85 54 AA
60100^00
OSREDNJA KNJIŽNICA
Abb. postale i gruppo Cena 400 lir	Leto XXXVII. Št. 3 (10.825)	TRST, nedelja, 4. januarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužmeni Evropi,
Tisk in terorizem
0 tisku in sredstvih množičnega obveščanja na splošno, o njegovi vlogi obveščanja in vplivanja na javno mnenje, o njegovih juridičnih in politično - moralnih okvirih, je bilo napisanih že brez števila besed, člankov, razprav, globokih razmišljanj in tolmačenj. Gre za vprašanja, ki so najtesneje povezana z demokracijo in s pojmovanjem demokracije, ki predvsem pomeni, da niso primorani vsi enako misliti, pomeni pa tudi nesporno, da morajo vsi državljani neglede na poklic, ki ga opravljajo, enako odgovorno služiti demokraciji kot obliki osebne in družbene svobode.
Res je, da ni vse demokracija, kar se danes kjerkoli tako imenuje. Res je tudi. da se pod besedo demokracija, posebno takrat, kadar postane priročna krilatica v ustih tistih, ki v praksi ravnajo drugače, skrivajo interesi določenih plasti na škodo interesov drugih plasti prebivalstva, da je skratka ta pojem pogosto grobo izrabljen za take ali drugačne interese. Toda če naj ostanemo pri izvoru teh razmišljanj, to je pri dogodkih teh dni v Italiji, potem pač ni mogoče trditi, da povojna Italija, zrastla iz odporniškega gibanja, po svoji ustavi, po svoji parlamentarni ureditvi, po svojih strukturah (neglede na njihovo neučinkovitost, okostenelost in zbiro-kratiziranost), predvsem pa po demokratičnem prepričanju ogromne večine njenega prebivalstva, ne bi bila demokratična država. Seveda bi si želeli demokracijo bistveno drugačne kvalitete in kot narodnostna manjšina se skupno z ostalimi državljani za tako kvaliteto tudi borimo, toda po drugi strani se dobro zavedamo, da bi danes v Italiji nasprotje sedanji družbeni ureditvi bila lahko samo anarhija, če ne celo diktatura takega ali drugačnega tipa. Prepričani smo, da se danes, ko smo spet sredi novega vala terorističnega nasilja, tega zaveda velikanska večina državljanov neglede na strankarsko pripadnost. Prav zato Pa je odgovornost vseh do demokracije toliko večja in seveda med prvimi tudi tiska in drugih sredstev množičnega obveščanja, ki so del te demokracije.
In prav ta odgovornost je v teh dmh predmet silno resnih in zaskrbljenih razmišljanj, za kar sla dala povod neposredno vsaj dva novinarja zelo razširjenega italijanskega tednika «Espresso», ki sta skrivaj navezala stike s teroristično organizacijo Rdečih brigad, se z njo preko za zdaj neznanega posrednika dogovorila za obsežen intervju in preko istega posrednika prejela tudi daljši dokument o zasliševanju oziroma o izjavah sodnika D'Ursa, katerega imajo Rdeče brigade zaprtega v tako imenovani djudski jedi*. Medtem je prišlo tudi do upora in zatrtrn upora teroristov v zaporu v Traniju in z njim povezanega uboja generala Galvaligija, ki je bil odgovoren za nadzorstvo v zaporih, v katerih vlada strožji režim.
S4a omenjena in zdaj aretirana novinarja nEspressa* ravnala v skladu s časnikarsko in demokratično etiko, sta ravnala v skladu z odgovornostjo, ki jo imajo sredstva množičnega obveščanja do demokracije in njene obrambe pred napadi terorizma?
Na to poslednje vprašanje, na odgovornost do obrambe demokracije, smo delno že povedali svoje mnenje, lahko ga samo še dopolnimo. Nevzdržno in nedopustno je, da se z organizacijo, ki hoče javno deklarirano s teroristični-ni metodami rušiti demokratično ureditev in proti kateri so angažirane vse demokratične struktu-re in sile, kdor koli, tudi iz profesionalnih nagibov, pogovarja kot z enakopravnim partnerjem in mu daje možnost in priložnost, da preko demokratičnih sredstev množičnega obveščanja diktira svoje zahteve in pogoje in razglaša svoja teroristična načela. Tako ravnanje meji že na legaliziranje terorizma kot katerekoli organizacije, ki ima v demokraciji pravico obstoja in delovanja, in to v trenutku, ki narekuje spričo dogodkov (D’Urso, Trani, Galvaligi) naj-Večjo odločnost in brezkompromisnost v boju proti terorizmu.
Odgovornost do časnikarske etike in morale, do poklica, je z Oornjo odgovornostjo najtesneje porezana. Na zgrešeni poti bi bil tfsti, in pokazalo se je, da jih skoraj ni, ki bi skušal ravnanje obeh časnikarjev «Espressa* enostavno spraviti v okvir svobode tiska in pravice časnikarja ali u-Zednika, da objavi vse, do česar se dokoplje s svojo iznajdljivostjo, spretnostjo, preko vpeljanih ali tudi naključnih zvez. Tako tolmačenje svobode tiska (ki pa jo je kot princip treba braniti z vse-J1* silami), je izven logike svobode same, tudi če bi šlo zgolj cilje nikoli dovolj kritizirane časnikarske senzacionalnosti.
Kaj pa če bi imeli prav tisti, ki si zaskrbljeno zastavljajo vprašanje, če ne gre morda v tem konkretnem primeru za kaj več,
mogoče celo za podpiranje terorizma? Dokazov za to za zdaj najbrž ni, toda sodna oblast je že v samem dejstvu, da sta časnikarja prikrivala sodnim organom svoje stike s posrednikom teroristov (toda tako ga lahko imenujemo samo iz previdnosti) vsaj deset dni, videla zadostne indice za njuno aretacijo pod specifično obtožbo «podpiranja in lažnega pričevanja».
Prav tega pa na noben način (tudi iz razlogov osebne varnosti) ni mogoče opravičiti s časnikarsko moralo, ki daje časnikarju načelno pravico, da virov svojih informacij ne pove. Zdaj se bije v državi bitka za demokracijo in časnikarstvo se ne more izneveriti obveznosti, da je aktiven del te bitke polno zavestjo in odgovornostjo do poklica in družbe. Naloga sodnih in varnostnih organov je. da terorizem zatirajo z vso odločnostjo in brez popuščanja, seveda s sredstvi, ki jim jih daje ustavna zakonitost. Naloga tiska in ostalih sredstev množičnega obveščanja pa je, da s svojim pisanjem in s svojim zadržanjem. pomaga terorizem kot metodo političnega boja izolirati iz družbenega tkiva. Stvar demokratične odgovornosti, stvar časnikarske etike je, kako temu streže, da sta spoštovani načeli svobode tiska in obrambe demokratične države, kot poudarja v svojem stališču tudi Vsedržavno združenje časnikarjev, s katerim v celoti soglašamo.
PO OBJAVI INTERVJUJA Z RDEČIMI BRIGADAMI
Časnikarji «Espressa» osami jeni pri zagovoru dejavnostiScialoja
Jutri v senatu razprava o terorizmu, medtem ko politične stranke v čedalje večji meri kritizirajo sklep «Espressa», da objavi intervju
RIM — «Primer Scialoja* je še vedno v središču pozornosti. Po včerajšnji aretaciji drugega novinarja rimskega tednika «L’Espresso» Gianpaola Bnltrinija se polemike celo stopnjujejo. Pravzaprav so si domala vsi politični opazovalci edini v ugotovitvi, da ni mogoče sle pomišiti s pojmom svobode tiska, ko lahko ta svoboda pomeni pomoč teroristični dejavnosti. Uredništvo rimskega tednika je tako dokaj o-samljeno in sindikalni odbor je včeraj izrazil ogorčenje in obžalovanje, ker vsedržavno vodstvo sin-
dikata novinarjev ni še sprejelo predstavnikov L’Espressa, ampak bo do srečanja prišlo šele v začetku tedna. Uredniški kolektiv L’Espressa tudi potrjuje solidarnost z direktorjem in z obema a-retiranima časnikarjema, pri tem pa je osamljen. Včeraj je v razpravo o tem vprašanju posegel tudi predsednik vsedržavnega vodstva novinarske zbornice Saverio Barbati, ki je med drugim dejal, da je prvenstveni namen novinarja, da »informira*, vendar pa ob spoštovanju osnovnih državnih zakonov*. Časnikar je tudi državljan in kot tak mora sodelovati pri obrambi države in demokratičnih inštitucij, je poudaril Bar-
ŽE DRUGI ČASNIKAR V ZAPORU
Včeraj so aretirali tudi G. Bultrinija
Dolžijo ga krivega pričevanja in pomoči teroristom Polemičen poseg zagovornikov Scialoja
RIM — Narfiestnik državnega pravdnika Domenico Sica, ki vodi preiskavo o ugrabitvi sodnika D'Ursa in o stikih med časnikarji Espressa in rdečimi brigadi-sti je včeraj po dolgem nočnem zasliševanju izdal zaporni nalog tudi z? drugega časnikar!a rm-
Giampaoio Bultrini
skega tednika, ki je skupno s Scialojo vpleten v dogovarjanje s teroristi, Giampaola Bultrinija. Tudi Bultrini je obtožen krivega pričevanja in pomoči teroristom. Podatkov o zaslišanju niso sporočili.
Pač pa sta se včeraj sestala s časnikarji zagovornika Maria Scialoje, odv. Emeri in Flammini, ki sta ostro polemizirala z rimskim državnim pravdništvom. Odvetnika trdita, da so sodniki prekoračili vse meje in da gre za »ofenzivo z namenom, da se zadušijo ali celo izničijo osnovne svoboščine pod pretvezo boja proti terorizmu*. Odvetnik Flammini je pri tem poudaril, da utemeljitev sodnikov pri izdaji zapornega naloga »pravno ne obstaja* in je dejal, da so zaradi tega žago vorniki vložili priziv na kasacij sko sodišče.
Kar pa zadeva dejavnost samega Scialoje zagovorniki poudarjajo, da ni bilo mogoče zahtevati, da bi se »prostovoljno spremenil v trnek* in da je napravil več, kot je bila njegova dolžnost
s tem, da je seznanil sodnika s stikom, ki ga je imel z domnevnim rdečim brigadistom, «s čimer je tvegal življenje*. Odvetnik Flammini je še poudaril, da so v uredništvu Espressa ob prisotnosti sodnika razpravljali o umestnosti objave te dokumentacije in da je sedaj Scialoja izjavil, da bi objava dokumentov lahko pripomogla k osvoboditvi sodnika D'Ursa. Odvetnik Flammini je ob tej priložnosti še izrecno poudaril, da se je s to interpretacijo strinjal tudi sodnik Nicolo Amato. Na vprašanje novinarjev je odvetnik dodal, da je razgovoru prisostvovalo več oseb, ki lahko o tem pričajo.
bati, ki je napovedal, da je že sklical vsedržavni svet časnikarske zbornice, da razpravlja o tem vprašanju.
Sicer pa so o problemih terorizma zavzeli stališče predstavniki vseh italijanskih strank tudi v pričakovanju jutrišnje razprave v senatu, kjer bo minister Sarti odgovarjal na vprašanja vseh političnih skupin. Tako je socialist Labriola napisal za današnji Avan-ti članek, o «primeru Scialoja*, v katerem ugotavlja, da mora braniti svobodo tiska vsakdo, ki brani republiko.
Predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici nato ugotavlja, da so zakoni za vse in da je v zadnjem času moč in vplivnost tiska tako narasla, da nihče ne more mimo nje. «časnikarske akcije, izvedene s preveliko poklicno lahkotnostjo, lahko psihološko koristijo političnemu terorizmu,* poudarja Labriola, ki nato ugotavlja, da se je treba takim akcijam izogniti. To pa je mogoče le z avtodisciplino novinarja, kajti ne zakoni ne zunanje oblasti ne morejo vplivati na odločitev, ki jo morajo sprejeti časnikarji sami in za katero si morajo prevzeti vso odgovornost. labriola se je nato pozitivno izrazil o sklepu Vittoria Ripe di Meana. ki je izstopil, iz. upravnega svi-at Espressa ter je končal s ponovnim poudarkom na nujnosti, da se tisk ne izneveri svojemu poslanstvu, ki je «poročanje in u-stvarjanje javnega mnenja* tpr da ne zaide na stranpota, ki mu odvzamejo ves prestiž.
Vprašanjem terorizma posveča veliko pozornost tudi današnja številka komunističnega glasila Unita, ki objavlja intervju z senatorjem Pecchiolijem. Slednji poudarja, da nosi vlada velike odgovornosti za zadnja dogajanja in da se pri tem ne nanaša na posamezne pomanjkljivosti, ampak da gre za popolnoma zgrešeno strategijo. V trenutku, ko je bilo jasno, da terorizem preživlja krizo, bi morale oblasti pritisniti in ne popuščati, ugotavlja Pecchioli, ki nato poudarja, da se prepogo-
sto »zibljemo v humanosti* in pozabljamo, kateri so resnični cilji terorizma. «Ali je bilo tako težko razumeti, da je bil resnični cilj edino v tem, da bi na kakršen koli način teroristi dosegli priznanje, s katerim bi postali sogovorniki države?* se sprašuje komunistični senator. Pecchioli polemizira tudi s sklepom o zaprtju A-sinare. «če je Asinara bila res tak pekel, zakaj je niso zaprli prej in preprečili, da bi postala predmet napetosti in izsiljevanj? se še sprašuje Pecchioli.
O tem vprašanju je govoril včeraj tudi tajnik KD Piccoli, ki je poudaril, da je bila krščanska demokracija o vprašanju Asinare v bistvu enotna in da so prišli na dan pomisleki samo po stališču Craxija, ki je predlagal takojšnje zaprtje posebnega zapora. Nobenega dvoma pa ni bilo, o tem, da je treba nadaljevati s premeščanjem zapornikov, s katerim so že začeli, je dejal tajnik KD.
TEDNIK KOROŠKIH SLOVENCEV IZHAJA ŽE 35 LET
JUBILEJNA 2000. ŠTEVILKA «SL0VENSKEGA VESTNIKA*
CELOVEC — «Slovenski vestnik*, tednik slovenska manjšine v Avstriji, slavi pomemben jubilej, izid 2000. številke. Kot je napisal Rado Janežič v praznični številki, ki je izšla na dvajsetih straneh, to ni poseben dogodek pri dnevnem časopisu, drugačen pomen pa ima pri tedenskem. Teh 2000 številk se je zvrstilo v 35 letih: «Slovenski vestnik* je začel namreč izhajati leta 1946 kot glasilo tedanje Osvobodilne fronte za slovensko Koroško in je neposredni naslednik partizanskega lista, ki je izhajal že med narodnoosvobodilno vojno.
V vseh teh letih je Slovenski vestnik zvesto spremljal življenje koroških Slovencev. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter je v uvodniku za jubilejno številko napisal, da je bil «Slovenski vestnik vedno zvest enem cilju: borbi za dosego narodnostnih pravic in po letu 1955 borbi za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe.*
Franci Zwitter je podal tudi obračun sedanjega položaja Slovencev v Avstriji. »Čim več je prepirov med obema velesilama in obema blokoma,* je napisal Zvvitter, «tem krepkejša bi morala postati pri nas na Koroškem zavest, da si ne moremo privoščiti še dodatnih konfliktov med nami samimi, med narodoma sosedoma in med sosednjima državama ter da je nujnost časa, da prenehajo narodnostni konflikti v osrčju Evrope. To pa ne
more in ne sme nikoli pomeniti, da naj se zaradi tega odpove neki narod svojim naravnim pravicam, marveč je edini ključ do rešitve le v tem, da se dajo zatiranemu in ponižanemu narodu vse pravice, ki mu grejo in to brezpogojno in iskreno. Na žalost moramo ugotoviti, da do tega pri nas na Koroškem do danes — 60 tet po plebiscitu, 35 let po zmagi nad fašizmom, 25 let po podpisu državne pogodbe — še ni prišlo.*
V nadaljevanju Zwitter ugotavlja, da je v zadnjem letu prišlo do številnih srečanj med predstavniki Avstrije in Jugoslavije ter tudi med Koroško in Slovenijo. «Koroški Slovenci tako sodelovanje iskreno pozdravljamo, hkrati pa jasno in nedvoumno poudarjamo, da najboljše sodelovanje ne more kompenzirati neizpolnitev nam zajamčenih narodnostnih pravic. Naj si nihče ne utvarja, da bi postali žrtev dobrega sodelovanja! Vedno smo in bomo poudarjali, da smo subjekt svojih teženj in da se nihče ne more sporazumeti mimo nas in preko nas, marveč samo z nami in da smo sami mi lahko interpreti, ali je člen 7 izpolnjen ali ne.»
Ob 35-letnici izhajanja Slovenskega vestnika, časopisa, ki ima za koroške Slovence vlogo, kakršno ima za Slovence v Italiji Primorski dnevnik, iskreno čestitamo svojim koroškim tovarišem in jim želimo še mnogo uspehov v doslednem prizadevanju za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
PO REAKCIJAH Nfl PISANJE WflSHINGTON POSTA* 0 AMERIŠKIH PROTIPOGOJiH
V \\ asliingUmu zanikali vesti o roku za dokončno rešitev vprašanja talcev
Alžirski posredniki nadaljujejo pogovore
iranskimi oblastmi o osvoboditvi talcev
WASHI.NGTON, TEHERAN — Predstavnik zunanjega ministrstvu ZDA John Trattoer je včeraj zanikal vest, ki jo je objavil «Washing-ton Post*, da je Carterjeva administracija sporočila iranski vladi, da lahko sprejme ameriške protipredloge na iranske pogoje za osvoboditev talcev le do 16. januarja. Trattner je poudaril, da bodo ti predlogi ostali v veljavi do 20. januarja,
ko bo novoizvoljeni predsednik Ronald Reagan prevzel dolžnosti. Do tega datuma manjkata le še nekaj več kot dva tedna in iranski voditelji bi morali čimprej odgovoriti na te ponudbe, da bi jih Carterjeva administracija lahko uresničila. Predstavnik zunanjega ministrstva je tudi dejal, da so Reaganovi sodelavci izjavili, da bodo spoštovali vse do tedaj sprejete pogodbe z Iranom.
Trije alžirski diplomati, ki posredujejo med Iranom in ZDA za osvoboditev talcev, so včeraj v
AKCIJA PROTI RAZPEČEVALCEM SE NADALJUJE
Zaplenili za 83 milijard lir mamila
V Boenu odkrili 66 kilogramov morfija, v Milanu pa 10 kilogramov heroina
MILAN, BOČEN — Črn dan za razpečevalce mamil: v dveh ločenih akcijah so policijski agenti v sodelovanju s finančnimi stražniki zaplenili kar 66 kilogramov morfija in 10 kilogramov heroina v skupni vrednosti kakih 83 milijard Ur. Gre za najpomembnejšo akcijo v boju proti mamilom, ki so jo kdaj izvedli v Evropi.
Po odkritju znatne kohčine heroina v Bocnu, Trentu in Veroni v pretekhh tednih, so agenti letečega oddelka v noči med 1. in 2. januarjem zaplenili v Bocnu nadaljnjih 66 kilogramov morfija, ki so ga razpečevalci skrbno skriU v neko pločevinasto posodo v bližini stanovanja Herberta Oberho-ferja. Možakarja so pred dnevi aretirali, ker so v neposredni bližini njegovega bivališča že pred tedni našli znatno količino mamila. Kaže, da je Oberhofer v zaporu povedal sodnikom, da se je na terenu že dalj časa »dogajalo* nekaj neobičajnega in baje je prav to pričevanje prisililo preiskovalce, da so še dalje iskali v predmestju Bočna. Odkrili so tako 86 vrečk, ki so skupno vsebovale 66 kilogramov morfija.
Na Silvestrovo noč pa so poli-cijski agenti iz Milana zaplenili 10 kilogramov čistega heroina v vrednosti 13 milijard lir in aretirali razpečevalca Giuseppa Co-viella. 521etni CovieUo, doma iz Barija je iz 'prtljažnika nekega fiate «127» vzel kovček in se napotil proti nekemu milanskemu hotelu. Agenti, ki so mu bili že dalj časa za petami in so vedeli, kaj prenaša v prtljagi, so mu pošiljko zaplenili in ga odvedU na kvesturo. Heroin je bil namenjen iz Turčije v Združene države.
Preiskava v boju proti razpečevalcem mamil se še nadaljuje.
Po odkritju specializiranih laboratorijev na Siciliji so preiskovalci mnenja, da je sedaj možno, da prihaja v Italijo že čisti heroin, ki ne zahteva nikakršne predelave. Od tu pa nadaljuje svojo pot na donosni ameriški trg.
TRANI — Obnovitvena dela v oddelku najstrožje varnosti zapora v Traniju so v polnem teku. Kaže, da bodo delo končali v dveh tednih. Medtem pa je včeraj žena Tonija Negrija, gospa Paola ostro obsodila italijansko časopisje, Ki je pripisovalo kriv-
do njenemu možu, da je bil pobudnik upora v Traniju. Dalje poudarja, da se je včeraj srečala s Tonijem in se obširno razgo-varjala o poteku upora. Sam Ne-gri ji je baje rekel, da so policijski agenti zverinsko pretepali nekatere upornike, med katerimi tudi njega samega, in to po končanem uporu.
STOCKHOLM - Po zasedbi libijskih veleposlaništev v Kjoben-havnu in v Manili je skupina Gheddafijevih nasprotnikov včeraj zasedla še veleposlaništvo v Stockholmu.
Teheranu nadaljevali pogovore s predstavniki iranskih oblasti. Že predvčerajšnjim so izročili iranskim voditeljem ameriški proti-predlog na iranske zahteve za osvoboditev 52 ameriških talcev. Še vedno ni znana vsebina tega protipredloga, vendar po nekaterih virih se da sklepati, da je IVashington pripravljen le delno sprejeti iranske zahteve.
Iran .je včeraj posredno opozoril ZDA, da ne bo imel več »usmiljenja* do ameriških talcev, ki jim nameravajo soditi in s tem «prikazati zločine ameriškega imperializma in upravičenost iran skih zahtev*. To je sporočil teheranski radio, ki je med drugim tudi poudaril, da ameriška vlada ni pripravljena napraviti odločilnega koraka za osvoboditev talcev. V drugi oddaji je iste radijska postaja komentirala, da je predsednik Carter končal razgovore o talcih že 4. novembra, takoj po porazu. Iran pa ne namerava umakniti svojih zahtev, naj ameriška vlada vloži v alžirsko državno banko 24 milijard dolarjev kot garancijo za vrnitev ša-hovega premoženja. Obenem poudarja, da se Reagan moti, če računa, da namerava Iran osvoboditi talce preden se bo njegova »sionistična klika* vselila v Belo hišo.
V Teheranu se medtem širi nezadovoljstvo zaradi nesposobnosti vlade, da bi začela uspešno reševati pereče gospodarske probleme. Združenje trgovcev in obrtnikov iz Teherana je včeraj zahtevalo odstop ministrskega predsednika Radžaja. V sporočilu, ki ga objavlja časopis «Ljudska fronta* so ti napisali, da so trgovci odi-
grali zelo pomembno vlogo pri odstranitvi šaha: to vlogo nameravajo ohraniti in zato se bodo borili proti sedanjemu ministrskemu predsedniku in njegovi šibki vladi, ki «ni sposobna rešiti perečih problemov Irana*.
Vietnamske enote prekoračile mejo Kampučije s Tajsko
življenje dva tajska vojaka, eden pa je bil ranjen. Kot poroča radio je spopad trajal približno poldrugo uro.
BANGKOK — Vietnamske enote so včeraj prekoračile mejo med Kampučijo in Tajsko ter se spopadle s tajskimi četami. Vest je sporočil tajski radio, ki je dodal, da sta v spopadu izgubila
NtltHMIIIIimilttlllltimitMMIIHtMlimtlMIMIII.tllttlllfllllMHIIIIIlllHItllHtimimillllUttllllMIlllItHIIIIIMIII*
F ANO — V Fanu pri Anconi so se včeraj sestali predstavniki ribiških in pomorskih podjetij srednjega Jadrana; na sestanku so razpravljali o predlogih, ki naj bi jih italijanska stran predložila na srečanju mešane italijansko - jugoslovanske komisije o ribolovu na Jadranu, ki se bo sestala v Zagrebu 8. t.m. Te predloge bo italijanska delegacija dokončno izoblikovala v prihodnjih dneh v Rimu. V Fanu so govorili še zlasti o možnostih u-stanovitve mešanih italijansko -jugoslovanskih podjetij za ribolov na Jadranu.
BIVŠI DRŽAVNI TAJNIK ZDA ZOPET NA PRIZORIŠČU
Kissinger obiskal Somalijo in Egipt
Sinoči je odpotoval v Izrael, nakar se bo vrnil v ZDA in poročal Reaganu o vsebini razgovorov
KAIRO — »Združene države ne prenašajo sovjetske ekspanzioni-stične politike, ki jo ta velesila posredno ali neposredno uveljavlja v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Ronald Reagan in njegovi sodelavci so mnenja, da jo je treba nemudoma zaustaviti.* S temi besedami se je bivši ameriški državni tajnik Henry Kissinger včeraj poslovil od egiptovskega podpredsednika Moubaraka, s ka-
iiiiiimiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiN
«Bomo neodvisni, nepristranski, pošteni»
V teh dneh. ko je prišlo do zamenjave urednika tržaškega italijanskega dnevnika, se je v raznih člankih dvakrat ali trikrat pojavil listi lapidarni program, ki ga je skoraj pred sto leti začrtal Teodoro Mayer: »Bomo neodvisni, nepristranski, pošteni». Nisem si mogel kaj, da si ne bi rekel, ka ko bi, če bi bil v koži avtorjev omenjenih člankov, pustil ta ne dvomno učinkoviti rek v peresu. Kajti, če je časopis, katereaa preteklost je bolje pokriti s tančico pozabe, je to gotovo tisti, ki mu je botroval Teodoro Mager. Kot piše Silvana Monti Orel v svoji knjigi «/ giornali triestini dal 1863 al 1902», se je še pred prvo svetovno vojno ta list s pravo ka-maleontsko spretnostjo prilagajal ideološkim gledanjem tržaških vodilnih kroaov ter si znal s spret nim gojenjem municipalizma pridobivati široke malomeščanske
kroge. Zagovarjal je iredentistične pozicije, toda na manj odkrit način kot nacionalistični »L'Indi-pendente». Počenjal je to tako, da je s kratkimi kronističnimi novicami širil ne samo protiavstrij-ska, ampak tudi protislovenska čustva med malo in srčdnjo bur-žoazijo, kateri je postal iskriti navdihovalec».
Po prvi svetovni vojni je časopis s polno sapo zatrobental v rog protislovenske mržnje. Vsako popuščanje Slovencem se mu je zdelo smrtni greh. pred katerim se po njegovem mnenju vse do odstof>a msgr. Fogarija ni znala očuvati niti tržaška cerkev. «Zastonj je, da si utvar jamo.* je zapisano v izdaji od 21.1.1931. <tka-toliška cerkev v Julijski krajini ni rimska, ampak slovenska... V kraških cerkvah Še vedno molijo boga v najslabšem od dialektov, kot da bi latinski jezik, ponos
rimske cerkve, bil skrunitev».
Toda, zakaj zapravljati citate bogodejstva, ki je jasno, kot beli dan: italijanski tržaški dnevnik se je v dvajsetih in tridesetih letih popolnoma istovetil s fašizmom in postal v našem mestu njegov poglavitni apostol. Po drugi svetovni vojni je sicer (pa čeprav nekaj časa pod spremenjenim imenom) spretno zaplul v »demokratične* vode, ne da bi seveda izdal svojih temeljnih protislovenskih predpostavk, časopis je ostal glasnik tistega neodgovornega in izzivalnega nacionalizma*. kateremu da se vdajajo, kakor je zapisal 15. oktobra 1949 nThe Economist*, pod ščitom an-glo-ameriške vojaške uprave tržaški Italijani.
