LETO XXXI.. ŠT. 13
Ptuj, 30. marec 1978
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Slab odnos do lastnikov gozdov (stran 3)
Delavčeve pravice so neprenosne (stran 4)
Gramoznice - odlagališča smeti (stran 5)
Čoln vrnil življenje (stran 6)
Začetek del na muzejski stavbi NOB (stran 7)
Občinska konferenca ZKS Ptuj
Ocena razprave
in predlogi
Prejšnjo aedo se je v dvorani
narodnega doma v Ptuju sestala
občinska konferenca ZKS Ptuj na
svoji že četrti seji Udeležba sicer
ni bila najbopa, saj je bilo na seji
navzočih le dve tretjini članov.
Komite bo ugotovil, če je pri vseh
bil vzrok odsotnosti opravičen ali
pa je pri posameznikili tudi vmes
pomanjkanje čuta odgovornosti
do članstva, ki jih je izvolilo v
konferenco.
V osredrgi točki dnevn^ reda
je DIMČE STOJCEVSKI, organi-
zacijski sekretar komiteja, dal
oceno s celovitim pregledom
vsebine razprave o kongresnih
dokumentih v osnovnih organi-
zacgah in v organiziranih skupinah
v okviru občinske organizacije
ZKS.   Pri  tem  je  konkretno
navedel številne pripombe, ki so
jih dali komuni ti v posameznih
organizacgah ali na posameznih
področjih dejavnosti Ppleg šte-
vilnih pozitivnih primerov je
poudaril tudi slabosti saj so bUe
ponekod razprave preveč načelne.
Premalo je bilo poudarka na
odločanje delavcev, vpliv delavca
na izobraževanje, na kulturo in
podobno.
Posebej je Dimče Stojčevski
poudaril da razprava ni povsod
zajela dovolj široko delovnUi ljudi
in občanov. Aktivnost komu-
nistov v SZDL in v sindikatih je
prišla premalo do izraza, zlasti pa
je bilo premalo razprav in ocene
dela samoupravnih interesnih
skupnosti
Cteeno je s svojo razpravo
vsebinsko dopolnil Milan Kne-
ževič, sekretar komiteja, o tem
podrobneje poročamo na 3.
strani ostali razpravljale! pa so
bolj navajali podrobnejše naloge s
posameznih področg. Konferenca
je oceno soglasno sprejela, prav
tako tudi dve dopolnitvi k
predlogu resolucge za osmi
Kongres ZKS. Ti dopolnitvi se
nanašata na naslednje:
Prvi predlog obsega zahtevo, da
bi n^ bile iz naslova dohodka
vodno ener^tskih sistemov ude-
ležene tudi tiste občine, na
katerih območju stojijo elektrarne
oziroma hidroenergetski objekti
Pri tem je ptujska občina prav
gotovo neposredno zainteresirana
V uteme^itvi predloga pa je
navedeno, da so podobno rešitev
že sprejeli vSR BiH,
Drugi predlog se nanaša na
sredstva, ki jih gospodarstvo na
podlagi samoupravnih spora-
zumov, raznih dogovorov in tudi
predpisov združuje za potrebe
samoupravnih interesnih skup-
nosti v okviru SR Slovenije^
Gospodarstvo ptujske občine je
npr. samo lansko leto zbralo teh
sredstev za okrog 240 milijonov
dinagev, ki so se v celoti stekala
na žiro račune pri Ljubljanski
banki ne glede na to, kdaj jih
bodo koristniki porabiU. Zaradi
t^a so predlagali, da bi naj ta
sredstva v bodoče ostajala do
porabe   na   žiro   računih   pri
temeljnih bankah. S tem bi se
njihov kreditni potencial precej
povečal, kar bi prispevalo k
hitrejšemu razvoju, predvsem pa k
boljšemu reševanju sprotnih
problemov likvidnosti Tisti, ki
sredstva združuje, je tudi
upravičen, da jih obrača dokler jih
tisti za katerega so bila združena
ne potroši
V nadaljevanju seje je konfe-
renca soglasno potrdila predlog
kandidatov za člane organov
Zveze komunistov Slovenije in
Zveze komunistov Jugoslavije. FF
Milan Kneževič, sekretar komiteja je seznanil konferenco s
predlogi kandidatov za člane oi^nov ZKS in ZKJ       foto: zk
Polirav osmemu koip^^
ZK Slovenp
Jutri zvečer ob 19. uri bo v športni dvorani ,.Mladika" v Ptuju proslava ob osmem kongresu slo-
venskih komunistov, ki jo pripravlja komite OK ZKS Ptuj.
Ob tej priložnosti bo govoril Milan Kneževič, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj in v okviru svečanega
sprejema v vrste Zveze komunistov izročil 62 novim članom članske knjižice.
Posebno svečano bodo jutri zvečer razpoloženi tisti člani ZK ptujske občine, ki so postali komunisti
leta 1948, saj bodo za svoje 30-letno aktivno družbenopolitično delo prejeli knjižna priznanja.
Pozdrav in želje za uspešno delo OSMEGA KONGRESA pa bodo ptujski komunisti In ostali delovni
ljudje in občani poslali v obliki kulturnega programa, ki ga bodo izvedli: godba na pihala DPI) Svoboda
Ptuj, komorni moški pevski zbor iz Ptuja, člani folklorne skupine splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča in
J«^|||riJK»rskfi diwne.   \ ........ N.p,
Predkongresne aktivnosti v Ormožu
Največ poudarka kmetijstvu
Na občinski konferenci ZKS
Ormož so več kot zadovoljni z
javno razpravo o ddcumentih za
kon^es Zveze komunistov Slo-
vence in Jugoslavije. Javne
razprave so orginizirali v vseh
osnovnih organizacgah, ^eciali-
zirane razprave pa so bile tudi po
aktivih ZK. Zelo kvalitetna
razprava je bila na zdravstveni
skupnosti kjer so na obeh zborih
razpravljali o kongresnih doku-
mentih, tudi v kulturni skupnosti
so bili aktivni
In kot je dejal sekretar
občinskega komiteja ZKS Ormož,
Tone Ludcovič, bi razprave bile še
kvalitetnejše, če ne bi bilo še
volilnih aktivnosti Tako je
ocei^eno, da je o kongresnih
dokumentih ostalo še nekaj
nedorečenih misli Zamujenega ni
nič, kajti predkongresna aktivnost
se še nada^uje. Omeniti ve|a, da
bodo vse osnovne orgamzacge
sprejele tudi programe pokongres-
nih aktivnosti in bodo o
resolucijah razpravljali še bolj
konkretno.
Lahko bi rekli tako je dejal tudi
Tone Luskovič, da so najkvali-
tetnejše razprave bile s področja
kmetgstva in da je bilo za to
področje predlagano tudi nekaj
dopohiitev. Ormoški komunisti so
ocenih, da nalog, kijih nalaga 16.
resolucijsko poglavje, v zasebnem
in družbenem kmetijstvu ne bo
moč uresničiti brez dobro
organizirane pospeševalne službe
oziroma dejavnosti To pa
predvsem zaradi trenutno nereše-
nega vprašanja fmanciranja te
dejavnosti V Ormožu menijo, da
skrb za financiranje ni samo
problem kmetgskih občin, temveč
širše družbenopolitične skupnosti
ki naj razbremeni že tako
obremenjene kmetgske občine,
med katere sodi tudi občina
Ormož. Predlagajo, da se
ustanovgo samoupravne interesne
^upnosti za pospeševanje kmetg-
stva in sicer na nivoju regije aJi
republike.
Druga pomembna dopolnitev
ormo^ih komunistov je prav tako
s področja kmetijstva. Predlog je
dober, kajti v Omožu se
zavzemajo, da se sredstva, ki se
zbirajo na račun spremembe
namembnosti kmetijskih zem^išč
združujgo. K temu lazmišljargu je
ormoške komuniste pripeljala
atuacija, ker v nekaterih drugih
občinah iz tega naslova zbirajo
veliko sredstev, ne namenjajo pa
jih za pridobivanje novih
kmetijskih površin, to združe-
vanje sredstev bi naj bito v okviru
republike.
Na osmem kongresu ZKS bodo
delegati iz Ormoža v razpravi
sodetovali na področju uveljavlja-
nja delegatdcih odnosov in SLO.
Delegati bodo razpravljali o
{loblemu financiranja delegat-
skega sistema ta SLO v kr^evni
skupnosti Za financiranje teh
dejavnosti je občina Ormož v
preteklih letih prejemala soraz-
merno nizka sredstva. Nizka
osnova iz preteklosti pa je danes
postala silna zavora za nada^nji
razvoj krajevnih skupnosti Z
repabllškim zakonom o pro-
računu je namreč v letošnjem letu
p-edvideno, da se sredstva za
financiranje delegatskega sistema v
občinah, ki dobivajo solidarnostna
sredstva lahko povečajo za 15
odst na realizacgo dohodka v
prejšnjem letu. Pri tem se
pojavljajo med solidarnostnimi
občinami velike razlike in sicer v
razmerju 1:5. Komunisti predla-
gajo, da se to vprašanje uredi
enotno za vse tiste občine, ki
dobivajo soUdarnostna denarna
sredstva, zk
Seje zborov skupščine
m    občine Ptuj   |g
Danes
zadnjič
v starem
mandatu
Danes dopoldne se booo na
ločenih sejah sestali delegati dveh
zborov skupščine občine Ptuj.
Skupno z delegatskimi vprašanji
obsega dnevni red 13 točk. Med
gradivom, ki so ga delegati prejeh,
je n^obsežnejše poročilo o delu
občinskih upravnih organov SO
Ptuj za lanske leto, kar bo prav
gotovo dobra osnova za razpravo.
Nadalje bodo delegati odločali o
sprejemu predlogov odlokov o
spremembah in dopolnitvah od-
loka o davkih občanov in o
proračunu občine Ptuj za letošnje
leto. Oba odloka sta bila v
razpravi že kot osnutka, zato na
predloge verjetno ne bo bistvenih
pripomb.
Več razprave bo verjetno o
dveh osnutkih odlokov in to o
spremembah odlc*ca o komu-
nalnih taksah v občini ter o
družbeni skrbi udeležencev NOV
in drugih vojn ter za njihove
družin^e člane. Nadalje bodo
delegati sprejeli več predlogov
dclepov o raznih imenovanjih in
soglasjih. Z del^atskimi vprašanji
pa bodo delegati zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti
končah 42. sejo, in s tem zadnjo
sejo v 4 letni mandatni dobi;
družbenopolitični zbor pa je s
svojo 41. sejo to opravil že v torek
28. marca.
Po rokovniku volilnih opravil se
bodo 12. aprila že sestali zbori
skupščine občine Ptuj, ki jih bodo
sestavljali novoizvojeni deleptl
Široka razprava o dosedanjem delu
v petek, 24. marca so se na razši-
rjeni seji sestali člani MS ZKS Ma-
ribor in tako sklenili z razpravami o
predlogu dokumentov za 8. kon-
gres ZKS. Seji so prisostvovali tudi
delegati in gostje 8. kongresa ter
Miran Potrč, član izvršnega komi-
teja predsedstva CK ZKS. Ko je go-
voril o dosedanjih aktivnostih in
bodočih nalogah komunistov je
povdaril, da razprave o dokumen-
tih, ki so zajele res širok krog de-
lovnih ljudi in občanov, morajo
biti zagotovilo za spreminjanje
konkretnih razmer v vseh sredinah,
kjer komunisti delajo.
,,Ne moremo biti zadovoljni s
predkongresno aktivnostjo v vseh
osnovnih organizacijah, kljub osta-
lim zadovoljivim rezultatom," je
dejal sekretar MS ZKS Maribor,
Alojz Gojčič. Predvsem so razpra-
ve bolj slabo potekale v okviru sin-
dikatov in socialistične zveze, kar je
glede na opravljene volitve razum-
ljivo. Kljub temu pa je potrebno
izostriti odgovornost tistih
sekretarjev in komunistov, ki raz-
prav niso pripravili, tako da bodo
le-te potekale še v tem tednu.
Komunisti mariborske regije so
poglobljeno ocenili izvajanja dolo-
čil zakona o združenem delu in
ugotovili, da je marsikje ostalo
veliko neizpolnjenih nalog. Se ved-
no se pojavlja zapiranje TOZD v
svoje okvire, podjetniška misel-
nost, marsikje so dani pogoji za
ustanovitev TOZD, pa jih kljub te-
mu še niso oblikovali, to velja pred-
vsem za dislocirane obrate. Urediti
je potrebno dohodkovne odnose,
tudi svobodna menjava dela med
gospodarstvom in družbenimi de-
javnostmi si še vedno utira pot. V
aprilu bo potekal enodnevni semi-
nar o uresničevanju zakona o zdru-
ženem delu, ki se ga bo udeležil tudi
Roman Albreht. Pozitivni premik
je opaziti na področju planiranja,
saj ima izdelane plane okrog 70 "lo
temeljnih in drugih organizacij
združenega dela, SIS in krajevnih
skupnosti. Oceniti pa je potrebno
celovitost planov, se pogovoriti o
združevanju sredstev, o vplivu de-
lavcev na delitev sredstev — skrat-
ka, naloge, o katerih bo beseda na
8. kongresu, morajo komunisti v
osnovnih organizacijah opredeliti v
programih dela in jih pričeti takoj
izpolnjevati.
Delegati 8. kongresa ZKS iz ma-
riborske regije so posredovali na
stotine pripomb, večina jih tudi želi
razpravljati na kongresu, to pome-
ni, da je bila aktivnost dobra, kar
je hkrati zagotovilo za nadaljnje
učinkovito delo.
N. D.
Oceniti volilno aktivnost v sleherni
osnovni organizaciji sindikata
člani predsedstva občinskega
sveta ZS Ptuj so na zadnji seji ob
obravnavi volilne aktivnosti v
združenem delu sprejeli sklep, da
je potrebno v sleherni osnovni
aganizacgi sindikata oceniti
volilno aktivnost $e posebej
moramo biti pazljivi pri izdelavi
ocene povsod tam, kjer so se
pokazale določene pomanjk^i-
vostl Vprašalnik bo izdelal
občinski svet. Sindikalni delavci
so v izvedbo volitev vložili veliko
truda,    zato    so   jim    člani
predsedstva izrekli vso pohvalo.
Zelo živahna je bila razprava o
reorganizaciji gospodarske zbor-
nice SR Slovenije in v povezavi s
tem o osnutku zakona o
združevanju organizac| združe-
nega dela v splošna združenja in
gospodarske zbornice. Soglašali so
z ugotovitvijo, da je osnutek
slovenskega zakona prepis zvez-
nega zakona ter ostaja na mnogih
področjih še nedorečen. Odprto
ostaja vprašanje razmejitve med
republiško in območno zbornico.
financiranja, obveznega članstva.
Menili so, da bi se naj obvezno v
zbornico združevale proizvodne
delovne organizacije in to na
podlagi programa. Razpravo o
osnutku zakona je potrebno
podapati in o njem razpravljati v
široki javni razpravi so zaključili
Na seji so tudi določih datum
dcUca plenarne seje občinskega
a^eta, ki bo še pred 20. aprilom in
na kateri bodo obravnavali
gospodarska gibanja v ptujski
občini po zak^učnih računih za
leto 1977. Posebna razprava bo
namenjena prikazu delitvenih
razmerij, delitvi OD in prikazu
najvišjih osebnih dohodkov v
ptujski občini MG
Človek, znanje in produktivnost
Danes javna tribuna v „Agisu"
Z današnjo tribuno o raziskovalni in inventivni
dejavnosti bomo delovni ljudje in občani ptujske
občine poskušali najti izhodišča za nadaljnje delo na
tem pomembnem področju. V preteklih mesecih je
tekla v združenem delu razprava, ki bi naj nakazala
težave, s katerimi se srečujemo v našem gospodarstvu.
Zal so se zaradi velike politične aktivnosti na vseh
Področjih v razpravo intenzivno vključile le večje
temeljne in druge organizacije združenega dela, rezul-
tati pa so kljub temu zadovoljivi, saj akcija teče že
"ekaj let, večji poudarek pa je dobila v zadnjih mese-
cih.
Na tribuni, ki se bo pričela ob 11. uri, bomo
■^jprej slišali izčrpno poročilo o raziskovalni in inven-
tivni dejavnosti v ptujski občini ter ocenili rezultate
''^cije na podlagi vprašalnika, ki je bil v združenem
^lu oziroma na podlagi odgovorov nanj. V razpravi
bodo udeleženci ocenili trenutno stanje v občini, pred-
vsem v sredinah, kjer delajo. Tako bi poskušali v raz-
pravi najti tudi izhodišča za nadaljnje bolj kvalitetno
in razvejano delo na področju raziskovalne in inven-
tivne dejavnosti.
Člani ZK so bili v prvih vrstah pri organiziranju
akcije in pritegnili vanjo tudi ostale delovne ljudi.
Nekoliko manj uspešno so sodelovale osnovne orga-
nizacije sindikatov. Doseženi rezultati pa kažejo, da
bomo v ptujski občini akcijo tudi vnaprej uspešno
vodili, saj so dosedanja spoznanja le prvi začetki.
Akcija bo trajala vse leto in tudi prihodnja leta, saj
vemo, da imamo kot manj razvita občina prav na tem
področju veliko problemov. Akcija ČLOVEK,
ZNANJE IN PRODUKTIVNOST nam bo tako v
veliko pomoč pri razvijanju inventivne dejavnosti.
..............__________________________
Roke kmečke žene so viyene vsakega težaškega dela.
Da bo letina
še obilnejša.,
Najprej je treba spočito in
vlaino zemljo dobro pognojiti.
Najboljši je pač domači, hlevski
gnoj pravijo. Zato se v teh dneh
dokaj hitro praznijo gnojne jame
na dvoriščih, gnoj prevaiajo na
polja, kjer ga je treba dobro
raztrositi. Pravijo celo, da je to
umetnost zase. Pa nič zato, izkuše-
ne roke znajo v roki dobro vihteti
vile.
Fotovest: M. Ozmec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
30. marec 1978 —
TEDNIK
||||[^ Skupni nastop uredništev Tanjuga za Slovenijo in Radio-Tednika ptuj
Gospodarski trenutek občine Ptuj pred kongresoma ZK
Razvoj iz lastne osnove
v deveti številki Tednika smo objavili prvi del razgovora o gospodarskem trenutku občine
Ptuj pred kongresoma ZK, ki ga je naše uredništvo pripravilo skupaj z uredništvom Tanjuga zal
Slovenijo. Tokrat vam bomo predstavili gospodarske in razvojne dosežke petih večjih delovnih \
organizacij. Iz tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič sta se razgovora udeležila Andreji
Kostanjšek in Franc Lukman, iz proizvodnega podjetja Olga Meglic Simon Pešec, iz Agisa Vaclav j
Vrabič, iz Perutnine Milan Longhino in iz Kmetijskega kombinata Ptuj Branko Voljč. ,!
Proizvodno podje^e Olga Megličj
v proizvodnem podjetju Olga
Meglic, ki je v sestavi sestavljene
OZD Elkom iz Maribora, menijo,
da smo pomembne rezultate v
gospodarstvu ptujske občine doseg-
li s spoznanjem, da razdrobljenost
ne vodi po poti hitrejšega
napredka. Hitrejši razvoj sta omo-
gočila povezovanje z bankami in
srednjeročni razvojni programi, ki
so zelo realni in smo z njimi uspeli
obdržati in pridobiti nove kadre,
čeprav jih še vedno primanjkuje.
Po poskusih povezave s Sigmo in
Tap so prišli do spoznanja, da je
bolje sprejeti program ELKOM-a.
Sprejeli so program hidravlike. V
sestavljeni organizaciji združenega
dela so se odločili približati tovarno
oziroma zaposlitev krajem, kjer je
višek delovne sile. Tako so se odlo-
čili za gradnjo tovarne v Dolanah,
na manj razvitem območju občine
Ptuj. Ker je iz teh krajev veliko
občanov na začasnem delu v tujini,
so sledili prizadevanjem in bodo v
tovarni zaposlili tudi nekaj teh
delavcev, specialistov na posamez-
nih strojih in jim priznali interno
kvalifikacijo. Z začasno zaposle-
nimi delavci v tujini so se
pogovorili tudi o kreditiranju. Nji-
hova sredstva v celotni vrednosti
tovarne predstavljajo 9 odstotkov.
ostalo je zagotovilo proizvodno
podjetje Olga Meglic.
V proizvodnem podjetju, ki se je
razvilo iz invalidskih delavnic, je
trenutno 240 zaposlenih. Letošnji
program je za okrog 30 odstotkov
višji od lanskega. Ob koncu leta,
ko bo stekla proizvodnja v novi to-
varni bo skupaj 340 zaposlenih.
Proizvodni program vsako leto
povečujejo za 30 odstotkov in
zaposlenost za 8 odstotkov. Bodoči
razvoj je v okviru ELKOM, obsto-
ječi proizvodni program pa si utira
pot tako na domačem kot tujem
trgu. Do letos so vsa sredstva za
investicije zagotavljali sami na
račun osebnih dohodkov in s
pomočjo kreditov. Tako so v zad-
njih treh letih za investicije name-
nili 14 milijonov dinarjev. Letos
bodo ustvarili že prek 80 milijonov
celotnega prihodka, produktivnost
pa vsako leto povečujejo za 5
odstotkov. S sestavljeno organiza-
cijo ELKOM so v preteklih letih
imeli pogodbeni odnos, prešli pa so
že na dohodkovno povezanost.
Simon Pešec
foto zk
AGIS Ptuj
V delovni organizaciji AGIS oce- j
njujejo hiter razvoj kot praktični
primer združevanja dela in sred-
stev. Tako je bilo pri združitvi dveh
delovnih organizacij, TAP in i
SIGMA, v delovno organizacijo ^
AGIS, ki proizvaja avtomobilsko
opremo, gumijeve izdelke in oprav-
lja servisne storitve. Uspeli so zdru-
žiti razvoj iz lastne osnove, kadre in
se širše povezati z izobraževalnimi
ustanovami. S svojimi izdelki so
prisotni tako na jugoslovanskem
kot tujem trgu. Z uvajanjem
zakona o združenem delu so uspeli
določiti posebnosti, ki so združene
v sedmih TOZD in dveh skupnostih
skupnih služb in poiskati vse tisto,
kar jih takšne kot so združuje. 1666
zaposlenih je v preteklem letu
ustvarilo 640 milijonov celotnega
prihodka, kar je za 45 odstotkov
več kot leta 1976 in za 20 odstotkov
več kot so načrtovali. Dohodek so
povečali za 64 odstotkov ali 14
odstotkov nad pričakovanji. Sred-
stva za osebne dohodke so povečali
za 44 odstotkov, to je odstotek nad
planom in zaposlenost za 9 odstot-
kov. Poprečni osebni dohodek je z
nadurami v preteklem letu znašal
4450 dinarjev, najnižji je bil 2740 in
najvišji 11900.
Vlaganja so v prvi fazi po zdru-
žitvi usmerili predvsem v
modernizacijo in obnovo obstoječe
tehnologije, okrog 30 milijonov, 10
milijonov pa so namenili dvigu
družbenega in skupnega standarda |
ter izboljšanju pogojev dela. Reba-
lans srednjeročnega programa, ki
sedaj teče, bo zajemal obdobje do
leta 1983. Letos predvidevajo vla-
ganja v višini 60 milijonov dinar-
jev. 10 milijonov bodo zagotovili
sami, za ostala sredstva pa iščejo
družabnike. Programe imajo izde-
lane in tudi že raziskano tržišče.
Izvoz je bil v preteklem letu
nekoliko manjši od načrtovanega.
Pretežno izvažajo na zahodno trži-
šče, letos pa se jim odpira tudi
vzhodno in tržišče v deželah v raz-
voju, kjer nastopajo prek zavoda
za mednarodno tehnično sodelova-
nje. Vendar je uvoz še vedno večji
od izvoza. Med prednostne naloge
uvrščajo ureditev in zaokrožitev
tehnologije in povezovanje v širino,
kjer so prek poslovnih skupnosti
prisotni v celotnem jugoslovan-
skem prostoru. Prizadevajo pa si
tudi za skladnejši razvoj občine in
za vlaganja na manjrazvita območ-
ja. Sledijo resolucijskim gibanjem,
povečani, proizvodnji osebnih vozil
ter se na lo tudi pripravljajo in
delajo.
Letos bodo v AGISU praznovali
30-letnico. Začeli so z osem
zaposlenih v kolarski delavnici ter
se razvijali in rasli s tem območjem-
V delovni organizaciji je prisotno
veliko raznovrstnih tehnologij, ki
lahko vsaka postane samostojna
TOZD. Zato sedaj iščejo partnerje
za združevanje dela in sredstev, ne
potrebujejo znanja in tehnologije.
Vendar med domačimi partnerji še
niso našli interesentov, ki bi jih
vzpodbujal tudi širši družbeni inte-
res, ki izhaja iz 49. mesta občine
Ptuj v SR Sloveniji.
Vaclav Vrabič
foto zk
TGA »Boris Kidrič" Kidričevo
Poprečno 2006 zaposlenih v
TGA Boris Kidrič v Kidričevem je v
preteklem letu ustvarilo 1,81 mili-
jarde dinarjev celotnega prihodka.
Preteklo leto ocenjujejo kot
poslovno poprečno. Proizvedli so
46.000 ton primarnega aluminija
ter 2000 ton zlitin in dodatkov.
Srednjeročni razvojni program
predvideva z obnovo elektrolize
povečanje proizvodnje na 70.000
ton primarnega aluminija ter pre-
delavo na tej osnovi. Po programu
bodo toliko proizvedli ob koncu
leta 1981, saj njihov program sega
v naslednjo srednjeročno obdobje.
Obnova je potrebna zaradi dotra-
janosti, saj je hala A stara že 23 let,
sanacije delovnih mest (pravijo, da
tehnologija ,,proizvaja" invalide),
slovenske metalne bilance in obde-
lave tekoče kovine z direktnim vli-
vanjem.
V zadnjih dveh letih so za nalož-
be namenili okrog 100 milijonov di-
narjev. Večino sredstev so porabili
za osnovna sredstva in deloma v
razširitev proizvodnje. Trenutno so
pred začetkom izvajanja srednje-
ročnega razvojnega programa, ki je
zahteval obsežna pripravljalna
dela. Vrednost tega programa
znaša 2,5 milijarde dinarjev. Sred-
stva bodo namenili za obnovo
elektrolize in v okviru te predelavo
tekoče kovine, razširitev izbora
ogljikovih materialov ter za
družbeni standard.
Med največje izdatke, ki vpli-
vajo na ceno njihovih izdelkov, ta
je v primerjavi z ostalimi
proizvajalci aluminija v Jugoslaviji
nekoliko nižja zaradi nižjih pos-
tavk pri amortizaciji, štejejo izdat-
ke za električno energijo. V
strukturi cene je to več kot četr-
tina, približno enako kot suro-
vina, boksit, ki ga zagotavljajo iz
rudnikov Jajce in Rovinj. Pravijo,
da imajo v primerjavi z ostalimi
najdražjo elektriko, zraven tega
pa združujejo tudi sredstva za raz-
voj elektrogospodarstva. Prizade-
vajo si za sklenitev dolgoročnih
pogodb na dohodkovnih odnosih z
rudarji. Prek dohodkovnih od-
nosov so povezani z IMPOLOM,
vendar pravijo, da je vloženo delo
v predelavi višje ovrednoteno kot v
primarni proizvodnji. V tej smeri
si prizadevajo za sporazumevanje s
predelovalci, ki jih je v SR
Sloveniji okrog 70. Ko ocenjujejo
razvoj menijo, da je ta v zadnjem
času močno pospešen in v povezavi
z Impolom prek SOZD UNIAL
dobro zastavljen.
