Ntcv. 5. Ljubljana, meseca maja 1887. Tečaj V.
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
- -------■--
Izhaja iisaki mesec enkrat, in se pošilja udom brezplačna; neadom za 1 gld. 30 kr. na leto. Jnserati in priloge, račanijo se po najnižji ceni. — Letnina za ude. znala samo 1 gld.
01»k<>k: Naravni in umetni roji. (Konec.) — Sadnemu drevju koristne živali. — Naši dopisi. — Inserat i.
Naravni in umetni roji.
(Spisal Iv. Jurančič.)
(Konec.)
Kakor pri vsakem z svojega navadnega stališča preseljenem panju, tako tudi pri preganjavcih, je veliko ležeče na vremenu ali času, v kterem ima na novem stališču svoj prvi izlet. Ce je vreme hladno, vetrovno, tedaj pustimo čebele pri miru iu jih še od izleta zadržujmo z dimom ali s kropljenjem vode. Kadar pride pa lepo vreme, tedaj je pa še le dobro čebele vabiti k predigravanji s tem, da jim sladkorjeve ali medene vode skoz žrelo brizgamo.
Rodovitne matice dobijo se, kakor smo že omenili, ako slučajno kako ljudstvo oslabi, matica pa še ostane. To pa je redko kedaj; tudi bi nam ne bilo prav, ako bi se uničilo toliko starih ljudstev, kolikor rojev si želimo. V jeseni je gotovo matic dovolj, kadar panje podiramo ali slabeje družimo. Pa kaj nam pomagajo te matice v jeseni, ko jih porabiti ne moremo, ker gotovo mislim, da ne bode delal nobeden čebelar v jeseni preganjavcev. Ce hočemo imeti v zgodnji pomladi rodovitnih matic, morali bi jih od jeseni prezimiti, kar se pa morebiti o desetih slučajih ne posreči in še takrat truda ne povrne. Boljo je, ako si spomladi, prej ko je mogoče, mladih, rodovitnih matic izredimo. To se zamore vršiti že takrat, ko je že trotova zalega zadelana, kar je navadno, ko čebelo že močno hlačice nosijo. Potrebno je za to najpred, da odvzamemo kakemu močnemu panju roja, t. j. nekoliko čebel z matico. Tako matice oropano ljudstvo nastavi potem hitro več matičnih celic. Za to mu pa ne smemo odvzeti preveč čebel, da bi ga zlo oslabili, da tim hitreje veliko celic nastavi. Ker pa ta panj sam za se potrebuje le eno matico, dola toraj že naprej onim rojem, ki jih mislimo še pozneje narediti. Da dobimo prav veliko matičnih celic, preskrbimo panju tak sat, kteri ima ob kraju le tu in tam vmes z jajčicami zasedene celice. Ako bi bile jajčice po robu sata v vsakej celici, bi se. potem iz teh narejene matično celice težko izrezovale, čez nekoliko dni videli bodemo na takem satu gotovo več matičnih celic. Tretji dan lahko pregledamo, če so matične
celice progosto skupaj nastavljene, lahko p. tneil tremi srednjo razdenemo, da potem ostale lože nepoškodovano izrežemo. Ko se čebele poznejo v toplih dnevih niže pomaknejo, nastavljajo posebno rade matične celice, če sat z zalego odrežomo tako, da- seže prerez do jajčic ali majhne zalege. Na tako odrezanem satu nastavijo čebele večkrat toliko matičnih celic, da se ena druge tišči, ker jim jo tukaj nastavljanje prav lahko. Odrezan kos sata ima pa na prerezu tudi jajčice in ličinko, toraj ga lahko pritrdimo na satnik. so ve. da s prerezom navzdolj, ter ga damo temu panju nazaj ali kakemu preganjavcu, da tudi na tem matično celice nastavlja. Pogosto pokladanje, čeravno je še medu v panju, spodbuja čebele, da nastavijo prav veliko matičnih celic in da matične ličinke obilno pitajo.