O zadnjih desetletjih ni da bi govoril, ker se jih vsi še predobro spominjamo. Edino, kar lahko ugotovim, je, da list niti z
enim svojim člankom ni prispeval k izboljšanju odnosov med Slovenci in Italijani na naših tleh. Če je povprečni italijanski someščan tako malo obveščen o nas in naši domovini, o naši preteklosti. kulturi, mentaliteti, je to v dobršni meri njegova *zaslu-ga». Rezultati so na dlani: še vedno živimo kakor na barikadah, tujci med tujci, čeprav si delimo iste ceste, iste trge, isto morje in Kras. Toda, časopisi so takšni, kakršne oblikujejo ljudje, ki vanje pišejo.
Novi urednik prihaja z novimi pogledi in načrti. F svojih uvodnih izjavah je zapisal, da bo časopis odprt «balkansko-podonav-skemu prostoru*. Nas to veseli, kajti kljub slabim izkušnjam, tako mu zagotavljam, ostajamo odprti za sodelovanje s *vadsko apeninskim prostorom».
JOŽE PIRJEVEC
terim se je v tem tednu obširno razgovarjal o političnem položaju na Bližnjem vzhodu. Kissinger j« obiskal Kairo že v nedeljo in i-mel vrsto razgovorov s predstavniki egiptovske vlade, ki so ga seznanili z najnovejšim potekom pogajanj med Izraelom in Egiptom glede palestinskega vprašanja.
Na letališču v Kairu so Kissin-gerja pričakali številni časnikarji, katerim je povedal, da je bil njegov enotedenski obisk na Bližnjem vzhodu osebna pobuda, vsekakor pa bo končne izsledke pogovorov poročal predsedniku Reaganu. Med razgovorom se je bivši državni tajnik dotaknil problema Somalije, v kateri se je v teh dneh mudil na enodnevnem obisku. Med drugim je Kissinger dajal, da Somalijo resno ogroža neka «oborožena sosednja država, v kateri se nahaja veliko sovjetskega materiala ter vojaške moči, ki jo pošilja Moskva.* Dodal je še, da gre «za državo ,ki je strateške važnosti, saj se nahaja ob ustju Indijskega o-ceana in Rdečega morja,*
Sinoči ja Kissinger nadaljeval svojo pot v Izrael, od tu pa se bo vrnil v ZDA.
BEOGRAD — Italijansko podjetje Zerovvatt in Elektronska industrija iz Niša ste podpisala pogodbo za petletno sodelovanje v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Po tej pogodbi bo Zerowatt zagotovila jugoslovanskemu podjetju dele za pralne stroje, ki jih bodo sestavili v Jugoslaviji, 5000 od teh bodo nato izvozili v Italijo*
Pnmor^fcTSnevmfc
TRŽAŠKI DNEVNIK
4. januarja 1981
NA ZATOZNI KLOPI SO ZADNJI UKREPI DEŽELNEGA ODBORA
Zamude pri izvajanju zdravstvene reforme izzvale odločen protest sindikalne zveze
Po mnenju sindikatov se dežela ni držala objektivnih kriterijev pri razmejitvi teritorija v 12 zdravstvenih enot, kar je oškodovalo Tržaško in Goriško - Kdaj ustanovitev okrajev? • Predlogi zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine
Enotna deželna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je na svojem zadnjem zasedanju proučila položaj na zdravstvenem področju, še posebej pa ga je analizirala v luči zadnjih zakonskih ukrepov, ki jih je v zvezi s temi vprašanji sprejela deželna uprava. V dokumentu, ki ga je izdala po sestanku, je enotna deželna sindikalna zveza odločno obsodila zamude, s katero je dežela določila razmejitev krajevnih zdravstvenih enot. Po njenem mnenju je do teh zamud prišlo le zaradi iskanja negotovih ravnovesij oblasti, kar je tudi povzročilo, da je deželni svet za šest mesecev odložil ustanovitev krajevnih zdravstvenih enot in ni upošteval roka, ki ga je sam določil z deželnim zakonom 14/80; na tak način je naša dežela, med vsemi italijanskimi deželami, kot zadnja izpolnila obveznost, ki jo nalaga zdravstvena reforma.
Enotna deželna sindikalna zveza poudarja, da bo to oležkočilo že i-tak kaotične situacijo na zdravstvenem področju in med drugim ustvarilo nove probleme za prehodno u-pravljanje funkcij, ki so jih do 31. decembra lanskega leta opravljale bivše bolniške ustanove. Kar pa se tiče dekreta, po katerem so deželo razdelili n? dvanajst krajevnih zdravstvenih enot, od katerih je deset odpadlo na Furlanijo, ostali dve pa na tržaško in goriško pokrajino, je po mnenju sindikalne zveze povsem očitna razlika v kriterijih, ki jih je deželna uprava zavzela do videmske in pordenonske pokrajine na eni, ter do goriške in tržaške na drugi strani
Ta različnost kriterijev, ali pa popolno pomanjkanje vsakega objektivnega kriterija, bo nedvomno povzročila nehomogenost in različnost upravljanja zdravstvene nolitike, ka-k r tudi različne ob’ike participacije koristnikov na deželnem ozemlju. Glede tega vprašanja se deželno tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL -CISL-UIL sklicuj: na stališča, ki jih je izrazil deželni odbor meseca novembra leta 1079. Razmejitev deželnega ozemlja na dvanajst zdravstvenih enot nikakor ne odraža stališč deželne vlade iz leta 1979, med drugim niso bile sploh upoštevane že obstoječe socialno - zdrevstve-ne strukture: deželni odbor sploh ni upošteval tako imenovane »mape že obstoječega*, brez katere je po mnenju sindikalne zveze zelo problematično in abstraktno vsako načrtovanje na teritoriju.
Deželno tajništvo sindikalne zveze zato upravičeno domneva, da deželni odbor ni upošteval nobenega objektivnega kriterija, kar bo nedvomno povzročilo velike težave že v bližnji prihodnosti. Zaradi vseh teh razlogov se obrača na predsednika deželnega odbora in ga zapro-ša za sestanek, na katerem naj bi proučili ne samo vprašanje razmejitve krajevnih zdravstvenih enot, ampak tudi tista vprašanja, ki so povezana ~ prehodnim upravljanjem zdravstvenega sektorja, predvsem pa vprašanja osebja.
Razdelitev dežele v dvanajst zdravstvenih enot je torej obsodila tudi deželna sindikalna zveza, potem ko so podobni znaki nasprotovanja do odločitve deželnega odbora prišli tudi od drugih družbeno -političnih komponent s Tržaškega in z Goriškega. Svetovalske skupine KPI, PSI, SSk, PSDI in PR so v tržaškem občinskem svetu predložile resolucijo, v smislu katere naj bi občinska uprava zahtevala — v kolikor bi skupščina resolucijo o-dobrila — dve zdravstveni enoti za tržaško pokrajino. Ni pa še znano. kdaj bo občinski svet razpravljal o tem vprašanju.
Vprašanje zdravstvenih enot je torej še vedno aktualno, z njim pa se poraja tudi drug problem. Po zakonu o zdravstveni reformi bodo zdravstvene enote razdeljene na okraje, kar bodo morali pristojni organi storiti pred koncem meseca junija. Nastalo bo novo vprašanje, upati pa je. da bo čim prej rešeno, saj je izvajanje zdravstvene reforme postalo vse prepočasna zadeva. Po zakonu naj bi na vsak zdravstveni okraj odpadlo od pet do petnajst tisoč prebivalcev na redko obljudenih področjih, ter od petnajst do štirideset tisoč prebivalcev v mestnih predelih. Zdravstveni konzorcij tržaške pokrajine je pred časom predlagal, naj bi v naši pokrajini ustanovili petnajst okrajev in sicer: okraj Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor (zdravstveno oskrbo bi nudil 10.650 prebivalcem. Sicer pa je število prebivalstva, ki ga navajamo za te tri občine, kakor tudi za ostale okraje, zaokroženo, saj število prebivalstva stalno niha), zahodni Kras (5.230), vzhodni Kras (9.150), Rojan. Greta. Bar-kovlje (27.310). Kolon ja, Škorklja (21.500), Sv. Ivan (14.730), Kjadin, Rocol (21.550). Stara mitnica (37 tisoč), Novo mesto. Nova mitnica (21.740), Sv. Vid. Staro mesto (29 tisoč 250), Sv. Jakob (29 27' . Skedenj, Čarbola (22.340). Valmaura, Naselje sv. Sergija (27.520), Dolina (6.000) in Milje (13.660).
Zdravstveni konzorcij torej predlaga. naj bi okraji odgovarjali u-pravnim enotam (občinam ali rajonskim svetom), kar je bistvenega pomena za čim širšo participacijo prebivalstva tudi glede tega vprašanja. Ne gre pozabiti, da je prav participacija prebivalstva participacija vsakogar, ki se dnevno sooča s številnimi problemi pri upravljanju in vodenju zdravstvene politike, ena temeljnih točk zdravstvene reforme. Ostali osnovni temelji, na katerih sloni reforma, pa
so še dopolnjevanje med zdravstvenimi in socialnimi uslugami, nov zagon boju za zdravje in za zaščito okolja, načrtovanje uslug po širokem posvetovanju ter tehnično znanstvena kvalifikacija in izpopolnjevanje.
Zdravstveni okraj .je torej treba razumeti kot operativno, ne pa do litično enoto, ki bo v resnici lahko nudila prebivalstvu vse usluge za zaščito zdravja in socialno pomoč; razumeti ga je treba kot strukturo, ki bo ustrezala resničnim potrebam in upoštevala prioritetne
nujnosti ter v celoti izkoristila vse razpoložljive krajevne strukture. Zdravstveni okraj bo tore.j postal operativna in organizacijska enota, v okviru katere bo mogoče uresničiti novo metodologijo dela, ki bo slonela predvsem na participaciji prebivalstva in na načrtovanju, (as)
• V torek, 6. januarja, ob 19. uri
se bo na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestal rajonski svet za Škedenj in Čarbolo. Med drugim bo razpravljal o šoli s celodnevnim poukom in o oskrbi ostarelih po domovih.
Kot je bilo. žal, pričakovati glede na pretekle izkušnje, se krizno vprašanje miljske ladjedelnice Alto Adriatico ni premaknilo s slepega tira niti z nastopom novela leta, čeprav je bilo v tem smislu nagr madenih nič koliko obljub iz vrst tako deželnih kakor državnih obla sti. To je narekovalo miljskemu županu Bordonu, da pošlje predsedniku deželnega odbora Comelliju brzo.iav, v katerem izraža zaskr bljenost spričo okoliščine, da se je položaj ladjedelnice, oziroma nienih delavcev še poslabšal in da zaen krat tudi ni videti rešitve problemu.
Župan Bordon je nato posredova' posebno izjavo tisku z ugotovitvijo, da ostaja stanje v miljski ladjedelnici hudo kljub sestanku na deželni ravni z dne 15. decembra lam. ki mu je predsedoval sam predsednik deželne vlade Comelli in s katerega so predstavniki miljskega delavstva ter sindikalisti kljub vsemu odšli s spodbudnimi vtisi. Na tem sestanku je bilo med drugim dogovorjeno, da se bodo predstavniki vseh sil, ki iim je pri srcu usoda miljske ladjedelnice, kaj kmalu sešli s predsednikom rimske vlade Forlani.jem, in da bodo od njega nazadnje vendar izbojevali gotovost, da finančna družba Fin-cantieri prevzame ustrezni dele/ delniškega paketa Alto Adriatico, kakor je svojega dne pač bilo domenjeno. Obenem bi na tem sni denju kar najodločneje zahtevali prav tako obljubljeno oomnožitev naročil miljskemu obratu.
No, do tega sestanka še vedno ni prišlo, to pa ie tembolj zaskr bljujoče. ker pri miljski ladjedelnici gotovo ne gre za nedonosen, temveč povsem za zdrav obrat, kakršnih je v Italiji prav malo. Milj-ska občinska uprava, oziroma župan Bordon zategadelj poziva deželno vlado Furlanije - Julijske krajine. da nemudoma prevzame zadevno politično odgovornost in še boli pritisne na rimsko vlado, da ne bi po nepotrebnem in še dodat no tratila časa. Tembolj še, ker je __________________________________________________bila sprejela določene obveze in
SINOČI V VERDIJU
Navdušen sprejem poljskega folklornega ansambla «Mazowsze»
Poljski ansambeL. narodnih ple
sov in pesmi «Mazoivsze», ki je sinoči debitiral v gledališča We)idh. je osvojil občinstvo tn izzval' navdušenje in dolgotrajne aplavze po vsaki točki, posebno pa na koncu dobri dve uri trajajočega programa.
Ansambel je prikazal okrog 30 plešoč povezanih v neprekinjenem spletu in skoraj vedno prepletenih s pesmijo ob spremljavi orkestra, nekajkrat pa tudi z glasbo tipičnih inštrumentov. Tako smo se lahko seznanili s plesi, povezanimi bodisi z raznimi običaji, bodisi z letnimi časi, iz raznih predelov Poljske od severa do juga, obenem pa tudi z narodnimi nošami, narejenimi po starih originalih. Med ritmi plesov in tudi pesmi prevladujejo seveda polke in mazurke, pa tudi valčki zdaj v počasnem zdaj v hitrejšem tempu in prav v tem so tudi bistveni razločki med posameznimi plesi,
U so si na splošno, z nekaterimi izjemami, dokaj podobni v enostavnih koreografijah, ki odražajo očitno težnjo po čimvečjem ohranjevanju pristnosti, kar je treba ansamblu in njegovemu umetniškemu vodstvu šteti kot priznanje serioznosti in zvestobe izročilom.
Ansambel naredi moči t vtis ne samo zaradi omenjene lastnosti, pač pa tudi zaradi izredne lepote in pestrosti kostumov, nič manj pa tudi zaradi mladosti in prikupnosti njegovih plesalk in plesalcev.
Posebej je treba pohvaliti vzorno petje, zlasti ženskega dela.
Skratka lep večer, barvit in veder v svojem mladostnem žaru in
ZARADI STAVKE AVTONOMNIH ŽELEZNIČARJEV
Občutne zamude vlakov
24-urna stavka se bo začela danes ob 21. uri - Prihodnji teden težave tudi v letalskem in pomorskem prometu
Zaradi 24-ume stavke, ki so jo od 21. ure danes napovedali železničarji, ki so včlanjeni v avtonomni sindikat Fisafs in v Cisnal, bodo vlaki zabeležili verjetno občutne zamude. Avtomobiliste, ki bodo v tem času prečkali železniške tire, je ministrstvo za prevoze pozvalo k skrajni pozornosti, kajti k stavki so pristopili tudi nekateri čuvaji železniških prehodov. Stavko avtonomnih sindikatov železničarjev, ki zahtevajo priznanje zapadlih starostnih dob, je zelo ostro kritizirala sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, ki jo je ocenila med drugim kot «agresijo na porabnike*.
V	prihodnjih dneh je predvideti težave in zamude tudi v letalskem in pomorskem prometu. S 7. januarjem se bodo namreč začela stavkovna gibanja, ki jih je na letalskem področju napovedalo do 20. januarja osebje raznih letalskih družb. Stavkali bodo tudi piloti, včlanjeni v Anpac in pa stevardese ter stevardi, ki so združeni v Anpav. V pomorskem transportu pa bodo stavkali za obnovo pogodbe 7. in 8. januarja. Vse sindikalne boje je napovedala sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL.
V	vsedržavnem merilu se bodo v prihodnjih dneh začela sindikalna gibanja tudi na področju javnih služb. Vključeni so državni uslužbenci, nameščenci na šolah in univerzah, v državnih monopolih ter osebje, ki je zaposleno pri poštni in telefonski službi. Če bi v kratkem ne prišlo do zadovoljive obnove pogodbe, grozijo zvezni sindikati kategorij ter avtonomni Cisas s stavkami. t
V BRZOJAVKI PREDSEDNIKU DEŽELNEGA ODBORA
POSREDOVANJE MILJSKEGA ŽUPANA ZA LADJEDELNICO ALTO ADRIATICO
Dežela naj izposluje od rimske vlade jamstvo, da Fincantieri prevzame svoj delniški delež pri CAA
NAGRADNO ŽREBANJE PRI SV. JAKOBU
Kdo je srečni dobitnik?
Od 6. novembra do 31. decembra so v trgovinah pri Sv. Jakobu, ki so članice združenja «Prijatelji Sv. Jakoba*, razdeljevali listke za novoletno nagradno žrebanje; kupci so dobili' listek za vsakih 1000 lir nakupa. Včeraj je bilo na Trgu sv. Jakoba javno žrebanje: prvo nagrado — avto znamke ford - escort
—	bo odnesel lastnik listka A 325390 (rezervni številki A 325388, N 750569), drugo nagrado — motor kavvasaki
—	listek Q 784957 (rezervni številki P 844453, C 549344), tretjo nagrado
—	barvni televizor znamke Sinud.y ne — listek številka N 805950 (rezervni številki N 747306, O 847290), četrto nagrado — motorno kolo znamke Piaggio — listek številka N 787628 (rezervni štev. E 624507, R 783559), peto nagrado — radio in magnetofon znamke Phonola — listek številka
lepa manifestacija bogastva polj- | M 783650 (rezervni številki E 599086, skega ljudskega izročila.	|0 750063).
HIIIIIIIIIIMIHHMIMIIIIItlMIM MII tllllHMIIIIIItMMItlHMMIHIMIIMH HUMIH MIIIIMIIIII lili tli lit MIIIMMIIIIII Hill U
PRVI FESTIVAL FESTIVALOV
IZJEMNI FILMSKI CIKLUS
V Aristonu se bo začela manifestacija, na kateri bodo prikazali nagrajence najznamenitejših filmskih prireditev
IB. januarja se bo začel v kinodvorani Ariston izjemen ciklus kakih dvajsetih filmov, ki nosi naslov, «Festival festivalov* in ki bo trajal vse tja do maja meseca.
V pregledu znanih in manj po znanih kinematografij bo organiza tor, Italnoleggio Cinematografico m državna ustanova za kinematogra fijo. zavrtel vrsto filmskih stvaritev, ki so bile deležne festivalskih nagrad v Cannesu, Benetkah, Lo-carnu, Moskvi, San Sebastianu, Berlinu. Taormini in na drugih podob nih manifestacijah, kar priča o iz rednosti nadvse obetavne pobude.
Za uvod v prvi tržaški ^Festival festivalov* je oraanizator izbral film francoskega režiserja Bernarda Taverniera «La mort en direct*, ki je na lanskem Festivalu znan stvene fantastike osvojil *zlati a-steroid*.
Med ostalimi stvaritvami naj omenimo izenačena zmagovalca festi vala v Cannesu, *Kaqemusha* Ja ponča Kurosauie in tAll that jazz* Boba Fosseja. S festivala v Cannesu prihaja tudi delo *Angi Vera» Madžara Fala Gaborja, ki je bil deležen nagrade kritike in v kate-
rem nastopa mlada in talentirana Veronika Papp. Igralka, pravo odkritje lanske filmske sezone, bo prišla na premiero v Trst. poleg nje pa se bo občinstvo lahko raž govarjalo o stvaritvah še s številnimi drugimi gosti.
Pa preidimo še k drugim filmom. V ciklusu bodo zavrteli «Atlantic City U.S.* Luisa Malleja in »Gin na* Johna Cassavetesa (zmagovalca ex-aequo v Benetkah), Resnai sou »IVfon onele d'Amerique». štiri-urno novo izdajo Viscontijevegn tLudtviga» in Eisensteinov *Que viva Mežico*. Lahko si bomo ogledali Hustonov »La saggezza nel sangue* in Tarkovskega «.Stalker», italijanski «Fontamara* Carla Liz zaniia (zmagovalec v Montrealu) in norveški *L’eredita»
Na festivalu bodo poleg drugih predstavili tudi dela mladih itali jonskih nagrajenih režiserjev in končno se bo manifestacija zaklju čila š podelitvijo nagrad, med ka terimi bo tudi nagrada občinstva.
Naj končno omenimo, da je organizator pripravil abonmaje in druge olajšave, ki naj zagotovijo široko zanimanje publike.
Na sliki: gruča ljudi na Šentjakobskem trgu med pregledovanjem listkov nagradnega žrebanja.
Privili so kazni na davčno pobotnico
Oblasti so s 1. januarjem navile kazni za osebe, ki ne spoštujejo zakona o izdajanju davčnih pobotnic. Gostinci in drugi trgovci letos namreč tvegajo, da jim v primeru večkratnih prekrškov odvzamejo za krajšo ali daljšo dobo dovoljenje za obratovanje. Tudi denarna globa se j; povišala. Od lanskih minimalnih 50 tisoč znaša letošnja globa od 200 do 900 tisoč lir. Tudi za gosta, ki pobotnice ne nore pokazati, bo kazen višja: lani je moral izplačati 5 tisoč, letos pa bo globa znašala najmanj 10 tisoč, največ pa 45 tisoč lir.
Pomanjkanje osebja v tržaškem sodnem okrožju
V sodnem okrožju tržaškega prizivnega sodišča, ki krije celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino, manjka osebje. O pomanjkanju o-sebja je včeraj govoril kasacijski sodnik Gaspare Salerno, svetnik pri tržaškem prizivnem sodišču in tajnik najbolj številnega združenja sodnikov »Unita per la Costituzione*. Med drugim primanjkuje tudi 14 sodnikov. 31 zapisnikarjev, 21 tajnikov in 40 tipkarjev. »Najbolj zaskrbljujoč pojav pa je», je dejal sodnik Salerno, «da se mladi ne odločajo več za sodniški poklic in da se sodniki z večletno službeno dobo raje preusmerjajo k svobodnim poklicem.*
ker rešitev tega problema ne bo prinesla koristi le miljski občini, ampak tudi vsej tržaški pokrajini
Sporočilo SUNIA
Vsedržavni zvgzni sindikat stanovanjskih najemnikov in upravičencev (SUNIA) opozarja, aa pošilja te dni INAIL svojim najemnikom obrazce za zahtevo pravične stanarine. V komunikeju SUNIA opozarja, da je treba preveriti novo stanarino in da so obresti na kavcije, ki jih morajo najemniki vložiti, v njihovo korist. Glede dodatnih stroškov pa vprašanje še ni rešeno.
Zaradi fašističnih provokacij
Telegram Jelke Gerbec notranjemu ministru
Komunistična senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi sta poslala telegram notranjemu ministru Ro-gnoniju, v katerem ga opozarjata na oskrunitev spomenikov padlim za svobodo v Zgoniku, Bazovici, Dolini in v tržaški pokrajini ter na vandalska dejanja neofašističnih škvader na občinskem poslopju v Zgoniku. V telegramu nadalje poudarjata, da je treba ta dejanja dodati vrsti fašističnih atentatov, ki jih mesto že dalj časa prenaša zaradi težav nezadostnega preventivnega straže-nja. Notranjega ministra pozivata, naj okrepi oddelke javne varnosti in naj prilagodi opremo in štrumente potrebam položaja Trsta, mesta ob meji.
Pokrajinski zdravnik je v obdobju od 22. 12. do 28. 12. preteklega leta ugotovil naslednje število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 16, ošpice 1, norice 8, vnetje priušesne slinavke 13. srbečica 3, garje 1 in mononukleoza 2.

millfllHlltlHHIHH»lllllllllltlllllllllll»IIIIIIMH,nilMtltlllllllt*IM*l*IIIIIIIMI|IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIttlltlH*llllll
VSEBOVALE BODO DRAGINJSKO DOKLADO
Zavod INPS najavil rok za izplačevanje pokojnin
V nekaterih kategorijah upravičencev možne zamude
Socialnoskrbstveni zavod INPS javlja, da bosta izplačili januarske in februarske pokojnine po večini vsebovali tudi dodatek v zvezi s premično lestvico (draginjska doklada), in to v smislu državnega zakona št. 895 z dne 30. decembra 1980. Zavod pripominja, da bo poravnava pokojnin iznad tako imenovanega minimalnega zneska nekoliko okrnjena «zaradi časovne u-tesirjenosti*.
Izplačilo teh zaanjih pokojnin se bo odvijalo takole: če bo pokojnina izpod minimuma pokojnine človeka v odvisnem delovnem _ razmerju, bo dotični prejel — poleg rednega pokojninskega zneska — mesečni predujem čistih 30.000 lir (če mu je pokojnina stekla pred 1980. letom), oziroma 50.000 lir (v primeru pokojnin, ki so stekle po
1.	januarju 1980); če pa bo pokojnina iznad minimuma tako imenovanega posebnega sklad?,, bo znašala 38 tisoč 200, oziroma 68.760 lir, a če bo nižja, bo dotični prejel znesek v veljavi dne 1. decembra 1980. V tem primeru bo zavod INPS izplačal ustrezne razlike maja in junija 1981.
Navajamo dnevni red izplačevanja pokojnin INPS v januarju: od
2.	januarja uslužbenci elektrikar-stva, javnoprevozne, plinske in telefonske službe itd.; od 5. januač-ja koristniki socialne pokojnine (kategorija PS); od TČ januarja užitni-ki starostne ter invalidske pokojnine kategorij VR in IR (neposredni obdelovalci zemlje, spolovinarji in koloni); od 15. januarja užitniki starostne pokojnine kategorije VO.
Zavod INPS pripominja, da utegne priti pri izplačevanju teh pokojnin do rahlih zamud.
tovarno Jutificio Triestino — ki se nahaja na območju, za katerega je pristojni šentjakobski rajonski svet — preurediti v socialni center.
Občina gre mimo rajonskih svetov
Na seji rajonskega sveta za Sv. Vid in Staro mesto, ki je bila 1. januarja, so med drugim razpravljali tudi o dovoljenju za gradnjo nove stanovanjske hiše v Ul. Principe di Monfort in Drevoredu m. Arma-ta; na kraju, kjer bi moral', graditi novo hišo, je trenutno stanovanjska hiša, v ..ateri biva 24 oseb (v pritličju sta tudi dve obrtniški delavnici) in je poleg tega še v dobrem stanju. Občinska k« .misija za gradnje je že dala dovoljenje za nove hiše (član komisije je tudi inženir, ki je pripra/il gradbeni načrt), ki ga je podpisal tudi župan in to kljub temu, da bi se moral o tej zadevi prej izreči rajonski svet. Spričo takšnega ravnanja je rajonski svet soglasno izglasoval resolucijo, ■ kateri od občinskega odbora zahteva vrsto pojasnil o takem ravnanju in tudi določena zagotovila za stanovalce omenjene hiše.
Skorajda umrl od gladu
V Ulici dei Giuliani 12 so reševalci Rdečega križa priskočili na pomoč 69-letnemu Costantinu Gra-honii, ki ga je bolezen prikovala na posteljo in je prepuščen sam sebi preživel brez vsakršne oskrbe teden dni.
Sosedje so povedali, da so moškega občasno obiskovali in mu prinašali hrano, saj sam ni mogel vstati. Zadnjih sedem dni pa se nihče ni spomnil nanj, tako da bi oslabeli Grahonia malodane shiral od gladu.
Kako je z novim sedežem gasilskega poveljstva
Rajonski svet za Sv. Jakob je zavzel odklonilno stališče do namere, da bi sedež pokrajinskega poveljstva gasilske službe premestili s Trga Nicolini v bivšo tovarno Jutificio Triestino v Ul. D'AJviano. Svet ugotavlja, da varianta štev. 25 k občinskemu regulacijskemu načrtu določa za bodoči sedež gasilskega poveljstva vojašnico na Trgu De Ga-speri. medtem ko bo morali bivšo
Ženski sta izpraznila
torbico
V javnem lokalu «A1 Cassettin* sta 29-letni Ahmed Hdiduo in Aba-ehnola Moftan, doma iz Maroka, ukradla iz torbice 59-letne gostje Silvane Poropat vsoto 20 tisoč lir, stanovanjske ključe in 'še nekaj predmetov.
