in Mehika. > Za prosto ljudstvo spisal J. A lesove. Založil Janez Glontint t Ljubljani. Natisnil Joief F o e k t Gradcu. 1868. Prejeto od urada 2Q opravljanje imovina opornikov / i-, i t» i i ii . .8 £»81 Vvod. Zgodovina Ksi časomLudovika XVI., kralja francoskega, ne pozna dogodbo, ktcra bi bila celi svet tako osupnila, ko krvava smrt cesarja Maksa. Nemila osoda odpeljala je presvitlega kneza iz srečnega kroga svoje družine, kjer se mu je na strani blage gospe smejala vesela prihodnost. Blagodužna in velika misel, deželo osrečiti, po kteri je že dolgo časa razsajal divji boj, pogubila ga je, izdala ga slavoljub-nost. francoskega cesarja Napoleona HI. Našel in deloma premagal je Mehiko, kakor je znano, španski admiral Kortez leta 1521. Od tiste dobe do zdaj razsajal je v krasni, rodovitni deželi neprenehoma srdit boj med vrojenci in ptujci, vedno je tekla kri; prelivali so jo ne. le Španjoli, da bi si podvrgli prostoljubni narod, ampak tudi domači vodji-da bi vtrdili svojo moč. Nar hujše ravnali so Španjoli; zatira je duševno omiko gnojili so krasna tla s krvijo prebivavcev, ker iskali so tukaj le bogastva zemlje, za srečo naroda ni jim bilo mar. Obdarili so sicer mehikansko ljudstvo s svojem jezikom, a dalje Španska vlada ni skrbela niti za poduk in šole, niti za ravnopravnost. Deželi mankalo je vsega, lcar zamere osrečiti ljudstvo. Španjolam rojenim v Evropi, ki so bili prišli iskat zlata in srebra, delile so se višje stopnje; kdor si je, zatiraje judstvo ali podkupova je'vlado, pridobil premoženja, živel je ošabno v bogastvu. Kupčije in rokodelstva španska vlada ni nikakor podpirala, timveč celo prepovedala zidati delavnice; da je vpeljevala vino in svilo iz lastno dožele, dala jo posekati vso trte in murve, ktere so vrojenci sadili z dobrem vspebom. Le španskim ladjem bila je dovoljena kupčija. Ceste niso se smele delati, da so španski gonjači po težavnih potih z mulami več zaslužili. Tudi ptujci niso se trpeli v deželi. Vzrok krvave dogodbe, ktero sem se namenil popisati, bila je vojska južne in severne Ameriko. V začetku napredovale so južne države. Napoleonu IN., ki se rad vtika v ptuje zadeve, je to prav po volji. Da bi občutljivo škodoval mogočnim severnim državam, pomaga v Mehiki vtemcljiti cesarstvo. Podpihuje tedaj francoske, angleške in španske vselnike, ktere so Mehikani jeli stiskati, da se pritožijo pri svojih vladah in si z orožjem iščejo pravice. Ko pa angleška in španska vlada nisti vol je, veliko trumo vojakov poslati v Mehiko, timvoe skleneti le pogoj z republiko, začno Napoleon sam boj, pošlje nar prej 25.000 mož v Mehiko in opiraje se na to dosti veliko moč skliče francoski vojskovodja Bazalne (Bazen) zbor plemenitažev, kteri sklenejo, da se napravi cesarstvo. Za svojo pomoč tirja Napoleon le 105 mljonov! Cesarstvo je tedaj vstanovljeno, a kdo bo cesar? Bistri Napoleon spomni se nadvojvoda Maksa, brata našega s vi t lega. cesarja. Že dve leti prej pisarilo se je zastran tega med Parizam in Miramare *). Znano je bilo celemu svetu, da je Maks prostoljuben in politično izurjen knez, tedaj pritrdel bo vsak, da je Napoleon, volivši ga cesarja, dobro vganil in francoski, avstri-janski in nemški kupčiji odperl novo polje. Vrh tega vedilo se je, da je svitli nadvojvoda dober katoličan. Maks, nadvojvoda avstrijanski, rodil se je na Dunaju 6. julija 1832, bil je drugi sin nadvojvoda Franca Karola in Zofije, hčeri kralja bavarskega. Že v mladosti poprijel se je z veseljem mornarstva in se dobro izobrazil; *) Urad tik morja blizo Trsta, o kterem se bo pozneje ▼eč govorilo. Pisatelj. namenjen jo bil postati povejnik avstrijanskega brodovja. Voliko jo popotoval ter ogledoval brogovjo in otoke srednjega in atlantiškega morja. Leta 1854 stopi na čelo cesarskega brodovja, ktero jo doslej v primeri z armado le malo veljalo. Pod njegovem vodstvom povzdignilo se je hitro in pokazalo svojo gibljivost in moč v hudih bojih pri Helgolandji in Visu. Vse, kar velja zdaj, jo storil bistri duh Maksa, on jo tedaj stvarnik avstrijansko moči na morju. Maksimiljan poroči se leta 1857 s Karloto, hčerjo Leopolda L, kralja Belgije. V začetku tega leta izvoljen je bil deželni poglavar lom-bardo-beneške kraljevine. Njegovo prostoljubno in prijazno obnašanje v tih vedno nemirnih deželah bilo hi morda pridobilo ljudstvo cesarski vladi, a ko bi se mu bila podelila veča oblast v notranjih političnih zadevah in vladanji. Čislali so ga celo nasprotniki in hvalili njegov trud v prid d»žele. T. ... i odpove so že pred začetkom nesrečne vojske leta 1859. Zdaj je deloma bival v svojem gradu Miramare tik morja blizo Trsta. To poslopje, po njegovih lastnih mislih sozidano, obdano s krasnimi vrti, na kterih se nahajajo rastline iz mnogih delov sveta, — 9 — pričalo bo vedno o njegovi visoki omiki in »motnosti. Tukaj bival je Maks do 3. oktobra, 1863 v miru in vesolji s svojo ljubljeno Karloto. Omenjeni dan ob i sejo ga poslanci zbora meliikanskih plemonitažev, kte-rega je bil dal Napoleon sklicati, ter mu ponudijo cesarsko krono. Naveličal se jo bil že vrli junak tihega in samotnega kota, nemirni duh želi si širjega polja za svojo delavnost, ter prevzame težki jarm. Menda ga je pregovorila tudi njegova gospa, bistroumna, visoko hrepeneča Karlota, da je bil tako hitro pripravljen, podati se v ptujo deželo med ljudi po dolgih vojskah in prekucijah pojmi nama, spridene. In to ljudstvo zopet vmiriti, mu dati postave in po tih vladati bila je zares orjaška naloga. • Prej ko nadaljujem, naj mi bo dovoljeno, omeniti tudi prostovoljcev, ki so se v podporo avstrijanskega kneza nabirali v Ljubljani in splošno »Mehi kan i" imenovali. Maksov bistri um spoznal je hitro, kako malo sme zaupati ptujcem in francoskim generalom, ktere mu je Napoleon v Mehiko poslal na pomoč. Da bi imel tudi vsaj nekaj sebi vdanih krdel, prosi svojega brata, našega cesarja, — 10 — da mu dovoli, da se nabirajo prostovoljci deloma mod avstrijanskimi vojaki, deloma iz raznih stanov. Komej se čuje klic, da se nabira krdelo, ktero bo šlo v ptujo, dozdaj neznano, pa krasno in bogato deželo, že derejo prostovoljci skujiej od vsili krajev, večidel ljudje, ki