Naredba štev. 7817. S tetn bi bila slovniška stran mojih izvaiani končana in pre'dem k naredbi sami. Bral sem ;o enkrat. dvakrat. še v tretie. pa se mi ie pojavilo vprašan.e. .ie-Il naredba, taka kot je. sploh izvršljva. Ni! Gosood;.e so povedali, kai naj učimo. niso Da novedali kako naj učimo. V naših abecednikih in čitankah imamo samo »1«. In če učenec. posebno v elementarnem razredu.,1 vidi, bo 1 tudi bral in izgovarjal in ie s tem storil vse. kar smera od njega zahtevati. Kako pa mu nai v smislu naredbe dopovein kda: naj izgovar;a 1 in kdaj u. o tem naredba molči. V točki 4. sicer pravi. nai se v novih izdaiah šolskih knjig za I- razred radi nepopolnosti običajnega črkopisa označuje ©rava izreka trdega »l«-a slično. kakor se to erodi v francoskih in ansrleških učnih kniiirali. Ampak jaz zelo dvamim. da bi bilo tudi enernu samemu odstotku osnovnošolskeira učitel;stva takih francoskih in angleških metodičnih kniig na razpolago ali na tudi le samo dostopnih. Sai pogosto še slovenskih ni! No, sem mislil saj nismo samo zato na svetu. da se nam dobro godi in da spravimo vsakega prvega plačo- in poviške. pa sem se odpravil na !ov za franccJskimi n an.deškimi učnimi knjigami. Imam na univerzi. nekdanjega kolega, ki živi od samih korenik in obrazil in osebil in sufiksov in končnic. in sem ga vorašal. kako nai naučim v elementarnem razredu izgovarjati 1 kot v oz. u. Pa mi piše nazai: »Kako pa Francozi nauče svoe otroke. da izgovaria.o B-o-r-d-e-a-u-x kot »Bordo«? Ti imaio še več;e težave in vendar nobenemu Francozu ne pride na misel, da bi izgovar al B-o-r-d-e-a-u-x kakor piše. — Malo dobre volje je treba, pa vse gre!« No. malo sram nie je že bilo, seveda, da tega ne vern. ampak sem se za dobro stvar žrtvoval in ga nonižno vprašal nazaj: »Kako pa nauče Francozi svoie otroke izgovarjati Bordeaux-6?!« Pa mi piše zopet. — evo vam dobesedno: »... ¦ Kako se Francozi uče v elementarnem raz- redu izgovarjati svoi — eaux in podobno kot 6 itd., Ti ne vem odgovoriti. Zanimam se za _tvar že dve leti ¦.« In sem bil zopet tako pameten, kot prej. Stvar pa je za nas bistveno važna, ker od povojne rešitve teea vprašan a odvisi to be or not to be naredbe Pa sem premišljeval sam in se mi le zazdclo, da se Francozi in Andeži ne nioreio učiti bogvekako drugače kot Nennci svoi sch. ch. ei. eu itd. Da se torei otroku že pri elementarnem zlogovmeim čitanju utisne za gotove sknpine pisatiih črk gotova glasovna protivrednost. Premišlieval sem na vse strani pa nisem našel nobenega razloga proti in sem bil vedno boii uverien. da sem zadel pravo. In ko sem sredi svo-ieera zmagoslavja hotel paskusiti. kako bo šlo v praksi. se ml ie vsa moia fflorija klavcrno podrla- Znašel sem se ipred novim. še hiii.im vozlom. Ce naučim otroka. da izsrovaria 1 kot 1, kot sra druuače ne niore in ne sme. ker e 1 sam zase res 1 in nič drugega — pridem v konflikt z naredbo. Jaz pa z naredbo ne maram priti v konflikt ter mu nravim. da 1 ni 1. amnak samo včasih 1, včasih pa \r ali u. me bo debelo gledal in se začel iokati če mu pa na kratko rečem. da ie 1 enostano v, bo bral »... Herodež je noklical k sebi sv. 3 krave mesto kralje ...« Moi predlog je: da označim v jezikovnih kniiigah eiementarnega razreda tisti 1. ki se izgovaria kot v oziroma u. s noscbnim znameniem. Kakšno naj bi bilo. ni važno mislim pa. da bi vzeli zanj 1 s cirkumfleksotn (1). kakor označuje ž njim ta glas Poljak. Slišal sem na pri raznih debatah takle ugovor: Ne velja ui.el''avati v abecedo novih črk ker srre razvoina črta :iezika za tem. da znianjšu^e število srlasov oz;roma izrazil zanie. Cc pa uvedemo r.ovo črko moramo biti doslodni in moramo uvesti črke tudi za glasove, ki iih sicer izgovarjamo pa smo znamen;a zanie že izločili iž azbirke. (To so jer. jat itd.) ker to ne gre ne sme biti niti prvo. Približuimo se fonetičnefmu pravopisu. kot ea imaio Srbolirvatje in ki ie najenostavnerši in naibol.i ;Draktičen- — (Dalie prih.)