84. &•**?Y¦ V CELJU, oetrtek 15, južgja 3920. Poštnina placana v uotovi: LLT0 II. Izttaj* •••ktor«hT öotrtcfc i;i •Oboto. - Cans i Za celo leto 80 K, is pol leta 40 kron, za četrt Ida 20 K, ta 1 meMC 7 kron. Posamezoa ttvvllk« «tan« I krone. Na pismene naročbc brez pošiljatv« denarja •• na more in» ozirati. Naročniki naj pošiljnjo naročntoo po poštni nakazuici. Reklamadje slede lists so poštirine proste. Ne« franktrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozlra. ¦¦¦V H^H ^¦V^^BhV ^^H ¦¦¦ ¦¦^H ftlH^H^^ AmP^BBi ¦¦T^^^^^B^ ¦¦¦¦ ureaotatvu tt> apravniifcive se nahajs v Zvwml tiskarni v CeJju, Strvaamajerjeva ulloa At. 3. Oglasi s« računajo po porttbljenem •rostoru in sicer: ea itavadne oglase po 90 v od 1 /n/n, za poslana, na- nanila obinih iborov, namanila o mrti, nhvj'.e ltd. ft If O od 1 mm, M rtklatnne notice med tekstom 6 K od vrste, Mali oglasi (na|več 4 viste) 19 Km Prt večkratnth oblarah popuat. RokopUi se ne mfajo. Telefon M. 66. IZDAJA III TISKA ZVEZNA TI8KARNA V OELJU. E3Era OOGOVORNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Ifalijanska grozodejsfva v Trstu. Narodni Dom razdejan in zažgan. — Razdejane podružnice Ljublj. kreditne banke, Jadranske banke. Demolirane slovenske trgovine. — Laško vojaštvo pasivno. Ljubljana, 14. jul. (LDU.) Po privatnih poročilih, došlih davi iz Trsta, so vprizorili sinoči Italijani v Trstu radi splitskih dogodkov velike in divje demonstracije. Večja tolpa italijanskih demonstrantov je okoli 18. ure dospela pred Narodni dom, kjer je hotel Balkan. Oboroženi s sekirami, kladivi in puSkami so najpoprej s kame- nj'em razbili o k n a, začeli streljati in vdrli v Narodni dom, v ka- terem so vse razbili in pometali skozi okna na cesto. Nato so veličastno stavbo polili s petrolejem in zažgall na 4 straneh. Kmalu je Narodni dom gorel v veHkem plamenu. Zgorel je do stropa. O polnoči je Še gorel. Drhal ognje^ascem ni pnstila g;asiti. Odtod so divjak« razne lolpe razdivjanih de- monstrantov po rnestu. Prišedši do hiše podružnice Ljubljanske kreditne banke, so razbili vhod, vdrli v banko, pomatali -'^fthištvo in arhive na cesto, kjer so zanetili ogenj. Pobesnela drhal je demolirala t u d i vse druge slovenske trgo- vine. Okoli 21 ure 30 min. je do- spela pred Jadransko banko. Vdrla je v prvo nadstropje, razbila vse pohištvo ter to in arhiv pometala skozi okno na cesto. Tudi je vdrla v pri- tličje in demolirala pohiStvo. Težkih železnih blagajn se ji ni posrečilo raz- biti. — Vdrla je tudi v urad j u g o - sluvenske delegacije, raz- bila pohištvo in ga pometala na cesto. Karabinijerji in vojaštvo niso bra- nili roparjem, dasi so bili večkrat in nujno pozvani po interesentih, nai jim branijo imetje in osebno varnost. Pred Jadransko banko so komaj okoli 23 in pol dospeli 4 karabinijerji, ko je bilo pohištvo 2e razbito in arhivi raz- nirtani. Nadaljne podrobnosti Se manj- kajo. Spletke Habsburžanov. SocijalistiČni list »Volksrecht« v Curihu prinaša iz dobro informiraneya avstrijskega vira zanimive podatke o pripravah za pus, s katerim se naj vzpostavi vlada Habsburza^ov v Avstriji, Madžarski, Češkoslovaški in delu Jugo- slav ije. Kmalu po prihodu bivšega cesarja Karla v Švico 1. 1918 —¦ pravi »Volks- recht« — se je priselila za njim cela množica avstroogrskih politikov in plcmenitašev, ki so sčasoma organizi- rali tajno gibanje za vzpostavitev Habs- buržanov v državah, ki so nastale na razvalinah Avstro-Ogrske. Olavni časni- ški organ te družbe je »Agence cen- trale« v Lucernu. Oboroženi puč, ki naj spravi Habsburgovce zopet na tron, bi naj price! to jesen, sept, ali oktobra, na Dunaiu. j Glavni or^amzator habsburgovstva I v Švici je bivši ogrski prehranjevahii | minister j princ Ljifdevlt WlmiiscliRrätz. j Stanuje v vilj Clarensu ob ženevskem j jezeru. Ima stalne zveze z bivšim cesar- icm Karlom, ki stanuje v Praginsu (tudi ob ženevskcm jezeru), ter z odbori r.a Dmiaju in v Oradcu in s Horthyjein v Pešti. Njegovi glavni pomocniki so: biv- si avstro-ogrski minister za zunanje po- ¦sle «rof Leopold Berchthold, bivSi ogrski pravosodni minister Vilim Vaszony, grof Julij Aiidrassy, iz Friedjuiigovexa pro- cesa v Jugoslav«! dobro znarii baron Clilumecky, bivši posianik in šef Uiiiial- skega presbiroja baron Musulin, bivši vrhovni hofinajstcr cesarice Cite pol- kovnik grof Hunyady, polkovnik gene- ralnega Stabä Maljcvac, bivsi avstr. min. predsediiik Clani-Martmic, polkovnik HeiineberK, bivši glavni urednik graške »TaKespošte« dr. Reichcnaucr, bivši av- strijski iiaueni minister baron Hussarek, general Kraus (ki ima nalojjo, organizi- rati vojaško vstajo nemškega prebival- stva na Ce.