Večina celic dozori Se le dvanajsti dan po odstranjcnji stare matice, da izle-zejo mlade matice iz njih. Takrat prejedo pokrovček, kteri v podobi kapice pade na dno panja v znamenje, da je mlada matica že izležena. Včasih obvisi pa ta pokrov tudi na celici. Zgodi se pa tudi, da prva matica zapusti celico že deseti dan, ako bila je za njo 0 dni stara ličinka odbrana. Druge matične celice potem čebele hitro raztrgajo in bube v njih pokončajo.
Tako mora preganjavee, kteri je prisiljen si izvaliti matico sam iz čebelne zalege, čakati kakih 12 dni. S tem zamoremo preganjavcu prihraniti veliko časa, da mu damo eno teh matičnih celic, ki jih je omenjen, matice oropan panj odveč nastavil. Na ta način dobi preganjavee kakih lil dni prej matico, to je za tako-vega roja že veliko, ker čebele le malo ali celo nič ne delajo, dokler še matica ni izležena in oprašeua, toraj bilo bi o dobri paši veliko zamujenega. Vporaba zade-lauih matičnih celic pri umetnih rojih je toraj veliko koristi in ravno v tem leži glavna prednost umnega delenja pred naravnim rojenjem. Toraj treba reč bolj na tanjko pogovoriti.
Najpoprej moramo pomniti dan, kdaj smo panju odvzeli matico ali naredili preganjavca zato, da bi sam nastavil prav veliko matičnih celic. Oe tega ne vemo, je čas za izrezovanje matičnih celic takrat, ko je vsa zalega na dotičnom satu zadelana. Ker so bile v nekterih celicah šc jajčice. ko se .je matica zgrešila, tedaj moralo je med tem že najmanj osem dni preteči; tudi je bolje, da se izreže celica eii ali dva dni prej. kakor eno uro pozuej, ko je že prejedena. Ni potrebno, da bi izrezali vse ua enkrat, ampak stareje poprej in mlajše pozneje v tem redu, kakor so se ena za drugo zabubile. Tega se prepričamo, če tretji ali četrti dan pogledamo. Videli bodemo, da so nektere matične celice že zadelane, druge še no, da so ličinke v poslednjih tu večje, tam manjše, lahko si toraj zapomnimo, v kterem redu se čas dozorjenja celic vrši.
Izrezovanje celic mora se pazljivo goditi, da se ne poškodujejo. Ako se to zgodi, mora se celica spet z voskom lepo zamašiti. Matično celico moramo prilepiti v panju tain, kjer je gorkota največja, ua rob ali tudi na sredini obsedenega, z zalego napolnjenega sata, v kterem izrežemo za to z nožem luknjo ali pa naredimo s prstom jamo. V tako pripravljen prostor prilepi se celica tako, kakor bi jo čebele same tu nastavile.
Posebno lahko damo celico preganjavca, kadar jo ena sama celica ua enem satu. Obesimo namreč sat s čebelami vred, kar jih je na satu, v dotičen panj. Te čebele branijo matično celico, da jo one, ki so prej v panju, ne umore. Tako se sme to veliko prej storiti, kakor če damo preganjavcu celico brez čebel, ker v tem poslednjem slučaju morajo čebele preganjavčeve prej svoj brozmatičen stan čutiti.
Ako prcganjavec matično bnbo v celici umori, ni mu dobro dajati druge, ker so. navadno enako z njo zgodi. Takemu roju dajmo mlado matico, ki se je morebiti ta čas pri drugem preganjaven izvalila, ali pa mu pustimo, da si sam izvali matico iz zalege. Kadar matične bube ni več v celici, moramo se prepričati, je li sama kot izvaljena malica izlozla, ali sojo čebele umorile in izvlekle. Dobro je tudi, da opazujemo mlado matico, ali je nepoškodovana in popolno odrastla. drugače mora so odstraniti iu oskrbeti druga. Ce damo preganjavcu mlado matico, ne zapirajmo je, temveč spustimo jo prosto med čebele na sat z zalego. Dobro je, da jo z medeno vodo pokropimo, da se čebele hitreje z njo sprijaznijo. Priporoča sc tudi, čebele z dimom okaditi iu omamiti, predno se jim matica doda.