V preteklem letu so dosegli
predvideno minimalno akomula-
cijo, vendar so se jim močno pove-
čale obveznosti iz samoupravnih
sporazumov, nekatere so se celo
potrojile. Najmanjši indeks poras-
ta je 140 in največji 540. Tako jim
sredstev za razširjeno reprodukcijo
zmanjka. Poprečni mesečni osebni
dohodek je v preteklem letu znašal
5100 dinarjev, kar pa je z ozirom
na težke delovne pogoje premalo.
Andrej Kostanjšek
foto zk
Franc Lukman
foto zk
Mesokombinat Perutnina
Mesokombinat Perutnina je
precej samonikla delovna organi-
zacija, ki je v kratkem Času doseg-
la velike rezultate. Leta 1960 so se
iz izvoznega podjetja preusmerili v
proizvodnjo, saj so na tem
območju tradicija in pogoji za rejo
piščancev. V preteklem letu so
praznovali 70-letnico obstoja. V
1977 so družbeni proizvod v
primerjavi z letom 1976 povečali
za četrtino, fizični obseg proizvod-
nje za 12, produktivnost za 7 in
zaposlenost za 45 odstotka.
Podobne rezultate pričakujejo tudi
v letošnjem letu.
,,Recept" za hiter razvoj
Perutnine je podoben ,,receptu" v
drugih delovnih organizacijah,
osnova pa je v družbenoekonom-
skem položaju delavca. Ce pa
gledamo v okviru delovne organi-
zacije, je ta razvoj pogojen z
nenehno skrbjo z za kadre,
specializacijo, organiziranostjo
(samoupravo, tehnološko in
tehniško), kontinuiranim inve-
stiranjem, kakovostno proiz-
vodnjo in moderno tehnologijo.
Pri njihovem razvoju je prisotna
stalna skrb za kadre, specializirane
za perutninsko proizvodnjo. Tako
imajo danes dva doktorja znanos-
ti, osem magistrov in trideset
diplomiranih inženirjev, speciali-
ziranih za perutninsko proiz-
vodnjo. Perutnina je izključni
predelovalec perutninskega mesa.
V preteklem letu so proizvedli
17600 ton perutninskega mesa in
1900 ton proizvodov iz piščančjega
in ostalega mesa. Letos predvi-
devajo skupno proizvodnjo 40
milijonov enodnevnih piščancev.
Reja poteka v njihovih farmah in
kooperantski proizvodnji, kjer je
vključenih 400 kooperantov iz tri-
najst občin SR Slovenije in SR
Hrvatske. Po 10. kongresu ZKJ so
dosegli velike uspehe tudi v
kooperacijski proizvodnji, kjer so
že leta 1974 opustili čiste komer-
cialne odnose ter pričeli uvajati
združevanje dela in sredstev. Pre-
oblikovanje obrata za kooperacijo
v temeljno organizacijo kooperan-
tov je samo nadaljevanje po že
začrtani poti.
V perutnini Ptuj je 1300
zaposlenih v preteklem letu ustva-
rilo 2,21 milijarde dinarjev celot-
nega prihodka, poprečni osebni
dohodek je znašal okrog 50(X)
dinarjev. Izdelan imajo tudi dol-
goročni program proizvodnje in si-
cer do leta 2000. Takrat bodo let-
no proizvedli 70 milijonov valilnih
jajc, 210 000 ton krmil, 160 milijo-
nov konzumnih jajc, 65 milijonov
enodnevnih piščancev, 50 tisoč ton
piščančjega mesa. Takrat bo
zaposlenih 2500 delavcev in okrog
1000 kooperantov.
Ob samoniklem razvoju perut-
nine, seveda tudi ob družbeni
pomoči, velja poudariti, da so
močno presegli občinske in
republiške meje, saj ustvarijo
polovico celotne slovenske
perutninske proizvodnje in četrtino
celotne jugoslovanske proizvodnje.
Kontinuiranost investiranja nam
kaže tudi časovni potek izgradnje
objektov od prve farme brojlerjev
leta 1960 do tovarne krmil, tretje
farme nesnic in povečanja valilnice
v preteklem letu. V kooperacijsko
proizvodnjo so v desetih letih sku-
paj s kooperanti vložili okrog 500
milijonov dinarjev. V preteklem
letu so za naložbe namenili 300
milijonov dinarjev. Z ostalimi
proizvajalci perutninskega mesa so
povezani le prek poslovne skup-
nosti.
Milan Longhino
foto zk
Kmetijski kombinat Ptuj
v občini Ptuj je 30 tisoč hek-
tarjev obdelovalne zemlje, od tega
v družbenem delu kmetijstva le
40(X) hektarjev. Obdelovalna zemlj
zemlja v zasebnem sektorju je
razdeljena na približno 10 000
kmetij. Torej nas pestita velika
razdrobljenost in neugodna staros-
tna struktura gospodarjev, saj je
kar 94 odstotkov gospodarjev
starejših od 40 let. To lahko zelo
neugodno vpliva na nadaljni
hitrejši razvoj in vpeljavo sodobne
tehnologije, združevanje zemlje,
dela in sredstev kot pogoje za
večjo in cenejšo proizvodnjo hra-
ne.
V Kmetijski kombinat Ptuj je
vključeno 5000 hektarjev zemljišč
in približno 4000 hektarjev goz-
dov. Njihova dejavnost je zelo
raznolika. To je bilo pogojeno z
integracijskimi procesi po letu
1961, ko so se vanj združevale
različne delovne organizacije, od
kmetijskih, prehrambenih do
nekmetijskih. Tako je sedaj v
Kmetijskem kombinatu 16 TOZD
in delovna skupnost skupnih služb.
Poprečno 1980 stalnih, s sezon-
skimi in vajenci pa 2300 delavcev
je v preteklem letu ustvarilo 1,47
milijarde dinarjev celotnega
prihodka od tega približno 500
milijonov družbenega proizvoda.
Pri delitvi čistega dohodka so
zadostili vsem zakonskim pred-
pisom, obveznostim, ki so tako
visoke, da jim za lastno razširjeno
reprodukcijo ne bo ostalo sredstev.
Poprečni osebni dohodek v pretek-
lem letu je znašal 4200 din, dolo-
čila sindikalne liste pa v celoti
zaradi pomanjkanja sredstev ne
uspejo izvajati.
V zadnjih sedmih letih so v j
zasebni sektor kmetijstva vložili j
120 milijonov dinarjev, naložbe v j
preteklem letu pa so znašale 45 j
milijonov dinarjev. Letos je interes j
po kreditih velik in bodo pred- '
videno vsoto, okrog 50 milijonov
dinarjev,    verjetno    prekoračili.
Dosedanja   vlaganja   so   bila
usmerjena  predvsem  v  delovno
opremo, obnovo živinorejskih
objektov, izboljšanje krmne baze
ter v govedorejo in prašičerejo.
Rezultati teh vlaganj so vidni, .saj
se je odkup mleka od leta 1973
podvojil, narasla pa je tudi tržnost
govejega mesa.
V zasebnem delu kmetijstva
nas čakajo še velike naloge, pred-
vsem pri pridobivanju novih zem-
ljišč z regulacijami, melioracijami
ob sočasnih komasacijah v
Pesniški dolini in polskavskem
območju. Tako bomo v ptujski
občini pridobili oziroma izboljšali
okrog 4200 hektarjev novih
kmetijskih površin. Dosedanje
izboljšanje kmetijskih površin
(okrog 1300 ha) je v proizvodnji
dalo zelo dobre rezultate.
V kmetijskem kombinatu so
izdelali program nadaljnega raz-
voja in proizvodnje hrane tako v
kombinatu kot občini Ptuj. Praši-
čerejo bodo povečali še za 30 000
kosov, z izgradnjo nove farme in
obnovo stare pa še nadaljnih
10 000, skupaj 80 tisoč kosov v
družbeni proizvodnji, v zasebni pa
s 6 na 30 tisoč. Bolje bodo izkoris-
tili genetski potencial pri proizvod-
nji govejega mesa in mleka, pove-
čali krmno bazo, vinogradniške
površine in izboljšali zemljišča v
pesniški dolini in porečju Polska-
ve. Prav tako bodo povečali kapa-
citeto tovarne močnih krmil ter v
obeh sektorjih proizvodnjo vrtnin,
saj imamo sedaj možnosti za
namakanje. Za vse to pa v občini
Ptuj ni dovolj sredstev, niti za de-
lež pri kreditih. Zato gredo
prizadevanja v smeri širšega
povezovanja.
Branko Voljč
foto zk
Pripravila: Ž. Kodrič in L. Kotar
TEIHVIK -30. marec 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Slovenska Bistrica
Zahvala delegatom
v ponede^ek, 27. marca so se zbrali na 31. seji del^ati vseh treh
zborov skupščine občine Slov. Bistrica. To je bila zadnja seja, saj je
delegatom poteklo 4 letno mandatno obdobje. Predstavniki
dnižbenopolitičnih organizacg in predsedstvo skupščine so se ob tej
priliki zahvalili delegatom za njihovo delo in prizadevanja pri oranju'
ledine v oblikovanju dela dele^tske skupščine. Izkušnje delegatov v prvi
mandatni dobi pa bodo prav gotovo velflc prispevek novoizvo^enim
delegatom za njihovo delo v novem 4 letnem mandatnem obdobju.
Na ponedeljkovi seji so vsi trie zbori posvetili posebno pozornost
oceni dosedanjega delovaiija izvršnega sveta skupščine občine Slov.
Bistrica. Nadalje so sprejeli predlog odloka o potrditvi zaključnega
računa proračuna občine za leto 1977 in predlog odloka o provačunu
občine za letošnje leto. Obravnavali in sprgel i so tudi predlog odloka o
ustanovitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja pri SO Slov.
Bistrica in prisluhnih poročilu o izvajanju zakona o združenem delu v
bistriški občini. Ocenili so tudi izv£yanje kadrovske politike v občini in
sprejeli ustrezna stališča.
Varovanje in vzdrževanje spomenikov NOB in drugih
kulturnozgodovinskih obeležij je v občini že vrsto let dobro programico
začrtano. Toda v praksi se srečujejo z določeno problematuco, ker jim
predvsem primanjkuje sredstev za vzdrževanje, zato so na ponedeljkovi
seji tudi na tem področju poskušali najti najboljši izhod.
Cez dva tedna se bodo na prvi seji sestali že novnoizvoljeni delegati
vseh treh zborov. Na tej sqi nameravajo obravnavati tudi predlog
družbenega dogovora o skupnem programiranju, planiranju, financiranju
in gradnji primarnega kolektorja, kanalizacgskega omrežja in čistilnih
naprav na območju mesta Slov. Bistrica.
Viktor Horvat
V FRANKFURTU SREČANJE SLOVENCEV
Že sedaj pripravljeni
Maja 1976 je bilo v Munchnu
srečanje slovenskih delavcev, ki so
na začasnem delu v zahodnih
evropskih deželah, letos bo takšno
srečanje v Frankfurtu ob Maini.
Organizator tega velikega srečanja
je slovensko kulturno prosvetno
društvo SAVA. Kulturno srečanje
slovenskih delavcev bo 10. in 11.
junija, nam je dejal predsednik
društva, Jože Gašperšič. Prireditev
pa bo v znani dvorani
Jahrhunderthalle. Pokrovitelj sre-
čanja bo po vsej verjetnosti
republiška konferenca SZDL
Slovenije iz domovine, iz tujine pa
predstavniki nemških oblasti. Na
srečanju se bo zbralo okoli 400
Slovencev, ki živijo v najrazličnej-
ših krajih zahodne Evrope.
Predstavili pa se bodo z recitacija-
mi, ročnimi deli in muziciranjem.
Na tej prireditvi bo sodelovala
tudi slovenska televizija, ki bo v
domovino neposredno prenašala
prireditev iz ,,kviz znanja". Za pe-
stro razvedrilo bo skrbel tudi ples-
no   zabavni   ansambel   RTV
Ljubljana pod taktirko Jožeta
Privška.
Poleg kulturnega srečanja bodo
še športna tekmovanja in sicer se
bodo slovenski delavci pomerili v
kegljanju, nogometu, namiznem
tenisu in šahu. Prav gotovo k tej
prireditvi sodijo tudi različne
razstave. Tako bodo pripravili
razstavo slovenskih knjig, časopi-
sov in umetniških slik. Prireditev
ne bo samo slovenska, temveč se
bodo v kulturna in športna sreča-
nja vključili še drugi jugoslovan-
ski delavci in bo tako prireditev
dobila širši jugoslovanski obseg.
Ob tej priložnosti bodo med
občinsko konferenco SZDL Ptuj
in kulturno prosvetnim društvom
SAVA nastali tudi tesnejši stiki.
Podpisali bodo namreč listino o
pokroviteljstvu in prijateljstvu.
Občinska konferenca SZDL Ptuj
pa bo društvu podelila tudi
društveni prapor. V času tega
srečanja bodo iz domovine
organizirani tudi posebni čarterski
poleti. Tako bo letalo iz Maribora
do Frankfurta za pičlih 1600
dinarjev prepeljalo vse tiste, ki si
želijo srečanja z našimi delavci in
za vse tiste, ki bi hoteli na tej
prireditvi sodelovati.
zk
Jože Gašperšič (v sardini) v pogovoru s Feliksem Bagarjem na
lanskoletnem srečanju ja-edstavnikov ptujske (*čine in
slovenskega društva „Sava" iz Frankfurta foto: zk
Milan Kneževič p oceni javne razprave o kongresnih dokumentih
VEČ USTVARJALNEGA
DELA
Ko je občinska konferenca ZKS
Ptuj ocenjevala razprave o
kongresnih dokumentih, je v
razpravi sodeloval tudi Milan
Kneževič, sekretar komiteja OK
ZKS Ptuj, ki je kritično ocenil delo
nekaterih članov konference. Med
drugim je povedal:
,,Vemo, da se posamezni člani
občinske konference ZKS niso sa-
mi dovolj zavzeli za vsebinsko
poglobitev razprav o kongresnih
dokumentih v osnovnih
organizacijah, za katere so
zadolženi. Člani konference mora-
jo biti bolj prisotni v osnovnih
organizacijah tako v krajevnih
skupnostih kot v temeljnih
organizacijah združenega dela in
morajo stalno prinašati
problematiko, stvarne probleme iz
osnovnih organizacij na občinsko
konferenco. Namen ocene je v
tem, da ugotovljene pomanjkljivo-
sti odpravljamo in popravljamo."
V nadaljevanju razprave je bil
Milan Kneževič kritičen tudi do
dela osnovnih organizacij in
posameznih komunistov. O tem je
rekel:
,,Menim, da moramo oceni
dodati ugotovitve, koliko smo
znali delo osnovnih organizacij
prilagoditi   oziroma   ga   znamo
prilagajati spremembam v naši
družbi. Prav pri spreminjanju od-
nosov manjka ustvarjalnega dela
tako v osnovnih organizacijah kot
pri posameznih komunistih.
Ugotavljamo, da v marsikateri
delovni organizaciji OO ZK ni se-
stavni del samoupravne večine, za-
to njihova stališča niso stališča
množic, večine delavcev, temveč
bolj izolirane skupine. ZK mora
bolj delovati kot organizirana
politična sila množic, potem bo
imela svojo razredno vlogo tudi
navzven.
Povsod tam, kjer so komunisti
preveč odsotni od konkretnih
problemov, kjer ne znajo dovolj
prisluhniti življenjskim problemom
delavcev, lahko pride tudi do kon-
fliktnih situacij. Temu pa se bomo
izognili, če bomo imeli pristne sti-
ke z delavci tako na delovnih mes-
tih kot v njihovem bivalnem oko-
lju, če bo ZK sestavni del de-
legatskega sistema."
Povezano s tem je Milan Kneže-
vič tudi poudaril, da so v
marsikateri osnovni organizaciji
sestanki slabo pripravljeni, zato
manjka tudi konkretna vsebina.
Posebno kritično je ocenil delo
nekaterih osnovnih organizacij v
krajevnih skupnostih in v delovnih
skupnostih, zlasti v nekaterih
upravnih organih občinske
skupščine.
FF
Milan Kneževič: „Ocenjujenio za-
to, da popravljamo"
Foto: M. Ozmec
Pospešiti uresničevanje zakona o združenem delu
Ali organiziranost ustreza
v okviru predkongresne aktiv-
nosti in razprav o dokumentih za
osmi kongres ZKS, je tudi komisi-
ja za spremljanje izvajanja zakona
o združenem delu pri skupščini
občine Ptuj, ki jo vodi Oton Polič,
organizirala razpravo o uresniče-
vanju samoupravnih dokumentov
v skladu z zakonom o združenem
delu. V razpravi so sklenili, da je
nujno pospešiti delo na tem
področju, zato naj osnovne orga-
nizacije ZKS, skupno z
organizacijami sindikata in z
drugimi oblikami organiziranja
delavcev podvzamejo »kcijo za
vsebinsko preoblikovanje družbe-
no-ekonomskih odnosov v združe-
nem delu. Podčrtali so predvsem
naslednje naloge:
Delavci v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela naj
ocenijo stanje in ugotovijo, kako
se pri njih uresničuje program de-
la, ki so ga lani sprejeli za uresni-
čevanje določil ZZD kot samo-
upravni akt in podvzamejo ukrepe
za nadaljnje delo.
Ugotavljamo, da organiziranost
še ni povsod takšna kot jo nakazu-
je ZZD, čeprav je organiziranost
dejansko pogoj za uresničevanje
vsega drugega, kar določa ZZD,
zato je nujno oceniti sedanje stanje
organiziranosti, zlasti še v disloci-
ranih obratih.
Glede meril delitve po delu,
oblikovanju dohodka in delitvi
čistega dohodka je še dosti nejas-
nosti, zlasti glede dohodkovnih
odnosov, prispevek iz živega in
minulega dela, gospodarjenja s
sredstvi in podobno, zato je treba
te odnose stalno preučevati in že
sprejete akte dopolnjevati z novimi
spoznanji in izkušnjami.
Pomembno določilo v ZZD je
področje obveščanja, saj je treba
delavce redno, pravočasno,
resnično in popolno obveščati o
poslovanju svoje temeljne in
delovne organizacije, zato je nujno
temu vprašanju nameniti posebno
skrb. Posebej je treba preučiti
oblike obveščanja.
Poudarek je bil na spoštovanju
pravnega reda, na pravicah in
dolžnostih varovanja samouprav-
nih pravic. Te pravice in dolžnosti
posameznih organov morajo biti
točno opredeljene, pomembno pa
je, da se povsod v skladu z
opredeljenimi pravicami in obvez-
nostmi tudi obnašamo. Ne gre le
za formalne opredelitve, temveč za
vsebino medsebojnih odnosov.
V razpravi je bilo ugotovljeno,
da kljub sklepu osmega kongresa
slovenskih sindikatov in kljub
pozitivnim sklepom večine delov-
nih kolektivov v ptujski občini še
vedno ne deluje klub samo-
upravljalcev, ki bi bil idealno me-
sto za izmenjavo mnenj in izku-
šenj, pa tudi za razne oblike
usposabljanja samoupravljalcev.
Nujno je, da se klub čimprej
ustanovi.
Omenjenih je le nekaj nalog, ki
so izhajale iz razprave in katerim
bo potrebno v predkongresnem,
zlasti pa v pokongresnem obdobju
posvetiti posebno skrb, da bo
zakon o združenem delu zaživel v
praksi.
FF
Priprave na prvomajsko
proslavo
Osrednja proslava delavskega praznika bo 30. aprila na prostoru
Ptujskih toplic. Komisija za pripravo prvomajske proslave pri Občinskem
svetu ZS Ptuj, vodijo Franc Klemenčič, je že izdelala okvirni program
proslave. V dclopu proslave bodo nastopiU komorni moški pevski zbor,
folklorni skupini in kulturna skupina s krajšim programom. Dvajsetim
posameznikom in delovnim organizacijam bodo ob tej prUožnosti
podelili srebrni znak sindikatov. Najbopim v delavskih športnih igrah
bodo na proslavi podelih priznanja.
V mraku bodo zagoreli kresovi, delež v prvomajsko razpoloženje pa
bo vtkal ognjemet veselih barv. Na prostoru toplic bo zrastlo veliko
prvomasko (ievo. Veseli del proslave bo vodU ansambel Toneta Kmetca.
_________________________________________.....MG
ISletkurirčkovepoštf
Letos množična
manifestacija mladih
Kurirčkova pošta, množična
manifestacija mladih, je letos kre-
nila na pot 25. marca. Njeno izro-
čilo — prenos revolucionarnih
tradicij na mladi rod, je vgrajeno v
obliko seznanjanja mladih z
tom splošne ljudske obrambe.
Ptujski pionirji bodo nosili
kurirčkovo pošto od 14. do 19.
aprila. 14. aprila jo bodo na mostu
Formin prevzeli ood ormoških
pionirjev, 19. aprila pa jo bodo v
Žetalah predali pionirjem iz občine
Šmarje pri Jelšah.
Na vsej poti skozi kraje ptujske
občine, ji bodo pripravili množične
sprejeme. Veliki mitingi bodo v
Juršincih, Cirkulanah in Majšper-
ku, na katerih bodo sodelovali vsi
pionirji,   ki  so  določenega dne
nosili kurirčkovo pošto. Na mitin-
ge bodo povabili tudi planince,
tabornike, člane Zveze borcev in
druge. Pionirji bodo ob tej
priložnosti obiskali tudi pratizan-
ska obeležja. V programu kurir-
čkove pošte je pisanje spisov s
področja splošne ljudske obrambe,
o tem, kako se pionir pripravlja na
obrambni dan. Ob srečanju z borci
bodo pionirji zapisovalci sestavkov
pod naslovom: ,,borci pripovedu-
jejo, pionirji zapisujejo". Najbolj-
še spise je potrebno poslati na
občinsko zvezo prijateljev mladine
Ptuj. -
Svečani sklep kurirčkove pošte
bo v mesecu maju v Ljubljani.
Takrat bodo sodelovali tudi
pionirji iz vseh slovenskih občin.
MG
Predkongresna razprava v StopercahJ
Slab odnos do lastnikov gozdov
Kako je treba organizirati razpravo o prob-
lemih, ki jih obravnavajo dokumenti osmega
kongresa ZKS, je lahko za vzor primer v krajev-
ni skupnosti Stoperce, kjer so družbenopolitične
organizacije organizirale širšo razpravo o
kongresnih dokumentih. V razpravi so
sodelovali tudi novoizvoljeni delegati za zbor
krajevnih skupnosti in za skupščine SIS, vodstva
družbenopolitičnih organizacij in tudi drugi
občani.
Razpravljala so kritično ocenili predvsem
razvoj kmetijstva in odnose različnega sodelova-
nja z družbenim sektorjem. Kmetje kooperanti-
lastniki gozdov so bili kritični do dosedanje
samoupravne organiziranosti z GG Maribor,
obrat za kooperacijo Ptuj. Ti kooperanti so
povedali, da že tri leta niso bili deležni delitve
dohodka po letni bilanci. Prejeli so le plačilo za
prodano hlodovino. Takšno sodelovanje ni v
skladu z zakonom o združenem delu in najbrž ne
koristi našim družbenim interesom. Predsednik
KK SZDL Stoperce Franc Sirovnik je povedal,
da kot kooperant preprosto ne more verjeti, da
cena hlodovine že pet let stagnira ali celo upada,
cene gotovih izdelkov pa so v nenehnem porastu.
Zakaj torej kooperanti niso deležni tudi ostalega
dohodka. Prav zaradi takšnega odnosa imajo
kmetje pomisleke, da bi združevali sredstva in
delo. Kmetje sicer čutijo potrebo po združeva-
nju, saj vidijo v tem napredek, toda hočejo čiste
dohodkovne odnose ne pa ,,mačka v žaklju".
Prav tako so občani izrekli kritiko na račun
GG Maribor, obrat za kooperacijo Ptuj, zaradi
ceste Jelovice—Grdina. To cesto je strasiral
omenjeni obrat že pred dvema letoma. Lastniki
gozdov so takrat posekali gozdove ob trasi ceste,
o nadaljevanju del pa ni niti sledu. Ta cesta bi
bila potrebna tako iz strateških namenov kot iz
potreb občanov.
Drugače smo slišali v razpravi o koojseraciji
za vzrejo piščancev. Ti kooperanti imajo mnogo
bolje urejene samoupravne in dohodkovne
odnose. Urejajo jih v zadovoljstvo delavcev
družbenega sektorja in kooperantov. ZK
podpira takšno samoupravno sodelovanje, saj je
lahko vzgled za ubiranje novih poti tudi drugim
organizacijam.
Občani so nadaljevali razpravo o zdravstve-
nem varstvu naših delovnih ljudi. Z velikim
naporom so si občani uredili prostore ambulan-
te, ki pa ne služijo svojemu namenu, saj že od
lanskega leta ne prihaja zdravnik v Stoperce.
Naši občani bi prav tako potrebovali zobozdrav-
nika. Občani so primorani iskati zdravstveno po-
moč v Majšperku, kar pa je predvsem starejšim v
veliko breme.
Delegate iz splošne delegacije SIS je zanimalo
popravilo šole, ki je pogoj za osnovne delovne
razmere učencev in učiteljev. Po besedah vodje
šole teče adaptacija po pj[anu, vendar se je delo
in material toliko podražilo, da bo adaptacija
šole stala mnogo več kot je bilo planirano. Glede
same vzgoje in izobraževanja pa učitelji pripo-
minjajo, da bi morali na nerazvitem območju,
kot so Haloze, odstopati od republiških normati-
vov. Zaradi učenca ali dva manj v oddelku mo-
ramo kombinirati pouk, s tem pa je razbito delo
učitelja in šole v celoti. S kombinacijo so priza-
deti tudi učenci ker ne morejo biti v podaljšanem
bivanju. Hkrati finančna služba ugotavlja, da
kombiniran pouk ni cenejši, zato bi bilo bolje,
da bi ostali samostojni oddelki.
Vodja šole je seznanil prisotne, da bi kraj v
letu dni ostal brez učiteljev, ki bi stanovali v sa-
mem kraju. Ker ni bilo rešeno njihovo stano-
vanjsko vprašanje so si le ti začeli graditi v KS
Majšperk. Učiteljska stanovanja niso imela niti
sanitarij niti kopalnic. Učitelji so gonilna sila
napredka kraja, zato se kraj dvigne in pada z
učitelji. Težko pa je podružbljati vzgojo ker v
krajevni skupnosti primanjkuje usposobljenih
ljudi. Prisotni so pozdravili zamisel otroškega
varstva, da bi organizirali v KS 80-urno
cicibanovo šolo. S tem bi nudili našim predšol-
skim otrokom izenačene pogoje za nadaljnjo
vzgojo in izobraževanje.
V srednjeročnem obdobju so občani KS z
družbeno pomočjo, prispevki in samoprispev-
kom pomagali delno urediti vodovod, obnoviti
električno omrežje in zgraditi dva transforma-
torja. Prav v zadnjem obdobju pa si veliko
prizadevajo, da bi zgradili vodni hram, en km
asfaltirane ceste, s katero bi bil urejen center
naselja in trafo postajo za Grdino. Vse to nam
gotovo omogoča samoupravna organiziranost in
solidarnost združenega dela. ZK deluje povsod,
usmerja vse te akcije in uspešno rešuje probleme
v KS. Zaradi uspešnosti reševanja problemov v
KS uživa ZK podporo delovnih ljudi. Tako
podporo in razumevanje so pokazali občani pri
akciji za referendum za šolski prostor in za poso-
jilo za ceste. Zal pa vseh problemov v KS ne
morejo rešiti sami, ker so širše narave.