^kem), general knez Schöii- born in še nekaj avstrijskih in madžar- skih eastnikov in velikašev. Podjetje financirajo baron Andr. Veitschberger, bivši av. fi- naneni minister Lecht in chinajski vele- indnstrijec Schlimpf. Stavili so organiza- eiji dozdaj žc nad 50 milijonov frankov na razpolago. Dunajski odbor je izdal doslej 22 milijonov kron. Šef dunajskega odbora, ki se skriva pod imenom »Wie- ner Kasino«, je grof Leopold Berclithokl. V njegovi palaei se vsak pondeljek in petek sliajajo glavni elani dunajskega odbora. Madžarsko organizacijo vodi sam guverner -Horthy, in z njegovo ved- nostjo sc v Subotišeu vežbajo vojaški novinei iz Avstrije, ki imajo nalog, sode- lovati pri pueu. Na Čcškem delujejo med nemškim prebivalstvom />e omenjeni ge- neral Krans in neki kapetan Fischer; Kraus je bil do nedavnega vcz med »habsbursko« iij »hoheiiz-ollernsko« za- roto; sedaj so odnošaji med obema sku- pinaina hladnejši, ker so habsburški a- genti pričeli plesti svoje mrcže tudi po Bavarski. Propagando na Slovaškem vodijo Hortli.vjevi Ijudje. v Jugoslaviii pa dr. Ivica Frank hi Man- ko üai;liardi, ki sta se sprla z Vlad. Saclisem, tretjirn v kompaniji. zaradi nckega denarja, za kateri in je Sachs osleparil. To trojico je zaradi gnusnih denarnih afer Horthy že pred meseci spodil iz Ogrske. Sachs je takrat šcl v italijansko službo, Frank in (iagliardi pa sta bila spre.jcta v službo habsburških agentov. Zadnii eas sta se, sklicevaje se na uaraščanjc (!) svoje strankc na Hrvatskem in na sporazum z Radieem celo tako rehabitirala, da sta dobila vecje zneske za »okrepljeuje pro- pagande v .lugoslaviji«. Windischgraetz je rekel o obema značilnc besede: «Bei- de sind ausgesuchte Schweine; wenn man aber zu Fett kommenwill, muss man Schweine füttern« (obojica sta izbrani sviuji; ee ])a hočeš priti do masti, moraš 'svinjc knnitü). Siccr se pa zdi. da Win- disehgraetz ne račima toliko na to, da bi Habshurgovci prcvzeli kak veeji del Jii- goslavije, ampak bolj na to, da }o z no- tranjimi spori napravi nesposobno za iutervenciio ob času puča na Dunaiu in na Českem. Namesto Jugoslavije pa bi rad Habsburgovcem pridobil Bavarsko, kar pa povzroča napetost ined agenti Habsburgovcev in Hohenzollerneev. Ob ženevskem jezeru so raeiinali že lani (junija, pozneje septembra) na puč na Ihuiaju. Do njega ni prišlo ne prvič in ne «•irugič. ker je bila stvar vedno pravo- easno razkrita in preprečena. Kasneje je Horthy izclelal nov načrt. Baron Schwar- zenau, bivši tirolski namestnik. je prj- pravil »monarhistične čete« v nemški btaierski in Koroški, izvedel s pomoejo nekaterih plemičev tudi kmečko organi- zacijo na Nlž. Avstrijskem. Horthy bi naj navalil na Avstrijo, monarlüsticne Cetc iz Štajerske in Koroskc in Nižje Av- strijske bi ga naj podprle z zavzetjem nekaterih tamoSnjih industrijskih cen- trov. Potem pa bi skupno udarili na Du- naj. Tudi ta načrt je bil pravočasno od- krit in prcprcčen. Sedaj pripravlja habsburgovska za- rota puč za jesen. Prihod Oiolittija na vlado v ltaüji, ujegovo neprijazno stališ- ee napram Jugoslaviji, garantira po mne- nju teh ČMidnih zarotnikov njihovi akeiji gotovost, da jim Jugoslavija ne bo dela- la težav. Ker na drugi strani Francozi živahno zastopajo nazor o »podonavski federaeiji«, si tolmaeijo to v Clarensu in Praginsu v svojo korist, čeS od »podonavske federaeije« do vzposta- ve habsburskega cesarstva ni daleč. Da so z ozirom na vedno trdnejšo konsolidaeiio nasledstvenih držav. pose- bej Jugoslavije, vse to le blazne sanjc, pač ui treba povdarjati. Podali snio svo- iim čitateljem pričujočo sliko samo, da vidijo, s kakimi neumnostmi se bavijo raznc plemenitaške in cesarske glave. ki pasejo v Švici dolgeas. Da pa imajo na- ^c oblasti vkljub temu sveto nalogo. ka- koršnikoli tozadevni agitaeiji kakSnih Frankovih, üagliardijevih ali Sachsovih agentov stopiti takoj odločno na prste, smatramo tudi kot samoobsebi umevno. PelitiLne vesti, Miiiistrski svet je v seji \3. tm. raz- pravlial o italijanskih izzivanjih na meji. Pokazalo se je enotno mišljenje, da tre- ba Lahoni odgovoriti z ostrimi odredba- mf. t~- Razpravljalo se je tudi o rekon- strukeiji pokrajinskih vlad. Demokratje groze, če se vprasanje takoj ne reši, z represaliiami. Regent obi^če koncem tm. ofici- jelno tudi Bosno in se napoti 26. jul. I v Sarajevo. Narodno predstavništvo ima pri- hodnjo sejo 15. tm. Na dnevnem redu je med drugim drž. proracun za I. 1920 in 1921. Ka] b<) s pokrajinskimi vladanii? To vprašanje prihaja od vsch strani. Ker smo o stvari že velikokrat pisali, ue bo- mo tu potlrobno ponavljali, da je ob prili- ki pogajanj za sestavo koncentraeijske vlacle sedajni min. predsednik dr. Vesniö kot takratni zaup.nik parlamentarne za- jednice s elani demokratske zajednice ugotovil tudi, da se po istem principu, kot centralna vlada, sestavüo tudi po- krajinske vlade, torei tudi liublianska deželna vlada. Dr. Korošcu pa to smrdi, /-ato na vse mogoee nepoštenc načine sedaj že dva meseca zavlačjue rešitev SAVAN: Poln! spomini na Logarsko doltno. (Dalje.) Vas Luče napravi na tujca zelo prije- ten vtis in spominja na prave gorske vasi. Večina hiš je pokrita s skodljami, raz oken pa vise lepi rdeči nageljni. Proti severoza- hodu pozdravlja tujca ogromna