eso esoeso eso eso esoeso esoeso esoeso esoeso PRIHAJAJO BOŽIČNI PRAZNIKI - Vsi smo v pričakovanju praznovanja Božiča. _ V današnji številki obširneje pišemo o njegovem pomenu in izročilu. STRANI 8 in 9 v KRAVJI TROJČKI ne zgodi se vsak dan, a na Konovem se je . . . STRAN 13 é i* l fll m J- DECEMBER JE POLN PRAZNIKOV - kako izbrati ustrezno darilo si lahko pogledate na naših propagandnih staneh. STRAN 16, 17, 18 ESO pred reorganizacijo Kjer ni informacij, so dezinformacije V velenjski Elektrostrojni opremi se v tem času, po besedah direktorja JOŽEFA ŠI-BANCA, pripravljajo na novo organiziranost. Znotraj firme naj bi oblikovali podjetje z omejno odgovornostjo, od česar vodilni, ki pripravljajo podlage, pričakujejo precej. Predvsem pa večjo motivacijo za delo in možnost za pridobitev tujih vlagateljev. Med delavci pa je zadnje čase slišati marsikaj. Pogovarjajo o tistem, kar slišijo na cesti in berejo v časopisu. Tako naj bi slišali, da je za ESO realen celo stečaj, s čimer naj bi se v podjetju >znebili< odvečnih ljudi. Taki pogovori motivacijo za delo in gospodarjenje dodatno znižujejo, stvari pa še zapletajo. V pred- sedstvu Svobodnih sindikatov ESO so želeli priti stvari do dna in se seznaniti s tem, kaj se s firmo dogaja, predvsem pa >pregnati< dezinformacije, če te so. Sestanek je bil odprt, udeležilo se ga je blizu 100 delavcev ESO, nanj so povabili vodstvo, ki naj bi poznalo položaj in vedelo kako naprej, pa to jasno in glasno predstavilo tudi zaposlenim. Vendar odgovorov, tistih pravih, kljub konkretno postavljenim vprašanjem, ni bilo. Tako so še vedno tam, kjer so bili. V sindikatu so odločili, da bodo odgovore še terjali, zato so se, kot nam je povedal predsednik konference sindikata v ESO, Mehmed Bečič, prejšnji teden v predsedstvu sindikata spet sestali. »Sindikati,« pravi, »ne mislimo nasprotovati nikakršni novi organiziranosti ESO, če ta zaposlenim prinaša večjo materialno varnost. Jasno nam je, da se bo ob reorganizaciji pojavilo nekaj odvečnih delavcev. Vendar opozarjamo, da se mora za te poiskati rešitev. In to v delu. Pozorni pa bomo še zlasti na delitev premoženja, posebno v primeru, da bo v ESO prišlo do vlaganja zasebnega kapitala.« (mkp) I nama /Z .. Telefonski nakup v Namll 853-500 Čujte, a ga pri vas kaj biksate? Zelo prav je imel kolega, ko je rekel, če hočeš zvedeti, kaj se v podjetju dogaja, pač ne greš h direktorju in ga vprašaš: čujte, ali ga pri vas kaj biksate? Ker noben normalen ne bo rekel seveda in začel naštevati kje vse. To, da je imel prav, se zadnje čase ne samo potrjuje, ampak marsikje razširi tudi na delavce. Na direktna vprašanja direktorji ne odgovarjajo več direktno. Ti časi so minili. Zato pa delavci novice o svojem delu, in svoji prihodnosti dobivajo tam, kjer so se vedno dobivale. Na cesti in gostilni, kjer se ljudje srečujejo. Velikokrat se izkažejo za prazne marnje, ampak precejkrat pa za resnične. To zadnje, zadnje čase, vedno pogosteje. Pa tudi delavci danes niso več no- Naša tema beni Dudeki, da iz praznih kuvert, zamud iz plačilnih dni in vse pogostejšega postopanja po delovnih prostorih ne bi znali ugotoviti bližnje prihodnosti. Kaj se dogaja, se sprašujejo? Bo z nami tako, kot je z veliko včerajšnjih delavcev, ki danes hodijo na Zavod za zaposlovanje, da zvedo, da dela tako ali tako ni in ga tudi še ne bo, oni pa naj čez mesec dni spet pridejo, da zvejo, da ga še ni in ga še ne bo? Sindikat? Kaj jim lahko naredi sindikat? Vpraša? Koga? Pa saj je tako vseeno. Tudi če zve. Včasih je bolie, da zve pozneje. Se čas med pričakovanim in dejanskim skrajša. Moči, da kaj spremeni, pa tako nima. Največkrat mu ostane, da delavcem reče — potrpite po svoji moči in ne nasedajte govoricam. Kaj so govorice in kaj je res, pa tudi sindikat ne ve. Milena Krstič-Planinc Ob plebiscitu Drugikrat v svoji zgodovini se Slovenci usodno srečujemo z dejanjem, ki mu pravimo plebiscit. Pred davnimi 70 leti, ko je na razvalinah Avstroogr-ske monarhije nastajala nova Evropa, je ljudsko glasovanje o lastnem obstoju zaobjelo našo Koroško, kjer so glasovali o pripojitvi k tedanji Jugoslaviji, oz. o novi Avstriji. V času, ki ga živimo, se prav tako snuje nova podoba Evrope, podoba, ki bo izšla iz novih spoznanj o družbenem razvoju, podoba temelječa na neslu-tenem tehnološkem razvoju in osvobojena bremena zablod neuspelega družbenega eksperimenta — socializma. In tako je bila pred 70 leti usodna odločitev številnih Korošcev za obstoj slovenskega naroda, bo še usodnejša naša odločitev na plebiscitu, ki je pred nami. Takrat pred 70 leti smo izgubili samo del narodnega ozemlja in takrat smo bili le ob del narodnega telesa. Danes bomo na plebiscitu odločali o matici ozemlja in o nadaljnji usodi vseh nas, ki tu živimo. Odločali bomo o tem. ali želimo še naprej medlo životariti v propadajoči skupnosti in po izidu srbskih in črnogorskih volitev tudi v propadajočem socializmu, ali pa bomo, čeprav zaenkrat še revni, vendar z bogato doto pridnih rok in naravnih primerjalnih prednosti stopili vzravnam ob bok naprednih Evropejcev. Dvoma o tem kako glasovati na predstoječem plebiscitu ne bi smelo biti v nikomer med nami — tudi v tistih ne, ki so priseljeni od drugod na ozemlje Republike Slovenije. Vsi skupaj se moramo zavedati, da vrnitve nazaj ni, pa četudi pot na katero smo stopili izgleda še tako negotova. To ni cesta po kateri se cedita mleko in med, je pa pot tlakovana s spoštovanjem človekovih pravic, je pot demokracije, je pot svobode in miru. Ko smo glasovali, drage občanke in občani, pomislimo tudi na to, kaj bi utegnili izgubiti ob nepričakovanem izidu glasovanja, pomislimo na to bolj kot na tisto kaj naj bi pridobili. Bi mar še mogli hoditi vzravnani po svoji zemlji, če rečemo ne za samostojnost in ne za neodvisnost ? Glasujmo torej ZA. Glasujmo v nedeljo 23. decembra 1990 ZA v čim-večjem številu. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Pankrac SEMEČNIK Stranke zastopane v skupščini občine Velenje sprejemamo naslednjo skupno izjavo: Bliža se dan, ko bomo v Republiki Sloveniji odločali o svoji prihodnosti. Politične stranke zastopane v velenjskem parlamentu pozivamo svoje člane in simpatizerje, da se plebiscita udeležijo in se odločijo .Z A samostojnost in ZA neodvisnost. Odločno podpiramo sklepe skupščine Republike Slovenije o plebiscitu in vztrajamo na lastni poti v svobodo. Liberalno — demokratska stranka, Občinski odbor Velenje Slovenska demokratična zveza, Občinski zbor Velenje Slovenska kmečka zveza—Ljudska stranka. Občinski odbor Velenje Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor Velenje Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Velenje Socialistična stranka Slovenije Velenje Stranka demokratične prenove, Občinska konferenca Velenje Zeleni Velenja Pepelka na božični dan NAMA in ERA Velenje ter Kulturni center Ivan Napotnik so omogočili našim najmlajšim, da bodo na božični dan videli eno najlepših pravljic, kar so jih kadarkoli pripovedovale naše babice. V torek, 25. decembra, ob 11.00 in 16.00, bo namreč v domu kulture Velenje gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s slikanico po ljudski pripovedki bratov Grimm: PEPELKA, ki jo je priredil in režiral Peter Ovsec. Glasbo je izbral Borut Lesjak. Vstopnice po 30 din dobite v Kulturnem centru in eno uro pred vsako predstavo. Rudarska 6, Velenje (steklena direkcija) Galeri/a & BIMBO Ponujamo vam darila za vse starosti, papirno galanterijo, slike, bižuterijo, kozmetiko ... mm Novice ■■■■■r Po novem letu »krajevni urad« (mz) Mnogo opravkov, po katerih so morali doslej krajani Šmartna ob Paki v Velenje, bodo lahko po novem letu opravili doma. V ponedeljek se je nova velenjska vlada odločila, da bo od novega leta dalje delala v tem kraju dvakrat tedensko (ponedeljek, sreda) uslužbenka občinske uprave, ki bo seveda opravljala tudi nekatere posle za potrebe krajevne skupnosti. 100 tisočakov tudi za Šmartno ob Paki (mz) Med tistimi, ki so jim na velenjskem izvršnem svetu odobrili namenska sredstva za odpravo posledic zadnjih poplav ni bilo krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, ki je prav tako utrpela precejšnjo škodo na komunalni infrastrukturi. Izvršni svet se je v ponedeljek odločil, da dobi 100 tisočakov tudi ta krajevna skupnost. V starem Velenju se premika (mz) Kot kaže se bo dolgoletna želja krajanov Starega Velenja po revitalizaciji tega starega mestnega jedra vendarle uresničila. Nova vlada je imenovala odbor za ureditev Starega Velenja. Pred leti pa je bil na skupščini že sprejet revitalizacij-ski načrt. Za Velunjo skrbijo Ljubljančani (mz) Marsičesa, kar se dogaja v našem okolju ne vemo. Tudi tega ne, kdo skrbi za naše vodotoke. Na žalost se mora pripetiti kakšna katastrofa, da pride resnica na dan. Tako smo na primer ob zadnjih poplavah izvedeli, da skrbi za vodotok Velunje podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Zakaj, kako, od kdaj?! Velika in težka vprašanja, še zlasti, ker je Ve-lunjski graben še vedno zavit v tančico nezaupanja. Seja občinske skupščine (mz) Jutri 21. decembra bodo zasedali zbori občinske skupščine in predvidoma obravnavali odlok o ustanovitvi javnega podjetja za področje komunalnega gospodarstva. Govorili bodo še o odloku o spremembi in dopolnitvah odloka o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje, ter odloku o začasnem financiranju javne porabe. Seveda pa bodo govorili tudi o pripravah na plebiscit, ki bo 23. decembra. Ste v stiski? Se želite pogovoriti? Pokličite! TIP sreda od 18. do 20. ure Onesnaženost zraka ■ V tednu od 10. 12. do 16. 12. 1990 so bile izmerjene naslednje 24-urne koncentracije SOi in maximalne 1/2 urne koncentracije SOz v zraku: AM P 10. 12. 11. 12. 12. 12. 13. 12. 14. 12. 15. 12. 16. 12. Šoštanj 0,03 0,10 0,12 0,14 _ - 0J4 0,18 0.11 0,13 - Topolšica 0,00 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,04 0,00 0,00 0,00 0.01 Veliki vrh 0,00 0.00 0,04 0,80 0.12 0,87 0,12 0.54 0.12 0.67 0,04 0,35 0,12 0,38 Zavodnje 0,10 0,45 0,07 0,25 0,02 0,14 0,01 0.02 0,03 0,05 0,03 0,05 0,02 0,03 Velenje 0,01 0,02 0,01 0,02 0,00 0,01 0,00 0,01 0,02 0,03 0.02 0,04 0,02 0,03 Graška g. 2 0,01 0,10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1) povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (v mg/m ) 2) maximalna 1/2 urna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/m'} Polurna koncentracija 0,75 mg SOj/m1 zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih: 11. 12. Veliki vrh 21.30-22.00 12. 12. Veliki vrh 06.00-06.30 Uporabnikom K RS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. ■ mm Emona ekspres Zmeda (U & « > it >ifi O 1= > Čista nesramnost — v Ljubljani so mestne oblasti preko noči odpravile dedka Mraza in mandat podelile Bižičku! In vsi že javno šepetajo, da dokler bo Strgar župan, bo dedek Mraz na zapečku. To se je seveda zgodilo brez vednosti občanov, ki niso imeli niti referendumske, kaj šele plebi-scitarno možnost izreči še o tako pomembnem vprašanju. Stvar namreč ni preprosta, saj vnaša med ljubljanske malčke in otroke ideološko zmedo. Doslej so poznali v glavnem le mestnega dedka Mraza, ki je naenkrat postal politično sumljiv in nesprejemljiv. Celo v Cicibanu več ne objavljajo gorečih strip zgodbic o partizanskih junaštvih, ampak lahko naša mladež prebira svetopisemske zgodbice. Uredništvo pa se ni zamenjalo, zamenjalo je le kriterije. Ti so pa takšni, kakršna je oblast — raztegljivi. Pravzaprav se dedek Mraz ni povsem predal, čeprav mu je županstvo odreklo denarno podporo in zatrdilo, da v teh težkih časih pač za takšne stari ni denarja. Od kod je bil denar za Božička, pa ni nihče upal vprašati. Sam seveda nimam nič niti proti Mrazu niti proti Božičku. Ne eden ne drugi mi v preteklosti nista prinesla nič kaj zavidanja vrednega, poleg tega pa mi je nek nesramnež že v osnovni šoli razložil, kako je s temi stvarmi in sem prej nehal verjeti v novoletne in božične pravljice kot pa v komuniste in komunizem, kar se mi še danes otepa. Najbolj grozno je baje tistim, ki so po ljubljanskih ulicah v preteklosti igrali dedka Mraza, danes morajo pa njegovega ideološkega nasprotnika. Matere na ulicah svoje nadebudneže tudi svareče opozarjajo, da tisto tam ni dedek Mraz, ampak Božiček in da je prvi izmišljotina padlega režima, drugi je bil pa v emigraciji in ilegali, danes je pa demokracija. In jih nekateri ne-osveščeni in trmasti otroci dobijo tudi okrog ušes, če preveč vneto kličejo dedku Mrazu. Vzgoja pač mora biti. A kot že rečen"o, dedek Mraz se v Ljubljani ne da. Zdaj si ga lahko naročiš na dom, če si upate, tajnost je pa zajamčena. Za vsak primer. Stane vas sicer majhne premoženje, ker deluje pač v izrednih razmerah in je v ceno njegovega obiska vračunano tudi morebitno tveganje. Tako se spreminjajo časi in mestna oblast je lahko načelna, da letos ni dovolila niti postavitve novoletnih jelk na tistih mestih, kjer je to počel prejšnji pro-tiljudski režim, ker so ko-munalci ob stari navadi smreke locirali na ideološko spornih mestih (Titova cesta, Trg revolucije itn.), je mestno županstvo protestiralo in zaukazalo omenjene simbole odstraniti. In ker je oblast pač oblast, so komu-nalci smreke pospravili, da jih ne bi doletela podobna usoda kot Snago in njenega direktorja. Tam imajo zdaj specialista za splošni ljudski odpor, ki naj bi vendarle napravil red. S specialnimi metodami in bi lahko v primeru neubogljivosti aktiviral teritorialno obrambo. Pa ne za to, da bi pobirala smeti . .. Če se dejstva ne skladajo s teorijo, se jih je pač treba znebiti, je rekel neki »modrec«. Tako je tudi v našem glavnem mestu vse manj dejstev in vse več teorije. Recimo teorija o tem, da šest (slovenkih) lip pred Moderno galerijo zaradi narodnozavednih nagibov ne more pasti v korist širitve omenjene institucije. Mestni zeleni so na to temo napisali ekspoze na skoraj sto straneh. Ker omenjene teorije nihče ni hotel prebrati, je prevladalo stališče, da so lipe pomembne. Eden od Murphiyevih zakonov namreč pravi, da so vse pomembne odločitve stvar papirja — več ga je, manj je možnosti, da se ne boste strinjali. Milan Kučan in dr. Matjaž Kmecl v Zgornji Savinjski dolini Razmah turizma podpreti z novo cesto Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je obiskal Zgornjo savinjsko dolino dva dni po prvono-vembrski katastrofi. Pretresla ga je opustošena pokrajina, porušene hiše, mostovi, odnešene ceste, poplavljene tovarne. Obljubil jim je vso pomoč in prišel v Zgornjo savinjsko dolino skupaj s članom predsedstva dr. Matjažem Kmeclom tudi konec preteklega tedna. Zanimalo ga je, kako živijo ljudje, še zlasti tisti, ki so ostali brez strehe nad glavo, kako so se znašli v podjetjih .. . Predsednik mozirskega izvršnega sveta Alfred Božič je gostoma iz republike povedal, da se v teh za Gornjo savinjsko dolino zares hudih dneh, ko so utrpeli tolikšno škodo kot je ne pomnijo, niso čutili osamljene. Pomoč je prišla in še vedno prihaja od vsepovsod. V zelo kratkem času so ogromno postorili, poskrbeli za vse prebivalce, jim našli zasilna stanovanja. V céloti so sanirali elektro in 80 odstotno tudi telefonsko omrežje. Večina cest je usposobljenih toliko, da je po njih možna vožnja s traktorjem, še vedno pa imajo veliko težav s cestno povezavo v Raduho in Krnico, kjer živi kakšnih 100 občanov. Škoda, ki so jo zabeležili je res velika. Kar okoli 2 in po letna družbena proizvoda dosega, ali povedano s številkami okoli 2 milijona 246 tisoč dinarjev. K temu pa še vedno niso prišteli škode, ki so jo in še vedno povzročajo plazovi. »Narava je načeta in prave rane se bodo pokazale pomladi«, pravi Alfred Božič. Takšnih plazov imajo kar okoli 30, šest pa je še pose- izvozne obveznosti, proizvodnja pa je vsaj delno stekla že v novembru. Da bi zamujeno nadoknadili delajo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, Gorenje pa seveda računa, da bo ta sredstva, ki so jih hitro zbrali in tako preprečili na- bej velikih saj obsegajo okoli 4 ha. Vodna ujina je hudo prizadela celotno gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo. Povsod so krepko zavihali rokave in v rekordnem času usposobili proizvodnjo. V koncernu Gorenja so zbrali 400 milijonov dinarjev, ki so jih takoj namenili za usposobitev proizvodnje v MGA Nazarje. Ta kolektiv ima pomembne daljno škodo, ki bi nastala z izpadom proizvodnje, dobilo vrnjeno iz solidarnostnih sredstev republike. Prav tako ta kolektiv, pa Elkroj, Glin in nekateri podjetniki računajo na oprostitev nekaterih prispevkov. Gosta iz republike sta obljubila, da se bosta za to zavzela. Zavzela pa se bosta tudi za izgradnjo prepotrebne nove ceste od Ljubnega proti Lu-čam. Brez nje bi najpo- membnejša gospodarska panoga tega področja — turizem — propadla. Menila pa sta tudi, da je usmeritev, da to področje rezervirajo izključno za turizem, in da od Luč naprej ne bodo gradili nobenega industrijskega objekta povsem na mestu. Gosta iz republike so predstavniki mozirske občine opozorili še na nujno spremembe na področju reševanja vodotokov. Savinja in Dreta sta imeli nekoč okoli 170 jezov, zdaj, ko jih ni več, pa ni čudno, da se spremenita v hudournika. Ravno pri urejanju vodotokov in nekaterih drugih komunalnih del, bodo v tej občini razpisali takoimeno-vana javna dela, kjer bi lahko zaposlili brezposelne. Podobna dela pa naj bi opravljali tudi delavci Glin, ki je pred stečajem, ravno konec preteklega tedna pa so mnogi dobili delovne knjižice, na področju sanacije gozdnih poti in gozdov. Takšne njihove usmeritve sta gosta iz republike potrdila in obljubila, da si bosta prizadevala, da dobi ta predel Slovenije čim prej obljubljeno finančno pomoč. Mira Zakošek ******************************* * * * * * * * * * * * * STANKO GLlNŠEK Škale 35 b tel.: 063-855-163 avto licarstvo kleparstvo Vesel BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO * * * * * * * * * * * ■K* * * * * ***** *'**"* * ***-*"*"*'* "* * * '* * * Vljudno vabljeni na večer duhovne glasbe, ki jo bodo izvajali instrumentalni solisti in mladinski zbor iz Slovenj Gradca v soboto 22. decembra ob 16.00 v Krščanski adventistični cerkvi, Cesta talcev 17, Velenje. Vstop prost! Plebiscit Nedelja 23. decembra 1990 bo za Slovence zgodovinski dan. Na plebiscitu se bomo odločali, ali smo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Dvoma o tem, da bo udeležba na ljudskem glasovanju veličastna, skorajda ni. O tem nas vsak dan seznanjajo raziskave javnega mnenja, ne nazadnje pa o tem pričajo tudi besede naših naključnih anketirancev, ki smo jih (tudi) o tem spraševali prejšnji teden. ■i m tt, ^èr i STANE TOPORIŠ: »Sploh ni kaj, seveda grem na plebiscit, saj je tudi zadnji čas, da je. Potem pa se zavzemam za povsem samostojno Slovenijo, za odcepitev. Če bo interes sem potem za sklepanje pogodbenih odnosov z drugimi, ne pa, da nas bo spet kdo maltretiral tako kot zdaj.« FANIKA GORIČ: »Vsa dogajanja sproti spremljam in sem cel politik. Če ne verjamete, vprašajte moža. Na plebiscit grem 100-odstotno, pravzaprav sploh ne more biti vprašanje za Slovenca, ali bo v nedeljo na volilnem mestu ali ne. Potem pa mislim, da bi bila dobra konfederal-na pogodba z ostalimi republikami. Ampak, če ne bo šlo, pa za popolno samostojnost, seveda, niti v konfederaciji ne.« RUDI VUZEM: »Ja, seveda grem na plebiscit, kjer bom jasno za samostojno Slovenijo. Za potem pa pravim tako: nobena hitra odločitev ni dobra, pretehtati je treba vse možnosti tako v državi kot zunaj nje in se na osnovi tega pametno odločiti. Gre pa seveda za zgodovinsko odločitev.« SUZANA ZBIČAJNIK: »Na plebiscit seveda grem, o tem, da sem za samostojno Slovenijo ni dvoma. Potem pa mislim tako: če bomo >fejst< delali, bo že šlo, če ne, bo pa seveda drugače. Popolnoma zaupam vodstvu, ki bo že našlo pot, sprejemljivo za vse.« JOŽE FURMAN: »Vesel sem, da se bomo Slovenci 23. decembra odločali o svoji samostojnosti in upam, da te enkratne priložnosti ne bomo zamudili. Samostojnost je potreba za ohranitev našega naroda, za lažje in hitrejše uresničevanje naših ciljev. Sicer bomo res hlapci, tako kot je zapisal Cankar. IVO DREV: »Seveda sem za plebiscit in za samostojno Slovenijo. Pomeni boljšo prednost za nas in naše otroke. Politične razmere za kaj •takšnega leto nazaj niso bile zrele, sedaj pa je za odločanje o naši nadaljnji usodi res pravi trenutek. Slovenci znotraj sedanje Jugoslavije nimamo prihodnosti, o kateri sanjamo. Težave, ki jih bo treba na začetku prebroditi, bodo ob drugih prednostih kasneje gotovo odtehtale JOŠJO KOGOJ iz Rastk: »Tol-minec sem po rodu in vem kaj pomenijo narodnostne težave in krivice. Tudi zato se bom plebiscita udeležil in brez razmisleka obkrožil za, saj je res skrajni čas, da si zagotovimo samostojnost in končno sami odločamo o svoji usodi. Prepričan sem, da tako misli velika večina.« JOŽE JURJEVEC-ŽUNTAR iz Bočne: »Veliko je v zadnjem času razprav in pomislekov o tem kako bomo stamostojni živeli in preživeli, bomo pa vsaj vedeli za koga bomo trdo delali. Zato zame ni nobenega dvoma — udeležil sem bom plebiscita in glasoval za samostojno Slovenijo.« MILAN ROBNIK iz Nazarij: »Kot velika večina ostalih krajanov se bom plebiscita udeležil z največjim veseljem in s prav takšnim veseljem glasoval za. Ne glede na vse posledice je to edina prava rešitev za Slovenijo njeno državnost in samostojnost, dovolj časa smo bili tako ali drugače odvisni od drugih.« IVO RAKUN: »Če tvojega glasu nočejo upoštevati na prav nobenem področju življenja in dela, nam res ni preostalo drugega kot plebiscit. Pred nami je enkratna priložnost za odločanje o lastni usodi. Pot Slovenije kot suverene in svobodne države se je pravzaprav začela že z odhodom slovenskih predstavnikov s partijskega kongresa v Beogradu. Jasno izražen DA na plebiscitu bo zahteva po enakopravnem partnerstvu v bodoči Jugoslaviji.« .% Mi ■ ■■.. ..",'• ■•• - ■■■•■■■';•■I' .'•'•". Najnujnejše o plebiscitu & -M. Tolikokrat smo bili že na volitvah, referendumih in najrazličnejših glasovanjih, da je pravzaprav nesmiselno volilce obveščati o izvedbi in načinu glasovanja na plebiscitu, bolj slovensko povedano — ljudskim glasovanjem, ki bo to nedeljo, 23. decembra. Nekaj sprememb pa je le nastalo od aprilskih neposrednih volitev delegatov v skupščine. Spremembe sta prinesla nedavno sprejet zakon o plebiscitu in samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter spremenjen in dopolnjen zakon o volitvah v skupščine. Zavoljo tega bomo bralce Našega časa seznanili z najnujnejšim, kar je dobro vedeti okrog plebiscita in glasovanja na voliščih v občini Velenje. VOLIVCI JASNO OBKROŽITE IZBRANI ODGOVOR Ugotavljanje volivčeve volje bo skrbno delo volilnih odborov, da volivci jasno obkrožijo želeni odgovor »DA« ali »NE« na vprašanje, ki bo takole napisalo na glasovnici: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Volilni odbori bodo sicer šteli tudi tiste glasovnice, na katerih bo' odgovor označen drugače, vendar mora biti tudi v takšnih primerih razpoznavna volivčeva volja. Zato je najbolje, da jasno obkrožite odgovor »da« ali »ne«. VOLILNA PRAVICA Pravico glasovanja imajo občani, ki so dopolnili 18 let starosti ter imajo poslovne sposobnosti in so: — državljani Republike Slovenije ali katere koli druge republike, ki je konstitutivni del SFRJ (Jugoslovan ali državljan) in imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije, — jugoslovanski državljani, ki so se za stalno odselili iz kraja svojega stalnega prebivališča in si pridobili novo stalno prebivališče v tujini, pri čemer je bilo zadnje stalno prebivališče pred izselitvijo Jugoslavije na območju Republike Slovenije- Osebe s stalnim prebivališčem v tujini bodo vpisovali v volilne imenike na njihovo zahtevo takrat, če se bodo zglasile do potrditve volilnega imenika — (ta je razgrnjen v prostorih občinskega sekretariata za notranje zadeve v Velenju, Titov trg 1, od 17. do 21. decembra, v času od 7. do 15. ure na sedežu tega občinskega pristojnega organa. Če pa se do potrditve volilnega imenika (do 15. ure v petek, 21. decembra) ne bodo zglasili pri upravnem organu, lahko po tem roku dobijo potrdilo in v nedeljo glasujejo na volišču. Ta potrdila bodo izdajali v soboto in nedeljo (v prostorih Občinskega sekretariata za notranje zadeve Velenje) tudi drugim občanom, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne bodo vpisani v volilnem imeniku. MOŽNO JE PREDČASNO GLASOVATI Volivci, ki bodo odsotni na dan plebiscita in ne bodo doma, lahko glasujejo že v sredo 19. decembra, četrtek, 20. decembra in v petek 21. decembra. V teh dneh bo zanje odprto volišče od 11. do 16. ure v Skupščini občine Velenje, soba št. 28 v prvem nadstropju. Najprej bodo morali dobiti potrdilo, da so vpisani v evidenco volilne pravice (tega bodo dobili na Sekretariatu za notranje zadeve), za tem pa odšli do volilnega odbora in podpisali izjavo, da se osebno ne morejo udeležiti glasovanja na dan plebiscita in so zato predčasno glasovali. Na to bodo volili. KAJ BODO DELALI »LETEČI VOLILNI ODBORI« Posebnost se je pojavila pri oskrbovancih domov za starejše, bolnikih v bolnišnicah in zdraviliščih, ki tam nimajo stalnega prebivališča. V občini Velenje bodo ti volivci lahko v nedeljo, 23. decembra, volili v zdravstvenih ustanovah (zdravilišče in bolnica Topolšica, sanatorij Ravne), kjer jih bo v ta namen obiskal mobilni volilni odbor. Navodila že imajo uprave ustanov. Leteči volilni odbor pa bo obiskal, če bodo tako želeli, tudi vse občane z volilno pravico, ki so ostareli ali drugače prizadeti in zaradi tega ne morejo priti na volišča. Vojaki in občani, ki so na vojaških vajah, ne morejo voliti po pošti. Volijo lahko samo, če se zglasijo osebno na volišču, kjer stalno prebivajo. Vsakdo, ki ima volilno pravico, mora na plebiscitu glasovati osebno in nihče ne more voliti namesto družinskih članov ali po pooblaščencu. Naj še omenimo, da bodo volivci posebej dobili obvestila in bodo z njimi obveščeni, kje je njihovo volišče in pod katero številko so vpisani v volilni imenik. VOLILNI MOLK Javna volilna propaganda se mora končati v petek 21. decembra ob 24. uri, in traja do 19. ure v nedeljo. V tem času javni mediji ne smejo objavljati nobenih prispevkov, ki bi pozivali na plebiscit ali vplivali na njegov izid. V podporo ljudskemu glasovanju so prepovedani javni shodi, razdeljevanje propagandnega gradiva ali pozivanje občanov glede udeležbe in odločitve volivcev. CU") ZELENI VELENJA ZA PLEBISCIT ZELENI Velenja pozivamo volilne upravičence iz občine Velenje, da se 23. decembra 1990 v polnem številu udeleže plebiscita in da na njem glasujejo ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO ZELENO DRŽAVO SLOVENIJO Takšno odločitev Vam ZELENI predlagamo tudi zato, ker le v samostojni državi SLOVENIJI vidimo možnost za njeno resnično ozelenitev. POSTANIMO KONČNO DRŽAVOTVOREN NAROD! ZELENI VELENJA Občinska vlada podpira eno javno podjetje Jutri ob desetih dopoldne bodo sedli v skupščinske sklopi delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine in med drugim spregovorili o pripravah na nedeljski plebiscit. Sprejeli bodo še sklep o začasnem financiranju javne porabe ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje. Ena osrednjih točk dnevnega reda pa je gotovo predlog odloka o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja. Nova velenjska vlada podpira oblikovanje enega komunalnega podjetja. Tako so se odločili po temeljitem premisleku. Poudarjajo da s to svojo odločitvijo ne oponirajo prejšnjemu izvršnemu svetu, ampak so pri odločitvi postavljali v ospredje ekonomske kategorije. Njihov cilj je namreč, da pridejo do takšne ekonomske cene, ki za uporabnike ne bo več sporna. Člani velenjske vlade so prepričani, da so njihovi argumenti toliko strokovno utemeljeni, da bodo delegati soglašali, da se omenjeni odlok sprejme po enofaznem postopku. Poudarjajo namreč, da je treba Vekos, njegovi nerazrešeni problemi se namreč vlečejo že nekaj let, nemudoma reorganizirati. Slovenski krščanski demokrati — občinski odbor prireja v petek — 21. 12. 1990 ob 18.00 v dvorani krajevne skupnosti Šoštanj letni zbor stranke, na katerem bo ustanovljen tudi krajevni odbor SKD za Šoštanj in okolico. Slovenska demokratična zveza — krajevni zbor Šoštanj prireja letni zbor članstva stranke, ki bo v petek — 21. 12. 1990 ob 18.00 v dvorani Gasilskega doma v Šoštanju. Ob 19.30 prirejamo SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI in SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA skupno KULTURNO SREČANJE na temo PLEBISCIT. Srečanje bo v dvorani Kulturnega doma v Šoštanju. Prisrčno vabljeni vsi zavedni domoljubi! DRAGE SLOVENKE, DRAGI SLOVENCI! Želimo vas spomniti, da živimo v zelo usodnem in pomembnem trenutku za ves slovenski narod. V nedeljo 23. 12. 1990 se bomo odpravili na volišča, kjer se bomo odločali o naši usodi. Slovenci smo v zadnjem stoletju že zelo veliko izgubili, ker se nismo ali se nismo mogli odločiti v korist svojih interesov. Ne ponovimo več napak iz preteklosti! ODLOČIMO SE ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO SLOVENIJO, kjer se bomo njeni prebivalci sami odločali o svojih temeljnih interesih kot so kultura, jezik, narodni dohodek, ureditev ter povezave z drugimi narodi in državami. Pozabimo na svoje notranje probleme in razprtije. Stopimo skupaj ter se odločimo za boljše življenje. Vendar pa nikoli ne pozabimo: SLOVENSKA ZEMLJA NI SAMO NAŠA, JE TUDI LAST NAŠIH DEDOV, KI SO STOLETJA ČAKALI NA TA TRENUTEK, TER NAŠIH OTROK IN VNUKOV, KI PRIČAKUJEJO, DA JIM ZAPUSTIMO DOMOVINO IN NJENE KRAJE POD SVOBODNIM SONCEM. Kdor ne spočne otrok, da mu jih ne bi bilo treba preživljati, bo hranil otroke drugih. Cesare Pavese SKOZI TEDEN Rudarji so dosegli načrtovano (mkp) Nočna izmena - s ponedeljka na torek (iz 17. na 18. december) je nakopala še zadnje tone, ki so kolektivu Rudnik lignita Velenje manjkali do dosega letnega proizvodnega načrta — 4 milijona 100 tisoč ton premoga. Rudarji bodo do konca leta delali še pet dni, ta teden dva in prihodnji teden tri, in računajo, da bodo dodatno nakopali še okoli 100 tisoč ton, ki naj bi jih pretvorjene v električno energijo izvoziti čez mejo. «1 Dvakrat znižana prispevna stopnja Za družbene dejavnosti v občini Mozirje načrtujejo letos skupno 473 milijona dinarjev. V devetih mesecih so jih zbrali 39,7 milijona ali 83,67 načrtovanih za letos. Povprečna prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov je bila 8,67, sicer pa so stopnjo med letom dvakrat znižali. Prvič aprila iz 9,42 na 8,47 in drugič avgusta^iz 8,47 na 7,72. ■ ^ ' ' ' ' '' ' : "... " ' ' ■ / ' ' '.,.■■: ' Nov hlev « (tp) Časi pridobitev, vsaj večjih, so zaradi znanih razmer v gospodarstvu mimo. Toda, ob iztekù tega leta bodo zagotovo smelo stopili v prihodnje zaposleni Temeljne organizacije kooperantov Šoštanj, poslovna enota Lastna proizvodnja Šmartno ob Paki. Ta petek bodo namreč svojemu namenu predali obnovljen hlev za mlado pitano govedo. Hlev ne bo samo posodobljen, ampak tudi precej večji. V njem bo prostora za okrog 150 glav, zaenkrat pa ga bo napolnilo 84 repov. Za naložbo je investitor odštel približno 2 milijona 190 tisoč dinarjev. Sodi med najsodobnejše v občini, po tehnologiji ureditve gnojišča pa med najbolje urejene. Če bodo razmere dopuščale naj bi letos uredili še njegovo okolico. Uspešni na tujem Delavci .velenjskega Vegrada veliko delajo na jem, kjer imajo zasedenih-v tem času kar tretino s< 7mogljivosti. Precej jih dela v Sovjetski zvezi, kar .....C J " * ~ ~ - J J»m» • UU.jl.lJM «.'«l, ' skupaj pa dela na tujem 550 delavcev Vegrada. Gorenje Procesna oprema ■ ><( (»J ,S O !.t «-; .K «j ... . jgÄ, —frg Oblikovanje treh poslovnih enot Težave, s katerimi so se srečevali v Gorenju Procesna oprema, so se večale iz meseca v mesec. Da bi pospešili njihovo razreševanje, posebej še spričo dejstva, da je direktor Peter Petrovič že pred časom zaprosil za razrešitev, je poslovodni odbor koncema Gorenje imenoval posebno 5-člansko delovno skupino. Vodi jo Todor Dmitrovič, njena naloga pa je priprava potrebnih ukrepov za razrešitev problematike in izhodišč za nadaljnji razvoj tega Gorenjevega podjetja. Delovna skupina je ugotoyila, da bodo v Gorenju Procesna oprema potrebni takojšnji temeljiti posegi v njegovo programsko, zaposlitveno in finančno strukturo. Ta ugotovitev je bila, med drugim, potrjena tudi med pogovori z najodgovornejšimi delavci podjetja, ko je bila še posebej poudarjena potreba po prestrukturiranju in novi organiziranosti posameznih proizvodnih celot tega Gorenjevega podjetja. Obstaja predlog, da se v okviru tega podjetja koncema Gorenje izoblikujejo tri samostojne poslovne celote, in sicer Stroji in linije. Procesna elektronika in Orodjarstvo. Delovna skupina pa meni, da bi bilo treba istočasno preučiti tudi smiselnost oblikovanja posebne poslovne celote za opravljanje storitev s področja ekonomike, financ in prava, prav tako pa tudi še za nekatere druge storitve, in to za že omenjene samostojne poslovne celote, ki bodo nastale iz Gorenja Procesna oprema, prav tako pa tudi za druge zainteresirane. Po mnenju delovne skupine, ki jo vodi todor Dmitrovič, lahko in mora predvideno oblikovanje treh samostojnih poslovnih celot zagotoviti prepotrebno specializacijo in profesionalizacijo posameznih programov Gorenja Procesna oprema. Na ta način bi dosegli tudi večjo motiviranost delavcev, prav tako pa tudi večjo kakovost dela in agresivnejši nastop na trgu. Posamezne, na novo oblikovane poslovne celote, pa morajo prevzeti sposobni podjetniki, ki jih je treba poiskati znotraj Gorenja Procesna oprema oziroma koncema Gorenje, ki so se pripravljeni odločno spopasti s težavami in zagotoviti celoti zanesljivejši prihodnji razvoj. Delovna skupina meni, to pa je poudarila tudi na sestanku z delavci Gorenja Procesna oprema, da morajo za odpravo težav, s katerimi se spopadajo v tem Go-renjevem podjetju, mnogo več storiti tudi delavci sami. Predvsem pa je treba čimprej odpraviti miselnost, da si znotraj Gorenja Procesna oprema zagotavljajo predvsem socialno varnost, zaslužek pa si ustvarjajo drugje. Upravni odbor Gorenja Procesna oprema je na zadnji seji imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Andreja Glušiča, in sicer s 1. januarjem 1991. CVÜ) Gorenje Procesna oprema Nastajajo nova podjetja Gorenje Gospodinjski aparati so zadnja leta razširili proizvodnjo najpomembnejših sestavnih delov — komponent za velike gospodinjske aparate. Proizvodnjo sestavnih delov zdaj osamosvajajo z ustanavljanjem družb z omejeno odgovornostjo. 