Ženski sta se približala s pretvezo, da ji hočeta prodati nekaj vžigalnikov, pri tem pa sta jo okradla. Agenti so ju vsekakor zasledili le malo kasneje v nekem drugem mestnem lokalu, toda ukradenega blaga niso dobili.
Hdidua, ki so ga že pred časom izgnali iz državnega ozemlja, so aretirali, medtem ko so Moftana pustili na prostosti.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom za prispevek, ki so nam ga darovali ob smrti našega dragega
Riharda
Žena Elvira, hči Vesna in sin Dušan
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo dijaki IV. višje gimnazije F. Prešeren svoji razredničarki Fe-dori Ferlugi najgloblje sožalje.
Zveza borcev Devin - Nabrežina izraža globoko sožalje svojcem ob izgubi Stanka Devetaka
Ansambel TAIMS izreka svojcem, SPD Igo . Gruden in ŠD Sokol iskreno sožalje ob Izgubi zavednega kulturnega delavca Stanka Devetaka.
Ob smrti Stanka Devetaka izreka Slovenska zamejska skavtska organizacija družini svoje iskreno sožalje.
ŠD Vesna izraža globoko sožalje svojemu članu in bivšemu predsedniku Mirotu Sedmaku ter svojcem ob bridki izgubi očeta Ivana.

ŠZ Jadran izreka svojemu odborniku Srečku Sedmak svoje najiskrenejše sožalje ob nenadomestljivi izgubi očeta.
ŠD Mladina izreka globoko sožalje svojemu trenerju in odborniku Aleksandru ter družini Sedmak ob izgubi dragega Ivana.
Športno društvo Primorje izreka sinu Srečku in družini globoko sožalje ob smrti bivšega predsednika društva
IVANA SEDMAKA
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
MARIJE PIŠČANC vd. FERLUGA
SVOJCI
Trst, 4. januarja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje ob izgubi našega dragega
ANTONA PIŠČANCA
Ferlugi, 4. januarja 1981
SVOJCI
Sporočamo žalostno vest, da je 3. januarja preminil naš dragi
IVAN (NINI) SEDMAK
Pogreb bo v torek, 6. januarja, ob 14.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
žalujoči: žena Gizcla, sinova Srečko in Miro ter hči Marta z družinami, brat, sestri in dčugo sorodstvo
Križ, Devinščina, Tržič, Prosek, 4. januarja 1981
Dne 2. januarja nas je v miru zapustil naš dragi
VILKO FERLUGA
železničar v pokoju
Pogreb bo jutri, 5. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
žalostno vest sporočajo žena Nada, sin Aleksander, hči Fedora z možem Paolom in drugo sorodstvo
.Trst, 4. januarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
Včeraj nas je v 74. letu starosti zapustil naš ljubi
ANTON PETJE
upokojeni zborovodja, organist in učitelj glasbe Pogreb bo v sredo, 7. januarja, v Ljubljani.
Žalostno vest sporočajo: sinova Anton in Oto, hčeri Marija in Hedvika, snahi Bogdana in Marinka ter vnuki Zvonko, Jaka, Jasmina in Peter
Ljubljana, Trst, Ribnica na Dolenjskem, 4. januarja 1981
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil
inv.
ALFONZ MAZLU
(učitelj v pokoju)
Žalujoči hči Mileva Kravoz z možem Tomaižem- in vnuk Panči z Ančo
juh . i »itt t ir
Ptuj, Trst, 4. januarja 1981

j 'i."*’

Dne 31. decembra 1980 nas je zapustila draga mama
FRANČIŠKA RAPOTEC vd. KOSMAČ
Pogreb bo 6. januarja iz šeste zahodne mrliške vežice na Žalah.
Žalostno vest sporočajo sin Zvonko in hči Mojca z družinama, bratje Ivan, Romano in Anton ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Boršt, 4. januarja 1981
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
KARLA GR0BIŠE
Posebna zalivala g. župniku, zdravnikom in osebju glavne bolnišnice v Trstu, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žena Lina in drugo sorodstvo
Nabrežina, 4. januarja 1981

ZAHVALA
Vsem, ki so se z globoko žalostjo v tako velikem številu poslovili od našega nepozabnega
STANKA DEVETAKA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. duhovnikom, sorodnikom, Slovenskemu prosvetnemu društvu Igo Gruden, posebno pevskemu zboru, športnemu društvu, nabrežinski godbi, govornikoma, prijateljem, darovalcem cvetja, tistim, ki v njegov spomin darujejo v dobrodelne namene in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča družina
Nabrežina, 4. januarja 1981
Zakonca Štefanija in Stanko Babič praznujeta danes zlato poroko
Danes praznujeta 50 let skupnega življenja Štefanija in Stanko Babič. V tej dolgi dobi sta si današnja zlatoporočenca ustvarila vzorno družino ter uživala lepe in srečne dneve. A prišli so tudi hudi in dramatični časi, ko je med vojno sovražna policija vdrla v njun dom ter iztrgala Stanka iz domačega družinskega kroga in ga odvedla v nacistično taborišče Buchenvvald. .
Zakonca Štefanija in Stanko Babič sta zelo znana med tržaškimi Slovenci, zlasti pri Sv. Jakobu, kjer sta vedno živela in se udejstvovala v javnem življenju tamkajšnje slovenske narodne skupnosti. In to njuno narodnostma doživljanje je sovpadalo z najtežjimi časi, naše domače ’ zgodovine, skozi katero sta hodila zavestno in tudi naporno, tako da sedaj lahko s ponosom gledata na prehojeno pot in opravljene dolžnosti zavednih tržaških Slovencev.
Stanko Babič se je že kot mladenič vključil v prosvetno in športno delovanje pri Sv. Jakobu; pozneje, po razpustitvi društev, pa je ostal povezan z znano skupino šentjakobskih pevcev. Ob izbruhu vojne se je takoj vključil' v gibanje Osvobodilne fronte, kjer je mnogo in vsestransko deloval na raznih področjih. Med drugim je dajal organizaciji na razpolago svoj dom za sestanke in prenočevanje raznim i-legalcem, ’ ki so‘ skrivaj delovali v našem mestu.: To plodno delovanje v okviru OF se je sredi junija 1944 pretrgalo, ker je o njem izvedela okupatorska policija in Babiča zaprla. Odpeljan je bil v Buchenwald. Povezal pa se je tudi tam s tajno organizacijo, ki je delovala med interniranci, kjer je zastopal primorske internirance v jugoslovanskem odboru. In prav zaradi te funkcije se je zadržal v Nemčiji še nekaj mesecev po končani vojni ter se vrnil domov v krog svoje družine šele avgusta 1945.
(iKmalu po povratku i'z-'Strahotnega taborišča se je Babič spet vključil v javno življenje tržaških Slovencev na gospodarskem in tudi političnem področju, kjer je še vedno prisoten. Trenutno je član Združenja
aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in odbora političnih deportirancev. (ANED).
Enako lepo ln pohvalno lahko zapišemo tudi o današnji slavljenki Štefaniji, ki je bila ves ta dolgi čas
zvesta sopotnica svojega moža ter z njim doživljala vsa dogajanja skupnega življenja. Štefanija izhaja iz znane in zavedne slovenske družine Jančarjevih pri Sv. Jakobu, kjer se je vključevala v narodnostno življenje. Tudi med vojno je sodelovala z možem v osvobodilnem gibanju ter z njim delila odgovornosti in nevarnosti tega delovanja. Po končani 14-mesečni prisilni ločitvi zaradi vojnih dogodkov sta Štefanija in Stanko spet povzela složno družinsko življenje, katero sedaj mirno uživata v krogu svojih otrok in vnukov.
Ob tem pomembnem življenjskem prazniku jima želijo prijatelji in znanci še dolgo in prijetno skupno pot.
Enako jima želi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem, pridružuje pa se tudi Primorski dnevnik, ki ga naša jubilanta zvesto pribirata.
L. P.
KRSTNA PREDSTAVA BO V PETEK, 9. JANUARJA
Otroška igra tržaške avtorice na velikem odru Kulturnega doma
«Aj, kaj ribič je ujel» Zore Tavčarjeve pripoveduje o čudežnih ribicah
Ena izmed bistvenih nalog vsakega gledališča je ta. da si med mladino vzgaja svoje občinstvo in da v njej že zelo zgodaj budi ljubezen do odrske in gledališke dejavnosti. Mlada publika je gotovo znak življenjskosti in odprtosti vsakega gledališča, obenem pa predstavlja prvi pogoj za njegovo uspešno delovanje v prihodnosti. Prav zaradi tega si naše gledališče zadnja leta z raznimi predstavami utira pot celo v otroške vrtce in osnovne šole ter stopa tako v neposreden stik z najmlajšimi.
Naj tu omenimo le velik uspeh Andersenove pravljice Snežna kra Ijica, ki je te dni presegla stoto ponovitev. Poleg teh izrednih gostovanj in uspešnih obiskov pripravlja Slovensko stalno gledališče vsa
Ob 50. obletnici poroke ŠTEFANIJE
j:i
STANKA BABIČA jima želijo še mnogo srečnih let skupnega življenja
hčerka Mila ter sinova Mi-’in in Vinko z družinami.
Čestitkam se pridružujeta družini Jančar in Vrh.
Danes praznuje 70. jubilej KARLO SANCIN
Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu želijo
žena Marija, hči Marta z možem Renatom in ' vsi, ki ga imajo radi.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifmiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LANI JE MINILO DESET LET OD NJEGOVE SMRTI
Avguštin Zlobec - duhovnik in rodoljub ni nikdar klonil fašističnim grožnjam
Lani je šla mimo nas obletnica smrti zaslužnega duhovnika in rodoljuba- Avguština Zlobca, ki je svoja zadnja leta življenja prebil' v Mačkoljah. Pokopan je v tej prijazni breški vasici in lansko jesen je že običajna kruta in zahrbtna roka «neznanih storilcev* oskrunila njegovo nagrobno obeležje.
Župnik Avguštin Zlobec se je rodil v Ponikvah na Krasu leta 1883 in ker je že kot deček kazal neobičajno bistrost, so ga starši poslali v Vipavo k stricu, kjer naj bi se izšolal. Študijska pot ga je ponesla v Maribor, Ljubljano in nazadnje v. Gorico« kjer. je dokončal bogo-nato je nastopil službo ka-
slovje,
plana
Pred dnevi je slavila
SILVESTRA MAVER iz Boljunca
50. rojstni dan.
Iskreno ji čestitajo pevski zbor, tamburaši in odbor KD F. Prešeren.
plana v Sežani. Iz Sežane je bil i premeščen v Vatovlje, največji del svojega življenja pa je župnik Zlobec preživel v Istri in sicer v Po: mjanu, kar celih 25 let pa pri Sv. Antonu. Ko je služboval v Pomjanu, se je komaj iztekla prva svetovna vojna in je Istro zasedla I-talija. Takrat pa se je začela trnova pot Avguština Zlobca. Duhovnik je bil zaveden in neuklonljiv Slovenec in je kljub vse ostrejšim, prepovedim, svojim vernikom vedno pridigal v slovenščini. Fašistični. "Veljaki v Kopru mu niso rekaH drugače kot: Quel porco di Pomite no. župnik je trpel številna preganjanja, zasliševanja,, grožnje in podobno. Ko so bile leta 1929 volitve! in so v Marezigah ubili nekega fašista. ga je tržaški list n Popolo obtožil, da, je pp,<sam poveljeval-akciji, da je stal' na zvoniku 'in kazal, na koga naj streljajo. Okrutni laži se je župnik uprl in tudi dokazal, da ga takrat ni bilo v Marezigah, ker se je pred fašističnim nasiljem umaknil na Kras.
Zara,di neuklonljivosti režimu so ga leta 1930 aretirali-in internirali na Sardinijo, od koder se je vrnil leto dni pozneje.
Med vojno je župnik Zlobec pomagal partizanom; kadarkoli so se zglasili v župnišču, so vedno dobili zatočišče in hrano.
Njegovo zadnje službovanje pa je bilo pri Sv. Antonu. Zaradi slabega zdravja (vse življenje ga je pestila huda sladkorna bolezen) in starosti je prepustil dušno pastirstvo mlajšim, sam pa se je umaknil najprej v Trst, leta 1957 pa v Mačkolie. Staremu župniku je bilo sicer težko pustiti Jugoslavijo, ko se ie preselil k nam pa ga je zaradi prestali!) preizkušenj vedno mučil strah pred preganjanjem. V Mačkoljah je nekaj časa še maše-j val, nato pa se celih osem let ni-premaknil iz bivališča. 23. julija 1970 pa ie v častitljivi starosti umrl. (ris)
Na sliki: oskrunjeni grob Avguština Zlobca na pokopališču v Mačkoljah.
MlMiiiiMimiiniHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiin
Zadnja pot Stanka Devetaka
i«Bil je prijatelj, prijatelj z veli-začetnico,* je dejal predsednik domačega društva Nevenko Gruden, ¥ je včeraj ob odprtem grobu zadnjikrat spregovoril v pozdrav Stanku Devetaku, Množica se je ¥rala pred nabrežinsko cerkvijo ln spremila na zadnji poti tega neutrudnega kulturneg". v delavca, tjašo vseh vaških dejavnosti v zadnjih štiridesetih letih, ko «ni bilo Ureditve, pri kateri ne bi sodelo-val v prvi osebi,* kot, ie poudaril Antek Tprčon.
Žalni sprevod, ki mu ni bilo videti konca, se je tako, ob tihih zvokih godbe, poslovil od dragega prijatelja. Zjutraj je še sijalo son ce. Bil je mrzel, a lep zimski dan. Ko se je sprevod spustil mimo spomenika proti pokopališču, je meglica že prestregla sončne žarke. Svetloba se je umikala mraku, dan se je počasi nagibal k večeru. In prpden je prst prekrila krsto se je kot šepetajoča sapa še enkrat razlegla nežna, mehka melodija, «Bo-ri, bori..tista, ki jo je imel Stanko najraje.
Mladinska folklorna skupina iz Saleža ima svojo vaditeljico
Vaje pod vodstvom Ljube Vrtovec bodo vsako nedeljo - Novi odbor KD Rdeča zvezda se je z navdušenjem lotil dela
Novi odbor KD Rdeča zvezda iz Saleža se je z navdušenjem lotil dela in dejavnost postaja vse živahnejša in pestra. V zadnjem mesecu dni je društvo priredilo zelo uspeli miklavževanji za vso šolsko mladino iz zgoniške občine in pa za člane pevskega zbora. Mladinski odsek je organiziral večer moderne pop glasbe, pevci pa so se ob zaključku uspešnega leta 1980 zbrali na prijetnem družabnem večeru.
Edine težave, s katerimi se je soočal odbor, so zadevale mladinsko folklorno skupino, ki so jo formalno ustanovili pred tremi meseci in v katero je pristopilo trideset domačih fantov in deklet. V zamejstvu ni bilo namreč prostega vaditelja, ki bi začel učiti skupino folklorne abecede. V petek pa so, po posredovanju Zveze slovenskih kulturnih društev, dokončno in zadovoljivo rešili problem. Nova vaditeljica mladinske folklorne skuoine Rdeča zvezda je mlada profesionalna plesalka folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane Ljuba Vrtovec, ki je sicer po rodu iz Ajdovščine. Že med prvo enourno vajo se je vaditeljica lahko prepričala, kolikšno zanimanje in navdušenje vlada med mladino. Namen te nove dejavnosti ni, da bi skupina stremela po kakovostni uveljavitvi, temveč je bistvo v tem, da bi mladi na pravi način dojemali glasbo in ples ter pri tem tudi uživali, če bo dovolj interesa, bodo lahko poleg narodnih, vadili tudi klasične in moderne plese.
Mladinska folklorna skupina bo vadila vsako nedeljo zjutraj od 10. do 12.30, danes pa bo izjemoma vaja na sporedu popoldne od 16.30 cjo 18. ure v društvenih prostorih v Saležu. Zaradi pretesnosti te dvorane pa bo društvo skušalo urediti, da bi se vaie odvijale na šolskem hodniku v Zgoniku.
-bs-
Obvestilo Sindikata slovenske šole
V uradnem vestniku prosvetnega ministrstva je bil objavljen razpis natečaja za osebje deželnega pedagoškega inštituta (IRRSAE) iz vrst učnega, vodstvenega in nadzornega osebja. Za slovenske šol-
nike je predvidenih 8 me.t. Rok za vlaganje prošenj za udeležbo pri natečaju je 40 dni od dne, ko deželni pedagoški inštitut protoko-lira razpis. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, ki bi jih veselilo delo v deželnem pedagoškem inštitutu, da se udeleže sestanka, ki bo dne 9. t.m., ob 18. uri na sedežu sindikata v Ulici F. Filzi 8. Na sestanku bodo dobili natančne podatke o natečaju.
V Križu je umrl Nini Sedmak
Skromno in tiho je v Križu odšel Nini Sedmak. Umrl je včeraj le mesec in, nekaj dni* pred svojim enainosemdesetim rojstnim dnevom. Nini Sedmak se je redil v Križu 8. februarja 1900. Svoje trdo življenje je preživel večji del na morju, saj se je vkrcal že kot 14-letni deček in se kmalu izučil za natakarja. Na morju je prebil skoro 40 let, da bi preživljal številno družino. Med drugo svetovno vojno je moral ostati v Ameriki. Vojni je žrtvoval sina Milka, ki je padel v partizanih. Po njej se je ob delu posvečal občasno tudi vinogradništvu. saj je kljub stalni odsotnosti močno ljubil domačo zemljo. V Križu je. bil znan kot pošten delavec in zaveden Slovenec, ki je ves čas živo spremljal vaško kulturno in prosvetno življenje. Včeraj se je od življenja poslovil tih in skromen, tak, kot je vedno bil.
ko leto tudi otroško predstavo na velikem odru, katere se udeležijo vsi otroci osnovne in nižje srednje šole. Te predstave imajo velik odmev in pritegnejo tudi marsikaterega od odraslih gledalcev.
Letošnje mladinske predstave se še posebno veselimo, ker bc to krstna predstava dela tržaške avtorice Zore Tavčar. Zora Tavčar se namreč veliko ukvarja z mladinsko literaturo, mnoge njene radijske oddaje so namenjene prav najmlajšim poslušalcem. Tokrat pa bo prvič eno od njenih del zaživelo tud; na odru. To je pravljična veselo igra v verzih, ki pripoveduje o revnem ribiču, in čudežnih ribah. Te spreminjajo dobre ljudi v takšne, kakršne bi želeli biti, hudobne in ošabne pa neusmiljeno pogršajo. Tako se zgodi, da postaneta ribič Tone in njegova žena Ančka naenkrat mlada in poskočna. Dvornemu kuharju izgine trebuh, kuharica pa se nenadoma spremeni v najlepše dekle. Njunemu slabotnemu vajencu podelijo ribe neverjetno moč, prav tako, kot si jo je želel. Ko pa te ribe pokusita kralj in kraljica, se oba spremenita v grozljivi spaki. Skoro ne prepoznata drug drugega in prestrašena se sprašujeta, kaj je vzrok taki spre membi.
Kot v vseh pravljicah, pa se tudi v tej vse srečno zaključi in ob koncu vsi s kraljem in kraljico vred spoznajo, da je katerikoli čar pravzaprav nepotreben. Glavno je veselo in zadovoljno srce in pamet na pravem mestu. Za srečno življenje so namreč potrebni ljubezen, pravičnost, razumevanje in druge podobne lastnosti; življenje je treba vedno sprejemati tako, kot je, zdaj dobro, zdaj slabo.
Premiera tega dela bo v petek. 9. januarja, ob 10. uri v Kulturnem domu. Vsem otrokom želimo veliko zabave in veselega razpoloženja, staršem in učiteljem, ki jih bodo spremljali, pa obilo užitka ob spominu na lastna otroška leta.
Zanimiva manifestacija o lutkah in marionetah
Od jutri do 15. januarja bo v Trstu zanimiva kulturna manifestacija, ki jo prireja Univerzitetni gledališki center (CUT) v sodelovanju z gledališčem cSetačcio» Otella Sar-zija.
Od 5. do 10. januarja bo na ogled ■V Palači, Vivant£t.„Tx% vami 7, razstava ročnih LtmVin marionet.,, Vstop
nizirane skupinske ogled&.^mjmor je treba telefonirati na št. 600-59 ali 812-365., Urnik: od 9. do 12. ter od 17. do 19. ure.
7. in 8. januarja bosta v' mali dvorani gledališča. Verdi predstavi fZačarana gondola» G. Rodarija in <alz lesenih glapu O. Sarzija. Za dijake bosta predstavi Ob 10, uri, za odrasle ob 20:30. Vstopnina za otroke do 14 let starosti 2 tisoč lir, za odrasle 4.000 lir.
Od 12. do 14. januarja pa bo v glavni dvorani nižje srednje šole «Bergamas> seminar o izdelavi ir. animaciji ročnih lutk. Namenjen je predvsem šolnikom in kulturnim ter gledališkim operaterjem. Urnik: od 16. do 18. ure. Za vpisovanje telefonirati na omenjeni številki.
Gogoljev «Revizor» v torek v Rossettiju
V torek bo v gledališču Rossetti prva uprizoritev predstave uRevi-zon> N. Gogolja, ki jo je pripravilo Ljudsko gledališče iz Rima v režiji Maurizia Scaparre.
^Revizor» je biser komičnosti in kritične bistroumnosti, pri katerem režiserji najraje poudarjajo njegovo groteskno plat. Gogoljev junak doživlja svojo nenavadno prigodo zelo naravno, kot bi vsakdo izmed nas doživljal sanje ali pogovor v vlaku. In ta psihološka praznina je ključ režiserjeve interpretacije dela. Njegov tRevizor* je cnaravnor prepričan v to, kar dela, tudi če se to dogaja sredi kričečih nasprot-stev ali neverjetnih laži.
Delo bodo ponavljali do 18. januarja.
Pris/tevajte ea
DIJAŠKO MATKO
Kino
Arision 16.01) — 22.00 «11 diabolico complotto del dott. Fumancu*. P. Sellers. Barvni film za vsakogar. Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Flash Gordon*. Excelsior 16.00 «11 vizietto n.» U. Tognazzi.
Grattacielo 16.00—22.00 «Biancane-ve e i sette nani*. Risani film. Fenice 16.30 «Fantozzi contro tutti».
Paolo Villaggio. Barvni film. Aurora 16.00—22.00 «Ben tomato pic-chiatello*. Jerry Lewis. Barvni film.
Cristallo 15.30 «Brubaker*. R. Red-ford. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 15.15 «11 campione*.
Barvni film za vsakogar.
Capitol 15.30 «L’aereo piu pazžo del mondo*.
Moderno • 15.00 «Odio le bionde*.
Barvni film za vsakogar. Lumiere 15.00 «Piedone 1’šfricano*. Jutri: «Tornando a casa». Barvni film za vsakogar.
Volta 15.00 «Ma che sei tutta mat-ta?» Barvni film za vsakogar.
Koncerti
Danes ob 10.30 bo v gledališču Verdi v Miljah koncert harmonikarskega odseka mladinske godbe na pihala od Korošcev, ki ga vodi Liliano Coretti. Čisti dobiček je namenjen potresen-
cem Irpinije. Vabljeni!
* * *
«Societa dei concerti — Trjeste* (Tržaško koncertno društvo) prireja jutri, 5. t m., koncert kvinteta «PRO ARTE* iz Montecarla.
f Čestitke
Danes praznujeta 17 let poroke MIRKA in BRUNO TERČON. Vse najboljše in še mnogo srečnih let jima želita teta Marija in hči Flavia.
Včeraj je praznovala 16. rojstni dan ROSANA RAVBAR iz Repnica. Vse naj, naj, naj ji želi klapa.
Danes praznuje 32. rojstni dan ZOJA GRAHONJA iz Rocola. Vse najboljše ji želi mož Marino, Nataša, Boris in Jolanda ter vsi, ki jo imajo radi.
Naš stric KARLO SANCIN praznuje 70. rojstni dan. še mnogo zdravih in srečnih dni mu voščijo Darja, Zorko, Vida in.vsl ostali,* majo radi. ,	;-A;,
Mnogo zdravja in vse najbolje mu želijo žena Marija, hči Darka z' možem Silvijom, sin Radovan. z ženo Danico, posebno pa vnuki Danijel, David, Irena in Dejan.
Danes praznuje svoj 72. rojstni dan MARIJA ŠKRK iz Trnovec. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo sin Bruno z ženo Danico ter vnukinje Franka, Kristina in Katja z družino.
Dragi prababici MARIJI želi za rojstni dan obilo zdravja in veselja mala Sonja.
Jutri, 5. januarja, bo praznovala nona MARIJA svoj 88. rojstni dan. Vse najboljše ji želita Darinka in Enio.
KD JOŽE RAPOTEC Prebeneg
želi svojim teljem ter vsem okolici
članom in prija-društvom v
SREČNO 1981
Včeraj sta praznovala zlato 'poroko
AGOSTINA
STEFAN RAŽMAN
Ob tem visokem jubileju jima islereno čestitajo in želijo še mnogo sreče v nadaljnjem življenju
hčere, sin, »itje, nevesta in vnuki
, SLOVENSKO £ STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
ZORA TAVČAR
AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL
MLADINSKA IGRA
KRSTNA PREDSTAVA
režija SERGEJ VERČ
PREMIERA; v petek, 9. januarja, ob 10. uri
Gledališča
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje v četrtek, 8. januarja, ob 20. uri v gledališču v Kopru s Kishonovo veselo žaloigro «Bil je škrjanec*, v nedeljo, 11. januarja, ob 17. uri pa v dvorani Alberta Sirka v Križu z enodejanko Dacie Marami «Ženski na podeželju*.
VERDI
Danes ob 16. uri drugi nastop poljskega ansambla ljudskih plesov in pesmi «Mazowsze» za red D za vse prostore. Tretja predstava bo na sporedu jutri ob 20. uri za red C za vse prostore. Prodaja prostih vstopnic pri blagajni gledališča.
Razna obvestila
Zveza cerkvenih pevskih zborov
priredi božični koncert danes, 4. januarja, ob 16. uri v tržaški stolnici sv. Justa.
Sindikat slovenske šole vabi vse Šolnike, ki bi jih veselilo delo v. deželnem pedagoškem inštitutu (IRR SAE), da se udeleže sestanka, ki bo 9. t.m., ob 18. uri na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8. Na sestapku bodo dobili natančne podatke o'natečaju. .	, .	; .
Izleti
•r V- J-.5	- • lil! - il\>
Združen je Union sporoča članom in prijateljem, da je odposlalo programe izletov in sicer1 za'Sicilijo, ki bo od 22. februarja do 1. marca t.l„ in za Beograd, ki bo od 17. do 22. a-prila. S tem sporočilom želimo in priporočamo zainteresirancem, da se osebno oglasijo najkasneje do 15. januarja na našem sedežu vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459.
Sekcija KPI Josip Verginella v Križu organizira od 27. junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, Tbilisi in Moskvo. Za vpis in informacije se lahko zglasite ob nedeljah od 11. do 12. ure na sedežu sekcije v Ljudskem domu.
m
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1980-81 4. abonmajski koncert
V četrtek, 8. januarja 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent:
Antal Jancsovics
Solistki:
Veronika Kincses, sopran Dubravka Tomšič - Srebotnja-kova, klavir
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
TPPZ
POZOR!
V	petek, 9. januarja, ob 20.30 vaja zbora in orkestra
V	nedeljo, 11. januarja, ob 9. Uri (zjutraj) v Bazovici odvzem mer za nove uniforme.