Gospodarstvo v KS ima zelo nizko sposob-
nost. Nimamo nobenega obrata, niti ne obrtne
delavnice. Dokumenti prostorskega urejanja SO
Ptuj žal ne predvidevajo v Stopercah niti
kmečkega turizma, niti industrije. Zato bi bilo
prav, da se načrtuje razvoj industrije vsaj v KS
Majšperk, kjer so zato pogoji, da bi se lahko
občani iz Stoperc vozili na delo. Te probleme pa
bomo morali reševati skupaj s širšo družbeno
skupnostjo, saj podpiramo kongresne dokumen-
te, ki govorijo o skladnejšem razvoju vseh pod-
ročij in območij.
Predsednik dosedanje temeljne delegacije
Anton Galun je v razpravi povedal, da je delega-
cija KS postavila v mesecu januarju v občinski
skupščini več delegatskih vprašanj, vendar še do
danes niso dobili odgovora. Delegati smatrajo,
da odgovorni organi, ki bi morali dati odgovore,
nimajo dovolj samoupravnega odnosa do naše
baze. Občani KS Stoperce čutijo, da jim je samo-
upravna socialistična pot pomagala pri njenem
razvoju, zato podpirajo ZK in kongresne doku-
mente, ki govorijo o nadaljnjem skladnejšem
razvoju nerazvitih območij in jim dajejo zato
vso podporo.
J. P.
DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
30. marec1978 —
TEDNIK
Predstavljamo vam miličnico Marijo Ličina
Vsecmije
ta poklic
Edino miličnico na območju
postaje milice Ptuj in njenih od-
delkov smo obiskali na njenem
domu v Zamušanih 12. Skoraj
presenečeni smo bili, ko smo pred
sabo zagledali ženo, oblečeno v
civilno obleko. Pričakovali smo
namreč, da nam bo odprla žena v
uniformi. Ko je iz kuhinje zadiša-
lo, smo takoj vedeli pri kakšnem
opravilu je. Kuhala je kosilo. Za-
se, za moža, ki je prav tako
miličnik ter za tri fante in eno
punčko. Pa se ni dala dosti motiti.
Se preden smo prav sedli, je pred
nami stala Marija Ličina v plavi
uniformi.
Sedli smo za mizo in že je stekel
razgovor. Najprej nas je zanimalo,
kdaj se je Marija odločila za poklic
miličnice, in kaj jo je privedlo do
tega. Brez zadrege je s ponosom
začela:
,,Ze od 1968. leta sem zaposlena
v organih za notranje zadeve. Do
moje življenjske odločitve, leta
1975 sem bila vodja pisarne oddel-
ka milice v Gorišnici. Delo milični-
kov mi je bilo dobro znano, zato
odločitev ni bila težka. Najprej
sem morala v uvajalni tečaj na Ig
pri Ljubljani. Tam so nas podrob-
neje seznanili z vsemi predpisi in
podrobnimi navodili o delu
miličnikov."
In kaj je na vas vplivalo odločil-
no?
,,Predvsem poklic miličnice. Ta
se mi zelo dopade. Všeč mi je uni-
forma, razen vseh dobrih strani pa
imamo še benificiran delovni staž
in primerne osebne dohodke . Naj-
važnejše je pač veselje do tega
poklica."
Danes ste miličnica, žena, mati
in družbenopolitična delavka,
kako povezujete te dolžnosti med
sabo?
,,Predvsem se sama zavedam, da
sem doma žena, mati štirih otrok,
v prostem času pa tudi družbe-
nopolitično aktivna. Strogo loču-
jem poklic od privatnega življe-
nja. Pa mi zaenkrat še oboje gre v
redu. Z možem, ki je prav tako
miličnik, se trudiva, da bi dala
otrokom čim več, v službi pa
imajo do tega veliko razumeva-
nje."
Kako je vplivala vaša odločitev
na sosede in sorodnike?
,,Res je, najprej so me vsi gleda-
li bolj pozorno pa so se kmalu na-
vadili na uniformo. Sedaj je vse v
redu."
Tri leta že opravljate poklic mi-
ličnice, kakšno je v glavnem vaše*
delo?
,,Večina opravljamo obhodno
službo in druge obveznosti na tere-
nu. 2e večkrat sem obravnavala
prometne nesreče, kazniva dejanja
in prekrške, skratka, kar dela
miličnik, delam tudi jaz."
Torej ne vidite nobene razlike
med ženskim in moškim delom?
,,Osebno ne vidim razlike.
Vidim, da zmoremo tudi ženske
to, kar delajo naši tovariši."
Pravite, da vam je tudi unifor-
ma všeč, kakšna pa je razlika med
žensko in moško uniformo?
,,Razlika na oko ni velika, v
podrobnostih pa je. Ženske imamo
drugačen kroj suknje, hlače v
spodnjem delu širše, če želimo,
oblečemo krilo ali namesto srajce
bel pulover. Ce grem na teren obu-
jem navadne čevlje z gumijastimi
podplati, če pa grem v mesto, lah-
ko obujem ženske čevlje s peto."
Kakšno pa je vaše družbenopoli-
tično uveljavljanje?
,,Reči moram, da opravljam
precej funkcij, zavzemam in tru-
dim se, da bi vsako opravljala čim
bolj vestno. Sem sekretarka aktiva
Zveze komunistov, delegat splošne
delegacije, član sveta staršev pri
0§ Gorišnica in delujem v raznih
drugih družbenopolitičnih orga-
nizacijah."
Miličnica ste, tudi mož je
miličnik, kaj pričakujete od vaših
otrok?
,,Ne vem, za kakšen poklic se
bodo odločili, nočem vplivati na
njihovo odločitev, svobodni so.
Moram pa jih pohvaliti v šoli so
zelo pridni, radi se učijo, pa tudi
doma so pridni in delavni. V
prostem času pa se fantje največ
ukvarjajo s pionirsko gasilsko de-
setino."
Ce bi imeli možnost ponovno
odločati o vašem poklicu, za kak-
šnega bi se odločili?
,,Prepričana sem, da bi se odlo-
čila samo za miličnico!" M. Ozmec
Marga  Ličina  (levo) z  možem Milošem
Foto: M. Ozmec
Družbena skrb
za borce
Na območju Slovenije je bil
napravljen družbeni dogovor o
ikupnih osnovah in merilih za
podeljevanje priznavalnine ude-
ležencem NOV in drugih vojn. To
je bilo potrebno zaradi tega, da bi
na tem področju zagotovili kar
najbo^ enotno skrb za borce in
njihove družinske člane. Skup-
ščina občine Ptuj je aprila lani
pristopila k temu družbenemu
dogovoru, zato mora temu
ustrezno tudi uskladiti svoj
dosedanji odlok.
V ptujski občini prejema 120
upravičencev družbeno pomoč
kot udeleženci NOB. Višina
priznavalnine se gilbje od 200 do
600 dinarjev mesečno, povprečje
pa znaša 504 dinarje, kar je med
najnigimi v Sloveniji. Za
izboljšanje stanja na tem področju
in v dcladu z določili družbenega
dogovora je izvršni svet SO Ptuj
pripravil osnutek odlolp. O tem
so razpravljale temeljne delegacge,
njihova stališča pa bodo povedali
delegati na današnjem zasedanju
zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti.
V osnutku novega odloka
spodnja mqa priznavalnine ni
določena, temveč le zgornja mega,
kije obenem merito ali je prosilec
upravičen do priznavalnine ali ne.
Skupni mesečni dohodek na
družinskega člana družine, s
katero živi udeleženec v skupnem
gospodinjstvu, ne sme presegati
mgnega zneska najnižjih pokojnm
v SRS, ki je 1.591 dui. Dohodek
iz kmetijske dejavnosti se računa
50 odstotkov novega katastrskega
dohodka. Ce je zemljišče
oproščeno davka E kmetgske
dejavnosti, se ta dohodek ne
upošteva.
Ve^a še povedati, da osnutek
odloka predvideva kar 6 oblik
pomoči Poleg stalne prizna-
valnine še občasno in enkratno,
pomoč za šolanje otrok, pomoč
za zdravljenje in za zdravstveno
varstvo.
F
„Kje so tiste stezice..."
Tako nekako začenja stara ljudska pesem, ki se je prav gptovo
spominjate, nadaljuje pa ... ,,ki so včasih bik ..." No, tudi Ptujčani se
lahko podobno vprašamo: Kje so tiste stezice v našem parku,ki so včasih
bile, zdaj pa je samo blato in kupi zemlje. Pa kaj hočemo, spremljjgoča
dela hidroelektrarne S D 11 Formin zahtevajo svoje. ,,Ce se dela, se dela",
pravijo tisti z zavihanimi rokavi. Res je tako, žal pa je tudi dosti takih,
brez zavihanih rokavov, zato dela tudi ne napredujejo dovolj hitro. Tisti
raje molče in si modro mislijo: „Počasipa sigurno, s^ dnevi so vsak dan
daljši..." Besedilo in slika: M. Ozmec
Se lani v tem času so tod cveteli tulipani in druge spomladanske
rože, danes pa je ves paik ena sama velika ,/oža", o tem se
lahko prepričate na sliki.
„Delavčeve pravice so
neprenosne"
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu
določajo delavci svobodno in enakopravno s samoupravnim
splošnim aktom, s katerim se ureja delovno razmerje, v skladu
s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v
temeljni organizaciji združenega dela. Tako pravi zakon, kako
pa mi?
Kako pa mi? Zelo drugače,
zanikalno in nepravilno. Mnogo-
krat se nam že zaustavi pri
varstvu pravic delavcev. Uresniče-
vanje zakona o združenem delu
je naša stalna naloga. Ni to samo
nekajmesečna naloga družbeno-
političnih delavcev, individualnih
poslovodnih organov in članov
delavskega sveta, sindikata in ZK,
temveč je stalni, kontinuirani in
vsebinski proces novega pojmo-
vanja dela in organiziranosti dela.
Marsikje so že pozabili na
prisotnost in uveljavljanje zakona
o združenem delu. Na zakonu se
nabira prah, na ramenih delavcev
pa nezadovoljstvo. Ponekod se je
proces krepko zataknil, dobesed-
na ustavil se je. Zakona ni in
zakaj bi o njem nekaj razpravljali,
se ocenjevali in uresničevali.
Marsikomu ni znano, da zakon o
združenem delu med drugim
prinaša tudi to: Delavec v
združenem delu ima v skladu z
zakonom pravico zahtevati var-
stvo svojih pravic pri samouprav-
nih organih, pri sodiščih združe-
nega dela in pri drugih sodiščih,
kakor tudi pri drugjh pristojnih
organih.. .
Zgodila se mi je krivica, pravi
delavka. Mojih prizadevanj ne
jemljejo dovolj resno, trdi
delavec. Pa spet delavka zatrjuje,
za nas „nižje" velja nagrajevanje
po delu, za direktorje in druge
njim podobne ne velja. In kaj
pravi delavec? V naši temeljni
organizaciji    združenega    dela
komunisti delajo napake, zakaj
jih drugi ne smejo? In še in še je
takšnih trditev, pripomb, tudi
kletvice so vmes, tudi godrnjanje
in nezadovoljstvo. No, pa si
izberimo primer: Združeni zdrav-
stveni dom.
Pot bi me lahko zanesla tudi
kam drugam, recimo v TGA aU
AGIS. No, izbral sem si združeni
zdravstveni dom v Ptuju. Nekaj-
krat sem bil tam. Ni me tja
zanesla participacija ah kakšna
druga zlonamernost. Kar prišel
sem, malo sedel, gledal, opazoval
in se začel pogovarjati. Najprej
pbaram medicinsko sestro o
tem, in onem, potem še druge, ki
tam delajo, ustvarjajo, izpopol-
njujejo, narekujejo, ukazujejo in
si ob koncu meseca razdeljujejo
osebni dohodek, ki jim pač po
opravljenem delu pripada
V zadnjem času je čutiti in
opaziti nekakšen „naval"^ na
zdravstvo. Kot da nam bi bilo trn
v peti. Pa nam prav gotovo ni, je
potrebno v uteho povedati. Nekaj
ne samoupravnih in nesocialistič-
nih pojavov je sicer bilo in bi
lahko bili vzrok za obisk pri njih.
V zadnjem času je tudi tega vse
manj, zato situacija ni zaskrblju-
joča. Zidovi belih sten pa so se
zrušili, nastah so novi. Rdeči,
modri, zeleni, sveže opleskani,
imenitni zidovi, lepi prostori s
švicarskimi stoli, skratka samo-
upravljanje je „zašlo" tudi za te
stene. Tiste malomeščanske mi-
selnosti je vedno manj, celo
popolnoma izginila je, nam
zatrjujejo nekateri.
Sicer pa bralca naj ne moti
nekaj primerov, ki še obstajajo v
zdravstvu in ga tako še „držijo"
pokonci. Titula »gospod doktor"
se obstaja, vendar znotraj njihove
aganizacije dela vse manj, od
zunaj še prihajajo besedici
„gospod dohtar", sindikat je že
zdavnaj opustil pleskanje privat-
nih stanovanj, popravljanja avto-
mobilov zdravnikom in medicin-
skim sestram, tudi specialnega
nagrajevanja po delu ni več, kajti
nekateri so bili le preveč
nagrajeni po nedelu. Skratka novi
veter veje med zdravstvenimi
delavci in tako je prav.
Kaj misUš o zdravstvu?
Ni še na tisti stopnji razvoja, ki
ga je naša družba že dosegla.
Tudi samoupravljanje še ni dovolj
razvito, posplošeno se o njem
?ogovarjajo zdravstveni delavci,
oda ne smem kritizirati samo
zdravstvene delavce, temveč tudi
druge dejavnike (varovanci, druž-
benopolitične organizacije in
skupnosti, preventivna vzgoja
itd.) Zdravstvo se je sicer
prilagodilo interesom družbe, ni
pa obratnega procesa. Ce že
prihaja do svobodne menjave dela
je potrebno mishti drugače in z
več strani V zdravstvu je
zaposlenih mnogo žensk, mnogo
od teh je mater, ki pa v svobodni
menjavi dela vidgo tudi druge in
ne samo sebe. V občini bo
potrebno zato organizirati popol-
danske vrtce, zgraditi več
prodajaln kruha, mleka. Tudi na
druge storitve bo potrebno misliti
in tako bomo dosegU tisto
svobodno menjavo dela, o kateri
sedaj nekateri samo še sanjamo.
Je participacija razburkala naše
duhove in dala pobudo za
odkrivanje nepravičnosti?
Najprej naj povem še naslednje:
med bolnišnico in združenim
zdravstvenim domom je prešibka
strokovna povezanost in ni
enotne doktrine za celotno
zdravstvo v občini S tem hočem
povedati, da v zdravstvu še kar
naprej nekaj »škriplje". Nezado-
voljstva je na pretek. Tako med
sestrami in snažilkami kot tudi
med strokovnimi delavci ni
dobrih medsebojnih in tovariških
odnosov. O participaciji pa tole:
če je ne bi bUo, bi stanje v
zdravstvu bilo še slabše. Mislim,
da je to celo dobro, kajti odslej
naprej bo mogoče točno videti in
dokazati vsako storitev. Partici-
pacija je dokaz o storitvi in ne
pogoj ali vzrok za brskanje po
nesociahstičnih odnosih in ravna-
njih v zdravstvu. Participacija je
dobra šola tudi varovancem in ne
samo zdravnikom, kot to
nekateri trdijo.
Bilo je nekaj nesamoupravnih
odnosov, kako ste reševali te
konflikte?
Vsem delavcem se dajajo enake
možnosti do dela, enake pravice
in dolžnosti. Ce ene izmed teh
možnosti ni, nastane konflikt.
Zgodilo se je, da delavec ni dobil
tistega delovnega opravila, za
katerega je bd po vseh
samoupravnih aktih zadolžen.
Skoraj so ga postaviM ne cesto.
Kdo?
Oseba, ki vodi organizacijo
dela, strokovni delavec. Kljub
samoupravnim aktom in zapisa-
nim besedam v njih se je ravnalo
nasprotno. Samoupravni akti se
pri nas ne spoštujejo. Zakaj?
Zato ker akt ni usklajen s
potrebami po kadrih s samo-
upravnim sporazumom o kadrih.
Konflikte takšne narave rešujem
sproti Lotim se ga, ko nastane.
Seveda pa to ni pojav spontano-
sti. Sproti jih rešujem zato, ker
seja aU sestanek ni priložnost za
reševanje delavčevih problemov,
ampak so seje namenjene drugim
nealctualnim vprašanjem aU pa
razporejanju dohodka. Menim, da
je potrebno spore in konfliktne
situacije reševati ob delu. Člani
aC pa bi morali pri teh
nesamoupravnih pojavih imeti
odločilno besedo. Komunist, ki
ne posluša delavca in mu ne
pomaga ni komunist, temveč
karierist, slabič in izkoriščevalec
svojega položaja. Takšnih je med
nami mnogo.
Kaj   je   narobe   na   relaciji«
zdravnik - medicinska sestra -
pacient?
Napake, ki se pojavljajo, niso
sptošne, ampak veljajo samo za
nekatere starejše posameznike.
Narobe v zdravstvu je, da se celo
komunisti med seboj zmerjajo,
ko se kličejo „gospod", narobe
je, da se člani ZK neodgovorno
obnašajo do pacientov in do
drugega zdravstvenega osebja, ni
mi vseč, da me kdo nadere kot
psa in me iz pisarne nažene kot
mačko.   Tudi   čistilka  je   del
našega samoupravnega zdravstva
in je zato prav, da je tudi ona
enako obveščena in seznanjena z
vsern, kar se okoli nje dogaja.
Zikaj bi kurjaču ali čistilki
»zapirali gobec in oči? " Narobe
je tudi to, da sem tiho takrat, ko
bi to ne bilo treba. Napak se mi
zdijo tudi nekatere skrite delitve
dohodka, krivično si razdelju-
jemo denar med seboj itd.
So vam že zanikali delavske
pravice in kdo jih je zanikal?
Delavčeve pravice lahko zanika
samo tisti, ki vodi organizacijo in
razpored dela. Zanika jih lahko
tisti delavec, ki ne pozna zakona
o združenem delu in je kljub
temu odgovoren za organizacijo
dela. Tisti, ki za tako delovno
opravilo niso odgovorni, ne
morejo zanikati delavčevih pra-
vic. Tudi samoupravni organi
kršijo pravice delavcev. Pri nas
uveljavljanje samoupravnih spora-
zumov na 'osnovi zakor.a o
združenem delu ni kvalitetno,
napake so, delavec še ni
uveljavljen v taki meri, da bi
lahko vplival na spremembe,
razvoj, delitev dohodka itd.
ligativne strani je potrebno
poiskati tudi pri delavcih. Delavci
smo mnogolaat nezaintereslrani
za svoje pravice in dolžnosti, med
seboj slabo sodelujemo in
neobveščeni smo. Delavec v
zdravstvu je še vedno individuali-
st.
Kaj pa sindikat?
Osnovna organizacija sindikata
je sedaj drugačna kot pred leti.
Novo sindikalno vodstvo ima
posluh za rešavanje nekaterih
delavčevih problemov. Sindikat je
končno dobU novo vsebino in
mislim, da bo ta subjektivna sila
res na strani delavcev. Na moji je.
Se odnosi po sprejemu samo-
upravnih sporazumov izboljšujejo,
pravzaprav kateri odnosi se
morajo izboljšati?
Medsebojni odnosi so bili pred
leti v zdravstvu nemogoči In
prav zaradi nemogočih in slabih
medsebojnih odnosov je po vodi
splavala integracija in morda še
kakšna druga akcija. Tudi
organizacija dela je šibka. Z
obveščenostjo bi rešili marsikateri
porajajoči se problem. Dogaja se,
da delavci na zborih kar brez
zveze nekaj sprejemajo, kasnjeje
ko pa sprejeti sklep občutijo na
svoji koži jim je žal za dvignjeno
roko. Vsaka naša razprava je
slabo pripravljena, nobene razlage
nI zato je tudi odmev takšen.
Kdo ve, kako je potekala
razprava o Kardeljevi knjigi, o
kongresih dokumentih, o aneksih
samoupravnih interesnih skupno-
sti, o statutu občine, o
participaciji itd. Mislim, da slabo.
Temeljna sindikalna skupina
mora v prihodnosti imeti pomem-
bnejšo vlogo pri uveljavljanju
samoupravnih sporazumov, dru-
gih občinskih aktov, delitvi
osebnih dohodkov, o razdelitvi
presežka itd.
IdeaUst sem in kot človek
zadovoljen s tem, kar materiabie-
ga imam. Ne hrepenim po
bogastvu in ne postavljam se pred
drugimi z materialnimi dobrina-
mi, postavljam se z odkrito
besedo, sociaUstično naravnano-
stjo in z dobrim srcem.
zk
Zgradili bodo novi objekt za letovanje
TGA Kidričevo:
o problemih v zvezi z letnim od-
dihom delavcev delovne organiza-
cije TGA ,,Boris Kidrič" v Kidri-
čevem, odkar ni več primeren po-
čitniški dom v Crikvenici, smo že
poročali. Dodamo naj, da so stro-
kovnjaki, ki so si ogledali stavbo
počitniškega doma v Crikvenici,
ugotovili, da obnova stavbe ne pri-
de v poštev, saj jo bo treba poruši-
ti. To pomeni, da bo treba zgraditi
novi objekt.
Delavski svet v TGA je o tem
problemu že razpravljal v lanskem
letu, letos pa bo moral sprejeti
sklep o tem, da se na parceli po-
čitniškega doma v Crikvenici
porušijo objekti: Aluminij, Lada
in jedilnica med obema zgradba-
ma. Pred tem pa bodo v počit-
niškem domu odprodali osnovna
sredstva in drobni inventar.
Ker niso uspeli prvotni dogovori
o nakupu novih objektov za leto-
vanje delavcev TGA in njihovih
družinskih članov, je pač treba
porušiti dotrajane objekte in na
tem mestu postaviti nov objekt za
letovanje, ki bo obsegal stanova-
nja z več sobami, sanitarije in ma-
lo kuhinjo, tako da bodo lahko
delavci po želji tudi sami kuhali, če
ne pa se bodo hranili v sosednjih
domovih ali v bližnji restavraciji
oz. v hotelu. Poudariti velja, da v
načrtih nove zgradbe ni predvidena
kuhinja, saj je ta bila v doseda-
njem domu glavni vir izgub. Meni-
mo, da je odločitev pravilna in da
se zgradi novi objekt, ki bo v
naslednjih letih še kako koristil
našim delavcem, ki so za Crikveni-
co.
F. Meško
ilpomini na počitnice dni v Crikvenici
Foto: K. Zoreč
TEDNIK    "^^^^^ 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
V pripravi osnutek družbenega
dogovora o pospeševanju razvoja malega
gospodarstva v občini Ptuj
Premalo
zavzeti
Brez udeležbe večjih nosilcev oziroma predstavnikov temeljnih
nosilcev bodočega razvoja malega gospodarstva v občini Ptuj, je pred
dnevi tekla razprava na seji, na kateri so razpravljali o delovnem osnutku
družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v
občini Ptuj. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine
Ptuj je sicer vsem predvidenim podpisnikom poslal delovni osnutek
družbenega dogovora, odgovoril je le en sam podpisnik. Tudi slaba
udeležba predstavnikov podpisnikov na seji zasluži vso grajo. Vse kaže na
ležeren odnos do razvojne usmeritve malega gospodarstva v prihodnje. Za
»osvežitev" spomina navajamo, da smo njegovo razvojno pot začrtali v
dokumentih: družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega
gospodarstva v obodobju od 1975 do 1980 družbeni plan razvoja občine
Ptuj za obdobje 1976 - 1980 in določila • resolucije o izvajanju
družben^a plana razvoja občine Ptuj v letu 1978.
Akcijska usmeritev razvoja mal^a gospodarstva izhaja iz študije, v
kateri smo že zapisali naloge, kijih bo potrebno uresničiti za dvig malega
gospodarstva v občini Ptuj, katerega razvoj je doslej bil prepuščen
različnim tokovom. V občini se je zato nujno treba dogovoriti, kaj in
katere dejavnosti malega gospodarstva bomo razvijali. Vedeti moramo za
prednostne dejavnosti mal^a gospodarstva. Ptujska občina ima veliko
število zdomcev. Že v delovno gradivo družbenega dogovora smo
zapisali, da bomo skladno z razvojem malega gospodarstva večali
zaposlovanje, odpirali nova delovna mesta in obenem raz\'ijali tiste
obrtne dejavnosti, ki v sedanji obliki ne zadoščajo potrebam.
Udeleženci razgovora so razpravljali bolj površno brez konkretnih
predlogov. Imeli so sicer nekaj pripomb na osnutek družbenega
dogovora, ki je potreben temeljite dograditve. Pokazalo seje tudi, da v
mnogih sredinah še ne poznajo študije in tudi ne vedo za svojenaloge na
področju razvoja malega gospodarstva.
Ce bomo želeli biti uspešni v njegovem razvoju, bomo morali
organizirati tudi ustrezno službo, ki bo stalno skrbela za razvoj malega
gospodarstva. Dosedanji rezultati aktivnosti po obravnavi študije kažejo
na premajhno zavzetost za realizacijo njene vsebine. Ob tem se moramo
zavedati, da komisija za sprem^anje razvoja malega gospodarstva ne more
nositi vseh odgovornosti.
MG
GRAMOZNICE - ODLAGALIŠČA SMETI
Zakaj pljuvamo v svojo skledo?
Veliko besed je bilo že napisanih
na račun ,,spomladanskih cvetk".
Takšnih ali drugačnih, večjih ali
manjših, bodečih ali manj vpadlji-
vih. Pa je zaleglo toliko, kot ,,bob
v steno", kot, da se ljudje ne zave-
damo, da je čisto okolje naše ogle-
dalo.
Je pač tako. Vsak pogleda
najprej nase, na svoj dom. Kramo,
ki se je čez leto nabrala še nekako
počistimo. Se že najde kakšna
jama, kamor se znebimo te ali one
odvečne stvari. Svoje kleti in pod-
strešja še spravimo nekako v red.
Kar je zunaj našega doma, pa je
ponavadi ,,buc buc". Kaj nas briga
za druge, glavno j je da smo si sami
uredili stvari. Ali ni res tako?
Vse pogostejši pojav na širšem
območju ptujske občine so ,,divja"
ali neregistrirana odlagališča smeti,
ki po navadi zapolnijo kakšno za-
puščeno gramoznico. Kdo je za to
odgovoren? Jaz ne — boste odvrni-
li, čeprav je ravno obratno. Vsak
izmed nas je krivec, pa čeprav je sa-
mo videl soseda, kako je izpraznil
poln voziček krame. S prstom je
treba pokazati na takšne, naj vsi
vedo . . .
Sicer pa ponavadi vsak tišči bre-
me na drugega, najboljša obramba
je pač napad. In potem se začne ti-
sta neskončna veriga. Saj veste:
,,baba cula baba rekla ..."
Da bi kljub temu razčistili in po-
jasnili nekatere probleme v zvezi z
gramoznicami in divjimi nehigien-
skimi odlagališči smeti, smo se
povezali z inšpekcijskimi službami
pri SO Ptuj. Marija Ljubeč,
kmetijska inšpektorica se je te
zadeve takole lotila:
,,Na žalost ugotavljamo, da je na
območju naše občine veliko večjih
in manjših gramoznic ter peskoko-
pov. Med njimi je mnogo starih, že
opuščenih gramoznic, ki sčasoma
kazijo videz našega okolja, saj po-
navadi postanejo kmalu divja od-
lagališča smeti, ki ogrožajo podtal-
ne vode, varnost prometa, nemote-
no obdelovanje sosednjih kmetij-
skih zemljišč in navsezadnje pred-
stavljajo vse skupaj ogromne koli-
čine kmetijskih zemljišč, ki bi
lahko s sanacijo postale spet korist-
ne kot kmetijske ali gozdne površi-
ne, lahko pa bi jih koristili še v
kakšne druge namene."