so upali najti v ptuji deželi srečo, ktera jim jo v domovini peto kazala. Malo štovilo le se pridruži iz navdušenosti in ljubezni do cesarja. Nekteri tudi so bili že popolnoma obupali in naveličali se življenja, tedaj jim je bilo enako, ali jih doide smrt doma ali na ptujem. Med zadnjimi bilo je, posebno veliko Poljakov, ki so se bili v pnntu Rušam tako zamerili, da jim jo protila smrt, ako bi so vrnili v domovino. Ko so Rusi ogenj na Poljskem poteptali in veliko prebi-vavcev pomorili, všlo jih je nekaj čez mejo na Avstrijansko; ti se skoro vsi pridružijo „Mehi-kanam". Nekaj je bilo bogatih; ti so trosili denarje po Ljubljani. Bralo se je marsikteremu na obrazu, da je dokaj vtrjen in se ne vstraši niti mraza, niti gorkote. Morda so mislili reveži vseliti se v Ameriki ter vtcineljiti prosto deželo Poljsko, za ktero ta nesrečni narod že več sto let, pa brez vspeha, kri preliva. Obetalo so je vsakemu, da dobi po doslu-ženih šestih letih ali primeren kos zemlje v — 11 — Mehiki, ali pa mu bo plačami vožnja nazaj v Evropo, kjer se mu bo plačalo še nekaj odškodovanja. Kdor bi pa hotel dalje služiti, nadjati se sme, da se bo hitreje pomikal od stopnje do stopnje. Ni so čuditi tedaj, da se jo število 6000 hitro napolnilo. Marsikteri, ki v sedanjih slabih časih ni si zamogel ali hotel prislužiti kruha v Evropi, pridružil se je čoti, marsikterega je zapeljalo veselo življenje in vriskanje pisano oblečenih „Mehikanov", ki so Ljubljani dali podobo južnih mest. Pridružilo se je tudi nekaj naših rojakov, večidel bivših vojakov, nekaj celo boljšega stanu. Hajdi! to je bilo vriskanje po Ljubljani! Veliko, veliko denarja so potratili v našem mestu in s tem nekaj škode poravnali, ktere so v družili obzirih marsikaj naredili, ker tudi malopridnežev nahajalo se je med njimi, čeravno je bilo veliko izobraženih in omikanih v krdeli. Marsikaj bi se dalo pisati o početju lih junakov, a ker ne dotika se zgodovine mehikanskega cesarstva, ispustim vse, čeravno marsikteremu zanimive črtice, ktere bi rabile dosti prostora. Ljubljančani so se bili ,Mehikanov" v kratkem tako privadili, da jih je pri odhodu - 12 - spremila velika drhal na kolodvor; tudi »Mehi-kani" zapustili so s težkem sirarn prijazno mesto. Nekaj dni pogrešalo jih je vse, posobno kreme in kavarne, nenavadna tihota sledila je velikemu šumu; a vse mino na svetu, tudi »Meliikani* so se časoma pozabili, čeravno se še marsikdo spominja veselih gostov. Tudi novi cesar in cesarica zapustita Kvropo. Nezmerna, množica zbrala se je na brego,vih pri Miramare, ko odrine vrli Maks, ljubljenec cele tržaške okolice, posebno mest-njanov; marsiktcra solza se lesketa v očeh ljudstva in Maks sam je jako ginjen, ko se loči od grada, ktorega potem ni več vidil. Je li bral svojo osodo v bukvah prihodnosti? Prej ko zapusti Evropo, sprosi si blagoslov Papežev, da bi srečno dovršil težko in velikansko nalogo; tudi se zmeni s Papežem zastran cerkvenih zadev mehikanskega kraljestva. Ko je vse opravil, zaupa življenje in prihodnost morskim valovam ter jadra nadepoln proti Mehiki. Bilo je aprila 1864. Mehika in njeni prebivavci. Mehika je obširna dežela v severni Ameriki. Na dveh straneh obdaja jo morje, proti severa mejijo jo samostalne države severne, južna stran tišči so srednje Amerike. Mehika je skoro štirikrat večja od cele Avstrije; na 36 do 40.000 □ milj prebiva le nekaj čez 8 miljonov ljudi, tedaj še ne tretjina prebivavcev Avstrije. Iz tega se vidi, kako redka so mesta in vasi, koliko prostora je praznega. Dežela je po naravi jako zavarovana in se lahko brani sovražniku. Zemlja je silo rodovitna, tedaj bi prebivavci ne potrebovali ptujih pridelkov; a ne umejo rabiti darov narave. Mehikansko morje je zeld viharno in nevarno ladjam. Bregovje, posebno jutrno, nima skoro nič varnih luk; ne le viharji protijo v tih krajih, ampak tudi huda rumena mrzlica razsaja grozovito. Jutrna stran ima močvirna tla, tudi veliko peska in vročine. Puščavam sledi rodovitna zemlja in planjave, po kterih raste silo visoka trava; kadar vsahne, nastanejo strašni požari, ki vse pokončajo, kar doidejo. Večerna stran je sploh rodovitna, po planinah in visokih krajih je vedno pomlad. — 14 — Toči del dežele je visoko ležeča planjava, ki se proti morju znižuje; tedaj mora sovražnik plezati vkviško ter se lahko odbije. Le dve cesti prijeli od mehikanskoga morja v notranje kraje. Nahajajo se tudi visoki hribi, na pr. 1G.000 čevljev visoki ognjenik Popokatepetl; nekaj dežele pa je taka ravnota, da se voz s šterimi kolesi daleč pelje in ne potrebujo vdelane ceste. Dežela rodi mnogoteri sad in iiua kaj različno vreme in gorkoto; po višavah vidiš celft sneg; potovaš skoz hrastov ali jelkov gojzd, potom morda čez njivo z eržjo; trgaš si banane, raduješ se nad cvetjem kave in gledaš težavno delo po sladkornem polju i. t. d. Pre-bivavec pridela vsega, kar potrebuje za živež i 11 obleko; veliko pridelkov bi lahko prodal, ako bi so dela bolj poprijel. A notranje pre-kucije zatrle so pridnost in veselje do dela. pokončale sad na polju, spraznile vasi, spridile umetne naprav«! za močo, ktere so zelo potrebne, ker dežela nima niti veliko, niti globokih rek. Prebivavec je tedaj obdeloval polje le za svojo lastno potrebo. Nar več trpela je kupčija in rokodelstvo. Zavoljo slabih cest in jako nevarnih krajev — roparjev je ko mrovlincev — niso se mogli prodajati nar žlahniši pridelki, le zlato in srebro imelo je kupce. Obleko in orodje pa so sploh kupovali. , Število prebivavcev znese, kakor sem že omenil, blizo 8/« do 8Vi miljonov in je zeld — 15 — razstrešeno, zelo neredno razdeljeno po deželi. Po rodu in jeziku razdeljujejo se prebivarci v štiri poglavitni? dele: 1) K r h o 1 i ali belci, rojeni v deželi, ki govorijo španski jezik. Ti gospodujejo v deželi in so v 512« mestih večina pre-bivavcev. Voliki posestniki, kupci, vradniki, vikši duhovni, zdravniki, pravniki in rokodelci se štejejo k temu rodu, ki je posobno lope tolesne postave. 