•JJVb*.	■;	■
Športna- društvo Primorec iz Trebč še zahvaljuje vaščanom in vsem, ki so ob praznikih s prostovoljnimi prispevki pripomogli k bodočemu delovanju društva.
pam železnina
|V| STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom
TRST (Industrijsko cona) DOM JČ, 132 - Tel. 824-979
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju vošči vsem aktivistom in borcem NOB
srečno novo leto!-
monon
Luksuzna ženska obutev najboljših znamk
RAZPRODAJA ZARADI PRODAJE TRGOVINE
od 6. januarja dalje
prodaja vseh artiklov na zalogi
elegantni in športni škornji — od št. 34'A do št. 42 možnost širjenja škornjev v mečih in stopalu
elegantni in športni čevlji — od št. 34 do št. 41>/a
mokasini
— od št. 34 Vs do št. 41
POPUSTI 30% - 40% - 50%
OBIŠČITE NAS! Občinsko pooblastilo
TRST - UL. MAZZINI 40

Danes, NEDELJA, 4. januarja
ANGELA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 5.46 in zatone ob 15.18.
Jutri, PONEDELJEK, 5. januarja SIMEON
Vreme včeraj: na j višja temperatura 9,2 stopinje, najnižja 4 stopinje, pritisk 1008,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 75-odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temper, morja 8,9 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLIC)
RODILI SO SE: Erič Verbais, Matevž Peterlin, Maddalpna Nea-mi, Francesca Tedeschi.
UMRLI SO: 40-letni Bruno Co-mani, 97-letna Lucia Marcolini vd. Montanaro, 89-letna Maria Crisma-ni vd. Raseni, 78-letni Giuseppe Kramar, 74-letna Palma Vasti por. Subert, 88-letni Michelp Del Rosso 80-letni Gino Ciuffi, 58-letni Stani slav Devetak, 67-letni Guido Valen ti, 70-letna Evelina Marin por. Vit tori, 82-letna Amabile Beacco por D’Elia, 93-letna Maria Semič vd Kostnapfel. 27-lptni Luciano Iust, 87-letna Pia Budinich vd. Rebelli,
Včeraj-»danes
84-letna Ondina Cipriam vd. Dejak, 61-letni Vladimiro Mlac, 86-letni Giulio Piccini, 78-letna Anna Saule vd. Fattor, 76-letni Alfredo Sauli.
[ ste poskusili I L pri meni?«J
m
^ kinototoa •
£egulm
ul. maliini 51 -733361
OKLICI: Slaščičar Livio Petrina in gospodinja Salvatrice Lionetti, trgovec Claudio Marcolin in uradnica Rosa DalTAnesp, marešalo Ar-turo Berardi in gospodinja Maria Immacolata Aprigliano, finančni stražnik Enrico D’Ascoli in obrtni-ca Silvana Degano, gasilec Daniele Russignan in točajka Renata Norbedo. delavec Attilio Chiappetta in učiteljica Clementina Infante, točaj Duilio Lupi in gospodinja Renata Donadel.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20.00 do 8. ure' tel. 73 267, predpraznična od 14. da 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (orl 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41,
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia
como 1,
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 506; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	59	47	42	22	85
CAGLIAR1	90	52	22	80	73
FIRENCE	9	3	43	50	79
GENOVA	67	5	23	68	69
MILAN	30	77	44	51	56
NEAPELJ	18	90	56	80	68
PALERMO	87	8	30	85	72
RIM	55	79	69	85	38
TURIN	59	73	10	27	23
BENETKE	64 60 ENALOTTO			17	20	62
X 2 1	2 11	2 X X KVOTE: 12 - 18.636.000 lir 11 -	661.100	lir 10 —	55.000	lir				2 2 t	
GORIŠKI DNEVNIK
SPET RAZBURJENJE MED ŠPEDITERJI
Goriška carinarnica ni pristojna za uvoz blaga rastlinskega izvora
Če bi obveljal ukrep pristojnih oblasti, bi se promet v uvozu skrčil za nadaljnjih 50 odstotkov - Fitološko spričevalo je potrebno za uvoz hlodovine, žaganega lesa itd.
Goriški špediterji so novo leto pričeli v znaku neugodnih okoliščin, ki btxlo prav gotovo vplivale tudi na dejavnost v nekaterih drtigih področjih, predvsem pa v prevozništvu. Obstaja namreč neposredna nevarnost, da se obseg blagovne menjave, zlasti na področju uvoza, v prihodnjih mesecih skrči za okrog 50 odstotkov.
Po najnovejših ukrepih pristojnih državnih oblasti, gorišk; carinarnica ni pristojna za carinjenje uvoženega blaga rastlinskega izvora. Sredi lanskega leta, ko so izvedli nekakšno reorganizacijo carinskega poslovanja, so carinarnico Gorica hote ali pomotoma izpustili iz seznama carinarnic pooblaščenih za carinjenje zgoraj omenjenih vrst blaga, od katerih sta na prvem mestu hlodovina in žagan les.
Menda so že takrat ministrstvo o-pozorili na nerodnost, ki so jo zagrešili centralni organi v Rimu in menda so prišla od pristojnih oblasti tudi zagotovila, da se bo stvar v najkrajšem času uredila. Zgodilo pa se ni ničesar, da bi se pomota popravila. Nasprotno, glavno ravnateljstvo za fitopatološko službo pri ministrstvu za kmetijstvo je go-riški opazovalnici za bolezni rastlin proti koncu leta prepovedalo izdajati fitopatološka spričevala za u-voz blaga rastlinskega izvora.
Spor se je tako zaostril proti koncu decembra, ko je blagovni promet na meji zaradi božičnih in novoletnih praznikov precej umirjen. Kako bo v prihodnjih tednih, je težko reči, vsekakor nameravajo goriški špediterji (okrog 20 podjetij, ki zaposlujejo okrog 200 uslužbencev) storiti odločne korake, da se ukrep prekliče. Deželna svetovalca Bran-cati in Cocianni sta v tej zvezi že posredovala pri predsedniku deželnega odbora Comelliju, da bi od rimskih oblasti zahteval preklic ne smiselnega ukrepa, ki bi spet zadal močan udarec že močno načetemu goriškemu gospodarstvu. Dejavnost deželnih organov se bo obnovila jutri, zato je že v prihodnjih dneh pričakovati prve posege v tem smislu.
Goriška carinarnica je bila v zadnjem času že nekajkrat prizadeta zaradi takih ali drugačnih ukrepov. Najprej so ji odvzeli pristojnost za carinjenje tekstilnih izdelkov, potem pristojnost za carinjenje železarskih izdelkov, zdajj jbftiee nad blagpm rastlinskega izvora, ki samo predstavlja nad petdej|)t;«d8tot-kov celotnega prometa v uvozu.
Čudna je ta politika rimskih o-blasti. Po eni strani dajejo težke milijarde za graditev obmejnega postajališča in tovornega postaja-
lišča, po drugi strani z restriktivnimi ukrepi krčijo pristojnosti tukajšnje carinarnice, zaradi česar se utegne zgoditi, da bodo ti objekti ostali neizkoriščeni, prazne katedrale v puščavi.
Od jutri avtobus za dijake iz Štandreža
Dijaki iz štandreža in njihovi starši se bodo od jutri dalje lahko nekoliko oddahnili, saj bo goriška občinska uprava, v sodelovanju z občinskim avtobusnim podjetjem, poskrbela za prevoz iz Štandreža v Gorico. Avtobus bo odpeljal ob 7.40 izpred cerkve v Štandrežu, kakor smo že včeraj poročali, v Ulico Alviano pa bo prispel okrog 8.10.
Vprašanje so na goriškem župan-
stvu reševali nekaj mesecev. Bilo je potrebnih kar nekaj posegov rajonske skupščine, da so ga končno spravili z mrtve točke, zato je pričakovati, da se bodo štandreški dijaki že od jutri dalje polnoštevilno posluževali možnosti, ki jo daje u-vedba posebne avtobusne proge.
ligaina narisal otroško igro
Furlanski slikar Giuseppe Zigaina je na povabilo furlanskega filološkega društva narisal «gosjo igro» (II zuc de oeje). Slikar je v igro vključil devetdeset slik, ki otrokom, najbrž ne bodo služile za igranje, ampak kot didaktični pripomoček za njihovo svobodno in realistično risanje.
ZASKRBLJUJOČA TISKOVNA KONFERENCA
Zdravstvena reforma prizadela gradeško turistično ustanovo
Z odcepitvijo termalne dejavnosti od kopališča ustanova ne more več uravnovesiti obračuna
Zdraviliško in turistično avtonomno podjetje v Gradežu - (Ažienda Autonoma di Cura e Soggiorno) je z novim letom zašlo v hudo krizo. Z zakonom iz leta 1926 in poznejšim zakonom iz leta 1933 je nastalo kot javno turistično podjetje, ki skrbi za kopališče in za morske in prašne kopeli. Kot takšno zlasti v poletnih mesecih stalno ali sezonsko zaposluje do 300 oseb. V tem svojstvu je kot podjetje, ki mu ni šlo za dobiček, v gospodarskem, družbenem in kulturnem pogledu veliko prispevalo za razvoj grade-ške skupnosti.
Z deželno zdravstveno reformo pa bodo kopeli prešle pod upravo pokrajinske zdravstvene enote, kar bo povzročilo občutno upravno in finančno neravnovesje v tem gra-deškem turističnem podjetju.
Na tiskovni konferenci predstavnikov avtonomne turistične ustanove so povedali, da so sicer sprejeli na vsedržavni ravni izoblikovan predlog o ustanovitvi obsežnega znanstvenega termalnega središča,
vendar ni jasno, kakšno stališče bo do tega vprašanja zavzela vlada. V pričakovanju te rešitve pa morata deželni odbor in deželno odborništvo za zdravstvo zagotoviti podpis sporazuma o uporabi kopeli z vsemi italijanskimi temeljnimi zdravstvenimi enotami. Nadalje morajo zvišati tarife, ki so odločno prenizke in zaradi katerih je imela ustanova v lanskem letu 100 milijonov lir izgube. Če tega ne bi bilo mogoče doseči, potem bo ustanova uvedla posredno obliko zdravstvene pomoči, kar pomeni, da se bo zdravljenec po takojšnjem plačilu za povratek stroškov moral obrniti na svojo bolniško blagajno.
V tem zadnjem primeru kopeli ne bi bile več javnega značaja in bi bile možne samo v poletnih mesecih.
Vodstvo podjetja je prepričano, da je najboljša rešitev v ohranjanju vseh dejavnosti pod enotnim vodstvom kot od njegovega nastanka dalje in da se z vsedržavnim
in deželnim zakonom ustanovi in prizna značaj javnega turističnega podjetja, ki ne išče dobička.
Na tiskovni konferenci so obžalovali, da država ni z okvirnim zakonom uredila delovanja in pristojnosti perifernih turističnih u-stanov. Če bi bilo to urejeno, se podjetja, kakršno je gradeško, ne bi ukvarjala z davčnimi vprašanji. Na deželni prispevek v višini ene milijarde lir za izgradnjo poslopja za morske termalne kopeli morajo, denimo, plačati pol milijarde lir davkov. Na znesek 700 milijonov lir, ki ga dežela daje za upravno zgradbo bodo plačali 350 milijonov lir davkov IRPEG in ILOR.
Ustanova bi morala za razne prejete prispevke plačati eno milijardo lir davkov, znesek, ki ga v svojem proračunu ne more zagotoviti. Od tod odločen poziv na deželo, na občini Gradež in Oglej, naj pomagajo odstraniti težave, ki spravljajo v hude škripce to gradeško turistično podjetje.
......................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiuuii.................................................iiimMiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiinini
NAČRT PRIPRAVLJA GORIŠKA OBČINA
S toploto v upepeljevalniku bodo ogrevali športno središče
Strošek bo znašal 500 milijonov lir - Možnost gretja telovadnice v Štandrežu in industrijske cone
Energetska kriza in še zlasti neprestano draženje črnega zlata, nafte, sili človeštvo k iskanju dodatnih in alternativnih energetskih virov, pa tudi k boljšemu izkoriščanju že sedaj uveljavljenih toplotnih virov. Z energetsko filozofijo se ne ubadajo samo zasebniki, ampak vse bolj tudi javne ustanove. Goriška občina, denimo, se že nekaj časa ubada z dvema načrtoma, ki zadevata energetsko plat: pii čistilni napravi in pri upepeljevalniku. V kotlu čistilne naprave med Štandrežem in Sovodnjami pri razkrajanju odplak nastaja plin, ki ga bodo uporabljali za gretje odplak, kar pomeni, da se bo pospeševal proces razkrajanja in s tem tudi njihovega čiščenja,, >,cuiu 4 Ba/fiiOiA,-Še zanimivejši ' ter širši uporabi namenjen pa .je načrt*..ki. ga,.po. nalogu občinske uprave strokovnjak pripravlja za upepeljevalnik, odnosno za izkoriščanje toplote, ki v u-pepeljevalniku nastaja pri izgorevanju trdih odpadkov. Zanimivo je, da za pogon naprave uporabijo raz-
V PETEK ZVEČER V ULICI PUCA D’AOSTA
ENA OSEBA RANJENA
V SILOVITEM TRČENJU
**
Telesne poškodbe je utrpel 61-letni upokojenec Bruno Domini iz Moša - Zdravil se bo 40 dni - Velika gmotna škoda
Križišče med Ulico Rossini in Duca d’Aosta v Gorici je bilo v zadnjem času prizorišče številnih nesreč. V petek, nekaj po 21. uri, je na tem kraju že spet prišlo do silovitega trčenja med peugeotom 2000, ki ga je upravljal 45-letni Tržačan Fausto Pellicciari in fiatom 126, za volanom katerega je sedel 61-letni upokojenec Bruno Domini iz Moša. Ulica Olivers 72. V nesreči je zadobil hujše telesne po-
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ*
Dramski odsek
uprizori kriminalko
AGATHE CHRISTIE
DESET ZAMORČKOV
Režija Emil Aberšek
Premiera bo danes, 4. januarja 1981, ob 17. uri v prosvetnem domu «Anton Gregorčič* v Štandrežu.
I-BTOIU—
V spomin nk Emo Mozetič darujeta Milka Vuk in družina Kovic 15 tisoč lir za Dijaško matico.
Za pomoč žrtvam potresa v južni Italiji, Igor Komel, Gorica 10.000 in Ludvik Peric, Peč 10.000 lir, Adri-jana Bukovec, Gorica 15.000, Joži ca Smet, Gorica 10.000, Aldo Rupel, Gorica 10.000, Danica Srebrnič, Gorica 10.000, Verena Buzzi, štmaver 10.000, Pavlina Komel, Gorica 5.000, Rezi Ipavec, Gorica 5.000, Kazimira Pavlin, Gorica 30 000 lir.
škodbe samo Domini, ki so ga v goriški bolnišnici pridržali na zdravljenju za 40 dni. Ob trčpnju pa je nastala velika gmotna škoda, saj je fiat 126 skoraj povsem uničen, dobro pa je zdelano tudi drugo vozilo. Kakor je ugotovila obhodnica orožnikov, naj bi prišlo do trčenja, ker šofer tržaškega avta, ki je pripeljal iz Rossinijeve ulice, namenjen v Puccinijevo, ni upošteval znaka o prednosti. Domini se je v fiatu 126 peljal v smeri proti postaji.
meroma malo nafte. Gorilnik prižgejo samo na začetku postopka, da pač segrejejo do določene temperature, potem pa smeti gorijo same. Pri tem nastajajo velike količine kalorij, ki jih je mogoče s pridom izkoristiti. Zares čudno je, da tega niso že izvedli.
Po načrtu naj bi s kalorijami iz upepsljevalnika greli plavalni bazen na Rojcah (vodo v bazenu, prhe) ter objekte v industrijski coni. Zaenkrat ni še znano, ali bodo s to vodo greli samo sanitarno vodo, ali pa tudi prostore.
Toplovod od upepeljevalnika do Rojc naj bi speljali po trasi glavnega kolektorja, ki poteka ob Soči. Toplotno izolirani jekleni cevi v dolžini 2.500 metrov bodo vkopali meter globoko. Obstaja tudi možnost, da bi cevj speljali po glavni štan-dre.ški cesti. V tern primeru bi na toplovod z minimalnimi stroški priključili tudi štandreško telovadnico. Šibka plat takšne rešitve bi bila v tem, da bi s kopanjem jarka ovirali promet, potrebno bi bilo razlastiti nekaj zemlje ter se poleg vsega sprijazniti s povečanjem stroška za kakšnih 30 milijonov lir.
Projektant je za sistem ogrevanja vode nakazal tri možne rešitve: segrevanje vode na 105 - 110 stopinj, segrevanje vode na 170 - 180 stopinj ali pa proizvodnjo pare s pritiskom 2-3 atmosfere. Ker bi bila tretja rešitev najdražja in najmanj prikladna, ostajata le prvi dve: segrevanje vode do vrelišča in pod pritiskom.
Po sedanjih izračunih bi stroški za izgradnjo znašali okoli 500 milijonov lir, amortizirali pa bi jih v 5-6 letih. V ilustracijo naj zapišemo, da so za ogrevanje športnega centra na Rojcah prejšnja leta potrošili 50-60 milijonov lir, zaradi lanske podražitve nafte za 48 odstotkov pa so se stroški zvišali na 80 milijonov lir. Letna zmogljivost upepeljevalnika bi bila še enkrat tolikšna, kolikor znaša uporaba športnega središča, torej 160 milijonov lir. Pri tem niso všteti stroški za upravljanje storitev. To pomeni, da bi upepeljevalnik lahko dobavljal industrijski coni poceni kalorije za
okoli 80 milijonov lir. Po končnem izračunu, ki upošteva upravne stroške in amortizacijo, bi v primerjavi s tradicionalnim gretjem načrtovani sistem privarčeval na leto okoli 65 milijonov lir, kar pomeni, da bi se resnično amortiziral v 5-6 letih.
Opisani načrt bo v kratkem predmet razprave na seji občinskega odbora, nakar ga bodo odobrili občinski svetovalci.
IZ UGOTOVITEV CESTNE POLICIJE
Največ nesreč spomladi največ prekrškov avgusta
Obhodnice goriškega poveljstva cestne policije so posredovale pri 515 nesrečah - Z «avtoveloxi» ujeli 3105 kršilcev
IZ OBČINSKE BLAGAJNE IZMAKNIL 50 MILIJONOV
V priporu občinski uradnik iz Tržiča zaradi poneverbe
Zadeva je prišla na dan šele na Silvestrovo
Nekoliko nenavadno je zaključil staro leto Mario Giollo, občinski u-radnik v Tržiču. Namesto, da bi novo leto pričakal v krogu svoje družine, v stanovanju v Ulici 25. aprila 2 v Tržiču, se je znašel v goriškem zaporu pod obtožbo poneverbe.
Iz občinske blagajne v Tržiču naj bi izmaknil nekaj nad 50 milijonov lir. Zadeva je prišla na dan prav na Silvestrovo, ko so v občinski iz terjevalnici ugotovili, da ni bil izvršen polog 50.800.000 lir, ki bi ga moral opraviti knjigovodski urad županstva, kjer je zaposlen prav omenjani Mario Giollo.
ZAHVALA
Do večnosti je rodna gruda zavila k sebi našo ljubeznivo
SUZANO DEVETAK vd. VIŽINTIN
(Jekopičevo mamo)
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku, dr. Spacalu, zdravstve nemu osebju goriške bolnišnice, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami žalovali in našo Suzano imeli radi.
Hčere i družinami, brat in sestra z družinama in sorodniki
Dol, 4- januarja 1981
Iz izterjevalnice so o zadevi takoj obvestili županstvo, ki je po kratkem preverjanju ugotovilo prekršek ter uslužbenca prijavilo sodišču, ki je odredilo takojšnji pripor.
Zaenkrat ni znano, za kaj je Giollo porabil denar, ki ga je izmaknil iz občinske blagajne. Menda se njegovi družinski člani zdaj trudijo, da bi zbrali nekaj denarja ter izmaknje-no vsoto vrnili, saj bi bila to olajševalna okoliščina na kazenskem procesu. Giollo je bil v službi na županstvu skoraj dvajset let ter je veljal za poštenega in vzglednega uslužbenca.
Izgubljcno-najdcno
Na poveljstvu mestnih stražnikov v Mazzinijevi ulici hranijo številne najdene predmete, ki jih zakoniti lastniki spet dobijo v svojo posest, brž ko dokažejo svo.je lastništvo. Seznam je naslednji: tri denarnice ,, eno vsoto denarja, trije denarni zneski, zlata verižica, ženska torbica z denarjem, dva dežnika, ženska ura, tri ženska kolesa, upoglji-3 kolo, moško kolo, dirkalno kolo, štirje mopedi, lesena krtača, vred nostni papirji, očala za vid, vzvratno zrcalo za avto, rabljena oblačila in več šopov ključev.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna San Nicolo, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328.
Tako kakor v številnih ustanovah in podjetjih, so tudi na poveljstvu cestne policije v Gorici te dni pripravili kratek obračun opravljenih nalog v lanskem letu, ki je bilo, kar zadeva osebje tukajšnjega poveljstva, sila naporno. Spet se je namreč skrčilo število razpoložljivega o-sebja, naloge pa so v glavnem ostale nespremenjene. Kljub temu so obhodnice tukajšnjega poveljstva zabeležile 515 prometnih nesreč. Od tega je bilo smrtnih 18, s telesnimi poškodbami pa 388, 20 oseb je izgubi lo življenje, ranjenih pa je bilo 496 oseb. Policijske obhodnice so v lanskem letu prevozile nekaj nad 237.000 kilometrov (leta 1979 - 327.941 kilometrov), 983-krat so priskočile na pomoč avtomobilistom, ki so se znašli v težavah, 56-krat pa so poskrbele za spremstvo ob različnih športnih prireditvah, za spremstvo različnim osebnostim ter za varnost ob prevozu i zredn i h1 to v orov.
Veliko opravka so y, lanske#),, letu imeli z «aut()veloxij._#.^jektronskitn.i. napravami za ugotavljanje hitrosti. Teh vražjih naprav so se poslužili kar 271-krat in «ujeli» 3.105 kršilcev.
Nekoliko bolj skromen je obračun glede prekrškov cestnega zakonika
V mil 1 DOHODKOM V PCTOVLJAH
ATENTAT NAJ BI ZAGREŠILI SAMOZVANI «GRUPPI EVERSIVI»
Tako je sporočil moški glas po telefonu v centralo goriške bolnišnice
Ob rojstvu sina
»Sini
FABIA
prosvetno društvo Kras čestita Jožkotu Vižintinu in mami Renati.
Po skoraj dveh dneh. od razstrelitve telefonske kabine v Petovljah, si je skupina, ki se predstavlja! z imenom «Gruppi eversivi di estrema sinistra*, prevzela odgovornost' za atentat. Ob 0.50 včeraj, je namreč zazvonil telefon v goriški bolnišnici in moški glas (menda brez narečnega prizvoka) je-sporočil, da govori v imenu omenjene skupine, ki si prevzema odgovornost za razstrelitev telefonske kabine družbe SIP. Kratkega telefonskega pogovora žal niso registrirali, zato navajamo samo vsebino, kakor so nam jo sporočili na goriški kvesturi. Menda je moški glas povedal, da se bodo spet oglasili s podobnim dejanjem. Menda je neznanec telefoniral iz goriškega telefonskega omrežja. Gre za potegavščino, ali pa se za sporočilom dejansko kri vajo storilci?
Nalogo vsekakor prepustimo pristojnim organom.
Rajonski svet v Podgori
V četrtek, 8. januarja, se v športni palači sestane podgorska rajonska skupščina. Razpravljala bo o spremembah davčnega sveta ter o programu dela v novem letu.
V soboto koncert Berganta v Ločniku
V župni cerkvi v Ločniku bo v soboto, 10. januarja, ob 20.30 bo žični koncert zbora nCoral di Luci-nis* pod vodstvom dirigenta F. Va-lentinsiga ter ob orgelski spremljavi Huberta Berganta. Na sporedu bodo dela Bacha, Daguina, Jona, Mes-
sianea, Gruberja, Corbette, Schna-bla, Moserja, Kodalltja in Brittna. Vstopnine ne bo.
Bergant je kot znan slovenski or ganist v Goriči že večkrat nastopal in tudi pred nekaj tedni.
f Čestitke
Jutri bo praznoval 34-letni rojstni dan Vilko Frandolifc iz Doberdoba. Ob tej priliki naj sprejme topla voščila od žene, otrok, vseh Mikle Vili, sorodnikov in prijateljev.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Jezero vabi v sredo, 7. januarja, ob 20. uri na predavanje dr. Janeza Iloenna — S poti po Makedoniji. Predavatelj bo pokazal vrsto izbranih barvnih diapozitivov. Prireditev bo v društveni dvorani.
Ženski odbor prosvetnega društva Briški grič vabi v četrtek, 8. januarja, ob 20. uri na vzgojno predavanje o učnih navadah. Predavala bo dipl. psih. Barbara šaver. Prireditev bo v društvenih prostorih na Bukovju.
Kmečka zveza obvešča člane in prijatelje, da bodo uradi v Ul. Malta jdo 12. januarja zaprti zaradi dopusta. Zveza prosi za razumevanje.
in glede izrečenih kazni. Tako so lani naprtili samo 16.350 denarnih kazni (leto prej skoraj 30 tisoč). V okviru preventivne dejavnosti so pregledali 6.196 vozil ter preverili istovetnost potnikov, 166 oseb so prijavili sodni oblasti zaradi najrazličnejših prekrškov, 36 pa zaradi vožnje v pijanem stanju ali ker ra njeneem niso nudili pomoči. Štiri osebe so aretirali.
Obračun se kajpak nanaša samo na dejavnost osebja goriškega poveljstva, pri tem na velja posebej poudariti, da so na cestah naše pokrajine v lanskem letu redno krožile tudi obhodnice tržaškega in videmskega poveljstva, od katerih pa žal nismo prejeli podatkov.
Naj kot zanimivost navedemo, da so največ nesreč zabeležili v trimesečju april-junij, največ prekrškov pa v avgustu.
Kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 «11 pap’occhio». Renzo Arbore_ in Roberto Benigni. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Biancaneve e i sette nani*. Barvna Walt Di-sneyjeva risanka.
VITTORIA 15.30-22.00 »Proibitissi-mo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 15.30—22.00 «1 cavalieri delle lunghe ombre*.
EXCELSIOR 15.30-22.00 «Ho fatto splash*. M. Nichetti.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00—18.00—20.00 «Bojevniki podzemlja*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «ABC od ljubezni do seksa*. Avstralski film. DESKLE 17.00—19.30 «Preluknjani dolar*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84-443.
Izleti
SME
Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje
LA GO RI ZIA N A
GORICA — Ul. Duca D’Aosta 180 — tel. 84-845 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
POHIŠTVO serijsko in po meri
Sedež: ŠTEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087
Stilno in moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garnituro — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture
SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
Za razvedrilo, rekreacijo in oddih obiščite
BAZEN IN SAVNO
v hotelu Argonavti v NOVI GORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK J02E skčbi za dobro oskrbo objekta
Odprto vsak dan od 8. do 13. ure In od 15. do 21. ure
Sprejemamo naročila za 9kupinske obiske šol itd.
AUTO SACCHETTI
servis za
jbučI
VOLKSWAGEN
eOFISCMB
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
5L
EKNOMEC
>	: •	- .Uv.....
MjstoLr. omit' j>i
PISALNI STROJI — STROJI ZA 'FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
LESTAN NICOLO'
GORICA-ULGARZAROLU 105 TEL.8180I
STEREOFONIJA HI-FI: Marmii A.R.-(huneg Ram Indiana Lina Celettium Akai VkmMia. S<myo
RADIO TV COLOR:NordMan*a Blateunkt Schaub Lorenz ITT-Grundig loem Opla-Ratfla Marali! Zoppaa
«Espobianco»
GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPODINJSKI STROJI BoechMMe«r«e Smog Aiis.on Srta!-NAJBOLJŠIH ZNAMK
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON. 84206 • 84207 - 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA
Slovensko planinsko društvu priredi v nedeljo, 11. januarja 1981, smučarski avtobusni izlet v Cima Sappado. Prijave, samo osebno, na sedežu društva do 6. januarja.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi vse ljubitelje slovenske knjige in kulture na OTVORITEV
SLOVENSKE LJUDSKE KNJI2NICE
€ DAMIR FEIGEL» *
ki bo v petek, 9. januarja, ob 18. uri v novih prostorih v Gorici, Ulica della Croce 3.