Ali ste že ukrepali proti takšnim
pojavom?
,,Da se ne bi nadaljevalo nekon-
trolirano in neplansko izkoriščanje
gramoza in peska, bo SO Ptuj ob
izdelavi prostorskega plana izdala
odlok o izkoriščanju gramoza in
peska na območju ptujske občine.
Z njim bo določeno manjše število
večjih gramoznic, katerih kapacite-
ta bo zadostovala potrebam daljše-
ga obdobja."
Kako pa je to področje zakonsko
urejeno?
,,Nadzor, oziroma izkoriščanje
gramoza in peska iz kmetijskih ze-
mljišč doslej urejata zakon o kme-
tijskih zemljiščih in zakon o rudar-
stvu, oba republiška zakona iz leta
1973 in 1975, ki se med seboj sklad-
no dopolnjujeta. Pred tem pa so to
urejali drugi predpisi."
Kako so bila do sedaj upoštevana
ta določila?
,,Ugotavljamo, da lastniki, ozi-
roma uporabniki zemljišč do sedaj
teh določil niso dovolj upoštevali.
Ce bi se takšno nekontrolirano iz-
koriščanje gramoza in peska nada-
ljevalo vzporedno z obsegom gra-
denj in potrebam po tovrstnem
gradbenem materialu, bi se število
gramoznic še nadalje večalo. S tem
pa bi se velikokrat nekontrohrano
uničevale tudi najboljše površine
kmetijskih zemljišč, zato je nujno
potrebno, da novi odlok takšno iz-
koriščanje prepreči in zaostri, ter
osredotoči na določena mesta."
Slišati je, da ste v to akcijo vklju-
čili tudi krajevne skupnosti?
,,Da, pri ugotavljanju točne slike
aktivnih in že opuščenih gramoznic
in peskokopov smo se z dopisom
obrnili na vse krajevne skupnosti v
ptujski občini. Predlagali smo jim,
naj razmišljajo o ureditvi, oziroma
sanaciji že opuščenih gramoznic v
svoji krajevni skupnosti, bodisi v
kmetijsko ali gozdno zemljišče, pa
tudi kakšen drugi namen.
Kakšno je torej trenutno stanje
na terenu?
,,Dejala bi, obupno. Takšno sta-
nje ne more in ne sme ostati. Ureje-
vanje teh gramoznic bo terjalo ve-
liko dela in sredstev, vendar se mo-
ra vsak izmed nas zavedati, da
lahko stori veliko pri ureditvi svoje-
ga okolja, ter kompleksnega okolja
krajevne skupnosti in občine."
NŽlilan Petrovič, sanitarno — ko-
munalni inšpektor pri SO Ptuj pa
se je poglobil v negativen vpliv sla-
bega stanja gramoznic na higienske
razmere občanov. Takole meni:
,,Ne le sanitarni inšpektorji, vsi
občani opažamo, da se v zadnjem
času na območju ptujske občine
onesnažujejo z odpadki skoraj vse
gramoznice, jarki, gozdovi in druge
manj vpadljive površine. Verjetno
se nihče ne zaveda, v kakšni meri
lahko ti odpadki vplivajo na zdravo
človekovo okolje in ostalih biološ-
kih populacij v naravi. Odpadki ali
odplake, ki so nepravilno deponira-
ne lahko onesnažijo podtalno
vodo, zrak, so pa tudi gojišče glo-
dalcev in mrčesa, ki so prinašalci
nalezljivih oboljenj in navsezadnje
kazijo videz kraja."
Kako ste se vi lotili tega proble-
ma?
,,Najprej se moramo zavedati.
da za sanacijo tega problema niso
odgovorne samo inšpekcijske služ-
be in komunalno podjetje, temveč
in predvsem vsak posameznik. Po
navadi se niti ne zaveda, da je prav
on povzročitelj opisanega nereda in
nezdravega okolja. Sanitarna in-
špekcija bo v tej zadevi pregledala
vsa divja odlagališča in potrebna le-
galizirala. Vsem krajevnim skup-
nostim, delovnim organizacijam in
posameznikom pa bo poslala sana-
cijske odločbe, s tem, da se bo higi-
enski režim na legaliziranih odlaga-
liščih še posebej uredil, v divjih pa
bo prepovedano vsako nadaljnje
odlaganje."
In kako boste ukrepali proti kr-
šilcem?
,,Vkolikor ne bodo odločbe sani-
tarnih inšpektorjev v določenem
roku izvršene in upoštevane, bo sa-
nitarni inšpektor odredil izvršbo za
sanacijo po drugi osebi, seveda na
stroške zavezanca. Onesnaževalci
pa bodo predlagani v postopek o
prekršku. Kazni so zelo visoke."
Bo to dovolj za rešitev trenutne-
ga stanja?
,,V naši akciji pričakujemo po-
moč od občanov, posameznikov,
svetov za varstvo okolja pri KS,
družbenopolitičnih organizacij in
skupnosti, ter seveda od organov
javne varnosti."
ALI BO TUDI TA REPORTA-
ŽA, KOT BOB V STENO?
M. Ozmec
Velika zapuščena gramoznica v gozdu pri Kidričevem (ob cesti
Ptuj—Pragersko) je postala že pravo odlagališče odpadkov
Foto: M. Ozmec
Javno zavetišče (bunker) i»-i
kopališču v Kidričevem prav
gotovo ni namenjeno
odlaganju odpadkov
Foto: M. Ozmec
SDK-podružnicaPtuj
Dogovor za spremembo datuma
izplačil osebnih dohodkov
Pri Službi družbenega
knjigovodstva Ptuj ugotavljajo, da
je veliko število temeljnih
organizacij v letošnjem letu
spremenilo datum izplačila osebnih
dohodkov. Zahtevke za izplačilo
osebnih dohodkov 15. v mesecu
predloži več kot 50 odstotkov vseh
temeljnih organizacij s področja
gospodarstva. Zato je služba
primorana, da vzpostavi stik z
združenim delom in doseže dogo-
vor, da se izplačila porazdele na
več dni: od 10. do 15. v mesecu.
Ob vseh težavah, ki se zaradi tega
pojavljajo tako pri službi kot pri
poslovni enoti, pa služba obenem
ugotavlja, da knjigovodstvo ni
sprotno tako na področju
sestavljanja obračunov kot tudi pri
knjiženju poslovnih dogodkov.
Podatki za prve mesece letošnje-
ga leta kažejo, da se je zelo pove-
čal tudi promet z menicami, kar
kaže na to, da se menica v upni-
ško-dolžniškem razmerju, vse bolj
uveljavlja. Porast uporabe menic
je takšen kot je bil v preteklem letu
v prvih šestih mesecip.
Pomočnik direktorja SDK Ptuj
Ivo Granda je tudi povedal, da so
vse temeljne organizacije, ki v letu
1977 še niso imele odprtih žiro
računov, pričele v letošnjem letu
poslovati prek svojega žiro računa.
Tako se je stanje ZR temeljnih
organizacij s področja gospodar-
stva povečalo od prejšnjih 47 na
95. To povečanje se odraža tudi v
povečanju števila delovnih nalo-
gov. Naj povemo, da je teh bilo v
prvih dveh mesecih lanskega leta.
301.000. v istem obdobju letošnje-
ga leta pa že 374.000. Zato so že v
pripravi ukrepi za zmanjšanje
števila nalogov, še posebno pri
plačevanju prispevkov iz osebnega
dohodka. V prihodnje bi se naj ti
prispevki plačevali po skupni zbir-
ni stopnji.
Delavci službe že pripravljajo
obsežne informacije, ki jih le-ta
pripravlja na osnovi podatkov iz
zaključnih računov. Povzetki pa so
bili že dani v obravnavo družbeno-
političnim skupnostim in občin-
skim družbeno-političnim
organizacijam. Informacije bodo
dobili uporabniki že konec marca.
Vsi zaključni računi tako s
področja gospodarstva kot tudi
negospodarstva so bili v roku
predloženi. Pri SDK — podružnici
Ptuj tudi ugotavljajo, da so bili
zaključni računi izpolnjeni
kakovostno in to kljub bistvenim
spremembam v knjigovodstvu, kar
kaže na čut odgovornosti do dela
računovodskih delavcev.        MG
Hvala, ker ne kadite
o škodljivosti kajenja ni potre-
bno veliko govoriti, saj vedo tako
kadilci, kot nekadilci, da je kaje-
nje zelo škodljivo našemu zdravju.
Rečeno je bilo, da se v javnih
prostorih ne bi kadilo, vendar se
stanje ni premaknilo na boljše.
Ponekod še vedno kadijo, kljub
temu, da so postavljene številne
opozorilne table z napisi: ,,Prepo-
vedano kajenje"
Redek primer v tej praksi (kadil-
ni) pa je ptujski kino. V njegovih
prostorih se je včasih vlekla velika
megla dima. Jasno je bilo, da tako
ne bo šlo naprej. In res je tako.
Prizadevni delavci v kinu so posta-
vili opozorilne table, ob vsaki ozi-
roma pred vsako predstavo pa še
uslužbenec v kinu opozarja, da je
prepovedano kajenje. Velika veči-
na se je že nekako privadila
novemu režimu, toda vedno se
najdejo posamezniki, ki se nekako
s tem ne morejo sprijazniti. Pri
opominjanju in opozarjanju bi
lahko pomagali uslužbencem kina
tudi ostali nekadilci, kar bi veliko
pripomoglo k izboljšanju zraka
med samo predstavo.
Uslužbenci v ptujskem kinu si
zaslužijo priznanje za akcijo, ki le
redko kje uspeva. In prav bi bilo,
da bi še jih marsikdo posnemal.
Danilo Klajnšek
Opokopališču
Po novogoriškim pokopališčem
bo ptujsko pokopališče v Rogozni-
ci drugo po urejenosti v Sloveniji.
Projekt je grajen na osnovi enotne
ureditve grobnih polj in lepšega
kraljinskega videza ter družbenih
hotenj v odpravi raznolikosti v
urejenosti celotnega pokopališkega
objekta. Družbena sprejemljivost
se kaže tudi v tem, da bomo v
bodoče odpravili ,,socialna
razlikovanja" na pokopališču.
S pokopavanjem na novem po-
kopališču bomo pričeli v kratkem.
Se pred tem bo potrebno s poseb-
nim odlokom urediti vprašanje
starega pokopališča. Izvajalec del
Stavbar Maribor — temeljna
organizacija gradbeništvo ,,Dra-
va" Ptuj pospešeno nadaljuje z
deli, ki morajo biti predvidoma
končana do 30. aprila. Na kasnitev
del je vplivalo tudi neugodno vre-
me. Dela se tudi pri ureditvi grob-
nih polj, grobov, hortikulturni
ureditvi in asfaltiranju poti.
Pokopališče je razdeljeno na
grobna polja, ta pa na grobove.
Posamezna grobna polja služijo za
ureditev ene same vrste grobov.
Zaradi  enotne  ureditve  ne  bo
mogoče graditi grobnic. Pokopali-
ški red tudi določa, da so grobovi
enotno urejeni. To bo doseženo s
tem, da bo večji del groba prekrit s
travno rušo in tudi vzdrževan kot
parkovna površina. Zasaditev
grmovnic in drugih drevesc bo po
načrtu opravljalo Komunalno
podjetje Ptuj; le ureditev ob
nagrobniku bo prepuščena lastni-
kom grobov v soglasju z upravljal-
cem pokopališča. Predloge za
posebno ureditev grobov izven
načrtovanih skic, bo obravnavala
posebna komisija, sestavljena iz
predstavnika skupščine občine
Ptuj, projektanta pokopališča in
Komunalnega podjetja Ptuj.
Ureditev grobov je obrazložena v
14. členu odloka o pokopališkem
redu za pokopališče v Ptuju.
Projektant pokopališkega
objekta je priskrbel tudi skice
določenih tipov grobov, ki bodo
na voljo pri pogrebni službi.
Vzdrževalna dela na pokopališču
bo opravljalo Komunalno podjetje
Ptuj v skladu z letnim vzdrževal-
nim načrtom. Pokopališče bo tako
urejeno skozi vse leto in ne samo
ob dnevu mrtvih! MG
VODNO ČRPAL!ŠČE PRI ŠIKOLAH
Prevoz naftnih derivatov najveqi sovražnik
Držimo pesti za vodno črpališče
pri Sikolah (KS Cirkovce). Zakaj?
Bojimo se namreč katastrofe, pro-
metne nesreče tovornega avtomo-
bila, ki prevaža naftne derivate in
druge nevarne vnetljive snovi,
bojimo se zastrupitve, pravijo ob-
čani krajevne skupnosti Cirkovce
in predstavniki komunalnega po-
djetja Slovenska Bistrica.
Prava katastrofa bi bila, če bi se
v bližini vodnega črpališča pripeti-
la prometna nesreča ,,avto cister-
ne" za prevoz nafte in drugih
naftnih derivatov. Voda je vir ži-
vljenja. Čeprav dve tretjini zemelj-
ske oble prekriva voda, je pitne
vode zelo malo. Z malomarnim in
neodgovornim odnosom do narave
pa še te pičle zaloge vode iz leta v
leto zmanjšujemo. Dravsko polje
nam ponuja presežke vode. V teh
krajih se ne srečujejo s problemom
vode, vendar se nam zaradi nepra-
vilnega in neodgovornega odnosa
do narave in vode kaj hitro lahko
zgodi, da .se nekega dne tudi mi
srečamo s pomanjkanjem pitne
vode.
Vodno črpališče je bilo v Siko-
lah zgrajeno 1973. Zmogljivost
črpališča je 115 litrov vode na se-
kundo, trenutno je v pogonu ena
črpalka, druga je v rezervi. Črpal-
ka načrpa dnevno okoli 2000 kubi-
čnih metrov vode, napaja vodo-
vodno omrežje v krajevnih
skupnostih Rače, Fram, Cirkovce,
Pragersko in Polskava. Z Veleni-
ka, kjer je vodni rezervoar, s
prostornino 630 kub. metrov, pa
se voda prečrpava še v Slovensko
Bistrico. Tako ima vodno črpališče
v Sikolah izreden pomen, kajti z
vodo oskrbuje več tisoč prebival-
cev in več industrijskih objektov.
V Komunalnem podjetju Slo-
venska Bistrica si prizadevajo, da
uredijo zaščitni pas vodnega črpa-
lišča. Doslej so zaščitili že 7 ha
zemlje, na 4 ha pa so zasadili
borovce. Pri teh delih je sodelova-
la tudi lovska družina Cirkovce.
Kljub temu zaščitnemu pasu pa
daje črpališče različne pomisleke:
premalo je zaščiteno, možen je
dostop, pred črpališčem je
gramoznica, kjer je odlagališče
smeti itd.
Temu ob rob je potrebno pove-
dati, da so za delovanje črpališča
urejena in izdana vsa potrebna so-
glasja. Tako je vodno črpališče pri
Sikolah popolnoma urejeno, to
dokazuje tudi soglasje republiške-
ga sekretariata za zdravstvo in so-
cialno varstvo. Poleg tega pa v
občini Slovenska Bistrica priprav-
ljajo še odlok o ureditvi varoval-
nega sistema zaščitnih pasov pri
vodnih zajetjih in črpališčih. Na
osnovi tega odloka bodo v Sikolah
zasipali gramoznico, jo primerno
uredili in poskušali preusmeriti
prevoz naftnih derivatov po kakšni
drugi poti. Največji sovražnik
vode je res samo človek, vendar v
našem primeru sta pitni vodi naj-
v>ečji sovražnik človek in prevoz
v(jietljivih snovi.
Kaj pa družbena samozaščita?
zk
iSa zaščitnem pasu so borovci, tudi ograja je, vendar eno in
drugo ne preprečuje nevarnosti, ki grozi s ceste in od
gramoznice.
foto: zk
6-IZNASlHKRAJEV
30. marec 1978- TBIUvIK
Sbvko Gabrovec iz Belavška
„ vavBenju mi ni težko"
Pogovor sva začela in sklenila v
vinogradu. Strmo na bregu sem ga
opazil. Slavko je okopaval trse
šmarnice, ko sem ga obiskal. Mlad
fantje, šele 19 jih bo izpolnil. Živi
z materjo in očetom v Belavšku, v
krajevni skupnosti Leskovec.
Skupaj s staršema, z brati in
sestrami, v družini jih je sedem,
kmetuje na treh hektarjih zemlje.
,,Pri kopu starega nasada trsov
uživam", je kratko odvrnil Slavko
in zares ni dajal videza utrujenosti.
Fantu ni težko v življenju, sem
pomislil in Slavko je bil istega
mnenja. Prepričan sem bil, da bo
Slavko ostal kmet in se bo še
naprej ukvarjal z vinogradni-
štvom, ko sva se takole pogovarja-
la o njegovem delu, starših in sor-
tah vina. ,,Ne, ne, kje pa, delo si
moram poiskati v mestu, ne bom
ostal na kmetiji, čeprav je tudi tu
lepo in dobro. Dela nisem našel
zato, ker še nisem bil pri vojakih.
Ko bo za menoj tudi vojaški rok,
potem bom prav gotovo našel delo
v mestu", je prepričljivo govoril in
se oziral po vinogradu.
Krepak fant je Slavko, brez
težav je vihtel motiko in njegovi
zamahi so delali globoke useke v
mehko haloško ilovnato zemljo.
Ko je opazil moje nezadovoljstvo
nad šmarnico, me je brž potolažil
in rekel, da imajo doma v Belav-
šku boljše sorte. Kmetija premore
muškat, silvanec in izabelo, je de-
jal. ,,Tale vinograd pa ni moj,
sestrični pomagam" je po dolgem
premisleku dejal.
Ko je beseda bila o njegovem
sodelovanju s Kmetijskim
kombinatom, je Slavko rekel, da
na to še ne misli in kot je zvedel od
drugih konkretnega sodelovanja
tako in tako ni. Vzrok za ne-
sodelovanje Slavko vidi v slabo
razviti pospeševalni službi, vzroki
pa so tudi drugje, vendar o teh
Slavko ni hotel ničesar reči. Najbrž
je ob tem Slavkovem razmišljanju
treba reči, da KK Ptuj nudi so-
delovanje v različnih oblikah.
Slavko pa se bo moral glede tega
bolje informirati. Morda bi kaj več
zvedel in celo našel ustrezno obliko
medsebojnega sodelovanja.
,,Vinogradov imamo na enem
hektarju, na ostalem kosu zemlje
pa pridelujemo krompir in
koruzo," je nadaljeval mlajši
Gabrovčev sin Slavko. V Ptuju bi
rad našel delo, kajti tako bi imel
dovolj časa še za delo v vinogradu
in na poljo. Zanimalo me je kako
kaj pozna delo krajevne
skupnosti? — ,,§e kar dobro," je
odvrnil, ,,le z reševanjem proble-
ma v zvezi moje matere nisem
zadovoljen. Mati je invalid in že
večkrat smo prosili organe krajev-
ne skupnosti za pomoč. Vendar od
tam še ni bilo nobenega glasu. Zdi
se mi, da krajevna skupnost nima
pravega posluha za to in sploh za
reševanje nekaterih socialnih
problemov haloških ljudi. Materi
bi morali odgovoriti kako je s
tem."
O svoji aktivnosti v krajevni
skupnosti pa je Slavko dejal:
,,Vključen sem v mladinsko
organizacijo in v gasilsko društvo.
Gasilec sem že od leta 1972, ko
sem bil Se pionir. Delo v društvu in
doma dobro usklajujem. Kmečko
delo opravim v dopoldanskem ča-
su, vaj pa se udeležujem v poznih
popoldanskih urah. Skratka v
življenju mi ni težko, vsaj sedaj
ne", je zaključil. Čudil bi se člo-
vek, če bi temu močnemu in
zdravemu fantu bilo slabo in hudo
v življenju...
zk
Krepak zamah z motiko
foto: zk
V KRAJEVNI SKUPNOSTI
SO PRAZNOVALI
V soboto, 26. in nedeljo 27.
marca 78 so prebivalci krajevne
skupnosti Zg. Polskava, ki se
uvršča med srednje razvite KS na
območju občine Slov. Bistrica,
proslavljali svoj kr^evni praznik.
Ker so bile letos prav v tem kraju
osrednje svečanosti v okviru 8.
januarja, praznika občine
Slovenska Bistrica, so v Zg.
Polskavi ob tej priložnosti predali
svojemu namenu novo osnovno
šolo in stanovanjski blok. Ob
p-azniku krajevne skupnosti pa so
posvetili vso pozornost
osvetljevanju tragičnega dogodka
iz časa NOB, 23. marca 1945, ki
so si ga prebivalci izbrali za svoj
krajevni praznik.
Tega dne pred 33 leti so Nemci
peljali iz mariborskih zaporov 30
talcev, ki so jih nameravali
ustreliti v Poljčanah. Na poti pa
jih je presenetil letalski napad,
zato so z žico povezane talce
odpe^ali v gozdič Gaj pri Zg.
Polskavi in jih ustrelili Tukaj so
bih tudi pokopani Zato je letos 8.
januarja odprta nova osnovna šola
v Zg. Poldcavi dobila tudi ime
»Osnovna šola 30 talcev".
Svečanosti ob letošnjem
krRevnem prazniku so pričele že v
soboto, 26. marca z
medobčinskim odbojkarskim
turnirjem za pokal krajevnega
praznika. Takšen pokal so v
preteklem obdobju, že trikrat
zapored osvojili domačini Zvečer
pa je v domu kulture Zg. Pol^ava
gostovala dramdca skupina DPD
Svoboda Slovenska Bistrica, ki je
predstavila delo Frana Žižka
„Nesmrtni bataljon".
Osrednji dogodek ob letošnjem
praznovanju krajevnega praznika
Zg. Polskava pa je bil v nedeljo ob
osnovne šole Zg. Polskava ter
sindikalna godba delovn^
kolektiva IMPOL iz Slovenske
Bistrice. Po komemoracji so se
člani lovske družine Zg. Polskava
in nekaterih drugih družin,
pomerili v stre^anju na glinaste
Velik razmah zasebne stanovaigske gradnje je najve^*a
znamenitost KS Zg. Polskava
Občni zbor turističnega društva Ptuj
Za množično turistično
vzgojo
Ptujska občina je bogata najraz-
ličnejših turističnih motivov. Iz leta
v leto jo obišče več turistov. Turist
ji ob srečanju z njenim bogastvom
izreka vso spoštovanje, njegova
,,zadrega" pa se pojavi ob stiku z
ostalimi v turistični ponudbi. Tudi
o tem, da je potrebno imeti poleg
,,objektivne kulture", tudi
subjektivno kulturo", je na minu-
lem občnem zboru govoril predsed-
nik turističnega društva Ptuj Anton
Purg. Ob tej priložnosti je zbor se-
znanil z uspehi turističnega društva
v letih 76 in 77. Nedorečenost na
področju posameznih aktivnosti
društva je osnova programu dela za
prihodnje obdobje.
V spletu turističnih nalog nosijo
med ostalim posebno mesto skrb za
množično turistično vzgojo, var-
stvo okolja, splošno turistično pro-
pagando, bogatejšo ponudbo izvir-
nih spominkov. Svoja stremljenja
na področju turizma bo društvo
združevalo s širšimi družbenimi in-
teresi.
MG
9.30 pred spomenikom NOB v
Gaju, kjer je bila komemoracga. V
kulturnem programu pa so
sodelovali člani KUD in učenci
golobe in maketo srnjaka na
strelišču LD Zg, Polskava.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Uspešno končali 80-urni tečaj prve pomoči
Občinski odbor Rdečega križa v
Ptuju posveča tudi v letošnjem letu
precejšnjo skrb izobraževanju de-
lovnih ljudi in občanov v tečajih pr-
ve pomoči. Tako je pred nedavnim
obiskovalo pouk prve pomoči v
Rogoznici 30 slušateljev — 27 iz
območja krajevne skupnosti in trije
iz opekarne Zabjak, 16 slušateljev
pa je obiskovalo tudi 80-urni tečaj
prve pomoči v Ptuju in sicer iz
Kmetijskega kombinata. Perutni-
ne, Merkurja in Komunalnega po-
djetja.
Čeprav občinski odbor RK v
Ptuju skupaj s ptujskimi zdravstve-
nimi delavci podobno obliko izo-
braževanja izvaja že vrsto let pravi-
jo, da ne pomnijo tolikšne zavzeto-
sti in resnosti pri vseh tečajnikih v
Ptuju in Rogoznici tako pri obisko-
vanju tečaja kot pri znanju, ki so
ga pokazali na izpitu. Ob tem pa se-
veda lahko z gotovostjo računamo
v krajevni skupnosti in združenem
delu, da bodo pridobljene znanje
tudi koristno uporabili, če bo kjer
koli to potrebno.
mS
Kabeljna Pohorju
Od šivanke do motike
Visoko med pohorskimi vrhovi, v vasi Kebelj nad Oplotnico, se te
dni večja skupina kmečkih žena seznanja z osnovami krojenja in šivanja.
"Ečaj je or^nizirala sekcija za družbeno aktivnost žensk pri KK SZDL v
sodelovanju z delavsko univerzo iz Slov. Bistrice.
Uspeh tega tečaja je bil spodbuda, da so kmečke žene s tega dela
Pohorja začele z dogovori o novem tečaju s področja kuharskih
umetnosti. Želijo svoje znanje o že tradicionahiih domačih specialitetah
še dopolniti in obogatiti z novimi. S tem bo treba pohiteti, ker bližajoči
se topli spomladanski dnevi bodo za nekaj mesecev prekinili njihova
pizadevanja s področja ročnih spretnosti, kajti njihove roke bodo polno
zavzete pri delu na njivah, travnikih in gozdovih, vse do pozne jeseni.
V prostorih osnovne šole na Keblju je te dni odprta tudi zanimiva
razstava ročnih del učencev šole Kebelj, ki je podružnična šola OŠ
Oplotnica. Med razstavljenimi predmeti je največ izdelkov mladih
n»jstrov šivanja in pletenja, ki so jih napravili v ročnodelskem krožku
pod vodstvom mentorice Silve Levart in sodi v izvenšolsko dejavnost.
Obljubljajo, da bodo podobno razstavo pripravili tudi ob koncu šolskega
leta.
Viktor Horvat
BORL
ČOLN VRNIL ŽIVLJENJE
Prejšnji teden je na Dravi pri
Borlu začel voziti čoln, ki je tako
povezal ljudi med desnim in levim
bregom reke. Cestno po djetje
Maribor, TOZD Ptuj je izpohiilo
željo občanov, ko je na reko
postavilo čoln za prevažanje ljudi
Delavci TOZD Ptuj so doslej že
napravili dva pomola in sicer
enega za visoko vodo, drugega za
nizko. Težava pri prevozu ljudi
mopedov in koles je nastala zaradi
različnih nivojev reke. Dogaja se,
(h je zjutraj Drava neprimerno
višja kot v popoldanskem času,
zaradi tega so morah napraviti dva
pomola. Na desnem bregu Drave
smo se pogovarjali z občani ki se
v teh dneh kar pogumno
..prevažajo"' čez reko. Takole so
ocenjevali sedanji prevoz.