2) Indjani ali vrojenci, blizo 4Vs miljonov duš. Uazdeljujejo se dalje v 40 rodov in čez, govorijo različne jezike, so kakor zamorci pripravni za težko delo in čvrstejši in gihčnejši, ko vsak drugi rod, bodi si na poti ali pri nošnji. Njihov značaj je * resen, tih, zmern, v pijanosti, kteri so zlo vdani, pa popolnama zdivjajo. Duhovščini so vselej pokorni, lahkoverni, ob delujejo polje in redijo živino, delajo za plačo, kar si bodi, in so tudi vojaki. 3) Negri ali črni (zamorci), okoli 70.000 duš. So nasledniki Afrikanov, ktere so Španjoli v Ameriko vozili in tu v sužnost prodajali. 4) Mešane i, Mestici, Mulati, Zambi, Kini itd. z mnogovestniini premembami, okoli 2' * miljona. Očetje mešancev so beli, matere črne. Delavni so bolj, ko Kreoli in večidel posli, kmetje, najemniki, vozniki itd. — 16 — Število ptujcov, ki živijo v Mehiki, zneslo je leta 1860 25.000 ljudi raznih narodov; zdaj jih jo morda še več. Zunaj blizo 200.000 divjakov, ki se klatijo v severu večidel po gojzidih, so vsi prebivavci rimsko-katoliške vere. Vladajo jih en nadškof in dva škofa, ki so so vedno vtikali v državne zadeve in si pridobili dokaj bogastva. Skoro vsi punti vzdignili so se zoper duhovščino, kteri so hotli vzeti prebivavci in posamezni poglavarji posvetno oblast; pa večidel jim je spodletelo. Taka je bila dežela in prebivavci, ko se jo Juarec, sodnik Maksimiljanov, Indjan po rodu, vrinil na čelo republike. Že v mladosti se je bila poprijela bistra glava učenosti in čeravno nizkega rodu postal jo že v 22. letu svoje starosti doktor pravice. Potem bil je pravnik in si pridobil s pravičnem ravnanjem ljubezen in zaupanje cele dežele. Ko je postal predsednik zbora, nadjati se je bilo, da je napočila nesrečni deželi zarja veselih dni. Ki so tiščal niti duhovščine, niti vojakov, marveč slušal je vsakega brez razločka in mu pomagal, ako mu je bilo mogoče. Po lastni skušnji poznal je do malega vse lwlečine in rane ljudstva, vse potrebo dežele; sklene vse prestrojiti. Nar prej zmanjša državni dolg, potem obrne se proti francoskemu vojskovodju Miramonu, ki se je vsilil v Mehiko, in ga premaga. Njegova stranka zdaj veselja ne ve, kaj početi. Komaj je Juarec — 17 — stopil v glavno mesto, zapodijo njegovi prijatli španskega in papeževega poslanca; tudi druge poslance razžalijo in zapirajo, silijo proste Evropejce v vojaško suknjo itd. Enake krivice jele so se goditi vsaki dan. To početje razkači evropejske vlade; Španjoli pošljejo nar prej nekaj bark in 6000 mož iz Kube v Verakruc, potem prijadra še nekaj angleških in francoskih ladji z vojaki. Dosegli so le toliko, da se je sklenil pogoj, da se Evropejcem ne smejo kratiti pravice, evropejske vlade pa ne vtikati v mehikauske zadeve. Tedaj bile so razvite homatije, a Napoleonu pogoj ni po volji. Špaujska in angleška vlada pokličeti svoje vojake nazaj, francoski oddelek pa ostane v deželi, ter se pomika vedno naprej v notranjo kraje. A ta peščica ni se zaiuogla dolgo braniti, tedaj ji pride na pomoč 25.000 mož iz Evrope pod vodstvom generala Bazaine. Ta za Mehiko zadosti velika armada hitro zapodi Juareca in si pridobi veči del dežele. Da bi si pa tudi prebivavce prikupil, razglasi Bazaine, da se ne bojuje z ljudstvom, timveč le z Juarecovo stranko; prepusti ljudstvu volitev nove vlade. Zbor 35 plemenitažev sklene, da se v Mehiki vstanovi cesarstvo, ter krona ponudi avstrijanskemu nadvojvodu Maksu: aku bi se pu ta branil, naj poišče Napoleon drnzeea priuiuriifgu vladarja. •i Kakošni vzroki premotili so vitežkega Maksa, da je prevzel nesrečno krono, omenil sem že poprej. Menim, da Imi kratek popis dežele in prebivavcev marsikomu pomagal, da razumi dogodbe potem, ko je nastopil Maks novo cesarstvo. Maks v Mehiki. Vožnja po morju bile je srečna, vreme skoro celo pot vgodno. 28. maja dospe ladja „ Novara" z novem cesarjem v luko mehikanskega mesta Verakruc. Morda bi kdo mislil, da ga pričakuje velika množica o bregovju, da sprejmejo vladarja gromoviti slavo-klici. kakor je navada drugod. A nič tega ni viditi ali slišati, bregovje je prazno in le francoski admiral ga prav mrzlo pozdravi ter mu naznani, da ni varno, prenočiti na mestu; pot proti glavnem mestu pa oblegajo vedno tolovaji, ker ni bilo še časa. vse pripraviti, kar bi smel cesar tirjati. Proti večeru dolgočasnega dneva pride nekaj plemeni-tažev se mu prikloniti. Vlak ni imel dosti vozov, da bi peljal vse popotnike,- tedaj jih je moglo nekaj zaostati. Povsod, kjer so se Avstrija ni pečali s prebivavci in se zavoljo kake postrežbe zahvalili, čudili so se ljudje, da jim je bila kaka reč po volji, ker Francozi so vedno godrnjali. V Puebli so Maksa še dokaj slovesno in z veseljem sprejeli; a tu ni bilo nič prijetnega, mestu je bilo po zadnjem boju deloma razrušeno. f - 20 - 12. junija dospe v glavno mesto Mehiko. Čeravno je bil njegov prihod že naznanjen, vendar je malo pripravljenega in vstop cesarja v svoje glavno mesto bil je zelft podoben kaki majhini procesji. Brž ko je mogoče poda se .Maks s svojo gospo iz pustega kraja v grad Kapultepek, kjer so bili nekdaj prebivali španski vladarji, da si počije po težavni poti; a grad je v tako slabem stanu, da le eno slanico zamore rabiti. Postelje prenesti s<» mogli pod milo obnebje, kjer komarji in drugi nirčesi hudo pikajo. Mehikanski posli so lažnjivi in nezvesti, okolica zavoljo tolovajev zelo nevarna, tedaj se cesarica ni upala hoditi mi sprehod. Avstrijaui in Belgičani, ki so bili prišli s cesarjem in na ktere sta. se smela cesar in cesarica zanesti, postali so že v začetku klaverni: povsod bali so se napada, nikjer niso čutili trdnih tla pod sel>oj. Te žalostne prikazni ne ustrašijo niti Maksa, niti Kar lote: obema zdi se stan dežele veliko boljši kakor je v resnici, ker se jima prikriva resnica. Večina severne strani bila je še vedno v rokah Juareca. le srednje države sprejelo so bile novi red. Jnarec gosjjodnje na severnem, nekaj republikanskih generalov na večerni strani. Po notranjih, za silo ]todvržeuih državah klatijo se čete tolovajev brez vsega strahu, ter ropajo in morijo, kar jim pride pod roke.. Vrh tih notranjih protijo mlademu cesarstvu tudi umiuje nevarnosti. Samostalne severne — 21 — državo ne dovolijo, da so v prosti Ameriki ustanovi monarliijii (samovlada), leda j Maksa nc spoznajo cesarja Mehike. Brž ko nastopi