naj ide gledat, kaj tak lepo diši. Sluga odišel je gledat, pak je našel jednu jabuku. Gda je k nji došel, pak je štel jednu vtrgnuti, mu nekaj zakriči: to je ne zate zraslo. Ov odbežal je k plebanušu pak veli: „gospon plebanuš ! drevo se z menum kara, pak veli, to je ne za me zraslo." Onde ide sam plebanuš tam, pak vtrgne jednu jabuku, pak zagrizne va nju, a kak je vu nju zagrizel, počela jo vun krv teči. Onda se je plebanuš zmislil, kaj to je, pak je tresnul toga z mahom obraščenoga Matjaša, a vun je zletela jedna bela golobica, pak je proti nebu odletela. II. Krojač, tat, gledalec i strelec. Jeden otec imel je četiri sine, sakoga je navčil jednu meštriju, prvoga je krojačiju tak navčil, da ja mogel hižu skup šivati: dru­ gega je navčil tak krasti, da je mogel vtiči ispod riti gnjezdo vkrasti; tretjega je jagariju tak navčil, da je mogel 'se str eliti, kaj je god videl, a četvrtoga je navčil tak gledati, da je mogel po celem svetu gledati. Baš se je ono vreme pripetilo, da je kralj svoju čer izgubil pak je onomu, koj ju najde, obečal pol kraljestva i čer za ženu. Taki se gledalec na svoju meštriju spravi i gledi za kraljevsku čer. Taki je videl, kak orel v svojem gnjezdu sedi i nju pod sobum ima. On ide kralju i moli ga ladje i hrane, i taki se ovi četiri brati na put spraviju. Gda su tam došli, lovec, koj je mogel jako sigurno po bregu hoditi, pograbi tata i nese ga na pieci gori. Tat vleče čer po malom ispod orla i dojde svojim drugim bratom. Oni se taki odbrodiju, ah orel je vidi te im oče čer zeti. AH lovec ga streh i orel taki na ladju opadne, ali ladja od njegove težine taki se potere i razteple. Gda je jo krojač videl, taki ladju zakrpa te tako kralju su nazad čer donesli. Onda su se počeli svaditi za čer, 'saki ju je štel imati, ali kralj im obeča sakomo frtalj kra­ ljestva. Kak je i saki dobil, saki se je oženil, i bile su tako velike gosti, da me još vezda zubi boliju, gda sem moral tulike pečenke jesti. v Sembilja. (Spisal BI. Sušnik.) „Sibyllae" so bile pri starih narodih, posebno pri Rimcih, sploh znane kot device, ki soljudem prerokovale njih prihodnost. Med sta­ rimi pisatelji, ki o Sibilah govore, so Virgilij, Cicero in Plinij. Slo­ veči pevec Virgilij veliko pripoveduje o njih in znamenito je, da se je še med našim slovenskim ljudstvom ohranilo, kar rimski pesnik piše od bivahšča teh prerokinj. On poje Aen. VI. 237, da so „Sibyllae" bivale v kamenitih zijavkah*) ah vothnah temnih gozdov, po katerih *) Zijavka, pri planincih sploh znana beseda, pomenja ravno to, kakor beseda „biatus", Sp^te, Kluft, ktero Virgilij ravno za ta pomen rabi. Pis. * je bilo jezero prosterto, da se tem prerokinjam ni bilo treba bali kakeg-a napada. Neki kraj v stari Campana se še nek sedaj ime­ nuje „grotla di Sibilla." n Pri nas na Slovenskem pa je sploh ljudska pripovedka, da so v sila starih časih v neki skriti zijavki visocega skalnatega hriba (imena nisem zvedel) našli veliko bukev, ktere je bila Sembilja tukaj shranila, ker je vedila, da jih bodo lovci stekniU in v svoj prav oberniU. Stari pagani so pri vsih znamenitiših prigodkih popraševah Šcmbilje za svete, ker mislili so, da so bogovi tem devicam pode- lih neko moč, da prihodnost vedo. Aenea je imel celo povelje, pri Sibih se posvetovati. Virgilij Aen. VI. 10. piše: „. . . horrendaeqtie procul secreta Sibyllae Antram immane petit, magnam cui mentem animumque Delius inspirai vates, aperitque futura." Znano je, kar nam rimski zgodovinarji pišejo o Sibili Kuman- skej. Prinese namreč rimskemu kralju Tarkviniju Prisku devetero bukev in hoče za nje veliko plačilo. Ko se pa kralj nič ne zmeni za bukve, še manj pa za nezmerno terjatev, verze prerokinja troje bukve v ogenj. Dalje ponuja za ravno tisto plačilo ostale bukve kralju, pa tudi za té se kralj ne zmeni. Verze spet troje bukev v ogenj in ponudi kralju še enkrat ostale bukve in sicer po ravno tisti ceni. - Čudno djanje Sibilino gre kralju vendar k sercu in bukve so se mu jele skrivnostne pozdevati, toraj jih vzame in plača prerokinji, kolikor je htela. Od tega