4. decembra je bila v Slovenski Bistrici ustanovna skupščina novega podjetja Tovarna programatorjev Slovenska Bistrica, ki bo zaposlovala nekaj nad sto delavcev, v njej pa bodo iz- delovali kakovostna, zanesljiva in sodobna programska stikala. Za vršilca dolžnosti direktorja Tovarne programatorjev Slovenska Bistrica je bil imenovan Janez Režabek, dipl. inž., doslej zaposlen v Gorenju Raziskave in razvoj. Dan pozneje, 5. decembra, pa je bila v Rogatcu ustanovna skupščina drugega novega podjetja Gorenja Gospodinjski aparati — Tovarna elektromehanskih komponent Rogatec. Nova tovarna, ki ima del proiz- vodnje organizirane tudi v Bistrici ob Sotli, bo proizvajala kondenzatorje in termostate za hladilno zamrzovalne aparate, zaposlovala pa bo več'kot 250 delavcev. Vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljene Tovarne elektromehanskih komponent Rogatec pa je postal Josip Kunej, dipl. inženir, ki je bil vrsto let direktor tozda Kondenzatorji Rogatec Gorenja Gospodinjski aparati. (vš) Za sprejem kolektivnih pogodb Upravni odbor koncema Gorenje je obravnaval osnutek skupnih izhodišč za sprejem kolektivnih podjetniških pogodb. Osnutek skupnih izhodišč je bil usklajen tudi s predstavniki obeh sindikatov v Gorenju. Ob pregledu rezultatov devetmesečnega poslovanja je bilo ugotovljeno, da nekateri finančni kazalci zaostajajo za predvidevanji, za- radi česar bo treba v prihodnje še bolj racionalizirati proizvodnjo in se še odločneje spopasti s stroški. V vseh Gorenjevih podjetjih pa bodo ponovno pregledali, kako uresničujejo poleti sprejete ukrepe za dosego planskih ciljev in jih po potrebi dopolnijo. Upravni odbor koncema Gorenje je zaradi prevzema nove dolžnosti v okviru koncema Gorenje razrešil dolžnosti izvršnega podpredsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje Ivana Vitežnika. Za novega izvršnega podpredsednika pa je bil imenovan Mitja Jenko, diplomirani ekonomist, ki je bil doslej podpredsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje. (an) Konferenca SSS Gorenje Pomoč sodelavcem V akcijo zbiranja pomoči prizadetim po poplavah se je aktivno vključila tudi konferenca Svobodnih sindikatov Gorenja. Na pobudo konference so zaposleni v podjetjih Gorenja v Velenju do 5. decembra zbrali za pomoč sodelavcem 65.000 dinarjev. Že prve dni po poplavah pa so v Gorenju Gospodinjski aparati in Gorenju Servis zbrali za prizadete sodelavce skoraj 75.000 dinarjev. V Gorenju Gospodinjski aparati so doslej brezplačno popravili oziroma zamenjali prizadetim delavcem 103 velike gospodinjske aparate, ki so bili poplavljeni. Gorenje Glin pa je 23 delavcem, in sicer 17 iz Gorenja Mali gospodinjski aparati, 3 iz Gorenja Commerce in 3 iz Gorenja Gospodinjski aparati, ki jim je povodenj odnesla kurjavo, podarilo po 6 m3 drv. 59 delavcev Gorenja iz Velenja pa je kot pomoč poplavljen-cem prispevalo oblačila, obutev, gospodinjsko opremo in pohištvo. Denar iz blagajne pomoči pa je bil novembra in decembra razdeljen med delavce, ki jih je prizadela povodenj in ki so zaprosili za pomoč. Konferenca SSS Gorenje pa se bo tudi še naprej vključevala v akcije pomoči za odpravo posledic prvonovembrskih poplav, posebej še pri sodelavcih iz Go-renja. (vš) Dom za varstvo odraslih Velenje »Postajamo podaljšana roka bolnišnice« Domovi za varstvo odraslih naj bi bili domovi, kjer bi ljudje jesen življenja preživljali med sebi enakimi, pestro, ustvarjalno, hkrati sproščeno. Nudili naj bi jim toplo zavetje domačega ognjišča, ob katerem se ti zaradi takšnih in drugačnih vzrokov ne morejo greti. Kritike, zapisane v zadnjem času v sredstvih javnega obveščanja pa kažejo na povsem drugačno sliko. Je pri nas morda drugače? Kakšno je življenje oskrbovancev v domu za varstvo odraslih v Velenju? O vzrokih za trenutno stanje ter o življenju v njem v prihodnje smo se pogovarjali z direktorico te ustanove Heleno Imperi. V sredstvih javnega obveščanja so domovi za varstvo odraslih v zadnjem času opisani s kritičnimi očmi. So kritike upravičene? Helena Imperi: »Težko je ocenjevati stanje v drugih tovrstnih domovih. 60 jih deluje v Sloveniji, naše delo pa je zapisano v normativih, po katerih moramo oskrbeti varovanca z nego in osnovno oskrbo, tako po zdravstveni kot socialni plati. Pavšalnih kritik ne moremo jemati, moramo se poglobiti v konkreten primer. Pri nas imamo najraje, če nezadovljna oseba pride do osebja v hiši in na napake opozori. Če so naše, jih bomo seveda takoj odpravili. Velikokrat pa svojci ne morejo dojeti, da se je njihov oče, mama v dobi od 70. leta dalje spremenil duševno, telesno in vedenjsko.« Dom v Velenju je bil leta 1976 zgrajen kot hotelski tip doma za varstvo odraslih. Od teh načrtov se danes krepko oddaljuje. Zakaj? Helena Imperi: »Res je bil pravi okras temu predelu Velenja. Prvih pet, šest let so našli v nji svoj drugi dom starejši pokretni občani, dobrovoljni,. . . Sedaj je slika povsem drugačna. Vse bolj in bolj postaja naš dom podaljšana roka bolnišnice. Prav zato je bil deležen že vrste preureditev, žal so pridobljene prostore zapolnile predvsem sobe za intenzivno nego. Preurejeno prvo in drugo nadstropje novega dela doma moramo sedaj še opremiti, v načrtu pa imamo tudi preureditev prvega in drugega nadstropja starega dela. Spreminjanje življenja v domu zaradi drugačne strukture oskrbovancev nam povzroča precejšnje časovne in tudi finančne težave. Ob tem moram povedati, da je še vedno preobremenjena pralnica, ki je bila zgrajena za potrebe 120 oseb, prav tako kuhinja. Nujno bi morali v intenzivni del napeljati linijo za dovoz tople hrane, . . . No, kljub temu lahko trdim, da ima stari del podpritličje in pritličje novega doma, kjer so sobe (48 postelj) z balkonom ali brez še vedno značaj hotelskega tipa. Tu živijo pokretni oskrbovanci, ki se lahko vključujejo v interesne dejavnosti doma. Težje pa je z ne-pokretnimi. Skupaj z zdravstveno službo v domu razmišljamo, kaj storiti, da bi polepšali dan osebi, priklenjeni na posteljo. Upamo, da bo fizioterapija, z njo smo začeli konec lanskega leta, in čimveč osebnih stikov naredila svoje.« Če kje, ima v življenju in delu v domu za varstvo odraslih pomembno vlogo kader. Helena Imperi: »Lani smo imeli veliko zaposlitev. Konec leta nas je bilo 80, kar je še vedno pod normativi. Letos je iz različnih vzrokov prenehalo delovno razmerje 7 zaposlenim, šest medicinskih sester je na po- rodniškem dopustu. V kadrovskih težavah smo trenutno, čeprav je ob tem treba poudariti, da delavci v hiši opravičujejo svoje poganstvo. Za nadomestilo odsotnih, delavk bo potrebno čimprej poiskati nadomestitve, kajti zlasti negovalni del terja vsaki dve uri popolno nego in tudi oskr- Hejena Imperi: »Preveč na naših plečih je, kako bomo z obstoječim stanjem pokrili potrebe in zadostili oskrbovance s tem, kar jim pripada.« bovanci s pokretnega oddelka vedno pogosteje iščejo najrazličnejše storitve.« Kako poskrbite, da so dnevi oskrbovancev v vaši hiši krajši, njihovo življenje pestrejše, ustvarjalno,...? Helena Imperi: »Z delovno terapijo smo k ustvarjalnosti privabili tudi do 60 oskrbovancev na dan. Individualne vaje, skupinska in posamezna dela, bibliotera-pija, fizioterapija zapolnjujejo dan tistim, ki to želijo in zmorejo. Marsikateremu oskrbovancu se je psihi.čno in zdrav stveno stanje zaradi tega izboljšalo. 1. oktobra so začele v domu delovati skupine za samopomoč. Precej truda smo vložili v to, da so bili oskrbovanci voljni sodelovati na prvih pogovornih urah. Učinki slednjih so več kot razveseljivi.« Pred leti je bila v Velenju načrtovana izgradnja še enega podobnega doma za varstvo odraslih. Do slednje zaradi pomanjkanja denarja še ni prišlo. Pa bo? Helena Imperi: »Dom je bil načrtovan v Bevčah. Zataknilo se je že leta 87 pri iskanju finančnih sredstev. Že takrat so namreč krožile informacije, o ukinitvi denarja, ki ga je za izgradnjo tovrstnih domov namenjala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Bojimo se, da bo to s tem letom res in s tem ni nikakršnih možnosti za izgradnjo novega doma pri nas. Za nameček je zaživelo tudi geslo: v vsako občino en dom za varstvo odraslih. Trend staranja se v občini nadaljuje z veliko hitrostjo. Kako bomo reševali tovrstna vprašanja v prihodnje ne vemo, ne vemo niti, kaj bo prinesla nova zakonodaja, kako bi ločili bolniški del od drugega dela doma, . . .« Če do bistvenih sprememb ne bo prišlo, se boste trudili doseči še kaj več, imate morda še kaj rezerv? Helena Imperi: »Z vrnitvijo odsotnih delavk se bo življenje v hiši seveda izboljšalo. Na regijskih posvetih, ki jih imamo domski delavci, iščemo nove oblike delovanja. Po svojih močeh bomo z njimi poskušali vnesti čimveč svetlih trenutkov v življenje oskrbovancev in tudi delavcev doma.« T. P. Pred nedavnim smo dobili Velenjčani novo vlado, ki je že poprijela za delo. Vodi jo Franjo Bartolac, sestavlja pa je še sedem članov. Vsi so profesionalni člani izvršnega sveta, saj vodijo posamezne sekretariate v občinski upravi. Predsednika in njegove poglede na uresničevanje obsežnih nalog, ki so pred občinsko vlado, smo že predstavili. Tokrat pa smo na kratko poklepetali še s člani novega velenjskega izvršnega sveta. Prihajajo iz različnih okolij. Povprašali smo jih od kod prihajajo in kako bodo uresničevali naloge s področja, ki ga v vladi pokrivajo. Slavko Hozjan — sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Ohraniti kvaliteto in obseg storitev Področje družbenih dejavnosti pokriva magister filozofije Slavko Hozjan. Rojen je bil v Prek-murju, kjer je živel do konca osnovne šole, potem pa se je preselil v Ljubljano, kjer je bil po diplomi nekaj časa raziskovalec. Kratek čas je delal v Gorenju, odšel na podiplomski študij v Nemčijo in se zaposlil kot glavni tajnik univerze v Ljubljani. Od avgusta lani živi v Velenju (žena je domačinka), ima dva otroka. Glavni neslužbeni cilj pa mu je dokončanje študija, čim prej želi naprtiti doktorat. Po mnenju Slavka Hozjana so družbene dejavnosti eden najpomembnejših razvojnih dejavnikov, ki določajo življenjsko raven občanov. »Naš cilj mora biti,« poudarja, »da v okviru razpoložljivih materialnih sredstev, dosežemo na posameznih področjih tolikšno kvaliteto storitev kot jo dosegajo večja urbana slovenska središča.« V času sistemskega spreminjanja zakonodaje bo skušala velenjska vlada ob sedanjih materi- alnih možnostih ohraniti sedanjo kvaliteto in obseg storitev. Med nadaljnje prednostne naloge pa postavljajo uveljavljanje novega sistema planiranja pri čemer naj bi postala izvršni svet in občinska skupščina nosilca načrtovanja razvoja za vse družbene dejavnosti, ki bodo sodile v občinsko pristojnost. Zavzeli se bodo za prioritetno uresničevanje nekaterih nalog ter za preoblikovanje delovnih organizacij s tega področja v zavode. Financiranje teh dejavnosti naj bi po besedah Slavka Kozjana potekalo po natančno specifiranih stroškovnih postavkah, uveljavila pa naj bi se oblika organiziranosti, ki bo zagotavljala dvig kvalitete storitev in izboljšala nagrajevanje izvajalcev. Izvršni svet bo zahteval, da ostane lastnina pridobljena z občinskimi sredstvi v lasti občine, vse začete investicije pa bodo skušali na racionalen način dokončati v najkrajšem času. Marko Jeraj — sekretar sekretariata za občo upravo Hitro in učinkovito re- ševati probleme »Sodelovanje v vladi in skrb za občinsko občo upravo je zame svojevrsten izziv,« pravi diplomirani psiholog, štiriinštiridesetletni Marko Jeraj. Rojen je bil v Rečici ob Savi- nji, v Velenju pa živi od leta 1970, ko se je po diplomi zaposlil najprej na rudniku, nato pa v Gorenju, kjer je delal na različnih projektih od sistematizacij, analitičnih ocen delovnih mest, kadrovski politiki. V zadnjem obdobju pa je delal predvsem na izobraževalnem področju in ravno v tem času. sklenil pomemben projekt, s katerim upa, da se bo področje izobraževanja v Gorenju ponovno razmahnilo, v zadnjem obdobju je bilo zaradi parcialnega reševanje po njegovem mnenju zavrto. Marko Jeraj se zaveda, da je delo občinskih upravih organov javno in izpostavljeno očem krit-ke. »Prav zato je nujna notranja konsolidacija zaposlenih. Poleg individualnega bo v ospredju teamsko delo. Vsak posameznik Dr. Vladimir Korun — sekretar sekretariata za notranje zadeve Posameznik mora biti izhodišče organiziranega delovanja Dr. Vladimir Korun je Velenj-čan, življenjska pot pa ga je zanesla v republiško središče, kjer je opravljal številne pomembne naloge. Leta 1974 je doktoriral, nato pa dosegel številne znanstvene nazive. Med drugim je bil znanstveni sodelavec, izredni profesor, nosilec katedre za delovno in socialno pravo pravne fakultete na Reki, pomočnik predsednika sekretariata za delo, namestnik republiškega inšpektorja za delo in svetovalec republiškega sekretarja za delo. Zaradi družinskih razlogov, se je želel vrniti pri svojih 50. letih domov in ko so mu ponudili članstvo v velenjski vladi ter vodenje sekretariata za notran je zadeve je to sprejel. »To mi pomeni družbeni izziv, saj menim, da lahko s 26. letnimi izkušnjami pri- spevam k utrjevanju oziroma nastajanju bolj pravne države, še posebej na področju notranjih zadev,« pravi dr. Vladimir Korun. »Notranje zadeve so klasično področje urejanja države,« poudarja, »so funkcija pravne urejenosti, s katero zagotavljamo delovanje občine in republike, tako da lahko v skladu s pozitivnimi pravnimi izhodišči uresničujemo svoje posamične in skupne interese. To je še zlasti pomembno v sedanjem obdobju, ko postaja posameznik temeljni nosilec in je izhodišče vsakršnega organiziranega delovanja.« V velenjskem sekretariatu za NZ bo dr. Vladimir Korun v skladu z nastajajočimi rešitvami prilagodil organizacijo in delovanje teh služb. Predvideva drugačno vpetost organov za NZ, ki Viktor Robnik — sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve Podjetja se morajo prilagoditi Podpredsednik velenjske vlade zadolžen za področje gospodarstva je dipl. ekonomist Viktor Robnik — sekretar sekretariata za javne gospodarske dejavnosti. Enainštiridesetletni Viktor Robnik je doma iz Mislinje, kjer ima.družino — tri otroke, z občino Velenje pa je tesno povezan od 1975. leta. ko se je zaposlil v šoštanjskih termoelektrarnah in tukaj tudi dolgo živel. Delal je na različnih področjih, med drugim dolgo v poslovodstvu TEŠ IN REK. Ima bogate, kar dvajsetletne delovne izkušnje. Povabilo, da sodeluje v velenjski vladi, je sprejel z zadovoljstvom »To mi pomeni svojevrsten izziv. To delo je zame nekaj novega, nekaj kar še nisem delal, a vendar nadaljevanje vsega mojega dosedanjega dela, seveda v druga- čnem obsegu, v luči širšega družbenega vidika.« Viktor Robnik se zavzema za tesno sodelovanje s podjetji, ki se morajo prilagoditi novim tržnim razmeram. Vodstvo občine mora biti seznanjeno s položajem in načrti gospodarstva, še zlasti pa izvršni svet, ki je lahko le tako sooblikovalec pobud za razrešitev težav. V temle prehodnem obdobju bo skušala vlada preprečiti stečaje v podjetjih, nelegalno razprodajo premoženja, naraščanje nezaposlenosti, zaostrili pa bodo tudi odgovornost za zaposlitev nezaposlenih. Na področju javnih gospodarskih dejavnosti se bodo zavzemali za takšne odnose, da bodo uporabnikom dobrine distribuitane po ekonomskih cenah. Izvršni svet pa hoče postati v sodelovanju z gospo- darstvom aktiven ustvarjalec pogojev za bodoči gospodarski razvoj. Pri tem mislijo, poudarja Viktor Robnik, na oblikovanje razvojnega dinarja oziroma skladov za odpiranje novih delovnih mest. Viktor Brglez — sekretar sekretariata za ljudsko obrambo Zadržati nivo obrambne pripravljenosti bo moral postati na svojem področju samostojen, inovativen in odgovoren.« Zavzema se, da razkorak na področju nagrajevanja med gospodarstvom in upravnimi službami ne bi bil prevelik in moteč. Občanom želi zagotoviti hitro in kvalitetno reševanje njihovih problemov. Skrbno namerava izpeljati racionalizacijo, približati občinsko upravo krajevnim skupnostim pri razreševanju njihovih lokalnih problemov. »Izvršni svet si bo prizadeval tudi, da se Velenje uveljavi kot regijski upravni center — Ob teh moramo povečati profesionalizacijo državne uprave: v tehnološkem smislu poglobiti znanje in specializirati dejavnost.« Med pomembne naloge pa si je Marko Jaraj zapisal tudi, da je treba v občinski upravi vzpostaviti takšno klimo, da bodo delavci z veseljem prijeli za vsako delo in z optimizomom zrli v novo obdobje družbenih reform. Področje ljudske obrambe pokriva v novi vladi Viktor Brglez, predmetni učitelj. Deloval je predvsem na področju ljudske obrambe, tako v občinskih organih kot učitelj obramboslovja. Enainštiridesetletni Viktor Brglez je domačin, živi v Šaleku, ima družino z dvema otrokoma. Po njegovem mnenju je bilo v zadnjem obdobju na področju obrambnih priprav veliko narejenega, zato mu bo zdaj glavna skrb zadržati dosežen nivo. »Organiziranost za delovanje na področju SLO in DS bo potrebno sproti, ažurno in kvalitetno prilagajati ustavnim, zakonskim in drugim spremembam,« pravi Viktor Brglez in poudarja potrebo po nadgradnji in dopolnjevanju že pridobljenega znanja, spretnosti in sposobnosti. Kljub doseženim dobrim rezultatom na področju urejanja ozemlja za potrebe SLO in DS, bo potrebno s to dejavnostjo nadaljevati ter v organizacijo in izvajanje trdneje vključiti resorne organe ter vodstva KS in pristojnih podjetij. Sredstva za uresničitev skupnih nalog in aktivnosti občinskega pomena na področju SLO in DS bo v prihodnje potrebno zagotavljati v občinskem proračunu po sistemu javnih financ. Igor Meh — sekretar sekretariata za ekonomske zadeve Razmahniti drobno gospodarstvo Igor Meh, devetindvajsetletni dipl. ekonomist iz Velenja pokriva v novi velenjski vladi področje financ in drobnega gospodarstva. Je edini, ki je sestavljal že prejšnjo vlado, a ker nova, ki sicer zagovarja diskontinuiteto dela, v njegovo področje ne vnaša bistvenih sprememb, je z zadovoljstvom sprejel njihovo povabilo, da sodeluje. To še toliko bolj, ker meni da je zastavljen dober koncept razvoja drobnega gospodarstva. Na področju finac namerava Igor Meh vzpostaviti pregleden in upravljiv sistem občinskih financ. Še zlasti je treba mnogo več narediti na področju drobnega gospodarstva, ki predstavlja v družbenem proizvodu občine trenutno le dobrih 8 odstotkov, v razvitem svetu pa skoraj tretjino. »Nemudoma je treba,« poudarja Igor Meh, »oblikovati na občinskem nivoju sklad za pospeševanje drobnega gospodarstva ter pospešeno odpirati obrtne cone.« Igor Meh apelira, da bi čim prej izdelali v občini potrebno urbanistično dokumentacijo za ureditev centra Velenja. Tu je ogromno interesa za nakup poslovnih prostorov. Pridobili bi jih lahko z nadgradnjo objektov nad Mladinsko knjigo in velenjsko tržnico, ki naj bi jo prestavili na prostor med Pako in pošto. bodo v skladu z novimi zakonskimi rešitvami, tvorili vertikalno povezanost z delovanjem istovrstnih upravnih organov na republiški ravni. Delo organov za NZ pa mora biti po njegovem mnenju tudi bolj javno, odprto do občana, posameznika pri ustvarjanju njegovih interesov. Emil Šterbenk — varstvo okolja in urejanje prostora Odpraviti vzroke onesnaževanja Nova velenjska vlada predlaga oblikovanje novega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Ko bo ta ustanovaljen ga bo vodil Emil Šterbenk, ki se kot član izvršnega sveta že ubada z ekološkimi vprašanji. Po sklepu občinske skupščine mora opraviti vlada v zelo kratkem času pomembne naloge. Na področju ekologije si je Emil Šterbenk, sicer diplomirani geograf, doma iz Slatin, nabiral izkušnje v ekološki raziskovalni skupini REK. Kot vemo sodi občina Velenje med najbolj onesnažena področ- ja v Sloveniji in to onesnaženost je treba zmanjšati pod zakonsko dovoljene najvišje koncentracije in v čim večji meri odpraviti posledice dosedanjega onesnaževanja. Vzpostavili bodo informacijski sistem za problematiko okolja ter pridobili strokovna mnenja. Skušali bodo uskladiti mnenja strokovnjakov iz občine in izven nje, pretehtati dosedanje raziskave ter zastaviti nove. Organizirali bodo stalni nadzor nad onesnaževanjem ter seznanjali javnost o stanju in procesih v okolju. Med pomembnimi nalogami je pridobitev sistemskih sredstev za sanacijo okolja, še zlasti za šoštanjske termoelektrarne, proti katerim bodo po potrebi (če začrtanih nalog ne bodo uresničili) tudi ukrepali. Svoboda zdaj ali nikoli! Domovina, glasoval bom zate! To bo veliki dan. Svobodno in uporno ob rožljanju srbskih oficirjev bom rekel: Slovenec sem, državljan Slovenije... »V teh hudih časih se ne smemo iti SLOVENAR-STVA!« mi je očital politik pred nekaj leti. Beseda SLOVENEC je zanj bila psovka, tako kot je zame JUGOSLOVANSKA NARODNOST bila trojanski konj za male narode. Rekel sem mu, da ne verjamem politikom. Zaupam pesnikom, pisateljem, kulturnikom . . ., kajti ti imajo poleg glave tudi srce in dušo. Prav oni so bili tisti, ki so spremljali svoj narod skozi njegovo trnjevo pot v zgodovini in ga dvignili med kulturne narode v Evropi. Po njihovi zaslugi smo se, čeprav zdesetkani, ohranili do danes. »Tisočkrat tisoč, še več nas je bilo, tisočkrat tisoč, ponižnih, boječih, tisočkrat tisoč v prekletstvo tonečih, tisočkrat tisoč z žolčem pojenih . . .<< (Kosovel) Politik se z mano ni strinjal! Tudi jaz ne z njim; ne s tistimi LIBERALI in PRENOVITELJI - borci ABSOLUTNE VOLIVNE VEČINE, ki bi jih Levstik obsodil takole: »Rod, ki sam se zaničuje in oholo ne spoštuje vedno sebe in svojine OROŽJE V SRCE SAM SI RINE. In kako če ta medloba, da mu pride slavna doba!« O, domovina! Liberali so hoteli z matematično natančnostjo izračunati, koliko je vredna tvoja svoboda? Cankar bi rekel: »S teboj so ravnali kot s kurbo!« in to v trenutku ko, ». . .je treba borbe v nas, borbe, svetle borbe, ne miru, ne počitka, niti slepih sanj, NE RAZISKOVANJ, IZPRAŠEVANJ, treba, da spoznamo svoj obraz in da povemo: Mi smo tu!« (Kosovel) Politiki-jugoslovenarji, vi veste : »Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt,« (Župančič) Ali nam želite le slednje? Mnogo si gorja prestala domovina naša. »Ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim tem srčneje. te jaz ljubim tem zvesteje te, a ljubim te s solzami,« je kriknilo Gregorčičevo srce. Gregorčič nas je dramil: »Le vstani borni narod moj. do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj. tvoj je vstajenja dan!« Ali boš domovina postala svobodna dežela Slovencev in vseh poštenih neslovencev, ki živijo tu? Ali se bo uresničilo Jenkovo upanje: »Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov sreče bo užival, imel bo jasne dneve narod moj ?« Ali nas bo vodila srečna zvezda? »Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas opri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda svetlih dni!« (Gregorčič) Ali pa nas bo zadela sreča kriva? Kaj tedaj bo z nami?« »In ko ura nam odbije, črna zemlja nas pokrije: kdo bo še po nas povprašal? Kdo se z nami bo ponašal?« (Jenko) Domovina, položil bom rdeč nagelj na tvoj oltar, zato ker te ljubim in zato, da mi kdaj sin ne bo očital, da sem te izdal! Pa še to bom rekel sinu: »Zasadil je stari Torkar oreh. Dvajsetleten je bil takrat, pa se že mu je vsesala v dušo grenka žalost in z bridkostjo ga napojila ... Pa je prišel v šestdeseto, zagorelo je v poljanah, zagorelo je po mestih . . . Pa nenadoma je prišlo kakor črn oblak. In Torkar reče sinu: »Vsadi oreh, o, mogoče še dočakaš, kakor nekoč sem čakal jaz ?« (Kosovel) In presrečen bom, če sinu ne bo treba saditi oreha! Martin Pustatičnik WWHHHWffftftftflQWMWWWWWIAAAAJUUUM Plebiscitni DA Plebiscit je izražanje volje ljudstva o temeljnih vprašanjih. Obstaja neka analogija — podobnost med plebiscitom in referendumom, le da se plebiscit VEDNO odloča o nekem OZEMLJU. Štiri možnosti so pri tem na voljo, komu bo pripadalo tehtano ozemlje na plebiscitu: prejšnji državi, novi državi, ali bo zanjo veljal mednarodni pravni režim (kakor nekoč za Tržaško cono) ali novi suvereni in neodvisni državi. Poznamo državni in meddržavni plebiscit. Prvi poteka pod mednarodnim nadzorstvom in je mednarodno obvezujoč, tudi s posledicami, ki iz tega izhajajo. (Koroški plebiscit.) Državni plebiscit poteka znotraj ene države in je unitaren (podobno je bilo po vojni v Italiji v zvezi s Sicilijo). Direktno mu sicer ne moremo dati veljavnosti mednarodne pravne norme, vendar pa je najbolj demokratičen. Ljudstvo na ta način namreč svoji vladi da vsa pooblastila, da stori vsa dejanja, ki iz tega izhajajo (tudi osamosvojitev). To je naravna pravica vsakega naroda, ki mu je zajamčena z ustavo. Pot, za katero se je odločila Slovenija, je prehod v slovensko državnost po mirni poti. Začela se je z demokratičnimi volitvami, nadaljevala z razpisom plebiscita in izvedbo tega 23. decembra, z ustavnim aktom o plebiscitu, novo ustavo in se bo končala z uresničitvijo slovenske državnosti. V Jugoslaviji seje porušilo ravnotežje političnih sil, tisti kohezivni faktor, ki je združil Jugoslavijo. Ne moremo govoriti več o pravni kontinuiteti Jugoslavije kakor jo opredeljuje Ustava iz leta 1974. Nova srbska ustava je Srbijo temeljito preoblikovala in popolnoma vase »vsrkala« Kosovo in Vojvodino. Takšna Jugoslavija, brez samostojnih avtonomnih pokrajin, ni več Jugoslavija — skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Od tod tudi prevladujoče slovensko mnenje, da gre za razpad Jugoslavije, ki je povod za odcepitev Slovenije. Srbija je zrušila temeljno načelo jugoslovanske ekonomske politike — rušenje enotnega jugoslovanskega trga — in celo uvedla zaščitno carino za proizvode Slovenije in Hrvatske. Govoriti, da smo izčrpali enkratno pravico, da bomo živeli v federativni Jugoslaviji, je zame preprosto smešno. Ob združitvi Jugoslavije je sodelovalo zelo malo poslancev iz Slovenije, pa še ti so bili pod psihološkim pritiskom rožljajočega sovražnika. Ti poslanci niso prinesli v Slovenijo niti enega samcatega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, pod kakšnimi pogoji smo se združili. Tito je menda obljubil samostojno slovensko vojsko, za katero pa vemo, da je ni. Država ni večna, tudi ta razpade. To dokazujejo primeri iz novejšega časa: Nemčija, Sovjetska zveza, s samoodločbo se je leta 1947 odcepil Pakistan od Indije, sredi 60 let Malezija in Sin- gapur, Pakistan se je nato še enkrat razdelil na Bangladeš in Pakistan. NAŠI PLEBISCITI Prvi plebiscit, kije boleče odjeknil med Slovenci, je bil leta 1866, ko seje Benečija priključila Italiji. Koroški plebiscit (10. oktobra 1920) je bil še bolj boleč, saj so se tamkajšnji prebivalci odločali med Avstrijo in Jugoslavijo (ne Slovenijo) in izgubiii z 59,4 odstotke proti 40,96 odstotkov. Čeprav so poluradni časopisi v Jugoslaviji obsojali ravnanje srbske vojske (pokol nedolžnega prebivalstva na Koroškem), smo plebiscit izgubili tudi zaradi premajhne propagande. Avstrijska stran je vsakemu volilcu osebno dostavila propagandni material, naša ne. Verjamem v trditev, da bi bila Koroška naša, če bi šlo za izbiro med Avstrijo in Slovenijo. ZAKAJ BOM GLASOVAL »DA« Slovenija si zaradi obubožanega gospodarstva (tudi na račun Markoviča in Srbije) preprosto ne more več dovoliti odliva kapitala preko raznih kanalov v proračun zvezne blagajne. Znesek, ki nam ga ponuja, je naravnost samomorilski za Slovenijo, če vanj seveda privolimo. Beg denarja v zvezno blagajno pomeni zategovanje vrvi okoli vratu vsakemu Slovencu. Poslovno naročila našim podjetjem usihajo zaradi politične nestabilnosti v dr- žavi in s tem hure in korektne dobave izgotovljenega izdelka tujim partnerjem. Preprosto trgovanje z nami je preveč tvegano, od naročil pa je odvisno, ali bomo dobili plače. Zanašati se na politične ohladitve ni mogoče. Tudi sedaj ne, ko vemo, da Srbija in Črna gora nadaljujeta s kontinuiteto enake politike. Še slabše, kajti če bom govoril proti Miloševiču, mi grozijo s tremi leti zapora. To je nov zakon, ki so ga uvedle »demokratične volitve« v Srbiji- Sosednje države (Avstrija, Italija, Madžarska) nas bodo takoj priznale, ker moramo ohranjati medsebojne stike. Brez maloobmejnega prometa in sodelovanja ni moč trgovati. Trgovanje pa je pomembno tudi za vse te države. Slovenci v zamejstvu — med njimi so nekateri na najpomembnejših položajih — si bodo gotovo prizadevali za mednarodno pravno priznanje. Dovolj imam neprestanega vmešavanja vojske v naše zadeve. Kje je 50 tisoč kosov najrazličnejšega vojaškega orožja, ki nam ga je pobrala J LA? Vrednostno to znaša toliko, da bi lahko Slovenci šest mesecev dobivali plačo in nič delali. Da bom glasoval tudi zato, ker plebiscit učinkuje na bodoče rodove tako, da nam nalaga dolžnost — skrbeti za naše potomce. Tem» je treba zapustiti ne samo ekološko čisto, ampak tudi bogato Slovenijo. Slovenci smo radi, ob bližajoči se nevarnosti, po hribih kurili kresove. Zakurimo jih! To, o čemer so sanjali naši pradedje, lahko mi uresničimo. Anton Lovrec Slovenski krščanski demokrati Velenje ZA neodvisno, suvereno državo Slovenijo Čas, ki ga živimo je odločilnega pomena za Slovenijo in naš narod. Upravičeno smo lahko veseli, ker smo dočakali dan slovenskega plebiscita. Mnogi predniki — naši dedje in pradedje so srčno želeli dočakati dan slovenske samostojnosti, pa ga niso dočakali. S plebiscitom je naša prihodnost položena vsakemu izmed nas v naročje. Zato se nihče ne more izogniti odgovornosti s tem enkratnim dejanjem za naše otroke in prihodnje rodove. Čeprav pravijo, da se zgodovina ponavlja, vendar to, kar je zamujeno, ali napačno storjeno, se ne da popraviti nikoli več. To do- kazuje zgodovina (koroški plebiscit). Plebiscitarna odločenost, da hočemo Slovenci, državljani in prebivalci Slovenije imeti svojo lastno državo je postala življenjska nujnost, če hočemo kot narod še obstajati v Evropskem prostoru, ali pa bomo izginili ne le iz zemljevida, ampak tudi iz tega koščka naše zemlje. (Spomnimo se Ker-tesa, ki nas je že podil v Gradec in Filadelfijo.J V političnem oziru je naša osamosvojitev nujnost če nočemo, da bi nam vladala hegemonistično-centralisti-čni, vojaško-policijski režim iz Beograda. Ne le na ZIGAZAGA POJE ZAGA, ROMPOMPOM KLADIVO ... Kosovu, obstajajo poskusi in težnje vso Jugoslavijo centralistično upravljati. Enaka nujnost osamosvojitve je v ekonomskem oziru. Kakor je po eni strani res, da smo se v preteklih desetletjih nekoliko balkanizirali glede delovnih navad, je po drugi strani tudi res, da tolikšnega odliva denarnih sredstev v zvezno blagajno ne zmore in ne prenese nobena dežela in noben narod. Dve milijardi dolarjev ali 20 % družbenega proizvoda, ki ga Slovenija letno odlije v Jugoslavijo, je le en podatek, ki pove, kdo koga potrebuje. Kdor zahteva, da mora slovenska vlada izboljšati življenjske pogoje in ustvariti blaginjo v okviru sedanje federacije, ta zahteva nemogoče, kakor je nemogoče postaviti streho brez stebrov in sten. Podoben je človeku, ki bi hotel živeti v zaporu, vendar popolnoma samostojno in prosto. Vzdrževanje zvezne države pomeni totalno uničenje slovenskega gospodarstva. Zato ni umestna bojazen: kako bomo živeli v samostojni slovenski državi, ampak bi se bilo potrebno vprašati: kaj se bo zgodilo z nami, če ostanemo v federativni Jugoslaviji, kjer nimamo prav nikakršnih možnosti, da bi kot narod preživeli. Potrebno je tudi vedeti, da ima Slovenija kot samostojna država, (če se na plebiscitu tako odločimo) vse možnosti, tako glede naravnih danosti in specifičnih prednosti (turizem), kot fizičnih in umskih sposobnosti njenih prebivalcev, da izpeljemo zavoženo gospodarstvo iz globoke krize in v dogled-nem času dosežemo neko povprečno evropsko kakovost življenja. Zaman pa je vstajati ponoči, garati ves dan, zaman so vse delo, vsi žulji, ves znoj in trpljenje, če na lastni zemlji ne bomo svoj gospodar. Če bi bila Slovenija Jugoslaviji v breme, nam ne bi postavljali ovir za odcepitev, ker pa je obratno, pa ravnajo tako kot ravnajo. Bodimo enotni v tako pomembnem vprašanju za naš obstoj in napredek. Ne zapravimo domovinske pravice našim otrokom in zanamcem. Pojdimo veselega srca na plebiscit in glasujmo ZA, da se bo izpolnila 1000 letna želja naših rodov in da bomo končno gospodar na svoji zem- Ijü (Predlagam, da bi 21. tega meseca zvečer, v znak spodbude in veselja, po vsej Sloveniji zagoreli kresovi.) Ivan Glušič, Mozirje Zakaj strah pred