cesarstvo, prične marljivi vladar skrbeti za bagor dežele. Ze, K). Augusla poda se na ogled, da spozna z lastnimi očmi potrebe in rane ljudstva, kolikor mu je mogoče pri nevgodnih okolšinah. Po lastnih skušnjah popravi in prenaredi marsikaj puhlega; a zavoljo velike obširnosti dežele njegove prenaredbe nimajo povsod veljave, posebno tolovaji mu kljubujejo. V tem traja vojska neprenehoma. Francoski general Bazaine in avstrijanski prosto-\oljci v zavezi z domačimi krdeli vdarijo proli severu, poiščejo Juareca, ga dobro našeškajo in zapodijo skoro 400 milj daleč od glavnega mesta. Tukaj je dovršeno težavno tlelo do malega: Juarec zgubil je, bil jedro svojih vojakov in bati se ni, da bi se hitro okrepčal. Toliko bolj nevarna naloga pa čaka cesarskih na večerni strani. Sovražnik ogiba se rednega l>oja v ravnoti, nopada jih le nenadoma po vozkih potih, gojzdili in hribih, kjer se lahko vmakne, kadar je sila. Ni ga tedaj mogoče vničiti ali zajeti. Vrh tega je množica za veliko širjavo premajhna: komaj odmakne ]>ete. žr zasedejo repuhlikani prostor, kterega je ravnokar popustilo cesarsko krdelo. Sovražnik je sicer slalm oblečen in oborožen, a znane so mu vse ]>oti, tedaj se lahko poskrije in vjidc. — 22 — Strašno težave trpijo in Europejci. Krajina dežele je. kakor som že omenil, večidel pusta in polna peska, v kterega se človek do kolen vdere. Truden od lakote in hude žeje ostal je marsikdo v pesku v plen mrhovincein. Ako kdo zamudi so v gojzdu na poti, brž ga zajamejo sovražniki, ga oropajo in grozovito vmorijo. Tndjani imajo novado, mrtvim ali ranjenim izleči kožo iz čepinje. Kako strašen jo bil ta boj, dokaže sledeča črtica iz življenja nekega ,Mehikana", ki mi jo je sam popisal. „Večkrat", pravil mi jo omenjeni prostovoljec, „so nas zagnali lastni vodji v nepotrebno nevarnost. Iskali so slavo, kjer jo ni bilo, za svoje vojake ni jim bilo dosti mar, tedaj so silili vedno le naprej in se ločili od večjega trupla. Pomoči nam tedaj ni bilo upati, ako nas zagrabi večja truma od naše. Naš stotnik bil je posebno hudo krvi in želen slave. Njegov oddelek štel jo le še 180 mož in s to peščico zapodi se za veliko večjem sovražnem krdelom, ki je bilo pobegnilo med hribe. itosjiomo vrh griča, na kterem se je bil vtaboril drug cesarski stotnik s svojem oddelkom ter čakal v zavarovanem kraju sovražnega napada. Ko čuje namen našega poveljnika, zavzame se in opominja propogumnega prijatla. da naj ne pogublja svojih ljudi brez potrebe in vspeha; to ni pravi pogum, to je predrznost. Vse je bob v steno, naš stotnik nas drvi v - 23 - dolino, podobno kotlu in zaraščeno z gnslem grmovjem. Komaj smo ko ra čil i kake pol ure po dolini in dospeli ravno v sredo ozkega kotla, kar zagromi strel od vseh strani, čeravno ni viditi žive duše. Skoro polovica naših revežev se zvrni' pri ti priči, ostali ozirajo se po sovražniku in ne vedo, komu bi se branili. Xekaj pušk se sproži v gosto grmovje, menda brez vspeha; skriti sovražnik pa poka neprenehoma tako grozovito, da počepajo naši ko muhe; le stotnik in kakih pet okoli njega jih še stoji pokoncu. Zdaj se vdero republikam iz grmovja, pokoljejo vse, kar se giblje in jamejo ropati. Meni odtrgala je krogla obrvi, pa ni me hudo ranila. Ko vidim planiti divjake iz grmovja, pride mi misel, ki me je rešila gotove smrti. Vržem se na tla ter zavalim nase mrtvega prijatla, da me jo oblila njegova še gorka kri. Ko se nihče več ne brani, začnejo sovražniki sramotno delo. Hopajo brez vsmiljenja mrtvo in ranjene, jim preiščejo vse žepe in slečojo obleko. Tudi mene slečejo skoro do nazega in ker mislijo, da sem že mrtev, pustijo me potem v miri ter odidejo. Za njimi prikažejo se veliki mrhovinci (Aasgeier) v zraku, se spuste na mrtvaško polje in pričnejo svojo ostudno večerjo. Strašno je bilo viditi ranjence, ki s<> se branili krempljev tih ptičev, kteri so jim nar prej skljuvali oči, potem pa jeli jim trgati kose mesa iz života. Srcc me je bolelo, pa — 24 — pomagati nisem za mogel, ker so mi bili divjaki orožje pobrali. Ko se napoči noč iu tudi mene napade eden tih vragov, vzdignem se ter iščem poti, po kteri smo bili som prišli. Pridružita se mi dva tovarša, ki sta se bila skrila v grmovju. Celo noč se klatimo po gojzdu, na jutro vgledamo indjansko kočo, narejeno iz vej in glino. Prebivavcu so smilimo, skrije nas v kočo vkljub smrtne nevarnosti, ako bi nas kdo pri njem zasačil, in deli svoj ozek prostor in pičlo hrano z nami, dokler zve, da se bliža veča truma cesarskih, potem nam kaže pot, dokler dospemo do nje. Zares, tudi divjaki so blagodušni, vsmiljoni in mirni, ako jim pustiš ljubljeno prostost. Od našega oddelka rešili smo se menda le 1 rije. Kaj se je s stotnikom zgodilo, mi ni znano, videl ga nisem nikoli več." Iz tega vidi se, kako strašen je boj v neznani deželi. Ni tedaj čuda. da se je število cesarskih dan za dnevom manjšalo. Nenavodna vročina in vreme tistih krajev bila sta dva huda sovražnika. Veliko Evropejcev pobrala je tudi mrzlica. Francoski generali, ki so s tolovaji in pnntarji zelo vjstro ravnali, storili so boj še bolj srdit. Cesar Maks jim zapove še večo brezozirnost do vjetih. Nesrečni ukaz od 2. oktobra 186;") glasi se: -Vsak, kdor bo — 25 — vjet zoroiyem v roki. se, mora kakor hudodelnik ali tolovaj brez odloga v 24 urah vstreliti." Ta ukaz razkači vse nasprotnike cesarstva : bil je velik pregrešek in prisili republikane. enako ravnati z vjetirai; tedaj se je srditi boj preobrnil v klanje. Morda bi cesar Maks ilaues še živel, ako bi ne bil dal nesrečnega ukaza. Poglavitni vzrok njegove pogube pa je bilo pomalikanje denarja. Mehika bila je že obožana, ko je Maks nastopil kraljestvo. Noprenehaiia vojska požira silne zneske, se več pa se porabi denarja za ceste, pota, mostove itd. Ko je bil blagi cesar svoje iz Kvrope prinesene miljone v prid dežele obrnil, pričnn se žalostna doba stisk: nikjer ne dobi denarja na posodo in vojaki, ki morajo čakali plačila, jamejo godrnjati, ker ne dobijo živeža. Vrh tega se na njegovem dvoru prepiraj« Mehika ni. A vstrijani in Belgičani. si nagajajo in eden drnzega črnijo iti. Tega duha se naleze v kratkem cela armada, vojaški