmogljivosti
hranilnika daje veˇ c prihranka kot trikratno poveˇ canje
inˇ stalirane moˇ ci, zato lahko sklepamo, da je pri izboru
primernega hranilnika EE smiselno veˇ c pozornosti dati
zmogljivosti naprave in manj inˇ stalirani moˇ ci.
ˇ
Ce ˇ zelimo
ugotoviti, kateri parameter hranilnika ima veˇ cji uˇ cinek
na prihranke, je treba opraviti obseˇ znejˇ se analize.
Ugotovitev7: za analiziranega odjemalca z odjemom
na sliki 3 in pri omreˇ zninskih tarifah na sliki 5 ter
trˇ znih cenah EE na sliki 4 je vpraˇ sljiva ekonomska
upraviˇ cenost investicije v hranilnik EE za namen mi-
nimizacije stroˇ skov, povezanih z nabavo EE, saj se sku-
pni prihranki gibajo med 18.843,71 EUR in 98.754,91
EUR na leto. Pri oceni ekonomske upraviˇ cenosti je
kljuˇ cen podatek tudi ˇ zivljenjska doba naprave, ki se pri
hranilnikih doloˇ ci na podlagi izvedenega ˇ stevila ciklov
polnjenja in praznjenja. Upoˇ stevati je treba ˇ se najmanj
investicijsko vrednost hranilnika, stroˇ ske financiranja in
pa dejstvo, da so pri danaˇ snjih cenah EE, ki so nekajkrat
viˇ sje od teh, uporabljenih pri simulaciji, prihranki za
nakup EE lahko viˇ sji. Prav tako Agencija za energijo
pripravlja nove omreˇ zninske tarifne postavke, ki bodo
vplivale na izraˇ cune.
6 ZAKLJU
ˇ
CEK
Z marcem 2024 se uvaja nov naˇ cin obraˇ cunavanja
omreˇ znine za odjemalce elektriˇ cne energije.
ˇ
Studija
obravnava uˇ cinke prilagajanja odjema EE na stroˇ ske,
povezane z dobavo EE, ki zajemajo omreˇ znino in stroˇ ske
za nakup EE. Poleg indetificiranih reˇ sitev je mogoˇ ce od-
jem prilagajati tudi s hranilniki EE. Izsledke, ki izhajajo
iz izvedene simulacije, je mogoˇ ce strniti v nekaj toˇ ck:
• pri preliminarnih omreˇ zninskih postavkah iz leta
2019 bi se obravnavanemu odjemalcu omreˇ znina

PRILAGAJANJE ODJEMA ELEKTRI
ˇ
CNE ENERGIJE NOVEMU SISTEMU ZA OBRA
ˇ
CUNA V ANJE OMRE
ˇ
ZNINE 175
poveˇ cala za 240,39 %, ˇ ce svojega odjema med
letom ne bi prilagajal novim razmeram – bodisi ker
mu tega ne dovoljujejo njegovi proizvodni procesi
in ne razpolaga s proˇ znostjo odjema bodisi ker ni
izvedel investicij v poveˇ canje proˇ znosti odjema;
• s proˇ znostjo odjema je smiselno minimizirati vse
stroˇ ske, povezane z nabavo EE, torej omreˇ znino in
stroˇ ske nakupa EE, in ne le omreˇ znine;
• pri simuliranemu odjemalcu je veˇ cje prihranke
mogoˇ ce doseˇ ci na strani nakupa EE in ne na strani
omreˇ znine, ker gre za energetsko intenzivnega od-
jemalca (veliko energije), prikljuˇ cenega na prenosni
sistem (niˇ zja omreˇ znina);
• za prilagajanje odjema je pri simuliranemu od-
jemalcu in verjetno tudi na sploˇ sno bolj po-
membna zmogljivost hranilnika EE kot pa njegova
inˇ stalirana moˇ c,
• pri izvedeni simulaciji doseˇ zeni prihranki, ˇ se po-
sebej prihranki pri omreˇ znini, najverjetneje ne
upraviˇ cujejo investicije v hranilnik EE.
Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno osredotoˇ citi na
vpraˇ sanja:
• ali so omreˇ zninske tarifne postavke dovolj spod-
budne za odjemalce razliˇ cnih tipov za prilagajanje
odjema;
• ali so ˇ casovni bloki usklajeni z razmerami na
trgu EE, saj bodo veˇ cji odjemalci, ki kupujejo
EE na trgu, bolj sledili trˇ znim cenam EE in manj
omreˇ znini;
• ali so ˇ casovni bloki in tarife doloˇ ceni tako, da odje-
malce spodbujajo k zmanjˇ sanju porabe v kritiˇ cnih
trenutkih, ko bo EES moˇ cno obremenjen in ga bo
treba razbremeniti;
• ali bi bilo smiselno loˇ ceno obravnavati in z novim
sistemom obraˇ cunavanja omreˇ znine posebej zaob-
jeti razmere na omreˇ zjih VN, SN in NN, saj je
najveˇ c teˇ zav s preobremenitvijo na omreˇ zju NN
in je smiselno na tem nivoju prilagajati odjem. Po
drugi strani sistem VN ni kritiˇ cno obremenjen in
prilagajanje odjema na tem nivoju ne reˇ suje teˇ zav
na omreˇ zju NN;
• ali so ˇ casovni bloki in tarife doloˇ ceni tako, da po-
leg obremenitve EES upoˇ stevajo tudi priˇ cakovano
proizvodnjo EE iz OVE (predvsem sonca), elektri-
fikacijo prometa, poveˇ cano ˇ stevilo toplotnih ˇ crpalk,
prihod vodikovih tehnologij in hranilnikov EE;
• kako vzpostaviti ekonomsko in druˇ zbeno-socialno
odgovoren sistem za obraˇ cunavanje omreˇ znine, ki
ne bo oglobil odjemalcev, ki zaradi narave svoje de-
javnosti nimajo proˇ znega odjema EE oz. jim inve-
sticije za poveˇ canje proˇ znosti odjema pomenijo pre-
velik stroˇ sek. Smiselna bi bila tudi uvedba sistema
nagrajevanja odjemalcev, ki bodo s prilagajanjem
odjema pripomogli k izpolnjevanju postavljenih ci-
ljev v okviru zelenega prehoda energetike. Ne glede
na sistem obraˇ cunavanja omreˇ znine pa je treba za-
gotoviti dovolj sredstev za vse potrebne investicije
v prenosno in distribucijsko omreˇ zje. Razmisliti bi
bilo dobro o uvedbi drˇ zavnega podpornega sistema
za sofinanciranje vzpostavljanja fleksibilnosti odje-
malcev pod okriljem resornega ministrstva, saj uva-
janje novega sistema za obraˇ cunavanje omreˇ znine
nikakor ne bi smelo potekati loˇ ceno, ker gre za
velike spremembe, s katerimi se bo sooˇ cilo celotno
gospodarstvo in tudi gospodinjstva. Tako bi bil nov
sistem za obraˇ cunavanje omreˇ znine dejansko lahko
prepoznan kot priloˇ znost za odjemalce, da prevza-
mejo aktivnejˇ so vlogo pri oblikovanju energetske
prihodnosti, in ne le kot podraˇ zitev storitve prenosa
EE.
LITERATURA
[1] Agencija za energijo, “Akt o metodologiji za obraˇ cunavanje
omreˇ znine za elektrooperaterje”, Uradni list RS, ˇ st. 146/22,
161/22, 50/23 in 71/23.
[2] Agencija za energijo, “Akt o metodologiji za doloˇ citev regula-
tivnega okvira in metodologiji za obraˇ cunavanje omreˇ znine za
elektrooperaterje”, Uradni list RS, ˇ st. 46/18, 47/18 – popr., 86/18,
76/19, 78/19 – popr., 85/20, 145/21, 172/21 – ZOEE, 123/22 in
146/22.
[3] EIMV , Comillas Pontifical University, “Prenova metodologije
obraˇ cunavanja omreˇ znine in tarifnega sistema”,
ˇ
Studija ˇ st.: 2507,
2021.
[4] BSP Energetska Borza, https://www.bsp-southpool.com
/rezultati-trgovanja-slovenija.html, dostopano: 18. 8. 2023.
Miloˇ s Pantoˇ s je leta 2001 diplomiral in leta 2005 doktoriral na
Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Na isti fakulteti
je redni profesor in vodja Laboratorija za elektroenergetske sisteme.
Pedagoˇ sko in raziskovalno se ukvarja z obratovanjem, naˇ crtovanjem,
vzdrˇ zevanjem, vodenjem in zaˇ sˇ cito elektroenergetskih sistemov, trgo-
vanjem z elektriˇ cno energijo ter optimizacijami v energetiki.
Lucija Lukas je leta 2014 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo
na Tehniˇ cni univerzi v Gradcu v Avstriji. Po konˇ cani enoletni praksi
v Z¨ urichu je delovala kot arhitekturni projektant na Dunaju, kjer
je sodelovala na veˇ cjih projektih, ki so med ostalim zahtevali tudi
celostno konceptualno naˇ crtovanje in organizacijo energetskih projek-
tov. Od zaˇ cetka leta 2023 deluje kot raziskovalka na Fakulteti za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani na podroˇ cju iskanja inovativnih
elektroenergetskih reˇ sitev v soodvisnosti z arhitekturo.