Vender, noben umetni roj, kakor tudi izrojen starec, še ni zagotovljen, dokler ni matica oprašena. Le tedaj se vse opravilo v panju spet rerluo in pravilno vrši, kadar matica spet zalego nastavlja. Veliko da se na umetni način doseči, vendar oplemonenjo matice mora se s potrpežljivostjo pričakovati, ker je odvisno od vremena in od drugih okobiosti. V hladiiejih letnih časih, ko je manj trotov, vrši se plemencnje matice v časih še komaj v 2 do 3 tednih, v toplem poletju zgodi se pa to navadno v S dnevih. Spomladi in v jeseni, ko je že prav malo trotov, zamore se prašenje matice nekoliko pospeševati s tem. da panje z mladimi maticami in one s troti k istočasnem predigra vanju privabimo z medeno ali sladkorno vodo. ktero jim skoz žrela brizgamo.
Oplemencnje matice da se spoznati v dveh dneh, ker postaja njen ozadek de-beleji, očividen dokaz so pa jajčiee, ktere novooprašena matica že tretji dan v celice nanese. Sedaj le ima še matica svojo popolno vrednost. Sedaj zaraoremo matico panju odvzeti in jo drugod za preganjavca porabiti, če smo namenjeni temu panju prepustiti nalogo, da nam matice za nova ljudstva odgojuje. Ce damo tako mlade matice oropanemu panju hitro matično celico iz drugega panja, dobimo spet čez 10—14 dni rodovitno matico iz njega. Tako znamo nektere slabeje panje rabiti v izgojitev matic, da nam ni potrebno močnejih panjev motiti z odjema njem matice, da se tako pri teh zalega neprenehoma nastavlja iu vali ter se število čebel tim bolj množi.
Na ta način, da pri močnejih panjih nastavljanje zalege nikakoršnega prenehanja ne trpi, je mogoče tudi panje zdatno pomnožiti, ker se vsakemu močnejemu ljudstvu v teku poletja lahko odvzame čebel za 4 —15 umetnih rojev. Tako lahko čebele ztniraj k delu spodbujamo, če same nočejo rojiti, ker pri preobširnem številu delavk panja srednje velikosti tudi delavnost čebel pojenjuje. Vidi se to posebno v toplejih dnevih, kako namreč veliko čebel leno, brez dela pred žrelom leži, ktere na omenjeni način dobro porabimo, ter storimo, da se tudi delavnost čebel v enakem razmerji proti njih številu množi.
--
Sadnemu drevju koristne živali.
Videli smo, da je človeku le včasih mogoče pokončevati škodljive živali, nasproti pa tudi zapazimo, da store to, česar človeška roka ne more, druge živali! Drevesu škodljiva žival ima na svetu gotovo svoj namen, ki ga mi ne moremo spoznati. iu ko doseže namen, odstrani Vsegamogoini tako žival, posebno po pticah, katero oznannjejo Njegovo modrost. Kazen teli še veliko drugih živali služi človeku, ki je krona stvarjenja, kakor bomo videli.
Ö*
3ff
Narava sama se uklaiija človeku, ponuja mu svoje mori. tla jih povojjno obrača v svoj prid! Narava sama dela človeku korisi po postavali, ki jili je zapisal Božji prst!
Omeniti hočemo najvažnejšo in koristnejše živali, ki sadjerejeem skuzujejo posebno ljubav; med temi so:
li Krt, kateri živi od ogrcev, mešičkov vsake baže in mrčesov bivajočih \ zemlji, ki so sadnim drevesom in posebno koreninam zelö škodljivi.