red gre rakom žvižgat in cesar je vkljnb sovražne zadrege prisiljen, svojo stražo izpustiti, oddelek drago-narjev razdreti ter prositi ošabnega in brez-ozirnega generala Ha za i ne. da mu dii francosko stražo v palačo, S tem si je postavil Maks sam prav sitnega oskrbnika. V tem ko cesartvo samo ml sebe razpada v notranjem, proti mu tudi od nnanje strani poguba. Francosko ljudstvo je ž" očitno godrnjalo, da Napoleon, podpiraje ptujca, — 2fi — pogublja ljudi in trosi donar brez dobička. Nezadovoljnost ljudstva ostraši Napoleona; ne upa si dalji? pošiljati v Mehiko niti denarjev, niti vojakov, in ko mu slednjič blagajnik severnih držav, Zevard, jame žugati, da bo podpiral Juareca, spozna francoski vladar, da. je čas, pustiti v nemar Maksa in Mehiko. Obljubi tedaj Zevardu, da bo do novembra mesca 1867 svoje vojake, vsakega polleta tretjino, poklical iz Mehike. To je bila poguba mehfkanskega cesarstva, to je bil začetek konca. Zdaj sklene pogumna Karlota, iskati zadnje pomoči, da reši zapušenega moža. Odpelje se junija mesca, iz Amerike, ter se poda v Evropo, nadjaje se krepke podpore. Blaga gospa ni mislila, da ne ho vidila nikdar več niti svojega dragega Maksa, niti Mehike. 10. avgusta dospe v Pariz ter se brez zamude poda k Napoleonu. Cesar sprejme jo z mrzlem obrazom, njegove prve besede ne pomenijo nič dobrega. Vse prošnje prestrašene in obupljivc gospe, da bi ji dal vojakov in denarja, odletijo od jeklenih prsi Napoleona; ne gane ga britko in ojstro očitanje, ne razžaljive besede; maje le z ramami, pa ne dovoli ji nobene prošnje. Francoski cesarici smili so nosrečnica. a več ko solze, ne zamore ji dati. Državni minister dobi povelje, ji z lepo naznaniti, da je vse njeno upanje in zahtevanjc zastonj, da ni mogoče francoski vladi, prelomiti obljube, ktero je dala svojemu ljudstvu in - 27 - državam severno Amerike. Tega povelja znebi se minister s takem vspelioin, da Karlota zapusti z veliko žalostjo Pariz in se poda v samoten in tih Miramare. Konec septembra mesca popotova v Kun. Papež Pij JX. sprejme jo prav prjjazno. Kmalu potem zapazijo njeni slnžabniki, da se je bati zastran pameti blage gospe. Nesrečnica /mislila si je, da ji žuga povsod strup, lo v papeževi palači, kjer so ji bili stanice pripravili, se ji zdi varno, le tukaj ne boji se ničesar. V kratkem ni nihče dvomil, da jo nm revee otemnel — ob norela je! Po nasvetu zdravnikov vrne se v Miramare, ker upati je bilo, da liosta samota in mili zrak lega kraja, kjer bo ločena od sveta, njenem zdravju vgodna. Ali vsa skrb, vse prizadevanje zdravnikov, vsa postrežba ne koristi veliko, temna megla ne zapusti njenega uma. Ker bi ji morda preinemba zraka koristila, preselila so jo v domovino, v grad, kjer je bila rojena. Pa tudi znani domači kraji in prijazna okolica, spomini na mlade leta dozdaj je še niso ozdravili. Kaj bi počela revi ca, ko hi zvedila strašno smrt svojega Maksa! Vrnimo se nazaj v Mehiko. Tu je nesrečni ukaz. po kterem se mora vsak vjetnik Jnarecove stranke brez vsmiljenja vstreliti, le pre hitro spolnil. Tesarski general Mendec vjel je dva sovražna vojskovodja; vojaška sodba obsodi ju k smrti in oba bila sta vstreljena. Tako grozovito ravnanje razkači Juareca, ki komaj — 28 — raka, Ha hi so odpeljalo francoske trume, da hi potem vdaril po puhlem cesarstvu in ga razrušil, Jlazainu pa so vkljuh povelja svojega cesarja ne mudi: odlašal je odhod od dno do dne, a ne iz ljubezni ali prijaznosti do Maksa, timveč zavoljo lastnega dobička. Malo pošteni mož kupčeval je po deželi in razposodil svoje denarje kupcam, ktere je zavoljo svojega prida moral braniti, dokler se je dalo. Zavoljo tega in ker so bila nar važniša mesta: Puebla, Mehika in Verakruc še cesarjeva, hala se ni vladna stranka še nič kaj hudega; ko pa se sliši. da se j« podalo važno mesto Matamora republikanskemu generalu Eskobedu, se prestraši vse in obupa. Neprenehoma napreduje sovražnik, cesarski se. vmikajo; 13a-zaino se brani le svoje kože, zbira svoje čete in daje republikanam priložnost, da se hrez zadržka bližajo Mehiki. Večje cesto so že zaprte, veliko most že vzetih. Mehiko oklepajo v vedno ožjem krogu. Sliši se tudi. da je cesar nevarno zbolel in namerja se kroni odpovedati. Ko bi bil to storil, ne bi ga bila zadela grenka osoda ; a on ne misli nič takega, timveč tolaži osupnjeno ljudstvo s sledečimi besedami: .Stal bom na prestolu, kamor me je poklicala prosta volja naroda, težave in nevarnosti ne bodo me odvrnile od moje dolžnosti. Nevarnost no omami pravega sina Habsburške, rodov ine. Večina naroda volila me je. da branim njene pravice proti sovražniku reda, premožeuja - 29 - in prav« saiiiostalnosti. Vsegamogočni Bog nas Imi tedaj varoval, ker resnično je ljudstva klic božji klic. To se je skazalo že večkrat, to se ho tudi zdaj, ko si* ima dežela preroditi." Pogum in nadepolno srce cesarja Maksa ne premoti fraucoskega vladarja; spozna prav dobro nevarnost cesarstva, kterega je dozdaj hranil, Tedaj posije druzega generala v Mehiko, da bi progovoril Maksa, naj se odpove cesarstvu ter ob enem s Francozi zapusti deželo. Tudi se zdi francoski vladi bolj varno, celo armado na, enkrat odpejjati iz Mehike, kar so ima zgoditi mesca marca ali aprila. Ko se je to godilo, bival je cesar Maks v Oricabi in se le malo pečal z vladanjem: dvomil je iu premišljeval, bi se li odpovedal cesarstvu, ali ne. Nenadoma pokaže se zopet v glavnem mestu, ter naznani, da ostane, akoravno ga zapustijo Francozi in stiska severni sosed. Pravi se. da ga je pregovorila duhovščina, klera mu je obljubila 2f> miljonov in armado vrojencev: morda sta ga tudi premotila ravno prej iz Evrope se vrnivša generala Miramou in Mendec. Gotovo je. da se je Maks, ločivši se od Francozov, podal v veliko nevarnost, igral je za svojo glavo. Vendar si je dokaj prizadeval vstaviti prelivanje krvi: psi ker je imel krog sel)«' le nestanovitne in lažnjive ljudi in le slabo podporo, ni mogel doseči, česar si je želel. Slabo se mu je že godilo in pravijo, da se je skušal — 80 — pogoditi z Juareeom. ki pa se ni hotel zastran tega nič pečati ž njim. Proti koncu januarja 1867 zbrani so že vsi francoski