Raduha. V hotelu Ojstrica sem našel dobro postrežbo, še celo konceit na citre. Daljna pot proti Solfavi je čim delj tem bolj romantična. Znamenitu Igla zgleda od daleč kakor velikanska ženska mumija. Zelo zanimiv je pod njo presihajoči stude- nec, Rogovilec — nemSki Gabelwirt — pa je fzgubil svojo romantiko, ker stoji v bli- žini jjfostilna. Hoja \z Luc je tako zanimiva, da je čas nagloma minil in 2e sem bil v Soieavi, ^i je na teni potu zadnja vas Ker sem hotel prenočiti v Logarski dphm, sem po kratkem odmoru korakal naprej. RomantiCna pot me jo privedla v eni uri do Logarske dolitie, katere prvi pogled me je naravnost očaral. Po tako da- lekcm pešpotu sem jo vendar naSel. Zdela se mi je kakor dišeča Smamica, skrita v velikem gozdu - gorovja. Res si krasna, kakor te vsakdo hvali. Nehote sem se spom- nil Seidia, ki jo v knjigi »Savinjske ali Kamniške alpe« tako lepo opisuje: »Po eni uri hoda (iz Solčave) se dolina izneriadtio ra2Siri in potnik stoji ob vhodu v znamenito Logarsko dolino. Naval južne svetlcbe mil ga naznanja, in obrne njegovo pozornost na krajino, ki se mahoma raz- prostre pred njini. Vhod je širok, kakor or- jaška vrata, dolina za njim prostorna in globoka tako, da odkrije v ozadju obsežen krasen visokogorski prizor. Krajinska po- doba, ki stoji pred strmcüim potnikom. je v tri clene deljena jednota. Stranski krili ospredja tvorita srednjegorski slemenl na desni in levi, med njima se prostira Siroko, ravno dolinsko dno; vso sliko pa vlada tretji člen; mogočno visokogorsko ozadje, ki se vzpenja za osprodjem v bajno višavo daleč doli na obzorju, in se nam kaže, ka- kor da je povsem drug svet, veličastnejSi, svetlejši. Vse poteze v iznenadni sliki so visoke ter v soglasju ined seboj in žarno svetlobo, ki jih je naznanila. Široko ravno dno goji bujno, rastlin- sko odejo in se komaj znatno dviga proti skalnatim stiminam, ki dolino zaključujejo daleč na jugu. V ospredju zbujajo prijazen vtisk polja in travniki s slikovitimi dreves- nimi skupinami in pa žirni kmetski do- movi. Na desno in levo se vzdigajo iz dna doline - - ne polagoma, nego neposredno — široko razmaknjena strma pobočja v pri« kupni simetriji.« Čarobni pogled ne je omamil. Čisti gorski zrak me je osvežil. Bil sem mahoma spremenjen; postal sem čisto drug človek, ki pozabi na^vse posvetne sitnosti. Stal sem v velikem in veličastnem tempeljnu prirode ter strastno v2ival gorsko lepoto. Vsi ne- botični vrhovi so 2areli v večcrni zarji, ka- tere barve so se izpreminjale od minute do minute v najfinejše nijanse najlepših barv. 1 o je treba samo videti, popisati se ne da V »Slovenki« je leta 1902 priobčil Mozirski lepo pesem; Logarski dollnl. Ti svet prelep, planinski svet, iz dna srea pozdrav ti vnet, pozdravljen evet in kras planin in ti, najlepša vseh dolin! Tu kos nam raja še eveti, očit ves boüji kras leži, ki dičil je nebeški vrt, prvotni sreči razprostrt. Kot v dolu jezero temnö, kjer bajne lilije evetö, tako ležiS tu vrh planin, najlepša gorskih ti dolin! V kraljevo krono ni vkovan smaragd takö bliščeč, krasän kot mični ta planinski svet, v zelenje ves in evet ödet! Ponosno na te zre okö, srcč pa vriska mi glasnö: Pozdravljen evet in kras planin, in ti najlcpša vseh dolin! Kruleč želodec me je vzbudil iz omam- Ijenosti in spravil zopet na realna tla. Ko- rakal sem proti velikcmu kmetskemu domu Logarja, po katerem je dolina dobila svoje ime. Pred hišo je stal očka Logar,* močan in širokopleč starček s sivimi lasmi in brado. Ker ima malo stike s svetom, je bil radoveden in me je izpraSeval po raznih novicah, ki so bile meni že davno zasta- rele. Nehote sem se spomnil raznih govoric, katere so mi v Celju pravili znanci, ki so Logarja dobro poznali. Naj jih nekaj navedem v spomin rajnemu. Enkrat — pred mnogimi leti — je prišel v raševino oblečen v Celje. Ko je v neki trgovini kupoval blago, je hotel pla- čati s tisočakom, ki so bili menda takrat precej redki. Komiju se je sumljivo zdelo, da ima tak gorjanec tisočak. Zato so po- slali po policaja, ki ga je vprašal, če ga v Celju kdo pozna. Logar pravi, da drugi ne, kakor okrajni glavar. To je bilo še bolj sumljivo. Peljali so ga res k okrajnemu glavarju, ki je Logarja koj spoznal in pri- jazno pozdravil. Policaj je povedal glavarju, zakaj gre in odisei k trgoveu. Ko je oČka Logar vpraSal glavarja, zakaj ga je policaj peljal k njemu, mu ta odvrne, da je bil osumljen radi tisočaka. »Taklsto«, je dejal, »Ce. so takQ radovedni, jim pokažem še več tisočakov.« Nekega leta navzlic raznim opominom ni plačal davka. V hudi zimi in visokem snegu ga pride eksekutor rubit. Logar da popisati štiri pare volov, potem pa pogosti eksekutorja. Nazadnje plača davek in r^če: „Hvala lepa, daste mi prihranili dolgi pot v Gornjigrad!'" Kakor sem zvedel, je bil Logar velik čudak. Svoji hčeri, ki se nista po njegovi volji omo2i!i, ni nič podpiral. Ena hčerka je bila glavna oseba v neniški pesnitvi »Die Rose des Logartales«. PoslovivSi se od dobrega starüka sem si medpotoma še ogledal vir Črne (napačno Savine). V bližini stojita dve koči, v katerih so našli prvi turisti svoje pribefaliSCe. Pra- vili so mi, da je bila tu nekdaj tudi krčrmu * Stari Logar je letos že umrl. (Dalje prih.) Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 84. tega vprašanja. Zaščitnik te njegove ne- postene in nelojalne politike je kajpada srbski radikalcc dr. Protič, ki bi ga bil Korošec 1. 1914 na prvo vrbo obesil, da ga je imcl v bližini. Tako se pri nas u- inetno vzdržuje klerikalizcm na moei, ki mil že davno ne gre več po razmerah in mišljenju prebivalstva. S Protičevo pomočjo se je nasclila v Slovenijo naj- ogabnejša ^uštcršičeva kornpcija. Na- rodove potrpežljivosti pa je konec! In če ne pride spremeniba te dni. bo spre- govoril narod s tako odločnostjo, da se bo prav razločno slišalo doli do Beogra- da! Sicer pa tudi že iz Beograda priha- jajo vesti, da pride do krize v vladi, če se ne reši v najkrajšem časn v prvi vrsti sporno vprašanje pokrajinskih vlad. Sekvestracijo Radgoue za iiaše za- hteve naprain Avstriji predlaga v dalj- šem elanku »Slov. Narod«. Pravi med drugim: »Naše čete imajo zasedeno Rad- gono in kraje, katere je pariška konfe- renca potom milosti privolila Nemški Avstriji. Izroeitev teh krajcv je del sen- žermenske pogodbe. Del senžermenske inirovne pogodbe pa je tudi izpolnitev finančnili obvez, ki jih ima avstrijska re- publika proti Jugoslavia in te obveze ne obstoje samo v terjatvah, temveč tudi v vojni odškodnini, restitucijah za Srbijo, ki so jo avstrijski generali direktno opu- stošili. Naša armada bi ne smela za.pu- stiti Radgonc, dokler niso osigurane na- še^zahteve iz senžennenske pogodbe, ker ne gre, da bi mi izpolnjevali senžer- mensko pogodbo v korist avstrijski re- publiki. ona bi pa lahkomiselno in na- ravnost žaljivo zanemarjala svoje dolž- nosti. Zato gre naš opomin v Beograd na prizadeta ministrstva, da naj ne izro- če Radgone, dokler niso naše finančne pravice iz seiiiermenske pogodbe osi- gurane. Radg&ns se ima sekvestrirati in obdržati kot »Faustpfand« za izpolnitev vseh naših zahtev do zadnje pike.« — Upamo, da je prišel ta opomin še pravo- easno, zakaj baš te dni poročajo graški listi nekako zmagonosno, da je prišla tja cntentna komisija (1 Francoz, 1 An- glež, 1 Lah), ki ima potrebno ukrcniti gledc izpraznenja Radgone. Bitka v Splitu. Ko so se Split- can} 11. tm. pripravljali na proslavo kraljevega rojstnega dne in izobešali zostave, je vsled izzivanja laških mor- narjev množica naših ljudt, ki je na- rasla na več tisoč, prirejafa biirne de- monstracije proti Lahom. Ker so ob tej priliki povrh izzivali 5e nekateri laški častniki na promenadi, je rnno- žica nanje navalila; zbežali pa so pod varstvo naŠega orožništva. Od italijan- ske voitie ladje Puglia se je že prej bližal motorui coin s pove!;nikom lad- je fregatnim kapitanom Giulijem in nekaterimi drugimi častniki, Ker se je množiča- vedno olj razburjala, je o- rožniSki povcljnik pozvai motorni coin, naj se vrtie, ker ne more prevzeti od- govoruosti. V tem hipu pa je padlo z italvanske ladje več strelov. neki mornar je vrgei celo rotno granato na obrežje. Neki na* begunec je bit smrtno zadet, 4 težko ranjeni. Orož- ništvo je otvorilo ogenj na laSki mo- torni coin in na laško ladjo. Razvila se it bitka, ki je trajala 10 minut. Laški poveljnik Gi'Jli in krmiiar ladje sta bila smrtno zadeta, 5 mornarjev ranjenih. Motorni coin se jc vrnil. Dne 12. tm. je dospelo več italijanskih boi- nih ladij Demonstracije so se ves dan nadaljevale. Višek so dosegle, ko je naša vojska po slovesni maši desili- rala pred poveljnikom. AmeriSki ad- miral Andrews, poveljnik antantnega brodovja, je uvedel preiskavo, ki po- teka za nas ugodno. Velike protiitalijanske demonstracl- |e so se vršile 12. tm. v Zagrebu, ko se je izvedelo o dogodkih v Splitu. Zbrala se je silna množica na Zrinjevcu, ki je neprestano burno protestirala proti la- skim nasiljem in prirejala velike ovacije naši vojski. Armiiski poveljnik general Vasič je množico pozvai, naj krcpi miši- ce in srce in naj bo pripravljena na vse. Caka pa naj, da izreko zadnjo besedo oni, ki nosijo odgovornost za vse. O doRodkih v Splitn je izdala naSa vlada komunike, v katerem obžaluje, da so se naši ljudje dali izzvati od italijan- skih provokacij, ter priporoča hladno- krvnoit. Naša prava se bodo branila. ko pride poziv od odcjovornih ciniteljev. Pod Italijansklm jarmom. Vedno no- va poročila o italijanskih nasiljih priha- jaio iz raznih krajjev zasedencga ozemtfa. V Kninu v Datmaciji so zaprli 13 najza- vednejših naših rojakov. Dejali so jim, da so odgovorni za vse, kar bi se pripe- tilo italijanski vojski. — V Splitu pa so aretirali frančiškana Mediea, češ, da je učil ljudi ljubezni do domovine. Odpelja- li vSo ga v Zadcr pred vojno sodišee. LJpor laške vojaške posadke v Idri- ii. Iz Idrije poroeajo 12. julija: Due 9. tin. zvečer se je vprl prvi bataljon 14. peš- polka, tukaj nameščenega. Na trgu se je zbralo mnogo vojaštva. Govomiki so hujskali z ostrimi izvajanji, naj se vse vojaštvo upre. Razpoloženje nied voja- štvom jc bilo tako, da se je bilo bati hu- dih dogodkov. Neprestano so kričali: Abbasso il Re, abbasso 1' Italia, cviva Ljenin! (Pol s kraljem. dol z Italijo, živio I.jeijin!) Potcm so napadli zaporc in iz- pustili vojaške vjetnike. /.aprte največ radi boljševiznui. Nato so šli okoli po niestii ter pozivall r'"ebivalstvo, naj pri- de po orožje, da se upre tuji gosposki. Prišla je velika ploha s točo in prcpodila demonstrante. Sli so v vojašnicc in tarn so nastppili med govorniki tudi častniki, pozivajoč vojaštvo, naj 1.