Inter Centro Šport
SOVODNJE (GORICA)
Tel. 30910 - 32731/2/3 MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN
S. N. C.
SMUČI
LAMBORGHINI, ROSSIGNOL, ELAN, FISCHER, DYNASTAR,
VITTOR TVA, SPALDING. MAXEL
4 OKOVJE ZA SMUČI
MARKER, SALOMON, LOOK, NEVADA, TYROLIA, GEZE
> KONFEKCIJA
ELLESSE, COLMAR, GIGI RIZZI. LA FONT, SAMAS, LA COSTE, TACCHINI. PUMA, MAGGIA, E. ZEGNA, SKIP-PER'S, ICEWOOL
+ ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU
CABER, NORDICA. LANGE, GARMONT, ORTLES, MERI* BELL, ORMA
TUTTO ŠPORT
GORICA
CORSO ITAUA 21 Tel. 83476 - 29733
OB 100-LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA
FERDO KLEINMAYR - šolnik
in vsestranski kulturni delavec
DROBNA, A POMEMBNA KNJIŽICA
Trinkov koledar 1981
Med drugim prinaša iz Trinkove zapuščine sedem še neobjavljenih pisem Alojzija Franka Trinku in dre pismi Trinka Marici Nadlišek - Bari lovi
P n nigrski Tim ev"ii 5c
KULTURA

4. januarja 1981
Tržaški Slovenci se ponašamo s šolniki, ki niso bili samo dobri učitelji in vzgojitelji, ampak so se s svojim izvenšolskim, splošno kulturnim udej; stvovanjem, dvignili nad povprečje. Bili so pisatelji, pesniki, časnikarji, zgodovinarji, uredniki raznih listov in še bi lahko naštevali. K takim vsestranskim kulturnim delavcem spada tudi učite1! Ferdo Kleinmayr.
Ferdo Kleinmayr
Rodil se je 5. januarja 1881 v Kopru kjer je bil oče profesor na tamkajšnjem učiteljišču. Ferdo je obiskoval nižje razrede gimnazije v Trstu, učiteljišče v Kopru in maturiral leta 1900,
Po maturi je postal mestni učitelj v Trstu. Služboval je na okoliških mestnih šolah, najdlje v Skednju.
Že pred maturo je začel priobčevati pod psevdonimom Ferdo Plemič (po očetu je bil pl. Klein-mayr) pesmice, humoreske, satire in anekdote v tržaškem Brivcu, Škratu, Piki ter v ljubljanskem Ježu in Osi. S humoreskami in črticami je sodeloval v Domačem prijatelju, Slovenskem narodu, Kurentu, Edinosti, tržaških Novicah, Delu. Mnogo je pisal v strokovno pedagoške in stanovske učiteljske časopise ter v mladinske liste (Zvonček, Novi rod).
Sestavil je berila in priredil računice za slovenske šole v Julijski krajini, napisal priročne siovnice in slovarje za Slovence in za Italijane: L’interprete sloveno. Priročna slovnica italijanskega jezika. Grammatica della lingua slovena, Slo-venako-italijanski in italijansko-slovenski slovar.
V	književnem zborniku Luč, ki je začel izhajati v Trstu leta 1926, je v ID- letniku priobčil: Ljudsko šolstvo v tržaški okolici v svojih po-četkih do 1. 1868, v IV. letniku pa nadaljevanje pod naslovom: Slovenske ljudske šole v tržaški okolici od leta 1868 do konca.
V	dobi najhujšega fašističnega terorja je pisal sredi civilizirane Evrope edinstvene učbenike na svetu: učbenike za ilegalni pouk materinščine v družini. — Prvi koraki — abecednik za domači pouk. Pod psevdonimom Nande Vrbnjakov je napisal za mladino še: Iz starih časov (1928), Slike iz prirode (1930), Po svetu na okrog (1930), Dedek pripoveduje (1932), Prirodni pojavi in človeški izumi (1933).
Ferdo Kleinmayr je umrl v Trstu leta 1944.
P. m.
Danes priobčujemo po izvirniku, ki ga je daroval Odseku za zgodovino pri NŠK Lucijan Malalan iz Trebč, Kleinmayrjevo Pravljico o zmaju, v kateri pisatelj (pod psevdonimom Ferdo Plemič) opisuje tragično usodo slovenskih deklet, ki so prihajale v veliko mesto (Trst) polne vere in upanja v lepšo bodočnost. Zmaj, veliko mesto, pa jih je samo izrabljalo in kruto razočaralo.
Pravljica o zmaju
Živel je zmaj v dolini, pod gorami, kraj morja. Veliko, obsežno je bilo njegovo telo, in stegoval se je sto lovk od sebe v hribe bori, v morje notri, A bilo je n-egovo telo lepo, kadar si je o-gledoval z višine. Sivkasti dim ga je sicer obdajal, a ko je zapih-ijal veter, zablesteli so se njegovi udje v toplih sončnih žarkih. Njegovo hropenje je bilo čuti sto milj daleč, kakor da bi tamkaj nabijaj v sto kovačnicah s stoterimi kladivi.
I Ta zmaj je živel ob njsffofcrtiih heldicgh. .A, ni se ganA im se dvignil v deteta. da Bi sl poiskal plen, niti mu ni kak ozkosrčen občinski zastop' izročal rednih daritev v krpi in mesu. Ne. Žrtve so mu hitele same v naročje. Neznano hrepenenje se je polastilo tega ali onega deviškega srca, in tedaj se je zvijalo srce v bolestnem nemiru, in dekletu ni bilo več obstanka pod o-če(ovo,-streho.
«K njemu moram, da, k nje-
m ■!» —
In tako se je napotilo tudi slovensko dekle do zmaja. Zapustilo je skromni dom tam Sredi pečevja in podalo se je na pogubno P<jt, lahkim srcem, vedrim licem, malo culo. In ko je prišlo na sled-n 'o višino, od koder se je videlo zmajevo orjaško telo, zatrepetala ji je dušica radosti polna in polna pričakovanja. Zahotelo se jej je sloneti ob zmajevih prsih, tam, ti - srca.
Oj ti ubogo dekle! Ne veš h, kako silni so udarci zmajevega srca? Vrni se. dokler je še čas. Glej, ob skednju tam sloni mlad človek, kmetski fant! Roko drži pred očmi in gre v daljino, kamor si izginila tC A dekle se ne vrača. Veselo vihti culico v zraku in pospešuje korake. Sedaj je tamkaj.
Smrdljiv puh jo obdaja, in ču-d', zmajd ne vidi več. Tako o-gromen je, da izginja v njegovi bližini pregled čez njegovo veli-•kansko telo.
In kje je ona strahovitost. kje ‘je ona nevarnost, o kateri jej je pravila dobra mamica pred odhodom? Pač se je vselila v njeno ■srce neka neznana, nedoločljiva bojazen, a dekletu preletava skozi nežne ude tudi uspavajoča sladkoba.
Ni odprl zmaj takoj svojega žrela. ni hlastnil takoj po njej. Zato je prepameten, preolikan, premoker. Imel je svojo dobro zasnovano teorijo, svoja načela. Polagoma jej je ovil okrog skolega telesa jedno svojih lovk in sedaj jo vleče jedva vidljivo k sebi, bliže, vedno bliže svojemu oso-depotnemu srcu.
. In dekletu je tako sladko, tako milo v prsih, da je zaprlo že pol omamljeno svoje očesi, da je spustil o culico s škapulirjem in drugimi «božjimi žepni* na tla, da jedva sope, jedva misli.
Nogi se je pregibate, in revica misli v svoji nedolžnosti, da je to Pregibanje njena prostovoljna hoja. Roki sta se je razprostrli, in dozdeva se jej, da mora nekaj objeti, da že nekaj objema.
Kakor suženjska veriga se je oklepa opolzka zmajeva lovka in privija jo bliže in bliže, sesaje jej počasi, a dosledno mozeg te svežega telesa, napolnivši jej telo s strupeno brozgo, ki jej vzbuja hipno slast in radost.
Gglej si dekle svoje telo! Nekdaj tako zdravo, čilo in cvetoče, usahlo je in ovenelo. Pogled ti je mračen, in če kaj splamti v tvojih očeh, je to žar strasti. Srce ti bije v burni vročinici. In tvoja šibka lahkomiselna samozavest, oj Kako se je sesula na kup!
Bliže in bliže prihaja zmajeve-
mu srcu. Sedaj sloni ob njem v rajskem razkošju. En hip samo. Začutilu je njegov udarec, njegov smrtonosni udarec.
En sam udarec!
V polkrogu je odletela uboga žrtev vstran. Oči so se jej odprle k — spoznanju. Solze lijo po bledih licih, prekasno, zaman. Zastrupljena ti je kri, življenje zgrešeno, zapravljena sreča! Domov jo je sram. Na kolenih plazi zopet k zmaju, s sklenjenima rokama prosi milost. Prosi in roti. ■gamart!-Zmaj nima čutečega srca. i Odurnotjo peha od sebe. V silni jezi zahteva revica svojo srečo nazaj. Udar za udarcem mogočne lovke jo trešči ob tlak. Pobira se
iz prahu, razmršena in capasta se postavlja na tresoči se nogi in vihti koščeni pesti in vpije hripavo kakor pijana megera.2
Zmaj pa se brezčutno solnči v toplih žarkih.
Živel je zmaj v dolini, ki se je hranil z nedolžnimi deklicami. Živi pa zmaj še danes, o goljufivi zmaj — veliko mesto.
In kdor se podaja k njemu, naj preizkuša najprej sebe, je-li mu je srce dovolj železno, je li so mu komolci dgvgld.Mepki?
zasftdp-megera -
ihski odbor (svet? grda, hudobna bab niča
V	samozaložbi (odgovorni urednik dr. Stojan Brajša, uredil Jožko Kragelj) je izšel v preteklih dneh Trinkov koledar za leto 1981. Še preden si ogledamo njegovo vsebino je treba poudariti dragocenost te male knjižice žepnega formata že zato, ker je namenjena beneškim Slovencem in ker nam vsako leto postreže s kakšnim nepoznanim drobcem iz Trinkove zapuščine. Tokrat sta taka drobca kar dva in sicer pisma Alojzija Franka Trinku ter Trin-kovi pismi svetoivanski pisateljici Marici Nadlišek - Bartlovi.
V	uvodu k sedmim pismom A-lojzija Franka Trinku pojasnjuje urednik, da je Trinko povsod iskal za svoje pesnikovanje v slovenščini pomočnike in svetovalce, ki bi mu pomagali k takemu znanju slovenskega jezika, da bi mogel tudi sam pisati. Ko je zvedel, da imajo na gimnaziji v Gorici tudi slovenščino, je iskal stike z goriškimi dijaki in tako prišel v
Dirigent Antal Jancsovics, ki bo vodil koncert orkestra Slovenske filharmonije	stik s takratnim osmošolcem Aloj-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiii.lin.....itm.min.................................
V ČETRTEK, 8. T.M., V KULTURNEM DOMU
Orkester Slovenske filharmonije abonmajski gost Glasbene matice
Dirigent Antal Jancsovics, solistki pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova in sopranistka Veronika Kincses
Prvi gost koncertnega abonmaja GM v novem letu 1981 bo simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta An-tala Jancsovicsa s solistkama sopranistko Verdniko Kincses ter pianistko Dubravko Tomšič - Srebot-njakovo.
Na koncertu, ki bo v četrtek, 8. januarja, v Kulturnem domu, bomo lahko poslušali skladbe domačega skladatelja Pavleta Merkuja, madžarskega skladatelja Sandorja Ba-lasse, Richarda Straussa ter Jo-hannesa Brahmsa.
Orkester filharmonije, ki se po nekaj letih ponovno vrača na naš koncertni oder, se je prejšnji mesec vrnil z uspešne turneje v ZDA, kjer je opravil številne koncerte ob toplem sprejemu občinstva ter ob laskavih ocenah tamkajšnjih kritikov-, ‘ki so ga uvrstili med naj-. boljše 11 evropske orkestre. Nastopal je tudi v Camegie Hallu v New Yorku pod vodstvom dirigen-
tov Uroša Lajovica in Antona Nanuta.
Na četrtkovem koncertu bo orkester vodil talentirani madžarski dirigent Antal Jancsovics. Že kot deček desetih let se je učil klavir in violino, na srednji šoli pa še orgle in violo. Diplomiral je v Budimpešti na akademiji za glasbo »F. Liszt*.
Leta 1968 je dobil 3. nagrado na mednarodnem srečanju, ki ga prireja Akademija svete Cecilije v Rimu. Kot dirigent je vodil madžarski državni orkester, Budimpe-štanski simfonični orkester in bil na turnejah po Severni in Južni Ameriki, Veliki Britaniji, Bolgariji, Nemški demokratični republiki, Poljski, Romuniji, Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in drugod.
Od leta 1975 je glavni dirigent Simfoničnega orkestra v Gyoru.
Orkester Slovenske filharmonije bo pričel svoj koncertni večer s
RAZMIŠLJANJE OB CIKLU GRAFIK ZA STENSKI KOLEDAR ZTT
Let Palčičevega modernega Ikara
Razmišljati o ciklu grafik Klavdija Palčiča «Ikar» (grafike so izšle kot koledar Založništva tržaškega tiska) pomeni iskanje v drobovju umetnikove povesti in let v odprte prostore, ki jih risbe odkrivajo. Meja med tem, kaj Palčičev Ikar je in potjo, ki se odpira preko meje narisanega, ni strogo zakoličena. Slikarjeva govorica je umetniška, odprta in nikakor ne popolnoma opredeljiva z besedo. Zato bo naše pisanje o Ikaru samo do določene mere zvesto grafikam, saj bo skušalo ujeti tudi tiste misli in čustva, ki nas ob gledanju grafik spremljajo, kar pa je že zplo osebno, prepuščeno fantaziji, brez katere pa le ne bi mogli uživati umetniškega dela. Naš krog se nekje sklepa med razumom in misterijem...
Mit o Ikaru, ki se ga Palčič loteva, se ponavlja v stoletjih in lahko pomeni željo, da se približamo bistvu stvari, to je k principu stvarjenja. Z Ikarom iščemo bistvo vsega, temelj iz katerega in zaradi katerega smo. Mit o I-karu pa se v naši zavesti spreminja, ker se spreminja naše pojmovanje izvira, temelja, bistva, ostajata pa nemir iskanja in hrepenenje po nedorečenih globinah. V igri spreminjanj je razum nepogrešljiva luč in vendar hrani tudi ta luč skrite in magične prostore, saj razum gleda v smeri bistva, pogled sam pa hrani v sebi nedorečene globine, kar se bo izkazalo tudi pri Palčičevem I-karu.
Mitični Ikar je poletel proti soncu, pa so se mu stopile voščene peruti. Sonce je človeka odbilo in ga vrglo na zemljo. Bistvo življenja ni dopustilo, da bi se mu človek približal in ga spoznal. Ikarov polet se je izkazal kot prevzetno dejanje in je moral človek za to prevzetnost plačati. Huda kazen je doletela Ikara, ki je želel preleteti mejo človeškega in se povzpeti v svet večnega izvira, v bistvo vsega, v kraljestvo bogov. Svet, ki se nam v mitu odpira je jasen; ljudje živijo na zemeljski obli. daleč nad njimi je sonce, ki daje življenje, človek v svoji majhnosti pa ne more poleteti k soncu, ne more se dvigniti do luči, ki mu daje življenje. Na svoj način .je človek priklenjen v ječo, ve, da je nekaj nad njim. kar ga določa, hkrati pa ne more do tega izvira življenja. V globini žre človeka želja, da bi se povzpel do svojega bistva, bistvo samo pa ga odvrača, prav kot je sonce odvrnilo Ikara, Jasno se vidi, da je človek tu prikle-
njen na fizični svet, metafizika pa ostaja vedno skrivnost in vendar je prav tisto, ki o nas odloča metafizično. Tako so se grški bogovi vmešavali v dejanja ljudi, nad njimi pa je bedela muhasta usoda, ki je premikala figure o-gromne šahovnice. Tako je krščanski bog zahteval od ljudi, da se spotikajo med številnimi zankami in s tem preizkušajo, če so vredni onstranskega kraljestva, če so vredni, da jim On izbriše pečat izvirnega greha. In ko se je Pascalov bog skril je ostal človek še toliko bolj sam, vedno pa je v sebi hranil Ikarov mit iskanja. Strašni so bili potem napori Zaratustre, da bi se izvil iz tisočletnih okopov in našel druge globine, globine človeka, ki ni u-stvarjen za nekaj drugega, za nekaj izven sebe, ampak ki ustvarja iz sebe in za sebe. Veliki so bili napori, da bi prebili oklep nepremičnega časa in bogov, da bi prebili logiko «večnega vračanja istega* in strnili v ustvarjalnem trenutku včeraj in jutri in bili mi tisti, ki smo ustvarili zgodovino in čas. človek se dvigne v Antikrista zato, da postane gospodar svoje lastne usode in globin. Ostane Ikarov mit iskanja, spremeni pa se smer k soncu in sonce samo in prav iz te druge plati, iz tega drugega brega raste Palčičev Bear. Razume se, da Ikar štarta iz vzporednic in preč-nic, ki nakazujejo drobovje stroja. Stroj pa ni nič drugega kot projekt razuma. Ze sama osnova na kateri Ikar nastaja beži iz mita in iz določenega pojmovanja bistva.
Moderni človek ne more mimo borbe z večnim, ki je o nas gospodovalno odločalo, ne more mimo tega, da bi večnega ne skušal preseči, skratka mimo imen kot so Nietzsche, Kierkegaard, Heidegger, kot ne mimo Marxa, Engelsa pa preko Newtona in Einsteina. Iz navedenih imen je pa že tudi jasno, da se je Ikarova smer spremenila na podlagi in s pomočjo razuma. Skratka, vero v določenost in predestinacijo je nadomestila drznost razuma. Ikar je drznež, morala starega mita pa točno opredeljuje meje človeškega. Pot do modernega Ikara je pot, ki je razbijala metafizično, je pot, ki ni iskala več bistva nad oblaki, ampak v bivajočem, to je v človeku in vsem tem. kar je. Ne pristajamo več na to, da bi se ustrašili sonca, da bi ne leteli, ker bi se bali, da se bodo voščene peruti stopile. Palčičev Ikar je torej novi Ikar,
Prvi list Palčičevega stenskega koledarja ZTT
skladbo «Concertino za mali orkester, Op. 24» domačega skladatelja Pavleta Merkuja. Skladba, ki jo je Merku sestavil v letih 1954-57 in jo posvetil svojemu profesorju kompozicije, skladatelju Vitu Leviju, spada v skladateljevo mlajšo kompozicijsko dobo. Concertino je namreč skladateljev orkestralni prvenec, v katerem lahko zasledimo sledove in vplive neoklasičnih skladateljev, predvsem Petrassija. Skladba, ki je doživela svojo krstno predstavitev v izvedbi simfoničnega or kestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada za radijsko postajo v Montecarlu, je obenem izraz skladateljevega nagnjenja h komorni zvrsti, v kateri se najraje izraža.
Med sodobnimi madžarskimi skladatelji najdemo celo vrsto imen, ki so si v glasbenem svetu priborila dokajšen ugled, pri čemer pa so jim v nemajhni meri pomagali tudi slavni predhodniki: Liszt, Bartok in Kodaly. Njihov ugled in »madžarski duh* v glasbeni umetnosti sta vedno vzbujala zanimanje in nekakšno eksotiko. Tako tudi današnji ustvarjalci, pa čeprav hodijo še tako avantgardna pota. Njihovemu priznanju pa neredko botrujejo tudi izvrstni madžarski izvajalci, raztreseni po vsem svetu...
Tako je v svoj spored orkester Slovenske filharmonije vključil tudi delo sodobnega madžarskega skladatelja Emila Petrovicsa, Kantato št. 3. Ta 50-letni skladatelj se je rodil pravzaprav v Bečke-reku, današnjem Zrenjaninu v Vojvodini, a ob pričetku vojne odšel na študije v Budimpešto in se tam uvrstil med najbolj cenjene skladatelje bolj zmernega izraza, ki se naslanjajo na tradicijo in folklorno zapuščino. V njegovem obširnem opusu najdemo dela od oper, preko simfonične, vokalne in komorne glasbe vse do scenskih in filmskih glasb. Srečanje z njegovo glasbo bo vsekakor zanimiva informacija o živem glasbenem utripu na Madžarskem.
V drugem delu koncertnega večera, posvečenem romantičnim skladateljem, bo najprej na sporedu simfonična pesnitev skladatelja Richarda Straussa cTill Eulen-spiegel lustige Streiche* ali »Vesele potegavščine Tilla Eutenspie-gla», s katero je skladatelj dosegel vrh v tovrstnih kompozicijah. Strauss je bil namreč najznačilnejši predstavnik te kompozicijske oblike, ki je nastala prav v romantični dobi in se v njej tudi izčrpala. Značilno za romantiko je bilo tudi črpanje vsebinskih motivov iz ljudske zapuščine, kakršen je tudi lik veseljaka Tilla Eu-Ienspiegla, ljudskega junaka iz nemške mitologije, ki si na poti skozi življenje, veselo požvižgava
in niza potegavščino za potegavščino, dokler ne konča svoje življenjske poti na vislicah kot nevaren razbojnik. V prispevku za razlago te glasbe je Strauss izbral dva motiva, ki v nadvse raznolikih preoblekah, razpoloženjih in položajih prevladujeta v celoti do katastrofe. Prvi motiv se pojavi že na začetku v izvedbi godal in klarinetov, drugi pa v sinkopi-rani vlogi roga ter drugih pihal, ki s pomočjo orkestra predstavljajo Eulenspieglovo potepuško naravo.
Orkester Slovenske filharmonije bo zaključil svoj nastop z Brahmsovim »Koncertom za klavir in orkester št. 1 v d molu*, v katerem bo kot solistka nastopala pianistka .Dubravka Tomšič - Srebotnjako-va,.ki se po letu-^dni ponovno vrača na naš koncertni oder. Pianist-.kaji.DubraMka .Tomšič, ki je svoj klavirski študij dopolnila najprej na ljubljanski glasbeni akademiji ter se pozneje izpopolnjevala v znani Jiiliard School v New Yor-ku, je s svojo nehibno tehnično pripravo ter s prirojenim umetniškim čutom dosegla vrsto najpomembnejših državnih in več svetovnih priznanj ter se je povzpela v vrh svetovno znanih pianistov. Znana je izjava, ki jo je dal o njej slavni pianist ter mentor Tomšičeve Arthur Rubinstein: »Imel sem jugoslovansko učenko, ki mi resnično dela čast, imenuje se Dubravka Tomšič*.
«Koncert za klavir in orkester v d-molu št. 1» Johannesa Brahmsa, v katerem bo Dubravka Tomšič nastopala kot solistka, je prvi skladateljev poizkus tovrstne skladbe. Skladba je bila prvotno zasnovana kot simfonija, saj je bil Brahms takrat eden največjih občudovalcev Beethovnovih simfoničnih del, kar dokazuje tudi simfonična razsežnost koncerta samega. Pozneje je Brahms priredil to skladbo v sonato za dva klavirja, ki se je nato dokončno preoblikovala v sedanjo obliko. V njem je Brahms izrazil svojo romantično duševnost, prepojeno z močnimi čustvenimi kontrasti, ki nihajo med strastmi, občutjem tragičnosti ter življenjske iskrivosti. To duševno razpoloženje je Brahms zajel v treh stavkih, Maestoso, Adagio in Rondo, od katerih je .prvi izredno dramatičen ter o-ster spopad med dinamično začetno temo, ki močno nasprotuje e-legičnemu motivu violin. V tem stavku naj bd skladatelj tudi izrazil svoje razburjenje ob novici, da si je Schumann hotel vzeti življenje. Pod tem vplivom je skladatelj izoblikoval tudi nežen in u-mirjen Adagio, katerega vzdušje se v zaključnem Rondoju ponovno spremeni v utrip življenjske iskro-sti, ki se nato dvigne v občutek bleščeče zmagovitosti.
m. b.
zijem Frankom', kateremu je začel pošiljati v pregled in oceno svoje pesmi. Franko pa je v dolgih pismih popravljal napake in mu svetoval kaj naj bere. Urednik dalje pravi, da je v Trinkovi zapuščini ohranjenih sedem takih pisem, ki mu jih je Franko poslal: pet iz Gorice, dve pa z Dunaja, kjer je po maturi študiral pravo. Po doktoratu leta 1885 je bil Franko deset let v Ljubljani, pozneje je imel odvetniško pisarno v Gorici do leta 1914. Po prvi svetovni vojni je Franko spet živel v Ljubljani kjer je tudi umrl leta 1921.
V	enem svojih pisem Trinku je Franko zapisal: «Le dobro in trdno se drži m Slovenci Ti bomo gotovo hvaležni, če nam Tvoj duh kaj proizvodi.* In urednik pravilno ugotavlja, da Trinko tedaj gotovo ni slutil, da se bodo te besede uresničile. Frankova pisma so zanimiva ker povedo, s kolikšno delikatnostjo in ljubeznijo je Franko opravljal svojo mentorsko vlogo in kako lepo je Trinku odkrival svet takratnega leposlovnega ustvarjanja na Slovenskem.
V	nekem smislu še bolj zanimivi sta Trinkovi pismi Marici Nadlišek - Bartlovi v Trst. Nadii-šgk - Bartlova je bila tedaj u-radnica tržaške revije «Slovenka» in je Trinka pogosto vabila k sodelovanju. Trinko se ji je večkrat odzval s kakšnim prispevkom, v svojih pismih pa je tudi izrekal svoje poglede na »Slovenko* in tudi svoje filozofske in moralne poglede na njeno vsebino pri čemer ni štedil z očitki. Urednik objavljenih pisem ne komentira in prepušča znanstveno izdajo Trinkovih pisem drugim, pravi pa, da so Trinkova pisma že v svojem osnovnem sporočilu dovolj jasna. Z njim se moramo strinjati, saj nam res mnogo povedo, kako je Trinko živel svoje slovenstvo zagreto in tudi kritično.
Na uvodnem mestu prinaša koledar govor videmskega nadškofa Battistija na Trinkovi puslavi v Platiščah, sledi pesem Ljubke Šorlijeve «Kdo jim je pisal usodo*, Izidorja Predana «Spomin na zadnji pot našega pesnika in buditelja »Ivana Trinka*. govor •župnika dr. Cenčiča nd Kamenici 1980, Predanov članek ob 25-let-
Platnica Trinkovega koledarja
niči kulturnega društva »Ivan Trinko*, Martina Jgvnikarja prispevek o slavnem pridigarju Antonu Podreki, prispevek ob 70-letnici mašništVa goriškega slovenskega duhovnika Antona Rutarja in njemu posvečeno pesem Štefana Tonklija, Tinaca Trinka narečni spis «Tone Tšmorski an pre Luigi* in nekaj drugih prispevkov. Posebej omembe vredne so pesmi iz zapuščine beneškega pesnika Petra Podreke. Koledarček se zaključuje s »kroniko* dogajanja v Beneški Sloveniji od decembra 1979 do novembra 1980.
Drobna knjižica, ki bi jo moral prebrati vsak Slovenec in tudi podpreti njeno izhajanje, (jk)
BERITE
REVIJO

Ikar razuma. Ikar boja z odmaknjenim in človeku nedostopnim bistvom.
In vendar tudi ta Ikar ni Ikar brez muk in težav. Iz vrveža črt in dveh ali treh barv se izvijejo sedaj noge, sedaj roke, potem bruhne postava v pokončno držo in zaplapola z ognjenimi perutmi, da se ponovno stisne v zaprt klobčič. Človek bije strašno borbo in v ozadju sije sonce, ki ga kliče. Klic senca je še vedno klic bistva. kdor se klicu odziva se poda na težko pot, Pisali smo' o dvojnem bistvu, to je o tistem, ki vodi človeka iz daljav, o bogu in božanskem in o bistvu, ki je v samem človeku in v samih stvareh.