2.	Netopirji so hranijo od mrčesov, ki letajo zvečer v zraku.
3.	Žolne, ki izvlečejo vse mrčese izpod kože dreves in jih pokončajo.
4.	Kukavica se hrani od različnih, najbolj kosmatih gosem-, in pokonča tako veliko sovražnikov sadnega drevja.
5.	Se nice živijo največ od mrčesov in od zalege metuljev.
H. Škorec pokonča veliko ogrcev in metuljevih ličnikov.
7.	Lastovke žive od muh in drugih sadju škodljivih mrčesov.
8.	Žabe, k rote, kuščerji, kateri žive le od mrčesov.
9.	Krešič in roparski hrošči, ki pokončujejo ličnike in mešičke drugih škodljivih mrčesov.
10.	Osa goseničarica izleže lastna jajca v jajca drugih mrčesov in jih tako pokonča.
11.	Pajki se žive tudi od različnih mrčesov in muh.
12.	Ptice sploh, ki živijo od različnih mrčesov in goseuc, ki sadjerejcu toliko škode naredijo.
Ptice so, sadjerejec! tvoje največe prijateljice. Skrbi torej, da si ohraniš lake dobrotnice, skrbi, da se ti množe taki prijatelji, ki le tako dejansko ljubijo. Nikar jih ne preganjaj! lil neporeduega lantalina, ki ne zna druzega, nego stikali po gnjezdih in nedolžne živalice moriti — primi ga. vrlo dobro, in zabij mu občutljivo v glavo, kedaj je počenjal svoje vražje delo!	(Konec prihodnjič.)
Naši dopisi.
Po znanih pravilih je namen našega društva, da se društvo razširja in utrdi, sploh, da čebelarstvo in sadjereja napreduje. Mislim, da predsedništvo gotovo svojo nalogo vestno in po mogočnosti izpolni, .le li pa potem že vse storjeno, da društvo obstoji, — pa ne samo obstoji, — temveč tudi napreduje.
Kakor gotovo ne obstoji društvo samo iz predsedništva, tako tudi ono samo ne more društva po konci obdržati. — Toraj tudi ostali obstanek društva, to so njegovi udje, mora predsedništvu podporno roko pokloniti.
Kakor bi smeli po pravici soditi, spada najmanj tri četrtine čč. gg. udov našega društva med izobražene in učene p. n. prebivalce mile nam Slovenske dežele*), kteri pero iu črnilo kot svoje vsakdanje orodje rabijo; dalje, če se ue motim, je nad polovico čč. gg. udov, ki so prav izurjeni čebelarji, vsi li podpirajo društvo s pisajočo roko. Ali kako Iii radost našim udom rastla, pravo veselje k čebelorcji v srcih čebelarjev iu tudi drugih utrdilo, ter tako število udov z vsakim duevo.m naraščalo; ako bi se ta podpora v pismenem pomenu pomnožila. Vsak ud gotovo težko čaka dneva, kdaj bi spet list dobil, misleč: sedaj bo spet kaj novega o čebeloreji.
*) Kti-ra tako gorko želi podpore v čebelarskem slovstvu.	/V«.
11738216
NC zamorile! čč. gg. društvcuiki, <la Vas spodbujam: pišite radi, kadar vam čas lopo priliko ponuja. Ta ali uni vč morebiti kaj posebnega imenitnega za čebelo-i c jo. drugi storil je kako skušnjo, ker mnogo Vas je že (spoštovanih) starih čebelarjev. ki sle že o tem marsikaj doživeli. Do sedaj, kakor se razvidi, ni šo manjkalo uredništvu prostora za tiskanje preobilno doposlanili spisov.*)
Mislim pa tudi. slavno uredništvo bode z vesoljem pridjalo kake pol pole papirja k slehernem listu, ako dopošlje se mu obilno koristnih in lepili spisov.**) To bilo bi ravno najpotrebneje. da list obsega temeljitih iu koristnih reči. I'o tem še le, ako se lisi tudi drugim. i. j. noudoin. priljubi, imamo so uadjati zdatnega napredka iu razširjanja društva.