^. jnlija zapusti zasedeno ozemljc. Poveljništvo je 7a- prosilo pomoci. Aretirali so 8 castnikov. Vojaštvo so spravili v voiašnice, kjer prepeva nadalje revolucijonarne pesmi, navcličano vojne in koprneče po svojem ciomu. NaŠo vojno odškodnino znižali so naši Ijubi zavczniški diplomati na svojih konfercneah v Bruslju in Spai in sicer na 5%. Storili so to na ljubo Italiji, ki je ho- tela imeti večji delcž. Kakor poroeajo iz Beograda, je naša vlada sklenila, da sprejme zavezniški sklep, če se nam zajamči prvenstvo v izplačilu, če se nam dovolijo olajšave v vprašanju raznih dolgov ter če se povoljno reši za nas v- prašanie ladij na Jadranskem morju. Ololitti — postaja niehäk? Kakor poroeajo iz Rima, jc Oiolitti te dni v zbornici izjavil, da ne more, kar se tiče Jugoslavije, razumeti, zakaj ne bi dva civilizirana naroda uredila svojih zadev v medsebojnem sporazumu; izjavil se je za popolno samostojnost Albanije ter pripomnil, da je treba z Jugoslavijo ži- veti v mini, ker mora Italija priti v nor- lnalne odnošaje z vscini sosednimi drža- vami. ltalijansko-albanski dogovor doloCa, da se morajo umakniti Italijani iz cele Albanije in se omejiti lc na zasedho oto- ka Sasena. Nesoglas}o v itall]anskl socijallstični stranki. Socijalistična voditelja Turati in Cicotti sta ncdavno v italijanskcm par- lamentu podala izjave, da prolctarijat politično in upravno še ni tako dozorel, da bi mogel vladati sam. brez težkih pretresljajev v upravi deželc. Zato bi se naj ustanovila vlada pod socijalističnim vodstvom s sodelovanjcm meščanskih strank. Vodstvo stranke je oba navede- na socijalistična poslanca, ker sta odda- la izjave samolastno. stavilo pod ob- tožbo. Ker imata oba v desnem krilu stranke preccjšnjo zaslombo, menda ne bo prišlo do izkljueenja iz stranke. Konferenea v Spal. Nemški delegati, ki so šli v Spao, so menili, da bodo dali Angleži in Francozi glede izpolnitve nemških obveznosti iz mirovne pogod- be kaj s seboj »glihati«. Pa so hudo raz- očarani. Lloyd George in Millerand sta rekla odločno: »da« ali «ne«! V šestih mesecih znižati število nemške arniade na 100.000 mož! In ncmški delegati so pokorno rekli »da« in podpisali. — Se- veda sc nacijonalci v Berlinu, ki še ved- no koketirajo z Viljemom, zato razburja- jo. Nie ne pomaga! Poljakl In Rusi. AngleŽi po- sredujejo ? Kakor s:no poročali, so prišli Poljaki vsled zmag ruskc armade pod vodstvom generala Brusilova v takšne zagate, da so prosili zaveznike po- moci. 11. tm. javljajo iz Spae, da je Lloyd George obljubil posredovati. — Predlagati hoče ruski vladi, naj skle- ne premirje na podiagi, da se Poljaki umakneio za svoje meje. Premirju bi sledila mirovna konferenea. Če bi se Rusija branila sprcjeti predlog, in bi Poljake napadla, bi /.avezniki Poljake podpirnli v izdntni rneri. Na Kitajskem je no dalisem presled- ku zopet enkrat izbruhnila revolucija. Baje korakajo uporniki proti glavnemu mestu. M K0R0TANÄ. Čud.na priznanja. Celovcyni in njiiiovi nemSki trabanii — tudi v pasu A —- so vedno trcIUi, da je v pasu A le malo Siovencev. In vendar so začeli seda- ri svoio nemšKo propnRando i?.- dajati slovenski teduik »Koroško Koroš- cem 1« In vendar so svojim agitatorjem v ccni A prepovedali poti vsenemške izzivalne pesmi: »Die Wacht am Rhein«, »Deutschland über alles« itd. Nad nemško zmago obupala sta glavna voditelja avstrijske propagande v pasu A, notar Rabitsrh in zdravnik Herbst; izselila sta se v Nemško Av- strijo. Naša Koroška. Pred tednom dni so se vršila po vseh sodnijskih okrajih in- formativna predavanja o Koroški, ter so ;-:e osnovali povsod takozvani Koroški odbori, ki imajo namen podpirati moral- no in gmotno plebiscitno delo ravno se- daj, ko bijc odločilna ura. Le tarn, kjer 2e poslujejo podružnice Jugoslovanske matice, so prevzele one to nalogo in bodo po potrebi pritegnile še druge moči k delu. Za predavanja je vladalo povsod veliko zanimanje in so se prav dobro obnesla. Zato ima zasluge naše časopisje in krajevni faktorji, ki so pod- pirali to velevažno akeijo. Vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu, kakor tudi vsem obiskovalcem predavanj izreka svojo iskreno zahvalo »Narodni svet za Koroško.