lastno državo? Močan si, o slovenski narod Berem časopise, posebno pisma bralcev in preseneča me skrb mnogih, češ da v samostojni državi Sloveniji ne bi mogli preživeti. Čeprav je samostojna Slovenija bila in je še želja večine naših ljudi. Tudi nam so v partizanih govorili, da je naš cilj samostojna Slovenija z lastno vojsko. Piav tako neodgovorno se obnaša precejšnje število poslancev LDS in SDP in celo nekateri člani predsedstva, ki sejejo dvom v pravilnost odločitve za našo samostojnost. Če gledam cinični nasmeh M. Šetinca, ki je izjavil, da je samostojna Slovenija še večja neumnost kot je marksizem, se mi obrača želodec. Tudi članu predsedstva iz našega loga je S02 začel smrdeti iz velenjske in trboveljske elektrarne šele sedaj, po več kot 20. letih. V prejšnjih časih pa ni imel nobene skrbi za mežiške, velenjske in trboveljske gozdove. Strinja se tudi s ciničnimi nastopi mladega >Zlobca<. Mnenja sem, da kot član predsedstva in kot.veliki branitelj slovenskega jezika, na katerega račun je tudi živel, ne bi Samo ena je dežela na sončni strani Alp, katere skalnati vrhovi se kot tro-glavi zmaj dvigajo k soncu, kakor da varujejo dete ob svojem vznožju. In res je ta mali kos zemlje, tako pravi legenda, v začetku časov On še posebej blagoslovil rekoč; »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Res imamo vse; morje, ravnine, griče, hribe, gore, reke, potoke, jezera, rože,... in še nekaj, svoj jezik in svojo kulturo. Skozi stoletja so naši očetje in matere varovali to dediščino kot svetinjo (Trubar, Prešeren, Slomšek, Can- Program reševanja brezposelnosti Celovit program reševanja problema brezposelnosti vsebuje: — Denarna nadomestila in denarno pomoč za čas brezposelnosti, kot del celovitega sistema socialne varnosti. — Ukrepe ekonomske politike. — Zakonsko regulativo, ki uravnava: delovna razmerja, temeljne pravice iz delovnega razmerja, pokojninsko, zdravstveno in socialno varstvo ter določa in zagotavlja sredstva za ustrezno organiziranost upravnih služb za izvajanje programa. Do teh problemov zavzemamo Socialdemokrati sledeča načelna stališča: Vsa denarna nadomestila in denarna pomoč za brezposelne je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja, temelji na zavarovalniškem principu in je odraz solidarnosti zaposlenih. Odločno smo proti kakršnim koli zlorabam teh sredstev v druge namene. Tako odločno nasprotujemo tako imenovanemu programu in ukrepom »aktivne politike zaposlovanja«, kot se že izvaja in kot se v še večjem obsegu predvideva v zakonu, ki je v pripravi. Gre za mehanizme in tudi dejansko prelivanje ogromnih sredstev namenjenih v prvi vrsti pomoči brezposelnim v gospodarstvu, večkrat nekontrolirano in brez vsake ekonomske logike. Na ta način so se ogromna sredstva prelila v Tomos, Maries, Iskro, tudi Grubeličev Lilet je samo eden od mnogih primerov (tu na srečo denar še ni bil izplačan). S tem v zvezi tudi zahtevamo, da se takoj ukine tako imenovano »čakanje na delo«. Zahtevamo spoštovanje načela, da je skrb za dohodek delavca, dokler je ta v delovnem razmerju, odgovornost delodajalca. V "času brezposelnosti pa stvar solidarnostne pomoči celotne družbe. Zakon o delovnih razmerjih mora zaščititi delojemalca pred smel negativno vplivati na stoti-soče Slovencev, ki gledajo TV-oddaje. Zavedati bi se morali, da so za večino težav, v katerih se nahaja naše gospodarstvo krivi tisti, ki so vladali 540 mesecev, in da se v šestih mesecih ne da popraviti neumnosti 45. let. Kdo je zgradil jeseniško železarno, ki posluje z izgubo že od Začetka? In to v času, ko so na veliko zapirali jeklarne v Evropi. Isti nesmisel je obnovljena tovarna aluminija v Kidričevem. Pa nimamo ne električne energije, ne rude, ne koksa. Že takrat se je vedelo, da naša metalurgija porabi 50 odstotkov električne energije in ustvari 10 odstotkov družbenega proizvoda. Kot človek brez večjega ekonomskega znanja, sem se že takrat čudil tem genijalnim ekonomskim čudežem. Mnogo od teh, ki kritizirajo vsak korak nove vlade, je že takrat sedelo v rdečem parlamentu, kjer so dvigovali roke kot roboti. Isti nesmisel je bilo vlaganje našega kapitala v >nerazvite republike< in to celo v tovarne, ki so bile neposredna konkurenca kar . . .) in s tem ohranjali Slovence kot narod. Vedno je potekal boj za obstanek, zakaj takšno je pač življenje na planetu, ki ga imenujemo Zemlja. In vendar, vsak tek je enkrat dokončan, prav tako vsak boj enkrat izbojevan. Glejte dete eno uro pred porodom. Življenje v oklepu maternice se je izteklo. Oklep je neznosen, postaja smrtonosen. Ostaneta dve izbiri; novo rojstvo in s tem prejem vsega kar življenje nudi (košček raja, košček pekla), ali pa neizbežna smrt. V tem tre- samovoljo delodajalca, predvsem v pogledu odpuščanja in manipulacijami s plačami zaposlenih. Po drugi strani pa mora delodajalcu omogočiti odpust delavca v kolikor objektivno obstoja potreba po prenehanju potrebe po delavcu. V takem primeru mora biti striktno spoštovan odpovedni rok. Zakon mora predvidevati ustrezno inšpekcijsko službo in po potrebi, brezplačno nuditi pravno pomoč odpuščenim delavcem. V samem podjetju je to ena od osnovnih nalog sindikata. Solidarnostno naj zakon predvideva tudi razne oblike pomoči iskalcem prve zaposlitve kot na primer: minimalno zdravstveno varstvo, štipendiranje za poklicno prekvalifikacijo ipd. Uvede naj se institucija »državnega pripravništva« pod strogo kontrolo države, kot jo poznajo tudi v nekaterih drugih državah. Delovni čas SDSS odločno nasprotuje podaljševanju delovne dobe, saj se tako brezposelnost samo še dodatno povečuje. Argument, da tak ukrep zahteva pomanjkanje sredstev pokojninskega sklada in razbremenitev gospodarstva ne vzdrži saj se stem delno prelaga breme na povečevanje dajatev za brezposelne. Ukrep bi prizadel predvsem brezposelno mladino. Spreminjanje in krajšanje dnevnega in tedenskega delovnega časa nima velikega vpliva na-zaposlovanje. Smatramo, da se dnevni delovni čas ne more uporabljati kot pritisk na zaposlene, da prekinejo delovna razmerja. Tak ukrep, bi prizadel predvsem zaposlene ženske in polkmete. Dnevni delovni čas naj uravnavajo podjetja glede na racionalno organizacijo delovnega procesa in optimalizacijo dobička. Temu naj se po istem principu prilagajajo tudi ostale dejavnosti kot so trgovine, banke, promet, vrtci itd .. . SDSS je proti kakršnemu koli pretiranemu normativnemu urejanju tega problema. Podpiramo vse oblike fleksibilnega zaposlovanja kot so delo naši industriji. Plačevali so in še plačujemo elektriko Črni Gori, da ne bi uničili narave ob reki Tari. Nismo pa imeli denarja, da bi kupili filtre za naše elektrarne. Odpovedali smo se celo filtru, ki je bil projektiran za največji agregat šoštanjske elektrarne. Sedaj pa bi morala naša vlada imeti denar za SO2 filtre, za rešitev naše zavožene industrije, za brezposelne. Prav ti, ki so vsaj delni krivci za te težave, so najglasnejši v parlamentu. Nihče pa ne pomisli, da se je sesul komunistični imperij, in če tudi bi bila vlada rdeča, bi se nam zaprl trg na tem območju. Pa tudi rdeči režimi ne delajo čudežev, drugače ne bi bilo praznih polic v SZ. V celi Nemčiji in drugje v Evropi zbirajo živež, da bi nasitili Ruse, ki so največja žrtev znanstvenega marksizma<. Tudi naše pokojnine so bile skoraj do volitev, lahko rečemo beraške in šele borba za glasove jih je dvignila. Eno pokojnino pa so nam tako že vzeli tovariši. Mislim, da smo Slovenci edini narod, ki se boji lastne države. Pa sem pred kratkim čital, da moramo letos dati 3 milijarde nutku se Slovenija, raj pod Triglavom z vsemi svojimi prebivalci nahaja v slični situaciji, kot pravkar omenjeno dete. Cas je nepovraten in poti nazaj ni ! V nedeljo 23. decembra 1990 se bo vsak izmed nas moral odločiti (ne le za sebe, predvsem za svoje otroke, za svoje vnuke, za bodoče rodove) kaj bo izbral; rojstvo nove samostojne države Slovenije, ali pa oklep, zadušitev življenja in s tem neizbežno smrt. Slovenski krščanski demokrati (SKD) se opredeljujemo ZA življenje, s tem dajemo svojo pod- na domu ter začasno zaposlovanje na posameznih delih in projektih. Smatramo, da morajo te oblike dela najti zakonsko regulativo. Smatramo, da bi morala biti podjetja stimulirana za odpiranje čim večjega števila delovnih mest s polovičnim delovnim časom, in to povsod, kjer to delovni proces dopušča. Z ustrezno regulativo pa morajo biti tudi iskalci zaposlitev stimulirani, da taka delovna mesta iščejo in jemljejo. Iz vseh oblik dela izhajajo minimalne zdravstveno varstvene pravice in pokojninsko zavarovanje proporcialno delovnemu času oziroma prispevkom v ustrezne sklade. Ukrepi ekonomske politike Kratkoročna kot dolgoročna gospodarska politika vlade mora biti usmerjena v postopno prestrukturiranje gospodarstva, odpiranja novih in, kjer je smotrno, ohranitev delovnih mest. Ta politika, ki zajema: — sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest — ugodna posojila za investicijska vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti — posojila za odpiranje obrti in nakup opreme pri samozapo-slovanju — subvencioniranje podjetij ob izpadu proizvodnje zaradi višje sile — financiranje programov poklicnih prekvalifikacij in dokvalifikacij — subvencioniranje in kreditiranje konzulativnih dejavnosti za ustanavljanje in prestrukturiranje podjetij — trajne olajšave za podjetja, ki zaposlujejo invalide (zmanjšani prispevki, davčne olajšave) — javna dela se v celoti rešuje v sferi gospodarstva po ekonomskih načelih. Sredstva potrebna za izvajanje tega programa se zbirajo v proračunu Republike Slovenije, in se trošijo, kot davčne olajšave, ugodni bančni krediti in nepovratna sredstva. DEM za potrebe federacije ali blizu-10 milj. DEM na dan. Če preračunamo to vsoto na elegantne mercedese dobimo 100 000 teh lepih vozil, ki letno odpotujejo po Savi navzdol. Novi proračun federacije pa predvideva za naslednje leto še približno 50 % povišanje. V primeru, da se osamosvojimo, bo ostal ta denar doma, oziroma ga bomo porabili za lastne potrebe in se bo naša ekonomska situacija hitro izboljšala. Odprla pa bi se tudi nova delovna mesta v državni upravi, vojski, carinski službi itd. Pa tudi naši zdomci bi investirali v našo industrijo, znatno število zdomcev bi se vrnilo nazaj v svojo pravo državo Slovenijo. Čeprav bi morali nekaj časa jesti sam krompir, v kar dvomim, bi kmalu prišli na vrsto tudi zrezki. Prepričan pa sem, da se splača tudi nekaj tvegati, da bomo postali doma svoj gospodar, saj smo tudi sposobni. Dipl. ing. Franc Antlej Velenje poro plebiscitu ZA samostojno Slovenijo in bomo na plebiscitu glasovali ZA! Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov želimo vsem prebivalcem Slovenije prijetno praznovanje, ter blagoslov srečo in uspeh v letu 1991 ! ZA samostojno Slovenijo! Ivo Glušič Slovenski krščanski demokrati občinski odbor Mozirje Vlada je dolžna pripraviti ustrezne programe zaposlovanja in javnih del, kot sestavni del strategije prestrukturiranja gospodarstva. Za izvajanje te politike morajo biti zadolženi ustrezni gospodarski resorni organi oziroma predvidene specializirane vladne agencije. Zaposlovanje delavcev iz drugih republik Delavci iz drugih republik se lahko v Sloveniji zaposlujejo samo na osnovi delovnega dovoljenja, ki ga izda ministrstvo za delo. Dovoljenje se praviloma izda samo za eno leto, mogoče pa ga je letno podaljševati. Na osnovi dovoljenja za delo se lahko izda začasno dovoljenje za bivanje. S tem ščitimo trg delovne sile in tako prvenstveno rešujemo akutne brezposelnosti v Sloveniji. Celovitost socialnega varstva Da bi bila učinkovitost porabe sredstev za socialno pomoč kar se da velika, se zavzemamo za enoten nadzor vseh socialnih dajatev in subvencij. Enoten register socialnih dajatev bi se vodil na nivoju občine in tako zagotavljal osnovno varnost socialno najbolj ogroženim državljanom. Smatramo, da morajo socialni programi v večji meri kot doslej vključevati principe subvencioniranja stanarin, komunalnih dajatev, prehrane itd ... S tem dejansko predlagamo uvedbo »socialne blagajne« na nivoju občine. Plače Zavzemamo se za zakonsko določitev ne samo minimalnih plač, pač pa tudi minimalnih plač posameznih poklicnih kategorij. Taka regulativa, bi bila v pomoč sindikatom pri sklepanju branžnih tarifnih pogodb, ki bi po sklenitvi postale zakonska obveznost podjetij. Predsedstvo občinskega odbora SDSS Jože Štefanič Človek roma po slovenskih deželah, malodušen klone glavo in žalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen. devetkrat obsojen, kako si živel kaj si doživel'.' Tvoja dolga povest je povest o siromaku beležnem. ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale hi vse tiste krvi. ki je bila tod prelita ; in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet. si bil. ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj! Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očimi in mačehe, botri in bortce. Časih si zajokal. časih si omahnil, ves truden, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, :ve:ali so le še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil. napojila je zemljo za več klafter globoko ; zalo je ta zemlja rodila: in kadar si jedel sužni kruh. si jedel sam svoje meso in pil svojo kri. Močan si. o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik hi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali. še bilj bi mu ne peli — ti pa. tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: »Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!« Ivan Cankar. KURENT Odlomek, ob katerem mi vselej zastane dih, ob katerem se vsakokrat znova zamislim. Odlomek, prežet z mislimi, ki mi dajo upati, da bosta udeležba na nedeljskem referendumu in odločitev zanj res takšna, kot ju zadnje dni napovedujejo. Zato se moramo po tisti četrtkovi možati odločitvi slovenskega parlamenta zdaj kar najbolj temeljito pripraviti na nemara najpomembnejšo nedeljo v tem letu, desetletju, stoletju ali celò tisočletju. Nikakor nočem biti agitator. Toda £>b vsem, kar nas ta čas obdaja: politične grožnje, gospodarske blokade, vojaško zastraševanje pravzaprav nimamo druge izbire, kakor da se v čim večjem številu udeležimo plebiscita in se čim bolj množično odločimo za osamosvojitev. V to objektivno nujnost so nas pripeljale docela brezper-spektivne razmere v razmajani Jugoslaviji, ki so nenaklonjene korenitim demokratičnim spremembam oblasti, vključevanju v Evropo in spoštovanju narodove volje. Posebno poglavje pa je jugoslovanska ljudska armada, ki očitno vedno težje prenaša legalne in legitimne demokratične preobrate in poskuša z vsemi sredstvi ohraniti nekakšen ok-troiran federalni položaj. Največji absurd armadnega razkazovanja moči v zadnjih dneh pa je, da prebivalcem Slovenije psihološko grozijo njihove lastne oborožene sile, da se iz ustavnega varuha spreminja v neustavnega ogroževalca slovenske svobode, da se verbalno zavzema za družbene, politične in gospodarske spremembe na miren in demokratičen način, obenem pa v Slovenijo premešča nekatere posebne vojaške enote, da se skuša ravno pred plebiscitom o samostojnosti Slovenije polastiti še preostalega orožja teritorijalne obrambe in seznamov nabornikov, da mora zaradi preprečevalne dejavnosti predsedstvo Republike Slovenije obvestiti skupščino, da ob neizvedljivosti plebiscita sama sprejme odločitve, potrebne za konstituiranje samostojne države. Pa vendar me navdaja prijeten občutek, da vse to kljub vsej tragičnosti samo še bolj krepi volilsko samozavest, politično enotnost, oblastno odločnost, varnostno opreznost, nacionalno zaupanje, narodovo strnje-nost in prepričanje, da je osamosvojitev edini izhod. Slovenija se je znašla torej pred dvema možnostima: ali ostati v negotovi Jugoslaviji ali se odločiti za samostojno pot. Res da gre pri obeh tudi za tveganje, toda to je v samostojni državi Sloveniji bistveno manjše. Žal o tem vse premalo razmišljamo. Pomislite samo, koliko tisočkrat je bilo slovenski vladi v minulih dneh zastavljeno vprašanje, KAJ BO, CE PLEBISCIT USPE? In zahtevali smo takojšen odgovor na sleherno od zastavljenih vprašanj, »vso resnico možnih posledic« ... Meni osebno se zdi v tem trenutku neprimerno pomembnejše vprašanje: »KAJ BO Z NAMI, CE PLEBISCIT NE USPE?« Si mar res bolj kot neodvisnosti želimo »dolgega, brezpogojnega umiranja«, kot se sprašuje v eni od zadnjih številk Našega časa dr. Borut Korun? Ali vprašanje: »Koliko nas Jugoslavija resnično stane?« ... Naj ponovim svoje prepričanje: res da gre pri obeh možnostih tudi za tveganje, toda to je v samostojni državi Sloveniji bistveno manjše. Obenem pa je odvisno predvsem od naše odločnosti, zavzetosti, iznajdljivosti, prepričljivosti, sloge, medsebojnega zaupanja in marljivosti. Ves svet priznava, da smo Slovenci veseli in marljivi ljudje. Seveda pa ne gre le za fizično preživetje, marveč za obstoj slovenskega naroda z lastno državnostjo. Za ta narodov blagor si je prizadeval Ivan Cankar, ta dan je hrepenel dočakati France Prešeren. In sedanja generacija njunih potomcev ima priložnost, da uresniči ta literarni sen. Za SDZ Šoštanj Jože Kolar Slovenija, moja dezela Predsedstvo občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije. Velenje (2) Nasprotujemo podaljševanju delovne dobe Za jutrišnji praznik Vsak dan bolj se primikamo vseslovenskemu prazniku, tretjemu in najresnejšemu dogodku, ki bo potrdil našo identiteto, slovensko samobitnost. Rad bi se otresel emotivnosti in bi pred praznikom klical v sebi luči duha in razuma. Prepričan sem in prepričanih je mnogo, da bomo le s plebiscitom lahko dokazali, sebi in drugim, našo moč in našo tisočletno željo po popolni svobodi in gospodarski neodvisnosti. Ne odhajam v deželo sanj, odhajam v trdi vsakdan, ki še jutri ne more biti boljši. Preveč so zavožene te naše poti, in tudi najboljša vlada jih ne more z nami vred spremeniti v nekaj dneh, mesecih, ker ne živimo v pravljici. Bojim se, da smo se vsi kot celota premalo zagrizli v veliko odločevanje, in da se zato premalo zavedamo, da smo Slovenci. Mnoge šibajo že skoraj nevzdržne socialne razmere. Bojimo se novih davkov. Vse, kar si edino le priznamo, so naše pridne roke. Pa vendar — poglejmo podatke, ki so dovolj zgovorni: Sedaj plačamo za zvezne potrebe kar 3,5 milijarde dinarjev, celoten proračun republike Slovenije pa je 5 milijard dinarjev. Ali ni podatek naše siromašenje? Ali še lahko hodimo po taki poti dalje?? Mnogi napačno razumejo plebiscit. Le ta še ni odcepitev. Je le jasen dokaz, da želimo biti popolnoma neodvisni, hkrati pa ponuditi roko vsem republikam v Jugoslaviji. Če nas bodo priznale, enakopravne, in če bodo z nami vred enakopravno rezale skupni hleb, potem se lahko dogovarjamo. Kajti smo le sorodni po krvi, čeprav zaradi zgodovine in klime ostajajo na proizvodnem področju velike razlike. Slovenci se zavedamo, da bomo le s trdim delom ustvarjali sebi lepšo prihodnost. Ne bo nam lahko še nekaj let. Toda vedeli bomo, da bomo s sadovi lastnega dela gospodarili sami. Nemogoče je, tako kot doslej, še dolgo ribariti v kalnem. Čez dolgove bomo morali potegniti črto. Jutrišnji dan ne more biti več zavit v meglo. Le resnično svoboden človek je lahko ustvarjalen! Prastara misel, ki bo večna. Slovenci smo miroljuben narod. Od Trubarja do Prešerna hodimo po tej poti. Zdravljica nas s svojo kozmopolitsko mislijo vodi mirne in preudarne dalje. Nočemo nožev, hočemo dobre sosede in mir. Verjamemo v lastnega duha in zato verjamemo v prihodnost miru. Razum mora zmagati. Nočemo primitivnega namigovanja o prihodnosti in abstinenci do velikega zgodovinskega dogodka. Strankarstvo nas ne bo razcepilo, in tudi enotnost bo za vselej naša last. Odločil sem se, in z menoj se je odločila velika večina. V meni ni nobenih pomislekov, ker želim biti gospodar na svoji zemlji. Jutri bo taka misel prodrla v ves svet. Vsi bomo pridno ustvarjali, in mislili, kot je rekel Mile Klopčič: »Saj vendar mora priti, ni hudič. Nov, lepši, ustvarjalni čas! Viš Božič leta 1990 Za razmišljanja ob letošnjem Božiču, ki bo sicer praznik kot vsa prejšnja leta, pa vendarle drugačen, smo poprosili frančiškana in patra Hieronima Žviglja iz Nazarij. V gneči, ki jo v spremenjenih razmerah ustvarjajo decembrski obiskovalci Miklavž z njegovim pisanim spremstvom, Božiček z zimsko kučmo na glavi in dedek Mraz, ki so mu k nam odprle pot revolucionarne spremembe po bojni in ko smo vsaj v javnosti opravili z »misticizmom«, utegnejo človeka zmesti in spraviti v zadrego. Vsi hrepenimo po prazničnem vzdušju, vsi želimo praznovati, kljub zavesti, da imamo dela čez glavo in da ga ne bo zmanjkalo. Še posebej otroci bi bili prikrajšani, če bi jim vse to vzeli in jih pahnili v enolično sivino. A kako se znajti, kako stvari urediti in razporediti, kako jih postaviti vsako na svoje mesto? Čaščenje Nikolaja (Miklavža), škofa iz Mire v Mali Aziji v 4. stol., se je po krščanskem svetu tako razširilo in »prijelo«, da je bil v 9. stol. med ljudstvom najbolj znan in najbolj čaš-čen svetnik. Ob njem so se spletale legende, ki so poveličevale njegovo dobroto in radodarnost, in tako seje v zavesti ljudi trdno prebijal skozi stoletja in je še da- nes popularen. Njegov god je 6. decembra (umrl 350). Božiček pa je pomanjše-valnica besede Bog. Vsi vemo, da gre za Jezusa, ki ga je Marija rodila v neki pastirski staji v okolici Betle-hema leta nič po našem štetju (saj z njim začenjamo naše štetje let). Tudi tu gre za zgodovinski dogodek, ki se ga spominjamo 25. decembra zato, ker so kristjani »pokristjanili« znani rimski praznik »dies solis invicti« — dan nepremaga-nega sonca ob zimskem sol-sticiju, ko je bilo že mogoče dokazati, da sonce ne bo umrlo, saj znova pridobiva na svoji moči (zimski solsti-cij, dan najkrajšega dne in najdaljše noči, je 21. decembra). No, dedek Mraz je le personifikacija naravnega pojava, nastal v domišljiji lju- di, svoj izvor pa ima v nordijskih deželah in je bil pri nas umetno zasajen in se je umetno ohranjal, zdi pa se, da mu tudi pri nas zdaj slaba prede, kajti malo verjetno je, da se Slovenci ne bi spet vrnili k svojim jaslicam, ki so res naše, ljudske, in nam imajo tudi toliko povedati v vseh časih, v vsakršnih razmerah, vsem in vsakomur posebej. Njih sporočilo je, da je »Bog svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogu-bil, ampak da bi vsi imeli večno življenje«, kot zatrjuje evangelist Janez. Nekdaj, ko so ljudje še imeli čas, čas živeti in čas praznovati, so v samostanskih skupnostih dan pred božičem poetično napovedovali dan rojstva Odreše-nikovega: prastaro besedi- lo, oblečeno v starodavno melodijo: »Leta po ustvarjenju sveta, ko-je bil Bog v začetku ustvaril nebo in zemljo, 5199-ega; po vesoljnem potopu 2957-ega; po rojstvu Abrahama 2015-ega; po Mojzesu in izhodu izraelskega ljudstva iz Egipta 1510-ega; po maziljenju Davida za kralja 1032-ega; v 65. letnem tednu po prerokbi Danielovi; v 194. olimpijadi; v 752. letu po ustanovitvi mesta (Rima); v 42. letu vlade Oktaviana Avgusta, ko je na vesoljnem svetu vladal mir, v šesti dobi sveta, je bil Jezus Kristus, večni Bog in večnega Očeta Sin, ki je hotel s svojim usmiljenim prihodom posvetiti svet, od spočetja po Svetem Duhu, po preteku devetih mesecev, v Be-tlehemu v Judeji iz Marije Device rojen kot človek.« Nekdaj je pač bila znanost na takšni stopnji znanja in vedenja. A letnice niso najvažnejše. Važno je vedeti, da sredi neizmernega svetovja nismo pozabljena igrača, ampak da nekdo za nas ve in z nami računa. Zato ne moremo ostati indi-ferentni, kajti »če bi bilo to Dete tisočkrat rojeno, če ni v meni, če ni v tebi — je vse izgubljeno« (A. Silesius). Slava Bogu — in na zemlji mir ljudem: vsem, vsem ljudem! Pater Hieronim Žveglič Bilo je veliko veselja Spominjam se božičnih večerov iz otroštva. Kot balzam, kot kadilo so ti spomini! Trdo smo živeli, česa vsega nismo imeli — pa je bilo vendar toliko veselja in blaženosti, toliko lepote in sreče. Kajti: je še druga sreča, kot se jo najde v materialnih dobrinah, je drugačno bogastvo, kot ga daje denar, obstajajo duhovne vrednote, ki daleč presegajo vse zemeljsko. Že v začetku adventa smo nabirali mah in ga potem skrbno sušili. Koliko skrbi in veselja je bilo to za otroke in družino kot celoto. Zbirali smo kamenje, štore, popravljali polomljene pastirčke, delali načrte za jaslice: ob teh pripravah je rastlo medsebojno razumevanje, družinska harmonija in toplina. Razumeli smo : če je Jezus prišel med nas v mraz betlehemske-ga hlevčka, mora v mojem srcu, v naši družini najti toplo bivališče. Zadnji teden pred božičem smo bili tako zaposleni s postavljanjem jaslic, da nas druge stvari sploh ni- so motile. Ob veri in zaupanju staršev smo v tem svetem času že otroci doumeli, da Bog bdi nad nami, nas varuje in vodi ter uravnava vse dogodke našega življenja. Ni besed, s katerimi bi mogli izraziti lepoto in skrivnost svetega večera. Ko je iz lin .vaškega zvonika zadonel večerni ave, je zadišalo po ka-dilu. Med zbrano molitvijo rožnega venca je vsa družina v procesiji blagoslavljala in pokadila celo hišo in prostore okrog nje. Večer smo sklenili s pesmijo in premišljevanjem ob jaslicah. Zapeli smo »Slava Bogu na višavah« in z angeli želeli »mir ljudem na zemlji«! Kako se je širil ta mir! Polna ga je bila hiša, polno ga je bilo vse naokoli, dihal je iz vsakega kota, čutila so ga srca. Mir — ki ga prinaša samo Bog, ki je iz ljubezni do nas postal človek. Toliko skrivnostnega, božjega je bilo v teh večerih: topla domačnost, odpuščanje krivic, veselje v uboštvu, zadovoljstvo v pomanjkanju,. . . Ali niso naše družine uboge prav zato, ker v njih ni več ljubezni, ki se daruje? Božič pa je prav družinski praznik in ob njem bi se morali zami- nah!? Ljubezen je vse prežar-jala in po medsebojni ljubezni se je v ta družinska ognjišča naselil božji mir. Za koliko so prikrajšani Sestre klarise v Nazarjah Skupine, ki prihajajo na duhovne vaje in druge tečaje v Nazarje, redno obiščejo tudi sestre klarise. Sestre so obiskov zelo vesele in rade predstavijo svoj način življenja in njegov pomen. Seveda se je z njimi mogoče pogovarjati samo skozi kovinsko ograjo. Iz svojega sveta namreč ne stopijo, razen iz najresnejših razlogov. Red klaris velja za enega zelo starih redov. Njegova ustanoviteljica Klara je namreč živela konec 12. in v začetku 13. stoletja, svoje redovno življenje je pričela leta 1212, papež pa je red priznal že leta 1218. Klarise so prišle v našo deželo okrog leta 1300, vsi njihovi samostani so bili leta 1782 pod vladavino Jožefa 2. ukinjeni, v Slovenijo, bolj konkretno v Nazarje, pa so se vrnile 1978, kjer so si zgradile samostan. Na svetu je trenutno 18.500 klaris v 820 samostanih, v Nazarjah jih je sedem. Dve zelo zahtevni postavki zaznamujeta njihovo življenje: najstrožja k lav/ura (ne-pristopen prostor) v vse življenje isti skupnosti in vsakonočna molitev. siiti o družini kot osnovni celici človeške družbe. Ali ni naš narod ubog prav zato, ker nimamo več dobrih družin? Ali niso naše družine razklane zato, ker v njih ni prave ljubezni? Ali nam ne primanjkuje prave ljubezni zato, ker ljubezni ne razumemo več kot žrtev in daritev, ki bogati in osrečuje? Naučimo se prave ljubezni!! Prave, globoke, nesebične ljubezni se namreč lahko naučimo samo od učlovečenega Boga, ki nas uči ljubezni z zgledom, s svojo brezmejno daritvijo, s svojim izničenjem: z rojstvom v revni štal'ci, s preganjanjem v de-tinstvu, z neizmernim trpljenjem in smrtjo na križu. Koliko lepote in sreče je bilo v naših nekdanjih druži- Ijudje, ki ne poznajo Boga, ki ne poznajo Božiča! Lahko imajo vse dobrine tega sveta — in vendar ob vsem tem lahko ostajajo srca prazna, mrzla, razočarana. Saj sreče vendar ne dajejo materialne dobrine, sreča je v nas samih, v našem srcu. Sreča je v zavesti, v gotovosti, da smo ljubljeni. Ljubezen pa je v tem, daje Bog »nas vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe.« (1 Jn 4, 10) Predstojnica sestra Katarina Amrož Spoštovane občanke spoštovani občani V letu, ki se izteka, smo v političnem življenju dosegli demokracijo in enakopravnost različnomi-slečih v deželi pod Triglavom, v Novem letu, ki prihaja pa si želimo dosego samostojnosti in neodvisnosti. Vse to so le zunanji okviri dežele in njene ureditve, v kateri živimo. Naše življenje pa bo polnejše, če bodo naši odnosi v družinah, na delovnih mestih, šolah in naših medsebojnih srečevanjih polni sodelovanja in razumevanja ter pripravljenosti za pomoč. Takrat ne bodo pomembni paragrafi zakonov in predpisov, temveč razlogi, ki jih piše srce. Ob BOŽIČU in NOVEM LETU 1991 vam in vašim dragim želimo veliko blagoslova in razumevanja v družinskem krogu, pri delu, pri izobraževanju in okolju, v katerem živite. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VELENJE božično obdarovanje Mati postavi po večerji skledo ali pehar lešnikov in orehov na mizo. V presledkih med petjem, med poslušanjem storij, segajo vsi pridno po njih, jih tarejo, grizejo. Takšna je navada po vsem Slovenskem. Tako je lažje počakati do polnočnice. Človek bi dejal, da je to res edini smisel te prijetne navade. polnočnica Po navadi je šla vsa družina k polnočnicam, samo eden je ostal doma za varuha. Za pot v temni zimski noči in po ozki snežni gazi, so si bili že tedne prej pripravili plamenice. Kmalu se oglasi v farni cerkvi zvon. Vabi prvič. Svoje dni ni bilo treba čakati topičev, »možnarjev«. Polnočnica »po starem«, je bila za ljudstvo vsako leto novo doživetje. Predvsem je ustregel organist vsesplošnemu veselemu občutju in je za začetek in na koncu polnočnice urezal nekaj živahnih polk in koračnic. Druga znamenitost polničnice je bila »ta nova« — nova božična pesem, ki jo je zložil organist za vsako polnočni-co. Doma je gospodinja že pripravljala toplo večerjo. Največkrat so bile koline na mizi. (iz knjige Praznično leto Slovencev) w»J Luč ali tema? Sestra Jozefina iz reda Frančiškank Brezmadežne- ga spočetja je ob adventnem vencu, ki ga je sama spletla, razmišljala takole: »Ena, dve, tri, štiri sveče, ki bodo gorele na naših adventnih vencih, nam bodo nemo oznanjale, da svetijo in grejejo in pri tem požirajo same sebe, izgorevajo. Vsako nedeljo bo gorela ena več. Stopnjevale bodo naše pričakovanje in veselje ter nam oznanjale, da luč sveti v temi, da se svetloba širi, da preganja temo in da gre človek za lučjo. Oznanjale nam bodo, da so naša podoba. Adventni koledar, ki so ga bili verou-karji tako veseli, nam lahko pri tem pomaga. Pomagal nam bo na zelo preprost način bogatiti našo notranjost. Tudi jaslice nam bodo pri tem pomagale, če jih ne bomo le skrbno postavili in občudovali, ampak se ob njih pogovarjali z Novorojenim, molili. Naj adventne skrbi prinesejo radost v otroška in naša srca!« —■ '-----—-—-—---— ttii po.bic jo rojen >» • ■ ' ■ ' ' -t -Ji — ■ _, i ir ;'■' -___ »Po Andrejevem (30. novembra) se dnevi zmeraj kasn je prebujajo iz meglene teme in zmerom prej prehahajajo v hladni somrak večera. V hladu in temi sta se za človeka skrivala tajinstvenost in groza. Izoblikoval si je predstave o duhovih svojih prednikov, ki da v tem času prihajajo nazaj na svet; trepetal je v strahu, da bo pojemajoče sonce nazadnje ugasnilo; čutil in slutil je neznane moči, ki se v tem času gibljejo v naravi, in se zatekal k čaru, da bi se zavaroval pred vsem, kar mu je grozilo. Krščanstvo je prineslo luč in toploto v ta nekoč temni in mrtvaško hladni čas.« Tako nekako je zapisal dr. Niko Kuret v uvodu k četrti knjigi prazničnega leta Slovencev, kjer obširno popisuje običaje v novoletnem času, ki se razteza od začetka decembra pa vsaj do Sv. Treh kraljev 6. januarja. Res se v običajih t. i. novoletnega ciklusa prepletata tema in svetloba, dobro in zlo, tesnoba in veselje. Tako je bil ta čas, kot je leta 1859 žapisal Janko Pukmajster-Vijanski iz Velenja, poleg pusta najbolj »noroglav« v letu. Časa za »norije« je bilo seveda dovolj; poljski pridelki so bili pospravljeni, dela z živino je bilo malo. Zimska opravila, prejo, koline, pletenje košar in košev in druga zimska opravila pa so marsikdaj spremenili v priložnost za ples in petje. Po drugi strani so prav prazniki okrog novega leta ohranili največ starin staroslovenskega ali še starješega izvora. Tako srečamo tu prvine čaščenja umrlih, čaranja rodovitnosti in obrambe pred mračnimi demonskimi silami, ki imajo v zimskih dneh največjo moč. Seveda pa ni mogoče reči, da bi ostanki predkrščanskih obredij v ta čas vnašali le temo in mračnost, krščanska pa le luč in toplino. Marsikje je bilo vse odvisno od datuma; dnevi do zimskega solsticija so bili v znamenju »dvanajsterih volčjih noči«, coprnic, čarovnij in drugih demonov, dnevi po njem pa poini svetlobe in radosti, saj so že Rimljani 25. decembra praznovali rojstni dan »nepremaganega sončnega boga«, ki so ga praznovali s slovesnimi obhodi. Po mnenju nekaterih se je tudi pri Slovanih ob naselitvi v teh krajih, nekje v času po zimskem solsticiju na novo rodil in pomladil bog poljedelstva Sva-rog, ki je morda kot novorojenec nosil tudi ime »Božič« t. j. mali ali mladi bog. To zanimivo dvojnost zimskega časa, menjavo svetlobe in teme, dobrega in zla, se pokaže tudi v ljudski pesmi, ki jo je v naših krajih zapisal Fran Mlinšek. POJTE NOTER V HIŠO K NAM Mrzel veter zlo breši. voda bliskast led rodi in prisili mornarja, kar prebivati doma. Gore vse se belijo in planine svetijo, v belem so oblečene, kakor bi v nebo šle. Volk pribežal je i planin in prigazil do ravnin. G m er en hodi po vaseh, ker ne misli, da je greh. V oknih rože rastejo, v nje sinice pikajo, in povabijo s seboj: ljubi moj, še ti zapoj! Perhtna baba hodi zdaj. kjer otrok se najde kaj, bučne vampič z vilami tih k zlo na siten i. Pojte noter v izbo k nam, kaj bi vas še bilo sram, tu smo volje zidane, smeh brez greha kupi se. Nam prijateljica je peč v zimi ljuba žlahtna žlahtna reč, v njej le hvßlo spevamo in smejoč se grejemo. ČAROVNICE, ZIMSKE KVATRE, DUŠE RAJNIH ... Ostanki starih predkrščanskih demonov so se še dolgo ohranili v verovanju naših prednikov, kljub tisočletnemu prizadevanju cerkve, da bi ta verovanja prekrili s svojim obrednikom. Tako bi lahko osta- PRIPRAVIL: prof. Jože Hudales nek predkrščanske dediščine videli v običajih ob sv. Miklavžu in njegovem spremstvu »parkljih«, ki so vse donedavna otrokom na-gnanjali strah v kosti, tudi če so že vedeli, da »Miklavža ni« in da gre le za preoblečene mladeniče. Povsod po Šaleški dolini so znani primeri. ko so »parkiji« povzročili pri otrocih težke pretrese z dolgotrajnimi posledicami, marsikje pa znajo povedati, da je ta ali oni občutljiv otrok, po obisku »parkljev« zbolel in pozneje celo umrl. Za Miklavžem je na vrsti Sv. Lucija (13. decembra). Prav na njen dan je po starem koledarju padel zimski obrat, ko je imela noč svojo »največjo moč« in so bile demonske sile najmočnejše in so se na zenv ljo vračale duše umrlih. Danes je večina takih izročil že pozabljenih, Fran Mlinšek p<( jih je okrog leta 1930 zapisal še precej. Zapisal je, da so coprnicam pri nas rekli tudi »škopniki«. »Vidi se jim konec kikle. Pokažejo se pred velikimi prazniki.