Zapisali smo, d., je bil razum orodje in orožje, s katerih je človek prebijal oklepe metafizike. Kljub vsemu pa ostaja pot iska-
nja izvira še vedno globoka strast. To dokazuje Palčičev Bear, kot dokazuje tudi to, da pot sonca ni enostavna in linearna, ampak zvp-rižena in' kompleksna. Ikar ne pozna torej mitološke enostavnosti. Vidi se, da raste iz težke in osvobajajoče poti. Noge, roke, glava, telo se razvijajo iz abstraktnih in zato odprtih črt, ples črt in barv je le še možnost za človeka in Ikara. Iz te gmote se človek želi izkopati, kot se je želel izkopati že Michelangelov človek, žpli si ustvariti svojo podobo. Želi se sam napraviti, samemu sebi želi dati svojo podobo.
Ikarovo letenje pa se tu prestavi na drugi plan. Palčičev človek ne leti več k soncu, ki je preko
ACE MERMOUA
(Nadaljevanje na 6, strani)
revije
MLADIKA 10
Božično-novoletno številko Mladike označuje za tako uvodna misel, poleg nje pa še pesmi Milene Merlakove, nekaj spisov mladih in pregled oddaj radia Trst A čez praznike. V ostalem je vsebina tradicionalna, njena kvalitetna teža pa je na noveli Zore Tavčarjeve »Ko zmrzne Gunison River*. V njej prikazuje pisateljica zaton stare slovenske emigracije v Koloradu skozi življenje še edinega živečega Slovenca »stare generacije* Frenka Oražma. Poleg njega so ostali v Crested Butte samo še razpadajoči križi s slovenskimi priimki na domačem pokopališču. Novela je pisana s prizadetostjo in v umetniškem pripovednem slogu, poleg nedvoumne literarne vrednosti pa je tudi dragocena pri-
I poved o tragiki izseljenstva za slovenski rod.
Saša Martelanc je napisal posvetilo umrlemu slovenskemu slikarju Maksimu Gaspariju z naslovom «Mojster praznične Slovenije Maksim Gaspari, in memo-riam*.
Za prihodnjo številko napoveduje revija začetek objavljanja znamenitega Cuffolovega dnevnika 1938-1946 in pravi, da bo to prva popolna objava tega dela Cuffolovega dnevnika, ki pa obsega še dva druga dela, ki zajemata čas pred letom 1938 oziroma po letu 1946. (Naše bralce bi radi opozorili, da je bil v Jadranskem koledarju za leto 1978 objavljen obsežen izbor iz tega dnevnika v priredbi Tatjane Črnivec. V tako obsežnem izboru je bila to prva objava dnevnika sploh). Vsekakor je prav, da se je revija zdaj odločila za integralno objavo dnevnika, ki je v izvirniku pisan delno v slovenščini in delno v italijan-
ščini.
Martin Jevnikar opisuje slovesnost ob 75-letnici prve slovenske gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu v Ljubljani, poleg tega pa objavlja oceno Merkujeve knjige »Slovenska plemiška pisma*, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, in oceno 4. knjige Krajevnega leksikona Slovenije. Maks šah je pripravil pregled številčnega stanja vpisov na slovenske šole na Goriškem in Tržaškem.
V rubriki «Pod črto* sta zapisa o »Tisku in naši stvarnosti* z ugotovitvijo, da italijanski tisk ne piše ali piše le malo in površno o slovenskih vprašanjih, in pa »Ob nekem srebrnem jubileju*, ki se nanaša na Sindikat slovenske šole z ugotovitvijo, da je mnogo šolnikov, ki niso vključeni v sindikat, kot enotno organizacijo. Pisec se vprašuje kateri so razlogi za tako stanje in meni, da bi morale nekatere ustanove in organizacije biti skupne, (jk)
25 TRŽAŠKIH LET DR. B. MILANOVIČA
10b listanju njegovih SPOMINOV iz leta 1976-Njegovi odnosi s škofom Santinom in drugimi, tudi do organizacije TIGR - Konec javnega delovanja pri 85. letih
Kot smo v našem dnevniku na kratko že poročali prejšnji torek, je 28. decembra v Pazinu umrl devetdesetletni msgr. dr. Božo Mi-lanovič, ki so ga nato 30. dec. pravkar minulega leta pokopali z vsemi častmi, ki pripadajo dolgoletnemu zaslužnemu lirvaškemu i-strskemu katoliškemu javnemu delavcu. Njegovo petindvajsetletno bivanje in delovanje v Trstu pa zasluži, da se ga tudi v našem dnevniku spomnimo s pričujočim sestavkom nekoliko bolj obširno.
Menimo, da bomo to storili najbolje, če prelistamo knjigo njegovih spominov (MOJE USPOMENE, Pazin, 1976, 213 strani, 90 poglavij, 64 fotografij). Pri tem pa moramo takoj dodati, da sta v letih 1967 in 1973 izšli dve knjigi njegove monografije HRVATSKI NARODNI PREPOROD U ISTRI (pr va knjiga: do 1. 1882, druga: od 1882 do 1947), o katerih smo kmalu po njunem izidu v našem dnevniku že poročali.
»Rojen sem dne 10. oktobra 1890 v Kringi, takrat v občini Tinjan (sedaj v občini °azin) — v hrvaški kmečki družini*; tako se glasi prvi stavek prvega poglavja Mila-novičevih spominov, nato pa pripoveduje, kako je obiskoval v Pazinu hrvaško klasično «Cesarsko - kraljevo veliko državno gimnazijo*, kjer je od tretjega razreda dalje po »zaslugi ravnatelja Kosa (Slovenca) dobil eno izmed štipendij škofa Dobrile» in kjer so ga dijaki, ki so bili pripadniki Mahničevega katoliškega gibanja, i-zvolili za predsednika <maše katoliško - ljudske dijaške organizacije* (1908) in kjer je 1910 maturiral. Po maturi se je vpisal v gori-ško bogoslovje (z riatinskim u-radnim jezikom*) in leta 1912 poslal tajnik, leta 1913 predsednik Akademskega prosvetnega društva «Dobrila» za Istro, v duhovnika pa je bil posvečen v Trstu leta 1914 in bil takoj imenovan za kaplana v vasi Pičan blizu Pazina, kjer so ga 1. 1916 izvolili za blagajnika pa-zinskega Tiskovnega društva, toda že 1. 1915 je začel pisati doktorsko disertacijo z naslovom O NAPAKAH. KI PO MNENJU SV. TOMAŽA AKVINSKEGA NASPROTUJEJO LJUBEZNI V PRIMERJAVI S TISTIMI, O KATERIH RAZ PRAVLJA SV. ALFONZ V MORALKI. O tej disertaciji je Milanovih nato še zapisal s poudarkom: «V njej sem s posebnim zadovoljstvom p;sal, da je po filozo liji" Sv: Tomaža Akvinskega dovoljen potreben upor (revolucija) z namenom, da se spremeni državna oblast*. No, najbolj gosposko leto je Milanovih po treh1 letih ka-p’anovanja v Pihnu - prežal, na Dunaju, kamor ga je v elitni zavod AUGUSTINEUM poslal tržaški škof dr. Karlin in kjer se je «okrog 40 mladih duhovnikov iz mnogih škofij Avstro-Ogrske izpopolnjevalo v znanju teologije na teološki fakulteti dunajskega vseučilišča*. «Ta zavod so imeli za cesarskega... Iz Augustineuma nas je vozila cesarska kočija ko smo šli maševat v palačo Liechtenstein, kjer so nam m nistrirali mladi princi*...
«Moja disertacija je bila na univerzi odobrena 1. junija 1918. leta*... »Ko se je konec oktobra končala prva svetovna vojna... sem se vrnil v Kiingo k svoji družini*.
Tam je Milanovih kmalu postal upravite.j župnije in se v aprilu leta 1921 pred volitvami udeležil v Divači občnega zbora EDINOSTI pod predsedstvom dr. J. Vilfana ter bil kot eden izmed dveh zastopnikov Istre izvoljen v odbor, čez deset dni pa so fašisti z oro žjem napadli župnišče v Kringi, napad so ponovili 7. maja, ko so ga tudi pretepli, in ga dva dni držali zaprtega, farovž pa oropali, knjige zažgali in arhiv uničili. Izpustili so ga šele na Vilfanovo posredovanje v Rimu; toda fašisti so ga tudi prisilili, da je podpisal i-rJjdVo, da; ne- bo delal volilne propagande. Milanovih poudarja, da je bil takrat »v levjem žrelu* in da so bili tisto njegovi »najtežji dnevi* Kajti samo tri dni po požigu Narodnega doma v Trstu so puzinski fašisti uničili tiskarno in g'asilo istrskega katoliškega giba-nia PUCKI PRIJATELJ, ki je z i-haianjem nadaljeval v Trstu kot ed:ni hrvaški is*rSki list.
Toda MPanovičeva četrt stoletja dolga tržaška doba se je začela še-1- v februarju, potem ko je bil imenovan za kaplana pri Sv. I-vanu, ker «za hrvatski narod v I-stri se ni moglo nič delati niti kulturno, niti politično...*, je zapisal Milanovih ob začetku svojega pripovedovanja o delu v Trstu, kjer je pričel sodelovati, z goriškimi in tržaškimi slovenskimi javnimi delavci in «z njimi širiti in razvija ti politično in kulturno delovanje za Ist.ro*.
Bil je upravnik in urednik »Pu-čkega prijatelja* in pod naslovom DVE STRUJI omenja klerikalce in liberalce ter nadaljuje: «Nam, 1-stranom, ni bilo težko ostati v slogi in prijateljstvu z vodstvom tržaških S'ovencev, ker nas je povezoval dr. Josip Vilfan. »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri* s sedežem v Pazinu, je pre-nehalo obstajati že po prvi svetovni vojni, pdtem ko so se njegovi voditelji preselili v Jugoslavijo. S Trstom nas je vezal Istrski Poilod-Imr Političnega društva Edinost in tiskanje Pnčkega prijatelja v njihovi' tiskarni.*
Nato Milanovič skoraj preveč ob širno piše v posebnem poglavju o »Borbi proti Pučkemu prijatelju, ki je zaradi sporov začasno prenehal izhajati, pač pa je liberalna struja začela izdajati tednik I-STARSKA RIJEČ, vendar je Pučki prijatelj začel s posredovanjem ir E. Besednjaka v Beogradu zo-
pet izhajati celo z mesečno prilogo RAZUMNI GOSPODAR. «Po-! zneje so tudi istrski liberalci v I Trstu začeli z izdajanjem gospodarske priloge Istarske riječi in letnega koledarja JURINA I FRA-NINA a od leta 1926 časopis VEZ za žene*, njegova skupina pa je ustanovila »Društvo sv. Mohora za Istru*, poleg tega pa so izdajali še nekatere knjige in molitvenike.
Sledi nato 20. poglavje NAPADI IN SPLETKE, ki bi prav lahko manjkalo, saj njegova vsebina ne pomeni bistvenega prispevka k zgodovini naših krajev, o čemer do določene mere pričajo že naslovi podpoglavij: Dvojni napadi: tožba v Zagrebu; podtaknjene okrožnice; pri prefektu: pri uredniku lista II Piccolo; preiskava in končna ugotovitev glede bivšega ured: nika Pučkega prijatelja: «Po neuspehu v Zagrebu in v Trstu je Srečko Jop končno odšel k svoji rodbini v Sv. Petru u Šumi in se ,tam odkrito priključil k fašistom.*
Nato pa iz Poglavja SMRT VLA-DIMIRA GORTANA izvemo, da je Milanovič odklonil vabilo za pristop k TIGR, «... kajti če bi to zvedela oblast, ne bi preganjala samo mene. temveč tudi ostale < naše duhovnike, a takšne odgovornosti ne bi mogel prevzeti*. Po pripovedovanju, kako se je izmikal kvesturinom, preberemo skoraj neznan podatek: «Leta 1930 se je brala maša v glagolici še v nekaterih krajih na Cresu, toda tajno.*
V 24. poglavju EDINI ISTRSKI NARODNI DELAVEC V TRSTU beremo: «Do omenjenih odhodov (v Istro), sem bival v Trstu devet let. Potem, če se vštejeta dve ‘leti in pol moje konfinacije, sem o-stal tam še 16 let in sicer kot e-dini politični kulturni delavec za naše prebivalstvo v Istri. Zadržal sem uradnico Nedo Tuhtan in u-rad Društva sv. Mohora za Istru (v via Torre Bianca, 21)... Seveda sem takrat opravljal svoje duhovniške dolžnosti — do 31. VEH. 1936 kot župnikov pomočnik (v župniji Sv. Ivan), a po njegovi smrti do 18. IX. 1937 kot upravitelj župnije. ... Pozneje sem delal v naj večji tržaški župniji Sv Antona novega...* V naslednjem poglavju pa je med drugim zapisal: «Kot tajnik, blagajnik in upravnik Društva sv. Mohora za Istru sem nadaljeval z izdajanjem knjig in molitvenikov, dokler je bilo mogoče. Zadnje knjige pod Italijo smo tiskali za leto 1940... Ob začetku leta 1928 nam je pesnik Vled:mir Nazor dovolil, da tiskamo tudi njegovo knjigo ,«R((sluirina».,,» !>h|
Temu poglavji) sledi poglavje 21}: «Skrh za Ijrv. ^ftsfce .^me^jčnijce,., in bogoslovce* s podatkom: «Leta 1928 je bilo v koprskem semenišču 40, a 1930. leta 50 hrvaških narodno zavednih semeniščnikov. V zad njih letih so se tam šolali tudi slovenski semeniščniki tržaško - koprske škofije.* «V koprskem semenišču so se naši dijaki skupaj z italijanskimi po dve uri tedensko učili hrvaški jezik, in sicer precej neredno. Ko je bil tam za nadzornika postavljen bogoslovec Zvo nitnir Brumnič, sem prosil škofa Fogarja, naj mu zaupa poučevanje hrvaščjne namesto nekega koprskega Italijana. On je to storil... Žal, ko je v avgustu leta 1938 po stal tržaški škof dr. Antonio San tin, je 16. novembra 1938 premestil Z Brumniča iz Kopra v Zrenj. To je bil nov udarec proti nam, pa smo hrvaški in slovenski duhovni ki poslali Santinu 14. decembra 1938 in v Vatikan pritožbo proti temu odloku, a predvsem zato, ker je upravnik semenišča izvajal raznarodovanje naših semeniščnikov in jim branil pogovarjanje v hrvaščini, posebno, ko so šli na sprehod...*
Doslej neznano značilno epizodo pa izvemo iz poglavja o odnosih
Milanoviča s škofi. Milanovič je po nasvetu škofa Fogarja obiskal papeževega odposlanca vizitatorja kapucina po imenu Luca Erme-negildo Passetto in se mu pritožil zaradi nekih nepravilnosti, Passetto pa mu je odgovoril: »Vatikan ima velike težave — to vedo vsi — vi morda ne, kot ščavo. Zaradi žalitve sem hotel takoj pograbiti svoj klobuk in demonstrativno o-diti iz sobe, toda končno sem se vseeno premagal. Pozneje sem to povedal škofu Fogarju, on pa vi-zitatorju, ki je tedaj dejal, da mu je žal, ker me je užalil...* V podpoglavju »Carl« Margotti* pa je omenjen tudi škof Santin:
«S Santinom, dokler je bil škof na Reki, sem prišel v stik edino s tem, da sem mu poslal pismo, v obliki spomenice, v kateri sem dokazal, da je hrvaški obrednik odobrila sv. Stolica in da to velja tudi za Hrvate v njegovi reški škofiji. On mi je ‘odgovoril, da na to ne more pristati. Tedaj je namreč zelo strogo prepovedoval duhovnikom rabo hrvaškega in slovenskega jezika pri obredih. S tem se je zelo zameril Hrvatom in Slovencem v reški škofiji. Dokler je bil še na Reki, je pisal okolnim ško fom, da bi morali duhovniki poučevati verouk v šoli (v italijanščini). Tudi pred papežem je on na svoj način obdolžil hrvaške in slovenske duhovnike zato, ker nočejo poučevati verouka v šolah v italijanščini, čeprav niti po konkordatu duhovniki v Italiji niso poučevali verouka v šolah. Vendar pri tem ni uspel, a v reški škofiji je zapustil veliko nezadovoljstvo. Poleg tega je po prihodu v nekaterih naših župnijah ukazal, da duhovniki poučujejo otroke v cerkvi verouk v italijanščini. V hr-vatskih župnijah je namestil štiri italijanske duhovnike, ki niso znali hrvaščine. — Proti tem in drugim neugodnostim smo se hrvaški in slovenski duhovniki borili tako, da smo pošiljali spomenice škofu Santinu (na pr. 14 dec. 1938) in Vatikanu.*
Nato Milanovič obširno poroča, kako ga je Santin povabil na pogovor 4. junija 1939, »v katerem je odkril svoj namen. Vedeli smo, da so italijanske oblasti, posebno v Pulju, bile na stališču, da je raznarodovanje možno samo, če se v hrvaških župnijah namestijo italijanski duhovniki...* — »Pozneje je škof Santin prepovedal semeni-ščnikom, da med prazniki odhajajo iz svojih župnij brez njegovega dovoljenja... To je storil verjetno, .MfliiOCi.bi drugi..duhovniki vplivali nanje v narodnem pogledu.*
Za poreškega škofa dr. Trifuna Pedcrzollija pa Milanovič piše, da je dobro obvladal hrvaščino in da je skupaj s škofom Fogarjem in goriškim nadškofom sklenil, da se otrokom verouk posreduje v materinščini. «Ker pa je škof Santin že z Reke temu nasprotoval, mu je Pederzolli pisal, da bi ga od tega namena odvrnil*.
Nato pok. Milanovič v naslednjih kratkih poglavjih piše o svojih zvezah, ki jih je imel iz Trsta s številnimi hrvaškimi in slovenskimi duhovniki v Istri in s prijatelji na Hrvaškem. Posebni poglavji posveča Gospodarskemu stanju v I-stri in konfinaciji v Bergamu od 1941 do 1943 skupaj s slovenskimi duhovniki Bidovcem, Gabrovškom in Mezincem in kjer jih je dvakrat obiskal med drugimi tudi Santin, on pa je začel takrat pisati dnev nik in s pisanjem nadaljeval, tako da ti dnevniki obsegajo kar 260 strani. Ko se je po padcu fašizma in po kapitulaciji Italije vrnil v Trst (Bidovec in Gabrovšek pa sta ostala v Bergamu še nekaj mesecev), je zvedel, da so mu Nemci ubili nečaka, Santin pa mu je povedal, da mu je panež poslal 200 tisoč lir za pomoč Dalmatincem, in drugim osebam, ki so se vra-
imiiiiniiMiiiMUitiMiiniiiniiiiiiiuiiiiunnmttiiniiiiiiniMmiiiMiMiiiiimiiuiiiiitimniMiiMiiiMiMiimiiini
• Let Palčieevega modernega Ikara
(Nadaljevanje s 5. strani)
zemeljskih meja in ki bo Ikara ponovno treščilo na zemljo. Let mn drega Ikara je samoustvarjanje in sprejemanje svoje usede nase. Sonce kliče in vendar se človek klicu odzove tako, da si iz nedorečene gmote napravi noge. roke, obraz. Ikar odgovarja klicu sonca tako, da v sebi išče moč ustvarjanja. Moč ustvarjanja pa najde med tangentami stroja, to je v razumu. Ne boji se torej, da bi ga sonce odbilo, saj ima dnigač-ne pogoje za letenje in tudi smer paleta je drugačna. Vendar tudi pot razuma, ki pomaga sodobnemu Ikaru, ni enostavna pot, ni to pot brez skrivnosti, negotovosti in nedorečenosti.
V Palčičevih risbah je popolnoma razvidno, da ni več osrednja tema razmerje med fizičnim človekom in metafizičnim bistvom, to je soncem. Razvidno je, da I-kar odgovarja klicu bistva tako, da sam sebe ustvarja, skratka da išče izvir v sebi. Ta proces se odigrava v mejah razuma, a tudi razum ne zagotavlja do kraja o-predeljene, do kraja jasne in čiste poti. Tudi sodobnemu Ikaru se nekje ronce zakriva, saj se Ikar izmotava iz nedorečene gmote in gradi svoje telo z očitnimi mukami, s padci in vzponi. Človek še vedno bije hudo borbo, za hip razpne peruti in jih ponovno stisne v klobčič, skratka, ne more poleteti v luč kot svoboden ptič. To pa pomeni, da tudi Ikarova pot, ki se oklepa razuma, ni tako ja sna in enostavna pot. Še vedno obstajajo odprti in živi prostori muke in bivanjske stiske.
Zakaj se to dogaja? Videli smo, kako se Ikar ustvarja, kako pri tem ustvarja svoje podobe, kako je klic sonca klic v lastne globine. Prav tu pa se zadeve zapletajo. Nekoč je daljno sonce odbilo človeka. Danes si človek gradi svoje globine in vodnjak bivanja še vedno v vrtincu hudih težav. Ikarov polet vase je ravno tako vratolomen kot polet v daljno sonce. Spremenila se je smer leta k bistvu, spremenil se je položaj bistva, kljub razumu pa je oblikovanje lastnega obraza kompleksno, nedorečeno, nabito s skrivnostjo, kot so skrivnostne globine v katere utapljamo svoj obraz, da bo sijal v novi luči. Razum, stroj, znanost so prelomni trenutki, novo orodje za novi svet in vendar tudi tega sveta ne moremo jasno opredeliti in predvidevati. Kljub vsemu se ne uresničujemo na podlagi jasnega projekta in modela.
Prav zato je v Palčičevih grafikah veliko skritih in bolečih Prostorov, ravno zato so Palčičeve grafike polne borbe med izpovedanim in izpovedljivim ter neizrečenim. Polčičev Ikar raste iz drugačnega položaja, kot mitološki človek, pozna veliko zgodovinsko izkušnjo in je nositelj zastav razuma. Hkrati pa vemo, da je njegova pot še vedno na začetku, in da ji še ne vidimo konca. Zato pa lahko ob Ikaro-vem mitu nastaja umetnost, ki brez misterija in skrivnosti ne more. Zato Ikarovega mita še ne more obvladati računalnik; umetnost še ni likvidirana kot orodje za i-skanje resnic in za ustvarjanje naše človeške podobe.
čale iz internacije v Italiji v domovino. V Trstu je leta 1944 izdal zidni koledar in »Prvo čitanko*, 1.
1945	pa še ponatis znanega Dobri-lovega molitvenika v kar 50.000 izvodih. V Trstu ga je po prihodu iz zapora obiskal Stanko Vuk, kateremu je svetoval, naj »najmanj en mesec ne podvzema nič, dokler ne spozna novih razmer. Toda, zvedel sem, da je po nagovoru nekih oseb, sklenil oditi med partizane. Njegova žena je bila navdušena komunistka. Iz tega se lahko sklepa, da sta oba ubijalca, doslej neznana, pripadala tako imenovani »beli gardi*. Udeležil sem se njunega pogreba.*
Svoje sodelovanje z NOB pred «politično osvoboditvijo* opisuje Milanovič v 37. in 38. poglavju, in sicer z Istrskim Oblastnim odborom, potem ko je «vojaško osvoboditev* opisal z naslednjimi štirimi stavki, ki so zanj presenetljivo značilni in ki se glasijo:
«Že začetek meseca aprila so Titove čete prodirale in gonile Nemce iz Jugoslavije in Istre. Dne 1. maja 1945 sta deveta in dvajseta partizanska divizija zmagoslavno vkorakali v Trst. Pri svečanem pogrebu nekaterih hrvaških vojakov sem bil navzoč na trgu pred kvesturo skupaj s slovenskimi duhovniki, ki so bili z menoj v konfinaciji. Ves tisti trg je bil obkoljen s hrvaškimi partizani.*
Iz podpoglavja «Dogovor s škofom Santinom* pa moramo nujno navesti še naslednje stavke, ki se nanašajo na sestanek v Pazinu, ki ga je sklical Istrski Oblastni odbor s skupino istrskih hrvaških duhovnikov:
«Sestanek v Pazinu bi moral biti že 18. VII., toda preložen je bil-na 31. VE. 1945. Dan prej sem o-biskal svojega škofa Antona San-tina v Trstu. ...Ko sem mu omenil, da nameravamo imeti v Pazinu sestanek duhovnikov s predstavniki Istrskega Oblastnega odbora, je bil zadovoljen. ...držal se je načela, da se je treba z novimi o-blastmi dogovarjati. On je prej že sam prišel na pogovor z nekimi partizani v Gologorici. V pismu cd 25. VIL pred sestankom mi je pisal, da je pravilno, da želijo slovanski duhovniki priti pod Jugoslavijo («tutti sanno che i singoli sacerdoti slavi desiderano giusta-mente la Jugoslavia*). (Pod črto pa Milanovič pripominja, da je to pismo ohranjeno v arhivu Istrskega književnega društva sv. Cirila i Metoda v Pazinu.) — »Medtem je poreški škof Raffaelle Ra-dossi zvedel za ta sestanek v Pazinu, pa je svojim duhovnikom prepovedal, da Se ga udeležijo. Rekel je: «Kadar bom jaz skliceval njihove oficirje, bodo tudi oni lahko vabili moje duhovnike.* Razen tega, kot sem zvedel, je telefoniral škofu Santinu, pa je nato tudi on prepovedal sestanek. To mi je sporočil1'v pismu 24. VII. Meni vseeno ni prepovedal, da grem v Pazin — tem bolj, ker mi je izročil svoje pismo, naj ga odnesem članom Oblastnega odbora. Prosil me je, naj mu to pisfno prevedem v hrvaščino.*
V poglavju »Sestanek v Pazinu* pa beremo: «Ko sem se vrnil v Trst, mi je škof Santin pisal, da smo delali kljub prepovedi. Odgovoril sem mu, da nisem delal v svojo korist, temveč v korist njegove škofije. — Našo izjavo o priključitvi Istre Hrvaški so pozneje podpisali tudi drugi duhovniki, tako da je bila v tisku objavljena z 48 podpisi.*
Sledijo nato za zgodovino nastajanja nove razmejitve med Italijo in Jugoslavijo bolj važna poglavja.
Zlasti je pomembno poglavje o delu, opravljenem v Parizu, ki je razdeljeno na nadaljnjih deset podpoglavij; pogovor s Kocbekom; prihod v Pariz; prihod italijanske delegacije; odhod v Bruselj; pri belgijskem kardinalu; tiskovna konferenca; pogovor s Pogassi-jem; zopet v Parizu; določene meje in sklep mirovne konference. — Verjetno je, da bo zgodovina o-cenila prav v tem poglavju opisano Milanovičevo delovanje kot
najbolj pomembno • » «
Po opisu delovanja do novembra
1946	sledi v Milanovičevi knjigi še 60 strani o njegovem delovanju v osvobojeni Istri, razdeljenih na 40 kratkih poglavij. Med temi bi bilo za naše bralce zanimivo morda samo še podpoglavje namenjeno pok. Virgilu ščeku, o katerem smo v zadnjih treh torkih po Radiu Trst «A» poslušali precej obširno pripovedovanje v oddajah »Jutranjega almanaha* z o-bravnavanjem delovanja primorske duhovščine pod fašizmom. Tudi to poglavje ne spada — po našem mnenju — med tiste, ki bi u-tegnila imeti kakšno bistveno zgodovinsko važnost razen omembe tistega nekrščanskega Santinove ga odnosa do pok. Virgila Ščeka (dokumentiranega v znani Čerme-ljevi knjigi iz 1. 1952), ki pa ga, žal, avtor treh oddaj o Ščeku ni i-mel za potrebno omeniti, kaj šele kolikor toliko temeljito z njim seznaniti poslušalce; prav tako ni prav, da ni imel za potrebno prebrati vsaj kakšnega odlomka to likih člankov, ki jih je od Santina tako zaničevani Ih osovraženi primorski duhovnik in poslanec objavljal v našem dnevniku (ko je že prebiral neke druge Šeekove tekste, ki so bili po njegovi smrti objavljeni brez njegovega dovoljenja), Med tistimi članki’ je gotovo najbolj zanimivo — in še danes
aktualno — zgodovinsko važno ščekovo Odprto pismo De Gaspe-ri.lu Očitno gre za novsem nerazumljivo zamolčevanje.