« Iz Žreica. (Zahvala.) Vsa društva in vsi udeleženci tabora v Žrelcu dne 6. junija 1920 naj prejmejo tem potom prisrčno zahvalo za moraino podporo, katero so izkazali koroškim Slovencem s sodelovanietn in s posetom v tako sijajnem številu. Velike mase sloven- skih manifestantov so navdušile Ko- rošce, jim dale poguma in uverjeni naj bodo vsi, da uspehi ne bodo izostali. Temu primerno je tu^i čisti dobiček dosegel nepričakovano višino 50.000 K; ta znesek se bode porabil kot temeljni kamen raznim gospodarskim in kul- turnim napravam za tukajšnje ogrožene kraje ter v podporo raznim važnim društvom. Posebna zahvala gre onim rodoljubom obojega spola, kateri so nabirali oziroma darovali potom na- biralnih pol. »Nationalpolitischer Ausschuss« v Št. Vidu, ki je imel nalogo nemSke agitaeije v coni A, je v veliki žalosti. Na kresni večer 23. jun. je namreč par korajžnih ljudi iz njegove pisarne odneslo vse spise. Naši listi na Koro- §kem bodo sedaj materijal objavijaii, da bo ljudstvo spoznalo šufte, ki so se dali podkupiti od Nem. Avstrije. MABIBOBSKE NOVICE. V Skofova govoranca — je torej padla v vodo in njegov cenzurirani go- vor v kos. Poručali smo že, da je ho tcla klerikalna deželna vlada na pred- lo[< dr. Verstovška in-KoroSca v Mari- boru pozdraviti rsgenta v imenu slo*/. ljudstva po največjem nemškutarju, ško- fu Mihi Napotniku, čeprav ga je 5e lani celo »Straža« napaJala, ker v svoji nemSki zakrnjeiiosti ni hotel dopustiti slovenskih pridig v stolni cerkvi. TAož torej v svojem bistvu ni prav nič boljši, kot njegov prijateljski tovariš, škof Schuster v Gradcu in je to svoje sov- ražno mišljenje Jugoslovar.stvu tudi oh regentovem pnhodu iznova pokazal s tern, da edini v Mariboru ni hotel od- straniti samonemških unpisov v svoji of.cijelni r.tolni cerkvi, kjer je nato po- zdravil imenom duhovščme naüf^a na- rodnega osvoboditelja. Minister dr. Ku- kovec, prof. Voglar, slov. demokratični časopisi in vsi pošten* marit>orski Slo- venci so odločno protestirali proti po- zdravnemu govoru narodtiegu renegata pri dvorni pojedini, in le kjer so se ustrašili tieljube scene, so kleri- kalni generali zadnji večer odpove iali Skofov govor, ki je že ležal moČno cenzuriran pri okr. glavarstvu, — prepovedali pa so ti klerikalni inter- nacijonalci obenem tuJi vsak drug po- zdrav po kakem uglednem rodoljubu. In zato so ustavili regenta jugoslov. Železničarji že pred mestom in ga po- zdraviü imenom pravih narodnjakov po rcsničnem rodoljubu. Dr. KoroSec se je pri tem prisiijeno kislo smejal Po- jedir.a v Naiodnem domu je ostala brez govörov, pa ne zato, ker je imela le »prijateljski« značaj, kakor se ie v svo- jeiu poročilu zlagala »Straža«. Dr Korošec in Verstovšek pa sta se nad rr.ariborskiini Slovene! maSčevala s tem, da sta pos-.dila Napotnika regentu na levo .«trän. Možu pa baje ta bližina ni posebno ugajala, ker mil je neprestano prihajala v spomin njegova pridiga iz stolnc corkve o »Orientalische Mör- derhöhlo Da njegovi Provzvjšenosti iu prijHtelieiu KoroSec-VerstovSek-Moh- nj^c spomin na te blazene case še bolj osvežimo, bomo ob priliki nekaj 2laht- nih evetk iz te »svete« pridieje priobčili — morda za dneve »siovanskega« Or- lovskega tabora. Mariborske cene se zadnie dni hitreje spreminiajo kot kameleon. da, skoro bolj ko naslovi in programi naSe klerikalne stranke. Najbolj stanovitno »držijo« belo moko ~ pri 12 K kg. A občinstvo prav dobro ve, da iinajo špe- kulanti §e ogromne zaloge mok'.», ki je nc morejo »liknmor prodati in zr;to tudi po tej ceni nthče ne kupuje. Sai ne bo dolgo, ko nam bo^lo vsiljevali to beto moko po »primern'h« cenah. Mist stane po trgovinah še vedno 48 K, drugod je Že cene ja. Olje staue 80 K, riž 40 K, milo 21 K, meso 22—24 K itd. Naj- zanimivejše je pa s sladkorjem: v zad- njih 14 dneh' je padel od 90 K na 72 K, danes (8. jul.) ga pa 2e ponujajo po 58 K in zdroblienega po 56 K. Jutri bo gotovo žo po 50 K. Govorijo o ogrom- nih zalogah — obciusWo pa rezervirano caka. — Vlada torej prava anarhija v cenah po trgovinah in tudi na trgu, — komisar dr. Leskovar pa ne vidi nič in ne sliši nič. Ne poznrmio ne minimal- nih in ne maksimalnih cen, komisarja imamo torej le zato, da um plačujemo za podpise mastno plačo 6 razreda in pa draginjske doklade za njegove o- troke. Solska vest. Solskim nadzornikom za inariborske mestue sole in za ?»ta- jerske rnežčansku iv;o^e jo imenovan r.amesto g. Šijanca g. Franc Fink, pro- fesor na učiteljižču. Na mariborski ginmazijl je na- pravilo zrelostni izpit 29 dijakov, od teh 9 7. odliko. 30.000 krön podpore je na ponov- v,o iutervencijo posl. Vocdarja dobdo slovonsko mestr.o gl-pdališče v Mariboru. »Urcdnlk Fr. Žebot v Mariboru nam pi§e, da smo bili Riede notice »Kdo torej?« v St. 82 »Nove Dobe« z dne 8. juüja 1920 mistificir.ni G. Bau- man ni Žebotu nikdar izro^il 30.000 K, da mu jih r.alož'. Radi tega Žebot Bau- ma.ui tudi ni mogd zaori;viti te svote. Kdor nu.re dolt v srce. Arenc je bil takoj mriev PTÜJSKE NOVICE. Podružnica društva odv. in not. uradnikov niarib. okro/.ja se je usta- novila v Ptuiu. Psrdsednik je Joško Bri'gant. Nogoinetni .