Sedaj oglejmo si pa nekaj druzega. Znano je, da se cena raznih pridelkov nasprotno ravna po njih obilici, t. j. več se ene reči pridela, maujša jo nje cena. Kntiko je tudi s čebelnimi pridelki, kar pa še posebno, da so čebelarsko dobre letino v sedanjem času žo precej redko. Lansko loto 11. pr. bilo je pri nas veliko medu, pa kaj — kilogram po Iti do 20 kr.
Iz tega lizroka predrznem se si. uredništvu predložiti sledeče:
Mero se tudi v pravilih našega društva, da skrbi predsedništvo tudi za to, da iiilje svoje pridelke po mogočno visoki ceni spečavajo. Gotovo jo predsedništvo pripravljeno tudi tej obljubi zadostovati. Vsak ud bil bi gotovo vesel, ako bi v jeseni svojo čebelne pridelke, med in vosek vedel spraviti naravnost v določno in zanesljivo kupčijo, da ne bi bil prisiljen prodati medu. kakor ga inedarji, med kterimi še vsi pravično no ravnajo, plačati hočejo. K temu bilo bi toraj v občni korist društvu, ako bi si ustanovilo v kakem večjem mestu društveno prodajalnico, ktera bi med in vosek od družnikov kupovala in drugim ljudem prodajala. Proda-jalnica naj bi pa tudi skrbela, da so promet medu razširi, kor ga je sladkor v novejšem času v kupčiji iu raznih porabah spodrinil. Skrbelo bi se toraj. da kupčija z medom zopet nekoliko bolj v tok pride.
Ako bi prodajalniea prodajala med na razno načine: v satovju, očistenega. kakor tudi razne pijače, ktere se dajo narediti iz medu. posebno dobro vino bi se morda smoter dosegel. Za vse potrebe jo pa med skoraj tako dober, da še bolji. kakor sladkor, 11. pr. za čaj je veliko bolji, prav dober tudi za kavo; tudi dobro južino (kosilo) daje med s kruhom. Kako dobro bi bilo, ako bi starši dajali otrokom kos kruha z medom namest sladkornih reči, posebno v mestih, da potem tak otrok, ki je 20 let star.-že polovico zob nima zdravih, ter jih zdravnikovim kleščam mora izročiti v sled mnogokratnega vživanja sladkorja.
Tako in enako naj bi se priporočala in razširjala poraba medu iu marsikter goldinar ostal bi med nami, ki smo ga potrebni, sedaj gre pa. Hog ve kam — v sladkorne tovarne in kupčije med bogate ljudi, ktori imajo žo denarjev davno preveč.
Na tak način, mislim, bi doseglo našo društvo prav hitro svoj namen, bi se zdatno pomnožilo iu tudi vsakemu posameznemu udu neposredno korist donašalo. Pa 110 samo udom, temveč vsem slovenskim deželam bilo bi društvo v korist, kor bi tudi noudi društvoniko posnemali, ako bi videli: ta ima lepo število čebelnih (polnili) panjev, toliko iu toliko 11111 vsako leto donašajo; uni ima lep sadovnjak, ki 11111 tudi vsako leto gotov denar prinese.
*) Pa, resnica je. prostor za „naše dopise" je večkrat revno obložen in ni napolnjen. Prostor nam ostaje. Prosimo za dopise! Vse bodeiuo •/. veseljem sprejeli.	Ural.
**) Prav radi!	Ured.
»Sedaj prosim pa na j p red si. uredništvo nekaj besed na la predlog; potem pa prosim tudi Vas. čt\ udje, kaj porečete Vi ua vse to, naznanile v prihodnjem listu.