« Zanimivi sta dve Mlinškovi verziji zapisa o tem, kako v teh dneh spoznaš katera od sosed je čarovnica; »Kdor hoče spoznati čarovnice domačega kraja, naj si naredi stolček. Dela naj ga od sv. Lucije do sv. večera tako, da naredi vsak dan en del. Na sv. večer pri polnočnici naj se usede nanj in bo videl, katere so čarovnice. Katere bodo obrnjene od oltarja, te so. Po končani maši mora prvi zadenjski zapustiti cerkev, zunaj pa hitro narediti krog in vanj stopiti, in šele ko vsi odidejo, zapustiti kraj. Stol mora SEŽGATL« In druga: »Kdor hoče čarovnice videti, katere so, si mora dvanajst dni pred božičem (na dan sv. Lucije) začeti delati stolček z dvanajstimi cveki; vsak dan mora zabiti enega. Pri polnočnicah mora sesti na ta stolček pri velikih vratih in bo videl, katere so čarovnice, ker so tedaj vse nazaj obrnjene. Eden je tako pa so ga hotele čarovnice raztrgati. Čarovnice se ne pomočijo z blagoslovljeno vodo, ampak jo vržejo proč.« Največ tovrstnih izročil pa se je ohranilo okrog kvaternega tedna, časa ki je nekoč v letnem koledarju pomenil pomemben sopraz-nik. Danes so kvatre že pozabljene, ljudje vedo le še, da je to nekaj kar se redko dogaja — »vsake kvatre enkrat«, še pred vojno pa so še marsikje vedeli, da se kvatre pojavijo štirikrat na leto: po pepelnici, po binkoštni nedelji, tretjič v septembru, četrti kvaterni teden pa je bil tretji teden v adVentu. Krščanske kvatre so prekrila poganska obredja namenjena božanstvom poljedelstva, tedaj pa so se spominjali tudi rajnih prednikov. Nekatera izročila, ki jih je zapisal Mlinšek so potemtakem zelo stara: Prav v neposredni zvezi s temi poljedelskimi kulti na zimske kvatre je torej tale vraža: »Ozimno žito (rž, ječmen, pšenica) se mora sejati na kvaterni teden.« Sicer pa so pred vojno mnogi še verjeli, da se v tem času »odloča« tudi o vremenu v naslednjem letu: v Podkraju so menili, da bo naslednje leto rodovitno, če bo advent (zadnji štirje tedni pred Božičem). Tudi če hoče kdo vedeti, kakšno bo vreme v prihodnjem letu, »mora paziti na dvanajst dni pred božičem, kakšni bodo«. Takšnih bo namreč dvanajst mesecev v naslednjem letu. In nazadnje: »če je v adventu dosti inika (ivja), je dosti pšenice.« Se več zapisov pa je v zvezi z dušami prednikov, ki na kvaterni teden najraje strašijo v mlinih in žagah. Zaradi njih je veljalo: »Na kvatrno soboto se ne sme nikamor iti ponoči, in sicer od večera do ju-tranjice, razen če je sila.« Tudi cela vrsta pravih zgodb je povezana z duhovi na kvatre: »Na kvaterno soboto rado straši. Se ne sme hoditi okrog. Nekdo je šel ta dan na večer od doma. Na štoru je sedel fantek, ki ga je vprašal, če se gre z njim metati. Šla sta se metat, fantek pa je postajal vedno večji. Ubranil se ga je šele z blagoslovljeno palico.« »Enkrat je šla neka dekla na kvatrno soboto prat perilo. Pa pristopi k njej ženska in ji reče, naj prinese čeber. Dekla gre res domov po čeber, pa ga ne najde. Zato gre k sosedu ponj. Tam jo pa zadržijo čez noč. Ponoči nekaj potrka na okno in pravi: »Sreča tvoja, da nisi ~ prinesla k vodi čebra. Ce bi bila prišla, bi te jaz metala tako dolgo v vodo, da bi te ubila. Jaz sem kvatrnica.« »Ko so na kvaterno soboto nekje na karte igrali, je začelo nekaj po kladi tolči. Ko so stari oče ven pogledali, je neka bela prikazen prišla nasproti in rekla: »Skrijte karte, če ne vas vse pobijem!« Hitro so skrili karte in šli spat. Drugo jutro so našli v delavnici v klado zapičeno mesarsko sekiro in vse okrog krvavo. »V neki hiši so na kvaterno soboto predli do polnoči. Gospodinja je rekla eni, naj gre po mast na dile (podstrešje). Ko je pa ni bilo nazaj, je šla še druga. Ko pa tudi nje ni bilo nazaj, gre še gospodinja gor in vidi obe obešeni — brez glave, in zraven je stala bela prikazen.« »Neki Špegu je hudo klel in hodil v kvaternih nedeljah na lov. Zato gaje nekoč hudo strašilo. Šlo je za njim do podvoj (podboj). Bilo pa je tako veliko, da ni moglo skozi podvoje. Od tega straha je Špegu zbolel in ni mogel več iz postelje.« Na kvaterni teden pa seje dalo tudi vedeževati, videti v prihodnost ali si zagotoviti srečo: če je na kvatrno soboto o polnoči šel kdo zadenjski okrog hiše, ne da bi se ozrl, je videl skozi okno, kaj se bo tisto leto v hiši zgodilo. Katera pa je hotela »zvedeti, kdo bo njen mož, mora zmoliti sto očenašev brez češčenihmarij in tudi ne izgovoriti besede »amen«. Tedaj bo prišel na kvaterni petek dotični ob enajstih ponoči, ki ji je namenjen.« Sicer pa so bil kvatrne srede, petki in sobote zapovedani posti, treba pa seje bilo vzdržati opravljanja nekaterih del. V Velenju so bili prepričani, da se »na kvaterni teden ne sme prati, ker takega človeka rada strela udari.« Pri Sv. Uršuli na Plešivcu so celo »rekli gospod, da naj take ženske iz cerkve gredo, ki so na kvaterni petek prale.« Tisti, kije želel imeti srečo na loteriji pa je moral napraviti tako: napisal je »devetdeset številk, vsako številko zase, in jih na kvaterni četrtek večer nasuti v mlin. Številke, so potem mieli in tiste, ki so »imele srečo« in so prišle cele skoz, so potem stavili v loterije«. božič Najpomembnejši praznik novoletnega ciklusa pa je bil »božič«, rojstni dan mladega boga — »božiča«. V krščanski civilizaciji je to praznik Kristusovega rojstva, ki pa se ni uveljavil takoj in povsod. Zanimivo je, da se je tudi datum božjega rojstva spreminjal, o čemer bomo nekaj več povedali še kasneje. Praznik Kristusovega rojstva se je dokončno uveljavil šele v 4. stoletju. Zanimivo je, da so mnogi pomembni cerkeveni možje, med drugimi tudi sv. Avguštin, videli v tem prazniku pogansko šego in mu niso bili naklonjeni. Že tedaj so z zapletenimi računi skušali dognati datum Kristusovega rojstva in se nazadnje sporazumeli za noč od 24. do 25. decembra. To je čas, ki se je pokrival s poganskim praznikom rojstva nepremaganega sonca, ki smo ga že omenili. Zato ni čudno, da so se po vsej dolini praktično dve tisočletji ohranili številni ostanki predkrščanskih obredij. Predvsem gre za čaranja in sklepanja na usodo v naslednjem letu. Navedimo nekaj primerov iz gradiva Frana Mlinška: Pred vojno so še poznali običaj, da gredo na sveti večer k potoku, ki teče na meji dveh kmetij. Če se pri tem niso ozirali nazaj na svojo domačijo, so lahko po tem, ali so v vodi slišali razbijanje ali godbo, spoznali ali bo v naslednjem letu njihovo hišo obiskala smrt ali bodo imeli poroko. Dekleta je seveda predvsem zanimalo ali se bodo v letu, ki prihaja omožile. Tiste, ki jim radovednost ni dala miru, so morale na božič v drvarnico in zgrabiti naročaj drv. Prešteti so jih smela šele v kuhinji, in če jih je bilo na pare, so se zagotovo poročile. V Podkraju so verjeli, da bo v naslednjem letu gotovo umrl tisti, ki bi pri polnočnici padel. O Božičnem večeru pa so v velenjski okolici poznaii tudi take zgodbe: »Enkrat je gospodinja spekla malo štru-co in jo dala dekli, rekoč ji, da naj gre v cerkev in med povzdigovanjem gre okoli cerkve in da štruco tistemu, ki jo bo (prvi) srečal. Srečal jo je gospodar. Ko je (dekla) doma to povedala gospodinji, jo je ta prosila: »Če boš svojim otrokom kruh rezala, vreži ga še mojim!« Ob letuje gospodinja umrla, gospodar pa seje oženil z deklo.« Verjeli so tudi, da tisti, ki pri polnočnicah pri povzdigovanju ne poklekne, lahko doma zve, kdo bo v tem letu umrl, če gre okrog hiše in pogleda skozi okno. Številne božične oz. novoletne šege so ostanki čaranja, torej poizkusov naših prednikov, da bi obvladovali nadnaravne sile z različnimi skrivnostnimi pripomočki in simboličnimi dejanji. Najznačilnejši primer je božična miza, ki sojo obložili s številnimi predmeti; vsak od njih pa naj bi zagotovil hiši in njenim prebivalcem srečo, zdravje, blagostanje itd. V velenjski okolici je pred polnočnicami prinesla »gospodinja na mizo hleb kruha, nanj da pšeničnih otrobov in družinski rožni venec, vse skupaj (pa) pregrne z belo ruto. To se imenuje namožnik (namiz-nik). Namiznik ostane ria sveti večer na mizi, na sveti dan pa gospodinja shrani do sv. treh kraljev. Na dan svetih treh kraljev ga razdeli med ljudi in živino. Na šentjanževo (26. decembra) se blagoslovi vino. To vino se rabi kot zdravilo posebno proti glavobolu.« (Se nadaljuje) Anketa med kristjani o priljubljenosti praznikov bi na prvo mesto prav gotovo postavila božič. In zakaj prav božič? Milijoni kristjanov po vsem svetu bi dalo milijone odgovorov. Težko bi med njimi našli dva enaka, kot bi težko primerjali praznovanje božiča v topli sobi v krogu družine in praznovanje v bolniški sobi, zaporu, na ulici brez strehe nad glavo, brez domovine, brez hrane in daril. Različno je praznovanje, a vzrok praznovanja je en sam, to je rojstvo Boga (staroslovenski pomen besede »božič« je mali Bog). Rojstvo Odrešenika so pričakovala že starozavezna ljudstva. Zgodovinsko znanost muči neznanka, kako je prerok Izaija že sedemsto let pred Kristusom napovedal njegovo rojstvo in poslanstvo: » Slišite torej, Davidova hiša: vam je premalo nadlegovati ljudi, da še nadlegujete mojega Boga? Zato vam bo vsemogočni sam dal znamenje: Glej devica bo spočela in roüila sina, ki ga. bo imenovala Emanuel.« (prim. Iz 7, 13.14) Zaradi odloka o popisu prebi- valstva, ki ga je na začetku našega štetja izdal rimski cesar Avgust, sta se na približno 160 km dolgo pot podala iz Nazareta v Betlehem (Jožef je bil iz Davidove hiše in rodbine) tudi Jožef in Marija. Ženi pred porodom pot prav gotovo ni bila lahka in prijetna, a prerokba se je morala izvršiti. Betlehem, ki v hebrejskem jeziku pomeni »hiša kruha«, ju zaradi popisne gneče ni mogla sprejeti. Zatekla sta se v betle-hemsko votlino, ki so jo uporabljali pastirji za štalo in v njej je rodila sina. Čudna znamenja so spremljala ta dogodek. Evangelist Luka nam poroča (prim. Lk 2, 9—13), daje prestrašenim pastirjem pristopil Gospodov angel in Gospodova svetloba jih je obsijala. Angel jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.« Pastirji so novice ponesli v svet. Edina opora, za kolikor toliko točen izračun Jezusovega rojstva, je pravzaprav stari, krv-niški, gnili Herod Veliki, ki je umrl 750 po rimskem štetju v Je-rihi. Ta je dve leti prej uprizoril ljubosumni pokol otrok. Da so dečki v starosti do dveh let v Bet-lehemu in okolici morali umreti, so deloma »krivi« tudi modri z vzhoda, iščoči Mesijo, ki naj bi se rodil v Judovi deželi in ki bo tudi po njihovem izročilu obudil kraljestvo ljubezni. Magi ali modri so bili izvedenci v astrologiji. Preučevali so položaj in pomen zvezd. Pojav nove zvezde jim je očitno pomenil rojstvo obljubljenega judovskega kralja. Izročilo pravi, da so bili to trije kralji in da imajo darovi, ki so jih prinesli detetu poseben pomen: zlato mu gre kot kralju, kadilo kot Bogu, mira pa kot umrljivemu človeku. Umore iz ljubosumja pred »kra-Ijem-tekmecem« je Herod v zagovoru pred rimskim senatom takole opravičil svoje kruto dejanje: ».. . Glede velikega razburjenja v Betlehemc pa tole: trije možje (iz Egipta) so moje stra- žarje ob vhodu vprašali, kje se je rodilo dete, ki naj bi postalo judovski kralj. Može so pripeljali k meni in povedal sem jim, da jaz vladam Judom pod Cezarjem Avgustom. Toda odvrnili so mi, da bo ta otrok, ki se je rodil, vladal, ko mene ne bo več. Odgovoril sem jim, da bo to mogoče samo tedaj, če se bo ta rodil kot član kraljeve družine. Vprašal sem jih, kako vedo, da je to dete rojeno, pa so odgovorili, da so sanjali o tem. Razgrnili so perga-rpent in prebrali v hebrejščini: Ti, Betlehem, zadnji med kraljestvi sveta, iz tebe bo izšel mož, ki bo vladal narodom. Rekli so, da je to napisal Bog iz nebes. In tudi, da je vso pot do Jeruzalema potovala zvezda pred njimi. Odgovoril sem jim, da njihov Bog ni pravi Bog, da so vraževerni, in sem jih nagnal. Toda razburjenje je raslo. Nisem ga mogel obvladati. Sklical sem hilelsko sodišče, ki je najbolj učeno v Jeruzalemu. Prebrali so iz svojih pisem, da bi se Mesija mora! roditi iz device v Betlehemu in da mu bodo vsa kraljestva na zemlji podložna. Temu kraljestvu ne bo konca. Videl sem, da je sodišče prav tako vročekrvno ko tisti trije možje. Ugotovil sem, da že vsi govore v deželi samo o tem. Revno ljudstvo je že dobilo posmehljiv odnos do Rimljanov . . . Otroci Betlehema in Jeruzalema so že govorili, da imajo Judje novega kralja in da Cezar in Herod ne bosta več vladala in da ne bodo več plačevali davkov za vzdrževanje Rimljanov. Te govorice so že prodrle med revne sloje. Tedaj sem sprevidel, da grozi upor. Krvav spopad. Presodil sem, da je najbolje utrgati še nerazcvetelo rožo — sicer bi rasla, se krepila in se končno razpočila ter razlila svoj strup čez oba naroda in ju uničila za zmeraj. Nisem sovražen betlehemskim otrokom. Tudi mi ni bilo v veselje poslušati joka nedolžnih mater. (prim. The Arc-ho volume) Sveta družina je, opomnjena v sanjah, pred pokolom zbežala v Egipt. Vrnili so se šele po Herodovi smrti. Opisani dogodki so le okvir našega praznovanja božiča. V bistvu je božič nič manj kot velika noč izkustveno srečanje s tistim Križanim, Vstalim in Poveliča-nim, s katerim smo kristjani notranje že zedinjeni. Ob božiču to zedinjenje le osvetlimo in poglobimo. Ivan Cankar je v delu Hiša Marije Pomočnice izrazil to slovensko duhovnost z besedami: »Od vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in od zahoda: i^d neizmernega neba so lile božične pesmi, vrele so iz zimske zemlje ... Vsi tisti, ki jih je bilo življenje s trdo pestjo, so odprli trudne oči in so vzdignili ranjene ude, šli so in so mu nesli srca naproti. Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj. Dar, ki jim ga je bil podelil, je bil vreden več, nego vsa oskrunjena bogastva, ki jih prodaja oskrunjeno življenje za oskrunjena srca. Kogar se je dotaknila njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov pogled, tisti je izpregledal, padlo mu je breme . . . Večni Človek mu je podelil večnost . .. Ponosni so bili in so gledali zmagono-sno, ker so vedeli, da so v njem del njegov, zato, ker so bičani in s trnjem kronani.« Ko mine spokojna božična noč in veseljačenje ob prehodu starega in novega leta, nas negotovi dnevi novega leta večkrat zresnijo in navdajo z negotovostjo. V takih trenutkih se oprimi-mo odgovora, ki ga je dobila gospa Haskinsova. Človeku, ki je stal pri vratih leta, sem rekla: »Daj mi luč, da bom mogla varno stopiti v neznano.« In odgovoril je: »Pojdi ven v temo in položi svojo roko v roko Boga, to ho zate boljše od luči in varnejše od znane poti.« M. Kumer Edi Vučina in Nande Korpnik spet pišeta Njune ideje, pravita, niso utopija, priložnosti pa ni Opazili ste lahko tudi v zadnjih številkah Našega časa, da se dva mlada velenjska arhitekta Edi Vučina in Nande Korpnik še nista naveličala, še vedno pišeta, opozarjata in razlagata. Nazadnje o Arhitekturi Velenja. Vseeno je pa čudno, da njuna razmišljanja doslej sploh še niso spodbudila nobene javne polemike, in da ju stroka pušča, če se da tako reči, da govorita in pišeta pač tisto, kar govorita in pišeta. Se za tem skriva to, da imate zelo prav, ali kaj drugega, ostaja odprto vprašanje. No, ja, dve kratki replikici sta na njune poglede v Našem času bili — ena na njuno gledanje prizidka knjižnice, pa še pri tem je šlo bolj za >on je rekel, on ni rekel< in bila je tudi polemika o odboru za urejanje prostora. Zakaj pišeta, zakaj svoja razmišljanja javno predstavljata? Pravita, da se da tudi tako dokazati, da je moč naše mesto zgraditi na skromen način, ki ohranja in dopolnjuje obstoječe kakovosti. »Sama se vseskozi zavzemava, da se načrti prikažejo širši javnosti, ker pa iz nama nerazumljivih razlogov ne storijo za to zadolže- • Nova pot med knjižnico in banko Vam je všeč, recimo, ali jo zavračate? Kakorkoli tam je, kjer je in kjer so jo začrtali že pešci sami, tisti, ki se jim je vedno hudo mudilo. Korpnik in Vučina pa o njej pravita: »To je najin skromen prispevek. Poho-jeni del zcicnice med knjižnico in banko sva v lepi krivulji spremenila v tlakovano pot. Pešec lahko zdaj namesto mimohoda ob Titu izbere prijetnejšo in krajšo pot, zelenica pa skozi peščevo doživljanje dobi še večji pomen. V tej skromni rešitvi problema je skrito tudi načelo modernega mesta, pešec naj se svobodno giba po odprtem prostoru, motorni promet pa naj se omeji v racionalno cestno mrežo.« ni, sva storila sama. Tako sva v člankih Arhitektura Velenja skušala povzeti najine ideje, želela pa bi, da se načrti predstavijo tudi v originalu, skupaj z ostalimi avtorji, da bodo ljudje laže poiskali razlike,« pravita Vučina in Korpnik. Poleg tega pa pravita, da so ideje zdaj tu, in da ne bi smelo biti nobenih ovir več za izdelavo že tako dolgo obljubljenega ureditvenega načrta mesta Velenja ali podobnega akta. »Zgovarjanje je zgolj pesek v oči. Kot vse kaže se tudi novi prostorski politiki držijo stare prakse parcialnih in subjektivnih in- teresov v smislu lokalček sem, trgovine tu, kiosk sem, vse skupaj pa brez osnovnega koncepta in predstave o podobi mesta,« sta spet kritična. Obenem pa poudarjata, da bi rada dobila zgolj priložnost pokazati, da njune ideje niso utopija, in da se da tudi s skromnimi sredstvi, vendar z veliko znanja urediti vsaj del našega mesta. Mnenja o tem, kako pa na to gledajo drugi, s tem posredno ali neposredno povezani, pa bomo skušali dobiti za prihodnjič. (mkp) Polno dobrih ljudi V nesreči spoznaš prijatelja je pravilo, ki se je ob novejnbrskih popolavah znova potrdilo. Kako bi sicer drugače sklenili o pomoči, bodisi denarni ali materialni, ki je pritekala na naslove z najrazličnejših strani. Prejšnji teden je občinska organizacija Rdečega križa Velenje razdelila glavnino denarja, ki so ga na poseben žiro račun nakazovali občani občine Velenje. 191 tisoč dinarjev je na osnovi posebnih kriterijev prejela šmarška človekoljubna organizacija, in sicer za 69 družin, ki jim je ujma povzročila takšno in drugačno škodo. Komisija, ta si je stanje na terenu ogledala takoj po poplavah, je vse oškodovance razdelila v tri skupine. V prvo je uvrstila »poplavljence« stanovanjskih površin in kleti (ti so dobili po 1500 din na družinskega člana), po 600 din na družinskega člana so prejeli tisti, ki jim je poplavila kleti rečna voda, 200 din manj pomoči pa so dobili tam, kjer je v kleteh poplavljala talna voda. Pri razdeljevanju zbrane pomoči omenjenim družinam pa je komisija naletela na precejšnje presenečenje. Namreč, večina »poplavljencev« iz druge in tretje skupine se je pomoči odrekla. Denar so raje namenili bodisi za povračilo škode, ki so jo ob poplavah in nato še pri sanaciji utrpeli člani šmarškega gasilskega društva ali pa namensko za nakup aparatur za laboratorijsko dejavnost in aparata za inhalacijo zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki. Ob teh dveh pridobitvah bo slednja prihodnje leto bogatejša še za EKG aparat. Ta je že naročen, denar zanj pa je primaknila krajevna skupnost Šmartno ob Paki sama. Krivični bi bili, če te informacije ne bi dopolnili še s preostalo njeno pomočjo. Precejšen je namreč njen delež pri posodobljeni cesti prav na najbolj poplavljenem področju krajevne skupnosti Šmartno ob Paki, spomladi prihodnje leto pa namerava posodobiti še cesto, ki je zaradi sanacije poplavljenega področja sedaj otrebna temeljite obnove. To je magistralna cesta martno ob Paki —Letuš, odcep spodnja Rečica. Kaj reči ob tem? Iskrena hvala vsem, ki tudi ob svoji stiski pomislijo na pomoč sočloveku. Njihov skromen prispevek ne bo uporabnikom storitev v šmarškem zdravstvenem domu prihranil le čas in denar, ampak gotovo še kaj več. T. Podgoršek «MMBHW ovme SSM! Novo obdobje v zgodovini šolstva bi lahko začeli z besedami velenjskega nadučitelja Valentina Brenceta. ki je to dobo v šolski kroniki vpeljal z besedami: »In potem je prišlo leto 1869. 25. maj 1868, 8. februar in 14. maj 1869 so dnevi, ko je presvetli zakonodajalec avstrijske šole postavil na drugačno podlago.« 14. maja je bil sprejet tretji avstrijski šolski zakon, s katerim je bila uvedena tudi na slovenskem ozemlju osemletna obvezna osnovna šola. Ta dogodek je bil pomemben zato, ker sta prešla s tem državnim zakonom vodstvo in uprava šole v laične roke. Od takrat dalje je stalno naraščalo število šol. Državni zakon je namreč določal, da je treba ustanoviti osnovno šojo povsod, kjer je v razdalji ene ure hoda po petletnem povprečju več kot štirideset otrok, ki morajo obiskovati nad štiri kilometre oddaljeno šolo. Ce bi otroci s tem še ne bili zajeti v redno šolanje — v goratih predelih z raztresenimi zaselki — jih bodo po kasnejši odločbi poučevali potujoči učitelji. Ta sistem potujočih učiteljev je bil nekaj časa v veljavi v šoli v Ravnah, vendar se ni obnesel saj je učitelj zelo redko prihajal poučevat v Ravne. Nova šolska reforma je obračunala s fevdalno šolo in uveljavila pod vplivom liberalnega meščanstva, ki je potrebovalo bolj izobražene delavce, naslednja, za napredek osnovne šole nujno potrebna stališča: I. Odpraviti je treba s farnimi patronati povezane šolske patronate. Ti patroni so še zmeraj imeli besedo pri nameščanju učiteljev, čeprav so se svojih dolžnosti že prej znebili, sedaj pa naj bi izgubili tudi svoje pravice. Poleg tega je povezava obeh patronatov, cerkvenega in šolskega, izražala pojmovanje, da sta že kar po naravi stvari cerkev in šola najtesneje povezani, kakor tudi učiteljska in cerkovniška služba. Sicer ne bi bilo mogoče po sili obremeniti nekoga z dajatvami za šolo samo zato, ker je farni patron. Odpravljanje teh patronatov je to zvezo rahljalo in državni za- konodaji olajševalo poseganje v osnovno šolo. Krepilo je vpliv centralističnih in tudi liberalno meščanskih tendenc ter tako utiralo pot državnemu osnovnošolskemu zakonu. 2. Kakor za druge družbene potrebe je tudi za šolo skrbeti iz davčnih virov, ne pa s pomočjo raznih, bolj ali manj priložnostnih, z ostanki preživelega družbenega reda povezanih, od dobre volje cerkvenih in posvetnih veljakov odvisnih in zato pogosto slučajnih dohodkov. 3. Tipična podeželska šola je bila v šestdesetih letih trivialka z eno učilnico in z enim učiteljem. Ta je poučeval vse učence hkrati ali pa jih razdelil po prejšnjem znaiiju na dva dela in poučeval po dve uri eno polovico dopoldne, drugo pa popoldne. Tak pouk je bil najcenejši in zato na deželi prevladujoč. Po letu 1860 se je naglo širilo za napredek osnovne šole odločilno spoznanje (leta 1869 je privedlo do osemletne šolske obveznosti), da takšna šola ne ustreza več povečanim izobraževalnim potrebam in daje potrebna temeljita reforma osnovne šole, ki naj razširi vsebino ter izboljša način in organizacijo osnovnošolskega pouka. Prizadeva-jem, da se ustanovi čim večje število osnovnih šol, se je pridružila še težnja, osnovno šolo tudi kakovostno dvigniti — in to ne s papirjem, z odloki in novimi učnimi načrti, marveč bolj učinkovito: z izboljšanjem objektivnih pogojev pouka. Iz teh razlogov je liberalna šolska zakonodaja prelomila s fevdalnim pojmovanjem, naj plača šolo, kdor jo obiskuje in uveljavila dragoceno spoznanje, da osnovnošolski pouk ne zadeva samo staršev in prebivalcev določenega kraja, marveč tudi širšo skupnost in so torej sred stva za osnovno šolo splošna, družbena obveza. Ravno tako je ta zakonodaja izenačila šole bogatih in revnih krajev ter popravila sramotni položaj učite-jja, ki je do tega časa moral dobesedno moledovati za zasluženo plačo. Zakon je zahteval: »Minimalni dohodki, ki jih no- bena šola ne sme znižati, naj bodo tako odmerjeni, da se učiteljem in pomožnim učiteljem ne bo treba ukvarjati s postranskimi opravili in da bodo mogli svoje sile posvetiti poklicu; učiteljem naj bo tudi ekonomsko omogočeno vzdrževati družino v skladu s krajevnimi razmerami. Učitelji naj dobivajo svoje službene prejemke neposredno od šolskih oblasti in ne smejo biti vključeni v pobiranje šolnine.« Nadalje je bilo določeno z zakonom o pravnih razmerjih učiteljstva na javnih osnovnih šolah naslednje: 1. Povprečni uradni učiteljski prejemki so znašali v šestdesetih letih nekaj nad 200 goldinarjev letno, odslej pa mora biti učiteljeva plača v najnižjem draginjskem razredu 300 goldinarjev, v najvišjem 600; v obeh vmesnih pa 400 — 500 goldinarjev, plača pomožnega učitelja pa 60 % učiteljeve plače. Štajerski deželni zbor je te plače še zvišal v vsakem draginjskem razredu. 2. Definitivno nameščeni učitelji, ki zadovoljivo opravljajo delo napredujejo vsakih 5 let za deset odstotkov zajamčene letne plače. S tem so hoteli doseči večjo stalnost in delovno vnemo učiteljev. 3. Zakonodajalec je tudi rešil učitelje največje skrbi — kaj bo z njimi na starost in kaj bo z družinami umrlih učiteljev in priznal je njim in učiteljevim vdovam pravico do pokojnine, otrokom pa »vzgojni prispevek« do končanega dvajsetega leta. 4. Da bi obvaroval učiteljev družbeni ugled, zakonodajalec ni več dovoljeval bere in tudi ne kakšnega drugega — npr. novoletnega — pobiranja za učitelja pri posameznih prebivalcih. Iz istega razloga tudi ni več dovolil, da bi jmeli učitelji kakršen koli opravek pri pobiranju svojih prispevkov. 5. Prepovedano je bilo povezovati svojo službo s cerkovni-ško. Dohodke, ki jih je učitelj s tem izgubil so morali nadomestiti davčni viri. 6. Tedanjo stopnjo uveljavljanja žensk v poklicnem življenju odseva stališče deželnih zborov: učiteljice naj dobijo samo 80% učiteljeve plače ob enakih pogojih, ker jim ne bo treba vzdrževati družine. Če pa se učiteljica omoži, se je s tem »prostovoljno« odpovedala učiteljski službi. (Vsaj tega zadnjega določila niso upoštevali dosledno. Zelo kmalu so učile omožene učiteljice v naših šolah). Z navedenimi reformami se je položaj učiteljstva in s tem šol bistveno izboljšal. Čeprav se nam zdijo nekatere odločbe tega zakona kot fosilni ostanki nekega obdobja, ki se je dogajalo v neki daljni, imaginarni preteklosti in ne pred komaj sto leti, pa je vendarle ta zakon pomenil pravo olajšanje za učiteljski stan in veliko vzpodbudo, kar se je kazalo tudi v naših krajih. RAZVOJ ŠOLSKE MREŽE V ŠALEŠKI DOLINI DO 1918 Novi duh se je poznal tudi v ustanavljanju novih šol. Poleg že delujočih šol v Šoštanju, Velenju, Šentilju, Skalah in Šmartnem ob Paki, so začele delovati še naslednje šole: Zavodnje — leta 1881, Plešivec — 1878, Topolšica — 1886, Ravne — 1899 kot ekskurendna šola Šoštanja, Paški Kozjak — 1900, Škalske Cirkovce — 1911, Bele Vode - 1905. Ustanovitev šole v Paki, ki jo je že-leta 1874 zahteval višji šolski svet v Gradcu, pa ni uspela. Zaradi oddaljenosti naj bi se ustanovila šola za otroke doline zgornjega porečja Pake in del Kozjaka, kar pa se vse do leta 1929 ni izvršilo in so morali otroci iz tega okoliša obiskovati šoli v Velenju in Paškem Kozjaku, mnogi pa so ostali brez pouka. Vse pa seveda ni šlo gladko. Marsikje so se pojavljali takšni ali drugačni zapleti in zadržki, ki so ustanovitev šole zelo zavlekli. Tipičen primer zapletov je šola v Belih Vodah, ki so jo ustanavljali celih trideset let. Ustanovitev šole je bila dovoljena na predlog okrajnega šolskega sveta v Šoštanju z ukazom deželnega sveta v Gradcu dne 18. 06. 1874. Šolski okoliš naj bi obsegal celoten kraj Bele Vode. Z naslednjim odlokom z dne 18. 08. 1886 (!) so določili ustanovitev šole z enim razredom v bližini cerkve sv. Andreja, kot začetek dela pa je bilo določeno šolsko leto 1887/88. Že v začetku je vse skupaj šlo zelo počasi. Toda, ko je po tem ukazu kazalo, da bodo stvari le krenile svojo pot, je sledil pri-ziv krajevnega šolskega sveta Bele Vode, v katerem nasprotujejo ustanovitvi šole. 01. 07. 1893 je okrajni šolski svet Šoštanj ukazal krajevnemu šolskemu svetu Bele Vode, da »v svrho aktiviranja« šole poskrbi za pripravo šolske sobe, sicer bo moral okrajni šolski svet stavbišče za šolsko poslopje sam določiti, temu odloku je 13. 07. 1893 sledil ponovni pri-ziv krajevnega šolskega sveta, ki je ostal nerešen celih II (!) let. Kateri so bili razlogi tega, na videz nerazumljivega odpora? Šolska oblast je hotela imeti v Belih Vodah normalno enoraz-rednico z nastavljenim učiteljem in vsakodnevnim poukom. Proti temu, in ne proti pouku nasploh, so se Belovodčani upirali. Kajti, trdili so, da so lega in oddaljenost posameznih hiš in razmere take, da otroci ne morejo vsak dan v šolo. Nad dve uri hoda (poleti!) ni nobena redkost, pozimi pa bi otroci sploh ne mogli prihajati, ker pade čez meter in več snega, ne da bi upoštevali še mraz in žamete. Opozarjali so na dejstvo, da učitelj v Belih Vodah nima primernega stanovanja, hrane pa tudi ne more dobiti, ker je gostilna ne nudi. Zaradi vseh teh težav so v Belih Vodah pristali na kompromis. Šolo, ki je začela v šolskem letu 1905/06 delovati, je vodil župnik Anton Šorn, ki je trikrat na teden poučeval šoloobvezno mladino. V naslednjem šolskem letu so otroci šolo že obiskovali vsak dan. Dopoldne oddelek mlajših, popoldan oddelek starejših. Tega leta je A. Šorn poučeval tudi odraslo mladino od 18. do 24. leta starosti. Drugi hribovski kraj, kjer sp v tem času ustanovili šolo, so bile Zavodnje. Tu so bila tla za ustanovitev redne šole mnogo povoljnejša, saj je že prej, kot je bilo že v prejšnjem nadaljevanju omenjeno, delovala »nedeljska« šola. 07. 11. 1881 pa se je začel pouk v novi šoli. Prvi zavodenjski učitelj je bil Ivan Smolnikar, ki je ostal na šoli do upokojitve leta 1922, torej celih 41 let. Poleg tega je tudi dvakrat tedensko poučeval v uro in pol hoda oddaljeni šoli v Razboru. Ivan Smolnikar je bil eden tistih učiteljev, ki so se znali povsem stopiti s krajem, kjer so delali. Užival je veliko priljubljenost med ljudmi in je pomenil resnično gibalo življenja v kraju. Za Ivana Smolnikarja je značilno, da je začel uvajati v Zavodnje umno kmetijstvo, sadjerejo, čebelorejo: svoje znanje ni podajal le svojim učencem, temveč je prirejal predavanja za odrasle, ki so dajala tudi povsem praktične rezultate. V Plešivcu, tretji hribovski vasi, ki je dobila šolo, pa vir govori, da je imel za njeno ustanovitev posebne zasluge posestnik Jurij Čanč, ki je sam hodil po hišah in popisoval šoloobvezne otroke. Šola je bila ustanovljena že 18. 07. 1874, vendar ni začela takoj delovati. Pouk se je pričel novembra 1878. Njen prvi učitelj je bil Anton Šket, ki je prišel v Plešivec 26. 09. 1878. Šola je ostala do 11. svetovne vojne enorazrednica, čeprav so potrebe že kmalu pokazale zahtevo za ustanovitev drugega razreda in so bili tudi dani pogoji za njeno razširitev. Toda krajevni šolski odbor se je branil zaprositi za njeno razširitev, saj je bilo to povezano s stroški, ki so se jih ustrašili. Plešivčani še vedno radi na-glašajo, da je v letih 1894 — 1898 poučeval na njihovi šoli verouk Anton Aškerc, ki je bil v tem času kaplan v Škalah. Šola, je imela svoje prostore v kmet-ski hiši posestnika Antona Rup-nika, kjer je imel tudi učitelj svoje stanovanje. Šolsko poslopje, ki je omogočilo nemoten pouk, pa so zgradili leta 1896 in ga je 03. 11. 