^portni k'ub ie po 6- letnem počirku zopet oži\ljen in ie že prav /Uvahno na delu. CvetUčnl dan za a^itacijski fond na KoroSkem so priredili 12. tin. ptujski Slovene. Prvo leto slovenske glmnazfje v Ptuju ie dokazalo, kako veliko delo so opravili oni, ki so se boriü za ob- stoj zavoda Začetkom leta se je vpi- salo 263, koncom leta je bilo 229 di- jakov, dozdaj najvcčje Stevilo, kar ob- stoja ptujska Kimna/Jja. Po narodnosti je bilo 189 Siovencev, 28 Nemcev, 9 Srbohrvatov, 2 Čeha, 1 Rusinja. Padlo 15% učencev, z odltko izdelalo 26 di- jakov, med njimi tudi več Nemcev, ki so se pridno poprijeli slovenščine. CEÜSKE NOVäCt. Rojstni dan kralja Petra smo pro- slavili v Celju na priprost, a prisrčen in iskren način. Mnogö his je bilo okrašenih z zastavami. Ob 8. uri je gospod opat o- pravil slovesno službo božjo. Po niej Je tukajšnji vojaški bataljon defiliral prcd poveljnikoin čez trg mimo mestne hiše. Posamezniki in deputacije so v roke gla- varja izročali svoje čestitkc. Osebna vest. Državni izpit z odliko je 2. tm. napravil v Ljubljani g. dr. Lev Brunčko od okr. glav. v Celju. Čestita- ino ! :. Abiturijentska slavnost se vrši nocoj 15. jul. ob 20. uri v Narodnem domu. V- stopnica za osebo 10 K, za družine 25 K. Splošnl popis prebivalstva v Cellu je odredilo okr. glavarstvo. Hišni posest- niki dobe potrcbne tiskovine vsak dan od 8. do 12. ure pri polic. oddclku (Ljub. c. 7) v pritličju brezplačno. Pravilno in šev. 84 »NOVA D O B A « Stran 3. dobro eitljivo izpolnjeno hišne pole in | stanovanjske izkaze je vrniti do 16. tm. pri polic. oddelku. Hišni posestniki itd., ki ne bi zahtevi zadostili, bodo kazuova- ni z globo od 10 do 4000 K, oz. z zapo- rom od I do 14 dni. Točna izvršitev raz- glasa je v intcresu prebivalstva in po- trebna radi državncga dclovanja. Češki sladkor. Okrajnemu glavar- stvu in mestnemu magistratu v Celju je doŠL'1 neki preostanek sladkor.ia iz čc- ško-slovaške dobave. ki se bo oddajal kg po K 46.— naivcč po pol kg na osebo. Ta sladkor se bo oddajal, doklcr traja zaloga, za mesto in okolico v trgovini inestnc aprovizacije (prcj Ferjen), a za ostalo okrajno olavarstvo pri tvrdki A. Erraenc, Kralja Petra ccsta v Celju in si- cer brez nakaznic. Legar v Celju in okoliol. V nasprot- ju z vzneniiriajočimi vestmi dobili smo po prijaznosti mestncga fizikata sledeee pomirjujoee pojasnilo: V mestn Celju ni in ni bilo letos nobencga slučaja lcgarja. V občini Okolica Cclje pa sta bila prcd kratkim dva, kot edina slueaja v Spodnii Hudinii St. 17. Ondi je zbolel nek rnož, ki se je okužil v Laškem v neki gostilni, ko- jc lastnik je bil bolan na legarju. Ta bol- nik v Spod. Hudinji je okužil svojega so- stanovalea. Cniečnosti odgovornih orga- nov pa jc zahvaliii, da sta ta dva slučaja na varnem v bolnišnici, tako. da v Celju in okolici sploli ni nobenega slučaja. üle- de epidemijc v Laškcm pa se je storilo vse, da se bolczen ne siri dalje. Dijaški kulilnji v Celju ie daiovala Celjska posojilnica 500 K mesto venca na krsto svojega ustanovitelja pokojne- ga gospoda Miha VoSnjaka. — Poso.jilni- ca na Vranskcm namesto venca na krsto pqk. notar.ia M. .lezovšeka 100 K. Iskre- na livala! Umrl je \2. tin. v Svetini pri Celju g. šolski vodja Ožbalt Pustisek, vsem izletnikom na Svetino dobroznani po- strežljivi mož. Blag mu spomin! Umrl je dne 8. tin. po dolgi, mueni bolezni gospod Miha Skraber vulgo Farčnik, veleposest. na Lavi, v 70. le- tu svoje dobe. Bodi mu zemlja lahka! Nekaj, kar manjka v Celju. Pre- jeli smo in objavljamo: Veliko je Ijudi. ki se v svoji rani mhxlosti tiiso mogli Liciti preclmetov, ki r-e dandan^s prav pogostö rabijo. Zato imajo po vseh vecj'h tresiih takozvane • »kurze«, ki train:»') po Sest mesecev. Tu se uči lepopisje, strnjepisje, korespondenco, stenojirafijo, knjigovodstvo in račun- stvo. Tudi v Celju bi bilo zeio potreb- no if. koristno, da bi se upeijaio tu isto Kaiti n'encev bi bilo prav gotovo dovoij, ker vedrio se sliši v.pr, šanje in zdihovMnie 7.a tako solo. Upam. da se bo našel kak rodoljub, ki bo vzel to brerne na svoie rame. Obrtna nadaljevalna sola v Ce- lju v k-iti 1919 20 je stela 4 rnzrede in sicer pripravnici A in B ter I. in II. razred. V pripravnienh A in B se ie pouct'valo računstvo, slovenščir.a, ie- popis in risanje. V I razredu se je je- malo obrtno računstvo, obrtno spisie in obrtno risanje. V !!. razredu se je pa pončevalo obrtno kalkuincijo, obrt- no spisje in knjitrovodsivo, zjakono- . znanstvo ter stro^ovno risanje. Pouk je trajai skozi 7 mesecev. v pripravni- cali po 7, v 1 in II. razr. pa po 8 ur tedensko. Učiie uspehe je zelo oviralo nazadovanje mladine v vsakem oziru vs'.ed svetovne vojne in pa dejstvo, da je bila ta Sola do preobrala popolno- ma nemSka, vsled česar mnogo iičen- cev še slovenske abecede ni znnlo; o kakem slovenskem pravopisu pa sploh