Janez Sumenjak, delovodja
gradnje pomolov za prevoz prek
reke je dejal: „Občani desnega in
levega brega reke so sedaj
zadovoljni Težave so le pri
razUčnih nivojih vode. Vožnja s
čolnom je varna, kajti čoln je
privezan na 3 cm žico, poleg tega
pa čoln vodita še dva delavca,
eden vesla, drugi krmari. Blizu
gostUne Pri mostu smo postavih
dva pomola, ki omogočata dober
p-istop do čolna. V čolnu se
lahko vozi do 30 ljudi prevažamo
tudi lažja motorna vozila. Rad bi
opozoril občane na strpnost pri
prevozu. Vozni red smo napravili
in   sicer  vozimo   od  pete  do
šestnajste ure. Coln takorekoč
obratuje neprestano. Seveda pa
psameznikov ne moremo preva-
žati, potrebno je več ljudi.
Življenje se je sedaj spet
normaliziralo. Upam, da bomo v
avgustu že lahko hodili čez novi
most."
Konrad Zelenik iz Stojncev:
»Zadovoljen in hkrati srečen sem,
di prek reke vozi čoln. Prevoz
potrebujem, kajti delo v vinogradu
se je že začelo. Trse grem
obrezovat in če ne bi bilo tega
čolna bi moral po obvoznici v
vinograd. Ja, žeUm si, da bi
izvajalci na novem mostu čimprej
končali z delom in tako bi se naše
življenje normaliziralo. Čoln nam
je vrnil življenje in nas povezal
med seboj."
Janez Rožmarin iz Muretincev.
„Kar z mopedom sem šel v čoln,
nič me ni strah, kajti Drava ni
tako nevarna kot izgleda. V gorice
grem in vesel bi bil, če bi lahko
prek vode prišli tudi z vprego. Ja,
dela je vehko, to nesrečo imam,
da je vinograd na desnem bregu
Drave. S prevozom sem kar
zadovoljen.'
Julijana Vajda iz Bukovcev:
„Stran me pa res nI Zadovoljna
sem, da preko reke Drave vozi vsaj
čoln in nam tako omogoča prihod
do goric, kjer je sedaj veliko dela.
& najbolj vesela bi bila, če bi
most v najkrajšem času zgradili in
ram tako omogočili varen in
boljši prehod. Drava se pa res
čudno „obnaša". Spreminja se,
tako da moramo enkrat hoditi k
rdci, drugič na pomol; važno pri
vsem tem pa je, da pridemo žez."
Jože Bratušek gostilničar v
gostilni Pri mostu: »Zadovoljen
sem s prevozom. Vožnja je dobra
in je vsak strah odveč. Občani na
(fesnem bregu smo se že baU, da
prevoza ne bo. No, cestno
podjetje je obljubo izpolnilo in
nam na reko postavilo čoln.
Življenje spet teče normalno,
zemlja bo obdelana vinogradi
bodo okopani in to je najvažnejše.
Vozni red čobia je tudi zadovoljiv.
Pogosto vozi sem in tja," zk
Konrad Zelenik
Janez Rožmarin
Julijana Vajda
Janez Šumei^ak
Jože Bratušek
Posnetek bi povedal še več, če bi bil
barvni in bi vijolično rdeči cvetovi
še bolj izstopali
Kaktus s 471
cvetovi
Pri Pavličičevih v Reševi 31 v
Ptuju smo napravili zanimiv posne-
tek, kjer nam je zgovorna Ivanka
Pavličič, uslužbenka VGP Ptuj, ki
je začela vzgajati kaktus pred štiri-
mi leti, takole povedala:
,,Vsako leto lepo cveti, vendar
letos je nekaj izrednega, z možem
sva naštela kar 471 cvetov. Po do-
mače mu pravimo ,,božični kak-
tus", kar pomeni, da bi moral cve-
teti okrog novega leta. Ker smo ga
imeli v kleti bolj na hladnem pa je
zacvetel nekaj pozneje, zato pa
lepše."
No, k temu je še treba dodati, da
Ivanka ni vrtnar, temveč je le lju-
bitelj cvetja in rož, ki jih ima v hiši
povsod.
Besedilo in slika: M. Ozmec
TEDNIK
— 30. marec 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Od 7. do 15. aprila revija
gledaliških skupin
GledaBšče Ptuj
,,V letošnji gledališki sezoni
(jeluje v občini Ptuj 16 gledaliških
skupin. Razveseljivo pri tem je, da
je s tem kulturnim poslanstvom
ukvarjajo tudi ljubitelji gledališke
\,esede v delovnih kolektivih," je
dejal tajnik ZKO Ptuj, Dušan
Kožar. Z gledališkim delom se ta-
1(0 ukvarjajo delavci bolnišnice
,Jožeta Potrča" in seveda nekate-
ra prosvetna društva ter mladinski
aktivi.
Ker se s to kulturno dejavnostjo
ukvarja veliko število občanov, se
je izvršni odbor ZKO odločil, da v
letošnjem Igtu, kar pomeni ob
koncu gledališke sezone, organizi-
ra revijo amaterskih gledaliških
skupin. Oblikovana je tudi pose-
bna žirija, ki te dni obiskuje pred-
stave po krajevnih skupnostih in
zbira skupine za revijo. Žirija bo
tudi odločila katere skupine bodo
sodelovale na letošnji reviji.
Revija bo v ptujskem gledališču
in sicer se bodo najuspešnejše
skupine občinstvu predstavile v
dneh od 7. do 15. aprila. Ob vsem
tem gledališkem ustvarjanju se
pojavljajo težave.Tako se skupine
ubadajo s prostorskimi in kadrov-
skimi problemi. Na terenu še ve-
dno primanjkuje dobrih režiserjev
in so tako nekatere predstave vse
preveč ,,amatersko" zaigrane in
režijsko pripravljene. Vsem delu-
jočim skupinam pomagajo pri
ustvarjanju člani komisije za
dramsko dejavnost pri ZKO, ki
poskušajo predstave obogatiti in
kulturno popestriti.
Zvezi kulturnih organizacij se je
doslej prijavilo že 16 gledaliških
skupin, kar je za občino Ptuj veli-
ko. Potrebna bo selekcija, tako da
bo na reviji nastopilo največ
sedem skupin. Zanimanje za revijo
je veliko, predvsem s strani gleda-
liških skupin. Naloga ZKO in dru-
gih gledaliških ustvarjalcev pa je,
da to zanimanje prenese še v
delovne kolektive, šole in med
mladino. Prav gotovo bi bilo prav,
če bi si prizadevanja amaterskih
ustvarjalcev ogledalo čim več ob-
čanov. Priložnost je, potrebno je
le priti v gledališče.
zk
Razmah kulturne vzgoje
v predlogu resolucije za osmi kongres ZKS je med nalogami tudi
poudarjeno, da mora kulturna vzgoja dobiti svoje mesto v vseh oblikah
m stopnjah izobraževanja, še posebej pa v sredstvih informiranja, v
dejavnosti kulturnih organizacij m v vseh kulturnih institucijah.
V prizadevanja za razvoj kulture je treba vključiti čim več
usposobljenih ljudi, če hočemo zadostiti kulturnim potrebam delovnih
ljudi in vzbujati zanimanje za njihovo aktivno prisotnost v kulturnem
življenju. Zato bo v naslednjem obdobju treba usposobiti in vključiti
čim več organizatorjev in animatorjev kulturnega življenja v temeljne
organizacije združenega dela in v krajevne skupnosti.
Še bolj si bo treba prizadevati za širitev naložb v prostore za
kulturno dejavnost v krajevnih skupnostih in v občinskem središču, ob
tem pa skrbno vzdrževati prostore za kulturo, ki jih že imamo, zlasti
pa objekte naše bogate kulturne dediščine.
Zal smo v oceni predkongresnih razprav zeio maio slišali, kaj so
komunisti v ptujski občini menili za uresničitev navedenih nalog. Zlasti
pa smo popešali poročilo iz razprave osnovne organizacije ZKS, ki
rovezuje komuniste s področja kulturnih dejavnosti.
F
Podgorčani v
Podunavcih
s tridnevnega obiska v
pobrateni kr^evni skupnosti
Podunavci v SR Srbiji se je
prejšnji teden vrnila večja
skupina krajanov KS
Podgorci V Podunavcu so
sodelovali v T V oddaji
„Znanje- premoženje".
V pobrateni krajevni skup-
nosti so sodelovali moški
pevski zbor iz Osluševec, dve
folklorni skupini in dcupina
mladih glasbenikov, pa tudi
recitatorji in drugI Domači-
nom so prikazali naš običaj -
domači večer na vasi, ko se
dekleta in fantje zbirajo pri
raznih kmečkih opravilih kot
je luščenje bučnic iti po-
dobno. Ob tem pa pojejo,
plešejo in zbij^o šale, seveda
vse v izvirni prleški govorici.
Med Podgorčani so bili tudi
učenci osnovne šole, ki so se
pomerili s svojimi srbskimi
vrstniki v raznih spretnostih,
ki so si jih pridobile z
izvenšolskim udejstvovanjem,
zlasti na področju ljudske
tehnike. Mladina obeh kra-
jevnih skupnosti pa se je
pomerila še v raznih športnih
disciplinah.
Za konec še naj zapišemo,
da je med prtljago krajanov iz
Podgorcev bil tudi veliki
klopotec, značilni simbol
vinogradnikov Slovenskih go-
ric, ki so ga postavili pred
kulturnim domom v Podu-
navcih.
-u
DRUŽBA IN KNJIGA
Tako kot v drugih občinah tudi
v ptujski teče akcija Komunista
DRUŽBA IN KNJIGA. Namen te
akcije je, da bi delovnim ljudem in
občanom približali knjigo, ki naj
bi spremljala vsakega človeka
skozi vse živlienie.
Kulturna skupnost občine Ptuj
si skupaj z delavci Studijske in
ljudske knjižnice prizadeva, da bi
dobili nove prostore predvsem za
mladinski oddelek knjižnice. Prav
ta oddelek dela v slabih prostorih,
saj mora isti prostor služiti za či-
talnico, izposojevalnico in police s
knjigami. Prostorska stiska tako
omejuje delavce, ki bralcem ne
morejo postreči tako kot bi bilo
potrebno. Med mladimi pa tudi
starejšimi obiskovalci je precej
takih, ki želijo v knjižnici preživeti
urico ob branju, prebirajo dnevno
časopisje, revije in podobno.
Z enakimi težavami se srečuje
tudi študijska knjižnica, ki dela
prav tako v slabih pogojih. Rešitev
tega dolgoletnega problema je ver-
jetno le v novogradnji, ki jo kul-
turna skupnost načrtuje šele v dru-
gem petletnem obdobju. Do takrat
pa bi morali v prizadevanjih za re-
šitev teh problemov sodelovati, ne
le delavci knjižnice in kulturne
skupnosti, temveč tudi vse družbe-
nopolitične organizacije v ptujski
občini.
N. D.
Z deli na muzejski stavbi NOB smo pričeli
Leta minevajo, čas briše
spomine. Odmikajo se dnevi
velikega gorja, obdobja okupacije,
za nami ostajajo slavni dnevi
našega oboroženega boja, naše
revolucije. Naj se se tako
odmikamo od tistega velikega
časa, skrb za ohranitev naše slavne
preteklosti je naša moralna
dolžnost, naša oddolžitev vsem, ki
so nam omogočih življenje
svobodnega čbveka.
Z oboroženo revolucijo smo
sicer končali, toda revolucija
(hižbene preobrazbe teče dalje.
To pomeni, da se začeti boj
uresničitve velikih idealov po
popolni osvoboditvi človeka
nadaljuje. In ti ideali so se rojevali
in živeU v našem NOB ter dobivajo
v našem času svojo veljavo. To ne
more biti le formalna vez, temveč
globoka kontinuiteta, ki jo
pogojujejo moralne kvalitete, iz
katerih se še danes veliko učimo.
Kaj torej pomeni razvijanje
revolucionarnih tradicij NOB v
današnjem času? Pomeni razvija-
ije čuta resničnega tovarištva,
predanosti, solidarnosti, skromno-
sti, iskrenosti, poštenosti, spošto-
vanja, patriotizma - skratka tistih
kvalitet, na katere kdaj v sferi
potrošniške misehiosti kaj radi
pzabljamo. In če gradimo boljši
jutri, ali nam niso vrednote NOB
živa sila novih spoznanj in hkrati
spodbuda, kako je potrebno
graditi in premagovati težave?
Učimo se na dejstvih, na
zgodovinskih resnicah in spozna-
njih. Gradivo, ki ga hranimo iz
velikega časa naše revolucije, je
nema priča dogajanj - mi pa smo
dolžni, da ga s primernim
prikazovanjem neprestano oživ-
ljamo.
Ta svoja razmišljanja sprevljam
na papir prav v trenutku, ko smo
se tudi v Ptuju lotili realizacije
zamisli, da namreč slavno
preteklost naše revolucije dostoj-
no, v primernem prostoru
predstavimo.
Te dni smo pričeh z
adaptacij skimi deli v stavbi
nekdanjih zaporov, v Prešernovi
uHci 35, se pravi na kraju, kjer še
celice spominjajo na težke dni
prestanega trpljenja. Na ta čas, te
še opomnijo stara zaporniška vrata
pa posamezne številke cehe, gole
stene z zamreženimi okenci, ozek
dvoriščni prostor obdan z visokim
obzidjem, za tiste, ki jih je bilo
potrebno najprej uničiti. Ko bi
stene mogle spregovoriti... Zapu-
ščaš prostor in razmišljaš o kulturi
nemškega nacizma, o vseh tistih,
ki so bili deležni te kulture...
Na teh spoznanjih se učimo in
žeUmo, da se kaj takega ne sme
ponoviti. Spoznavali bomo doku-
mente tega časa prav na ,kraju
bridkih spominov. Zato se
lotevamo obnove stavbe v smislu
njene nekdanje funkcionalnosti,
tako da bo odslej muzejska zbirka
NOB dobila tam svoj prostor.
V mislih imamo tudi preuredi-
tev prostora, ki bo služil predvsem
našim pionirjem in mladini, ki se
bo mogla srečevati z neposrednimi
udeleženci NOB. Prepričani smo,
da bomo tako dosegli večjo
učinkovitost, da bo vsak obisko-
valec mogel globje dojemati velike
dogodke iz najnovejše zgodovine,
da bo odhajal z določenimi
spoznanji, da bo razmišljal...
Obdobje NOB bo vendarle našlo
ustrezno predstavitev! Veliko je
bilo upravičenih kritik glede
obravnave te zgodovine na našem
ožjem področju. Sedanji prostori
zbirke niso primerni in tudi
obdelava gradiva je v zadnjem
času zaostala. Obetajo se nam
boljši časi. Našo zamisel želimo
realizirati do dneva republike! Ah
bomo uspeli?
Zahvaljujoč se vsem občinskim
forumom, skratka širši družbeni
podpori, smo se smelo lotili dela.
Prepričani smo, da nam tudi
združeno delo ne bo odreklo
podpore,   če   bomo   pri   njih
jotrkah na vrata. Del se namreč!
otevamo z lastnimi delavci, s
skromnimi sredstvi in zato
mislimo, da bomo razumeU, da
ureditev takega objekta le zadeva
nas vse občane. Storimo tudi v
Ptuju vse, da končno pridemo do
tako pomembnega obeležja iz naše
zgodovine! Tako bodo revoluci-
onarne tradicije živele, živela
spoznanja, ki so nam potrebna - j
in temu bodo sluzih preurejeni
postori muzeja NOB.
Ljubica Šuligoj
Zgradbo nekdanjih ptujskih zaporov je treba ustrezno urediti in
zidove zaščititi pred vlago. Ljubica Šuligojeva daje navodila
delavcem Foto: R
Dramska skupina splošne bolnišnice dr. Jožeta
Potrča Ptuj ponovno pred premiero
Tokrat - komedija
Mandragola
v ptujskem ^edališču bo danes
zvečer prva uprizoritev komedije
Mandragola, s katero se bodo
člani dramske skupine iz bolniš-
nice, predstaviU delavcem bohiiš-
nice. Z nekaj odlomki iz komedije
so se že predstavili ob prazniku
žensk.
Dramsko dcupino kulturne
skupnosti pri osnovni organizaciji
v bolnišnici štejemo med najbolj
delavne v ptujski občini. Doslg je
članom uspelo naštudirati vrsto
recitalov, nekaj gledaliških del in
podobno. S svojo prejšnjo
predstavo Operacgo so nastopih
že sedemkrat, v načrtu pa imqo še
gostovanja v Juršincih, Cirkula-
nah, Destmiku, Cirkovcah in
Apačah. Gostovali pa bodo tudi z
Mandragolo.
Pri snovanji! predstave strokov-
no pomaga režiser Marjan Kovač.
Pri izdelavi scenskih elementov so
pomagali delavci ekonomsko-teh-
nične službe. Posamezne vloge v
komedgi so prevzeU: Marjan
Štolfa, Igor Mlač, Srečko Feguš,
Jože Pernek, Ema Gutman, Marica
Ferk, Anica Segula in Nada
Ljubeč.
MG
41. nadaljevanje
UPORNIKI PRI TOMAŽU NAD ORMOŽEM
Pomemben organizator na tem območju je bil komunist Vinko
^Je^, roien 1922 pri Tomažu. Po zlomu jugoslovanske vojske seje vrnil
Zagreba, kjer je bil krojaški pomočnik in kjer je pred odhodom ustrelil
'istaškega mogotca. Doma seje povezal z Brankom Bokšem iz Koračic in
"jegovo sestro Mileno, dijakinjo, staro komaj 14 let, ki pa je kljub svojim
letom postala kurirka OF za široko območje vseh Slovenskih goric.
°ranko Boksa paje^ridobii za OF še Beziaka m Senika, Vinko Megla pa
svoja dva brata: Gusteka in Rudija. Gustek se je odpravil jeseni 1541 v
partizane,
Vinko je vzdrževal stike z dr. Špindlerjem v Juršincih in njegovim
bratom Bogdanom, ki je kakor že vemo deloval najprej v Medžimurju,
rato pa v Slovenskih goricah na videmskem območju.
Vinko Megla je bil povezan tudi s Francem Toplakom v Mostju in
Mihom Anželom v Žabjaku pri Ptuju, v Ormožu pa z Zlatkom
Kovačičem. Zlatko je s skupino mladincev zbral aprUa 1941 nekaj
odvTŽenega jugoslovanskega orožja, moral pa je poleti v izgnanstvo na
Hrvatsko.
Megla je bil pri nemških orožnikih slabo zapisan. Ko so ga hoteh
aretirati, je enega izmed orožnikov ustrelil in pobegnil. Zaradi stikov z
Vinkom Meglom, so Nemci aretirah 15. avgusta Branka Boksa, ki je
pbegnil čez nekaj dni in odšel v partizane na Dolenjsko. Nemci so nato
aretirah Mileno Bokšo in njeno mamo, nadučitelja Tomažeja in še osem
±ugih od Tomaža. Izpustili pa so jih čez tri tedne.
Vinko Megla-Roman je bil povezan z osvobodilnim gibanjem v
Prekmuiju in Medžimurju, ker je bil kot vemo, član komiteja KP za
Prekmurje in Medžimurje.
(Viri: Drago Novak: Prlekija v NOB; Izjava Katarine Kovač, Ptuj,
Potrčeva 44; Izjava Dušana Špindlerja, Maribor, Maistrova 8/7a.
ŽARIŠČE UPORA V SREDIŠČU
Na središkem območju  so bUi prvi organizatorji upora proti
nacističnemu okupatorju profesor Jože Kerenčič iz Jastrebec ter inž.
R)lde Berce in njegova žena Milena, učiteljica iz Središča, kjer sta se
nasehla aprila 1941 na domu Poldetovih staršev.
Kerenčič je ustanovil takoj po vdoru okupatorja na Kogu uporniško
skupiao mladih fantov, ki so opravljali manjše sabotaže. Režah so
telefonske žice, podiraM kažipote, polagah v cestni prah deščice s
tonicami žebljev navzgor, da so s tem uničevah gumo na kolesih nemških
motornih vozil. Širili pa so tudi letake OF. Kerenčič se je ves posvetil
boju za svobodo. Zato sta se z ženo Piko ki je bila tudi učiteljica,
odločila, da se bo ona umaknila v Ljubljano, kjer bo mirneje živela z
dojenčkom, on pa bo odšel v ilegalo.
Po 22. juniju seje to res zgodilo. Najprej je potoval v Ljubljano in se
vrnil v začetku julija z napotki CK KP za osvobodilno gibanje. Od tedaj
se je največ zadrževal pri stricu gostilničarju na Pesnici pri Maribrru. Da
je bila tam postojanka OF, že vemo. Od strica je hodil po Slovenskih
goricah, se sestajal z organizatorji upora v raznih predelih m s skupinami
upornikov. Kot organizator OF je nastopal največ v
ljutomersko-radgonskem okrožju. (Nadaljevanje prihodnjič)
Popravek
v 40. nadaljevanju sestavka , Uporne Slovenske gorice" nam je
krepko ponagajal tiskarski škrat, zamenjal napis pod shko in kar v
dveh stavkih izpustil precejšen del besedila, kar je privedlo do
nesmiselnosti in netočnosti.
SJka ne predstavlja Dušana Špindlerja, temveč je na sliki
JOSIP HEDŽET iz Razkriške grabe pri Ljutomeru, ki je
spomladi 1941 diplomiral na metalurško-rudarski fakulteti v
Ljubljani, nato pa se je vrnil domov in organiziral OF.
Madžari so ga aretirali oktobra 1941 in obsodili na 8 let ječe.
Leta 1943 so ga poslali s kazenskim bataljonom na vzhodno
bojišče, kjer je za njim izginila sled.
Prvi odstavek v srednjem stolpcu pravUno glasi: „Dušan se je
naselil z ženo in nekaj mesecev starim otrokom pri kmetu Kosiju v
Kuršincih, Bogdan pa v Mali Nedelji. Bogdana so Nemci aretirah na
kurirski poti na javki v Mariboru 7. avgusta 1941 in ga ustrehh, kakor
ž vemo skupaj z bratom zdravnikom, 30. oktobra 1941."
Pod poglavjem „Pomembne javke v ljutomerskem okrožju" pa v
drugem odstavku srednji stavek pravilno glasi:
„Njeni bratje in sestre so bili že pri kruhu in se odselili od doma,
ona pa je živela doma z materjo. Svoj dom je spremenila v postojanko
OF."
Bralce prosimo, da popravke sprejmejo z razumevanjem in se jim,
enako tudiavtonci, za napake optavičujemo.
p pragu pred Bercetovo hišo, nekaj dni pred nemškim vdorom,
^g. Polde Berce, organizator OF v Središču, prvi od leve, ob
njegovi domači
Kerenčičeva gostilna na Pesnici, postojanka OF od leta 1941,
kjer se je zadrževal Jože Kerenčič po 22. juniju 1941 in bil
aretiran 17. novembra 1941.
8 - NAŠI DOPISNIKI
30. marec 1978- TEDNIK
Mlajši mladinski pevski zbor med nastopom    ^qiq- l Cajnko
,,Kdor ne uboga,    tepe nadloga" so zaigrale naše ,,mia(e"
Foto: L. Cajnko
SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO
Pionirji osnovne šole Ivana Spolenjaka se pridno učimo. Imamo tudi
pevski zbor in druge skupine, ki jih vodijo naše tovarišice-mentorice.
Učimo in vadimo se zato, da na proslavah ob praznikih pokažemo naših
staršem kaj znama
Sodelujemo tudi na proslavah zunaj šole. Tako smo 18. marca
pripravili kulturni program za proslavo, ki jo je organizirala nova
krajevna skupnost na Turniščah. O tem ))aj več povedo fotograf 5i
Večna lovišča v Stopercah
v soboto in nedeljo, 18. in 19.
marca se je dramska skupina
OOZSMS Stoperce spet predstavila
svojemu občinstvu. V letošnji sezo-
ni so pripravili komedijo Vdina lo-
višča, ki jo je napisal Mire Stefa-
nac. Delo je režiral Mirko Vaupo-
tič.
Ura kaže 10 pred petnajsto, šol-
ska dvorana, ki je tudi edina v Sto-
percah, je že napolnjena do zadnje-
ga kotička. Se sreča, da je bila
predstava za otroke v soboto.
Za staro oguljeno zaveso na odru
tečejo še zadnje priprave igralcev.
,,Kako mi pristoja pričeska? Ali ni-
mam na desni veki preveč ličila?
Uf, ta obleka!" so malce nervozna
dekleta, ko se še enkrat pogledajo v
majhno žepno ogledalo. Kakšnega
večjega namreč na odru ni. Fantje
si dajo opraviti še z urejanjem pros-
tora za kuliso, ki je zares zelo tesen.
Dve pisalni mizi sta dobili svoj
prostor na okenski polici, kamor
sta prislonjeni. Ročnemu vozičku,
ki v igri predstavlja mercedes, so
odmerili prostor pod odrom, ker bi
sicer igralci ne imeli prostora za ku-
liso. Vkotu za zaveso še predsedni-
ca dramske skupine preizkuša zvo-
čne efekte, posnete na magnetofon-
ski trak. Končno znak za začetek
predstave. ,,Ste vsi pripravljeni?"
se malce nestrpno oglasi ženski glas
za zaveso.
Zavesa se odpre. Tone prešerno
poje svoj uvodni song. Iz dvorane
neicaj pripomb in smeha na račun
udobnosti ponarejenega mercede-
sa. Velikodušni šef reklame povabi
v avto ljubko socialno delavko, ki
se vrača z dela. Namenita se v bliž-
njo gostilnico, toda stroga deklica
Matilda jima prekriža pot in adijo
Zemlja. Ze smo v nebeški spreje-
mni pisarni. Sveti Peter, strog, z
brado in brki, kot kakšen preisko-
valni sodnik meri prišleka. In v
knjigi življenja nič kaj lepega ne
piše o njiju, posebno še o Tonetu.
Zato pošlje dekle v vice, za Toneta
pa dobi priporočilo od zgoraj in
kuverto, pa ga pošlje v nebesa. To-
ne opravlja tudi v nebesih delo šefa
reklame. Kot metuljček poplesava
okrog njega Magdalena, na limani-
ce se ujame tudi smrt, iz vic pa pri-
de Julija, socialna delavka. ,,Po-
glej, tudi v nebesih se ljubijo kot na
Zemlji!" se sliši pripomba iz dvora-
ne. Svetniki v dolgih meniških ha-
ljah se novemu komolčarju tudi nič
ne upajo, ker je pač šef. Marija mu
podeli celo svetniški sij. Odkar je v
nebesih Tone, so nebesa že vsa mo-
dernizirana. Nenadoma pa trešči
kot strela z jasnega vprašanje, kje
so sredstva. Nebesa so doživela po-
lom. Sef reklame mora zato zapu-
stiti nebesa. Vrne se nazaj na Zem-
ljo, kjer bi bilo vse preveč prepro-
sto, če bi ne imeli takšnih ljudi.
Burno ploskanje napolni dvora-
no in nastopajoči morajo zaključni
song ponoviti.
Petra je odlično zaigral Milan
Šalamun, Toneta, šefa reklame pa
je dobro upodobil Adi Kopše. Ma-
rija — Hermina Šalamun je bila
predsednica upravnega odbora.
Verjetno bi bili naši sestanki
mnogo krajši in učinkovitejši, če bi
nam uspelo držati tak red in disci-
plino, kot je Mariji v nebesih. Mag-
dalena — Marjetica Lorber je nav-
dušila predvsem s svojim petjem.
Smrt je igrala Tilika Fideršek, Juli-
jo Marica Fideršek, Jožefa Marjan
Korez, Gabrijela pa Tone Lorber.
Unuk Roman se je pridružil stoper-
ški igralski skupini, čeprav je doma
iz Majšperka in je igral vlogo Boga.