vojaki, kteri so se dozdaj bojevali v Mehiki, v Verakruci in jamejo se odpeljevati v domovino. Jako sramotno znebi sc „ velki narod" naloge, ktero si je sam postavil, in prepusti nesrečnega cesarja nemili osodi. Napoleonu je bilo vse spodletelo, tedaj se odtegne, da se obvaruje veče zgube. Mislim, da nihče ne bo hvalil tega ravnanja, marveč vsak bo rekel, da je Napoleon pogubi 1 vrlega in nadepolnega kneza avstrijanskega. Da bi ga bil pustil v miru prebivati v lepem gradu, ki zdaj prazen stoji in žaluje po svojem uekda jnem posestniku! Izdajavec v Kveretari. Vedno bližje se pomikajo sovražne čete Mehiki. Po nasvetu svojih častnikov zapusti Maks glavno mesto, da bi ga rešil oblege in se poda v trdnjavo Kveretaro. nadjaje se. da se bo sovražnik s celo armado zagnal za njim. Komaj odide, že se prikažejo sovražne čete pred Mehiko, da bi s silo zmagale mesto. Vtaborijo se ter nadlegujejo prebivavee noč iu dan s strelom, pa prez zanimivega vspeha: poškodujejo le nekaj poslopjev in vbijejo tu pa tam kakega mestnjana. Posadka mesta znesla je okoli 10 od 12.000 mož, med njimi 400 Avstrijanov. Sovražnik bil je zaprl vsa pota. ki peljejo v mesto, tedaj jame sila pritiskati: primanjkuje že vsega in bati se je, da bo lakota prisilila posadko, da se poda. Nihče ni preskrbel o pravem času živeža, vodnjake pa je bil sovražnik do malega vse razdjal; še derv za kurjavo najti ni. Strašna dragina nastane in bati se je lakote in kuge. pomoči pa se ni nadjati od nobene strani. Vendar je poveljnik posadke. Markvec. pripravljen braniti se. dokler bo mogoč«. — 32 — akoravno sovražnik vedno hujše pritiska in neprenelioina krogle na hiše in ulice padajo. Vsuiiljenja vredni avstrijanski častniki, kterik je bilo nekaj pri posadki, boje se vedno izdajavca, nikomur ne sinejo upati in se vdajo v svojo osodo; zmage ali rešitve se nadjati bilo bi brezumno. Cesarju srdita, skoro predrzna hramba mesta nikakor ni po volji; dobro ve, da mala peščica ne bo odpodila sovražnika, timveč da bo ta, razkačen zavoljo predrznosti posadke, mesto v naskoku zmagal in potem se srdito maščeval in razsajal nad nedolžnimi mestnjani. Pa pustimo Mehiko svoji osodi, in poglejmo, kaj se je med teiu godilo v Kveretari. Maks imel je s sabo 8000 vojakov pod poveljem Miramona, Mi-ija. Mandeca, lvastila, A vela na, kneza Salm-Salma iu še nekaj avstri-janskih častnikov. Komaj se pripravi za bram-bo, žit pridrvi sovražna moč, ukoli 20,1)00 mož, iii se vtabori okrog mesta. Pogostoma napada posadka sovražnika, pa brez znamenitega vspeha, deloma, ker se v mak ne, deloma, ker |iosadki primanjkuje smodnika iu krogel; v sili lijejo se krogle iz svinca strehe uudot-nega glediša. Tedaj tudi tu je nasproti veliki večiui zmaga skoro nemogoča, tudi tu ni se nadjati pomoči. Maks se v ti zadregi vede tako iu0 Amerika nov samih častnikov. Cesar ne biva dolgo v omenjenem samostanu, odprfljejo ga s častniki vred v samostan sv. Terezije. Tu je jako slabo stanovanje: s|«vajo na gotih tleh in dobivajo le pičle hrane: ne streže se jim bolje, ko hudodelnikoin. Se le po prošnjah knežinje Salmove se jim (»olajša osoda. Preselijo se v prijazniši Kapui;iiiski samostan in prijatlam je dovoljeno, jim |M»šilja.ti, vina. .jedi in obleka. Ta frospa prizadene si mnogo, da bi pomagala vjetnikom; ne vstraši se nikakoršne nevarnosti, ter obiskuje in prosi vse sovražne generale, da hi se z v jetniki bolj človeško in pravično ravnalo. Ko cesar Maks to čnje, vdero se mu solze po obrazu. Vjete ogrske hiizarjo in druge ptičje vojake pospravili so po raznih kotili: vojakom oddelka »Cesarica" pobrali so krasno obleko, ter jiiu dali starih, obnošenih cunj. Slabo se godi — 37 — vsiiii, nihče ni dobre volje; boji se vsak smrti, kajti od sovražnika nad jati se ni vsmiljonja. Cesar bil je republikanoin dokaj priležen plen, jako važen dobiček, ker zdaj je na vsaki način cesarstvo v Mehiki pri kraju. Vendar dozdevalo se je v začetku, da so s tem sami sebe pahnili v zadrego ter razdrli slogo med-sabo. Ne vedo prav kaj jničcti z Maksam. kajti Juarec, kterega ui bilo v Kveretari, ni zastran njega ničesar ukazal. V tem se Maks skuša pogoditi z tiakobedom. Pripravljen je, od|wvedati se nesrečnemu cesarstvu; obljubi tudi, da si I to vse prizadel, da se poda mesto Mehika in Verakruc. proti temu, da se on in njegovi spremljevavci ispustijo in se jim dik telesna straža do meje. Ti |>ogoji (Mjšljejo sit Juarecu. a ta jih zavrže. 2i). majnika zapro Maksa, Miramona in Meija v. |>osameznc slanice. »Sestavi se sodnija, ktera začne brezozirno preiskavo. Nihče ne ve, kdo je predsednik, kje ima seje in kdo je priča. Tožnik vpraša vsakega vjetnika, se bo li zagovarjal, ali ne. Cesar zahteva odloga, da bi se zarad tega pogovoril s svojimi generali in pridobil prič, pritoži se zoper tako krivico, kajti ta sodnija nima pravice ga soditi; vse je zastonj. 14. junija ga obsodijo smrti, ž njim njegova generala Miramona in Meija. Razsodbo j»otrdi vojaško glavarstvo: 16. junija se ima »polniti. — 38 — V tem se zve po Evropi žalostna osoda cesarja. Vse se spravi na noge, da bi ga rosilo, kralji in cesarji pooblastijo svoje poslance v Ameriki, da so potegujejo za življenje vrlega Maksa in žugajo Juarecu, ako bi jim odrekel prošnje. A vse nič ne izda, Juarec ne vstraši se ničesar; vjetnikam dovoli le nekaj dni odloga, da vredijo svoje zadeve in se pripravijo za smrt. Predsednik republike bil je bojo te misli, da ne sme pomilostiti Maksa; kajti ako bi živel, bil bi vedno nevaren samostalnosti Mehike. Tudi tirja po njegovem mnenju pravica, da se ptujec, ki se je vsilil v deželo in jo hotel nase potegniti, kaznuje s smrtjo, ktero je zaslužilo njegovo predrzno postopanje. Tedaj je poguba cesarja gotova, človeška pomoč varovati ga ne zamore. In vsega tega kriv je Napoleon, kteri ga je zapustil v nar veči sili. Morda se bo nekdaj kesal, a prepozno. Zadnje ure cesarja Maksa. Vrli cesar in torarša njegova ne vstrašijo so, ko se jim naznani krvava razsodba, kajti tudi osode družili generalov niso jim zamogli dalje prikrivati. Prosijo le dovoljenja, da ostanejo skupej do smrti. Obsojence prepeljejo v star samostan, kjer jo bila poprej