g^ovora ni bi!o vsaj pri večini učencev ne. NajhuiSe pa-je vplival na Solo slab obisk, kajti izmed 139 vajencev je za- niud'U» skozi 7 šol. tnesecev nič manj kot 8407 nčnih ur, izmed katerih je bilo V3 opravičen.h. Zanimivo je glede posame^nih obrtl, kako so njih vajen- ci izostajali: na 1 mehanika pride 127 zamujenih u^nih ur. na 1 sedlarskega učenca 120, na 1 kova?,kega vajenca 107, mu 1 sodarskejva 74, na 1 tesaria 73, na 1 kleparja in brivca 69, na 1 kljuUHvničarja 64; na 1 mesarja 54, na 1 peka 53, na 1 kolarfa 52 itd. Nai- manj je zarmidil foiog-rafski vajenec t. j. 11 ur. Ako pomisiimo, da je bilo skozi 7 Šolskih mesccev (od znčctkom novtmbra 1919 do koncem maja 1920) skunno 160 učnih ur (počitnice se no 5tejt!jo), potern se mora pač nekaj sto- riti: Ali se naj žol^ki obisk temeijito izboljSa, ali se pa nai obrtnonadalje- valna Sola zatvori. Edfiifi tolažba je Se ta, da zavedno-slovenski obrt- nik.i pošiljajo svoje vajence redno v Solo. — Vodstvo Sole. Celje. Dmštvo za varstvo in pre- skrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju ima svoj občni zbor dne 27. julija t. 1. ob 20. (S.) uri v vrtni dvo- rani »Pri Belem volu« po sledeCem sporedu: 1. poročilo predsednika, taj- nika in blagajnika; 2. sprememba pra- vil; 3. razprava o vseh drnšrvenih za- devah; 4. volitev odbora in namestni- kov; 5. posvetovanje o poverjenikih, t. j. zaupnih poročevalcili posameznih občin celjskega sodnega okraja; 6. sklepi o ustanovitvi varstvenih in oskr- bovalnih naprav za ceijski sodni okraj; 7. ra7iiDterosti. — K temu važnemu občncmu zboru prav uljudno vabinio vse člane društva in vse one, ki jim je pri sreu naSa izprijena mladina in našc si rote Samopomoč v Celju prodaja ta in prihodnji teden iako dobro prekajeno meso kg po 36 K. Obrtniški sestanek ta teden je v sredo 14. julija zvečer »pri Belem volux. Na dnevnem redu je važen pogovor za- radi obrtnega shod a v Borovljah. Obrtniki iz Celja in okol'ce se vabijo, da pridejo k ogledu vajeniških del. osobito risb, ki so razstavljene v obrini nadaljevalni Soli (drugo nad- stropje mesLne osuovno sole) ' V to svrho se v sredo, dne 14. julija po- poldne ob 6. uri razstsva zopet otvo- ri in sicer izrecno v ta namen, da si jo imajo priliko pogledati vsi obrtniki, ^ax^tava je zelo čedna in bode mar- sikateri mojster, ki pošilja vajence v obrtno nadaljevalno 5o!o, imel veselje nad napredovanjem svejih ulencev. Naj se obrtniki v velikem števiiu po- lužijo tes prilike. Zgorelo je v npdeljo okrog 7. ure zvečer v DreSinjivasi gospodarsko po- slopje. pos. Žuraja p. d. Maha. Zažgal je otrok. SOKOL V BREŽICAH priredl dne 5. sept. tl. javno telovadbo. Sosedna br. društva naj se blagovole na to priredUev ozirati. Sokol v Žaicu priredi dne 25. jul. na vrtu jrostilne brata Franca P i k 1 javr.o telovadbo in slavnost s pro- iječem bratstva. Sodeluje voiaška godba Bratska in drnga druStva proximo, da si in dan nani posveti' Oubor. FAuti. V lepi dravski dolini, 20 minut od post'ije Vuzenica, lcži na levem brtgu Drave t-g Muta. Mar^ikdo, ki še ni bil na Muti, po/.:ia Muto iz kolckov Ciril in Mc- todove solo na Muti. PrejSnji tovarnar Erber je Muto domalega popolnoma ponemčuril. Pri Skofu Napotniku je Erber dosegel zn našo cerkev nemškc pridige, v šoli pa naSi otroci sploh niso vcč tro ry* Poslovne zveze z vseml večji- pod najugcdnejšimi pogojl. ÖJ in druge wlage pod! najugodnejiima pogojS. GO mi krajl v iu- in fnozemstvu. Edina slovenska specijalna trgfovfna z barvami In laki. Agenfura in kom!< sijsko podjetie. Iv. Ferlež¦ Celje 447 156—31 Nai^ocLni dom Trgovina z lesom in drvmi na drobno in debelo. Kupuje iamskl in ost: li les po najvišjih dnevnlh cenah. Registrov. kreditna in atavbena aaV /W L9IPW91^TW 'WT^ ^^k HkMs 99 Sprejema hi*ani!ne «loge in jih zadrugazom.xav. «-f*Äi5Ba WM ^IA 1?% I i%| I ¦ ¦¦VfWW obrestuje po g^moi ^ 4O1 PreSernova ul. J5 V I^CIJÜ___JLg^BLfeJP JL..JL.HJL MLJ^Ur'JLTjIL.___siiri ocS sto 1^* |o^ 156-41 RAZNE VEST!. Tepen kemunist. Znani češki ko- munist Muna je 26. jun. imel v Olomucu zborovanje. Nenadoma je vdrlo v dvorano 300 čeških legijonarjev. Med očitki, da raz- bija Muna češkoslovaško armado, so ga pretepli in ga vrgli po stopnicah, pozneje zaprli v vojašnico, odtam pa prepeljali v bolnišnico. Listnica uredniStva. Slov. Bistrica, Rajhenburg, Hrastnik, Ptuj in diugi. Pride vse na vrsto !— Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Pellerjevega pra- vega Elza Fluida in odpravljene so bo- lečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K, Fellerjev Elza mehtolni črtnik, en komad 4 K — v. Želodec Vam ni v redu ? Nekaj pra- vih Fellerjtvih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 Skatljic 18 K. Pravi balsam 12 steklenic 36 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Omot in pošt- nlna posebej, a najceneje. Evgon V. Feller, Stubioa dolnja, Elsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 C 15-14 **> ve«rfcnjjh» iillcn 3. 405 -18