časa so vsi rimski kralji te skrivnostne bukve skerbno hraniti ukazovaU in o imenitnih prigodkih prebirali. Sčasoma se je pravo zerno teh prerokovanj ali pogubilo ali pokva­ rilo, tako da je sedaj ostalo le malo od izvirnega med različnimi narodi. Veliko je pridjanega, ker so v poznejih časih ostanke teh bukev pogube otemali in tako lahko po svoje prenarejali in pridavali. Leta 1689 je neki Gallaeus v Amsterdamu vse, kar je še od teh prerokovanj najti zamogel, spisal in na svetlo dal. O časih slarejih cerkvenih očetov so bile Sibilo tako v časti, da so celo ti učeni možje iz njih citirali. — Bere se v Sibilinih bukvah tudi veliko od Kristusa in njegove vere, kar se je gotovo iz ustnega sporočila izvoljenega ljudstva, kakor med druge ljudstva, tako tudi semkaj zatrosilo, ker velika enakost teh ustnih sporočil — več ali manj popačenih, — se nahaja med raznimi sporočili azijanskih narodov in tudi druzih paganskih ljudstev. Postavljam sem še iz Virgilija Eccl. IV. 5. verstice, ktere so iz Sibile, in brez dvombe pomenjujejo Kristusa in njegovo sveto mater. Tako le se glase: Magnus ab integro saeclorum nascitur ordo. Jam redit et virgo, redeunt Saturnia regna: Jam nova progenies coelo demittitur alto. Tu modo nascenti puero , quo ferrea aetas primum Desinet, ac toto surget gens aurea mundo. — i'**. Popraševal sem že večkrat pò Šembiljnih bukvah, pa nisem nič gotovega zvedil, samo ta pa uni vé vehko prerokovanj Šembiljnih n. pr. da takrat bo hudo na svetu, kedar bo od vasi do vasi cesta: dalje da bo leta ... po celem Kranjskem po vsem polju polno zrele pšenice, pa ne bo nobene ženjice, da bi jo žela, ker bo en sam človek na Krajnskem in bo z hriba na hrib hodil in ljudi iskal in klical. Tako pomanjkanje ljudi bo nastopilo vsled neke hude in kervave vojske. Tudi od železnice je Šembilja prerokovala, pa — pravijo — ljudje si niso mogli misliti, kako bi moglo to biti. „Lejto," mi ongavi 8Ó let stara ženka, „moj dedček so nam pravih, ko sem bila komaj še 8 let stara, da bom še vidila železno cesto in, — kaj človek še učaka 1 — vidila sem jo." Posebno veliko se bere o hudih vojskah in kervavih bojih, in o slabih in žalostnih časih v teh prerokovanjih. Od hudih turških vojsk, ki so Krajno mnogokrat in hudo zadele, je vse že veliko let poprej Šembilja prerokovala. Od Turkov le še to spolnjenja čaka, pravijo, „da bodo turške mule še enkrat Rajno pjle," potem še le bo Turka konec. Naj h koncu še pristavljam, kako je Šembilja Antekrista napovedala. Antekrist (kakor ga imenujejo) bo nekaj časa pred sodnim dnevom od copernice rojen; zmaj bo pa njegov oče. Precej ko bo na svet prišel, bo govoril kakor odraščeni možaki, in vsem božjim rečem in duhovnom bo nasproto­ val (zatoraj se imenuje Antekrist). Učil bo krivo vero in dnarje bo sejal. Kdor jih bo poberal, bo brez vsega ugovora njegov. Kedar pa sem od Antekristove krive vere pripovedovati shšal, se je vselej pobožno mnenje pridjalo, da bosta o tistem žalostnem času Enoh in Elija, ki še nista umerla, prišla na svet in pravo vero še ohranila, in potem „bo en hlev in en pastir," S temi besedami končava verno ljudstvo rado to pri­ povedovanje. * Mythologiciie drobtine. "i (Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak,) "^^^ •m Rimske deklice, Taterman in Jnterman. Pogosto se pripoveduje po Štirskem o rimskih dekiičah. Stopi le na veliki terg ptujskega mesta in poglej velikanski spominek, ki je bil svoje dni postavljen solnčnemu bogu. Ako uprašaš Halužanko, ki na podnožju čepe slive prodava, kdo da je postavil ta spominek, berž se ti bo odrezala: rimska deklica gaje v „firtohu" prinesla, —Rimske dekhce so bile tako močne, da so večkrat na polju poberale orača, gonjača, ko­ nje in plug, pa odnesle vse v firtohu v svoje bivahšča. Rimski deklici ni bilo od sile, da je izrula hrast iz zemlje kakor česnik iz grede, da je mlinsk kamen vergla prek Drave, da je včasi kovaču zanesla naklo na streho itd. Tudi je bila tako gladovna, da je pojedla za zajutrek celega vola in popila kad vina. Kaj kažejo narodne pripovedke o rimskih deklicah ?