bolnišnica francoskih vojakov; spodnja stanica je priložna in prostorna, okna ima na dvorišče. Postavijo v to stanico tudi altar. Straža pred vrati ima ukaz, streljati na vsakega, ki bi hotel brez pismenega dovoljenja stotnika priti ali oditi. Yrh tega ne pustd nikogar v sobo razun P. Fišer-ja *), cesarjevega blagajnika in spovednika. Pozneje prihaja tudi škof Kveretarski in mu ponudi duhovne pomoči, ktero cesar z veseljem sprejme. Napoči se zadnja noč, 18. junija. Celo noč so obsojenci tihoma pogovarjajo in spovedujejo: Miramona rana nad očesom zelft boli, Meija kmalu v miru zaspi, malo pred smrtjo. Maks prosi papirja, peresa in črnila in piše dva pisma : nemško svoji matori, nadvojvodini Zofiji, fran- *) P. Fiier je ncmcc in biva te vef let v Mehiki. PfcnWy. — 40 — cosko svoji gospej Karloti. Prvega ni odprl nikdo, ker ni se jim zdelo nevarno; drugo pa so odpečatili in prebrali zavoljo političnih vzrokov in dovolili P. Fišer-ju, da si gaprepise. Glasi se: Preljuba moja Karlota! Ako Bog pripusti, da kdaj ozdravil, in bereš t« vrstice, spoznala boš nemilo oso d o, ktera me neprenehoma tepe za tvojem odhodom v Evropo. Ti si vzela s sabo srečo In dn&o mojo. Zakaj nisem slnfal Tvojega plasa! Toliko brltklh dojrodeb. oh! toliko nesreč vničllo je moj up, smrt ml je za željen a re<ev. ne groza. Vmrl bom slavno, ko vojak, ko premagan kralj, nikdar sramotno. — Ako Je Tvoje trpljenje preveliko, ako Te Bog kmaln zedlnl z mano. hvalil boni božjo roko, ktera najn je zclft vdarlla. Z Botrom ! z Bogom ! Tvoj nesrečni Maks. liista izroči škofu s prošnjo, da ju odda. Pismu kamenjenemu Karloti pridom: šopek las, ktere mu je odstrigla žena nokega stražnika. Ob dveh ]K) polnoči želi Maks, da bi se brala sv. maša; bere jo nazoči skof. Zbudijo Moija in vsi trije prejmejo zadnjikrat sveto obhajilo. Po maši dolgo časa kleči cesar na kamnitnih tleh — klopi ni bilo —; ne ve se, je li molil, ali jokal: obraz je pokril z rokami. Miramon je bled, ko sneg, Meija pa je vesel; — 41 — ne sme se pozabiti, da je Indjan po rodu in da je zanj nar veča slava, vmroti za svojega gospoda. Ko bije ura sedem, oglasi se mrtvaška godba; stotnik Goncaloc, poveljnik stražo, stopi v cerkvico, da bi jim zavezal oči. Miramon si jih da mirno zavezati, Meija so brani in ko ga hoče stotnik siliti, mu zašepta škof nekaj na uho in Goncaloc odstopi. Cesar se zdaj dvigni1, ter reče, da si tudi on ne da zavezati oči, kajti hoče srčno gledati smrti v obraz. Goncaloc se nekaj časa premišljuje, potem pozdravi iu so vstopi na čelo oddelka, kteri je imel peljati Maksa na mrtvaško mesto. Zdaj se dvigne vse. Sprodoj korači Gon-calov oddelek konjikov s sulicami, za tem godba, ktera igra mrtvaški „stopaj". Pešci nastavijo so na straneh v red. Pri vratih bolnišnice pravi Meija: »Sire *)! Pokažite nama zadnjikrat svoj vrli pogum! Stopajte naprej, da koračiva za Vami!" V tem hipu gredo Frančiškani memo s križem in blagoslovljeno vodo. Tim sledijo fndjani s tremi mrtvaškimi skrinjami. Stotnik Goncaloc migne Maksu, da naj stopi na cesto. Z besedami: „Yamos a la liberdad!" (Pojdimo naproti svobodi!) se napoti cesar proti mrtvaškem kraju. Na desni strani mu gre P. Fišer. na levi škof, za njimi Miramon ojieraja so na *) ,»l'i«l"'. S tu besedo >c n»{Tovori le vlailar. PiMtelj. - 42 - dva Frančiškana. Moija ima na strani dva mašnika. Ko dospejo na grič, ozre se Maks proti vzhajočem solncu, vzame nro iz žepa, pritisne skrito pero in podoba njegove gospe se pokaže; poljubi zadnjikrat podobico, poda uro P. Fišor-jn rekoč: „ Izročite ta sponiinj moji preljubi ženi in ako bo kdaj zamogla Vas razumeti, povejte ji, da so oči mojo zapro z njeno podobo, ktero s sabo tu gor vzamem." Bližajo se obzidju pokopališča, in v tem bipn oglasijo se zvonovi mesta. Ljudstvo ni smelo na griček, tedaj so bili nazoči le tisti, ki so imeli pri spolnonju razsodbe opraviti. Na obzidju pokopališča naslonjene so tri klopice in trije leseni križi; obsojenci se postavijo vsak na svoj prostor in pričakujejo smrtnih krogel. Po povelju nastopi po ]>et mož s puškami ter se približa na tri korake. Ko vzdignejo puške, misli cesar, da bodo v tem hipn strelili; liitro objame tovarša ter vzame slovo začasno. Vsi trije so pripravljeni. Miramon. zavoljo rane jako oslabljen, počeni na klopico in omedli; Frančiškana mu razpneta roke v podobi križa. Meija nekaj mrmra, ko ga Maks objame, potem sklene roki, pa se ne vsede. Zdaj pristopi škof in reče Maksu: „Sire, poljubite ine v zna ni nje, da so spravite s celo Mehiko! Odpustite ji v zadnji uri vse!" — 44 — Cesar, zel6 ginjen, d& se objeti, potem reče s krepkem glasom: »Povejte izdajavcu, da mu odpustim! Povejte tudi celi Mehiki da ji odpustim njene pregrehe!" P. Fišer-ju poda roko in ta poljubi mu ohe roki in solze se mu vdero iz oči. Maks se mu prijazno izmuzne, stopi korak naprej in rečo s hritkem smehom častniku: »Zdaj sein pripravljen.* Svil la sablja se zalosketa. puške so na-merjene na njegove prša. Zdihne še: „Revica Karlota!« potem se sprožijo puške — in Maksa ni več! Truplo pade na leseni križ, hitro ga vzdignejo in položijo v skrinjo, Miramonu in Meiju, izdajavcama dežele, po-hero pred smrtjo vse vojaške rede, potem ju vstrelijo v hrbet, ke hudodelnika. Miramon se zgrudi, ko po streli zadet, Meija še stoji in maha z rokama krog sebe; še le šesta krogla ga vrže na tla in mrtev je. Trupla položijo v skrinje ter jih pokopljejo na istem mestu. Škof jih blagoslovi in poškropi in moli navadne molitve. — Pozneje izkopljejo truplo Maksovo, ga pomažojo z mazili, da bi se ohranilo, in ga dobro varujejo. Končana je žalostna igra v Mehiki, Maksa, nadepolnega avstrijanskega nadvojvoda, pogubil je blag namen, osrečiti ljudstvo v Mehiki: in za plačo ga je izdalo v roke srditega, brez- — 45 — uzirnega sovražnika, kteri ga je hrez vsmiljenja obsodil in vmoril. O h ritka os od a! — Cesarski ohristi obsojeni so po šest in pet let. častniki nižje stopnje po dvo leti v ječo. Nesramni in nehvaležni izdajavec Lopec zaslužil je 68.000 tolarjev a ne veseli se bogastva, kajti zaničuje ga celi svet. Kako pa se godi prostakom. ki so bili z Maksa m vred vjeti? Zaprti