Igralska skupina namerava s ko-
medijo Večna lovišča gostovati v
nekaterih okoliških krajih. Okrog
1. maja pa bodo gostovali v Reki
pri slovenskem KUD Bazovica, s
katerimi je mladina iz Stoperc po-
bratena. Marjetka Dolšak
Tradicionalno srečanje
srednješolcev
šolsko športno društvo in mladinska organizacija na poklicni
kovinarski šoli, sta priredila srečanje ptujskih srednješolcev ob jubileju
smrti velikega revolucionarja, Veljka Vlahoviča, po katerem šola nosi
ime. Na že tradicionalnem turnirju so se pomerili v nogometu in
streljanju z zračno puško.
V malem nogometu so imeli največ uspeha učenci poklicne šole, ki
so v prvi tekmi premagali gimnazijo, v fmalu pa še SCGU. Rezultati:
ŠCGU: Kmetijska šola 4:1; Poklicna kovinarska šola: gimnazija 2:1; Za.
tretje mesto: gimnazija:kmetijska šola 1:0; Za prvo mesto PKŠ:ŠCGU'
3:2;
Prvo mesto je osvojila ekipa poklicne kovinske šole in prejela
prehodni pokal, za drugo in tretje mesto pa sta bili podeljeni diplomL
Prav tako so podelili diplomo najboljšemu igralcu in sicer Ogrizku"
(ŠCGU) !
Tudi v streljanju z zračno puško so imeli največ uspeha predstavniki
pokUcne ko\Tn^e šole in zasedli prvo mesto pred ekipo gimnazije in
ekipo kmetijske šole iz Turnišč, žal pa se tekmovanja z zračno puško ni
udeležila ekipa ŠCGU. Pri streljanju je zmagovalna ekipa prejela prehodni
pkal, za drugo in tretje mesto pa sta biM podeljeni diplomi. Najboljši
posameznik med strelci je bil Kačičnik (gimnazija), kije prejel priznanje.
Tekmovanje je potekalo brezhibno. Velika škoda je le, da je mladim
športnikom tokrat zagodlo vreme.
Besedilo in slika: Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa poklicne kovinarske šole.
Rožice za šolske knjige
Resnično, spomladansko cvetje
prodaja mimoidočim, da si za
izkupiček lahko kupuje šolske
knjige in druge potrebščine,
čeprav zaslužek ni tak, da bi lahko
krila vse stroške šolanja. Tako
nam   je   povedala   mlada   in
lEumoma Jožica Crvko, ki smo jo
srečali vso premrzlo na maribor-
skem trgu.
Povedala nam je, da si s prodajo
cvetic precej pridobi, čeprav
mnogi obiskovalci tržnice gredo
mimo njenih spomladanskih rožic,
ne da bo pri tem pomislili, da z
rakupom šopka -vijolic, zvončkov
ali drugih cvetic pomagajo tudi
razred osnovne šole in že poskuša
del bremena stroškov svojega
šolanja nositi na lastnih ramenih
in razbremeniti mamico, ki tudi
prodaja kmečke pridelke na
tržnici
Malo Jožico Crvko iz okolice
Maribora predstavljamo zato, da
bi jo tudi marsikateri šolar pri nas
posnemal, saj se je treba skrbnosti
in varčnosti učiti že v mladosti, da
se bo potem človek lažje prebijal
skozi življenje. Ce ti pa, dragi
bralec, otrok prijazno ponudi
šopek cvetic, ne zavrni ga, saj bo
tisti dinar prav gotovo znal dobro
porabiti.
F. Meško
Kupite tudi vi šopek cvetic, da bo mala Jožica imela za šolske
laijige Foto: K. Zoreč
Likovno ustvarjanje
otrok Beograda
in Ptuja
v ptujskem razstavnem paviljo-
nu Dušana Kvedra ob Dravi je že
od 7. marca 1978 odprta razstava:
,,Likovno ustvarjanje otrok Beo-
grada in Ptuja". Njena otvoritev je
bila posvečena mednarodnemu
prazniku žensk — 8. marcu, z veli-
kim zadovoljstvom in tudi najšte-
vilneje pa so si jo ogledovali pred-
vsem   vrstniki   raz.stavljalcev  —
otroci ptujskih in okoliških šol.
Mnogi so se navduševali nad likov-
nimi idejami mladih ustvarjalcev,
se zanimali za način obravnave mo-
tiva, drugi zopet za izbori^arv, ne-
kateri pa so tudi kritično ocenjevali
delo malih likovnikov. Vsekakor je
razstava dosegla svoj namen, saj
je doslej privabila prek dva tisoč
obiskovalcev. Posebno požrtvoval-
ne .so bile šolske skupine, ki so pri-
hajale iz Podlehnika in Zetal.
Med tem časom je v pripravi dru-
ga razstava v tem letu, ki jo za nas
pripravlja Slovenski etnografski
muzej v Ljubljani. Ker pa še ni ta-
ko daleč, da bi jo lahko uredili in
odprli koncem tega meseca, smo se
odloČili za podaljšanje razstave
beograjskih in ptujskih otrok do
10. aprila t. 1. Tako bodo imeli vsi
tisti, ki še niso našli dovolj časa in
prilike za ogled razstavljenega gra-
diva možnost, da to storijo, pred-
v.sem pa zastopnice nežnega spola,
katerim je razstava namenjena.
Razstavni paviljon je odprt vsak
dan med 11. in 16. uro, po dogovo-
ru, kar velja predvsem za skupinski
obisk, pa tudi izven tega časa.
Pokrajinski muzej v Ptuju
MUica Paranosic, 5 let. Naša dru-
žina, flomaster
Leto je tegi, kar so se v
pionirskih oddajah Radia Ptuj
prvič oglasili pionirji - učenci
štiri letne osnovne šole na
Vurberku. Ko sva z urednikom
oddaje Marjanom Snebergerjem
takrat prvič postavila mikrofone
v enem izmed razredov, je skozi
okno sijalo prvo sponiladansko
sonce. S svojimi toplimi žarki je
klicalo k življenju, razposajenosti
in otroški prešemosti ter hkrati
dajalo malim izvajalcem pogum
pred neznanim doživetjem. Cela
vrsta mikrofonov, pajčevina žic,
aparature z migetajočimi lučkami
in nemirnimi kazalci v instrumen-
tih, je male radovedneže spravila
v zadrego  pred  novo uganko,
pred novo odgovornostjo in
zahtevnostjo „ta velikih".
Kljub najinima nasmejanima
obrazoma in domačnostjo, ki sva
jo s polno mero razumevanja
razdajala slehernemu od „bledo-
hčnikov", se le-ti do konca
snemanja niso otresli rahle
tremice.
Kaj pa letos? Tudi letos je ob
snemanju spomladasnko sonce
radodarno razdajalo svojo luč in
toplino. Tudi letos so pred
mikrofoni v istem razredu
nastopali skoraj isti učenci kot
lani. Toda povsem drugače kot
lani! Brez sleherne zadrege so
nam „natrosili" tohko recitacij,
spisov in glasbenih točk, da bi
lahko naredili kar štiri oddaje in
ne le dve kot „ukazuje" program.
Snemanje tolikšnega gradiva pa se
je zavleklo dlje kot smo menili
tako^ da je za slikanje ostalo le
nekaj zadnjih trenutkov. Avto-
bus, ki pripelje točno ob 12.30,
bi nam izpred fotografskega
objektiva prav gotovo pobral
dobro tretjino učencev „voza-
&v", če bi voznik Certusovega
avtobusa Stane Lipušček ne bil
dobra človeška dušica in sklenil,
da to pot iz Vurberka odpelje z
minuto zamude. Postavili smo ga
v zadnjo vrsto k učiteljicam in
učitelju (z brki) .....naredilo je
„klik" in že je tu spomin na
slučajno srečanje izpolnjeno s
kančkom človeške topline, ki
druži ljudi v veliko celoto.
Male šolarje iz Vurberka, ki jih
je za letošnjo oddajo pripravila
učiteljica Zdenka Duh, boste
lahko slišah danes 30. marca ob
16. uri in 30 minut.
Šolarji iz OŠ Vurberk, ki so sodelovali pri snemanju oddaje
Besedilo in shka: I. C.
Izšla tretja številka
informatorja
Na gimnaziji Dušana Kvedra v
Ptuju so izdali tretjo številko svoje-
ga glasila — Informatorja. Res, da
je čas med dvema številkama dolg,
vendar je do tega prišlo zaradi
majhnega števila prispevkov in v
veliki meri zaradi bolezni. V Infor-
matorju zasledimo prispevke o naj-
različnejših dogajanjih na šoli. To
so predvsem razmišljanja dijakov
ob stoletnici Zupančičevega roj-
stva, o slovenskem kulturnem praz-
niku, o najvažnejših dogodkih na
šoli in kot vedno je v Informatorju
tudi veliko sestavkov, ki govore o
mladostnih težavah, na koncu pa
zasledimo Se oglase.
Danilo Klajnšek
TIŠINA
Tišina — nobenega šepeta
a slišim zamolklo roiljanje
skeleta.
Tišina — prodira mi v srce,
a roiljanje preneha.
Kriči, bobni mi v glavi
črički godajo v daljavi.
Spanca v tišini ni,
luč v daljavi ne sveti mi,
ni tvojih toplih oči, ne tvojih
hladnih dlani,
dolgi noči bliža se zora.
Barbara
Vojaki vojašnice
Dušana Kvedra
v Rogoznici
Osnovna organizacia ZSMS Rogoznica je v soboto 18. marca 1978
storila še korauc naprej na poti uspešnega sodelovanja mladine s
pripadniki JLA. Pripravili smo zanimiv večer, čigar glavni namen je bilo
zbliževanje. Lahko trdim, da smo ga tudi dosegli.
Zbrali smo se ob 19. uri in sicer dva mladinska aktiva: Rogoznica in
Kicar. PovabiU smo tudi predstavnike dmgih forumov vKS Rogoznica in
tudi ti so se vabilu z veseljem odzvali. Poba dvorana doma
Slovenskogorlške čete je najprej prisostvovala kulturnemu programu, ki
so ga pripravili mladinci iz Kicarja in Rogoznice. Ta pa gotovo ne bi bil
nič posebnega, če v njem ne bi sodelovali tudi naši gostje. Prgetno so
zazveneh glasovi, ki so nam predstavili delček lepih in tudi bogatih
melodij svojih in naših sneumornih bratov od Varaždina, Beograda,
Mostaija, Kotarja pa vse do Gevgelije. Znova so dcAiazali, daje glasba
edino in dovolj, kar prinesejo poleg sebe iz svojih krajev. Prosti sobotni
večer smo nadaljevali z zabavo, za katero so pravtako poskrbeh vojaki
sami Reči moram, da so ,,svirali", tako, da so se še takoočite skrbi
vcgakov povezale z melodno in ritmom v plesne dvojice, ki so ustvarile
prisrčno razpoloženje. Nekateri pa so se formirali v skupine, kjer so
razvili prijetne pogovore na čisto individualni bazi. Zdi se mi, da so ta
večer govorili predvsem vojaki, čeprav smo jim tudi mi skušali v grobem
pikazati naše delo in življenje. Toda en večerje za to očitno premalo,
ker pa si tako eni, kakor drugi, želimo sodelovanja, upam, da se bomo še
večkrat srečali. * A. Š.
TEllMIK-30-marec1978
ŠPORT IN DRUŠTVA -9
SNL-Drava-Slovan 1:1 (0:0)
Zaslužen remi
Stadion NK Drava, vreme
oblačno, deževno, gledalcev 200,
sodniki: Soštarič (Maribor), Milo-
šič (Kidričevo) in Ilošič (Mari-
bor); Strelci: 0:1 (61. min) -
Tarbuk, 1:1 (75. min - 11 m) -
Trlep.
Igralci ptujske selekcije so se v
nedeljo v okviru drugega kola v
spomladanskem delu tekmovanja
doma pomerili s solidno ekipo
Slovana iz Ljubljane. Gostje so
takoj v začetku srečanja vzposta-
vili ravnotežje na igrišču in
večkrat nevarno napadli. Tako so
v 14 minuti zadeli vratnico.
Domači, ki se jim je poznala
odsotnost Hvalca in Vinklerja, so
se morali v obrambi večkrat zelo
jotruditi. V napadu so si proti
concu prvega dela pripravili dve
lepi priložnosti, vendar brez
uspeha.
V drugem delu so domačini
zaigrali hitreje in bolj borbeno.
Kljub temu je v 61. minuti Tarbuk
z 18 metrov z lepim udarcem
premagal Simoniča. Zadetek je
vzpodbudil domače, da so
nenehno napadali in igralci
Slovana so nekajkrat skoraj
panično odbijali žogo iz 16-metr-
skega prostora. V enem takšnih
napadov je branilec Slovana igral z
roko v kazenskem prostoru in
sodnik je dosodil najstrožjo kazen.
Trlep je rezultat v 75. minuti
izravnal. Do konca srečanja smo
nato gledah poskuse domačih, da
bi dosegli še kakšen zadetek,
vendar so se gostje spretno
branili.Drava je po tem kolu z 10
točkami na 11. mestu. V nedeljo
se bodo' v Kranju pomerili z
Gorenjsko.
1. kotar
BOKS
Nastop na
državnem prvenstvu
Mladi boksarji TVD Partizan Ptuj so pretekli teden sodelovali na
državnem mladindcem prvenstvu v Bijeljini. Nastopili so brata Matjašič,
Krepek in Matic. Le Stanko Matjašič seje uspel uvrstiti v drugo kolo.
Tone Novak ni smel nastopiti, ker ima že nekaj borb v članski
konkurenci. Kljub temu pa je kandidat za državno reprezentanco, ki se
bo 12. aprila v Slavonskem brodu udeležila balkanskega prvenstva. Tone
pa še naprej ostaja kandidat za nastop na olimpgskih igrah v Moskvi.
Dosežek ptujskih boksarjev je odraz stanja in pogojev za vadbo, saj še
vedno nimajo lastnega ringa. Kaj pa v pripravah pomengo tdcmovalcem
boji v ringu, nam je verjetno vsem jasno! l.k.
Ptujska štafeta
prva v Zagrebu
V soboto 25. marca je bil v Zagrebu na stadionu v Maksimiru prvi
spomladanski atletski miting, ki se ga je udeležilo okoli 300 atletov iz
SR Hrvatske in Slovenije. Sodelovah so tudi atleti TVD Partizan Ptuj.
Tekmovalni pogoji so bili zaradi izredno hladnega vremena nekoliko
slabši, zato rezultati niso bih tako dobri kot se je pričakovalo.
Velik uspeh je dosegla članska štafeta 4 x 100 m iz Ptuja v kateri
so tekh Slavko Feguš, Dušan Koren, Milan Žohar, in Miki Prstec, saj je
osvojila prvo mesto. Zmagal je tudi Prstec v teku na 400 m s časorn
49.9, Slavko Feguš je bU v tej kategoriji četrti, Milan Žohar pa je
pristal na šestem mestu. SoUdno je tekmoval v skoku v višino tudi
Dušan Koren, ki je preskočil 185 cm in se uvrstil na dobro četrto
mesto.
Naslednjo nedeljo pa bodo najboljši atleti nastopili na
mednarodnem otvoritvenem mitingu v Novi Gorici. OP
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA
¥ nedeljo začetek
v skupini A
v občinski nogometni ligi Ptuj
se bodo v drugem delu
tekmovanja prvi pomerili igralci v
skupini A. Cez teden dni se jim
bodo pridružile tudi lupini B in
C. Srečanja v skupini A bodo ob
nedeljah dopoldan s pričetkom ob
10. uri, v skupini B in C pa v
nedeljo oziroma soboto popoldan
s pričetkom cb 16. uii.
V petek so se na skupnem
sestai^u predstavnikov klubov,
tekmovahie komisge in sodnikov
dogovorili, da so vsa igrišča
odprta, morajo pa biti ustrezno
pripravljena (označbe in dimenzge
vrat). Ekipi Leskovca, ki je v
jesenskem delu povzročila dva
izgreda, so dovoUli nastop
pogojno do konca sezone. V tem
kraju bo potrebna širša akcga v
dtvim krajevne ^upnosti za
zagotovitev reda na in ob igrišču.
V skupini A se bodo v nedeljo
srečah: Skorba - Gorišnica,
Aluming—Hajdina, Drava - Gra-
jena, Videm - Kidričevo in
Markovci - Ptuj. Po jesenskem
delu je v vodstvu Aluminij s točko
prednosti pred Hajdnino. Torej bo
v nedeljo veliki derbi v
Kidričevem. IJcotar
SRL-vzhod - Drava - Radgona 35:8 (16:4)
Prevelika razlika v kvaliteti
Stadion RK Drava, vreme
hladno, gledalcev okrog 100,
sodnika: Šetinc in Bačnik
(Maribor),
Strelke: za Dravo - Ivančič
10, Čuš 9, Cerne 7, Halužan
6, Krivec 2 in Novak; za
Radgono — Kocbek 4,
Mlinaric 2 ter Budja in Petek;
Pred začetkom sobotnega
srečanja so se od aktivnega
igranja poslovile Eferl, Bru-
men in Mere. Začetek
srečanja je že pokazal, da
gostje niso dorasle domačin-
kam. Podatek, da je bilo že v
16. minuti 11:0 za Dravo, je
d)volj zgovoren. V drugem
delu so igralke Drave polnile
nasprotno mrežo kot za šalo.
Razliko so iz minuto v
minuto povečevale in ob
koncu so gostje doživele
pravo katastrofo. Rezultat bi
lahko bil še višji. Gledalci so
lahko uživali ob na trenutke
atraktivni igri dobro priprav-
ljenih igralk Drave, ki še
naprej vodijo na lestvci z
dvema točkama prednosti. V
soboto se bodo v gosteh
pomerile z ekipo Velenja.
1. kotar
MOTOKROS
Rajko Čuš- „Skok" v Zaboku.
V nedeljo 26. marca 1978 je
tila v Zaboku dirka v motokrosu v
kategorijah do 125 ccm in do 250
ccm. Udeležilo se je tudi
nepopolno moštvo, našega AMD
Ptuj v se,stavi Šegula, Vesenjak,
Frangež, Cuš.
Ta dirka je bila priprava za
državno prvenstvo, ki se bo začelo
čez tri tedne v Savskem Marofu.
Od ptujskih tekmovalcev se je še
rajbolje uvrstil Rajko Cuš, ici je
zasedel četrto mesto. Ostali so
'imeli težave z motorji in so
odstopili ah se slabše uvrstili.
Rezultati do 125 ccm: 1.
Predan (Orehova vas); 2 Mežan
(Tržič)- 3. Samec (Zabok); 4.
Rajko Cuš (AMD Ptuj)
Rezultati do 250 ccm: 1. Samec
(Zabok); 2. Fras (Orehova vas); 3.
Aičič (Tržič).
Besedilo in posnetek: Bojan Rode
Osnovnošolsko
pionirsko
košarkarsko
prvenstvo
Rezultati 4. kola
PIONIRKE:
Domava - F. Osojnik 7:22
Majšperk - Podlehnik 14:25
T^ Znidarič - prost
HONIRJI:
Domava - F. Osojnik 38:20
Majšperk - Podlehnik 56:19
T. Znidarič - Kidričevo 35: 36
LESTVICA po 4. kolu
PIONIRKE:
1. F. Osojnik 6 točk, Dornava
4 točke, T. Znidarič 4 točke,
Podlehnik 2 točki in Majšperk O
točk.
PIONIPJI:
1. Kidričevo 8 točk, T.
Znidarič 6 točk, Majšperk 4
točke, Dornava 4 točke,
Podlehnik 2 točki in F. Osojnik O
točk.
MG
Zimsko državno prvenstvo za starejše pionirje in pionirke
Dva dni kvalitetnega plavanja
v soboto in nedeljo bodo
Ptujske toplice prizorišče kvalitet-
nega plavalnega tekmovanja. Na
zimskem državnem prvenstvu v
plavanju se bodo pomerili starejši
pionirji iz najkvalitetnejših jugo-
slovanskih klubov.
Organizator državnega prvenstva
je plavalni klub Toplice iz Ptuja,
pokrovitelj tekmovanja pa Kmetij-
ski kombinat Ptuj, ki je s svojo te-
meljno organizacijo Ptujske toplice
za plavalno prvenstvo brezplačno
ponudil uporabo pokritega bazena
in nekaterih drugih prostorov. Pred
tednom so si bazen ogledali tudi
strokovnjaki slovenske plavalne
zveze in ugotovili, da je bazen odli-
čen in ustreza vsem mednarodnim
normam tekmovalnega plavanja.
Zimsko državno prvenstvo v pla-
vanju za starejše pionirke in pioni-
rje bo v vseh plavalnih disciplinah
in se nam tako obeta raznovrsten in
kvaliteten športni dogodek. Za gle-
dalce je vstop prost. Prav gotovo je
državno prvenstvo velika afirmaci-
ja Ptujskih toplic in veliko športno
priznanje plavalnemu klubu ter
vsem entuzijastom, ki s srcem orga-
nizirajo prvo takšno plavalno tek-
movanje. Tehnična izvedba tekmo-
vanja bo v rokah slovenske plaval-
ne zveze, odličja bo podelila plaval-
na zveza Jugoslavije, plavalni klub
Toplice pa bo tekmovalcem podaril
simbolične nagrade, ki bodo vezane
na starega očaka ob Dravi.
Organizatorjem letošnjega dr-
žavnega prvenstva v plavanju za
starejše in mlajše pionirje se je pri-
javilo od 312 jugoslovanskih klu-
bov kar 16 ekip z okrog 80 tekmo-
valci. Najmočnejše bo zastopan
plavalni klub ,,Triglav" iz Kranja s
25 prijavljenimi tekmovalci.
zk
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE CIRKOVCE
razpisuje
prosta dela in naloge
tajnika —
računovodje
Pogoj: ekonomski tehnik.
Zaposlitev je za določen čas —
nadomeščanje v času porodni-
škega dopusta.
DES,
TOZD ELEKTRO PTUJ,
obvešča
prebivalce Podlež in druge,
da je novozgrajena jambor-
ska transformatorska posta-
ja in priključni daljnovod
v Podložah pod napetostjo.
Plezanje po jamboru in
drogovih ter približevanje
delom, ki so pod nape-
tostjo je SMRTNO NE-
VARNO!
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ,
DE VRTNARSTVO
Obveščamo vas, da v proizvodnem obratu Na tratah ter delno
v cvetličarni na tržnici razpolagamo z najnovejšim izborom
okrasnih rastlin iz Holandije.
Med ostalimi nudimo Rhododendrone, Azaleje, več vrst nizkih
iglavcev, mini vrtnic, vrtnic mnogocvetnic in hybrid ter vse
ostalo iz vrtnarske stroke.
Poslujemo dnevno do 18. ure, v soboto in nedeljo od 7. do
12. ure.
6. redna letna skupščina
brpdanskega društva „Ranca"
£3 illilHICriflSl
V vodnih športih
(Zgodovinski pregled
planinstva na
Slovenskem)
Člani brodarskega društva
,,Ranča", zbrani na letni
skupščini, 15. marca, so ocenili
delo društva za leto 1977 in sprejeli
okvirni program dela v letošnjem
letu. Minulo obdobje je bilo
prelomno obdobje, saj jim je
uspelo pridobiti ,,uporabno
dovoljenje" za plovbo po
akumulacijskem jezeru in dovolje-
nje za gradnjo nadomestnega
pristanišča.
Danes šteje društvo že okrog 70
članov, v okviru društva dela tudi
sekcija brodarjev v Ormožu. Pro-
gram dela za letošnje leto vključuje
med drugim tudi prevoz štafete
mladosti, ki ga bodo združili s sve-
čano otvoritvijo pristanišča. Veliko
delo jih čaka na področju izobra-
ževanja, pripravili bodo vrsto teča-
jev za upravljanje motornih čol-
nov. Izpite, ki bodo obsegali teore-
tični in praktični preizkus čolnar-
skega znanja, bo društvo organizi-
ralo v sodelovanju z ustrezno luško
kapetanijo. V tem letu naj bi tudi
zaživelo delo veslaške sekcije. Prav
z otvoritvijo akumulacijskega jeze-
ra se odpirajo široke možnosti za
razvoj vodnih športov.
Na skupščini so se člani društva
seznanili tudi z vsebino osnutka
odloka o plovbi po vodah občine
Ptuj, s katero v celoti soglašajo.
Bodoče pristanišče bodo poleg
članov društva lahko uporabljali
tudi ostali ob minimalnem prispev-
ku.
MG
25 let planinskega
društva Ptuj
2. nadaljevanje
V prejšnjem nadaljevanju smo
zapisali, da so ptujski planinci in
ljubitelji gorskega sveta ustanovili
Planinsko društvo Ptuj novembra
1953. To je bil le začetek
organiziranega dela na področju
planinstva v Ptuju. Preteklo je še
polnih deset let predno se je
planinska misel utrdila med
Ptujčani in okoličani. Zavoljo tega
so se člani vodstva te organizacije
vseh deset let ubadali z naj-
različnejšimi organizacijskimi
problemi.
Ob sami ustanovitvi društva se
je vpisalo 46 članov. Ti so si zadali
tudi prvi akcijski program, ki
izpričuje izreden polet. Poleg
večjega števila izletov na okoliške
hribe so načrtovali, da bodo v letu
1954 izvedli kar 7 tur v Karavanke,
Savinjske in Julijske Alpe. Tudi
izven slovenskih meja so hoteli, na
Gorski Kotar.
2e v začetku organiziranega dela
pa so naleteli na težave, ker niso
imeli usposobljenih vodnikov za
zahtevne ture, pa tudi vreme jim je
nenehno nagajalo. Organiziran je
bil le množičen izlet na Pohorje in
nekaj manjših skupinic v Julijce,
predvsem na Triglav.
Poleg organizacije izletov je
vodstvo društva razmišljalo tudi o
tem, da je potrebno pridobiti čim-
več članstva, zato se je PD Ptuj
vključilo v okrajno gospodarsko
razstavo v Ptuju. Na razstavi so
improvizirali manjšo planinsko
postojanko in v njej razstavili
alpinistično opremo, fotografije
gorskega sveta in nekaj diapoziti-
vov.
Do prepotrebnih finančnih sred-
stev so prišli tako, da so
organizirali I. planinski ples.
Pridobljena sredstva pa so porabili
za organizacijo I. smučarskega
tekmovanja, ki so ga izvedli v zim-
skih mesecih. Tekmovanja se je
udeležilo kar 45 tekmovalcev.
Navedena dejavnost je imela
močan odziv med občani Ptuja,
saj je v letu 1954 število poraslo na
202 člana. Od tega je bilo 17
delavcev, 120 uslužbencev, 58
mladincev in tudi že 7 kmetov.
Prvi val navdušenja pa se je žal
polegel že v naslednjem letu.
Nekateri člani vodstva so
pričakovali več kot so v danih
okoliščinah in pogojih lahko
dosegli, zato je nastopilo
malodušje. Tak odnos se je hitro
čutil, saj je upadla aktivnost, pa
tudi število članstva se je znižalo
na 145. Kljub takim razmeram je
peščica članov novega vodstva,
predsednica je postala Hilda
Sršenova, prijela krepko vajeti v
roke pod geslom: „VZDRZATI
IN VZTRAJATI ZA VSAKO CE-
NO!"
Poleg nekaj organiziranih izle-
tov manjših skupin so ponovno
organizirali planinski ples, ki je
društvu prinesel nekaj denarja. V
zimskem času pa so tega porabili
za izvedbo smučarskega tečaja za
mlade planince.
Število odraslih članov je sicer Se
vedno upadalo, razveseljivo pa je
bilo dejstvo, da je bilo vedno več
mladih v planinskih vrstah. Seveda
je s tem nastal novi problem, ker v
društvu ni bilo nikogar, ki bi z
mladino organizirano delal. Iz te
zagate je društveno vodstvo rešil
profesor Dane Hriberšek, ki je leta
1956 začel delati z mladino. Bil je
tudi pobudnik za organiziranje
mladinskega odseka pri društvu, s
tem pa je nastala prva organizira-
na oblika dela mladih ptujskih
planincev.