........*	S* R.
Nedelja, 4. januarja 1981
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10 00 Oko, ki ubija,
vragolije Martya Feldmana
10.30	Koncert za jutrišnji dan
11.00	Maš*
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena črta
13.00	Dnevnik 1 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 — Vesti
14.00	Tekom nedelje. . .
14.20	Disco ring,
glasbena oddaja za mlade
15.25	Mike Andros — TV film
16.30	90. minuta
18 55 Športne vesti
19.00	Nogometno prvenstvo B lige Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	MOJZES,
6. del TV nadalj.
21.40	športna nedelja
22.40	Programi tedna
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Risanke
10.25	Motor 80
10.55	Solist in orkester
11.30	Programi tedna
11.45	Dnevnik 2 — Atlas
12.15	Zdravo Debbie! — TV film
12.40	Predpremiera Crazy busa
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13 30 Poldark,
13..del TV nadalj
15.15	Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi
16.30	Crazy bus — Nori avtobus
18.40	Dnevnik 2 — Gol flash
18.55	I professiona'3 — TV film Napoved vremena
19.50	DNEVNIK 2
20.00	Dnevnik 2 — športne vesti
20.40	Franco Franchi in Ciccio In-grassia: «DRIM», zabavnoglasbena oddaja
21:55 Dnevnik 2 — Dossier
22.50	DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
23.05	Folkstudio 20, glasbena oddaja
Tretji kanal
14.30	Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosj
16.40	Vse o. . . Sarah Ferrati
18.15	Nedelja, več nedelj
18.45	Programi tedna
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Gledališče akrobatov
19.20	Koncert
20.30	Gledališče akrobatov
20.40	Dnevnik 3 — Šport
21.25	Dnevnik 3 — Deželne športne vesti
21.40	Gledališče akrobatov
21.45	Vino in besede
22.15	DNEVNIK 3
22.30	Gledališče akrobatov
22.35	Enrico Riccardi
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljano
7.55	Poročila
8.00	Čebelica Maja
8.25	Washington za zaprtimi vrati — serijski film
9.55	Ebnat Kappel: VELESLALOM ZA MOŠKE
11.15	Beli kamen
11.50	TV kažipot
12.15	Kmetijska oddaja
13.15	Risanka
13.25	VELESLALOM ZA MOŠKE
15.30	Poročila
15.35	Dokumentarna oddaja
16.05	Smučarski skoki
17.25	Športna poročila
17.25	Zapisano v veter, amer. film 1915 Risanka 19.22 "V nocoj
19.24	Emo do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	M. Smo je:
VELIKO MESTO, nadalj.
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.09	Aktualne teme — ponovitev
19.30	Otroški: kotiček
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	SERAFINO - film
22.00	Nogometna tekma: ARGENTINA - BRAZILIJA v polčasu Napoved programa
23.25	Glasba brez meja
Zagreb
12.15	Kmetijska ■'ddaja 13 15 Amaterski studio
14.00	Rdeči poni, mladinski film
15.40	Nedeljsko popoldne
19.30	TV DNEVNIK
20.00	M. Smoje;
VELIKO MESTO, nadalj.
21.35	Dokumentarna reportaža
Ponedeljek, 5.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Knjižna oddaja
13.25	Vremenske razmere
13.30	-NEVNIK
14.00	CARSKI SEL,
TV priredba
14.30	Veliki samotarji
15.00	Šolska vzgoja:
Državljani sodelujejo
15.30	Varietejski program
16.30	Remi — risani film
17.00	Dnevnik — Flash
17.05	3 , 2. 1... Gremo!
«LASSIE» - TV film
18.00	šolska vzgoja:
Pedagogika
18.30	Glasba, glasba
18.50	Nabožna oddaja
19.20	'T5LIKI LOV,
10. del
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Joh Wayne:
«QUEL MALEDETTO COL-PO AL RIO GRANDE EX-PRESS* - film
22.15	Hiša kot otok.
4. del
22.45	Medea — Carla Fracci in James Urbain
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Jedilni list
13 00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Ponedeljkove športne vesti 16 30 Popoldan, dnevna rubrika
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05	Popoldan, 13. del
Program za mladino (7.30 čebelica Maja — risanka 18 00 šolska vzgoja
18.30.	Dnevnik 2 —; Večerne športne yesti /
18.50	Dober večer s. 1. Totdjem Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Balet Georgeja Balancllineja
21.15	Kronika
22.15	Protestantizem	•	'
22.45	DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI ‘
23.00	Nogometna tekma:	>
BRAZILIJA - ARGENTINA
januarja 1981
Tretji kanal
16 45 Big Bands
17.40	Una banda un paese,
1. del
18.35	Tisoč mest Italije
19.00	in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne športne vesti
20.00,	20.35 in 22.35 Gledališče akrobatov
20.05	šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
20.40	Skrivnosti Juga
21.35	šolska vzgoja
22.05	in 22.40 DNEVNIK 3 in Športne vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8 45 - 14.55 TV V ŠOLI:
TV koledar. Ježeva hišica, Gliptoteka, Slovenščina
17.10	Poročila
17.15	Vrtec na obisku:
Ciciban se smuča, 1. del
17.35	človekovi prijatelji, poljudnoznanstvena oddaja
18.00	Delegatski vodnik: Delegatski sistem v federaciji
18.20	Jezik v javni rabi: Razčlenjenost jezika
18.30	OBZORNIK
18.45	Pop glasba:
Mariborski novi val
19.15	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	1 Partljič: KO POJE ČUK, TV drama
21.10	35 mm oddaja o filmu 22 10 V znamenju
Koper
17.10	Ponovitev filma
19.00	Baletna oddaja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke in Dve minuti
20.15	""V D — Stičišče
20.30	GOLO MESTO - fiL-
22.30	TV D - Danes
22.40	Morilec - žrtev — film
Zagreb
18.00	Junaške narodne pesmi
18.25	Kronika občine Sisak
18.45	Pop glasba
20.00	R. Bogdanovski:
UČITELJ - 1. del
21 20 Glasbeni trenutek
TRST A
8.C0, ,3.00. 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji: 11.00 Mladinski o-der; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v
V sredo, 21. januarja, bo ob prisotnosti občinstva iz avditorija «A» deželnega sedeža RAI v Trstu tretja neposredna oddaja «MED DVEMA OGNJEMA*, vkateri se .bodo srečali dijaki III. razredov učiteljišča «S. Gregorčič* iz Gorice, u-čiteljišča-«A M. '-lcmšek* iz-Trsta in vzgojiteljske šole iz Trsta.
Kdor želi prisostvovati tej oddaji. naj pošlje na naslov RAI — Ra-diotelevisione Italiana, postaja Trst A, Ul. F. Severo, 7, Trst s pripisom »Me ’ dvema ognjema* — dopisnico z navedbo imena, priimka, naslova in ev. telefonske številke. Na eno dopisnico lahko napiše več imen in mora prispeti na Radio do 15. januarja, častni gost oddaje bo pevka ALENKA PINTERIČ.
Italiji; 12.30 in 13 20 Glasba po željah; 14 10 «220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*; 15.00 špori in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Podrobnosti; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je.. 10.15 Ansambel Jože Kampdč; 10,35 Mozaik, glasba in nasveti 1100 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Razgovor s poslušalci;
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
12.10 Glasba po željah; 14.30 Zgodovina avtomobila; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje paul Ryan; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Popevke tedna; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.15 Poje Eva Sršen; 18.30 Koncert.
KOPER
(Slovenski Drogram)
7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave;
8.00	Kmetijski nasveti: 8.(KI Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja; 13 05 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes, objave in reklame; 14.00 Glasba po željah;
15.00	Radio Koper na obis' a; 15.15
Popevke s festivala Split '80; 15.30 Program tedna:	15.35 Zabavna
glasba, objave; 16 00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Poje Teddy Pendegrass; 17.00 Za vsakogar nekaj.
RADIO 1
8 00, 10.10, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje;
7.00	Glasba za praznični dan; 11.00 Black-out; 11.50 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 Bel papir; 13.15 In zvezde ne gledajo; 14.00 Bilan ca enega leta 15 20 Športne vesti; 16.30 Bel papir; 19.30 Glasbeni program; 20.05 Don Carlos, opera v 4, dejanjih.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, '5.18. 16.25, 18.30, 19.30 Poročila:
6.00	- 8 00 Sobota in nedelja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash;
9,25	11 baraccone; 11.00 Radiografiji; 12.15 Tisoč pesmi; 12.45 Hit Parade 2; 13.41 Glasba in kino; I5.2t'	18.32 Nedelja z nami; 19.50
Nove zgodbe Italije; 20.10 Glasbe-, ni trenutki; 21.10 Nočni čas.
LJUBLJANA
8.00,	9.00, 10.00; 12 00. 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s poslušal-; ci; 11.10 Glasba po željah; 13.10 Obvestila in zabavna glasba: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15 10 Pri nas , doma;
15.30	Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa: 16.20 Gremo v kino;
17.05	Popularne operne melodije;
17.50	Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otrcc1' • 19.4“ Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mla dih; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Mozaik melodij.
TOREK, 6. januarja LJUBLJANA
8.55 Veleslalom za ženske; 10.30 TV v šoli; 13.35 Veleslalom za meške; 16.10 Poročila; 16,15 Smučarski skoki; 18.00 Pisani svet; 18.30 Obomik; 18 40 Mostni — Hidak; 18.55 Beri, beri; 19.10 Risanka;
19.24	TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna;
19.30	TV dnevnik; 20.00 Odprto za ustvarjalnost; 20.45 B. Clavel: Tu ja hiša, francoska nadalj.; 21.40 V znamenju; 21.55 Iz koncertnih dvoran.
KOPER
16.00	Smučarski skoki; 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja;
19.25	Otroški kotiček; 20 00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D Stičišče; 20.30 Izsiljevanje film;
22.00	TV D - Danes; 22.10 Locandi-na flash; 22.20 Gorsk. folklora; 22.50 Trnova pot - 1. de! TV nadalj.
SREDA, 7. januarja LJUBLJANA
9 20 - 10.00 TV v šoli; 17.35 Z besedo in sliko; 17.50 Ukročeno o-ko; 18.20 Okrogli svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Glasbeni amaterji: 19 15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik;
20.00	Film tedna; Naslednja postaja Greemvich Village; 21.45 Minia ture: Govorica rož; 22.00 V zna men ju.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Visoki pritisk, glasbena oddaja; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D Stičišče;
20.30	Dekle v rumeni pižami film; 22 00 TV D - Danes: 22.10 Košar ka: Bosna - Partizan.
ČETRTEK, 8. januarja LJUBLJANA
9.00	- 10.00 TV v šoli; 17.35 Poročila; 17.4' Tovarišija, mladinska nadalj.; 18.05 Mozaik kratkega filma: Ciper, otok, ki ga nihče ne pozabi; 18.35 Obzornik; 18.45 Dokumentarna reportaža; 19.15 Risanka ; 19.22 TV nocoj; 19 24 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Studio 2; 22 00 V znamenju.
KOPER
17 30 Ponovitev filma: 19.00 Od prta meja; 19.30 Jazz na ekranu: 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV D - Stičišče; 20.30 Poli cija je nemočna - film; 22.00
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 1400,17.00,'
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenci v miljskem okolišu; 9.00'Glasbena .matineja; 10.10 Radijski kcncerl; 11.30 Beležka 11.40 Zini*' zelene melodije; 12.00 Kulturni db-godki; 12 30 Melodi je od vsepovsod; Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem (ponovitev);
13.20	Zborovska rilasba; 18.4frTtP' strumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; TOGtekri4OT"KSfmiirv-'nadaljevanjih 15.00 Glasbeni ping pong-J7.10 Mi in glasba: <Ensem-b’e A Venezia*; 18.00 Kulturno pismo.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8 30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 16 30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasična glasba; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli- 10.32 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po
TV D - Danes,; 22.10 Panny Bill -film.
PETEK, 9. januarja LJUBLJANA
8.45 - 14.55 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Olimpiada smeha, risarka; 17.50 Rock koncert; 18.20 Obzornik; 18,30 Sodobna medicina;
19.00	Ne prezrite; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skup nost - Z opeko po zakonu; 20.40 Jazz na ekranu; 20.45 T. Hardy: Župan v Casterbridgeu. angleška nadalj.; 21.40 V znamenju; 2155 Nočni kino: Freud - skrita strast, ameriški film.
KOPER
17.30 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 T' D Stičišče; 20.30 Velika vročina - film; 22.00 TV D -Danes; 22.10 Ekonomske informacije; 22.20 Kozorogovi ubijalci -serijski film Shaft; 23.10 Baletna oddaja.
SOBOTA, 10. januarja LJUBLJANA
8.20 Poročila; 8.25 Vrtec na o-bisku; 8.4? Z besedo in' sliko;
9.00	Prijatelji, mladinska' nadalj.:
9.30	Pisani svet; 10.00 Dokumentarna oddaja; 10.30 Delaj z glavo;
10.55	B. Ibanez: Trs je in blato:
11.55	Smuk u. moške; 13.15 Ljudje In zemlja; 14.15 Poročila; 15.45 Rumena podmornica, angleški mladinski film; 17.10 Poročila; 17.15 Košarka; Iskra Olimpija Crvena zvezda; 18.55 Niš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.15 Risanka; 19 24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 2t-.00 Prva sobota, zabavnoglasbene oddaja; 21.05 J. Dieti: Bolnišnica i.a koncu mesta, češkoslovaška, nadalj. in konec; 21.55 Drevo za obešanje film; 23.35 'IV kažipot; 23.55 Poročila.
KOPER
16.00 Smuk za moške; 17.15 Ko šarka: Iskra Olimpija Crvena zvezda; 12.00 Odprta meja; 19.30 Visoki pritisk, zabavnoglasbena oddaja; 20.00 Risanke in Dve minuti; 20.15 TV p - Stičišče;
20.30	Dva kapetana film, 22.10 TV D - Danes: 22.20 Julij Cezar proti morskim roparjem film;
23.00	Kana! 27 - programi tedna.
željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Popevke, popevke; 16.00 Stadioni in telovadnice; 16.10 Dalmacija in njene pesmi; 16.32 Crash; 16 55 Pismo iz. .
17.00	Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Srečanje z opero; 18.32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Discoteca sound.
KOPER
(Slovenski program)
,6,30,. ,,7.25* 13.30. 14.30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37. Kinospored, obja ve; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Otvoritev; 13.05 Stoji, stoji Lipica;
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
13.40	Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes, ciriave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku:
16.10	Vaš telefon, naš mikrofon;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Za bavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8 00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.25 Kakšna glasba!; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz;
13.25	Poštna kočija; 13.30 Ul. Asia go Tenda; 14.03 D Pazzariello; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska sre Čanja; 17 03 Patchwork; 18.35 Šol ska vzgoja: 19.30 Zgodba jazza;
19.55	Timone d'Atene; 21.30 Gla sbeni program.
RADIO 2
7.30.	8,30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30
13.30,	15.30, 17.30, 18.30. 19.30 Po ročila; 6.00 - 8 45 Dnevi; 9.05 Ra dijska priredba; 9.32 - 10.12 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Zvok in misel; 13.41 Glasba in ki no; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MIM: Glasbene ure; 18.32 Iz Nevi Orleansa do Broadwaya; 19.57 Spazio X, glasba za vse okuse;
21.10	Glasbeni program,
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9 00, 10.00, 11.00, 12.00.
14.00,	19.00 Poročila; 5.20 Rekrea cija; 6 50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 R ir,gara ja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti- 9.40 Turislični napotki za naše goste iz tujine;
10.05	Rezervirano za. .; 11.35 Zna no in priljubljeno; 12.10 Veliki re vijski pr kes tri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13 00 Danes de 13. ure; 13.20 Obvestila 't. zabavna glasba; 13.50 Priporočajo vam. . ..
14.05	V '»osteh pri zborih jugoslo vansklh radijskih postaj; 14.25 Na ši poslušalci čestitajo: 14.55 Minu te za EP: 15.00 Dogodki in odme vi; 15 30 Zabavna glasba; 15.51 Radio danes, radio jutri:! 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri:
18.00	Na ljudsko temo; 18 25 Zvočni signali; 18.55 Minute za EP; 19.25 Olvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z Avgustom Stankom: 20.00 Kul turni globus; 20.10 Iz naše di,kotc ke: 21.05 Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddata v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših spo redov; 2T 30 Popevke z jugoslo vanskih studiov: 23.06 Lirični u trinki: 2? ' Zn ljubitelje jazza.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. JANUARJA 1981
ŠPORT ŠPORT ŠPORT

NOGONIET - - ■ ‘
«MUNDIALITO» V MONTEVIDEU
ODBOJKA
V PRVENSTVENEM SREČANJU ŽENSKE D LIGE
po zmagi nad Italijo Zmaga Bora v slovenskem derbiju pri Banih
URUGVAJ PRVI FINALIST
Zelo groba igra • Kar trije izključeni - Slabo sojenje Spanca Gurucete
.p-'.;...... c "■ ••
I
Urugvaj — Italija 2:0 (0:0)
URUGVAJ: Rodriguez, Oliveira, Dp Leon, Moreira, Krasovvski, Mar-tinez, Ramos, De La Pena, Victo-rino, Paz, Morales (Diogo od 25. min. d.p.).
ITALIJA: Bordon, Oriali, Cabri-ni, Mariani, Gentile Scirea, Con-ti, Tardelli, Altobelli (od 1. min. d.p. Pruzzo), Antognoni, Graziani.
SODNIK: Guruceta (Španija).
MONTEVIDEO - V zelo grobi, raztrgani in živčni igri, ki je neštetokrat prekoračila meje dovoljenega, je Urugvaj premagal Italijo z 2:0 in se tako uvrstil v finale, ki bo na sporedu v soboto, 10. t.m. Da je bila tekma groba dokazuje že podatek, da so bili trije igralci izključeni, več jih je bilo opomnjenih, sodnik Guruceta, ki je bil glavni krivec, da se je tekma izrodila, pa bi lahko pokazal še več rumenih kartonov.
Tekma nikakor ni mogla zadovoljiti 60 tisoč gledalcev, ki se je zbralo na stadionu «Centenario». Sicer Pa je imela Italija do polovice drugega polčasa stalno vajeti v rokah, V prvem polčasu je bila celo boljša od domačinov in imela več pri-
DANES NA TV
TV LJUBLJANA
Ob 9.55 in 13.25 veleslalom za moške iz Ebnat Kappla.
Ob 16.05 posnetek tekmovanja v smučarskih skokih iz Innsbrucka.
TV ITALIJA
Ob 15.15 po drugi mreži neposredni športni prenosi, med temi tudi veleslalom iz Švice.
Ob 14.30 na tretji mreži neposredni športni prenos.
Ob 19. uri na prvi mreži polčas nogometne tekme italijanske B lige.
TV KOPER
Ob 22. uri neposredni prenos nogometne tekmo iz Montevidea Argentina - Brazilija. ^vrMP!
ložnosti, da preide v vodstvo. Graziani in Altobelli pa sta bila premalo prisebna, tako da so jo Urugvajci, ki so se odlikovali po grobih startih, še kar poceni odnesli. Sicer pa je izjemno težko podati tehnično oceno srečanja, saj je bilo le to bolj podobno lovu na moža po igrišču kot pa nogometni predstavi.
V drugem polčasu je igra postala še bolj groba. Italijani so vračali domačinom milo za drago, tako da smo videli več prekrškov, ki res ne sodijo na nogometna igrišča. Sodnik je tako izključil Cabrinija in Moreiro zaradi medsebojnega obračunavanja, Tardellija pa zaradi grobega prekrška nad najboljšim u-rugvajskim igralcem Pazom. Skratka predstava, ki jo bo treba čim-prej pozabiti.
Zelo toplo in sončno vreme je naj-
brž tudi negativno vplivalo na italijanske igralce, ki so v drugi polovici drugega dela tekme močno popustili. Takrat pa se je razigral Paz, ki je dvakrat nevarno ogrozil Bordonova vrata. Interjev vratar se je v eni izmed akcij urugvajske »desetice* rešil V kot. Po kotu pa je Gentile zrušil Victorina, sodnik je dosodil 11-metrovko, ki jo je izkušeni Morales realiziral. Drugi gol je padel V 35. min. drugega polčasa, ko je Ramos lepo centriral, Victo-rino pa mojstrsko premagal Bordona. Do konca srečanja so se prekrški vrstili na tekočem traku in končni žvižg sodnika je bil «odrešenje* za vse.
Danes bosta igrali na «mundialitu* Argentina in Brazilija in upati je, da se tekma ne bo izrodila, pa čeprav je med obema enajstericama živo večletno rivalstvo.
Borovke so premagale Slogo s 3:1 - V italijanski 2. ligi pa je Bor Intereuropa na domačem igrišču izgubil proti Mogliano Veneto - Sokol poražen v Padovi
Sloga - Bor 1:3 (11:15, 15:11, 3:15, 13:15)
SLOGA: A. in L. Križmančič, Gregcri, Benčina, Kovačič, Adam, Sosič, V. in S. Vidali.
BOR: Vodopivec, Furlanič, Jazbec, Birsa, Vigini, Gerdol, Tomšič, V. in M. Klemše.
Slovenski odbojkarski derbi ženske D lige pri Banih je zasluženo, vendar ne brez težav, pripadel bo-rovkam. Tekma je bila poprečna, s pogostimi napakami in vmesnimi pavzami, vendar ni manjkalo tudi
bro uskladila nekatere starejše in ne le izkušenejše, temveč tudi zelo učinkovite igralke, z najbolj perspektivnimi mladimi društvenimi silami (tokrat se je z zrelo igro ob mreži zelo dobro izkazala Vesna Klemše) ter nekaterimi igralkami mlajše generacije.
Domačinke so se Borovkam upirale predvsem z dobro razporeditvijo in zadovoljivo gibljivostjo v obrambi, vendar je že sedaj jasno, da sta poglavitna perspektiva teh mladih in visokih igralk blok in na pad, ki bosta v bližnji prihodnosti značilna aduta te dokaj nadarjene
dobrih akcij, vzdušje pa je bilo vseskozi napeto, saj so bili vsi seti » generacije. Za sedaj je napadalnost (z izjemo tretjega) izenačeni. Kljub | ekipe, spričo neizkušenosti in pe-
temu so gostinje vsakič, ko so se jim mlade igralke Sloge (letnik 64) nevarno približale v točkah, znale vsiliti nasprotnicam svojo igro in veliko izkušenost. Trenerki Vodopivčevi je treba priznati, da je do-

o *• n/ioi'i-1 4uvtfs
Tako so se veselili argentinski nogometaši po Izenačenju na srečanju proti ZRN. Z leve proti desni: trener Menotti, Passarella, Ardiles in Tarantini. Se bodo Argentinci tudi nocoj tako veselili med tekmo proti B nasilij)? 303*51*» akzvoor,	-	-1 n,1. kJ	—V-. H ; (Telefoto AP)
3 i u_ X
:iya aa:/. ȣ**>,
manjkanja samozavesti pri sprejemu, še neizkoriščena. Vsakič pa, ko je bila «druga žoga* kolikor toliko solidna, so Slogašice zlahka ukanile Borovo obrambo, ki je predvsem pomanjkljiva pri kritju cone 6.
V delno opravičilo obema ekipama za prikazano igro pa je treba povedati, da .je telovadnica pri Banih zaradi pomanjkanja ogrevanja zopet potrdila, da je popolnoma neprimerna za odbojkarske tekme.
ŽENSKA B LIGA Bor Intereuropa — Mogliano Veneto 1:3 (10, —8, —7, —7)
BOR INTEREUROPA: Bolčina, Debenjak, Bauber, Ku:, E. in L. Maver, Cergol, Fičur.
MOGLIANO VENETO: Casarin, Giacchi, Cimanoto, Jorich, Scarpa, Vanin in Casarin.
SODNIK: Ruoso (Pn.), stranski: Sartori (Go.), zapisnikar: Doriguzzi (Trst).
Odbojkarice Bora Intereurope so poskrbele za prvo razočaranje v letu 1981 in drugo v letošnjem prvenstvu pred domačimi gledalci. Že vnaprej je bilo pričakovati, da bo srečanje s sila neugodnim nasprotnikom iz Mogliana Veneta precej težavno. To se je v resnici tudi zgodilo, nihče pa ni pričakova’, da bodo domačinke zaigrale tako medlo, neorganizirano, slabo v obrambi, neučinkovito v napadu. Gostje niso pokazale nič posebnega, toča bilo je več kot dovolj, da so pospravile če-
trti par točk, saj so imele z izjemo prvega niza stalno vajeti igre v rokah.
Sam začetek je bil dokaj obetaven za domačo ekipo, ki je hitro povedla s 6:0, Takoj pa je bilo kar v enem mahu 8:6 za Mogliano Veneto. Ne glede na to pa je Bor Intereuropa le pospravil prvi niz. To pa je bil začetek konca in Bolčino-va, Rauberjeva in tudi Cergoljeva res niso zmogle spraviti na površje potapljajoče se barke. G. F.
Don Bosco — Sokol 3:0 (15:10, 15:5, 15:3)
DON BOSCO: Guarissi, Molgaris-se, Brazarolla, Bettrana, Sabbadin, Marchetto, Civetta, Pappadia, Tof-fanrn in Targa.
SOKOL: Škerk, Capolicchio, Lozar, Pertot, L., V. in G. Lggiša, Kralj, Mervič, Chemelli.
Na gostovanju v Padovi so so-kolovke doživele visok poraz. Pred pričetkom tekme so z enominutnim molkom počastili spomin na preminulega priljubljenega nabrežinske-ga športnega in prosvetnega delavca Stanka Devetaka. Vest o tragični smrti je zelo prizadela so-kolovke, ki so stopile na igrišče skrajno dekoncentrirane in nerazpoložene. Poleg tega se je občutno poznalo pomanjkanje treninga, saj so naše igralke po 15-dnevnem odmoru zaradi novoletnih praznikov trenirale le v petek pred tekmo. Tako so gostinje dejansko odpovedale na celi črti. Nekoliko boljši odpor so razpoloženim domačinkam nudile le v tretjem setu, ko so varovanke trenerja Ušaja vodile že s 6:1, nakar so zopet popustile in brez pravega boja predale tudi odločilni set.
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiUMitiiiiiiiHirtiiiiiiniin
NOGOMET
3. AL NA GORIŠKEM
Mladost - Farra osrednja tekma
Sovodenjci bodo igrali doma, Štandrežci pa v gostsh
Po petnajstdnevnem počitku se bo danes nadaljevalo nogometno prvenstvo 3. amaterske lige na Goriškem. Naše ekipe so se po skoraj polovičnem trudu dokaj slabo odrezale, saj sta Juventina in Mladost na sredini lestvice, Sovod-nje pa še niže. O Juventini naj povemo še, da bo lahko izgubila še točko zaradi nepravilnosti vpisa e-nega igralca v tekmi proti Isonzu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111 iitiiiiiMiiiitntiiiiiii
ŠD Breg se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspešnemu praznovanju novega leta v gledališču «F. Prešeren* v Bol juncu.