1896 blagoslovil Anton Aškerc. (Dalje) Pojasnilo (čigava je zbirka?) Ob razstavi Gorenjeve zbirke likovnih del v ljubljanski Mestni galeriji se je v slovenskem časopisju pojavilo več člankov različnih avtorjev, ki so vsi po vrsti govorili o likovni zbirki, ki »je last Gorenja«. Ker je tudi članek, ki je izšel v eni zadnji številki Našega časa (po podpisu sodeč, ga je napisal vodja stikov z javnostjo Gorenja Koncem) podobne vsebine, sem vendarle primoran pojasniti nekatera dejstva. Jedro predstavljene zbirke so umetniška dela vrhunskih slovenskih ustvarjalcev (napr. Jakopiča, Preglja, Kosa, Kralja, Sternena ...) iz zbirke galerije Kulturnega centra Ivan Napotnik in so stalno razstavljena na velenjskem gradu. Po razpoložljivi dokumentaciji je namreč Gorenje leta 1971 s pomočjo svojih poslovnih partnerjev »za potrebe galerije v Velenju« nabavilo 22 umetniških del. Ta dela so bila najprej vodena v inventami knjigi Skupščine občine Velenje, ki pa jih je leta 1979 s sklepom Izvršnega sveta prenesla v upravljanje Kulturnemu centru Velenje. Odtlej so ta dela del stalne Zbirke slovenskega slikarstva od impresionizma do danes, ki je last Kulturnega centra in ves čas na ogled na velenjskem gradu. Na prošnjo Gorenja Koncem smo omenjena dela dali na razpolago za čas razstave v Ljubljani, sedaj pa spet visijo na svojem mestu v galeriji na velenjskem gradu. V tem trenutku torej lahko govorimo o Gorenju kot mecenu in ne kot lastniku leta 1971 kupljenih umetniških del. Če bo kdaj drugače, pa glede na to, da gre za izjemno slovensko kutlurno dediščino, ni odvisno samo od Gorenja in Kulturnega centra Ivan Napotnik. Ravnatelj Kulturnega centra Ivan Napotnik Vlado Vrbič 'T Uspela konferenca KUD Ivan Napotnik v Zavodnjah Še več medsebojnih vezi Monografija je pravo bogastvo Pred dnevi je firma EPSI iz Trbovelj natiskala in izdala monografijo o Zgornji Savinjski dolini. Ce je kdo slučajno dvomil o njeni lepoti in bogastvu, je gotovo potolažen. Resnično en- kratna je ta knjiga in si prav gotovo zasluži pomembno mesto v vsaki hiši v mozirski občini in tudi izven nje. Obsega preko 200 strani velikega formata in preko 150 izvrstnih barvnih fotografij na umetniškem papirju. Avtorji so upravičili zaupanje in namen te knjige, ta pa je predvsem predstavitev tega bisera slovenske zemlje, njenega naravnega in kulturnega bogastva, (jp) V nedeljo, 16. decembra dopoldne, so se zbrali na redni letni konferenci člani kultur-noumetniškega društva Ivan Napotnik iz Zavodenj nad Šoštanjem. Dan je bil napol zastrt, toda vzdušje v skoraj polni dvorani kulturnega hrama je bilo dokaj živahno. Tu so se kresale misli o bližajočem se plebiscitu, tu so poslušali poročilo o dvoletnem delu društva. To je bilo po besedah predsednika Janeza Anželaka kar bogato. Delo je potekalo v treh komisijah. Najuspešnejši je bil tamkajšnji oktet, ki ga vodi Jože Grabner. Ta je sodeloval na občinskih_ in področni reviji pevcev v Škalah. Letos je pripravil samostojni koncert in z njim gostoval tudi v Topolšici in drugje. Delovno se povezuje s kulturniki iž Lokovice. Šest vedrih proslav, dva vesela večera, poznani citrarji, ki jih vodi Knez, in še mnogo drugih prireditev, ki so jih Zavodenjčani povili v lep šopek. Priloge: foto: Domači oktet iz Zavodenj. Razprava je bila dolga in predloge, ki so jih člani nakazali, velja uresničevati. Želeli so še večjo medsebojno povezanost, več gostovanj, začetek dela na folklornem področju, vesele večere in igro. Zelo umesten je bil predlog o prireditvah, ki naj bi potekale po folklornoetničnih dnevih. Pustovanje, martinova-nje, jurjevanje in še drugi dnevi, ki so Slovencem tako blizu, bi še bolj razgibali kulturno klimo v lepi Zavodnji. Ni kaj, v društvu iz Zavodenj je treba priznati vso dejavnost in požrtvovalnost. Tega so vsi prebivalci Zavodenj veseli. Čeprav se je zataknilo pri volitvi novega predsednika, smo vseeno lahko optimisti. Zavodenjčani želijo več čistega zraka, želijo pa tudi več takega dela, ki bo povezovalo vse tamkajšnje prebivalce v veliko in enotno družino. Viš Iz muzeja Velenje Zgodilo se je .. 21. decembra Leta 1884 je na včerajšnji dan Slovenski gospodar poročal, da so na Turnu v Hrastovcu dobili »novega grajščaka, rodom Juda iz Dunaja« s katerim niso bili prav nič zadovoljni. Ljudje v Škalah so se pritoževali, ker so po graščinskem ozemlju začeli pobirati pristojbine za mostove in brvi, »da ne moremo lehko ob nedeljah in praznikih v cerkev«. Zato je že prišlo do raznih tožb. Še bolj so bili ljudje razburjeni iz drugih vzrokov: »Na dalje opazujemo, da se na grajščinskem ob nedeljah in praznikih dela. Tako so t.l. na kvaterno nedeljo tesarji tesali kar so mogli. So li toti tesarji tudi Judje? Ne, ampak so kristjani pa kakšni, ki ne marajo za božje in cerkvene zapovedi. To je res žalostno. Želimo, da se poboljšajo. Šest dni slobodno tesarijo, v nedeljo in praznikih pa ne. Čujemo, da tudi družina (op. J.H. — hlapci, dekle in drugi posli) na Judovskem gradu je krščanska pa ne vidimo nje veliko v cerkvi božji.« Slovenski gospodar, leto XVIII, Maribor 20. decembra 1884; Leta 1957 je Celjski tednik poročal, da je termoelektrarna že 7. novembra izpolnila letni plan. Do 3. decembra je poslala v omrežje pol miljarde kilovatnih ur. Elektrarna je delovala od 20. marca 1956, do 13. decembra 1957 pa je proizvedla toliko električne energije kot Termoelektrarna Velenje od ustanovitve leta 1929 dalje. »To je dokaz, da so proizvodne zmogljivosti giganta v Šoštanju zares ogromne.« Članek govori seveda o I. fazi izgradnje Termoelektrarne Šoštanj. Celjski tednik, leto VIII, št. 49, Celje 20. decembra 1957, str. 2; Leta 1962 je Večer poročal, da ima II. osnovna šola Miha Pintarja Toleda, čeprav je sorazmerno nova, že velike težave s padavinami, ker je »žal streha krita s pločevino, ki za te svrhe ni najprikladnejša ker prepušča vodo in to na več mestih.« S strehami in njihovo (ne)prepustnostjo torej velenjski gradbeniki niso imeli sreče. Večer, leto XVII, št. 296, Maribor 20. decembra 1962, str. 4; Leta 1963 je Celjski tednik objavil zanimiv posnetek delavk Energo kemičnega kombinata Velenje v izgradnji. Delavke so ravno spravljale radič za zimo in »ko smo jih vprašali kako je z letošnjim pridelkom radi-ča, so nam povedale, da ga imajo dovolj in da ga tudi čez zimo ne bo primanjkovalo.« Tako kot novinar Celjskega tednika se komentarja vzdržimo tudi mi, povejmo le, da je bila gradnja Energo kemičnega kombinata leta 1966 ustavljena z ogromnimi izgubami za slovensko gospodarstvo. Celjski tednik, leto XVI, št. 51, Celje 20. decembra 1963, str. Pripravil Jože Hudales V spomin na Staneta Severja Kulturno društvo Stane Sever iz Škal se vsako leto s posebno prireditvijo spominja tega velikega slovenskega igralca in pedagoga, ki je umrl pred 20-timi leti. Letos so v njegov spomin pripravili prireditev z naslovom Večer lovskih pesmi in običajev. Domači lovski pevski zbor je z lepo in ubrano pesmijo približal gledalcem, ki se jih je precej zbralo v dvorani Doma v Skalah, približal lovske običaje. (Posnetek z vaje.) (vos) IJMilLLI immm ^ « j amj —_L. Razstava domače obrti Jugoslovanski model otroške fotografije Fotografska vzgoja otrok in mladine je v številnih evropskih državah že zelò razširjena in uspešna. Ustanovitelj Jugoslovanskega modela zgodnje mladinske fotografske vzgoje je mojster fotografije VLASTJA SIMONČIČ. Ta način dela bo predstavil tudi v Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v prednovoletnem srečanju. V petek, 28. decembra ob 9. uri, bo začetek brezplačne šole za otroke starosti od 6—8 let. Zbor bo v galeriji. Vabimo vse otroke te starosti, da sodelujejo. Pismene prijave bomo prejemali do 26. decembra na naslov: GALERIJA Kulturnega centra Ivan Napotnik, Titov trg 5. Število udeležencev je omejeno, zato ne odlašajte s prijavami. Po zaključku fotografske šole bodo najboljše fotografije razstavljene v galeriji še istega dne s svečano otvoritvijo ob 18. uri. S kratkim koncertom bo otvoritev obogatil otroški pevski zbor Ciciban — Glasbene šole Velenje pod vodstvom Andreje Skok. Še vedno je na ogled prodajna razstava jugoslovanskih avtorjev. Vabljeni! Skrb za dediščino domače obrti, ki je bila v četrtek in petek prejšnji teden, na ogled tudi širšemu krogu občanov. Za kulturni dan zanimiva razstava, v kateri so našli svoj prostor lončarji, kleklarji, mizarji, tesarji, izdelovalci konjskih vpreg, kovači,... Kraj Šentilj se ponaša z nekaj stavbami, ki so častitljive starosti. Na prvem mestu je prav gotovo 700 let stara farna cerkve Sv. Ilija katere zunanjost je popolnoma obnovljena. Takoj za njo je 200 let mlajši Gradič. Nekoč mogočno grajsko poslopje.. Danes v dokaj žalostnem stanju. Tudi stara šola, njeni kletni prostori segajo že v grofov-ske čase, je bila svoje dni v ponos ljudem te doline. Danes pa je vse prej kot pa to. Potem so tukaj še nekdanja Bognarjeva hiša in Pirhova gostilna. Tudi Prosvetni dom, danes Dom krajanov ima že kar precej let in dokaj pisano zgodovino. Slab stre- Na osnovni šoli XIV. divizije v Velenju so prejšnji četrtek pripravili ' učenci šole nadvse zanimiv kulturni darr. V avli šole so namreč ob pomoči mentorjev razstavili zbrane predmete, ki so jih leta nazaj uporabljali pri svojem delu obrtniki najrazličnejših dejavnosti. Okrog 100 predmetov in starin je bogatilo razstavo ijaj od farne cerkve pa stoji še ena stavba, ki se tudi ponaša z častitljivo starostjo. To je nad 350 let staro žup-nišče. Ker ga je zob časa že precej načel, v svoji zgodovini pa je doživelo številne dozidave in prezidave so se fa-rani odločili, da pristopijo k temeljiti obnovi. Že lani so zamenjali dotrajano strešno kritino. Letos pa so se lotili zidarskih del. Ker je stavba pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo je potrebno pri obnovi precej strokovnosti. To delo je prevzel zasebni zidarski obrtnik Pelko iz Ble^ da, ki je posebej usposobljen za takšna dela, in je že pred leti obnovil fasado na cerkvenem zvoniku. V prvi fazi sp odstranili omet in celotno zi-dovje zalili z betonskimi plombami, ter nanesli grobi omet. Utrdili so tudi že precej dotrajane temelje. Računajo, da bodo vsa dela na župnišču končana do poletja prihodnje leto. Predračunska vrednost vseh del naj bi znašala nekaj več kot 300 tisoč dinarjev, in jo bodo v celoti pokrili farani sami. Še en dokaz več, da se da kljub težkim časom z dobro voljo in organizacijo, in če ji botruje še skrb za našo dediščino marsikaj narediti. M. Hrusti Era TOK Kmetijstvo — delovna enota Turn Tudi v prihodnjih mesecih dela dovolj V sadovnjakih Erinega TOK Kmetijstvo Šoštanj na Turnu so že pred časom pospravili ves pridelek zgodnjih in poznih vrst jabolk in sedaj bi marsikdo mislil, da nimajo kaj početi, ali pa imajo malo dela. Vendar ni tako. Vseh osem redno zaposlenih delavcev na Turnu ima polne roke dela tudi v jesenskih in zimskih mesecih. Najprej so pospravili sadovnjake ter odstranili polomljene veje. Pripravili so približno pet hektarjev zemlje za nasaditev novih sadik jablan na Tičnici. Tod bodo posadili nove vrste jablan in to jonagold, idared, gloster, melrose, zlati delišes in čisto novo vrsto, ki je na trgu zelo iskana — gala delišes. Razlika med znanim delišesom in gala delišesom je v tem, da je slednji rdeče barve. Na Turnu računajo, da bodo to jesen zasadili vsaj polovico novega sadovnjaka na Ti- čnici, drugo polovico pa spomladi, sicer pa jim pri saditvi zelo nagaja vreme. S tem dela, ki jih čaka v prihodnjih mesecih, še ni konec. Ko vreme za saditev ne bo več primerno, bodo pričeli z zimsko rezjo drevja. Seveda je treba marsikaj postoriti tudi v hladilnici kjer so shranjena preostala jabolka za sprotno prodajo po trgovinah. Na Turnu imajo še živino, ki potrebuje vsakodnevn nego in prehrano. Kmalu bodo pričeli tudi s prvim jesenskim škropljenjem in sicer z bakrenim pripravkom. To škropivo morajo uporabljati zlasti tisti sadjarji, ki ima- jo v sadovnjakih več breskev in marelic. Za jesenskim sledi zimsko škropljenje z rumenimi pripravki, to pa nam tudi zmanjšuje število škropljenja v letnem času. Vse tja do predpomla-danskega škropljenja, ki ga bodo na Turnu enako kot lani opravili z belim oljem, ki ni strupeno za okolje, ljudi in čebele. Kolikokrat moramo sicer škropiti sadovnjak, je odvisno od vrste sadja, odpornosti, obolelosti in drugega. Želja pridelovalcev sadja, zlasti v zadnjem času, ko kupci vse pogosteje segajo po neškro-pljenih ali čim manj škro-pljenih jabolkah je, da bi čimmanjkrat škropili in to z najblažjimi sredstvi, škropivo pa naj se ne bi poznalo na plodovih. B. Mugerle Vsak deseti občan krvodajalec Solidarnost, človekoljubnost za našo občino niso fraze, ampak dejstvo. Potrdile so se ob novembrskih poplavah, potrjujejo se na vsaki krvodajalski akciji. 28 jih je letos organizirala občinska organizacija Rdečega križa Velenje, in sicer za potrebe celjske in slovenjegraške bolnišnice ter za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Udeležilo pa se jih je več kot 4100 občanov, ni pa še zbranih podatkov za mesec december in zadnje tromesečje za bolnišnico Celje. Prelet seznama darovalcev krvi znova uvršča povsem na vrh rudarje, čeprav je ob tem treba reči, da so razdaljo tokrat kar krepko zmanjšali delavci Gorenja in tudi iz drugih manjših kolektivov v dolini. Žal, tega ne moremo trditi za zdravstvene delavce (izjema so le zaposleni zdravilišča Topolšica), ki krepko zaostajajo. Pri naštevanju tistih, ki so polnili vrste krvodajalcev, pa nikakor ne smemo obiti dijakov Centra srednjih šol Velenje. In čemu je treba pripisati dejstvo, da se število krvodajalcev v drugih slovenskih občinah zmanjšuje, pri nas pa dviguje oziroma ostaja na doseženi ravni? Po mnenju komisije za krvodajalstvo pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje osveščenosti občanov. Konec koncev naj si je znanost še tako napredna, zdravila, ki bi nadomestilo kri, kljub temu še znanstveniki niso našli. Ob zapisu o letošnjem delu na področju krvodajalstva pa je treba omeniti še nekaj — nagrado za krvodajalce. Kar precej polemike se je letos razvnelo ob tem vprašanju, žal še vedno ni nič dorečenega. Zakon predvideva dva zaporedna prosta dneva za krvodajalce, v delovnih organizacijah pa so si to »prikrojili« po svoje. Tako imajo v nekaterih kolektivih darovalci krvi priznan en prosti dan, v drugih dva, občinska organizacija Rdečega križa pa vztraja pri že izraženi pobudi, da naj bi za nagrado dobili en prost dan in bili oproščeni plačila participacije. Mi k temu dodajamo le to: Še sreča, da krvodajalci ne namenjajo toliko pozornosti temu vprašanju, in da se klicu na pomoč odzovejo predvsem zaradi sočloveka. Zato jim iskrena hvala! Zbiralci na srečanju v Nami Zbiralci so razstavljali B. Mugerle Ob mnogih aktivnostih, ki so jih in jih še bodo izvedli v veleblagovnici Nama v Velenju, velja omeniti zanimivo razstavo, ki so jo uredili zbiralci — rekorderji, ki že več let zbirajo najrazličnejše predmete. Povabilu Name se je odzvalo dvanajst zbiralcev z bogato zborko avtomobilčkov, kemičnih svinčnikov, značk, radirk, kovancev, znamk in podobno. Omenjena razstava je med obiskovalci Namine hiše vzbudila veliko pozornosti in odobravanja, pa tudi želje, da bi takšne razstave še bile. Prejšnji ponedeljek je Nama povabila vse razsta-vljalce v trgovsko hišo in jih pogostila. V imenu Name je povabljence nagovoril direktor Drago Ribič, ki je vsem zbiralcem podelil priznanja in darilo v spomin na razstavo. Zapišimo nekaj skromnih podatkov o tistih ki so v Nami razstavljali dosežke svojih zbira-teljskih strasti. 990 različnih primerkov; Špela Kostanjšek zbira radirke in jih ima 440; Ivan Uran zbira značke in kemične svinčnike, slednjih je od leta 1988 zbral 2.600; ban Novak sta doslej zbrala okoli 6.000 različnih serijskih in drugih znamk, Urban pa poleg znamk zbira še pločevinke; Alojz Ram-šak je zbiratelj značk in jih Arpad Šalamon mlajši zbira miniaturne avtomobilčke od leta 1966 dalje in danes njegova zbirka šteje Sandi Čanč je zbiralec obeskov za ključe, njegova zbirka jih šeje 1.800, zbira pa tudi druge predmete; Martin Jelenko je zbiralec starega denarja in je od leta 1973 zbral 1.500 primerkov iz vsega sveta; Mojca in Ur- ima preko 4.900; značke zbira tudi Anton Blatnik in jih je od leta 1973 zbral preko 16.000; Stipe Kostreš je zbiratelj starega denarja in je od leta 1980 zbral 1.050 kovancev iz vsega sveta, zbira pa tudi stare razglednice, znamke in narodne noše; Arpad Šalamon starejši je vnet zbiralec mini steklenic, steklenic whiski-ya, kozarcev, šale in drugih predmetov. Zbirati ie začel leta 1954 in ima danes bogato in številno zbirko najrazličnejših kemičnih svinčnikov, papirnatih serviet, značk, razglenic in tako naprej. Karmelina Konečnik zbira vžigalnike in jih je od leta 1988 zbrala preko osemdeset. Vsi tisti občani, ki jih je prizadela novembrska katastrofa lahko material za odpravljanje nastale škode kupujejo brez prometnega davka. Potrdila, ki jih morajo predložiti dobijo pri Dragici Kotnik na Sekretariatu za javne gospodarske zadeve. SREČKE Slavka Mijoč Univerza za tretje življenjsko obdobje je pred petimi leti uspešno pognala korenine v občini. Pred nedavnim začeta dejavnost v Domu za varstvo odraslih Velenje — pogovorne interesne skupine — bo gotovo doživela enako »usodo« kot prej omenjena. Morda se bo v bližnji prihodnosti socialna delavka na Centru za socialno delo Velenje Slavka Mijoč spomnila še kakšne ideje in z njo zaposlila starejše občane ter občanke. Gibanje pomeni življenje in zato človek strmi za tem, da se okrog njega stalno nekaj dogaja. Slavka si tega želi tudi za druge, zlasti za upokojence, katerih večina živi ob robu vsakdanjega dogajanja, ob misli na osamljenost in tegobe, takšne ali drugačne. Seminar, ki ga je pred leti pripravilo slovensko andragoško društvo, je bil izziv zanjo. Ne lasti si avtorskih pravic nad univerzo za tretje življenjsko obdobje (deli jih skupaj s še dvema znankama, ki sta se prav tako udeležili omenjenega seminarja), tudi ne za interesne pogovorne skupine v domu za varstvo odraslih. Zanjo je pomembneje doseganje namena slednjih — učenje, predvsem pa druženje. Doslej ji je ob pomoči mentorjev krožkov uspelo oboje doseči. Dokaz za to je število udeležencev v krožkih univerze za pestrejšo jesen ži- Slavka Mijoč vljenja — od 70 prvo leto do 160 lani — in kar tri skupine po 18 oskrbovancev. Zadovoljstvo ob ugodnih ocenah in povratnih informacijah seveda ne more skriti. Konec koncev ji ga tudi ni treba. »Namen je dosežen. Namreč prave prijateljske skupine so nastale tudi izven naših srečanj oziroma krožkov,« je skromna. Univerza je postala del njenega življenja. Očitki domačih, da je prepogosto-krat z doma, so povsem na mestu. Toda, »Nič si ne mo- rejo pomagati, če je tako. Kdaj pa kdaj sem celo prisiljena vključiti v organizacijo še preostale člane družine, da je stvar res dobro izpeljana.« Za Slavko je vse, česar se loti, obveza. Če zapišemo še to, da je mati treh otrok, stara mama dvema vnukinjama, ena redkih žensk, ki namenja del skrbi lastnemu zdravju s športno rekreativnimi dejavnostmi, potem smo povedali skoraj vse o tem, kako preživlja prosti čas. A tu je še pletenje, gospodinjska dela . . . Tako kot je pred petimi leti na poti iz seminarja domov vedela, da bo univerza za tretje življenjsko obdobje zaživela v Velenju. Tako kot je vedela, da bo nedavno začeta dejavnost v domu za varstvo odraslih za oskrbovance svetel trenutek v sicer enoličnem in sivem dnevu, tednu, danes ve, da poti nazaj ni. »Že zaradi udeležencev raznih oblik dejavnosti ne. Ti iščejo in si želijo biti še nekje aktivni. Upam, da bodo izkušnje pri opravljanju poklicnih dolžnosti in tudi pri opravljanju omenjenih dejavnosti »porodile« še kakšno dobro idejo. Prepričani smo, da bodo, v njeno zadovoljstvo, v zadovoljstvo tistih, ki se v uresničevanje njenih idej že vključujejo kot tudi tistih, ki se morda še bodo. Veseli december za otroke V začetku tega tedna so se v občini Ve- Otroci so še posebej vabljeni to nede-lenje že začele novoletne prireditve za 'jo, 23. decembra ob 15.30 na Titov trg v otroke. Odbor za novoletno praznovanje, Velenje, ko bo novoletni živžav s sprevo-ki že tradicionalno dela pri občinski Zve- dom dedka Mraza. Od ponedeljka, 24. zi prijateljev mladine Velenje je tudi to- decembra do 28. decembra pa bodo za krat poskrbel za pester program in naku- otroke odprta vrata Doma kulture v Vele-pil tudi darila za predšolske otroke, ki "j"- Prireditev z naslovom »Igrajmo se« jim jih bo po krajevnih skupnostih razde- se bo pričela vsak dan ob 10. uri dopold-lil dedek Mraz. Na te prireditve, ki se bo- ne- V knjižnici kulturnega centra bo dado zvrstile do nedelje, bodo otroci vablje- "es nastopil Cufek, 25. decembra si bodo ni s posebnimi vabili. o*1™' lahko ogledali »Pepelko«, 26. de- Letos so za kulturni program za otroke cembra pa »Frč v Frčoliniji«. Zvrstilo se poskrbeli Kulturno umetniško društvo bo še več kulturnih in filmskih prireditev. Stane Sever iz Škal, Lutkovna skupina As, Vzgojno varstveni zavod Šoštanj. (mz) Nasveti za ljubitelje cvetic U k rušim o si dom / božično zvezdo Božična Vsi ljubitelji lepega cvetja že težko pričakujejo čas, ko se v cvetličarnah pojavijo božične zvezde. Ne samo, da nas s svojo čudovito barvitostjo razveseljujejo v temačnih zimskih dnevih, temveč nam dajejo tudi nekakšen svečan občutek v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov. Nekaj več o tej cvetlici nam je pripravil naš strokovni sodelavec Stane Vanovšek. »Božična zvezda ali eu-phorbia polcherima je doma v Mehiki in srednji Ameriki. Tam raste na prostem kot grmiček in cveti že novembra. Prvi jo je iz teh krajev prinesel ameriški poslanec Poinsette leta 1830 in od takrat jo ponekod imenujejo tudi poinsetija. S križanjem in raznimi drugimi vzgojnimi ukrepi so žlahnitelji vzgojili božično zvezdo v takšni obliki kot jo poznamo danes. To je rastlina kratkega dne. Za njeno cvetenje je Pogrinjek za prijetnejše praznično vzdušje Božično zvezdo vedno zalivamo z mlačno vodo in sicer tako, da je zemlja vedno zmerno vlažna. V dobi mirovanja, ko odcveti (odvrže ovršne liste), jo zalivamo manj in jo prestavimo na hladnejše mesto. Gojimo jo pri sobni temperaturi okrog 18 stopinj Celzija; v pretop-lih prostorih rada izgubi intezivnost barve ovršnih listov, drugače pa dobro prenaša tudi pogoje v stanovanjih s suhim zrakom. Zelo nam bo hvaležna, če jo bomo kdaj pa kdaj orosili po zelenih listih. Kot vedno do sedaj vas vabim v vrtnarijo Vekos, kjer boste lahko izbrali to zanimivo in lepo rastlino. Ker pa smo v predprazni-čnih dneh vam za dodatek ponujam predlog kako urediti mizo, da nam bo ob vseh dobrotah še topleje pri srcu. Za to priliko so se za vas potrudili gostinski delavci Name — veleblagovnice Velenje in cvetličarke Vrntarstva Vekos. Naj vam ob koncu zaželim vesel božič, srečno ter uspešno Novo leto.« (foto: bm) zvezda potrebno, da ji vsaj deset tednov prej zagotovimo dan dolg samo 12 ur. To naredimo s pokrivanjem s kakšno kartonsko škatlo ali pvc vedrom. Cvet je neznaten in droban ter se nahaja v središču braktej, njen lep videz pa ji dajejo obarvani ovršni listi. S temi rastlina privablja žuželke, nam pa dajejo okras. ŠTUDENTSKI VOGAL No, pa nas čaka spet nekaj prijetnih dni. Prepričani smo, da nam božičnega in novoletnega in sploh prazničnega razpoloženja ne bo pokvarilo nič, kako bo po 1. januarju pa vam še ne moremo povedati. Lahko pa vam zagotovimo, da vas v tem času ne more doleteti nič boljšega in lepšega kot je novica o študentskem plesu, ki bo. Vse pridne študente, ki bodo prišli v dom DPO na Konovem, bo obiskal dedek Mraz. Imel bo tudi lepo spremstvo, vsekakor veliko boljše od medvedkov, zajčkov in snežink, saj ga bodo spremljale marjetice iz vsem znanega okteta. Kot smo že rekli — novoletni ples bo, in sicer v petek, 21. decembra (joj, to je že jutri) v domu DPO na Konovem, začeli pa ga bomo ob 10. uri. Kaj več o tem ne bi izgubljali besed, saj mora biti že vsem jasno, da to ne bo en novoletni ples kar tako. Morda le še informacija, da je zelo modro vzeti s sabo člansko izkaznico ŠŠK. O tem se boste prepričali že pri vhodu, saj bo z izkaznico vstopnina manjša. Da, dragi študentje, ŠŠK res skrbi za vas na tisoč in en način. Eden teh je tudi rekreacija, ki jo organiziramo vsako soboto med 10. in 12. uro na osnovni šoli bratov Mravljakov v Velenju, saj vendar ne moremo dopustiti, da bi študentje v teh zimskih mesecih popolnoma zakrneli in ostali brez kondicije, ki je nujno potrebna za žuriranje in študij nasploh. Naredite nekaj zase in v soboto dopoldan krenite proti omenjeni osnovni šoli, ne bo vam žal. Vsi se veselimo prostih dni, ki so pred nami, ŠŠK pa vam daje možnost, da jih izkoristite tudi za kaj pametnega (poleg novoletnega plesa in rekreacije seveda). V placu bo namreč med božičnimi prazniki potekal brezplačni tečaj wordstar-a. To je programski paket, ki vam lahko pride zelo prav pri pisanju referatov, seminarskih in diplomskih nalog. Poznavanje wordsta-ra je pravzapravnuja, zato pridite. Imeti morate le člansko izkaznico ŠŠK, ki jo lahko dobite vsak petek in soboto zvečer v placu. Torej, dobimo se v placu. Le še lep pozdrav v imenu sove. Pri Zabukovnikovih na Konovem kravji telički Pred nedavnim sta nas poklicala Marija in Jože Zabu-kovnik s Konovega in nas povabila, da ju obiščemo zaradi srečnega dogodka v »štali«. Vzeli smo pot pod noge in nastala je pričujoča in zelo zanimiva fotografija, saj je takšen dogodek zelo redek. Jože in Marija imata nekaj krav in vselej sta vesela, ko primuka na svet zdrav teliček. Pred slabimi tremi meseci je ena izmed njunih krav povrgla dvojčke. »V začetku tega meseca pa nam je zaprlo sapo. Ko smo prišli v hlev, nismo verjeli, da prav vidimo. Krava Beba je povrgla zdrave trojčke.« Jože je povedal da je bil »porod« normalen, prvega teleta je povrgla ob 8.30 zadnjega ob 15.30. »Stari ljudje tod ne pomnijo trojčkov. Tudi živinozdravnik Franci Blatnik je dejal, da ne pomni živih trojčkov, so pa bili primeri, ko trojčki niso bili živi oziroma vsaj vsi ne,« je pripovedoval Jože ves vesel. Torej nič čudnega, če so imeli v minulih dneh več obiska pri hiši oziroma v hlevu kot običajno. S. Vovk L__JK-/V'-I ^ * - ■ M-A. ---n—^ i Na velenjski PTT dela j nekdo strogo zakrit j j Dober dan, pri telefonu ta in ta, kličemo od tu in tu. < 1 Smem zvedeti koga sem dobila? S kom se pogovarjam? j v — Kaj bi radi? j f — Najprej, da se mi predstavite. J J — Zakaj je pa to potrebno ? Najprej mi povejte, kaj j i bi radi, potem vam bom pa povedal kdo sem, če se mi bo S i to zdelo potrebno. I i — Ampak jaz bi vseeno rada prej vedela s kom se j ) pogovarjam, da ugotovim, če ste prava oseba. Poleg tega < \ pa to, če niste vedeli, zahteva tudi čisto navadno lepo ve- ! J denje. in tudi pogovor, po naših, izkušnjah, laže steče, če j A se ljudje predstavimo. Pa to verjeli ali ne! j J — Meni je zelo žal, ampak nimam navodil, da se '< i predstavljam z imenom, meni je naročeno, da se predsta- S vim tako in tako. Sploh pa še vedno ne vem, kaj bi radi in \ J še manj kje ste to številko dobili. 1 s Če vas zanima, kje se tako pogovarjajo, potem naj ! \ povem, da na številki 859-010, vsaj danes teden dopoldne ( < so se. In če vas zanima, odgovora, ki je bil tudi za osebo. K ki se ni predstavila popolnoma preprost, nisem dobila. Kli- , i catije bilo treba PTT Celje, da sem na preprosto vprašanje S poslušalke radia zakaj je recimo telefon lahko nem. dobila \ preprost in prijazen odgovor, naj poslušalka preveri, če ni- ■ I ma morda s kom dvojčka. Ker je to najpogostejši vzrok, v «J nasprotnem primeru pa naj se obrne na vzdrževanje oziro- J ma prijavo napak, ker je potem možnosti še nič koliko. Samo za božjo voljo, nikar na velenjsko PTT, kjer so 5> nekateri strogo konspirativni, tako da te postane strah, ko J se pogovarjaš z njimi. (Konspirativen, F. Verbinc Slovar K j tujk: zarotniški: podtalen; delujoč previdno, po načelu < konspiracije; fig. skriven, strogo zaupen). Ti dve zadnji ra- ) zlagi, jigurativno, bosta verjetno še najbolj držali, ker na ' j žalost, še danes ne vem, s kom sem se tako dolgo pogovar- ^ jala na 859-010. J, Milena Krstič-Planinc Opto- b* ji me- ter Igrače za odrasle Na novoletnem sejmu Turističnega društva Velenje na Titovem trgu je tudi poseben >štant< z igračami za odrasle. Mnogi, ki bi se s temi igračami že lahko igrali, ga opazujejo samo od daleč, zato pa si otroci prav radi pogledajo, kaj bo zamenjalo kocke in avtomobilčke, ko odrastejo. Ampak brez strahu — nič takega ni, zaradi česar bi vam moralo biti nerodno, če stopite bliže. Če se radi nasmejite, pa sploh ne. Bolj za hec gre in manj za >hudo resne< zadeve. ★ * * Toplo ali mrzlo kavo? Odkar se je v Velenju pojavila VTV natakarice goste sprašujejo — mrzlo ali toplo kavo? Baje jih je polovica, ki so zaradi televizije s tople kave presedlali na hladno. ★ * * ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA NI ZA VELENJČANE Pred dnevi je gostilo Zdravilišče Topolšica novinarje. Novinarje velikih hiš med katere naša ne sodi. No, ja, ker pa novinarjev gotovo ne vabijo zaradi njih, čeprav so jim v Topolšici ponudili ves komfort, ampak zaradi bralcev, lahko upravičeno sklepamo, da bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje v Topolšici pač niso preveč zaželjeni. Sicer pa na žalost menda tudi na novinarje, ki so se vabilu odzvali (Delo, Večer, Dnevnik — Primorcev ni bilo) niso naredili prevelikega vtisa. Zanje si je vzel čas le vodja marketinga, ostali pa so bili zadržani?! * * * »Pravična« obremenitev Za Zgornjo savinjsko dolino pravijo, da je tudi kmetijska in štejejo kmetijstvo za prednostno panogo. Nekako tako tudi pravijo, da je to revna občina bogatih ljudi, zato je toliko bolj zanimiva struktura prihodkov za družbene dejavnosti. Delež iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu je bil v devetmesečju 70,48 odstotka, iz solidarnosti 24,63, iz drugih prihodkov 0,36, iz obrtne dejavnosti 4,12 in iz kmetijstva (celih) 0,20 odstotka. * * * V prepolni Rdeči dvorani Očividci vedo povedati, da je bilo na I. festivalu zabavne glasbe v Velenju vsega skupaj za štiri vrste gledalcev in poslušalcev: Pa še nekaj od tega so jih menda organizatorji lovili pred Rdečo dvorano med bežnimi sprehajalci. Ppvezovalka Miša Molk je vse lepo pozdravila z besedami: »V prepolni Rdeči dvorani ...« Tam prisotni pa se zdaj sprašujejo, kako le ta izgleda, kadar je prazna? * * * Beseda je konj Taki smo. Tudi preko časopisa pripravljeni obljubljati in zagotavljati, pa čeprav vemo, da vse ne bo tako. Eden je pri tem računal, da je od izjav do danes preteklo že veliko Pake, pa tudi časi so tako sklerozni, da ljudje marsikaj hitro pozabijo. Ampak vsega pa ne. Da se temu, ki mu posvečamo te prisrčne vrstice, ob prihodu na novo delovno dolžnost, vsaj malce kolčne! * * * Odlok na zalogi Veliko pričkanja je bilo v minulih letih med zgor-njesavinjskimi ribiči in ljubitelji kajakaštva, ki so na hitro odkrili čudovite brzice Savinje in jih množično »zavzeli«. Po vzoru podobnih območij in tudi po zgledu iz tujine so na občini pripravili in sprejeli odlok o plovnem režimu na Savinji, ki naj bi zadeve uredil. Na vso žalost so se uredile same, saj rib praktično ni več, struga pa en sam hudournik. Za nekaj let bo torej odlok lepo na zalogi. * * * SAMO, DA NE BO STEČAJA! Tudi takšna podjetja so v našem okolju, ki tudi tri mesece ne izplačajo osebnih dohodkov, ko pa naredi pri njih kontrolo SDK ugotovi, da pravzaprav nima zakonskih možnosti za uvedbo stečajnega postopka. Žiro račun namreč sploh ni blokiran. Zdaj je seveda vprašanje stečaja samo to, kako dolgo bodo delavci še potrpežljivo čakali na svoje plače. Smučarski sejem Že imate smučarsko opremo — novo ali staro. Ce je še nimate si jo lahko priskrbite na smučarskem sejmu v soboto, 22. in nedeljo, 23. decembra, od 9. do 16. ure. Vabi smučarski klub Velenje. SLOVENJ GRADEC : ŠRK VELENJE 25:26 (22:22, 11:10) ŠRK Velenje: Stropnik, čater, Krejan 5, Ramšek, German, Plaskan 4j#e>žun 1 Rozman 3, Vrečar 3, Voglar 3, Serbec 7. Vajdl. ZAMET : VELENJE 21:31 (12:15) Reka — Dvorana Dinko Luka-rič, sodniku Repenšek in Skubic (oba Lj.). Velenje: Lakič. Misaljevič II, Topič 3, Zidar 6. Katic, Oder 6, Fale, Hudej 3, Jan, Peteh. Delie 2, Hrast. ELEKTRA : ROGAŠKA 88:80 (34:43) Šoštanj Dvorana Solidarnosti, gledalcev 100, sodnika Kavčič (Lj.) in Mlekoš (Domž.). blektra: Sevšek 4, Mrzel 16, Leskovšek 5, Pečovnik 4. Dumbo-ya 4, Pipan 23. Kitak 4, Plešej 14, Tomič 14. Še tretji naslov Na državnem prvenstvu v standardnih plesih, ki je bilo 16. decembra v mariborski dvorani Tabor, sta Matej Krajcer in Mirjam Šulek v kategoriji mlajših mladincev osvojila še zadnjega od treh možnih naslovov državnega prvaka za leto 1990. Enak podvig je v kategoriji mladincev letos uspel tudi plesnemu paru Rabič—Stojiljkovič iz Ljubljane. Omenjamo ga zato, ker je Miha Rabič začel svojo plesno pot leta 1986 v Velenju in se predlani zaradi boljših pogojev dela preselil v ljubljansko URŠKO. V Mariboru so se zelo dobro odrezali tudi vsi drugi velenjski plesni pari. V kategoriji mladincev sta bila Peter Uplaznik in Nataša Ževart četrta, Grega Ber-lak in Sergeja Čemele šesta ter Andrej Kočivnik in Barbara Kralj v polfinalu, med starejšimi mladinci pa sta Aljoša Oštir in Petra Žist osvojila peto mesto. Presenečenje na Reki Velenjske rokometašice so na Reki presenetile z dobro igro in visoko zmago. Igrale so izvrstno v obrambi in si ustvarile veliko nasprotnih napadov, ki so jih učinkovito zaključevale. Zidarjeva je odlično vodila igro, Misa-Ijevičeva je bila zelo natančna, izkazali pa sta se tudi obe vratar-ki. Vse do 48. minute je bil rezultat tesen, nato pa so se gostje razigrale in zanesljivo zmagale. Sedaj so na 4. mestu, v naslednjem kolu pa se bodo v Rdeči dvorani v slovenskem derbiju pomerile s ■•Krartjcm* - A ■»".