Nova organizacijska oblika je
dala tudi nove pobude. Izletništvo
je postalo množično, uvedena pa
so bila tudi propagandna predava-
nja. Vse več članov, predvsem
mladih, se je zanimalo za planin-
ske transverzale. Udeleževali so se
raznih planinskih taborov, med
drugimi tudi tabora v Prokletijah.
Iskali so povezavo in začeli so-
delovati z drugimi sorodnimi
društvi, kakor tudi s planinskimi
društvi v okolici.
V letu 1958 je postal pereč prob-
lem društvenih prostorov in
planinske opreme, saj se je število
aktivnih mladincev nenehno veča-
lo, dotacij pa je društvo dobilo
komaj za organizacijo ene
zahtevnejše ture.
Imena ptujskih planincev so se
že pojavila v skoraj vseh krajih
Slovenije. Tudi v ostalih republi-
kah so bili mnogokje vpisani v
knjige obiskov, tako v Prokletijah,
Sutjeski, Jahorini, Romaniji in
drugod. Mnogi so obiskovali
bližnje vrhove v Hrvatski.
Naslednje leto so se ptujski
planinci že sporazumevali s planin-
ci iz Ljutomera in Murske Sobote
o organizaciji koordinacijskega
odbora mladinskih odsekov
društev tega območja. Zal je osta-
lo le pri željah, ker je zaradi nasto-
pa nove službene dolžnosti profe
sor Hriberšek odšel iz Ptuja, s tem
pa je tudi dejavnost mladinskega
odseka skoraj povsem zamrla.
Med takratnimi 304 člani namreč
ni bilo človeka, ki bi bil pripra-
vljen in sposoben prevzeti to od-
govorno in težko nalogo.
V mladinskem odseku je prišlo
do nesporazumov in trenj med
mladimi vodji odseka, tako je mo-
ral posredovati upravni odbor
društva. Kljub temu, da so se ne-
soglasja izgladila, je nastala v delu
mladih občutna vrzel, ki se je čuti-
la vrsto let.
Čeprav je nastalo mrtvilo v
mladinskem odseku močno vpli-
valo na delo v društvu, je bilo
vseeno izvedenih mnogo tur, pa
tudi drugih akcij ptujskih planin-
cev. Omeniti kaže tudi to, da je
članica PD Ptuj, Mika Plaveč
prehodila slovensko planinsko
transverzalo in s tem pridobila
pravico do zaslužnega znaka, ki ga
podeljuje Planinska zveza Sloveni-
je. Ta prvi znak, ki je priromal v
Ptuj nosi zaporedno številko 133.
Pred Miko je torej opravilo to lepo
in zahtevno pot le 132 planincev.
Naslednja leta je vodstvo PD
Ptuj posvetilo, poleg reševanja
stalnih finančnih problemov,
posebno pozornost vodniškemu
kadru. V 1961. letu je tako prišlo
do ponovne oživitve mladinske
dejavnosti, ko je bila na pobudo
Simona Petroviča v osnovni šoli v
Dornavi organizirana prva šolska
planinska skupina ptujskega društ-
va.
To je bil pomemben mejnik v
zgodovini PD Ptuj, saj je od ta-
krat dalje planinstvo v vrstah mla-
dih nenehno širilo, uvajale pa so se
nove in nove oblike planinske
dejavnosti. Tudi število šolskih
planinskih skupin nenehno raste,
vendar o tem v naslednjih
nadaljevanjih. L. O.
10-ZA RAZVEDRILO
30. marec 1978
TEDNIK
HUMOR
Za uvoz kave ne bo več omejitev, zato se nam odpirajo širdce
možnosti reševanja problemov ob kavi in pospeševanja
produktivnosti v naših uradih.
Tovariš, a ste prišli pogledat našo blatno Tomaževsko cesto?*
NA PASJEM SIMPOZIJU:
Tebe pa od nekod poznam? - Najbrž doma gledaš televizijo!
Oh, kako lepo diši po prvi
spomladandci solati. ,
Se bova kar tu vsedla, ali greva kritizirat v
neurejeni Ljudski vrt?
Zakaj pa ti ne prevzameš
nobene funkcije?
— Res ne morem, še
h(moramo delo kom^ zmorem.
OD 30.3.
Da 6.4.1978
od 21. 3. do 20.4
Ni ga bilo, zato ste še danes
žalostni. Odslej ne boste več
verjeli vsaki besedi Tudi sode-
lavcem, ne, kajti niso vam
pomagali ko ste bili v težavah. Z
otroki pa bodite prijaznejši, kajti
lepe besede zelo potrebujejo.
Slabo vreme vam je skazilo izlet.
Obisk iz tujine.
od 20. 4. do 20. 5.
Vaš živjenjski praznik boste
imenitno praznovali, v krogu
družine vaša beseda veliko velja,
zato izkoristite vse možnosti in ne
pustite, da vam drugi „povelju-
jejo". Že nekaj časa ste videti
potrti, to pa zato, ker ste
razočarani nad njegovim počet-
jem. Ljubosumni ste.
od 21. 5. do 21. 6.
DaU so vam dovolj časa za
premislek, da bi lahko pravilno
ukrepaU. V sredo vas bodo
vprašali za mnenje, zato se
pripravite in povejte svoje mnenje.
Na čustvenem področju ste
nekoliko zasjjali, nekdo vam hodi
v ,,zelje". Se čudno, da sploh
mislite nanj, ko pa vas je že
tolikokrat razočaral.
od 22. 6. do 22. 7.
Vaše želje so se uresničile. Na
obisku pri znancih ste zvedeli
veliko presenetljivih novic. Nekaj
jih obdržite zase, kajti prihodnji
mesec bo priložnost za proti-
napad. V šoli se morate še bolj
potruditi, šolska naloga bo
odločilna za vaš uspeh, zato
pridno na delo. Prijazno pismo.
od 23. 7. do 23. 8.
Upoštevajte zdravnikov nasvet
in pazite na prehrano. Vaša
telesna teža je ze zaskrbljujoča.
Privoščite si sadja in zelenjave, vaš
organizem potrebuje tudi vitami-
ne. Nij vas ne motijo gube in
gubice. Tudi jesen življenja je
lahko lepa. Še posebej sedaj, ko
ste se zaljubili
od 24. 8. do 23. 9.
Prav nenavadno je, da seje spor
končal na sodišču. Krivdo ne
prenašajte na druge, ampak jo
rešujte sami Pomagala vam je,
zato ji ne obračajte hrbta.
Pogovorita se o problemih in
težavah. Sprejmite povabilo v
kino. Nekaj lepega se bo zgodilo.
Poljub bo sladak^____
od 24. 9. do 23. 10.
Sneg in dež vam bo pokvaril
razpoloženje. Pomlad se tudi v vas
prebuja, vendar vam je v teh dneh
slabo vreme precej zagodlo. Vaša
čustva so zelo nežna in občut^iva,
zato bodite strpni Povedal vam
bo prijetno novico. Morate
sprejeti njegovo povabilo. Jezik se
vam bo „razvezar', vendar vas to
n^ ne moti
od 24. 10. do 22. 11.
Pismo vas ni razočaralo. Dobili
ste tisto, kar ste zahtevali Konec
tedna boste zelo presenečeni nad
početjem svojih otrok. Umirete
jih, sicer bo situacija še ;;labša. V
delovnem kolektivu ste postali
zelo priljub^enl k^tivaše ideje so
zelo konkretne. Doma se umirite,
kajtijma je bolna.
od 23. 11. do 21. 12.
Strupen jezik imate, zato ste
nepriljubljeni med sodelavci Zara-
di tega vam še ni potrebno oditi k
zdravniku. Čustveno se umirite
sica: boste zares zboleli Ona vam
je zaupala skrivnost, vi pa ste jo
izdali Z^to ste sedaj zaskrbljeni,
napako boste popravili šele
nasledili teden. Obisk.
od 22. 12. do 20. 1.
Delo vam gre dobro od rok.
Preveč misUte na stare grehe, zato
ste tako zaprti vase. Nihče vam ne
oporeka preteklosti, kajti važna je
sedanja zavzetost. Tudi prj
^ubezni ste enostrandci, zato
toliko očitkov z njene strani.
Morate se zresniti in ji nuditi več
časa in več nežnosti
od 21. 1. do 19. 2.
V soboto bodite previdni na
cesti Prek nedelje pa ostanite
doma in si privoščite počitek.
Jeza vas bo kmahi minila, kajti on
je postal resen. Preveč ste tv^ali,
zato ste ostali praznih rok.
ljubezen ni tako močna kot ste
sprva mislili ŽeleU ste preveč,
zato ste sedaj razočiani^
od 20. 2. do 20. 3.
Preveč gledate za tujimi krili.
Sodelavci bodo opazili spremem-
bo in bodo zato nevljudm do vas,
Mučgo vas nepotrebne misli.
Napaka ni bila tako huda, da bi
sedaj mislili na najhujše. Sredi
prihodnjega tedna se boste zelo
raznežili Hladnost vas bo minila,
kajti njeni telesni čari vas bodo
omamili
UGANKARSKI
SLOVARČEK
AELITA = Tolstojev fanta- j
stični roman iz leta 1922-23 i
AKRIT = bizantinski graničar
ARKO = psevdonim utemlji-
telja slovenske literarne zgo- '
dovine Ivana Prijatelja (Jože)
BAROTTI = trener madžarske
nogometne enajstorice (Lajos)
ERKEL = madžarski sklada-
telj    in    dirigent,    tvorec
madžarske   narodne   opere
(Ferencz, 1810-1893)
ODE   =   priljubljen   igralec,
znan iz TV serije ,.Komisar"
(Erich)
ODGAKER = germanski
vojskovodja in italijanski
vladar, ki ga je leta 493
umoril vladar vzhodnih Gotov
Teodor i k
OLIV IN = olivno zelena
vulkanska rudnina, magnezi-
jev in železov silikat
SINOPSIS = predloga za
filmski scenarij, kratek strnjen
pregled
ULIKSES = latinsko ime za
Odiseja
REŠITEV IZ PREJŠNJE
ŠTEVILKE
VODORAVNO: Start, po-
rok, hokej, baron, OM, N,
stragule, Alpe, alkar, kraval,
DA, Annapurna, ventil, Ma-
gajna, Ain, Eve, Lyon, SO,
Addison, rin, sad, voal, Ptuj,
var, Issa, Laas, amater,
stavbar, Adana, arkada, kanat
TEDNIK -30. marec 1978
OGLASI IN OBJAVE - 11
TV spored
TV LJUBLJANA
Četrtek, 30. marca:
9.00 TV v šoli: Slikar, M. Deto-
ni. Pokrajina, Francija, Elektroni-
ka; 10.00 TV v šoli; Risanka, Fizi-
ka; 15.00 TV v šoli — ponovitev;
16.00 Šolska TV: Brazilija; 17.20
Poročila; 17.25 Velike reke: Ren;
18.20 Obzornik; 18.30 Mozaik;
18.35 Zgodbe iz Kalevale; 18.45
Tehtnica za natančno tehtanje;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Oči kritike; 20.45 TV za ko-
nec tedna; 21.15 Na zvezi; 21.45
TV dnevnik; 22.00 Jazz na ekranu:
Skupina Bergendv.
PETEK, 31. MARCA:
9.00 TV v šoli: Makedonščina,
Ruščina, Od petka do petka. Obi-
ščite z nami; 10.00 TV v šoli:
Angleščina, Risanka, Zgodovina;
15.30 TV v šoH — ponovitev; 17.25
Poročila; 17.30 Gozdne zgode in
nezgode — Novi Sad; 17.45 Deček
Dominik; 18.10 Domači ansambli;
18.40 Mozaik; 18.45 Človekovo te-
lo — izobraževalna oddaja; 19.15
Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Zabavno glasbena oddaja; 21.05
Razgledi; 21.40 TV dnevnik; 21.55
Serpico — film; 22.45 Poročila.
SOBOTA, 1. APRILA:        _
8.00 Poročila; 8.05 Zgodbe iz
Kalevale; 8.15 S. Makarovič: Koso-
virja na leteči žlici; 8.30 Tehtnica za
natančno tehtanje; 9.00 Mali svet;
9.30 Po sledeh napredka; 10.00
Študij na univerzi: Fizika; 10.30
Dokumentarna oddaja; 10.30 G.
Durieux: Paul Gaugin — nadalje-
vanka . . . Poročila; 15.20 Poro-
čila; 15.25 Nogomet Sloboda:Par-
tizan; 17.35 Obzornik; 17.45 Smrt
muhe — mladinski film; 19.15 Ri-
sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 A.
Newman: Šopek z bodečo žico;
21.05 Borsalino — film; 23.05 TV
dnevnik; 23.20 625; 24.00 Poročila.
NEDELJA, 2. APRILA:
8.35 Poročila; 8.40 Za dobro ju-
tro: Nazaj v planinski raj; 9.00 625;
9.40 M. Kerstner: Gruntovčani —
nadaljevanka Zagreb; 10.40 Kaj je
narobe: Otrok v ujetništvu. Japon-
ska pravljica; 11.25 Mozaik; 11.30
Kmetijska oddaja; 12.30 Poročila
— Svet, v katerem živimo — Okro-
gli svet — Poročila — Po poteh živ-
ljenja Zofke Kvedrove — Športna
poročila, — FIlm: Iz oči v oči;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 D. Jovanovič: Konec tedna
— nadaljevanka; 21.05 Tam, kjer
živim — barvna oddaja; 21.45 TV
dnevnik; 21.55 Športni pregled.
PONEDELJEK, 3. APRILA:
9.45 VIII kongres ZK Slovenije;
. . . Poročila . . . Poročila z VIII
kongresa ZK Slovenije; .. . Svet, v
katerem živimo; . . . Cas in raču-
nanje; . . . Mozaik; 18.45 Mladi za
mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 I. Potrč: Krefli —
predstave Prešernovega gledališča
Kranj; 21.30 TV dnevnik in poroči-
lo z VIII kongresa ZK Slovenije.
TOREK, 4. APRILA:
8.30 TV v šoli: Nemščina, Geo-
metrija, TV vrtec. Pokrajina in
prostor. Delavsko samoupravlja-
nje; 10.30 TV v šoli: Risanka, Glas-
beni pouk; 14.30 TV v šoli — pono-
vitev; 16.05 Šolska TV: Angažirani
lepak. Jedrsko orožje in zaščita:
16.50 Obzornik; 17.00 VllI kon-
gres ZK Slovenije; 18.00 Pisani
svet; 18.35 Mozaik; 18.40 Jugoslo-
vanska trimska televizija; 19.15 Ri-
sanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55
Propagandna oddaja; 20.00 A.
Dombrovska: Noči in dnevi — na-
daljevanka; 21.05 Glasbeni maga-
zin; 21.50 T V dnevnik in poročilo z
VIII kongresa ZK Slovenije.
SREDA, 5. APRILA:
8.35 TV v šoli: Dnevnik 10. V
Goranovem rojstnem kraju, Od
Subotice do N. Sada, V. Nazor: S
partizani — Zagreb; . . . VIII.
kongres ZK Slovenije; 17.20 Poro-
čila; 17.25 S. Makarovič: Kosovirja
na leteči žlici; 17.40 Popotovanje v
deželo lutk; 18.00 Obzornik; 18.10
Reportaža; 18.40 Mozaik; 18.45 S.
Mokranjac: ,,Rukoveti"; 19.15 Ri-
sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.35
Barvni film tedna: Upor v Adalenu
— film; 22.30 TV dnevnik;
mali oglasi
PRODAM hektar zemlje s hišo,
elektriko, vodo - primerno za
vikend. Dravci 5.
PRODAM PARCELO v Hajdošah
82. Štefan Zupančič, Hajdoše 82.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z
vrtom, s sadovnjakom in garažo -
prodam. Abramičeva 9, Ptuj.
NESNICE STARE 12 tednov
pasme KISEKS, prodam v
manjšem ah večjem številu.
Dobite jih vsak dan pri Jožetu
Soršaku, Podlože 1, p. Ptujska
gora,
PRODAM VINOGRAD v Zamu-
šanih na lepi legi (cesta dobra).
Vprašajte pri Atojzu Petroviču,
Gorišnica 112.
VEC PARCEL za gradnjo hiš ali
vikend hišic - prodam, izven
Ptuja 4 km. Naslov v upravi
Tednika.
PRODAM hladilnik, plinski štedil-
nik, bojler in globok otroški
voziček. Požek, Prešernova 5,
Ptuj. Vprašajte od 17. do 19. ure.
PRODAM GRADBENO PAR-
CELO s starejšo hišo. Terezija
Gajzer, Sela 6, p. Lovrenc na
Dravskem polju.
34 AROV TRAVNIKA v
Šturmovcu - prodam. Jože
Vaisbaher, Apače 27.
HI ODAM 120 kg težko svinjo
(domača reja). Ivanka Kolarič,
Grajena 21.
PRODAM Zastavo 75o starejši
letnik v voznem stanju (lahko tudi
po dehh). Peter Kolarič, Krčevina
78.
LEPO SUHO SENO IN OTAVO -
okrog 1.500 kg - prodam.
Katarina Sever, Sp. Velovlak 18,
Ptuj.
SADNA DREVESCA, jablane -
raznih sort, vam nudi drevesnica
Janeza Matjašiča, zg. Oblaki (ob
glavni cesti) Juršincl
PRODAM 1000 kg sena. Franc
Kranj C, Podvinci 121.
3 PLEMENSKE SVINJE Z
ODOJKl - prodam. Franc Belec,
Ločič 10, Trnovska vas.
TRAKTOR „faguson" 28 KM
registriran do 15. marca 1979 -
prodam. Franc Nadelsberger,
Lovrenc na Drav. polju 102/a.
PRODAM 1.000 kg SLADKEGA
SENA in otave ali menjam za
po|ske pridelke. Anton Vidovič,
Krčevina 114, Ptuj.
UGODNO PRODAM globok
otroški voziček - dobro ohranjen.
Kozel Ziherlova 1, Ptuj. Ogled
možen vsak dan do 10. aprila,
Informacge na telefon 78-108.
PRODAM dcrog 500 kg sladkega
sena. Vprašajte v Ptuju, Ob Dravi
8.
ZIDARSKA IN KERAMIČNA
reUA izv^am. Naročila: Spuhlja
69/a.
LTOKOJENKI DAM V NAJEM
SOBO, kuhinjo in pol vrta ah po
želji samo sobo. Lahko sta tudi
dva, Ivana Vinkler, Budina 46,
Ptuj.
PRODAM aU MENJAM jabolčnik
za krompir. Ne zamudite ugodne
prilike. Franc Živko, Sp. Voličina
4, 62232 Vohčina.
IŠCEM mlajšo upokojenko za
skupno go.spodinjstvo h kmečki
upokojenki Marija Živko, Sp.
VoUčina 4, 62232 Voličina.
IŠCEM enosobno opremljeno
sobo ah garsorgero s telefonom od
1. aprila dalje za 6 mesecev.
Plačam dobro. Naslov v upravi
Tednika.
3.000 kg SENA PRODAM.
Ljudmfla Babosek, Štuki 2, Ptuj.
PRODAM novo traktorsko pri-
kohco (3 tone). Marjeta Petek,
Cvetk ovci 31/a, p. Podgorci
AVTO VW-1200 starejši letnik,
poceni prodam. Jarko Cuš,
Domava 49.
NUJNO IŠCEM varstvo za
3-letnega otroka od 15. aprila
dalje. Naslov v upravi Tednika.
PRODAM SENO IN OTAVO
okrog 1.000 kg. Jakob Lah,
Vičavska pot 6/a, Ptuj.
PRODAM tri peči na olje.
Vprašajte popoldan pri Jasni
Toplak, Cesta Olge Meglic 26.
Ptuj.
prodam AMI-8 letnik '72 v
odličnem stanju. Vprašajte na
telefon 77-023 ah na naslov, kije
v upravi Tednika.
DVE KVALIFICIRANI KU-
HARICI ah ženski, ki unata
veselje do dela v kuhinji sprejme
gostihia pri Brnikih. PcMiudbe na
nadov, kije na upravi Tednika.
FOTOAPARAT „praktioo VLC 2
elektrik" nov z objektivi
,.pentakon" elektric MC 1,8/50,
2,8/29 in 2,8/135 po želji s
fotografsko torbo - ugodno
prodam. Bojan Rode, Volkmerje-
va 11, Ptuj (pri pokopališču).
PRODAM VTC PRAŠICEV
težkih od 70 do 100 kg, Ernest
Svenšek, Kungota 106, Kidri-
čevo, s
ZDOMCI! Dve parceli primerni za
vikend v Janškem vrhu - ugodno
prodam. Jera Mesaric, Doklece 1,
p. Ptujska gora,
PRODAM     brejo     telico
simentalko. Ivan Vidovič, Budina
58, Ptuj.
PRODAM 3.000» kg sena. Franc
Peteršič, Domava 103.
RADIO PTUJ
Četrtek, 30. marca I6.OO Poročila in obvestUa, 16,15 Zabavna
^asba, vmes EPP, 16.30 Pionirji zdravo v OŠ Vurberk I. del, 16,45
Pesmi drugih narodov poje Carmela Corren, 17.00 Novice, 17.05
Kulturna panorama, 17.20 Jugosl. solisti zabavne glasbe: Boris Bizetk3,
17.35 Delo društev prijate^ev mladine, 17.50 Vedri ritmi j
PETEK, 31. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna]
glasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza - zaščitna cepljenja, 16.40 J
rojo kvarteti in kvinteti, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes- priprave na I
MDA, 17.35 Igramo za razvedrilo (novitete).
SOBOTA, 1. aprila: 16.00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna
glasba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje ...).
NEDELJA, 2. aprila: 11.00 Tedenski pri^led dogajanj in obvestila,
11.20 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Otroški vrtci 11.40 Narečne
popevke vesele jeseiii, 12.00 Kmetijska oddaja, 12.15 Poje moški zbor
komunalnega podjetja, tozd Avtopaik, 12.30 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 3. aprila: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas
bo... 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije
obravnavno, 17.40Melodije iz musiclov.
TOREK, 4. aprila: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o organiziranosti kmetijstva,
16.35 Domači ansambli 17.00 Novice in EPP. 17.10 Delavec v kolektivu
TOZD Certus - avtobusni promet Ptuj, 17.20 Poje vam..., 17.35
Predstavljamo vam Gvida Cepina, 17.45 Veliki zabavni orkestri
SREDA, 5. aprila: 8.10 Dobro jutro in poročila, 8.15 Pogovori v
živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan 8.58 Povzetek in
odpoved oddaje.
V ostalem času prenašamo prvi radij ski program RTV Ljubljana.
hino
Četrtek, 30. marca:
KARIERA neke SOBARICE, it.
barv. CS film ob 18. in ob 20. uri;
PETEK, 31. marca: MOŽ IZ
AVSTRALIJE am. barv. vohunski
film, predstavi ob 18. in ob 20.
uri.
Dežurstvo
prehrambenih
trgovin
SOBOTA,
1. APRILA 1978:
PRODAJALNA
KEKEC
Mercator Panonija
Ptuj
SOBOTA,
8. APRILA 1978:
PRODAJALNA
KONZUM
Izbira Ptuj
Razpisna komisija
osnovne šole Juršinci
objavlja prosta dela in naloge
računovodje — knjigovodje
Delo se združuje za nedoločen čas s polninn delovnim časom.
POGOJ: ekonomska srednja šola.
Nastop dela 1. aprila 1978 ali po dogovoru. Prijave pošljite ali
jih osebno oddajte na naslov: Osnovna šola Juršinci.
OBVESTILO
Rdeči križ Slovenije se pridružuje splošnim prizade-
vanjem za gospodarsko stabilizacijo, večje varčevanje
ter ohranitev naravnih bogastev — zlasti gozdov in
napredek higiene.
V ta namen bo 3. aprila od 8. do 18. ure akcija
zbiranja papirja in papirne embalaže.
Darovani papir zberite, zvežite v svežnje in ga zložite
pred vhodna vrata na ulico.
V slučaju, da bi bilo papirja in papirne embalaže za
kamion, obvestite o tem občinsko organizacijo Rde-
čega križa Ptuj, telefonska številka 77-542 (vsaj dva
dni pred akcijo), da bomo organizirali poseben prevoz.
Iz Ptujske gore, 14. marca
1978:
Henrik Sagadin, Podlože 58;
Marija Kodric, Ptujska gora 46;
Tomislav Cuk, Stogovci 50;
Anton Strašek, Ptujska gora 19;
Ivan Žalar, Stogovci 5; Stanko
Bedenik, Ptujska gora 56; Drago
Lesar, Ptujska gora 112; Ignac
Drevenšek, Ptujska gora 35;
Anton Vinko, Stanečka vas 6;
Roman Letonja, Skrblje 25/a;
Franc Božičko, Slape 22;
Iz AGISA, 16. marca 1978:
Štefan Zadravec, Sodinci 14;
Ignac Habjanič, Kariževa 3; Oto
Mesaric, Aškerčeva 4; Franc
Beranič, Ormoška 6; Roman
Fridauer, Kidričevo 13/a; Terezija
Kolar, Rabeljčja vas 6; Franc
Vindiš, Draženska cesta n. h.;
Avgust Kumer, Mestni vrh 41;
Slavko Ceh. Linhartova 1; Jože
Strižič, Zg. Hajdina 91; Ivan
Vidmar, Pobrežje 19; Ivan Lesjak,
Nova vas 17; Ivan Fuerst, Kicar
28; Stanko Vertič, S puhla 57;
Marko Potočnik, Rogoznica 56;
t-mim Muratovič, Ziherlova pL 4;
HUba Učakar, Potrčeva 50/a;
^gela Meško, Mezgovci 49/a;
*^mil Učakar, Potrčeva 50/a; Ivan
Meško, Mezgovci 56/a; Franc
Marinič, Ločki vrh 21; Anton
Šturcl, Kungota 83; Marjan
Golčman, Tibolci 36; Milan Kelc,
Starošinci l/a; Martin Turnšek,
Skcrba 29; Miran Cafiita,
Kidričevo 68; Ljudmila Doki,
Stojkova 4; Jože Cafuta, Kklri-
čevo 14; Franc Kramberger,
Placar 65; Franc Veselic,Cesta O.
M. 16; Erna Hvaleč, Trstenjakova
6/b; Franc Petrovič, Potrčeva
50/a; Branko Mlinaric, Prešernova
21.
Iz KidHčevega, 21. marca 1978:
Viktor Žnidar, Njiverce n.h.,
Jožica Murata, Kidričevo 1, Jože
Tomanič, Kungota 68, Vinko
Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Anton
Lozar, Kidričevo 9, Marta Do-
mine, Kungota 60, Ivan Dogša,
Obrez 99, Mirko Medved, Lovrenc
114,   Franc  Gajzer,   Skrblje  6,
Slavko Zoreč, Kidričevo 62,Janez
Gabrovec, Videm 13, Franc
Hameršak, Zagrebška 12, Jurček
Lamot, Trnovci 1, Martin Sok,
Moškajnci 7, Janez Bezjak, Nova
vas, Ptuj, Franc Zamuda, Mihovci
11, Maks Satler, Jablovec 5, Lud-
vik Špehonja, Kidričevo 6, .Alojz
Kokot, Kajuhova 1, Anton Jazbec,
Kidričevo 35, Franc Klajderič,
Kidričevo 6, Franc Kajsersberger,
Cufarjeva 26, Ivan Fišer, Kidriče-
vo 9, Jože Turk, Gerečja vas 33,
Viktor Zupanič, Zgornja Hajdina
170, Vili Šoštar, Kidričevo 9,
Branko Sprah, Volkmerjeva 4,
Branko Spolenak, Mejna 2, Štefan
Hadler, Potrčeva 50, Silvo Bed-
nički, Kidričevo 13, Silvo Vidovič,
Lovrenc 93, Franc Klinger, Tur-
niška 25, Martin Sori, Kicar 86,
Marjan Kovačec, Kidričevo 3, Jože
Ogrizek, Vošnjakova 3.
v mesno-predelovalni industriji se že dalj časa
ukvarjajo s problemom nesorazmerja cen pri odkupu
živine in pozneje pri prodaji mesa. Odkupna cena pra-
šičev, telet in govedi je namreč sproščena, prodajna pa
ne. To tare predvsem mesne predelovalce, kajti pora-
jajo se težave v ekonomiki poslovanja, vsaj tako sami
trdijo.