OBVESTILA
ŠZ Jadran
prireja v soboto, 10. januarja, avtobusni izlet v Spilimbergo na prvenstveno tekmo z istoimenskim klubom. Vpisovanje do vključno srede v uradih ZSŠD1, pri Srečku Sedmaku in Marcelu Malalanu.' »•
> It.’» \l~
iiiimimimmiiitf<ammiimmmmmimmmmmmmiiiiimiimimii
{ . V'4	•	.. • . - v’ ’* f V"'
NOGOMET
V prvenstvu C-1 lige
TRIESTINA V GOSTEH
Tržačani bodo igrali proti Sanremeseju brez Di Rista in Magnocavalla - V dvomu tudi Cofetta
Po štirinajstdnevnem premoru se bo danes nadaljevalo italijansko nogometno prvenstvo C-1 lige. Triestina, ki trenutno vodi na lestvici, bo gostovala proti Sanremeseju. kar ne bi smelo predstavljati za Tržačane nepremostljive ovire. San-, remese igra letos dokaj slabo in Položaj te ekipe na lestvici ni nič kaj zavidljiv. Kljub temu pa so i-Bralci te ligurijske enajsterice izbojevali v prejšnjem kolu dragoceno zmago, kar jim daje še mož bosti za obstanek v ligi.
Triestina bo danes igrala precej okrnjena. V Trstu sta ostala diskvalificirani Di Risio in poškodovani Magnocavallo, katerega odsotnost se bo še kakj poznala. Pa biti Coletta, ki je najboljši strelgc Tržačanov, ni povsem zdrav, Tre-ber Bianchi pa lahko razpolaga s širokim izborom kakovostnih igralcev, tako da ne bi smel imeti pre-glavic s postavo. Bianchi najbrž tudi računa, da se bo vendarle «ad-prlo* napadalcu Zandeguju, ki bi btoral prav na gostovanjih pokazati svoje znanje. To je izredn - hiter igralec, ki pa je imel doslej precej smole. Vsekakor pa gre povedati, da bi se Tržačani lahko zadovoljili tudi s točko, kar bi po-bienilo. da bi ostali še vedno na vrhu lestvice,
DANAŠNJI SPORED (14.30
Forli - Mantova, Moder a • Par-*ba, Piacenza Casale, Prato - Em-Poli, Reggiana - Cremonese. Sant’ Angelo - Fano, Sanremeše - Triestina, Trento - No vara, Treviso - Spe-zia.
tiskovna agencija Tanjug in podelila naslov najboljšega atleta Sredozemlja Italijansi Sari Simeonijevi. Na drugo mesto se je uvrstil Men-nea. na tretje pa Francoz Hinanlt.
SMUČANJE
c.u iA'1’ KAPiLU
1, ITALIJANSK* LIGA
Tržaški Cividin danes pred odločilno tekmo
. v osrednji tekmi 11. kola prve i-“tijanske lige bo tržaški Cividin v °rixnu igral s tamkajšnjim Forstom. Domačini, ki so na drugem mestu lestvice in zaostajajo za kar tri toč-*e> so v zadnjih '»lih zaigrali zelo dobro in jurišajo seveda na zmago. Ce Pa bodo Lo Ducovi varovanci Premostili tudi to oviro bo prak-deno četrti naslov italijanskega rokometnega prvaka zopet njihov
atletika
Simeonijeva najboljša
BEOGRAD - Ta čas tečejo po vsem svetu ankete, ki imajo na-men ugotoviti, kdo je bil najboljši športnik v preteklem letu. Tako anketo je izvedla tudi jugoslovanska
Danes na sporedu veleslalom za SP
Po božičnih in novoletnih praznikih bo danes pondvno stekel svetovni pokal v smučanju. V švicarskem središču Ebnat Kappel bodo smučarji pomerili svbje moči v veleslalomu, kjer je nesporni favorit Šved Ingemar Stenmark, važno vlogo pa bo vsekakor odigral Bojan Križaj. Pa tudi Sovjeti bi znali postreči s kakim presenečenjem, tako da bo boj za nove točke kar se da privlačen.
Alpski smučarji bodo od danes skoraj neprenehoma tekmovali, e-pilog letošnjega tekmovanja v svetovnem pokalu pa bo Kranjska gora, kjer bosta tekmi v veleslalomu in paralelnem slalomu. Današnji veleslalom bosta prenašali tudi italijanska in jugoslovanska televizija.
KOŠARKA
i. ITALIJANSKA LIGA
Tai Ginseng doma Hurlingham v Bologni
V	22. kolu prve italijanske košarkarske lige bo danes goriški Tai Ginseng zopet igral doma, tokrat proti Antcniniju. Goričani imajo danes lepo možnost, da osvojijo novi prvenstveni točki, saj je moštvo iz Siene na predzadnjem mestu z desetimi točkami.
Tržaški Hurlingham pa bo gostoval v Bologni, kjer se bo spoprijel z nevarnim moštvom I&B. Tržačani so v zadnjih kolih igrali sijajno: premagali so celo državnega prvaka Sinudyneja in ni izključeno, da bi danes v Bologni poskrbeli še za en žep podvig.
Včeraj pa so odigrali že eno tekmo tega kola. V Rimu je Squibb iz Can-tuja premagal domačo Bancoromo s 94:80 ((48:39).
DANAŠNJI SPORED (17.30)
V	GORICI: Tai Ginseng - Antonini;
V	VARESEJU: Turisanda - Recoa-ro; V MILANU: Billy - Grimaldi;
V	BOLOGNI: I&B - Hurlingham;
V	RIETIJU:	Ferrarelle - Scavo-
lini; V BRESCII Pintinox - Si-nudvne.
A-2 LIGA
DANAŠNJI SPORED (17.30)
V	TREVISU: Liberti - Eldorado;
V	BRINDISI JU: Brindisi - Honky;
V	RIMU: Fabia - Matese; V LIVORNU: Magnadyne - Mecap; V PORDENONU: Štern - Rodrigo; V RIMINIJU: Sacramora - Superga; V BENETKAH: Carrera - TropiC.
.' votmmi	' i i . v*I »	vtmnbi*. *>s
V PRVENSTVU C-2 LIGE
KOŠARKA
Po krepkem vodstvu gostov Jadranu le uspelo zmagati
Pagnossin v 32. minuti vodil z 18 točkami prednosti - Mladi Dancu zelo dober
Jadran — Pagnossin 101:98 (47:58)
JADRAN: Adrijan Sosič 6 (2:3), Klavdij Starc 4 (2:2), Žerjal, Milko Vitez 6, Ivo Starc 5 (1:5), Boris Vitez 28 (2:5), Klobas 6, Daneu 21 (3:4), Ban 23 (5:9), Valter Sosič 2.
PAGNOSSIN TREVISO: Antoniutti 22 (2:3), Rizzo 29 (9:11), Pace 10, Piccoli 18 (4:6), Cecchetti 7 (1:2), Colusso, Donai 2, Renosto 4i, Fava 6, Rosin.
SODNIKA: Zorzi in Mansutti (oba iz Vidma).
ON: Jadran 25; Pagnossin 20.
PON: Boris Vitez (39). Izključen Cecchetti v 38. min.
Zares neverjetno, kako je včeraj Jadran v nredzadnjem kolu prvenstva C-2 lige uspelo zmagati. Naši fantje so namreč do 32. minute katastrofalno igrali: bili so demotivirani, slabo so zapirali prostor v o-brambi, v napadu so grešili kot za stavo, pri lovljenju odbitih žog pa so bili zelo pomanjkljivi. Skratka, gostje so osem minut pred koncem srečanja povsem zasluženo vodili kar z 18 točkami razlike (88:70). Tedaj pa so jadranovci »nastavili* gostom izredno uspešno in agresivno consko obrambo in košarkarji Pa-
llllllllltllMIMHIIIIItllllllllMIIIIIIIIMIMMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIimillUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllMlIllllllllll
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 4. januarja 1981
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja - Breg
• • •
14.30	v Križu
Vesna - Baxter
« • •
14.40 v Repnu Kras - Giarizzole
NARAŠČAJNIKI '
10.30	v Repnu
Kras - Primorje
* # • •
8.30	v Trstu, Ul. Flavia
Inter TS - Primorec
NAJMLAJŠI
10.30	v'Trstu, igrišče Campanelle
Campanclle - Breg
9.00	na Proseku
Primorje - Olimpia • * *
12.00	v Bazovici Zarja - Inter TS
3. AMATERSKA LIGA
14.30 v Doberdobu
Mladost - Farra • • •
14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Adria « * •
14.30 v Šlovrencu San Lorenz« - Juventina ZAČETNIKI
9.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju
Giarizzole - Primorje # # #
9.45 v Dolini
Breg • Muggesana
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.30 v Trstu, Miramarski drev.
Ferrovlario - Polet
MLADINCI
11.30	v Trstu, «1. maj*
Bor A - Inter 1904
KADETI
11.00 na Opčinah Polet - Ferrovlario B * * «
12.45 v Miljah
Inter Milje - Bor
DEČKI
8.30	v Trstu, «1. maj*
Bor - Alabarda
• « «
9.30	na Opčinah
Jadran - Inter 1904
NAMI/NI TENIS
ŽENSKA A LIGA ob 10.00 v Nabtežini Kras • Fiat Bari
KROS
POKRAJINSKO PRVENSTVO
8.30	v Bazovici
Nastopa tudi Adria
gnossina so enostavno »izgubili glavo*. Jadranovci pa so odtlej končno pokazali, kar znajo, razlika v koših se je kaj kmalu zmanjšala (82:94 , 88:94, 93:94), minuto pred koncem so naši stanje izenačili na 95:95, da bi nato prvič povedli (97:95), nakar pa tudi zmagali.
Po takem razpletu je zares težko oceniti to srečanje. Na dlani je, da slovenski košarkarji niso stopili na igrišče dovolj zbrani, kar je seveda izkoristil nasprotnik, ki je takoj povedel predvsem po zaslugi odličnega Rizza, ki je v prvem polčasu dosegel kar 25 točk. V Jadranovih vrstah sta, po našem mnenju, v tem, prvem »nesrečnem polčasu* zadovoljivo igrala le m’adi Roberto Daneu in požrtvovalni Milko Vitez, vsi o-stali pa še zda'eč niso pokazali, česa so zmožni. Tudi v nadaljevanju ni kazalo nič boljšega. Jadranovci so kot za stavo izgubljali žoge, niž-ii nasprotniki so jim lovili odbite žoge: vse je kazalo, da bo Jadran dnžive' prvi prvenstveni poraz na domačih tleh. Od 32. minute pa velik preobrat: Boris Vitez in Marko Ban sta končno začela zadevati koš. mladi Daneu je nadaljeval z uspešno igro. priča smo bili nekaterim zares lenim protinanadom in Jadranu je tako uspelo zmaga i.
Po našem mneniu se ,ie tudi poznala odsotnost Edita Krausa (tokrat je dobil dan počitka), ki bi bil še kako koristen predvsem v o-brambi.
Po srečanju je bi' komentar najboljšega košarkarja Pagmssina Rizza tale: »Le to zapišite, da tako tekmo lahko izgubiio le zelo naivni igralci, kot smo mi.»
Peter Starc je včerajšnjo tekmo na kratko ocenil takole: »Res čudna tekma. V začetku je bilo jasno, da so bili naši igralci še v počitniškem vzdušju. Proti koncu pa so le zaigrali. kot znajo, to pa je bilo dovolj, da so nato tudi zmagali.* (bi)
DEČKI
Kontovel - Ferroviario
TENIS
56:80
cer osvojil prvi set z rezultatom 7:6, a je izgubil naslednje tri s 7:5, 6:3 in 6:4.
Drugo polfinalno srečanje, v katerem sta igrala dvakratni zmagovalec prvenstva Vilas in Kirn War-wick (Avstralija), pa so prekinili zaradi teme. Warwick sicer vodi v setih z 2:1 in ima realne možnosti za zmago. Vilas je zmagal prvi set s 7:6, odstala dva pa izgubil s 4:6 in 2:6.
NAMIZNI TENIS
Poraz Krasa
Dekleta Krasa, ki nastopajo v namiznoteniškem promocijskem prvenstvu, so sinoči v Samatorci okusila poraz. Slovenski predstavnici Nataša Škrk in A. Furlan sta sicer klonili z minimalnim rezultatom (2:3), z malo več športne sreče pa bi lahko tudi zmagali. Usodna je bila igra dvojic.
Vrisprnijlt1 zn
DIJAŠKO MANCO
San Lorenzo — Juventina
Nedvomno bodo Štandrežci morali dati vse od sebe, če bodo hoteli odnesti pozitiven izid iz Šlo-vrenca. Furlanska ekipa je namreč trenutno v dobri formi, tako da se je s sredine lestvice povzpela na drugo mesto. Dejstvo pa je, da tudi Juventina igra v zadnjih nedeljah dobro, in to je dokazala tudi v Doberdobu, tako da bi lahko pripravila presenečenje. Kljub temu bi bil remi dober rezultat.
Sovodnje — Adria
Sovodenjci imajo tokrat zares veliko priložnost, da po daljši, vrsti negativnih rezultatov dosežejo ponovno zmago. Srečali se bodo proti Adrii. ki po 12, kolih ni še osvojila tečk^. Zato mislimo, da bedo Vižintinovi varovanci zares brez večjih težav zbrali dve točki, katerima bodo za nekaj mest izboljša-Mmi mJtefvjfi. Mladost^-Patra Poleg srečanja ' IŠonzo - Azzurra je"tekma Jv‘l)obSrčfobu rtfed najvažnejšimi tega kola. Kraševcem 'se namreč danes ponuja priložnost, da z zmago zbrišejo slab vtis s slovenskega derbija proti Juventini ter da pridobijo dve točki proti Farri, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Dejstvo pa je. da bodo gostje drago prodali svojo kožo, 'ato se kraškim navijačem ponuja :animiva nogometna predstava.
(PR)
ATLETIKA
ŽENSKA C-2 LIGA Sloga — Juiia 3:2 (15:17, 13:15, 15:6, 16:14, 15:12)
SLOGA: N. in M. Grgič, T. in M. Križmančič. Ražem, Hrovatin, Gulič in Milič.
Kot je že razvidno iz samega rezultata smo bili v telovadnici pri Banih priča pravi maratonski tekmi med Slogo in tržaško Julio, ki je vse do danes Pila prva na lestvici. Tekma sama ni bila izredno lepa. tehnično je bila na nizkem nivoju, prevladal pa je agonizem, predvsem pa živčna igra. In prav to moramo reči o Slogi, ki je znala vse do konca obdržati mirnejše živce, predvsem pa se je to poznalo v ključnih trenutkih, ko je Sloga znala z. dobro zbranostjo zaključiti odločilne sete v svojo korist. Omenili bi ze'o dobro igro Neve Grgič na mreži in pa m'ade Andre Gulič, ki je bila pravzaprav tista, ki je od'očno pripomogla k temu. da se je v odločilnih trenutkih jeziček na tehtnici obrnil na stran Sloge.	INKA
Libertas GO — Breg 3:0 (15:7, 15:9, 15:9)
BREG: Slavec, Marrinelli, Stepančič, Kocjančič, Salvi, Olenik, Trenta, Sancin.
Brežanke so po slabi igri prepustile točki solidni domači ekipi Li-bertasa. V delno opravičilo naj povemo. da so Brežanke nastopile brez Žsrjalhve in Premulinove, zaradi delovnih obveznosti pa je manjkal tudi trener Jurkič. Še posebno slabo je takrat deloval sprejem, ki je onemogočil gradnjo učinkovitih na-
NA KROSU V BAZOVICI '
Adrievci v borbi za boljša mesta
Danes ob 8.30 še bo na gmajni pri Bazovici odvijala prva od treh tekem v krosu za pokrajinsko prvenstvo. V organizaciji tržaškega kluba Marathcn se bodo na startu ,	,	„
zvrstili najprej naraščajniki na padov: Ko P? 4.200 m, nato pa mladinci na 6.3CO m dolgi progi. Nato bodo startali še člani na 8.400 m, kot zadnji pa še amaterji na razdalji 6.300 m.
Med našimi društvi bo prisotna lonjerska Adria z dvema naraščajnikoma (Vasilijem Pečarjem ter Davidom Gregorijem), dvema članoma (Karlom Bonannom ter Fa biem Ruzzierom) ter enim amaterjem (Girolamom Bonannom). Največje možnosti za boljšo uvrstitev ima vsekakor Gregori, ki pa bo letos tekmoval z leto starejšimi nasprotniki in bo zato njegova naloga težja od lanskega leta, ko v pokrajini ni imel konkurence. Novost za lonjersko društvo predstavlja vsekakor nastop v amaterski kategoriji, kjer bo imel starejši Bonanno sicer ne prav lahko nalogo.
R. F.
Prijavni roki za tekaške prireditve
Po izredno uspelih množičnih smučarskih tekaških prireditvah v decembru, čemur so botrovali lepo vreme in zelo dobre snežne razmere, je tudi med zamejskimi ljubitelji te zvrsti navdušenje in zanimanje vse večje. Zato. bi opozorili na bližnje prireditve v Sloveniji in "na ustrezne prijavne roke:
L 10. januarja v Dražgošah: »Po poteh partizanske Jelovice* na 20 km:
2.	- 17. januarja v Cerknem1: »Srečanje smučarjev borcev N0BiJha 5 oziroma 15 km;
3.	- 18. januarja v Tupljah: »Po poteh kokrškega odreda* na 7, 15 oziroma 30 km. Rok za prijavo in poravnavo startnine zapade jutri, 5. januarja.
4.	- 25. januarja na Lokvah: »Drugi lokvarski tek* na 10 oziroma 20 km;
5.	- 11. februarja v Novi vasi: »Sedmi loški teki* na 7, 15 o-ziroma 30 km. Rok za prijave in plačila prijavnine zapade 15. januarja;
6.	- 8. februarja v Črnem vrhu nad Idrijo: «Sedmi trnovski maraton* na 10, 12, 15 ali 42 km. Prijave najpozneje do 20. januarja.
Vsa ustrezna pojasnila nudijo uradi ZSŠDI v Trstu (telefon 76-73-04) in v Gorici (telefon 84 644).
B. S.
padov. Ko pa je gostjam le uspelo organizirati kakšno uspešno akcijo, so se jim domačinke upirale z izredno dobro igro v obrambi. MRS
Kontovel — Intrepida 0:3 (16:18, 7:15, 6:15)
TENIS
Tulasne mladinski prvak
MELBOURNE - Z zmago nad Avstralcem Masurjem s 6:3, 6:4 v finalu mladinskega teniškega prvenstva Avstralije je Francoz Thierry Tulasne osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka.
Svetovni rekord Petruševe
ALMA ATA - Sovjetinja Natatja Petruševa je izboljšala svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 1.500 m s časom 2’06"OL

•.
/! ELkN
PRVENSTVO AVSTRALIJE
Američan Thatcher prvi finalist
MELBOURNE - Američan Brian Teatcher je prvi finalist mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije. V štirih setih je namreč premagal domačina NcNamaro, ki je si-
SBtPiSSt
HMp
Poletov! košarkarji bodo danes v promocijskem prvenstvu proti Ferroviariu pred zelo težko nalogo
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linF]s)
Podružnico Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7,000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ števijka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
4. januarja 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADITi DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
ZTT
Trst
član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLiM V NOB
IZ. PREČNIKA
V	spamin na pok. Kristo Milanič roj. Paulina darujejo Jelka in Ani ca Legiša 10.000, Žela Sardoč 5.000, Radovan šemec 5.000 ter Emilija in Albina Vrabec 10.000 lir.
V	spomin na pok. Rafaela Šemca darujejo Franc šemec 5.000, Rado van Šemec 5.000 in Žela Sardoč 5 tisoč lir.
Sekcija KPI Prosek - Kontove! daruje 60.000 lir.
Namešto cvetja na grob Kristine Milanič i? Prečnika darujejo družina Širca (šempolaj) 10.000 ter družine Gruden, Doljak in Rebula (Šempolaj) 20.000 lir.
Ida Rojc (Donijo) daruje 50.000 lir.
ZA POIMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH
PO F. S. FINŽGARJU
V	spomin na pok. Em lijo Gerbec, Pino Doles in Gizelo Bucik daruje družina M. Pertot 15.000 lir.
V	počastitev spomina Pine Doles daruje Pina Brandolin 7.000 lir.
Namesto cvetja na grcb Milke Gerbec daruje družina Švagelj 15 tisoč lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
V	spomin na pok. Josipa Rebulo darujeta Elda in Ninko 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar darujeta družini Adamič in Cseatto 20.000 lir.
Namesto novoletnih voščil daruje KD E. Prešeren iz Boljunca 20 tisoč lir.
V	spomin na Saverija Mihelčiča' darujeta Karlina in Mario Monta-nja (Boljunec 86) 10.000 lir. V isti namen darujeta Branka in Viktor Vodopivec 10.000 lir.
V	spomin na Rudolfa Sestana in Rozino Ravbar daruje «Gruppo Car-p ntieri Trst* 100.000 lir.
V	spomin na pok. Marijo Stopar vd. Kalc daruje družina Kraj (Opčine - Repentabrska 81/1) 5.000 lir.
Anica Danieli daruje 40.000, Giu-liano Nalesso 44.000 ter N.N. 10 tisoč lir.
Mladinski krožek Slovan - Padriče
Gropada daruje 100.000 lir.
♦ * *
Namesto cvetja na grob Annama-rie Pahor daruje Livio Regent 10 tisoč lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob 5. obletnici smrti Alojza Guština daruje žena Lojzka 5.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto novoletnih voščil daruje Marjan Starc 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Dolenčevi darujejo 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Stanka Devetaka darujeta Irene in Albin Danieli 20.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka.
Ob 17. obletnici smrti moža Alojza
Bukavca daruje Ida Bukavec 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Angelo Luxa daruje družina Segeriščvrvi 30.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Angelo Luxa darujeta Edi in Ljuba Kapun 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Marta in Albino Malalan darujeta
10.000	lir z,: Godbeno društvo Prosek.
Ob priliki silvestrovanja pri La-
diju Miliču daruje vesela družba
20.000	Ur za ŠK Kras.
V	počastitev spomina pok. Angele Luxa darujeta Vojka in Sonja U-kmar 10.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin, na svoje pokojne darujeta Slavica- in Rudi Košuta 20.000 iir za Sklad za vzdrževanje doma Alt-ert Sirk v Križu.
V	počastitev spomina Stanka Devetaka daruje družina Gerlanc -Mennucci 10.000 Ur za SPD Igo Gruden.
V	spomin na Karla Štoko darujejo svojci 10.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Angele Luxa darujeta Miranda in Renato Blažon 10.000 Ur za ŠD Primorje. V isti namen darujeta Irma in Ivo Regent 5.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Josipa Rebule daruje družina Križman (Re-pan 128) 10.000 Ur za ŠK Kras.
V	spomin na pok. Zorka Rebulo darujeta družini Rebula in Pahor (Salež 60) 20.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina pok. Zorka Rebule darujeta Vojko in Pepi Si-moneta 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Štefanije Kalc darujeta družini Portograndi in Jankovič 20.000 Ur za TPK Sirena.
Za godbeno društvo Nabrežina da-
rujeta N. MiUč 20.000 in Stanko Pertot 50.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Frančiške Puntar daruje hči Liči z družino 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Avguština Kalca daruje družina Gornik (Gropada)
10.000	Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Zorka Rebule daruje Pepca Čuperla 200 ND za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda.
V	spomin na Renatovega očeta darujeta Sandor in Marta 10.000 Ur za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Saverija Mihelčiča daruje družina Zobec (Bo-1 junec 117) 10.000 Ur za KD F. Prešeren.
V	počastitev spomina Štefanije Kalc daruje Anica Furlan 5.000 za Društvo slovenskih upokojencev in
5.000	Ur za Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja na Tržaškem.
V	spom n na nonete in strica Milana darujeta Rado in Sonja 5.000 za p'pravilo dvorane na Kontovelu in 5.000 lir za ŠD Kontovel.
Jože Kreševič daruje 10.700 Ur :-.a Sklad Albina Bubniča.
V	spomin na svoje pokojne daru jeta Slavica in Rudi Košuta 20.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na dragega nonota Antona daruje vnukinja Nadja Ron-celU 10.000 Ur za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina prijatelja Stanka Devetaka darujeta Vojka in Pepi Pertot 20.000 Ur za SPD Igo Gruden.
V	spomin na Stanka Devetaka daruje družina Dušana Radoviča
20.000	za SPD Igo Gruden in 20.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Angelo Luxa darujejo Darjo, Majda in Danijel Sardoč 10.000 lir za ŠD Primorje.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OB ODPRTJU novega frizerskega salona iščem vajenko/ca. Starost do 19 let. Zahteva se dinamičnost in volja do dela. Telefon 68-491.
GOSTILNA «A1 Palombaroa, Trst, Bazoviška cesta 56, tel. 040/54571, vam nudi vsak dan žabe, divjačino, škampe in druge specialitete.
PRODAM peugeot 204 GL, letnik 69 v dobrem stanju, elektronski vžig, nove gume. Cena po dogovoru. Telefon - Gorica, 83535.
MILIČ DUŠAN — Zagradec 2 — toči belo in črno vino.
ŠTUDENT išče opremljeno sobo v mestu ali okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 226-169.
IŠČEMO hišne snažilke. Javiti se pri podjetju Faro — Ul. sv. Frančiška 4/1 stopnišče B.
IŠČEM garažo v najem pri Lovcu ali na Katinari. Telefon 911-119.
FIAT 126 NA PRODAJ, zastopnik ■TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
FIAT 127 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
FIAT 128 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
AUTOBIANCHI A 112 NA PRODAJ,
zastopnik TALBOT drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
FORD FIESTA NA PRODAJ, zastop nik TALBOT. drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
FORD TAUNUS NA PRODAJ, za
stopnik TALBOT, drevored Ippo-
dromo 2 DUPLICA.
RENAULT 5 NA PRODAJ, zastop nik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
RENAULT 15 GTL NA PRODAJ,
zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
PEUGEOT 104 NA PRODAJ, zastop nik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
DYANE 6 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
CITROEN VISA NA PRODAJ, zastopnik TALBOT. drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
MINI 90 NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
CHRYSLER 1308 GT - 1307 S NA PRODAJ, zastopnik TALBOT, drevored Ippodromo 2 DUPLICA.
PELJJCCERIA
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira Najnižje cene v naši dežeU
TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročuina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 Ur velja za. liste, ki ju poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 000 Ur.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudiU brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794072 Uprava: Gorica, Drev. XXTVi maja 1 — Tel. 83382 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta:' Tekoči račun ZTT 11/5374	-
Tržaška kreditna banka: Tek. račun St 192
TRST
0.nnf).
ACl.
UL. VALDIRIVO 30 TEL. 040 - 69-244
NADOMESTNI DELI ZA KMETIJSKE STROJE NA GORIVO DIZEL ALI BENCIN:
LOMBARD INI - RUGGERINI - DUCATI ACME
za motorne žage:
ECHO • STIHU - ALPINA • OLEO MAC za motokultivatorje in kosilnice:
BCS - FERRARI - BERTOLINI - PINZA - BE-***< »c NASSI - GOLDONI
PO ZELO UGODNIH CENAH!
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
4Ki
foto-kino |
kontaktne leče
d
Ulica Buonarotti 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST	Telefon 77-29-96
OPTIK* - FOTO - KINO
MARUŠIČ
Ulica San Nicold 33 - tel. 60227 vam nudi
•	Takojšnji in brezplačni pregled vida.
•	Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja.
•	Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov.
•	Konkatne leče.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE

Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete:
praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo
TD£T	Ul. Baiamonti 3 — telefon: 820766
IK51	Ul. Di Vittorio 12 = telefon: 813301
Zastopnik kuhinj
fcfcfcmorehjzzo
TL ' i

mm
mm\
mm
KRAS KOSOVEL SPACAL
Nova predelana štiri jezična izdaja te vrhunske založniške pobude, ki je doživela uspeh tudi v mednarodnem merilu.
Knjiga s Kosovelovimi poezijami in Spacalovimi grafikami bo najlepše darilo znancem, prijateljem in sorodnikom
tiidiliA knfifdbttil - Ulica sv. Frančiška 20