•» * - * * * * Matej Krajcer in Mirjam Šulek na zmagovalnih stopnicah Topolšici odbojkarji so doma izgubili praktično dobljeno tekmo. Vodili so že 2:0 v nizih in kar 13:8 v tretjem, nato pa popustili in izgubili z 2:3 (5, 13, -14, -10, — 16).Malo jim je v petem nizu zmanjkalo tudi športne sreče, saj so ga izgubili po hudem boju na 16. Na lestvici so drugi, v naslednjem kolu pa se bodo doma pomerili v derbiju s tretjo Emono iz Ljutomera. Mali nogomet V petek se bo v Zagrebu pričel sklepni del državnega revijalne-ga pokala YURK 90. Nastopilo bo 16 ekip, ki so si pravico nastopa priborile na petnajstih turnirjih. Med petimi ekipami iz Slovenije je tudi Sportklub Velenje, ki je obenem drugi* nosilec. i ' » J> ' i i M i i'i Ìkì%l*>v -s V soboto, 15. decembra, seje v Ljubljani za zmago potegovalo petdeset parov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Bolgarije. Udeležilo se ga je tudi pet velenjskih bridgistov in sicer para: Mugilnicki-Žibert, Mijoč Ambrož ter Sagmeister s partnerjem iz Bolgarije. Po zmagi na Bridge festivalu na Bledu sta ponovno slavila Mijoč in Ambrož in tako na najlepši najin zaključila koledasko tekmovalno sezono. j m. Odpor le v prvem nizu Savinjsko-šaleški derbi ni navdušil z igro. Gostje so se nekoliko upirale le v prvem nizu, ostala dva pa so domačinke dobile z lahkoto. Rezultat je bil 3:0 (13, 8, 7). Ljubenke so po 10. kolu tretje na lestvici in bodo v naslednjem kolu gostovale pri Partizanu Tabor v Ljubljani, Topolčanke pa so šeste, vil. kolu pa bodo doma gostile prvouvrščeni Koper Ci mos. T ^^ R mm P m™*'N veunje D Pojasnilo : TREND Računalniški Inženiring Vel*nj* nima nikakršne povezav» s firmo TREND GROSUPLJE 111_ HPAuthorized Dealer HEWLETT ÄjjjjjjjjjjjftW DA I* |C A O I* Promocijska prodaja ff imi aserskih tiskalnikov - aaaarera^ omejena količina VSI, KI VAM JE IMAGE POMEMBEN! 1. HP LaserJet III 35.950,00 2. HP LaserJet IIP 21.500,00 Matrični tiskalniki beležijo relativni padec prodaje, laserski pa zaradi svoje kvalitiete rapidno rastejo. Zakaj bi se pri isti ceni vključili v preteklost ( mamam Dealerji dobrodošli Računalniki ACER 386, 486 in 486/EISA... najugodnejše cene TREND, Računalniški inženiring, d.o.o. Efenkova61. Velenje -tel.:(063) 851 610, fax.: (063) 856 794 Rdeča dvorana, sobota: ob 17.00 - VELENJE :KR AN J ob 19.30 - VELENJE:PARTIZAN ROKOMET SRK Velenje tudi v Slovenj «namo Namili kotiček Gradcu nepremagan TA TEDEN ZA VAS V NAMI: Tekstilni diskont: — hlače joging 178,10 din — otroške pižame od 2 do 14 let 117,50 din — zimske jeans jakne uvoz iz Italije Levi's 761,10 din Kozmetika: — proizvodi Krka 15% popust — parfumi Jean Marie Pascal od 32,50 din — šminke, laki za nohte exclusive od 26,20 din dalje Posoda: — namizni prti vinil uvoz od 119,50 din dalje — stoječi sušilci za perilo kom din 308,40 PRESKRBA na Koroški cesti: — šunka v dozi kg/din 79,00 din — vino Grk 0,7 1 31,00 din — vino Maraština 0,7 I 31,00 din — vino Rose 0,7 1 29,40 din — sok Bravo 1/1 13,70 din Moška konfekcija: — vetrovke s kapuco butik Neno 1.200,00 din — kravate novih modnih žakardnih vzorcev le 205,30 din Ženski oddelek: — jutranje halje, primerne za lepo darilo 1.006,40 din — velika izbira svečanih bluz — lepa izbira perila iz uvoza Vsem našim prijateljem, našim zvestim kupcem želimo prijetno božično praznovanje in srečno novo leto! Elektra po prvem delu četrta Priznanja športne zveze za leto 90 Športna zveza Velenje bo v januarju svečano podelila priznanja najboljšim športnicam, športnikom, ekipam, šolskim športnim društvom, krajevnim skupnostim in športnim delavcem, ki so v letu 1990 dosegli pomembne tekmovalne in delovne uspehe na športnem področju. Predloge bodo zbirali do 25. decembra, želijo tudi krajšo obrazložitev, posebej pa upoštevanje vsebine Pravilnika o priznanjih športne zveze Velenje, ki so ga sprejeli na skupščini 20. novembra. Šesti novoletni tek Topolšica 90 Tek v Topolšici je namenjen vsem ljubiteljem teka, od cicibanov do veteranov. Prav vsi bodo deležni velike pozornosti, saj bodo vsi prejeli kolajne, z žrebom pa bodo razdelili številne in lepe praktične nagrade. Ni podjetja ali zasebnika, ki bi negativno odgovoril na prošnjo za pomoč pri izvedbi 6. novoletnega teka v Topolšici. In še vedno je čas, da prijavite svoje otroke in se tudi sami preizkusite na novoletnem teku v nedeljo, 23. decembra v Topolšici, kjer bo poleg tega še družabno srečanje. S tekom v naravi — k zdravemu človeku! Pejkunovič odličen v Trbovljah Z. nastopom na 18. po vrsti turnirju JLA v Trbovljah, to je najmočnejši turnir v naši republiki, so šoštanjski in velenjski karateisti sklenili zelo uspešno sezono. Na turnirju je nastopilo 135 tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Zmagal je prvi favorit, dolgoletni državni reprezentant in letošnji svetovni podprvak Muratagič iz Sombora. Najprej je premagal Stojakoviča (Šoštanj), v finalu pa še najboljšega slovenskega karateista Pejkunoviča (Velenje). Stojakovič in Mehič (oba Šoštanj) sta bila 5. in 6. V finale do 18 let sta se uvrstila Petrovič, ki je osvojil 3. mesto, Jeličič (dve Šoštanj) pa je bil zaradi napake diskvalificiran in s tem izgubil zanesljivo prvo mesto. Dviganje uteži Na odprtem prvenstvu v Domžalah so se izkazali velenjski dvigalei in tako sklenili zelo uspešno tekmovalno sezono, saj so ob zmagi v Domžalah osvojili mladinsko ekipni republiški naslov in še vrsto posamičnih zmag. V Domžalah so prepričljivo zmagali ekipno, v svojih kategorijah so bili najboljši Vuzem. Cvetkovic, Vanovšek in Redžic, druga mesta pa so osvojili Mlakar, Jutriša in I.ah. Vsem bralcem Našega časa in občanom Želijo srečno Novo leto. Peter Srnovršnik Če ne gre, je kriv sodnik Odlična ekipa Mira Požuna tudi v 12. kolu na tekmi v Slovenj Gradcu ni bila premagana. Nepremagana je torej že devet kol in pred ekipo je priložnost, da tudi desetič zapored slavi, v soboto, ko so v zadnjem jesenskem kolu v Rdeči dvorani gostila bjelovarskega Partizana. Tekmo so glasile vse značilnosti derbija: dinamičnost, razburljivost, požrtvovalnost, trda igra v obrambi, negotovost, odločena je bila šele po podaljških. Velenjčani so dobro začeli, povedli z 1:4, domači so zagrizli in v polčasu imeli zadetek prednosti. Prve minute nadaljevanja so bile njihove. Približno 10 minut so vodili, tudi s tremi zadetki, toda ob odličnih obrambah (spet) vratarja in kapetana Vajdla, ki je med drugim ubranil od devetih se-demmetrovk tri, eno pa mladi Stropnik, je bil rezultat slabih 10. minut pred koncem neodločen 19:19. Gostje so v tem delu igrali zelo požrtvovalno. Morali so, saj se je v 6. minuti drugega polčasa poškodoval Šerbec, Ce vse to upoštevamo, so Velenjčani vendarle zasluženo zmagali. - Takole prodira Odrova Košarkarji Elektre so v prvem polčasu proti igralcem Rogaške igrali zelo slabo in posledica takšne igre je bilo tudi vodstvo gostov po prvih dvajsetih minutah. Drugi polčas so začeli veliko bolje, v 10. minuti so prvič povedli in nato s hitrimi nasprotnimi napadi rezultat povečali na 14 točk razlike. S tem so košarkarji Elektre dosegli sedmo zmago v jesenskem delu prvenstva. Vil. kolih so zbrali 18 točk in bodo pomladansko nadaljevanje pričakali na četrtem mestu. Za novinca v ligi je Elektra zabeležila dobro uvrstitev se po nekaj minutah vrnil na igrišče, vendar je bila poškodba preveč boleča in moral je nazaj na klop. Po tekmi so se domači hudovali nad sodnikoma, zaradi nekaterih njunih odločitev. Tudi Velenjčani so se večkrat glasno jezili — recimo, ko je moral na klop v zadnjih trenutkih tekme Požun, (pa 47 sekund pred koncem prvega podaljška Krajan) ko nista piskala sedemmetrovke za Krejana, ko ga je nasprotujoči igralec zavrtel okrog osi. . . Kakorkoli že poraza so si krivi sami igralci, med njimi žal tudi odlični Kontrec. ki je proti koncu tekme poslal žogo visoko čez gol oziroma ko ni s sedem metrov premagal vratarja Vajdla. »Krivec« za njihov poraz je seveda tudi Plaskan. ki je spretno prestregel napad gostov in še bi lahko naštevali. »Huje je biti gledalec kot igralec,« je dejal poškodovani Šerbec Na dlani je bilo, da bo zmagal tisti, ki bo na koncu napravil manj napak. Nastopile so razburljive zadnje tri minute. Mladi Rozman je zadel in po 20:20 so Velenjčani spet povedli. V napad so krenili domači. Zaradi prekrška nad nekdanjim velenjskim igralcem Štriglom je moral za dve minuti na klop Požun. Prestroga odločitev? Prisebni Plaskan je prestregel žogo, kontra in vodstvo velenjčanov 20:22. Zmaga, (še) ne! Približno minuto in 50 sekund do konca so domači znižali na 21:22. V napadu je Čater Krejan V akciji izgubil žogo (koraki) in Slovenj Gradec je izenačil. Velenjčani so imeli približno še pol minute časa da zadenejo in zmagajo. 14 sekund pred koncem je bil storjen prekršek nad Vrečarjem za sedemmetrovko. Domači vratar je »prebral«. Krejana in ubranil njegovo žogo. Sledila sta podaljška, tu so bili gostje za odtenek boljši morda tudi srečnejši in dosegli deveto zaporedno zmago. Zakaj samostojna komunalna energetika Dejavnost daljinske oskrbe s toplotno energijo se je v Šaleški dolini pričela v okviru Rudnika lignita Velenje (VRL) leta 1959. Tistega leta se je namreč v rekonstruirani Termoelektrarni Velenje pričela proizvodnja toplotne energije za potrebe ogrevanja rudniških poslovnih in stanovanjskih objektov, dograjen pa je bil tudi prvi vročevod do nastajajočega mesta Velenja. Prednosti daljinskega ogrevanja pred klasičnim so kmalu primamile ostale porabnike, zato so bile kapacitete TE Velenje do leta 1970 že polno izkoriščene. Nadaljnji razvoj ogrevalnega sistema je pogojevala preorienta-cija dejavnosti na proizvodni vir TE Šoštanj ter izgradnjo magistralnega vročevoda in centralno energetsko postajo Velenje. Realizacija slednjega, vključno z zagotovitvijo vseh finančnih virov, sta do leta 1972 zagotovila izključno RLV in TEŠ!! Z nadaljnjim vključevanjem večjih industrijskih porabnikov in intenzivno izgradnjo mesta Velenja, je dejavnost daljinske oskrbe s toplotno energijo tudi dejansko presegla okvire RLV in TEŠ, zato so se leta 1973 odločili RLV, TEŠ in TGO, da v soglasju v Skupščino občine ustanovijo samostojno delovno organizacijo za prenos in distribucijo toplotne energije DO Toplovod Velenje. V obdobju od leta 1973 pa do ustanovitve SKIS je bila DO Toplovod edini nosilec razvoja ogrevalnega sistema, ki se je do leta 1980 po obsegu potrojil, vanj pa je DO Toplovod vložila preko 20 mio DEM, od tega večino lastnih, sredstev. Današnji obseg toplovodnega oskrbovalnega sistema, ki se zaradi omejenih proizvodnih virov in ekonomskih kriterijev praktično že zaključuje, je realizirala Toplotna oskrba kot investitor po programu SKIS. Toplotna oskrba, ki s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe 10 mestnih krajevnih skupnosti Velenja ter KS Šoštanj v Skorno-Florjan, gospodari danes s sredstvi v višini cca 200 mio DEM, ki so jih formirali izključno in samo porabniki industrijske in široke potrošnje s ceno za porabljeno toplotno energijo; prispevki ob ceni za razvoj, prispevki za priključitev na vročevodno omrežje, RLV, TEŠ in TGO kot ustanovitelji in seveda DO Toplovod. Lastniki omenjenega kapitala smo torej poleg ustanoviteljev in DO Toplovod izključno in samo porabniki oziroma koristniki tega sistema!! Občina v tem kapitalu nima nikakršnega deleža, saj pri njegovem formiranju ni direktno sodelovala. Je pa v skladu s pristojnostmi dejavnosti daljinske oskrbe s toplotno energijo opredelila status posebnega družbenega pomena in si z oblikovanjem cenovne politike zagotovila odločilen vpliv na distribucijo toplotne energije in gospodarjenja z oskrbovalnim sistemom oziroma kapitalom kot celoto. Čigava dediščina kroji odločitev? Poleg vedno sporne cenovne politike, ki je dejavnosti le redko omogočala poslovanje na nivoju enostavne reporodukcije, je v letu 1981 občina posegla tudi na organizacijsko področje in DO Toplovod vsilila sedanjo organizacijsko formo in real-socialisti-čni model poslovanja, po katerem je bila v imenu »solidarnosti« razpolagalna pravica do ustvarjenega prihodka s ceno oskrbe povsem nekontrolirano razširjena na birokracijo, združeno v DSSS in dejavnosti preostalih subjektov DO »VEKOS«. Rezultati takšne politike so bili za Toplotno oskrbo in ogrevalni sistem v osemdesetih letih seveda porazni, saj nenehne izgube in izpadi sredstev niso bili nikoli gospodarno sanirani. Čeprav je občinska politika z zadrževanjem cen oskrbe dosegla pri uporabnikih določeno imaginarno zadovoljstvo, pa se je na področju zagotavljanja pogojev gospodarjenja in ohranjanja ogreval; nega sistema pokazala nezainte-resirana in neodgovorna, s tem pa seveda nikakršen varuh našega kapitala. Z zahtevami po racionalizaciji in čistosti poslovanja ter izločitvijo tržno naravnanih dejavnosti iz javnih podjetij smo se tega začeli zavedati tudi uporabniki sami. Dokaz zato predstavlja nenazadnje tudi soglasen sprejem osnutka Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunalna energetika Velenje na predzadnjem skupščinskem zasedanju, po katerem bi o usodi našega kapitala in o bistvenih stvareh za gospodarjenje in upravljanje z ogrevalnim sistemom odločali ustanovitelji, uporabniki, upravljalci — skratka vsi lastniki v skupščini javnega podjetja kot organom upravljanja tega podjetja, ne da bi pri tem negirali dejanske občinske pristojnosti. Predlagatelji »novega« odloka o ustanovitvi enega javnega komunalnega podjetja pa vse navedene problematike ne morejo ali nočejo dojeti. V sprejem, in to po hitrem postopku?!, predlagajo ponovno star, preživeli real-socialistični model podjetja, v katerem raono-polizirajo poleg osnovnih komunalnih dejavnosti kar 15 povsem tržno naravnanih in v katerem ponovno odgovarjajo za poslovanje z vsemi sredstvi vsi za vse. V takšnem sožitju dejavnosti dvomljive akumulativnosti je po dosedanjih izkušnjah ponovno izpostavljen najbolj kapital komunalne energetike, saj je njegovo prelivanje v vse ostalo predlagatelj legaliziral že kar v odloku samem. Ustanovitelji, uporabniki in upravljalci ogrevalnega sistema imamo tokrat preko naših poslancev eno zadnjih možnosti, da preprečimo nadaljnjo stagnacijo in morda celo propad težko pridobljenega oskrbovalnega sistema in da ohranimo integriteto dejavnosti, ki jo je možno zagotoviti samo preko samostojnega javnega podjetja Komunalna energetika Velenje. Miran GMAJNER Seznanjeni s predlogom odloka o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja, ki ga je predlagal nov izvršni svet občine Velenje ugotavljamo, da se je le-ta odločil na osnovi nam neznanih DOLOČENIH SPOZNANJ za ustanovitev enega javnega podjetja zopet za vse dejavnosti in še več, ki jih trenutno izvaja DO Vekos. Ne da bi ocenjevali strokovnost in formalna protislovja predlagatelja pri formulaciji vsebine odloka, ki se ji je na zahtevo najširše družbeno-politične skupnosti po izločitvi vseh tržno naravnanih dejavnosti in racionalnosti ter čistosti poslovanja TOZD-ov DO Vekos bila primorana odreči že pred leti vladajoča struktura, želimo v tem delu opozoriti uporabnike komunalne energetike in njihove poslance, predvsem na nekatera nevzdržna dejstva in namere predlagatelja. Te se kažejo predvsem: V poizkusu predlagatelja po izpeljavi aktivnosti za sprejem odloka po hitrem postopku, brez poglobljene razprave o vsebini odloka, ki vsebuje med drugimi vrsto nesmislov. Razlago opravičuje z določili Zakona o podjetjih, po katerih naj bi se sedanje OZD reorganizirale po tem zakonu do 31. 12. 1990, pri tem pa ni upošteval dejstva, da je bil 19. 10. 1990 v Uradnem listu SFRJ št. 61/90 objavljen zakon o spre- membah in dopolnitvah Zakona o podjetjih, po katerem je rok za reorganiziranje OZD podaljšan do 30. 6. 1991. Objektivnih razlogov za sprejem odloka po skrajšanem postopku torej NI!! Iz obrazložitve predlagatelja odloka je evidentno, da cilji nove organiziranosti niso racionalizacija poslovanja in gospodarnejši odnos do oskrbovalnih sistemov, ampak stremljenje o odpravi zatečenih in močno načetih medsebojnih odnosih v DO Vekos s tem, da se še bolj razširi, centralizira in poveča monopolni položaj. S polno odgovornostjo za poslovanje takšnega javnega podjetja poizkuša predlagatelj legalizirati real-socialistični model poslovanja javnega podjetja, v katerem odgovarjajo z vsemi sredstvi vsi za vse. Posledice takšne politike se že identično kompletnemu slovenskemu gospodarstvu odražajo v močni stagnaciji dejavnosti komunalne energetike. Nevzdržna, po našem mnenju so prizadevanja predlagatelja, da v javnem podjetju, kljub jasno izraženemu stališču uporabnikov, ppnovno združuje investicijsko, nadzorno in izvajalsko funkcijo. Popolno nerazumevanje trenutne situacije na področju ko- munalne energetike kažejo ugotovitve predlagatelja, da na Toplotni oskrbi nastopajo v ospredje interesi po avtonomiji. Vsakemu je namreč znano, da je Toplovod že 17 let in še tudi danes kot TOZD še vedno samostojen gospodarski subjekt, za ustanovitev, katerega so leta 1973 ustanovitveni kapital zagotovile delovne organizacije RLV, TEŠ in TGO. Kot samostojna delovna organizacija je postal Toplovod po letu 1973 glavni nosilec izgradnje in razvoja toplovodnega sistema do danes,,ko je nadaljnja širitev toplifikacije zaradi omejenih energetskih virov in ekonomskih kriterijev skorajda že zaključena. Sredstva za izgradnjo in razvoj kompletnega toplovodnega oskrbovalnega sistema so poleg ustanoviteljev in DO Toplovod zagotovili izključno uporabniki toplotne energije s ceno oskrbe, prispevkom za razvoj ob ceni storitev, prispevkom za priključitve in najetimi krediti. Vrednost sistema, ki od 27 občinskih krajevnih skupnosti oskrbuje danes 10 mestnih KS Velenja, KS Šoštanj in KS Skorno Florjan, znaša danes caa. 200 mio. DEM. Ker občina v tej vrednosti praktično nima svojega kapitala menimo, da ne glede na to, da je z odlokom določila dejavnost daljinske oskrbe toplotne energije, kot dejavnost posebnega družbenega pomena, nima n;ti materialne, niti moralne pravice negirati dejavnosti komunalne energetike kot samostojnega gospodarskega subjekta v funkciji gospodarjenja in ohranjanja zaupanega kapitala. Uporabniki pa bi svoj vpliv najlaže uresničili v skupščini podjetja, kot je bilo predlagano v osnutku odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunalna energetika. Predlog organizacije dveh javnih podjetij pa je predlagatelj zavrnil zaradi DOLOČENIH SPOZNANJ, do katerih se je dokopal brez, da bi se enkrat samkrat detajlneje seznanil z dejavnostjo komunalne energetike ter kje in kako ta sploh deluje. Vir predla-gateljevih določenih spoznanj v veliki meri nakazuje imenovanje poslovodnega organa, kateri že sedaj ne uživa zaupanja delavcev TOZD Toplotna oskrba Velenje. Na osnovi navedenega delavci Toplotne oskrbe v interesu uporabnikov, takšnega odloka v predlagani vsebini ne moremo in ne smemo sprejeti. Prav tko apeliramo na poslance tistega dela skupščine, ki jih ta problematika neposredno tangira, da nas v smislu ohranitve in zaščite toplovodnega oskrbovalnega sistema podprejo v naših prizadevanjih. Zbor delavcev TOZD Toplotna oskrba Poplavljanje toplotne postaje na Žarovi cesti lz sestavka g. Ojsterška o poplavljanju toplotne postaje na Žarovi cesti je razbrati, kot da je upravljalec toplotnih naprav kriv za poplavljanje potoka Trebušnica. Ob dejstvu, da s svojimi napravami ne omejujemo vodotoka, in da je bil prostor za postavitev postaje predviden po urbanističnih usmeritvah razvoja tega dela mesta trdimo, da je mnenje nekorektno. Ker pa g. Ojsteršek pozna problem popravljanja toplotne postaje bolje kot drugi, saj je sodeloval v gradbenem odboru, ve, da je vzrok poplav nepravilno izveden kanalizacijski priključek, zaradi česar objekt ni dobil uporabnega dovoljenja s strani Vekos TOZD Toplotna oskrba vrsto let. Zadnja poplava, ki jo v celi Sloveniji čutimo kot naravno katastrofo, je resnično zalila tudi omenjeno toplotno postajo. Škoda, ki jo je napravila na elementih toplotne postaje, je bila takoj sanirana, resda pa pri takšnih poplavljanjih trpi gradbeni del objekta v enaki meri pa tudi sosednji individualni stanovanjski objekti. Glede čiščenja potoka Trebušnica pa smo mnenja, da je prvi poklicani za to njegov vzdrževalec. Ker pa vemo, da se takšni majhni potoki čistijo le na pobudo krajanov oz. krajevnih skupnosti, smo pri izpeljavi takšne akcije pripravljeni sodelovati. Tehnični vodja TOZD TO Ervin Miklavžina, str. inž. Dragi prijatelji! Pregovor pravi, da v nesreči spoznamo prijatelja. Prebivalci Ljubnega smo doživeli poplavo, kakršne se ne spomnijo niti najstarejši prebivalci. Mirni potoki in reke so se spremenili v blatno, deročo nevarnost, ki je uničevala naše domove. V trenutku se je zrušil mozaik, ki so ga naši predniki sestavljali dolga leta. Vsak kamenček posebej so vgrajevali z ljubeznijo in željo, da bi živeli prijetnejše življenje. In ko je narava porušila ta neskončni mozaik truda, odrekanja in ljubezni, smo ostali nemi sredi neprijazne doline. Toda niti trenutek nismo stali križem rok. Tudi z vašo pomočjo smo spet začeli sestavljati naš mozaik. Le počasi se življenje zopet vrača v stari tir. V teh trenutkih smo šele opazili, kaj pomeni velikokrat ncmàrno izrečena beseda - PRIJATLLJ. Zaživela je med nami, se dotaknila vsakega izmed nas in nam povrnila upanje, da bo spet toplo in projetno v naših domovih. Z vašo pomočjo, dragi prijatelji, smo začeli graditi in popravljati naš mozaik. Neskončno smo hvaležni, da ste nam pri tem zahtevnem delu poma- Iskrena hvala! Krajani iz Ljubnega in okolice Zaščita telefonskih drogov V današnjem času je uporaba zelo močnih strupov že tako vsakdanja, da ne razmišljamo več o njihovi škodljivosti in posledicah. Njihovo uporabo celo zahtevajo mnogi predpisi. Ob širjenju telefonskega omrežja ali ob menjavi starih telefonskih drogov se za njihovo zaščito uporablja zaščita za les, ki ga izdeluje Silvaprodukt iz Ljubljane. To sredstvo vsebuje močne strupe in sicer fluorove in kromove spojine ter dinitrofeno-le. Sredstvo se uporablja v obliki bandaž, ki se ob drogu zakopljejo v zemljo. Iz njih pronica strup v okolico več let in ščiti drog pred mrčesom. Toda telefonski pa tudi električni drogovi stojijo povsod; na njivah, vrtovih, sadovnjakih in travnikih ter tudi v bližinah vodnjakov ali studencev s pitno vodo. Navodila za delo s tem sredstvom opozarjajo delavca, da mora uporabljati zaščitno obleko, prav tako pa opozarjajo, da embalažo ne sme zakopavati v bližini vodnih virov. Zato domnevamo, da je to sredstvo nevarno za okolico in sprašujemo pristojne organe in strokovnjake ali je res njegova uporaba ekološko neoporečna? Zato predlagamo, da se preneha uporabljati to. sredstvo. Podaljšana življenjska doba drogov _ ne odtehta zastrupljanja zemlje, ki jo s tako zaščito povzročamo. Življenjsko dobo drogov bi lahko podaljšali z betonskimi podstavki, pa tudi pogostejša menjava drogov ne bi v pravilno negovanem gozdu povzročala take ekološke škode, kot jo zastrupljanje zemlje, ki je ne moremo več očistiti. Šaleško ekološko društvo NOVO NOVO NOVO LOKALNI TELEVIZIJSKI PROGRAM V VELENJU (CATV, kanal 05) «T* • f /*• I •izdelava video jilmov IP! % spotov MÉÉ0 izdelava video strani in teletexta ÉbÈÈÈk m: kV Je TV dopisništvo • mP 63320 Velenje, Stantetova 2 Telefon: (063) 854-405 Telefax: (063) 854-268 Začetek dejavnosti 17.12.1990 |..m| i-nwlll» Tel.: 0602/41-601 KRONA je ime nove prodajalne, zasebnega podjetja TVZ na Legenski cesti 34 v Slovenj Gradcu, odprte od 17. novembra letos. V KRONI boste lahko našli: — posteljnino od 280 din dalje: — srajce flanela iz uvoza od 169 do 210 din: — pletenine iz uvoza: moški puloverji 590 din, moške jopice 790 din; — svilene bluze, izdelke iz pliša, uvožen nakit: — rutice po 48 din. — predvsem pa usnjene izdelke in galanterijo iz uvoza Delovni čas: NON STOP od 9. do 19.30 ure! V prodajalni KRONA vas bomo presenetili z izjemnim interierjem, Obiščite nas, ne boste razočarani! Vesel Božič in uspešno NOVO LETO Želimo vam vesel BOŽIČ in srečno NOVO LETO! ZA MLADE, MLAJŠE IN NAJMLAJŠE! Z VAMI DO KONCA LETA! Prodajalna BABY Ozka ulica 4, Slovenj Gradec Tel.: 0602/41-466 — PRESENEČAMO S PONUDBO (bogata izbira oblačil in igrač, novoletni darilni paketi):- SVETUJEMO pri nakupih; — PRIREJAMO otroške zabave, modne revije in nagradne igre. ZATO SE NAJMLAJŠI DOBIMO 22. DECEMBRA OB 10. URI V ŠPORTNI HALI V SLOVENJ GRADCU NA NOVOLETNEM SHOWU Božiček in Dedek Mraz — ob 15. uri KONCERT IN ZABAVA za mlajše in najmlajše — za vse generacije pa ob 20. uri na veliki zabavi s plesom z ansamblom AGROPOP in Andrejem Šifrerjem! Odprto je od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. BABY JE ZARADI VAS, SPOZNAJTE NAS! GOSTIŠČE PRI MIRI ACMAN MIRA Skorno 63325 ŠOŠTANJ tel.: 063/881-393 Vabimo vas na silvestrovanje! Zaplesali in zabavali se boste ob melodijah ansambla AJDA iz Slovenj Gradca. Pripravili smo vam bogato silvestrsko večerjo. Prijetno bo pri nas, le pridite in rezervirajte čimprej! Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto 1991! ŠALEK 90, VELENJE Gostišče POD KLANCEM Kotnik iz Raven pri Šoštanju želi vsem občanom, posebej pa cenjenim gostom vesel božič ter uspešno in zdravo novo leto 1991! Zahvaljujemo se vam za obisk in se priporočamo! FOTO ATELJE METODA POŠTNA ULICA 62380 SL. GRADEC TELEFON 0602 43-672 Delovni čas: torek, sreda od 8. do 12. ure četrtek, petek od 14. do 18. ure sobota od 8. do 10.30 ure Doma na razpolago ob vsakem času - tel.: 0602/41-413! NOVI FOTOATELJE NA TRŽNICI V SLOVENJ GRADCU Nudi vam: FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE Fotografije so vse barvne, prvovrstne kvalitete, 2 ali 4 kom. Dobite jih takoj (potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, avtobusne karte, vizumi itd.) KVALITETNA IN HITRA IZDELAVA Izdela-dneh. BREZPLAČNO razvijanje barvnih amaterskih filmov, va različnih velikosti barvnih fotografij. Izdelano v 3 c FOTOGRAFIRANJE PO NAROČILU Razne proslave, poroke, krsti, mature, pogrebi, rojstni dnevi razne obletnice, ter slikanje otrok v otroških vrtcih DOBITE LAHKO TUDI POCENI BARVNE FIL Hvala za zaupanje, priporočamo se! Vesele in srečne praznike! i vrtcih in po šolah. LME ORVAT Ozka ulica 1, Slovenj Gradec Tel.: 0602/43-650 Vas vabi vsak dan od 8. do 19. ure in vsako sojxrto od 8. do 12. ure. DOBITNIK PRIZNANJ: ' - izbor '89—'90—'91 2. mesto - Celje, MOS '88-'89 srebrni znak kvalitete ČEVLJARSTVO IN USNJENA GALANTERIJA, TEKSTIL, VOLNA, KONFEKCIJA — nudimo vam izbor široke palete čevljev, škornjev, copat, sandal, športne obutve .. . — tekstil, volno, konfekcijo ŽENSKE! Za vas imamo bogato ponudbo čevljev po ugodnih cenah iz našega in italijanskega programa, izdelamo pa čevlje tudi po naročilu! Ni vam treba čez mejo, pridite kar k nam! Lep Božič in uspešno 1991! Vsem občanom in našim obiskovalcem želimo vesel božič in prijetno novoletno praznovanje, v novem letu pa vse najlepše... Telefon: 063/858-478 Okrepčevalnica »BIFE« KOZLEVČAR Kajuhova 4, Šoštanj Tel.: 882-110 Vsem krajanom Šoštanja in občanom Velenja, posebej pa našim strankam želimo veselo božično praznovanje in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 1991! Pričakujemo vas vsak dan od 6. do 22. ure! Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo! Na BOŽIČNI večer, 24. decembra vas vabimo že od 5.30 pa kar do 4. ure zjutraj! dvorana novoletni ples ^ ™r jTuUoagüui Tel. št.: 853 451 _855 450. ****************************** VEČ 120 kg PRAŠIČEV, PRO DAM. Franc Medved, Ravne 95, Šoštanj. VINO IZABELA, prodamo. © 853-189. GOSTINCI POZOR! Prodajam belo vino mešano, rebulo in pinot chardony. Cena po dogovoru, dovoz domov. © 06556-459. MAMICA Z DVEMA MAJHNIMA OTROKOMA išče stanovanje, prednost bližina vrtca, na področju občine Velenje. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Zaposlena redna plačnica!« PRAŠIČA ZA ZAKOL, 140 kg, prodam. © 854-087. NOVA OTROŠKA POGRADA z jogijema in dvoredni piedini stroj, prodam. © 881-062 zvečer. 4500 m! sadovnjaka z zidanico, voda, elektrika, asfalt, prodam. Mali Vrh, p. Šmartno ob Paki, © 060231-128 ali 31-588. ALT SAKSOFON Weltklange, prodam za 1000 DM. © 888-214. PRAŠIČA DOMAČE REJE, prodam za zakol. © 854-872. KOSILNICO BCS, kupim. © 854-872. ODDAM POSLOVNI PROSTOR V NAJEM, primeren za vsako obrt. © 855-935. TELIČKI SIMENTALKI, težki cca. 130 kg, prodam. © 891 -102. PRALNI STROJ GORENJE, še zapakiran, prodam 20 % ceneje. ©845-106. JUGO 45 KORAL, letnik 1988, 27.000 km, prodam. © 858-859. VIKEND HIŠICO, »kunta-kin-te«, klet 6x4, lepa lega, prodam. © 855-329 zvečer. INŠTRUIRAM KEMIJO za osnovne in srednje šole. © 855-713. MLAJŠA UPOKOJENKA, sprejmem kakršno koli delo na dom ali grem tudi pomagat na vaš dom. Ponudbe pod »Pridna«. REGAL, KUHINJO IN JEDILNICO, zelo ugodno prodam. © 850-128. PRALNI IN POMIVALNI STROJ prodam. © 853-019. DOMAČE VINO, POCENI PRODAM, na drobno ali skupaj. ©063-858-751. TAKOJ KUPIM ZEMLJIŠČE v vrednosti 5000 DEM, v okolici Velenja. Šifra »Plačam takoj«. PRIMERNO BOŽIČNO DARILO je lahko kanarček. © 857-270. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Šoštanj—Gorenje na ime Ljuba Efremova, Tekavčeva 3, Šoštanj. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorenje- Šentilj pri Mislinji na ime Roman Mlinar. ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1985, registrirana do 9/91 prodam. Cena po dogovoru. ©851-616. JUGO KORAL 60, letnik 9/89, nujno prodam. Cena po dogovoru.' © 858-927, popoldan. DVE MLADI KRAVI, poceni prodam za zakol. © 857-219. PREKLICUJEM VOZOVNICO NA RELACIJI Šalek-Gorenje na ime Liljana Drev, Šalek 88, Velenje. ZASTAVA 128, letnik 1982, prodam in kravo, brejo, 8 mesecev sivko, A kontrola in dve telički z A kontrolo. © 856-055. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Šalek—Gorenje, na ime Zikreta Kananovič, Efenkova 61, Velenje. KRZNEN ŽENSKI PLAŠČ, št. 40—42 zelo ugodno prodam, zraven podarim še druga oblačila. Rabič, Cesta IV/1, Velenje. MOTOKULTIVATOR MUf A, s priključki, prodam. © 884-093, od 19. do 21. ure. JUGO 55, letnik 1989, prodam. Cena po dogovoru. © 857-335 po 17. uri. DEŽURSTVA Občina Velenje V Zdravstvenem domu v Velenju: Zdravniki: Četrtek, 20. decembra — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Zupančič in dr. Lazar Gibanje prebivalstva OBČINA VELENJE Poroke : Janez Širše, roj. 1960, Velenje, Cesta na jezero št. 4 in Vlasta Brešar, roj. 1966, Hra-stovec št. 28/a, Drago Ram_-šak, roj. 1959, Paški Kozjak št. 58 in Olga Trbovšek, roj. 1969, Hrenova št. 25, Drago Vodišek, roj. 1960, Velenje, Tomšičeva c. št. 15 in Marjeta Hudournik, roj. 1969, Škale št. 41/b. Smrti: Frančiška Založnik, roj. 1910, Hudinja št. 76, Pavlina Zaje, roj. 1904, Hrastovec št. 37/a, Štefanija Martinšek, roj. 1909, Velenje, Tomšičeva c. št. 53, Jožef Prosenjak, roj. 1920, Tepanje št. 29, Marija Zager, roj. 1894, Lokovica št. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Petek, 21. decembra — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. D. Vrabič in dr. Pirtovšek Sobota, 22. decembra in nedelja, 23. decembra — dr. Rus, dr. Vidovič in dr. Lazar Ponedeljek, 24. decembra BOŽIČNI ŽUR!!! Kje? - V gostišču PIRNAT v Letušu v soboto, 22. decembra, od 21. ure dalje ... s skupino PREMIUM! Pridite! -asa* hudovernik tomo gradbeništvo ——» cesta talcev 7, tltovo velenJe IZDELUJEMO: — lesene strešne konstrukcije — leseno embalažo NUDIMO vam vse vrste lesa po naročilu, lesene obloge in vršimo usluge za razrez lesa. ŽELIMO vam vesel Božič in srečno NOVO LETO! * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * rftf ****************************** gorenje Gorenje EKO — v Stečaju Štrbenkova 10 VELENJE JAVNO LICITACIJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: 1. Ekscentrična stiskalnica (EP 50 T) 2. Ekscentrična stiskalnica (EP 50 T) 3. Lakirna kabina izklicna cena: 35.000,00 din 35.000,00 din 140.000,00 din Licitacija bo v petek, 21. 12. 1990 ob 10. uri v prostorih Gorenje—EKO — v stečaju. Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred pričetkom licitacije, ko bodo interesenti lahko vplačali 10% varščino, ki v primeru odstopa od dražbe zapade v korist dražitelja. Prometni davek ni zajet v izklicni ceni in ga plača kupec. Licitacija bo potekala po sistemu »videno —kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. RUDNIK LIGNITA VELENJE, Partizanska 78, Velenje, RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO in natečaj za prodajo naslednjih poslovnih prostorov: 1. Nedokončan prostor v pritličju na Kidričevi 7, Velenje, ki se nahaja med krajšim delom izložbenega okna prodajalne Planika in lokalom Urarstva, namenjen za mirno dejavnost. Velikost prostora 3,06 m2, izklicna cena zanj je 16.500,00 din. 2. Dva poslovna prostora v pritličju poslovnega objekta na Cesti talcev 3, Šoštanj a) nedokončan poslovni prostor, namenjen za mirno dejavnost. Velikost prostora 91,65 m2, izklicna cena zanj pa 1.017.231,00 din. b) nedokončan poslovni prostor, namenjen za mirno dejavnost. Velikost prostora je 45,91 m2, izklicna cena zanj pa 509.559,00 din. 3. Pritlični poslovni prostori na Kidričevi 53, Velenje namenjeni za mirno dejavnost. Zaprtih prostorov je v poslovnem objektu 504 m2, pokritih prostorov v velikosti 110,25 m2. Skupna velikost prostorov je 614,25 m2, skupna izklicna cena je 7.145.110,00 din. Javna dražba bo 7. 1. 1991 ob 8.00 uri v sejni sobi upravne zgradbe RLV na Partizanski 78, Velenje (Nove Preloge). Ponudniki za poslovni prostor pod tč. I tega razpisa morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 50 % izklicne cene na žiro račun RLV št. 52800-720/1-23430 pri SDK Velenje. Ostali ponudniki morajo vplačati pred pričetkom dražbe varščino v višini m,% izklicne cene na zgoraj navedeni žiro račun. Dokaz o plačilu kavcije morajo kupci predložiti do pričetka dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. Kupnino bo moral kupec plačati v 30 dneh po izvedeni dražbi. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspelim udeležencem bo varščina vrnjena v osmih dneh po končani javni dražbi. Vse stroške v zvezi s pogodbo (prometni davek) plača kupec. Interesenti se lahko seznanijo s podrobnejšimi pogoji v Službi za stanovanjsko izgradnjo RLV, Kersnikova 11, oziroma po telefonu (063) 853-435. 97, Jožef Ratej, roj. 1917, Brezje pri Ločah št. 7, Kari Rebernik, roj. 1924, Globoče št. l/a, Izudin Mešič, roj. 1934, Švarčeva 12, Celje, Jožef Martinuč, roj. 1922, Celje, Drapšinova ul. št. 13. OBČINA MOZIRJE Umrli: Ivana Robida, 1912, upokojenka iz Mozirja, Ulica Tomšičeve brigade 1, Marija Obojnik, 1906, upokojenka iz Radegunde 46, Angela Mar-kovčič, 1907, upokojenka iz Spodnje Rečice 7, Jože De-šman, 1913, upokojenec iz Konjskega vrha 32, Franc Kokovnik, 1900, upokojenec iz Črete pri Kokarjah 4. — dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Renko, nočni dr. D. Popov in dr. Mijin Zobozdravnica: V nedeljo, 23. decembra — dr. Viktorija Meh, v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Na Veterinarski postaji v Šo-stanju : Od 21. decembra do 28. decembra — Ivo Zagožen, dipl. veter., Jerihova 38, tel.: 858-704. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 23. decembra — Drago Zagožen, dipl. veter., Ljubno, tel. 841-769. Od 24. decembra do 2. januarja 1991 - Ciril Kralj, dipl. veter., Ljubno, tel.: 841-410. --—7^=: AUTOEUSNI PREVOZI DOMA smo jiQURS IN V TU I INO «,«<;.. M uno \ I I 1 VIt K-nov A 1(1 TT.I.I I ON . (»I.'l t '.!-1: Vabi na SEDEMDNEVNO SMUČANJE V KRAJU ŠČIRK NA POLJSKEM, v času zimskih počitnic od 25. januarja do 2. februarja. — sedem polpenzionov v hotelu »KLIMČOK« (B kateg.) — tedenska smučarska karta — obisk taborišča Auschwitz — prevoz — nakupi vse to za 2200 din, plačljivo v dveh obrokih. Pohitite! Tel: 854-129 ***************************************** OBVEŠČA IN VABI UČENCE CSŠ IZ VELENJA, da bo ob zadostnem številu prijavljenih z novim letom začel voziti na relaciji Črna—Mežica—Ravne na Koroškem—Slovenj Gradec—Velenje in nazaj, po voznem redu, ki bo prilagojen urniku in šolskem koledarju. Pohitite, pri nas prodajamo sedež, ne pa vozovnice. INVALID TVOJ TOVARIŠ »Društvo invalidov Velenje je bilo v letošnjem letu deležno obilo pomoči in sodelovanja pri izvajanju celotnega programa dela društva s strani mnogih, podjetij, obrtnikov, pa tudi posameznih strank in številnih posameznikov kot podpornih ali rednih članov društva! Ob izteku leta 1990 se tako izvršni odbor DI Velenje iskreno zahvaljuje prav vsem, še posebej pa tistim, ki v družini ali izven nje skrbijo za invalidne osebe. Pričakujemo, takšno pomoč in sodelovanje tudi v bodoče in želimo vsem zdravja v novem letu. Sedaj je res tudi invalid gospod, ampak kljub temu je še vedno odvisen od pomoči in razumevanja vse družbe, predvsem pa od vsakega posameznika in zato še ostane geslo: invalid tvoj tova- Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje „.„>.. OBVESTILO POPLAVLJENCEM! MERCATOR — ZKZ MOZIRJE nudi vsem upravičencem ugoden nakup gradbenega materiala in stanovanjske opreme brez plačila prometnega davka. Pogoj za koriščenje te ugodnosti je od vaše Krajevne skupnosti potrjen spisek potrebnega materiala. Za večje nakupe blaga najbolj prizadetih dajemo še dodatni popiist. HVALA ZA ZAUPANJE! Uli-M."—ju II !» ULLI MESARSTVO PREKORŠEK Kardeljev trg 11, Velenje « « .O Božično in novoletno praznovanje bo še prijetnejše, če bo vaša miza bogato obložena! Vse vrste svežega mesa, mesnih izdelkov vseh vrst in domačih krvavic in pečenic vam nudimo! Obiščite nas in izberite! Prijetno praznovanje vam želimo! PRODAJALNA FINKŠT Na trgu 3, Mozirje 15% NOVOLETNI POPUST!! In še posebna praznična ponudba! — svečanih oblačil — modnih dodatkov — nakita — igrač (lego kocke, syntheseizerjev, avtomobilčkov na daljinsko upravljanje). . . Pri nas dobite skoraj vse. zato le pridite in se prepričajte! Le še to. kupite lahko tudi na obroke. Želimo vam prijeten Božič in srečo v novem leftiT" cp&titna SHa klancu LJUBIJA 57 a, MOZIRJE Telefon: 063/831-368 Vabimo vas, da preživite zadnji letošnji večer pri nas! Silvestrovali boste le za 250 din. Na silvestrski večer bo razpoloženje res prijetno ob živi glasbi in seveda bogati silvestrski večerji! Rezervacije že sprejemamo, pridite čimprej, silvestrujte z nami tudi vi! Vesel Božič in srečno in zadovoljno novo leto vam želimo! Trgovina BIM BAM na Kardeljevem trgu 1 v Velenju vam nudi veliko izbiro uvoženih igrač. Priporoča vam tudi nakup ekskluzivne bižuteri-je znanega proizvajalca STEFANA di LEONARDI. posebna praznična ponudba: obisk DEDKA MRAZA NA DOMU!!! Obiščite nas vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 17. ure, vsako soboto pa od 9. do 13. ure —- in ne bo vam žal ! Vesel BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO vam želi BI M BAM! MONOKEL Trg bratov Mravljak 7,. Šoštanj — v predprazničnih dneh v mesecu decembru vam nudimo 20% popust pri nakupu vseh vrst okvirjev! Imamo veliko izbiro vseli vrst stekel, okvirjev, etuijev, krpic, tudi iz uvoza! Odprto imamo vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. Prijetno praznovanje vam želimo! urarstvo arrise KIDRIČEVA 7, VELENJE -H i* i 'i i.•.•• • Božiček in Dedek mraz izberita za praznično darilo kakšno lepo uro pri nas! Veliko izbiro uvoženih ročnih, stenskih in salonskih ur za vsak okus po ugodnih cenah vam ponujamo! IN ŠE! POSEBEN 10% NOVOLETNI POPUST do konca decembra! Prijetno Božično in novoletno praznovanje! TRGOVINA ZORA Na trgu 18, Mozirje Majhna trgovinica smo z veliko izbiro vseh vrst živil, pijač, sadja, zelenjave, čistil... Cene so pri nas zelo ugodne! Za praznične dni pa smo našo ponudbo popestrili tudi z novoletnimi okraski, novoletnimi jelkami! Odprto imamo vsak dan od 8.30 do 12. in od 14. do 19. ure in tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Pri nas boste lahko kupovali tudi 1. januarja med 14. in 17. uro ter 2. januarja med 9. in 12. ter 14. in 17. uro! Prijetne praznike vam želimo, v novem letu pa vse lepo! KEMIČNA ČISTILNICA P0LAK Koroška 44, Velenje Tel: 063/856-856 Želimo vam vesel božič, v novem letu pa veliko sreče, zdravja in uspehov! Priporočamo se za obisk! POMIDORA d o o Kiseljak SUPER POCENI MARKET Šalek 90, Velenje Obiščite nas! vam po izjemnih cenah nudi vse vrste živil, naj vam jih naštejemo le nekaj, prav za praznične dni! — sladkor 9 din/kg — olje 16 din/l — kava od 85,50 do 90 din/kg — vsi suhomesnati izdelki domači in Gavrilovič po 20% nižjih cenah — izdelki Josip Kraš po veleprodajnih cenah — moko po 6 din/kg — limone 15 din/kg — banane 17 din/kg — pomaranče 15 din/kg — kivi in ananas po 30 din/kg — orehova je'drca M 7 din/kg — litrski sokovi v tetrapaku 14 din — Laško pivo 8,50 din — zelo ugodne cene konjakov, whiskya, buteljk — vse proizvode Agrokomerca po veleprodajnih cenah in že pripravljena aranžirana darila! Pridite in izberite, vsak dan od 7. do 21., ob nedeljah pa od 7. do 14. ure! Vesel Božič in srečno noro leto vam želimo! ŽELITE IZKAZATI POZORNOST, LJUBEZEN, PRIJATELJSTVO? Iščete darilo? Obiščite prodajalno PALMA v Grabnerjevi hiši v Mozirju! —, drogerija — parfumerija — metrsko blago Naša ponudba je praznično obarvana! Polég že aranžiranih daril, kozmetike, blaga, gumbov in nakita ŠE POSEBNA PONUDBA MODNIH TKANIN: — pliša — stretcha — kitajske svile Vse po zelo ugodnih cenah na dva obroka! Želimo vam vesel Božič in prijetno novoletno praznovanje! Kozmetični salon IRIS Cesta 1/8, Velenje Telefon: 063/856-837 Naš salon vas v predprazničnih dneh preseneča s 30% NOVOLETNIM POPUSTOM! Vse stranke, ki bodo do meseca februarja hodile k nam na eno od terapij, bodo nagrajene še z brezplačno nego! Vsem našim strankam in ostalim želimo vesel Božič in srečno v novo leto 1991 ! PRAZNIČNA BOŽIČNA KRIŽANKA AVTO CEUE Javno žrebanje križanke bo 7. januarja ob 12. uri v prodajalni AVTO CEUE, Partizanska 3, Velenje. Izžrebali bomo 5 pravilno rešenih križank in podelili naslednje nagrade: 1. nagrada — kompresorska luč uvožena iz Italije, 2. nagrada — univerzalni tepihi za avto iz uvoza, 3. nagrada — sedežne prevleke — kroglice, 4. nagrada — set za pranje avtomobila, 5. nagrada — signalna baterija TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CIEI.JIE p.o. Želimo vam vesel Božič in srečo v novem letu, predvsem pa srečno vožnjo! Rešitve pošljite do ponedeljka, 7. januarja 1991 na Uredništvo Naš čas, Foitova 10, Velenje, s pripisom »Nagradna križanka AVTO CEUE«. **************************** Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje „.«,»... V predprazničnih dneh vabimo vse občane k nakupu v naših trgovinah! NUDIMO VAM: — za gotovinski nakup pohištva in tehničnega blaga — 10—20% POPUSTA — za ostalo blago KONKURENČNE CENE Postreženi boste s kavico in kmečkim koledarjem! Priporočamo se za poslovno zvestobo tudi v novem letu! Voščimo vam vesel BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1991! DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. RTC GOLTIE 63330 MOZIRJE. Žekovec Telefon: 831-867. 831-111 uprava 831-383 hotel Golte Vsem ljubiteljem narave in prijateljem GOLT, vsem, ki radi prihajate k nam želimo vesel Božič in srečno novo leto! Dobrodošli v uživanju narave! -k **************************** ^ ^ ^ sj« «X* »t* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ »X* «A* "df ^ ^ »X* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ «1/ ^ »T* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ »i* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ •X- * * ^ * - - * It PEKARNA IN SLAŠČIČARNA * Janez Petrovič, Na trgu 52, Mozirje. Telefon: 063/831-489 * Iz pekarne MIŠ MAŠ v Mozirju vsak dan diši po dobrotah .. . Poleg vseh vrst kruha in peciva sprejemajo tudi naročila za potice in torte. Pravega Božičnega in silvestrskega večera brez dobre domače potice ni, zato le pridite in izberite ali naročite v pekarni MIŠ MAŠ v Mozirju ali v Slaščičarni v Šoštanju! Želimo vam veselo božično in novoletno praznovanje, v novem letu pa vse najlepše! «1» «I» «1» kl« «X» «i* «1< «l* »l» »l» «l> vi* «V vi» »l* 4. vL» vi* »t* «L. «i» 4« «i» «i» «J/ «V J/ «l; «1* ^ ^ vU O* IZREDNA • IZREDNA • IZREDNA BOŽIČNA IN NOVOLETNA PONUDBA IMPORT-EXPORT TRGOVSKO PODJETJE LEASING d.o.o. PRODAJA AVTOMOBILOV MAZDA IN DAIHATSU Šmartno36,67383Šmartno, s posebnim popustom in kratkim rokom dobave! telefon: 0602/53-683 Popust traja le do novega leta! Ne zamudite izredne priložnosti, pokličite na tel.: 0602/53-683 ali pridite osebno do 25. decembra v Šmartno 36 pri Slovenj Gradcu. V letu 1991 bomo omogočili tudi kreditno prodajo z obročnim plačevanjem! O rokih in pogojih vas bomo obvestili v dnevnem tisku! IZREDNO • IZREDNO • IZREDNO • IZREDNO V Grabnerjevi hiši v Mozirju 20% novoletni popust! za vse vrste nakita iz zlata in srebra. jA lip Poklonite vašim najdražjim nekaj, kar ostane večno . Cene so konkurenčne! Vesel Božič in srečno novo leto vam želimo! V Grabnerjevi hiši v Mozirju V predprazničnih dneh vas vabimo k nakupu, poskrbeli bomo, da bo vaša praznična miza res bogato obložena! Po zelo ugodnih cenah vam nudimo tudi že aranžirana darila! Prijeten Božič v krogu vaših najbližjih in srečno novo leto vam želimo! Rgcionglle^ doo. SLOVENJ GRADEC OB CELJSKI CESTI BOŽIČNI IN NOVOLETNI POPUST 25 % Okna IZOLIR in polkna LESNA SI. Gr. Furnirana vrata SUMO LESNA, navadna in rustika Vhodna in garažna vrata Furnirane stenske obloge LESNA Ostrešja po naročilu fco SI. Gr. - 25% - 25% - 10% - 25% Plačilo z gotovino ali na naročilnico stanovanjske zadruge. Dostava je fco kupec do 120 km, če kupite najmanj za 30.000 din. Okna IZOLIR so oči LESNE, vrata SUMO pa za vas najboljša in najlepša. Odločite se v mesecu decembru, ne čakajte na leto 1991. KLIČITE ALI PRIDITE! Odprto od 8. do 16. ure. Tel. (0602) 41-160, 41-118, telefaks: (0602) 41-063 Utreator - Zgomjenvinlska kmetijska zadruga Mozirje NOVO KPC LJUBIJA ! Od 3. I. 1991 dalje bo na oddelku »ELEKTRO« V KPC LJUBIJA odprt Čevljarski servis »peta« Priporočamo se za obisk! ČETRTEK 20. december 1 PETEK 21. december SOBOTA 22. december i NEDELJA 23. december I PONEDELJEK I 24. december TOREK 25. december HMHi HHHHHHHI hhhhbbhhhi 1 TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Grizli Adams, 34. del ameri- ške nanizanke 9.25 Šolska TV — Nadarjeni otroci, 2/5 10.00 Pustolovščina slikarstvo, 11/13 10.45 Mostovi 11.55 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 29. dela 12.55 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Muzzy, angleščina za najmlajše, 14/20 15.00 Mostovi 15.30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev 18.10 B. Golob: Besedne igrarije, lutkovna igrica 18.40 Alf, ameriška nanizanka, 8/24 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka, 5/7 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 16/19, Škotska balada, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 4/10 tZEBM * 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Divje živali. angleška poljudnoznanstvena serija, 7/14. 21.00 Mali koncert: Ljubljanski oktet. 21.20 Svet na zaslonu. 21.50 Retrospektiva — Komedija na slovenskem odru — J. Anoulh: Orkester. 22.50 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9."!0 Tv koledar. 9.30 Spored za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Channel. 15.00 Hrvatski pisci na tv ekranu. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Spored za otroke. 17.10 Ljubitelji narave. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Kultura vsako-dnevnice. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Glasbena scena: Rovinjska glasbena srečanja. 23.4S |-- ljubezni, Zàravje. 10.05 10.30 Poslednja komanda, RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 10.00 Usodno leto. 10.55 Igra. 11.00 TV-butik 11.35 Tvé-12.05 O poročili ,25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roza. 15.40 Poročila. 15.55 Buck James. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.20 21. Jump Street. 20.15 Kompanija, nemška vojaška komedija, 1971.21.55 Poročila. 22.05 Krvavi rubin. ameriški film, 1989 23.40 Mrtvi ne delajo senc, italiianski vestem, 1970. 0.55 21. Jump Street. gano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Poli1 cijsko ^poročilo. 13.00 .Bogat in lep. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Moja draga tajnica, ameriški film, 1949. 22.00 Novice 22.15 Tarzan na Manhattanu, ameriški film. 1989. 0.10 Oplove športne novice. PRO 7 12.15 Metrese. ameriški film. 13.50 Shiloh ranč. 15.05 Jackie in Jill. 15.30 Potepuh. 16.00 Waltonovi. 16.45 Naša deseterica. 17.15 Grk osvoji Cikago 17.50 Lou Grant. 18.40 Tom in Jerry. 19.10 Colt za vse primere. 20.10 Poslednji pešec, nemška komedija, 1960. 21.45 Hawai 05. 22.50 Super vohljač. ameriška kriminalka, 1974. 1.00 FBI. TELE 5 14.10 16.00 Wildcat. Yesterday. 15.10 Cinematika. Wildcat. 16.30 Igra z ognjem. 17.00 Bim, barn, bino: Smrkci, Cool 30 Igra z ognjem. 8.50 9.00 9.25 10.20 14.10 14.40 15.10 17.00 17.05 18.10 18.40 19.05 19.30 19.59 20.20 21.15 22.05 22.25 0.35 Video strani Delfin Flipper, 18. del ameriške nanizanke za otroke Vojne usode, angleška nadaljevanka, 3/7 Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Pepelka na obisku Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 2/7 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna SP, dokumentarna oddaja Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka Tv dnevnik 3 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 16/22, Obdobje prilagajanja, ameriški film Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 16.30 Posnetek smučanja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ex li-bris: Primorsko vinogradništvo in vinarstvo. 21.25 Slavnostni koncert ob 125-letnici rojstva J. Sibe-liusa. 23.25 Vprašajte ZIS. 0.25 Yu tel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored: Super Channel. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 17.10 Znanstveni razgovori. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ljubljena Mary, ameriški film. 21.35 Mladost v nasmehu nekega angela, zabavna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poročila v angleščini. 22.55 Ekran brez ovkvira. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ......hajte. 10.05 Ts1 1 11.20 ljub. 10.30 Duki. 12.15 Kolo edje, Ladja Teleshop, ameriški vestem. 12.15'Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Garfield, Kuhajte, Ladja ljubezni, Miranda. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.25 Avto 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Fort Boyard, ameriški pustolovski šov, moderatola Reiner Schöne in Rita Werner). 21.00 Gentleman na Div- RTL PLUS jem zahodu, italijanski vestem, 1972 (Terence Hill). 22.30 Poročila. 23.20 Pozor, visoka napetost, serija. 0.10 Fort Boyard, ponovitev. 6.00 Halo, Evropa, 9.30 Tudi ti, moja ljubezen, nemška komedija, 1982. ll.OO S štiridesetimi še sanjamo, nemški film 1984. 12.25 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.50 Kuhinja. 15.40 Poročila, 15.55 Reporter zločinov. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora. serija. 20.15 Naloga za Al Mundyja 21.00 Loterija. 21.10 Same težave, nemška komedija, 1968. 22.35 Poročila. 22.45 Borec karateja, italijanski akcijski film, 1987. 0.20 Miami, ameriška kriminalka, 1986. 1.50 Borec, ameriški akcijski film, 1951. 4.30 Izziv, ameriški pustolovski film, 1969. T «f J ,W VI 15.30 Tenis. 17.30 Sinhrono i 18.00 Smučarski raport. 19.00 Novice, 20.00 EP v plavanju. 21.00 Sankanje, Sarajevo. Z2.00 Akrobatika. 22.30 Zgodovina nogomet.a 23.30 Španski goli, 0.00 Novice. 0.30 Snukerji. McCool, Strašilo. 18.30 Popaj, Smrkci. 19.15 Mesto, dežela, reka. 19.40 Bliskovito. 20.15 Padalec, italijansko-francoski film. 1969 (Maurice Ronet). 21.55 Poročila. 22.15 Prosim, smejte se 22.55 Nočna patrulja. 23.45 Cinematika. 0,35 Poročila. 0.55ROP . 15.30 Tenis. 17.30 Sinhrono plavanje. 18.00 Konjeništvo. 19.00 Deskanje. 19.30 Novice. 20.00 Plavanje. Igalo, Jugoslavija. 22.00 Smučanje 23.30 Jet Ski 0.00 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Kviz, 9.00 Novice 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Eurochart. 20.30 Osebno 22.00 Novice 22.15 Oplove novice. 22.20 Spin. 23.25 Koncert. 0.20 Novice.. 12.25 Zadnji pešec, nemška komedija 13.55 Shiloh ranč. 15.05 Jackie in Jill 15.30 Potepuh. 16.00 Per™ Mason 16.50 Naša deseterica. 17.20 Barnev Miller (Hal Linden). 17.55 Bitje srca 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Colt za vse primere. 20.15 Steel (Jeklo) ameriški film, 1979 (Tee Majors, Jennifer O'Ne-ill). 22.00 Max Headroom. 23.00 M A.S.H. 23.25 Klub Paradiž, ameriška komedija, 1986. 13.00 Popaj. Teddy, Richie Rieh. 14.05 Top 100 15.00 Divje življenje. 16.00 Wildcat. 16.30 Igra z ognjem 17.00 Bim, barn, bino; Smrkci, Cool McCool. 18.15 Strašilo, Popaj. 18.55 Smrkci. 19.15 Mesto dežela reka. 19.45 Bliskovito. 20.15 Poslednji kozorog, risani film. 21.45 Poročila. 22.05 Ring je prost. 23.35 Jonny Madoc, italijanski ' firm.-l.00 "Poročila. 1.20 Yesterday. 8.20 Video strani 8.30 Nemščina, 26. lekcija 9.00 Muzzy, angleščina za najmlajše, 13/20 9.15 Radovedni Taček: Ovca 9.30 Lonček kuhaj: Mrzla mlečna juha 9.40 Čebelica Maja: Filip v pasti 10.05 ZBIS: Muro v živalskem vrtu 10.25 Tovarišija Petra Grče, 2/3 10.55 Pogledi: Njegovo veličanstvo — čevelj 11.50 Naša pesem, 8. oddaja 12.12 Video strani 13.50 Videogodba, ponovitev 14.35 Ciklus filmov Walta Disneya — Darby O'Gill v kraljestvu palčkov, ameriški film 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev 17.05 Tv dnevnik 1 17.05 Beograd: DP v košarki Bo-sna:Smelt Olimpija, vključitev v prenos 18.40 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 7/14 19.00 Ze veste? 19.20 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 16/25, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 5/10, Notranja preiskava, 2. del ameriškega filma TV SLOVENIJA 2 8.30 Satelitski programi — poskusni Drenosi. 9.20 Morzine: Svetovni pokal v slalomu (ž), prenos 1. teka. 11.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 11.50 Morzine: SP v slalomu (ž), prenos 2. teka. 12.25 Kranjska gora: SP v slalomu (m), prenos 2. teka. 14.30 Videonoč, ponovitev. 18.30 Kako biti skupaj. 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija, 4/14. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Nevada Smith, ameriški film. 22.20 Svetovni pokal v slalomu (m), posnetek iz Kranjske gore. 10.05 Teleshop. Kadače pištole, sreče. 13.00 Tv borza. ljubezni, Miranda. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max, komedija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Hardball, serija. 21.00 Morilski psi napadajo, ameriški akcijski film, 1974. 22.40 Poročila.23.00 Črni partner, angleška kriminalka, 1974. SAT 1 ko- RTL PLUS 6.00 Reportev zločinov. 8.00 Za otroke. 9.30 Mladinski magazin. 10.10 Otroške pesmi. 11.00 Risanka. 11.15 Spiderman, Hulk. 12.35 He-man. 13.00 V deželi Surirjev. 13.25 C.O. P.S. 13.50 Zelvice, serija. 14.15 Ragazzi 15.05 Daktari. 16.00 Lassie. 16.25 Mačke in pes. 16.40 Alpine 90. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu 18.45 Poročila. 19.05 Avto. 20.15 Noč ob okrogli mizi, ameriški film. 1953 22.05 Vse ali nič. 22.05 Pusti šale, nemška seksi komedija, 1972. B.40 Seks za vsako ceno, ameriški film, 1983. 1.55 Skrivnostna ladja, ameriški film 3.20 Mrtvi so tlakovali njegovo pot, kriminalka. 1977. H'H.HJ.1 PRO 7 12.40 Bill Cosby. 13.05 Klub Paradiž, ameriška komedija. 14.40 Mlada pustolovščina, dokumentacija. 15.35 Konjiček grbavček, sovjetska risanka. 16.55 Patrolni čoln. 18.00 Plamteča zvezda, ameriški vestem. 1960 (Elvis Presley). 19.40 Bill Cosby. 20.10 Zadnja vožnja Bismarcka, angleški vojni film, 1960. 21.55 Ceste San Francisca. 22.55 Madame, lutkovno-igrana komedija. 23.20 Amok, angleška kriminalka, 1976. 1.20 Max-Headroom. » ■ - 8.30 Video strani 8.40 Otroška matineja — Živ žav 9.35 Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 2/7 10.00 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 1/6 10.55 Mati in sin, humoristična oddaja, ponovitev, 4. del 11.25 Prišel je čas okrog božiča (oddaja z ansamblom Slovenija in Alpskim kvintetom) 12.00 Kmetijska oddaja 13.10 Titanic, ponovitev 14.40 S. Bareja: Alternative 4, poljska nadaljevanka, 8/9 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Hobson v škripcih, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Cvetje v jeseni, igrana serija, 1/3 21.10 Zdravo 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Sova: Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, 4/13, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 6/10 0.05 Video strani TV SLOVENIJA 2 8.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet vulkanov, francoska dokumentarna serija 5/6. 20.30 Circom: Potni list fla-menko. 21.10 Zdravo 22.30 Športni pregled TV Novi Sad 23.15 Yutel. HTV 1 15.30 Sedmi čut. 15.40 Tv teden. 15.55 Quorum, dokumentarni film. 16.20 Božič v Čučerju, oddaja narodne glasbe. 16.50 Tv razstava: Hame Čavrka. 17.00 Poročila. 17.05 Kralj Patagonije. filmska nanizanka. 18.00 Glasbena oddaja. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Častni konzul, britanski film. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Poročila v angleščini. 22.35 Hrvatska sakralna umetnost, dokumentarni film. 23.40 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 0.25 Športna sobota tv Beograd. 0.45 Poročila. SATELITSKA TV HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijski mozaik. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Živeti skupaj. 14.25 Televizijski družinski magazin. 16.40 Veni, vidi.. . 16.45 Spancer's Mountain, ameriški film. 18.45 Evoxi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert zagrebške filharmonije, prenos iz cerkve Sv. Križa v Sigetu. 21.15 Razgovor s kardinalom Franjom Kuharičem. 22.15 Tv dnenvik. 22.40 Priče zgodovine, dokumentarna nanizanka. 23.45 Športni pregled. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Hardball, Horoskop. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Kazimir. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Morilski psi napadajo, ameriški film. 12.45 Kremenčkovi. Pro- 8.05 Kremenčkovi 8.3U Fantazijski otok. 9.20 Kuhajte. 9.30 Novo v kinu. 10.00 Sport. 10.30 Potovalni magazin. 11.00 Pes po imenu gospod Bozzi italijanski film. 12.35 Kremenčkovi. 12.55 Gaučo, mladinski film, 1978. 13.50 Glava, glavica. 14.15 Reka, mladinski film, 1985. 15.15 Šefi, ameriška serija, 1983. 16.50 Nobody je največji, vestem, 1975 (Terence Hill). 18.45 Poročila. 19.05 Detektivstvo s čarovnijo. 20.00 Sissi, avstrijski film, 1955. 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Capone ameriški film, 1975 (Ben Gazzara. 0.45 Detektivstvo, ponovitev. O ti vetru. 14.05 S. Holmes, Kuhajte. 14.40 Pes, gospod Bozzi, italijar španski film, 1957. 16.30 Znanje. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila, 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Frankov klub. 20.00 Primer za profesorja Chaseja, serija. 21.00 Jake in McCa-be. 22.00 French Connection, ameriška kriminalka, 1971 (Gene Hackman). 23.55 Dirka s hudičem, ameriški film. 11.00 Športno popoldne: Smučanje, Morzine, Kranjska Gora, Skoki, Sapporo. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Jadranje. 20.15 Wrestling. 21.45 Boks. 22.45 Smučanje, povzetek. 0.15 Hokej: Norveška—Grancija. SUPER CHANNEL 7.00 Mix 15.00 Onstran jutri, ameriški film, 1940. 17.00 Video moda. 18.00 Ultra šport. 20.00 Kapitan Power, serija. 20.30 Josh, serija. 21.00 Ameriška dekleta, ameriški film, 1929. 22.45 Cona somraka 23.45 Slepo letenje, ameriška kriminalka, 1942 (Marie Wilson), TELE 5 lay Risani film. 14.45 Barkleyi, H. Finn, Mi-raculus, risanke 15.35 Poslednji kozorog. ameriško-iaponsk! risani film. 17.10 Normal, 17.35 Divje življenje. 18.35 Padalec, italijansko-francoski film 1969. 20.15 Prosim, smejte se 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.10 Poslednji let iz Nikaragve, ameriški film, 1981. 23.45 Salome, ameriški nemi film. 0.25 Off beat. 1.25 P O P. 8.50 9.00 11.00 11.30 12.30 14.10 15.30 17.00 17.10 17.25 17.50 18.20 18.55 19.10 19.30 20.05 21.00 22.05 22.25 23.45 1.00 1.05 Video strani Spored za otroke M PF Celje 85 — mladinski pevski zbor iz Bolgarije in DPZ iz Velenja, ponovitev Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitev Čarovnik iz Oza, ameriški film Zdravo, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Radovedni Taček: Kruh Če bi bil božič vsak dan, risanka Waitapu, 1. del tv nadaljevanke Božične sanje, pravljica Pravljice iz mavrice, Luna gre na pot, 1. oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Božična zgodba, valižan-ska drama Božič v Evropi Tv dnevnik 3 Osmi dan Polnočnica, prenos iz stolnice Pet božičnih Video strani TV SLOVENIJA 2 8.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pesem je . . . Green Town jazz band. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Circom, dokumentarna oddaja. 22.00 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 17/24, Klub paradiž, Angleška serija. 7/10. 23.15 Yutel. 0.15 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 9.45 Hihotiči, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Hans Christian Andersen, celovečerni film. 14.20 Video strani. 14.35 Poročila. 14.40 Tv koledar. 14.50 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 15.00 Hihotiči, nanizanka za otroke. 15.20 Jessye Horman in Kat-hleen Battle, duhovne pesmi. 16.50 Podravska svatba, dokumentarni film. 17.20 Številke in črke. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 18.55 Christophe-rova božična darila, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Neuresničene sanje, ameriški film. 21.35 Tiha noč, dokumentarna oddaja. 22.00 Tv dnevnik. 22.25 Božični večer, zabavno-glasbe-na oddaja. 23.55 Prenos božične maše iz zagrebške Katedrale. 1.00 Vatikan, prenos polnočnice, vključitev. 1.45 Poročila SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Gadget. 6.20 Dežela Saurirjev. 7.10 Yogi. 8.00 Za otroke. 9.45 Zvest, mladinski film. 11.00 Dirty Dancing, serija. 12.30 Klasika. 13.00 Moi oce vesoljec, Munsterji, Ultraman. 14.10 Ženski zravnik dr. Brand, nemški film, 1958 (Hans Sönnker). 15.40 Božič v hribih. 16.05 Rudniki kralja Salamona, ameriški film, 1950. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni magazin. 20.15 Lov do konca sveta, ameriški film, 1982. 21.55 Prime Time. 22.10 Nabritež, francoski akcijski film, 1979. 0.00 Kabinet voščenih lutk, ameriška grozljivka, 1969. mim^Mi 12.00 Športno popoldne: cross country smučanje, Šankanje, SP v Sarajevu, Zgodovina nogometa, Plavanje. Sankanje. Veleslalom, Kranjska gora. 19.00 Moto šport. 20.00 Nogomet. 22.00 Ameriški nogomet. 0.00 Arnold Palmer Story. 1.00 Deskanje. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 11.00 Eurochart. 13.30 Hello. Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vanderman. 16.30 E R.F. 17.00 Mix 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajstica. 19.00 Reportaže. 19.30 Vie-deo moda. 20.00 Spin. 21.00 Skrivno življenje Kathy McCormick. ameriški film, 1988. 13.15 Kraljestvo divjih živali. 14.05 Plamteča zvezda, ameriški vestem 15.40 Božič v gorah, ameriški film, 1978. 17.00 Riptide. 18.00 Modri delfin, avstralski film, 1978 (Hardy Krüger Greg Rowe). 19.40 Bill Cosby. 20.10 Super policista iz Miamija, ameriško-italijanski film, 1985, 22.05 Ceste San Francisca. 23.10 Madame, lutkovno-igrana serija. 23.35 Pristanišče Hongkong, nemški pustolovski film. 1962 (Marianne Koch). 1.25 Ceste San Francisca. 6.00 Dobro jutro. 9.05 Kremenčkovi, Ladja ljubezni, Potovanja. 10.30 Šefi,. seri|a. 12.15 Kolo sreče. 13.05 Kazimir, Ladja ljubezni. Gospodinstvo. 14.30 Terry, mladinski film, 1985. 15.40 Spiegel TV. 16.40 Med nebom in zemljo. 17.10 Tragedija Grenvillovih, ameriška mini serija, 1987 (Ann Margret, Stephen Collins). 18.45 Poročila. 19.00 Gentlemanski bandit, ameriška komedija. 1981. 20.40 Hiša treh deklet, avstrijski film, 1958. Ž2.15 Profesionalca, ameriška komedija, 1977. 23.55 Magazin. 0.40 Pepe Le Moko, francoski film, 1937. RTL PLUS 6.00 Pravljice, Gadget, 8.10 Čarovnik, pravljični film, 1983. 9.30 Srečal sem božička, francoski otroški film. 10.50 Fame, ameriški glasbeni film, 1980. 13.00 Lutkovna igrica. 13.15 Kraljevski tat, ameriški film, 1955 (Ann Blyth). 14.30 Vedno na male, ameriška komedija, 1982 (Jerry Lewis). 15.55 Dekle z vžigalicami, mladinski film, 1987. 17.30 Za otroke, božični spored. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.00 Večer z Guntheriem Emmerlichom in gosti. 20.00 Quo Vadiš? ameriški zgodovinski film 1951 22.35 Kulturni magazin. 23.00 Noč filmov z Romy Schneider: Bazen, francoski film, 1968. 1.00 Poletna ljubezen, nemški film. 1973. 13.30 Tenis. Ivaniševič—Leconte. 16.30 Tenis: Graf—Martinez). 17.30 Nogomet. 19.30 Novice. 20.00 Velika kolesa. 21.00 Hokej. 22.00 Ameriški noaomet 23.00 Biljard 0.00 Novice. E ± 1 M. - 11.1)0 Eurochart. 13.30 Hello, Austria. 15.00 George. 7.00 Daybreak, 9.10 Mix.J6.H0 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Tajska panorama. 20.30 Dosje Unesco. 21.00 Perspektive. 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.20 Dosje Unesco. 22.50 Per- UOSJI spektive. 23.20 Turistični magazin. PRO 7 12.05 Modri delfiln. film. 13.35 Mala Glorija, ameriški film, 1983. 15.20 Upor v čarobnem gozdu,Jugoslovanski risani film 1986. 16.40 Naša deseterica. 17.05 Tom in Jerry. 17.35 Colt za vse primere, 18.30 Božičkove težave, ameriški film, 1979 (Fred Astaire). 20.10 Angelika, francoski film. 1967. 21.35 Skupaj z očkom, avstralski film. 1985. 23.10 Kitajska plaža. 0.00 Kabaret in satira. 0.Ž5 Ceste San Francisca. 1.15 Pristanišče Hongkong. 8.50 9.00 11.00 11.55 12.30 13.00 14.10 14.30 15.25 15.55 17.00 17.05 18.25 18.40 19.05 19.30 20.05 21.05 22.00 22.20 23.20 1.10 Video strani Živ žav — Pravljice iz mavrice, ponovitev 1. oddaje, Waitapu, ponovitev 1. dela Polnočnica ^ Rim: Urbi et orbi, božična poslanica in podrav papeža Janeza Pavla II, prenos s Trg Sv. Petra Božične pesmi... in na Zemlji mir ljudem ... Video strani Sedma steza, ponovitev Tiha miška, ameriški film Kvartet DO in harmonikar J.Kampič Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Srečno pot Charlie Brown, ameriški risani film Spored za otroke in mlade — Pravljice iž mavrice :Zvonček z rožnega grička, 2. oddaja Waitapu, 2. del tv nadaljevanke Risanka Tv dnevnik 2 Zgodovina Vatikana, 1. del N. Bercksmans — J. Doniol Valcroze: Življenje v barvah, francoska nadaljevanka, 4. del Tv dnevnik 3 Ray Charles (koncert ob 40-letnici glasbenega delovanja), 2. del Sova: Ni kotička brez Slovenca, 1/4, Policijski oddelek, ameriška htim. nanizanka, 3/6, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 8/10 Video strani HTV 1 9.00 Poročila. 9.15 Tv koledar. 9.25 Mali svet, spored za otroke. 9.55 Zagrebška katedrala: Pontifikalna peta maša, prenos. 11.35 Priče zgodovine: najlepši Betlehem na svetu. 11.50 Poročila. 11.55 Vatikan: Božično sporočilo in blagoslov papeža Janeza Pavla II., 12.25 Asisi: Božični koncert v cerkvi Sv. Frančiška. 13.15 Zimski šolski spored (do 14.20). 14.25 Poročila. 14.30 Deklica z vžigalicami, risanka. 