Mislim pa. ako smo mi vsi. kakor čebele enega panja, da tudi za nas velja geslo, ktero se v naravi pri čebelah resnično najbolj pokaže: „Z združenimi m očrnili I"
Dostavek uredništva. Vaš nasvet, hlagorodni gospod, je hvalevreden in velike važnosti, škoda da ste malo prepozno z njim na dan prišli. Ko bi ga hili nekoliko časa popred v listu priobčili, postavil bi se bil ua dnevni red zadnjega občnega zbora, za sedaj bode pa moral počakati do jeseni, ko lio zopet občni zbor, takrat se bo pa ta stvar temeljito pretresla in prevdarila. Do tistihmal morebiti še kdo drugi p. n. gg. naročnikov kako željo, misel ali dostavek nasvetuje.	j—
Od Sv. Ivana na Pivki, 14. marca. — Da si je bila letošnja zima zelo huda, mrzla in nagajiva, vendar čebelarji (kakor kaže do sedaj), ne bodo imeli zabcleže-vati mnogo mrličev, kar je bilo lansko leto luiš nasprotno.
K temu ugodnemu položaju je dobro upljivala lanska poletna in jesenska paša. ker so si čebele v istem času vrh) opomogle iu nanosile dokaj strdi, in so sedaj panjovi. kar sem se te dni osvedočil. še precej težki. Nadejamo se letos, ako ne bode tekoči, pa tudi prihodnji mesec z repom zvijal, zgodnjih rojev in dobre letine s čebelami. — 31. prosinca t. I. je bilo jasno iu precej toplo vreme; čebele so prvikrat izletele in se osnažile. 2. sušča sem zapazil, da so nosile že hlačice, toda danes sneži, ter zaprta je vsa narava ubogim živalicam.
Slutimo, da hode to vreme trajalo, vendar upamo, da se spreobrne na boljo koncem meseca.
V tukajšnji okolici je več prav marljivih čebelarjev, katere vse gotovo prekosi priprost možak Tomaž Ogrizek iz Kakitnika. On skupi za čehele in strd slednje leto lepo svoto. včasih 2 do 3 slo goldinarjev. Letos prezimnjo 00 panjev. Gotovo lepo število! To bode v spomladi veselo šumenje rojev, pa tudi obilo posla. V jeseni se pridobi v teh krajih veliko medu, toda razprodati ga ni možno, kajti poslati moramo med na Gorenjsko, v Ljubljano ali kateremu potujočemu kupcu izročiti, in to pod ceno. kar se po domače pravi: darovati. Premišljeval sem ta nedo-statek. ter prišel do sledečega rezultata. V Ljubljani in na Igu, pa tudi v družili deželah prirejajo vsako leto čebelarske sejmove; zakaj li ne hi osnovali za Notranjsko čebelski sejem v Postojni?
Tega sejma bi se udeležili čebelarji z Vipave, Krasa. Primorja, Pivke v obče z vse Notranjske, tija do Jadranskega morja. Ta sejem bil hi v spodbudo ljubimcem čebeloreje, pa tudi pridelek bi se bolje iu laglje razprodal. Nasvet je prav lahko izpelji v; nekaj čebelarjev bi moralo stvar resno prevdariti, ter storiti potrebne korake. Naše čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko naj blagovoli podpirati ta nasvet, ter pripomoči v uspešni razvitek čebeloreje na Notranjskem! *) G. G.
MokriSko. Letošnja pomlad nam čebelarjem ni nič kaj ugodna. Narprej nam je debel pomladanski sneg oslabel vse boljše panje. Čebel namreč ni bilo moč notri obdržati, ko je snežilo iu ob enem skoraj solnce sijalo, hitele so iz panjev, ker je ravno isti čas leska najbolj cvetela in so iinelc že dokaj zalege; a vrnila se ui ne ena. Jaz zametoval sein jih te dni in pozneje se snegom, meneč, s tem jih bom oplašil iu ohladil, vode bodo tudi zadosti imele. Kni panji so me ubogali ter se
*) Čebelarsko iu sadjerejsko društvo je pripravljeno v tej zadevi pomagati, a treba jo k temu, kar sauii omenjate, potrebnih korakov od strani ondotnili čebelarjev.	Ural.
pomirili, narboljši pa posolnio eden od teli jo le vedno vnn tičal, ker mu nisem dovolil, dobil sein pozneje na zadnji končnici dokaj mrtvih čebel, obrnil se je namreč, ker ni mogel spredaj na prosto, mislil je, bom pa tukaj vun prišel in je muli ostal.