so bili več časa po trdnjavah in morali so celo delati. Ko je končana žalostna igra, izpustijo reveže brez denarja in obleke in francoske barke jih pripeljejo nazaj v Evropo, ktero so bili nadepolni zapustili. Dospejo domu. pa kako so spremenjeni! Prej bili so čvrsti in veseli, zdaj so pobiti, obu-pljivi in hroz vse pomoči! Ije mala peščica se vrne, veliko jih je požrla Mehika: ostale pa čaka le revšina. in nadloge, kajti v verstiti se avstrijanski armadi nimajo veselja, ker siti so že do grla vojašiue. Le nekaj jih pristopi zojiet k vojašini, a več se jih |M>vrne v svoje domače kraje, kjer pripovedujejo dogodhe v Mehiki. Obljube se jim niso držah1, reveži še dandanašnji niso dobili zaostale plače, ker Avstrija ni dolžna plačevati ptujih dolgov. Tudi v Ljubljano se je pripeljalo nekaj teh Mehikanov. Njihovi od solnca rujavi obrazi, capinska obleka itd. bila je priča, da je res, kar so pripovedovali o Mehiki. Nihče jim ne zameri, da so reveži včasih tudi zabavljali, ker «o bili tako zelo goljufani. — 46 — Vdora generala Mirainona živi zdaj na Dunaju in dobiva podpore od cesarske družine, ker njen mož je Tinrl v službi avstrijanskega kneza. Nesrečni Karloti se prikriva vse, kar se tiče Maksa; rcvica ne ve še zdaj, daje vdova! Morda bi strahu vmrla, ko bi zvedila resnico. Tako se je končala igra, ktero je bil zložil Napoleon. Mehika je saiuostalna, ko poprej in inenda nihče ne bo imel več željo, se vtikati v njeni1 zadeve. Konec. Ko hitropis (telegraf), ki na dnu morja veže Ameriko z Evropo, naznani žalostno norico, da je padel vrli Maks, da je vmorjen po razsodbi Juareca, v začetku nihče ne vrjame, da je resnica, kajti novic od kake nesreče ne vrjamemo, dokler nismo popolnama prepričani. Nadja se marsikdo, da se bo preklicala ta novica, pa potrjuje se in se razširja po časnikih tako hitro, da ni kmalu nihče več dvomil. Vendar razširijo se, deloma po bivših Mehikanih, različne pravlice, da je Maks še živ, da je bil le njemu po obrazu podoben tolovaj vstrljen; pravega cesarja ima Juarec v skritem zaporu in ga bo izpustil, kadar se bo njemu slabo godilo, in si rešil prihodnost ali dobil zanj veliko denarja i. t. d. Vse to bilo je popolnama zinišljeno, kakor se vidi zdaj; ravno tako malo vrjetno je, kar se je pripovedovalo o Karloti; govorilo se je namreč, da so nji in Maksu mehikanski strežaji pri obedu hoteli zavdati. Nek služabnik pa se v tistem trenutku skesa, ko cesar hoče piti s strupa m zmešano vino ter razodene pregreho. — Karlota pa je pila že prej, tedaj je obnorela. - 48 - Znano je sicer, de se revica zdaj povsod strupa boji in da več časa se je zdržala hrane, a ta pravlica je vendar zelft -romantična, tedaj zmišljena. Kar tiče Maksa, govorilo se je, da sta dva tržaška kupca veliko stavila, da bo cesar prišel nazaj; prišel je res, a žalibog! mrtev. To se je tako-le godilo. Ko se zavoljo novic po gotovih virih prejetih ne d& dalje dvomiti, da je Maks vstre-ljen, uapno se vse strune, da bi se vsaj truplo njegovo rešila, ker živega oteti ni bilo mogoče. Tedaj jamejo poslanci evropejski v Ameriki prositi Juareca, da bi jim izročil mrtvo truplo, ktero mu nič ne koristi. A Juarec jo prebrisane glave, 011 ve rabiti vsako priložnost v svoj prid. Ijahko bi bil prodal truplo za velik znesek, prepričan je bil, da bi se mu plačalo, kar bi tirjal. A zviti mož želi si važueje plače; avstrijanskemu poslancu zagatovi, da ne bo se branil, mu izročiti trupla, ako ga a v stri« janska vlada spozna predsednika me-h i k a n .s k e republike. Tega pa naš cesar storiti ne more. kajti to spoznanje bi potrdilo Juarecu pravico, obsoditi Maksa; in kar je zdaj še moritev, bila hi potem pravična razsodba. Tedaj rdelo se je. da bo truplo počivalo v ptuji zemlji, ker po drugi ceni ga Juarec nikakor ne dit. Ta jako zamotan klobčič razviti namenjedu je vrlemu Tegethof-u. zmagovavcu pri Visi, - 49 - vrlemu admiralu avstrijanskega brodovja. Vlada spozna, da je pošlo jako težavno in da jo Tc-gotliof posebno zmožen, kaj takega prevzeti in dovršiti. Morski junak je precej pripravljen ter se odpoljo v Ameriko, pooblasten po avstri-janski vladi, da se pogodi z Juarecam in pripelje truplo v Evropo. V Amoriki je povsod slovesno sprejet, tudi Juarcc ga spoštuje in izvrstno postreže. Dolgo časa je ves njegov trud brez vspeha in že se je pisalo, da so vrne brez trupla ranj-cega cesarja, kteri je bil njegov osebni dobrotnik in prijatcl. Kar na enkrat čuje se, da jo dovršil svojo nalogo in odrinil iz Verakruca z omenjenim truplam. 16. januarja sedajnoga leta ima priti barka v Trst. Mostjani pripravijo se, sprejeti truplo svojega nekdajnega ljubljenca z neznano sloves-snostjo. Od vseh krajev pridrli so ljudje, posebno dopisovavci časnikov, da bi natanko vi-dili slovesnost. Silo veliko ljudstva jo bilo v mestu, skoro nikjer ni bilo več prostora, ker so bile vse gostilnice napolnjene, vse sobe oddane. Omenjenega dne, ko se bliža ladja mestu in topovi pozdravijo mrtvega cesarja, nastavljena jo silna množica po bregovju. Osebe vsih stanov mu pokažejo svoje sočutje in ko se odpelje po železnici, spremlja ga vse, kar najde prostora, do kolodvora. Tudi na postajah, kjer se je vstavil vlak, sprejela je truplo in spremljcuvce, - 50 - med kterimi je bil tudi junak Tegethof, svetna, duhovska in vojaška gospoda in silo velika množica ljudstva; povsod so se zvonovi žalostno glasili. Slovesni sprevod dospe na Dunaj. Tu je truplo, v troh skrinjah zavarovano, postavljeno nekaj dni na ogled in srečnega so šteje vsak. kdor je zavoljo velike gnječe dospel v dvorno kapelico. Potem ga pristavijo k njegovim dedom, kjer zdaj v miru počiva. Gotovo mu je zemlja bolj lahka, ko bo nekdaj Napoleonu III., kteri ga je pogubi I. Zares srečen je, kdor so daruje v blagor ljudstva. To jo storil Maks, namen njegov je bil blag a žalibog! ni ga zamogol doseči. Po celem svetu pa bo slovelo vedno njegovo ime. ljudstvo nikdar ga ne bo pozabilo. Slava mu! Kazalo, Stran .....G V vod....... ... IS Mehika in njeni prebivavci................w Maks v Mehiki....................31 Izdajavec v Kveretari.................J9 Zadnje ure cesarja Maksa............^ ..............