14.50 Avanture Vullhipa Griffina, celovečerni film. 16.40 Številke in črke. 17.00 Cerkev sv. Katarine: Božična opera Amahl in Sveti trije kralji, praiz-vedba prve božične opere pri nas. 18.10 Hrvatska dar,es. 18.55 Vsak dan Božič, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Božična zgodba, agleški film. 20.55 Žrebanje lota. 21.05 Tv dnevnik. 21.30 Predvečerje, filmska nanizanka. 22.25 Zagreb fest 90: Božični koncert, posnetek. 23.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Kazimir. 8.30 Ladja ljubezni. 9.20 Terry, ponovitev filma. 10.30 Hiša treh deklet, ponovitev filma. 12.15 Spiegel TV, ponovitev. 13.05 Kazimir. Denar. Ladja ljubezni. J4.30 Anja, japonska risanka. 15.30 Šefi, drugi del serije 1983. 17.05 Tragedija Grenvillovih, serija, drugi del. 18.45 Poročila. 19.05 Poročila. 19.05 Kolo" sreče, 20.00 Božič, prvi del. 21.00 Sissi, avstrijski film, 1956, 22.55 Zakaj je moral tožilec umreti? italijanska kriminalka, 1975 (Franco Nero). RTL PLUS 6.00 Pravljice, Gadget. 8.00 Za otroke. 9.30 Palček, pravljični film, 1959 11.00 Xanadu, ameriški glasbeni film. 1980. 12.35 Holmes in Yoyo, serija. 13.00 V deželi Saurirjev. 13.25 Džungelski otrok, pustolovski film, 1970. 15.00 Flipper, film, 1962. 16.30 Upor na ladji Bounty, ameriški film, 1962 18.00 Šlike leta 18.45 Poročila. 19.05 E.T. — ameriški znanstveno-fantasti-čni film, 1982. 21.10 Bosonog v AfrikL nemško-italijanski film, 1977 . 22.55 Noč čarovnic (Halloween 4), ameriška grozljivka, 1988. 0.25 American Figh-ter, akcijski film. 1986, EEESZ Tenis: Graf—Sanchez. 1 \aasi 7.30 Konjeni- štvo. 18.30 Matterhorn ob 125-letnici 20.00 Šport na Alaski. 21.00 Drsanje 22.00 Wrestling. 23.00 Cross country skiing. Les Saisies. 0.00 Teniški dokumentarec. 1.00 Bodybuilding, ZDA. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice, 19.45 Time Warn. 20.00 Ultra šport, letni pregled. 22.00 Novice. 22.15 Ultra šport. 0.15 Novice. 0.30 Blue night. PRO 7 12.05 Božičkove težave, ponovitev. 13.40 Mala Glorija. drugi del filma. 14.50 Pustolovščine treh mušketirjev, francoski film. 1953 (Georges Ma-rchal). 16.35 Naša deseterica. 17.00 Tom in Jerry. 17.35 Banditi na Mesecu, angleški znanstveno-fantastični film, 1969 (James Olson), 19.20 Colt za vse primere 20.10 Prekleti prihajajo, nemška komedija, 1971 (Uschi Glas). 21.35 City Heat, kriminalka. 1984 (Clint Eastwood, Burt Reynolds). 23.20 Mannix. 0.15 Kitajska plaža. 1.05 Skupaj z očkom, film. SREDA 26. december TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke 11.00 N. Bercksmans — J. Doniol Valcroze: Življenje v barvah, francoska nadaljevanka, 4. del 11.50 Video strariT 13.15 Video strani 13.25 Alice v čudežni deželi, angle- iki film 15.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Svet vulkanov, francoska dokumentarna serija, 5/6, ponov. 17.35 Po sledeh napredka 18.00 Spored za otroke in mlade 18.00 Pravljice iz mavrice: Veter peter, 3. oddaja 18.15 Waitapu, 4. del tv nadaljevanke 19.30 Tv dnevnik 20.05 Zgodovina Vatikana, 2. del 21.15 Film tedna — Kramer proti Kramerju, ameriški film 23.00 Tv dnevnik 3 23.20 Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 1/16, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 9/10, Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 2/6 0.55 Video strani HIV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored, (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Christopherova božična darila, risanka. 12.45 Vremeplov, igrani film. 14.25 Glasba iz ateljeja: W. A. Mozart. 15.10 Video strani. 15.25 Poročila. 15.30 Tv koledar. 15.40 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 16.10 Šolski spored: orgle. 16.40 Koncert iz zagrebške katedrale, posnetek. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Usode, dokumentarna oddaja. 19.15 Snješko Bije-lič, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Quo vadiš, ameriški film. 22.55 Tv dnevnik. 23.15 Poročila v angleščini. 23.20 Hrvaško narodno gledališče: Božični koncert, posnetek. 0.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Za otroke. 8.30 Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 9.30 Anja, ponovitev. 10.30 Šefi, ponovitev serije. 12.15 Kolo sreče. 13.05 Garfield, Zdravje. 13.40 Ladja ljubezni. 14.30 Milia do zmage ameriški film, 1978 (Steve Shaw). 15.10 Grdi volk, lutkovni film. 15.30 Šefi, tretji del, 17.05 Batman, ameriški znanstveno-fantastični film, 1966. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče 20.00 Sissy, usodna leta kraljice, avstrijski film, 1957, 21.55 Poročila. 22.10 French Connection 2, ameriška kriminalka, 1974 0.00 Agent noči, ameriški akcijski film. 1942. RTL PLUS 6.00 Palček, pravljica. 7.30 Gadget. 8.15 Črni mlin, nemška pravljica. 9.40 Cesarjevo novo oblačilo pravljica. 11.00 Snežaki, risanka. 11.15 Koncert. 12.35 Holmes in Yoyo. 13.00 Same težave ameriška komedija, 1944 (Stan in Olio). 14.10 Daktari. 15.00 Lessijina vrnitev, ameriški film, 1943. 16.30 Upor na ladji Bountv, drugi del. 18.00 Angel se vrača seri|a. 18.45 Poročila. 19.05 Narodna glasba. 20.15 Bosonog v Afriki, italijanski film, 1979 22.10 Ram-bo 1, ameriški akcijski film, 1982. 23.45 Murphvjev zakon, ameriški akcijski film, 1986. EHHZn 10.30 Matterhorn, 125-letnica. 12.00 Dresurno jahanje. 13.00 Eurobics. 13.30 Tenis: Leconte—Perez Roldan. 15.30 Tenis: Seleš—Navratilova. 17.30 Deskanje. 18.00 Drsanje. 19.30 Novice 20.00 Svetovni šport. 21.00 Rally Pariz-Dakar. 22.00 Boks. 23.00 Cross Country Skiing. 0.00 Novice. 0.30 Bodybuilding, ZDA. EI H 7.00 Daybreak. 8.30 Hello. Austria, 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air TELE 5 HUMI ■■PI jü- Vi; ■■ UP M 4 lYtfl il wiwif FRČ V FRČILONIJI V knjižnico Velenje bo v sredo, 26. decembra ob 17.00 prišel poreden deček, ki ga bo igral Jurij Souček. Kaj vse je doživel Frč v Frčiloniji pa boste zvedeli otroci, ki boste ta večer prišli pod novoletno jelko v knjižnico. Avtorica: Mira Cajnko. Vstopnine ne bo. MY FAIR LADY Še vedno se lahko prijavite za ogled operete My Fair Lady, ki bo to nedeljo, 23. 12. ob 18.00 v SNG Maribor. Odhod avtobusa je ob 13.00 izpred Rdeče dvorane. Cena 125 din in vstopnica. SILVESTRSKA PREDSTAVA Na Silvestrovo smo pripravili ogled silvesterske predstave HAMLETA v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Režiser je Tomaž Pandur. Odhod ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Povratek do Novega leta. Cena 150 din in vstopnica. 18.30 Blue Night 19.30 Novice 20.00 Wim Lose or Draw, kviz. 20.30 Reportaže 21.00 Ruska enajstica, 21.30 Financial Times TV. 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice, 22.20 Reportaže. 22.50 Novice iz Azije. 23.20 Ruska enajstica, 23.50 Financial Times TV. PRO 7 10.30 Naša deseterica. 11.05 Colt za vse primere, 11.50 Fort Bowie. ameriški vestern. 1957. 13.10 Pustolovščina treh mušketirjev, ponovitev, 15.00 Bandit iz dobre hiše, avstralski pustolovski film, 1985. 16.40 Naša deseterica. 17.05 Tom in Jerry. 17.40 Škrlatni mušketir, francoski film, 1962. 19.10 Colt za vse primere. 20.10 Ashanti, švicarski film, 1978. 22.25 FBI, 23.20 Rimska pomlad gospe Stone, angleški film, 1961. 1.00 Mannix. SREČANJE HARMONIKARJEV Zadnjo nedeljo v letu v krajevni skupnosti Plešivec, sedaj že tradicionalno pripravijo prijetno in zanimivo srečanje harmonikarjev iz vseh krajev naše doline, pa tudi od drugod. Prireditev, ki lahko tako ljudsko, kot harmonika izzveni predvsem v takšnem vaškem okolju bo letos že enajstič po vrsti. Tokrat bodo harmonikarji nastopili 30. decembra ob 15. uri, prijave pa bodo organizatorji sprejemali uro pred pričetkom prireditve. Seveda pričakujejo veliko harmonikarjev, pa tudi poslušalcev. SREČANJE S CUFKOM V četrtek, 20. decembra, bo v Knjižnici Velenje, ob 10. in ob 15. uri pogovor s pisateljem Ferijem Lainščkom in lutkarjem Milivojem Rošem. Vabimo vse predšolske otroke in otroke nižjih razredov. Vstop prost! NOVOLETNI KONCERT DPD Svoboda iz Šoštanja vabi na NOVOLETNI KONCERT, ki bo v petek, 21. decembra ob 18. uri v Kulturnem domu v Šoštanju. Sodelujejo: Šaleški oktet, mešani pevski zbor Svobode, harmonikarji in godba Zarja. HM ani ZDRAVO!!! V teh dneh se vsi pray mrzlično pripravljamo na konec starega leta. Vsak izmed nas ga bo preživel na svojevrsten način in ker je danes to naš predzadnji kotiček v letu '90, ga bom skorajda v celoti prilagodil prav novoletnemu času. ... YO . . . Seveda vam bom še prej omenil nekaj novih plošč, ki bi jih bilo kar dobro imeti v svoji diskoteki . .. YO ... Ponovno se je tik pred božičem izkazal projekt JIVE BUNNY s svojo novo ploščo Let's Swing Again. Seveda fanta upata, da bo plošča postala tako imenovan »number one« hit prav na božiča. Bomo videli! ... YO ... Ko pa že ravno pogrevamo božično temo pa si poglejte še eno izredno zanimivo lestvico plošč, ki so v zadnjih desetih letih dobile naziv CHRISTMAS NUMBER ONE RECORD: 1979: Another Brick In The Wall - PINK FLOYD 1980: There's No One Quite Like Grandma - ST. WINIFRED'S CHOIR 1981: Don't You Want Me — HUMAN LEAGUE 1982: Save Your Love - RENEE - RENATO 1983: Only You - FLYING PICKETS 1984: Do They Know It's Christmans? — BAND AID 1985: Saving AH My Love For You — WHITNEY HOUSTON 1986: Reet Petite - JACKIE WILSON 1987: Always On My Mind - PET SHOP BOYS 6.35 Dobro jutro, Bino, 11.10 Hender-son 11.30 Mesto, dežela, reka. 12.00 Bliskovito. 12.30 Deželni magazin. 13.00 Bobonsi, Brave Star Richie Rieh 14.10 Plesna hiša, 15.10 Kritični magazin. 16.00 Wildcat. 16.30 Igra z ognjem. 17.00 Bim, barn, bino: Smrkci Cool McCool, Strašilo. 18.30 Popaj, Smrkci. 19.15 Mesto, dežela, reka igra 19.40 Bliskovito, kviz. 20.15 Zgodba o Mary Giligan, ameriški film, 1984. 21.55 Poročila. 22.10 Ulica strahopetcev. 23.00 Čas charlestona, itali-jansko-španski film. 0.20 Alibi, ameriški film, 1929. 1.50 Poročila. 1. JOY — The Christmas mix 2. ANN-NANCY WILSON - Here is Xmas 3. QUEEN - Thank God it's Christmas 4. JIVE BUNNNY - Let's party 5. JOHN L.-YOKO O. - Happy Christmas 6. BEACH BOYS - Little Saint Nick 7. NKOTB - Merry merry Christmas IT'S CHRISTMAS! 1. MODERN TALKING - It's Christmas 2. CLIFF RICHARD — Mistletoe and wine 3. MUD — Lonely this Christmas 4. WHAM — Last Christmas (remix '90) 5. ELLA FITZGERALD - Silent night 6. BAND AID II. — Do they know it's Xmas 7. NKOTB — This one's for the children (Ii (0 0 <(fl (0 £ »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran- tiška Foita 10. .,.,,.... »NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot stinnajst-. dnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12,00 din, mesečna naročnina 61,20 din, trimesečna naročnina 131,70 din, polletna naročnina 264,70 din, trimesečna naročnina za tujino 226,00 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 21. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi: 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 23. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 25. DECEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rirvke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 do 19.00 Božično popoldne na Radiu Velenje. SREDA, 27. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude Luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17 00 Pogovor s predsednikom velenjske vlade Franjom Bartolcem; (o aktualnem dogajanju v občini Velenje se boste lahko z njim pogovarjali po telefonu 855-963); 18.00 Nagradna igra. 19.00 Konec sporeda. 1988: Mistletoe And Wine - CLIF RICHARD 1989: Do They Know It's Christmans? — BAND AID II. 1990: ?'?? In, če dobro pogledate lestvico dobite tudi odgovor na nagradno vprašanje zastavljeno v prejšnji številki Našega časa, ki se je glasilo: Katera plošča je bila številka ena v letu 1989? . . . YO . . . Ponovno se je na glasbeno sceno vrnil HOLLY JOHNSON z novim singlom Where Has Love Gone. To pa je tudi vse kar je naredil od letošnjega aprila, ko je izdal prvi solo LP-BIast . . . YO ... MADONNA je poleg prepovedane nove plošče Justify My Love izdala tudi dvojni album svojih dosedanjih uspešnic, ki nosi naslov The Immaculate Collection . . . YO .. . Lani malo pred božičem so fantje skupine NEW KIDS ON THE BLOCK (NKOTB) izdali krasen Christmas LP, ki se tudi letos v tem času izredno dobro prodaja. Razlog zato je prav gotovo nove uspešnica na angleških tleh, ki se imenuje This One's For The Children, ki pa jo tudi najdete na božičnem albumu ... YO ... To pa je tudi vse kar sem vam imel danes za povedati. Vabim vas, da se mi pred četrtkom pridružite že v ponedeljek 24. 12. od 18. ure dalje na valovih Radia Velenje, kjer bom samo za vas vrtel božične pesmi (takšne in drugačne) CIAO-CIAO!!!! Še kaseta božičnih pesmi, ki jo lahko dobite v D .J. SERVISU ali naročite na tel. 855-191 (od 17—19 ure) I ikMnM » m KINO VELENJE REDNI KINO Četrtek, 20. 12. ob 18. in 20. uri DICK TRACY — amer. gangstrski. V gl. vi.: Warren Be-atty, Madonna Petek, 21. 12. ob 18. uri DICK TRACY — amer. gangst. Petek, 21. 12. ob 20. uri TEŽKO GA JE UBITI — ameriški akcijski triler. V gl. vi.: Steven Szagall Sobota, 22. 12. ob 18. in 20. uri TEŽKO GA JE UBITI - amer. akcijski triler. Nedelja, 23. 12. ob 18. in 20. uri DICK TRACY - amer. gangsterski. V gl. vi.: Waren Be-atty, Madonna Ponedeljek, 24. 12. ob 18. in 20. uri SAMO ZA TVOJE OČI — angleški, avanturistični (JAMES BOND). V gl. vi.: Roger Moore Torek, 25. 12. PREDSTAVI ODPADETA! Sreda, 26. 12. ob 18. uri BEN HUR (KINOTEKA) - ameriški, zgodovinski spektakl. V gl. vi.: Charlton Heston. Izjemna dolžina filma! NOČNI KINO V REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, 21., 22., 23., 12. ob 22. uri POHOTNA MERLYN — ameriški, trda erotika. V gl. vi.: Ulinka Hardi-man KINO DOM KULTURE -FILMSKO GLEDALIŠČE Zadnja filmska predstava FILMSKEGA ABONMAJA '90! Za ABONMA iN IZVEN! RAIN MAN (DEŽEVNI ČLOVEK) — ameriški, drama. V gl. vi.: Dustin Hoffman, Tom Cruise. Režija: Barry Levinston Neuspešni poslovnež (Tom Cruise) namesto očetove dediščine najde brata, ki se v neki klini- ki zdravi za autizmom. Da bi kliniki, ki je nasledila očetovo bogastvo lahko odvzel dediščino ukrade brata (Duštin HofTmanT Čaka ju veliko komičnih doživetij in bogastvo saj je brat pravi genij za številke in dobesedno »oropata« kockarnico. Skozi vsa ta doživetja pa se spreminjajo tudi njuna čustva do drug drugega. Dustin Hoffman (OSCAR za glavno moško vlogo). KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 23. 12. ob 18. uri TEŽKO GA JE UBITI (Hard to kili) — amer. akcijski triler. Ponedeljek, 24. 12. ob 18. uri DICK TRACY — ameriški, gangsterski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 21. 12. ob 20. uri DICK TRACY — ameriški, gangsterski. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! KINO MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 20. 12. - KO JE HARRY SREČAL SALLY, ameriška ljubezenska komedija 22. in 23. — MANIJAK. ameriška grozljivka 27. 12. — BREZNO, ameriški znanstveno fantastični KINO »JELKA« NAZARJE 22. in 23. - LOV NA DRAGULJE, ameriška kriminalka 26. 12. - MAŠKARADA, ameriška grozljivka KINO LJUBNO 22. in 23. 12. - WALL STREET, ameriška drama MIT O PREHODU MED GLEDALIŠČEM IN SLIKO (teoretično, praktično, video in dia projekcija) Dogodek bo vodil VLADO REPNIK (režiser, slikar . . .) Vabljeni in zaželeni vsi, ki jih privlači umetnost, teater, slikarstvo STISKARNA, četrtek, 20. decembra, ob 18. uri jI RO STROJ SERVIS VELENJE Foitova 8 TRGOVCI - GOSTINCI! Po izredno ugodnih cenah vam nudimo: registrirne blagajne Sharp in Omron Zagotovljeni servis in rezervni deli. Ne zamudile izredne priložnosti! Informacije na tel.: 063/853-154 VlGOD^ ponudba Zasebna trgovina »PRI M A« Partizanska 65, Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 — uvoženih viskoz za svečane priložnosti pliš iz uvoza Ugodnosti ob večjih nakupih! Se priporoča "PRIMA«! BORZA DELA — ML. SERVIS tel./fax. - 063/854-831 Prešernova 1 63320 Velenje IŠČETE ZAPOSLITEV? BORZA DELA MS. SERVIS: Vam svetuje kako in kje dobite zanimivo honorarno delo. PODJETNIKI -OBRTNIKI BORZA DELA MS. SERVIS: Vam pomaga pri iskanju zanesljivih delavcev za vse vrste zaposlitev v vaši dejavnosti. Oglasite se na naslov BORZA DELA ML. SERVIS Prešernova 1, 63320 Velenje. Vsak dan od 7. do 15. in ob sredah od 7. do 17. ure, ali po tel.: 063 854 831 Bistro JO ZAHVALA ob izgubi dragega moža Karla Regvata iz Lokovice se iskreno zahvalim vsem sosedom za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvalim govorniku za poslovilne besede, gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred ter lokoviškim pevcem. ŽALUJOČA ŽENA KATARINA Skrb, delo in trpljenje tvoje hi lo je življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata Mihaela Kodruna 28. 9. 1913-11. 12. 1990 s Primorske 15, Šoštanj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem, ki so nam nudili pomoč, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Iskrena hvala Elici Medved za pomoč. Posebno zahvalo izrekamo RLV — godbi, govorniku za izrečene besede slovesa in gospodu duhovniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Lado in Ludvik z. družinama, Franc z družino, sestra Fa- nika. Tiho nas je zapustil Edvard Šivak 19. 4. 1926-5. 12. 1990 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju bolnišnice Topolšica, dr. Stuparju za dolgoletno zdravljenje. Hvala za pomoč sosedom Polakovim, Sevčnikarjevim, Staknetovim, pevcem, govornici ter gospodu župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Here Rahten 7. 4. 1924-9. 12. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so njej in nam stali ob strani ob tej težki preizkušnji. Zahvaljujemo se dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje in dr. Janezu Polesu za skrbno intenzivno zdravljenje, izreden trud in prijateljsko pomoč. Enako se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju bolnišnic Topolšica in Slovenj Gradec. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, izrečeno ustno in pisno sožalje, prijateljicam za zapeto pesem in govornikoma za poslovilne besede. Naj bo HERINA potrpežljivost ob prenašanju težke bolezni, njena ljubezen in skrb do domačih, vzgled za vse, ki ostajamo. VSI NJENI ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Leopolda Praha 1941-1990 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama nudili pomoč v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo tudi družinam Prah iz Trbovelj, Rednak, Vodušek, Zrna in družinama Višnar za vsestransko pomoč. Iskrena hvala osebju onkološkega Inštituta iz Ljubljane, RLV, rudarski godbi, ča tni straži, govornikoma, sodelavcem Gorenje GA Štedilniki, LB SB Velenje d.d., sostanovalcem Foitove 4 in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Frida in hči Damjana ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata Avgusta Oblaka 17. 7. 1929-4. 12. 1990 iz Škal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče ter izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec, ki mu je lajšalo trpljenje ob težki bolezni. Zahvaljujemo se RLV, rudarski godbi, častni straži, OOZD jamski mehanizaciji, vsem sodelavcem, gasilskemu društvu, govornikom, družini Andreje za neizmerno pomoč in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sin Gusti in hči Manja z družinama, štirje vnuki, sestra Marija, brata Franc in Vinko z družinami ter ostali sorodniki. ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra Marija Zager iz Lokovice Iskreno se zahval jujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma, lokoviškim pevcem, vsem ki so priskočili na pomoč v težkih trenutkih ter gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred, iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Lazarju za dolgoletno zdravljenje. ŽALUJOČI VSI DOMAČI j, " ' ■• V » ''v "M , j. ' w _» ' i- . ' c ' .!• SDZ o ekonomskih vidikih slovenske neodvisnosti j Pot ne bo lahka, je pa edina možna »Pot v samostojno Slovenijo bo težka, ampak edina možna, če hočemo iz tega jugoslovanskega brezpotja,« je na predavanju o ekonomskih vidikih slovenske neodvisnosti, ki gaje pripravil občinski zbor Slovenske demokratične zveze Velenje v ponedeljek zvečer, poudaril gost magister Igor Omer-za, sicer podpredsednik SDZ-ja. Po zakonu o plebiscitu bodo morale slovenske oblastne strukture v šestih mesecih izvesti izločitev Slovenije iz SFRJ, pri tem pa vzpostaviti popolnoma samostojno gospodarsko zakonodajo na osnovi katere bo Slovenija lahko vodila gospodarsko politiko in stopiti v pogajanja s federacijo za razdelitev do sedaj skupnih zadev. O čem se bo treba pogajati s federacijo? Igor Omerza omenja »Naš predlog je 32 odstotkov deviznih rezerv, ker znaša prav toliko slovenski konvertibilni izvoz,« pravi o tem Omerza. Pogajati se bo treba o jugo- slovanskih dolgovih tujini (trenutni skupni dolg znaša 17 milijard dolarjev, slovenski delež v njem je 1,6 milijarde), o notranjem jugoslovanskem dolgu, vojaškem premoženju, ambasadah in predstavništvih v svetu, o federalnem premoženju, o klirinškem dolgu Sovjetske zveze, devizne in dinarske vloge pa bo prevzela Slovenija. »Ne glede na to, koliko bomo dobili,« je poudaril Igor Omerza, »bi negativen izid plebiscita pomenil, da ni več nobenih realnih izgledov, da sploh kdaj pri- demo iz krize. Politika, ki se vodi zdaj, je smrtonosna za slovensko gospodarstvo.« Spregovoril je tudi o odpiranju Evropi, ko Slovenija postane samostojna država. »Če bi takoj odprli meje pretoku kapitala, bi se lahko zgodilo, da nas tujina v hipu ekonomsko kolo-nializira. Zato bo treba v prvi fazi zaščititi državo in najprej ustvariti normalne pogoje gospodarjenja, potem pa se spopasti s svetovno konkurenco.« M. Krstič-Planinc Nov izvršilni odbor Občinskega zbora SDZ Po predavanju Igorja Omerze je bil še redni letni občni zbor Občinskega zbora Slovenske demokratične zveze Velenje, na katerem so med drugim izvolili tudi nov izvršilni odbor. V njem so: Borut Korun, Tone De Costa, Franc Pečovnik, Ivica Pusovnik, Dragica Podkrižnik, Martin Urleb, Tone Žovlje, Jože Kolar, Franc Skornšek, Franjo Bartolac in Mirko Pernovšek. '1 I I I I I I I I I I I I I I I 1 S I I I I Zagorelo v Strmecu nad Dobrno Bosa do najbližjega telefona Kljub temu, da so gasilci in sosedje Borovnikovo hišo delno rešili, je škoda precejšnja Prejšnji torek okoli pol dveh zjutraj so ognjeni zublji zajeli stanovanjsko hišo Borovnikovih, po domače Pri Strgarjevih, v Strmcu 19 nad Dobrno, okoli devetnajst kilometrov iz Velenja, takoj po telefonskem klicu so se velenjski in šaleški gasilci odpeljali z gasilskimi vozili preko Paškega Kozjaka na kraj požara. Imeli pa so precej težav. Na cesti je bil sneg in polne cisterne z vodo so strmine proti Kozjaku komaj premagovale. K sreči nobeno od vozil ni na cesti obtičalo. Na Kozjaku jih je že čakal eden od krajanov in jih vodil do požarišča, tako gasilcem ni bilo treba izgubljati časa z iskanjem. K sreči pa gasilci iz Velenja in Šaleka le niso prišli prepozno. Nasprotno, po mnenju prizadetih in sosedov, so bili zelo hitri. Ogenj je zajel podstrešje in streho, gasilcem in krajanom pa je uspelo obvarovati spodnje prostore, kjer živijo Borovnikovi. Mnogo slabše se je godilo družini Mešl, ki je živeja na podstre- šju, zgorelo jim je dobesedno vse. Anja Mešl si je rešila golo življenje in 9-letno hči, medtem ko je mož Branko delal ponoči. Anja nam je naslednje jutro povedala: »Zbudilo me je pokanje, ki je postajalo vse glasnejše. Vstala sem in stopim na balkon, da vidim, kaj se dogaja. Takoj mi je postalo jasno, za kaj gre. Stekla V soboto popoldne in pozno v noč bo v Mozirju veselo, zabavno in koristno. Mozirsko pustno društvo, Moped show in uredništvi Radia Velenje in Našega časa bodo namreč pripravili velik dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen obnovi Savinjskega gaja. Prireditev se bo na trgu pričela ob 15.30 (v slabem vremenu bo v kinodvo-rani). Ob 18. uri bo prireditev s svojim obiskom obogatil Božiček, ob 20. uri pa bo gost Andrej Šifrer. Sicer pa bodo nastopili Moped show, Modra kronika, Franc Košir, Helena Blagne, Europop group, ansambla Mix Max in Gaj, Veseli Drenovci, citraš Robanov Franci, mozirska in šoštanjska godba na pihala, moški in mešani pevski zbor iz Mozirja, plesna skupina iz Nazarij, domače maržoretke in drugi. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarja v korist Savinjskega gaja. Pregledali so nad 150 motornih vozil Največ napak na zavorah, krmilnem mehanizmu,... V petek in soboto so v prostorih Vegradove Mehanizacije na Selu potekali brezplačni preventivni tehnični pregledi motornih vozil, ki jih je organiziralo združenje šoferjev in avtomeha-nikov Velenje v sodelovanju z Avtom Celje in jih imenovalo »priprava motornih vozil na zimsko vožnjo«. Preglede so opravljali strokovno usposobljeni avtomehaniki Vegradove Mehanizacije, pregledovali in kontrolirali so vse kar sodi k varni vožnji, poudarek pa so dali tudi pripravi in opremi vozila za zimsko vožnjo. Anja Mešl: »Še zdaj imam ozeble noge«. sem po stopnicah in že videla, kako ogenj sili skozi streho. Vdrla sem v spodnje stanovanje, zbudila mamo, očeta, brata in teto, ki še slutili niso, kaj se dogaja. Stekla sem nazaj v svojo sobo in pograbila hčerko, jo zavila v dve deki in jo odnesla iz hiše. Takoj za tem sem v pidžami in bosa po snegu stekla do najbližjega soseda k telefonu, oddaljenega okoli 600 metrov, k Benovškovim in od tam poklicala gasilce. Medtem so na pomoč že prihiteli dobri sosedje in pomagali reševati, kar se je sploh še dalo. Sama z družino sem žal ostala brez vsega. Vse je zgorelo. Za pomoč pa naj se zahvalim sosedom, gasilcem in Domu za varstvo odraslih, kjer sem v službi.« B. Mugerle V petek so pregledali 55 vozil, od tega jih je bilo brezhibnih samo trinajst, na ostalih pa so ugotovili večje ali manjše napake, največ na zavorah, sledijo pa napake na krmilnih mehanizmih, končnikih, premnikih, puščanje olja, slabe pnevmatike in podobno. V glavnem torej napake, ki so lahko usodne za vožnjo, pa se žal vozniki tega še vse premalo zavedajo. Zlasti krmilni mehanizem in zavore morajo biti popolnoma brezhibne, če se hočemo v vozilu počutiti varne in ne ogrožamo drugih. Avtomehaniki so na vozilih odkrili še druge manjše pomanjkljivosti. V soboto je vozila pripeljalo preko 100 voznikov, med temi pa jih je bilo brezhibnih samo 25. Skupaj so tako pregledali preko 150 vozil kar je presenetljivo veliko. Ali pa ne? Vsak voznik je po pregledu dobil listek preventivnega tehničnega pregleda, na katerem so bile napisane vse pomanjkljivosti. Manjše napake so odpravili na licu mesta, za večje pa voznikom svetovali kam naj se obrnejo. In kaj nam je o brezplačnih tehničnih pregledih povedal član upravnega odbora ZŠAM Dušan Türk? »Pri pregledih smo ugotovili, da so vozniki vse premalo pozorni do svojih vozil. Kako bi si lahko drugače razlagali, da je imela večina vozil z okvaro napake prav na krmilnem mehanizmu in zavorah, dveh pomembnih sistemih za varno vožnjo. Ne zavedajo se, da so vsak dan na cesti in njihovo in življenje drugih udeležencev ogroženo. Za zmanjšanje nezgod in krvnega davka »minus 10 odstotkov« bomo morali marsikaj storiti, zlasti vozniki sami, pa seveda tudi s takimi pregledi in akcijami. V imenu upravnega odbora ZŠAM, Mehanizacije Vegrad in Avta Celje se vsem udeležencem akcije zahvaljujemo za zaupanje in strpnost. Upam, da jim ni žal, da so svoja vozila pripeljali na pregled.« Preventivni tehnični pregledi so potekali izredno hitro in lepo organizirano, za kar gre predvsem Mehanizaciji in ZŠAM-u. Žal nekateri vozniki tudi tokrat niso upoštevali priporočila, da naj na pregled pripeljejo oprano vozilo. In kdo so bili tisti, ki so se v petek in soboto trudili? Iz Mehanizacije Miha Konečnik, Emil Jurak, Franc Pavšner in Damjan Delops; iz ZŠAM Nada Pirmanšek in Dušan Türk, Avto Celje pa je imelo v času pregledov na prostoru Mehanizacije svoje vozilo z rezervnimi deli. Manjše dele, žarnice in podobno so voznikom podarili, drugo pa so lahko kupili. B. Mugerle Tudi pravilna nastavitev luči je za varno vožnjo sila pomembna Nagradna praznična križanka veleblagovnice Nama V ponedeljek, 10. decembra je imela komisija v restavraciji Name na javnem žrebanju kar težko delo. Križank je bilo veliko, a žal je bilo tudi veliko napačno rešenih. Napaka, ki seje pojavljala najpogosteje: steklenica vipavca, namesto steklenica vipavka. (vipavka imenujejo nov design steklenice, v katere polnijo vipavska vina). Učenki v Nami, Branka in Andreja sta žrebali in žreb je prinesel srečo naslednjim nagrajencem: 1. nagrado — keramični servis ELMI: Fani Drev, Tavčarjeva 30, Velenje 2. nagrado — kozmetika Macho: Silva Slivar, Šlandrova 8, Vele- Miličniki so zapisali KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V zadnjem tednu so zabeležili velenjski miličniki veliko kršitev javnega reda in miru. 12. decembra so posredovali v Kajuhovem domu v Šoštanju, kjer sta se ste-pla Alojzij H. in Marko P. Oba so prijavili sodniku za prekrške. 14. decembra so morali v bife v Pesje, kjer je Branko M iz neznanih razlogov oklofutal Andreja P. V Kavčah pa je tega dne vinjen Rafael N. pretepel ženo Anico. VLOM V ŠTUDENTSKE PROSTORE Ko so prišli študentje 15. decembra v svoj »PLAČ« so bili neprijetno presenečeni. Nekdo jim je vlomil skozi okno in jim odnesel 15 tisočakov in več zavitkov cigaret. PRETEPLI SO GA Sadik S. je želel 15. decembra obiskati svoje bivše dekle na Kardeljevem trgu. Na stopnišču pa je srečal skupino fantov, med njimi je bil Mursad M., ki je Sadika močno udaril, tako da mu je zbil zobe. VELIKO PROBLEMOV S PETARDAMI Petarde so očitno v modi med mladimi, še zlasti otroki. Po Velenju močno odmevajo, še zlasti v večernih urah in na Postajo milice dobivajo miličniki nenehne prijave, zato opozarjajo še posebej starše, naj otrokom ne kupujejo petard, ki so prepovedane. RAZBIL SIPE Do avtoličarske delavnice Sonje M. je prišel 9. decembra malo po 22. uri doslej še neznani storilec in zalučal kamne v okna. Razbil je 8 šip vrednih okoli dva tisočaka. OGRAJA JE IZGINILA Za Veko postavljajo delavci Zdenka P. ob klasirnici v Pesju ograjo. Preko noči na 12. december jim je doslej še neznani storilec odnesel 8 aluminijastih dia- gonalnih opor vrednih 3 tisočake. »CMOK« BREZ SLAMNIKOV V noči na 12. december je nekdo vlomil v priročno skladišče ob ženskem WC restavracije Jezero, kjer ima spravljene svoje stvari ansambel Cmok. Odnesel pa je le šest slamnikov. ODNESEL DVA PLINSKA GORILNIKA V kurilnici stanovanjskega bloka Šmartno ob Paki 69 so II. decembra montirali dva nova oljna gorilca. Čez dva dni ju je nekdo odnesel. Kako je prišel v kurilnico, še ni jasno, verjetno pa je »našel« ključ. ODNESEL 4000 DINARJEV V lokalu Sonček je 15. decembra malo po 21. uri nekdo, ki sq mu miličniki že na sledi, izkoristil odsotnost natakarice in odnesel izza točilne mize 4000 dinarjev. DOLG SI JE VZEL SAM Zlatko Š. je prijavil na Postajo milice, da mu je nekdo odmonti-ral več delov z motorja, vrednih okoli 7 tisoč dinarjev. Miličniki so storilca kmalu našli. To je bil prejšnji lastnik motorja Peter T., ki mu Zlatko dolga še ni v celoti poravnal. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Prejšnjo soboto je bilo v Velenju in okolici zelo živahno. Nekateri so očitno imeli malce preveč novcev, ki so jih zamenjali za pijačo. Že v dopoldanskih urah so morali miličniki posredovati na avtobusni postaji, kjer je v bifeju razgrajal Silvester H. Takoj za tem so morali v Hotel Paka, kjer je bil pretirano vesel Egon P. Pred trgovino v Pesju je okoli pol sedmih veseljačil Mato B., na Cankarjevi v Velenju pa je Jože K. pretepel svojo ženo. »Veselo« je bilo še dolgo v noč, miličniki pa so med drugim posredovali pri dveh družinskih pretepih. Nekaj po tretji uri zjutraj je razgrajal in razbijal v svojem stanovanju Suad B., uro kasneje pa je močno vinjen mož pretepel in nagnal iz stanovanja Rozalijo P. in petnajstletnega sina. nje nje 3. nagrado — trenirko Pan Alp: Jani Drev, Tavčarjeva 30, Vele- 4. nagrado — letna karta za popravilo čevljev — darilo čevljarstva Koren v Nami: Franc Mlinar, Šalek 88, Velenje 5. nagrado — darilna košarica Vipave: Andrej Oder, Kozjak 17 a, Mislinja 6. nagrado — mortadela MIP: Konrad Gros, Šercerjeva 13, Velenje 7. nagrado — adventni venec Vrtnarstva Vekos: Fanika Gornik, Ulica Šlandrove brigade 8, Mozirje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade vas čakajo na kreditnem oddelku v veleblagovnici Nama Velenje. In še pravilna rešitev križanke: NP, MS, Tu, OK, Kl, erar, età, ego, bas, poema, Hana, set, koral-da, izkaz, ozebenka, SD, SA, tram, NO, TNT, Nil, Etna, član, etat, Nil, Anne, Vientian, trs, očak. Ena, LC, Als, Elista, snov, Mikene, tat, kokain, tara, IC, sinteza, Alatri, dir, Pag, del, A, Vasil, Vili, Arp, trtje, iris. Kar, II, Toplak, Ado, slonica, modras, Kagan, vp. Ne, rt, ara, kontra, IV, PM, VM, nerv, mati, Apače, Ribera, ideali, IE, Odak, Aziati, čevljarstvo, Iso, zar, nn, Koren, sen. Ola, trakt, sij. Ero, Ca, po-raščenost, Avsenik, Nao, Tr, kakovost, Anhovo, v Nami, oi, strok Zadnja vest Zapleti v Procesni opremi V torek so delavcem Procesne opreme Gorenja popustili živci. Plače, ki bi jo morali dobiti že konec preteklega tedna še vedno ni bilo. Zahtevali so, da se sestane zbor delavcev, na katerem so želeli dobiti odgovore na nekatera vprašanja, med drugim pa so zahtevali tudi odgovornost za nastalo stanje. V aktivnosti so se vključili tudi sindikati, ki se bodo zavzeli, da njihovi viški delavcev ne bodo ostali na cesti. Do zaključka redakcije pa žal nismo uspeli izvedeti, kako so zadevo uredili in, če so dobili delavci Procesne opreme že plače.