Narholjše pomladno evelje nam je odšlo brez vse koristi. Hruška, črešnja, češplja, sliva, da celo jablana odevetela nam je v enem tednu v narslabšem močnem suhem severozapadniin vetru, tako zvaniin podsolnčnikom. Sedaj pripravlja se češ-minje k cvetji, od tega znabiti kaj dobimo, če se vreme obrne, kar danes pač kaže, če le ne bomo čakali paše tjc do kostanja in akacije, kakor vlani.
Jaz " ' sedaj med odjemljcm, je veliko boljši, kakor jesenski, nima več liste ost robo. tistega okusa in grenkobe po kostanji, ter nasvetujem vsem čebelarjem. posebno tistim, ki imajo čebele ob kostanjevi paši, naj tudi tako store, vidili bodo, da dobe veliko boljši pridelek, kakor sicer in nič manj, kajti kdor hoče čebele ohraniti, mora jim tako ko tako medu pustiti, brez medu zamrjo mu gotovo, ne si i odö pa tako nikdar več ne, kakor kar potrebujejo.
Ker je ravno čas rojenja, naj povem, kako napravljati umetne roje. Ktnalo upam v 14. dneh bo že dobili v čebelnjaku panj, morebiti tudi več, ki bo popolnoma poln, če ne medu, pa zalege in čebel. Sedaj treba rano v jutru, ko je hladno, a ne mraz, vzeti tak panj iz uljnaka, nese se ga v sončni kraj. ter pregleda če je res polu zalege. Ako so je to obistiuilo in je tudi močen na muhi. poišče se sat, na katerem je matica, tega dene se z matico vred v nov panj. pred njega ua sprednjo skončuico eden prazen sat in za njega enega praznega, potem pa se pridene še več nasnovanih satuikov, ali če se ni nadjati kmalo dobre paše popolno izdelanih satov; prvi sat na spredni skončuici morebiti tudi slab črn, ker v tega ne stavijo navadno zalege, tudi ga ne nanosijo z medom, služi jim le kot notranja stena, da varje solnčncga pripeka; le ako je panj dvostoni ali pa ima čebelnjak senčnice, tedaj včasi tudi v prvi sat čebele zalego nastavijo. Na panj se zopet vrhuica pritrdi in postavi ua mesto starca, starca pa, ko si mu satje vravnal in vrhuico pritrdil, vsaj za 3 panje oddaljen od prejšnjega njegovega mosta. sedaj od ravnokar odvzetega prviča.
Ktirnajsti dan potem poje ti že v starcu matica; še ta dan, takoj zvečer ali pa drugi dau zjutraj odvzemi, kakor si odvzel pred 14. dnevi sedaj pevajočemu starcu prviča, prvee 4, 5, 6 tudi večini, ter postavi prvce na mesto starcev, stare« pa vsaj za 3 panje proč. Prihodnji dan zjutraj ali zvečer razdeni prvca, poišči matice v zalegi, tiste, ki so ua spodnjem robu satu ali ob kraji, v velikih lepih lončkih so narlepši, daj vsakemu včeraj osirotenih eno, da obesiš v panj ali cel sat ali pa pritrdiš, kadar ti je matic zmanjkalo, lc kos satu z matico na zadnji sat s klincera. Taki osiroteni in zopet osrečeni panji potem matico prav radi vzamejo, jo hitro in gotovo vplemene. Preglej jih vendar-le v 20. dneh za gotovosti voljo, vsaj tistega, ki se kaže. da bi ne bil dober.
Jaz tako napravljaiu roje že več let zaporedoma in se mi prav dobro spo-nesejo, veliko boljo, kakor naravni,*) razven toga imam še to prednost, da jih napravim o svojem času, namreč ko som prost, ko za naravnimi ne morem iti, kakor bi bolel, ker moram biti pri svojem poslu.	Flor. Bornum.
*) Jo že mogoče, ita se Vam dobro «ponesejo. a naravni roji so vodno najboljši. Za Vaš posel Vam pa gotovo Vaše liapravljauje rojev uarbolje ugaja, ker nimate vselej priložnosti na roje paziti.	Ured.
16236168
V DolaJi na Koroškem. Pri nas smo imoli težko zimo: mraz sicer ni bil hml ali snega bilo je toliko, da se je sadno drevje |>od njegovo težo lomilo.
Čebele sem dobro prezimil. 12. marea sem jih pregledal iu osnažil; mrličov nie ni bilo. samo dva panja sta matici zgubila. .Medu imajo še toliko, da so jaz ne vera spominjati, da bi ga bile v tem času kedaj toliko imele. Vresov med sem že davno notri videl. Zalege imajo obilo. Nekateri močni panjovi so žo začeli zidati. Vresje se je prav lepo pokazalo, a sneg, ki je dno 13. marca začel padati je čebelam vso pašo v istem času zapadel. Natoplo so ga jo več, ko en čevelj. Poleg snega jel je še tak strašansk veter pihati. da že dolgo takega no pomnim. To trpelo jo do sv. Jožetu. Takrat so je vendar spet na boljo obrnilo. Le Hog daj. da bi prav ugodno vreme nastalo, tla bi naše čebelice dobro pašo imele, da bi dobilo obilo dobrih rojev.	Kiixpar Moril vnlr/o Stoker.
Izza Mžaklje. April je minul in obiskal nas je sploh zelo priljubljeni in čislani majnik. a letos ne zasluži nikakoršnc pohvale, marveč vsakdo želi, da, če bi imel take burke vganjati, kmalo mino iu otide za pustim aprilom. Žal nam ne bode, uaj le gre. Majnik polu cvetja pa se snegom namešana zelenjad so nič kaj dobro ne vjema. Ni dovolj samo slane, še sneg mora biti. Vso zdihuje: „Kaj bo, kaj bol" Cvetje na drevji je zmrznilo. Orehi imajo vso vršičke osmojene. Krompir in turšica sta kakor „špehova solata".
Čebelarji smo mislili, da bomo imeli obilo in zgodnih rojev. Že smo šteli, koliko rojev bo vsak prodal, koliko pa jih sebi ohrani. A majnik nas je dobro okrcal in nas opomnil na narodni rek: „Račun brez oštirja rad spodleti". Ros spodletelo je naše upanje. Rojev ni skoro nič. Panjovi za roje pripravljeni bodo vložfne matice vkončali, ali pa stare matico pomorili in po rojih bo. Če se vreme
hitro na bolje ue obrne, bomo čebelarji letošnji majnik v „črne bukve" zapisali.
-{j -■
E o j e
plačuje po najvišji ceni Janez Modie na Jesenicah; kdor želi kaj rojev prodati, naj se hitro oglasi.
Naznanilo.
■v
Cebelarjam, ki imajo satnike z okvirji priporoča podpisani lipove . remeljce za satnike, in sicer navadne U mm debele in 26 mm široke 100 podolžnih metrov po 1 gld. 30 kr.; če pa kedo drugačno mero želji, tudi rad urežein.
Za prijatelje izrezovanja z peresno pilo (Laubsäge) imam tudi ure-zane funirje z orehovega, javorovega, hruševega in druzega lepega lesa po 4 in 7 mm debele po nizki ceni; pošilja se po pošti in železnici.
Jakob Žumer, Bled — Gorje.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik.
Lastnina „Ualjelankega In «a>IJornJak«ga clrilSlva za Kraujaku". — Notliiulla Klein In Kovae v I.jnhljanl.