Djuro Boj, vodja delovne enote živinske klavnice v
TOZD mesne industrije pri mesokombinatu Perutnina
Ptuj nam je o tem povedal:
,,Drži to, da so dandanes odkupne cene živine
sproščene, dočim so prodajne cene mesa in mesnih iz-
delkov določene. V Perutnini imamo še posebej teža-
ve, ker se držimo cen, ki so dogovorjene s
sporazumom v okviru živinorejske poslovne skupnosti
Slovenije.
Problem zase pa so živinski sejmi, ki jih imamo v
Ptuju vsak prvi in tretji petek v mesecu. Na njih se po-
javljajo razni kupci iz sosednje republike, predvsem
pa razni mešetarji in prekupčevalci. Kupci iz sosednje
republike se pojavljajo predvsem takrat, ko je
pomanjkanje živine, se pravi, ko imajo potrebe, kadar
pa je na tržišču dovolj živine se ne pojavljajo. Takrat
je Perutnina, skupaj s kooperacijo ,,Jože Lacko" ti-
sta, ki rešuje to problematiko odkupa na našem ob-
močju."
Kdo ima pravzaprav največje težave pri tem neso-
razmerju?
,,Največje breme je na mesno-predelovalni indu-
striji. Prav zaradi tega ker so prodajne cene mesnih
izdelkov in mesa že določene se ne moremo vklopiti.
Kalkulacije so izdelane na vehko nižjih cenah, kot so
dejansko danes na tržišču."
Se pravi, da potrošnik pri tem skorajda ni priza-
det?
,,V tem primeru potrošnik zares ni prizadet, ,,bolj
je prizadeta mesno predelovalna industrija."
Kaj ste do sedaj že storili za rešitev tega problema?
,,Da bi onemogočih špekulacije in prekupčevanje z
živino na sejmih, smo dali predlog SO Ptuj za ukinitev
ptujskega živinskega sejma. Ce pa bi ostal, pa naj služi
prvotnemu namenu — preprodaji plemenske živine."
In kaj lahko pričakujemo, če se to ne bo uredilo?
,,Moje mnenje je: če se ne bo v najkrajšem času
uredilo področje cen živine, lahko pričakujemo ne sa-
mo, da bo mesno predelovalna industrija ves čas na
meji rentabilnosti, ampak bo celo začela poslovati z
veliko izgubo."
Besedilo in posnetek:
M. Ozmec
Djuro Boj, vod^a delovne enote ži-
vinske klavnice.
Vzpodbudni zaključki
Jugoslovanski peki, vseh je v
pekovski dejavnosti okrog 15.000,
so na posvetovanju v Ptuju, prvič
v tolikšnem obsegu spregovorili o
posledicah nočnega dela, težkih
pogojih dela, pomanjkljivostih
tehnološkega procesa v proizvod-
nji kruha in drugih pekovskih ter
slaščičarskih proizvodov in po-
dobno.
Obenem pa so z izpostavitvijo
problemov zahtevah postopno
ukinitev nočnega dela in skrajša-
nje delovne dobe pekov. Zahtevi
sta zrash na številnih dosedanjih
izkušnjah. Kakšne so zdravstvene
in ekonomske posledice nočnega
dela? Stahio nočno delo prinese
kmalu posledice. Zasledovanja so
pokazala, da blizu 60 odstotkov
(felavcev, ki delajo v nočni izmeni
trpi za nespečnostjo, 30 odstot-
kov jih ima težave z želodcem in
podobno. „Izračun delovne spo-
sobnosti" kaže, da je delavec v
času od ene do tretje ure zjutraj
najmanj delovno sposoben. Prvič
so jugoslovanski peki postavili
zahtevo o ukinitvi nočnega dela že
v letu 1933. V pekami „Vinko
ftš" so nočno delo že v celoti
ukinili v letu 1973. Povedati pa je
potrebno, da nočno delo na eni
strani „diktira" potrošnik, ki
zahteva zjutraj svež kruh, na drugi
strani pa tudi neprilagojenost
proizvodnje kruha za vskladišče-
ne in ohranitev njegove svežosti.
S pomočjo modemih tehnoloških
postopkov bo mogoče v prihodnje
odpraviti tudi omenjeno vrzel.
Posvetovanje je po prvih ocenah
imek) izreden odziv. Že sama
udeležba veliko pove. Zastopanih
je bilo 48 jugoslovanskih mest in
61 delovnih organizacij od 101 v
pekovski stroki. Zaključki, ki jUi
je posvetovanje sprejelo so osnova
za dosego postavljenih ciljev.
MG
Peki iz vse Jugodavije pozorno sledijo predavanju v delavskem
domu Franca Krambergerja v Ptuju Foto: M. Ozmec
Slovo maturantov komer
cialne šole za odrasle
Maturanti so s svojimi profesorji obudili spomine na šolske
klopi
V soboto, 18. marca se je v prostorih Ptujskih topUc zbrala na
poslovilnem večeru II. generacija 28 maturantov komercialne šole za
odrasle, ki so zaposleni v raznih delovnih organizacijah na območju
ptujske občine. Fotovest: M. Ozmec
Kaj se je dogajalo V Lovrencu?
S kladivom in dvigalom
nad mimoidoče
Vaščani Lovrenca na Dravskem
polju ne bodo zlahka pozabili
nedeljskega dopoldneva 26. marca
letos. Starejši vaščani pravijo, da
se kaj takega še nikoli ni dogajalo.
Lepo nedeljsko jutro je privabi-
lo štiri brate Antona, Franca,
Janeza in Jožeta Gajser iz Dolene
v privatno gostilno pri cerkvi v
Lovrencu. Vaščani pravijo, da so
bih videti že rahlo vinjeni, vendar
so bili v gostilni mirni. Skoraj brez
besed so spili po en brizganec,
okoli 9.30 pa so gostilno zapustili.
Od takrat naprej pa se je začelo.
Na cesti pred gostilno so najprej
ustavili domačina Antona Vido-
viča ter ga po nekaj besedah teles-
no napadli. Pri tem sta bila najbolj
aktivna Jože in Franc Gajser, saj
sta v rokah vihtela kladivo in
avtomobilsko ročno dvigalo.
Na oddelku milice v Kidričevem
smo zvedeli, da je za tem sledila
vrsta raznih telesnih napadov na
mimoidoče. Naslednji žrtvi sta bila
Jože Bauman iz Zupečje vasi in
Ciril Bauman iz Apač, ki sta stopi-
la iz avtomobila na parkirišču pred
gostilno. Se preden sta prav
izstopila so ju napadli. Kmalu za-
tem je Franc Gajser napadel Fran-
ca Medveda iz Lovrenca 122, ki je
bil namenjen k verskemu obredu.
Zaradi hudih udarcev z avtomobil-
skim dvigalom so Medveda
prepeljali v ptujsko bolnišnico,
kjer je bil nekaj časa v kritičnem
stanju, po zadnjih podatkih pa je
že izven življenjske nevarnosti.
Francu Gajserju še ni bilo do-
volj. Z dvigalom je začel groziti
vsem mimoidočim ter se napotil
proti gostilni, kjer je najprej razbil
vhodna vrata ter napadel še lastni-
ka in ga telesno poškodoval. Za
tem je razbil še vetrobransko stek-
lo na osebnem avtomobilu Franca
Juriča, poškodoval ohišje
motornega kolesa Franca Cafuta
ter kolo neznanega lastnika. Svojo
podlo dejanje je nadaljeval na ces-
ti, kjer se je podil za mimoidočimi
in grozil z dvigalom v roki.
Vaščani vedo povedati, da so
bratje Gajser grozili tudi po hišah
v Lovrencu.
Na klic občanov je takoj in-
tervenirala patrulja Postaje milice
v Ptuju, ki je tri storilce prijela in
jih pridržala, Franca Gajserja pa
so uspeli dobiti šele naslednji dan,
ker je pobegnil.
Anton in Franc Gajser, ki sta na
začasnem delu v tujini verjetno ne
bosta več potovala nazaj v ZRN,
kajti organi javne varnosti so jima
odvzeli potna lista, zaradi vinjeno-
sti pa so odvzeli vozniško dovolje-
nje tudi Jožetu Gajserju.
Vsi napadeni so bili telesno po-
škodovani in so iskali zdravniško
pomoč, storilce pa so že ovadili
javnemu tožilcu, tako, da jih čaka
zaslužena kazen.
— OM
V Kkiričevem in Ptuju obrambni dan
Dokazali
smo pripravljenost
Paničen in zavgajoč zvok sirene je v soboto 25. marca nekaj pred
osmo uro zjutraj zdramil Kidričane in Ptujčane. Ali gre zares?
Že naslednji trenutek je bilo slišati značilno brnenje motornih letal,
ki so se spustila najprej nad Ptuj in pozneje nad Kidričevo. V nizkih
preletih so „napadala in bombardirala". Slišati je bilo pokanje in nekje
Epod ptujskega gradu se je začel vaUti gost siv dim, kot ob pravem
bombnem napadu. Kmalu se je oglasila tudi protiletaska obramba in
razparala nebo s svojim: ra ta ta ta ...
Pirotehnik Alojz Korošec razlaga mladim radovednežem kako je
sestavljena letalska bomba. Foto: JOS
Ta čas so bili pkjnigi kidričevske šole in vsa ptujska srednješolska
mladina že na varnem, Cim so zvedeli za napad, so nanrreč v najkrajšem
času zapustili parostore ter odhiteli v gozdove.
Ko so letala zapustila nebo, so takoj aktiviraU reševabie ekipe.
Mladim so priskočili na pomoč pripadniki civilne zaščite, teritorialne
obrambe, JLA, pa tudi delavci milice in gasilci so jim pomagali
Oba prizadeta kraja sta bila v trenutku polna protiagresorskih
lepakov. Nekje v gozdu je bila zelo aktivna zasilna partizanska bolnišnica,
na osvobojenem ozemlju pa so mladi že pridno izpopolrgevali svoje
znanje o vsem kar je povezano s splošnim ljudskim odporom.
Obrambni dan je bil resnično dckaz naše pripravljenosti, to pa je
q egov glavni namea _ OM
Zlatoporočenca Krajnc
Foto: Langerholc
Martin in Marija Krajnc, kmetovalca iz Vel. Varnice 79, KS Leskovec,
sta v soboto na magistratu v Ptuju svečano potrdila 50 letnico
skupnega življenja. Zlatoporočencca sta imela v zakonu 7 otrok, danes
jB sta ponosna na 13 vnukov. Martin šteje 77 let, Marija pa je te dni
praznovala svoj 76. rojstni dan.
Katarina Perša, Loperšice 44 —
deklico; Kristina Sire, Podgorci 15
— deklico; Silva Gričnik, Cvet-
lična 1, Ormož — Mojco; Mira
Valenko, Moškanjci 41 — Simo-
no; Alojzija Zinko, Poštna ul. 1,
Ormož — Davida; Anica Meško,
Drakšl 1 — Simono; Alojzija
Samperl, Cmrlja 15 — dečka; Ol-
ga Božičko, Dravinjski vrh 12 —
dečka; Marta Ambrož, Oslušev-
ci 27 — Lidijo; Zdenka Težak,
Veličane 77 — Natašo; Andrejka
Skaza, Krčevina pri Ptuju 18 —
Jano; Marta Marinič-Toplak,
Mostje 8 — deklico; Mira Fuks,
Juršovci 69 — Milojko; Antonija
Trop, Runeč 13 — dečka; Anica
Gabrovec, Vel. Varnica 43 —
Zvonka; Nada Doliška, Selška ce-
sta 22 — Mojco; Zinka Ogrizek,
Hrastovec 23 — deklico; Amalija
Lukner, Flegeričeva 6, Ormož —
Mitja; Marija Jančec, Kidričevo 10
— dva dečka; Ivana Modric, Ki-
car 86 — Damjana; Anica
Kunčnik, Budina 22 — deklico;
Ana Sagadin, Zlatoličje 64 —
dečka; Marta Kotnik, Cunkovci
l/a — deklico; Stanislava Kolarič,
Vel. Brebrovnik 79 — Kristijana;
Veronika Leben, Slomi 9 —
dečka; Marija Zagoršek, Rucman-
ci 64 — dečka; Terezija Breznik,
Mestni vrh 103 — deklico; Anica
Bedenik, Podlože 64 — dečka;
Ivanka Bezjak, Preclava 17 —
deklico; Danica Črnko, Janežovski
vrh 47 — Robija; Matilda Suman,
Bukovci 33 — deklico; Marija
Hajšek, Cirkovce 44 — Matejo.
POROKE:
Drago Urlep, Sitež 1 in Dragica
Letonja, Preša 28.
UMRLI SO:
Milan Plohi, Bresnica 6, roj.
1934, umrl 19. marca 1978; Janez
Breznik, Zavod dr. M. Borštnarja,
roj. 1961, umrl 20. marca 1978;
Anton Potočnik, Majšperk 43,
roj. 1912, umrl 21. marca 1978;
Stanislav Ceh, Jastrebci 4, p. Kog,
roj. 1924, umrl 23. marca 1978;
Marija Pihler, Pacinje 37, roj.
1902, umrla 22. marca 1978; Mari-
ja Samper, Spuhlja 28, roj. 1927,
umrla 24. marca 1978.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaša 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Ma
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pronnetu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.
ČRNA KRONIKA
Miličniki postaje milice Ptuj in
njenih oddelkov so v tednu od 20.
do vključno 27. marca 1978 posre-
dovali v štirih prometnih nesrečah.
Pri tem so zabeležili eno smrtno
žrtev, eno hujšo in dve lažji telesni
poškodbi.
Glavni vzroki nesreč so bili to-
krat neprevidnost otroka, izsilje-
vanje prednosti ter neprevidno
prehitevanje. Skupna materialna
škoda na vseh vozilih pa znaša
okoli 20.000 dinarjev.
Neprevidnost
otroka
v nedeljo, 26. marca je prišlo do
prometne nesreče na cesti IV. reda
v Gerečji vasi pri Ptuju. Okoli
17.15 je Srečko Radolič iz
Prepolj %/a vozi! iz Gerečje vasi
proti Kungoti. V Gerečji vasi, pri
hiši št. 54 mu je pred avtomobil z
desne  strani nenadoma zapeljal
otrok kolesar T. S. iz Gerečje vasi
1/c. Kljub zaviranju je prišlo do
trčenja pri katerem je otrok dobil
lažje telesne poškodbe.
Smrt kolesarja
v nedeljo, 26. marca ob 19.15 se
je zgodila na cesti I. reda v
Moškajncih zelo huda prometna
nesreča.
Voznik osebnega avtomobila
Drago Ogrizek iz Malega Brega pri
Slovenskih Konjicah je vozil iz
Ptuja proti Ormožu. V Moškajn-
cih je med prehitevanjem zadel v
kolesarja Stjepana Križnjaka iz
Zabovec 40, ki ga je najprej vrglo
na pokrov avtomobila, na vetro-
bransko steklo, nato pa na desno
stran vozišča, kjer je obležal mr-
tev. Materialne škode je bilo za
5000 dinarjev.
Utonil V vodnjaku
Oddelek milice v Destrniku je v
sredo 22. marca ob 19.40 sprejel
obvestilo, da so našli v Doliču 14 v
studencu mrtvega Antona Brumna
(46) domačina.
Domnevajo, da je Brumen šel
po vodo z dvema vedroma. Verjet-
no je stopil na položeno desko, pri
čemer mu je ob zajemanju vode
zdrsnilo. Pri tem je padel v vod-
njak z glavo navzdol. Po 10 minu-
tah ga je našel njegov brat, ter o
tem obvestil oddelek milice.
-OM
Ormož
Delegati
se bodo sestali
Danes dopoldne se bodo v
prostorih delavske univerze sestali
delegati vseh zborov občinske
skupščine. Največ pozornosti bodo
posvetili delu občinske skupnosti
otroškega varstva in izobraževalne
skupnosti. Tako bo beseda o
finančni situaciji v preteklem letu,
o samoupravnih sporazumih o
temeljih plana skupnosti otroškega
varstva v občini in republiki ter o
nalogah in dejavnostih občinske
izobraževalne     skupnosti     v
letošnjem letu.
Delegati bodo v nadaljevanju
ločenih sej obravnavali še osnutek
zakona o državni upravi,
republiškem izvršnem svetu in
republiških upravnih organov. Do-
govorili se bodo tudi o spremem-
bah in dopolnitvah družbenega
dogovora o osnovah in merilih za
določanje osebnih dohodkov in
drugih prejemkov voljenih in
imenovanih funkcionarjev v
pravosodju iz leta 1975. zk
vreme
do nedelje, 9. aprUa 1978.
Zadnji krajec bo v petek, 31,
marca ob 16.11.
Napoved: Do 31. marca so
verjetne slabe in kratkotrajne
manjše plohe. 31. marca in 4.
aprila bo slab dež. Prenehah
bodo mrzh severni vetrovi,
občasno bodo j)ihah južni
vetrovi z zmanjšano močjo.
Zato se bo prve dni v aprilu
otoplilo.
Alojz Cestnik
Fotografija
meseca
Tudi letos so člani Foto-kino
kluba DPD Svoboda Ptuj
izbrali Kurentovanje za temo
pri natečaju za Fotografijo
meseca. Ta tradicionalna
prireditev privablja številne
prijatelje fotografije, o tem
priča razveseljiv podatek, da
se je natečaja udeležilo 6
avtorjev s 16 fotografijami. Za
najboljšo je bila izbrana slika
Mirka Bizjaka: Individualist.
FKK
Literarna skupina
l(luba mladih Ptuj
v Klubu mladih jc več dejavnosti. Med marljivejše skupine prav
gotovo sodi hterarna skupina, ki deluje od novembra lanskega leta. V
skupino je vključenih 12 članov. Zanimivo je, da v skupini ne delujejo
samo literati, ampak tudi drugi mladi ljudje. Njihova naloga je, da
pripravljajo hterarne večere, debatne ure in druge razgovore. Mladi se
zbirko vsako sredo in takrat pokramljajo o marsičem. Tudi druge vabijo.
Za DOMAČO RAST so tokrat pesmi prispevali: Beno Auer, Branko
Cigler-Gipsy, Marjan Berlič, Tanja Nikolovski in Danica Petrovič.
umrl bom ponosen
ker ptice ne umirajo z ialostjo
umrl bom strt
ker človek umira boječ
umrl bom enostavno
ker bo smrt spoznanje tudi drugim
BRANKO CIGLER
Vlaki odhajajo na sever.
Polni otoinih ljudi, polni energije in moči.
Avtomobili se kot pajki prevaiajo po cestah med gorami.
Odhajajo na sever.
Odhajajo s trebuhom za kruhom.
Ne odhajajo za to, da bi videli svet,
njihove otoine oči ničesar ne vidijo.
Samo zelen gumb,
samo zelen gumb na stroju.
Ne vidijo s travo poraslih njiv, z grmičevjem preraslih pašnikov.
Oni vidijo samo lep, rdeč avto in gospoda doma.
Ne vidijo onemoglih staršev, ki se kot izčrpana žival,
kot preklana grča vlečejo po polju.
,,Da vsaj lahko preživimo. "
Ne slišijo takta naših tovarn,
ne slišijo utripa našega življenja,
ne slišijo glasu samote in osamelosti.
Oni čutijo samo sever.
Pust, mrzel sever, kije že v jeseni prehladen zanje
BENO
Duh — materija?
Premaguje duh materijo?
Če je ne, kaj potem pomeni hoja po razbeljenem kamenju,
prebadanje telesa brez krvi in bolečin itd.
Nasprotja v družbah, ki verujejo v prvotnost duha
častijo pa materialne dobrine.
?.rlvujejo vse, tudi sebe, na oltar materialnega blagostanja,
materialne moči — nadmoči nad drugimi.
Človek sije podrejal naravo, si jo skoraj podredil,
čuti se močnega, poseže po zadnjem.
Podredil si še ni človeka in v svoji želji po zmagovanju
je začel podrejali samega sebe.
Človek ne zna živeti z naravo s človekom.
Človek si podreja naravo,
človek si podreja človeka.
In ko si bo podredil vse si ho podredil še sebe.
MARJAN B.
ko bi le enkrat mogel
živeti kot človek
ki nima vesti
potem bi mogel
kot kamen umreti
BRANKO CIGLER
Ljudje si želijo življenja.
Toda ne znajo?
Žalostno.
Ne znajo.
Življenja si želijo!
MARJAN B.
Zebe me.
Sneg.
Sam sem.
Toplote!
Rabim toploto!
Naj se stisnem k tebi.
Pogrej me.
Mraz.
Sam. Neskončnost, lupina in sam.
Okrogla ledena zemlja.
Točka.
Mraz.
Pogrej me prosim.
MARJAN B.
USODA
Črna krogla s poševno
rdečo osjo.
Okoli nje črna praznina
Nad njo lebdi
bela ptica.
In nima oči — ptica.
Le dvoje brezen,
ostri rumeni zobje
se režijo neskončno zlobno,
kruto in brez milosti.
Čaka in z vsakim
neslišnim zamahom
kril je bliže njen čas.
In z vsakim njenim
ledenim dihom
je krogla bolj črna...
Širi se žareča
rdeča os in tesnobni
jedki vonj
človeških trupel
obdaja kroglo.
DANICA
nekje mora biti resnica 1
med šumenjem vetra skozi strune \
razpete nad dlanmi hotenja j
v lihem pogledu '
in goloti bežne besede
nekje mora biti resnica
v prehitrem koraku bega
in lahnem irepetanju ustnic v grehu
nekje mora biti resnica
in našel jo bom
ko bom odgrinjal grobove
ko bom čakal na zaton časov
ko bom pogrinjal listje prek laži
in grcbel s prsti do krvi
po tem trdem kamenju skrivnosti
ter ne bom vedel za bolečino prstov
ki iščejo
in bom iskal naprej
ker NEKJE MORA BI TI RESNICA
BRANKO CIGLER
S PUŠKO V ROKAH,
Z NOŽEM
SE BORITE ZA SVOBODO,
PA NE VIDITE ABSURDOV,
K! PLAVAJO PO NEBU,
KI SO RAZTRESENI PO GORAH
IN KI SE SKRIVAJO V VAŠIH MALIH MOŽGANIH.
PREPRIČANI STE
DA BODO RIBE PLAVALE PO ZRAKU,
Ce JIM BOSTE IZPILI VODO.
NE VIDITE PA,
DA SKOZI ŽICNATO OGRAJO,
KI STE JO POSTAVILI,
NE MORE NITI ZRAK.
BENO
STAL SEM NA ANTENI
IN POSKUŠAL UJETI ODGOVOR.
CEMU BITI?
PA SEM UJEL SAMO POROCiLA IN REKLAME.
NAZADNJE SE JE SPODAJ ZBRALO VELIKO LJUDI
IN REKLI SO, DA SEM BEDAK.
PANISO VEDELI-
-CEMU so STALI SPODAJ.
SAMO TRDNO SO BILI PREPRIČANI,
DASVVM BEDAK!
BENO
TRINAJSTA PESEM,
JE PESEM PESMI.
NAPISANA
Z DOLGIMI MALO UMAZANIMI HOHTI
IN MENINGITISOM.
PA JO VSEENO PREBERITE DO KONCA.
MORDA VAM NA KONCU LE NE BO ŽAL''
ALI PA BOSTE IMELI VZROK,
ZA SLABO VOLJO TEGA DNE
■ .......... .  BENO
TEB A RAM
Begam od stvarnosta
zošto mnogu e sebična.
Gi ostavam prijatelite i se
tonam vo carstvoto na moite soni-
šta.
Bezglavo ski tam
i baram patišta
kon večnata srekjna.
Ne moj da se smeeš
stvarnosta e mnogu sebična.
Vo kamenite vrvovi
se dvižam poleka
begam od stvarnosta
vo momentite na osamenost
begam i te baram tebe.
Te naogjam na krajot od patot
umorna i iscrpena od bararje.
Te naogjam seta srekjna
i ti gi poda vam race te.
Dodeka se izgubuvaš
ehoto na tvojite čekori
seušte go slušam
dodeka se budam i plačam.
ZBOGOM DETSTVO
Zagina edno detstvo
vo leten den,
se udavi eden son
od detski sništa,
zagina edna igra, svet
od mojot detski breg...
Eden rumen cvet
nikna vo mojava duša...
TA NJA NI KO L O VSKI
Srečanje s pesnikom Ivanom Minattijem v Klubu mladih
(posnetek: Martin Ozmec)
Franc 5
Milošič

3
»DVAKRATNI STREL ZNACI POROCILO, DA SE BUŽA TUREK"
Kraji okoli Rogaške gore so našli svoje mesto v verzih dvor*;e§a
viteškega pesnika, ki je že okrog leta 1200 potoval po naših krajih. To je
bil nemški trubadur Wolfram vn Eschenbach, ki je v svojo pesniško
zapuščino vključil pesnitev o Gralu z naslovom ParsifaL Njegove verze:
„Uz Zi^e ich Fuer den Rohas reit ..." je Šoštarič prosto prevedel: „Iz
Ce^a sem jezdil v Rogatec, tri tedne sem se mnogo boril; menil sem, da
sem se dovolj boril, nato sem oberoč odjahal v daljno Hajdino; to mesto
leži tam, kjer se Gr^ena izliva v zlatonosno Dravo." Tu opozarja na
zlatonosno Dravo in prav gotovo bi se dala najti kakšna zveza med to
zlatonosnostjo in Zlatoličjem. Eschenbach, ki je verjetno potoval z
viteških iger v Celju, je moral potovati v neposredni bližini Boča in
Rogaške gore in škoda je, da nam poti iz Rogatca v Hajdino ni
podrobneje opisaL S to pomanjkljivostjo pa je dosegel, da lahko le
ugibamo, kod je njegov konj nosil gospodarja v železnem oklepu. Sicer
pa iz njegove poezge diha dejstvo, daje Eschenbach imel smisel le za svoj
vzvišeni pokUc in ne za lepoto naše pokrajine, saj bi bi! lahko odkril
Roga3co goro, pred njim so ležale Haloze . . . Nekateri so dokazovah. da
je ozadje legende o Gralu Boč s svojimi votlinami in jezerom v svoji
notranjosti, vendar tega še niso dokazali
Po Eschenbachu vlada tod skoraj tristoletna praznina. Šele 1487
lahko opazimo za slovensko narodopisje zanimiv primer. Gre za dnevnik
^remj^evalca zastopnika oglejskega patriarha, škofa Pietra Caorle, kije
potoval skozi naše kraje. Ta spremljevalec je bil škofov posvetni tajnik
Antonio Santonino. Njegov dnevnik je silno zanimivo branje, ki razkriva
bege z Matijo Korvinom, turške vpade m za tisti čas še posebej značilne
boje za dediščino celjskih grofov. Santonino je prikazal turške vpade
neposredno pred svojim obidcom; opisal je roparje, ki so povsod prežah
na redke popotnike. Celo graščaki so pošiljah plenit svoje hlapce in si
potem z njimi dehh plen. Verjetno bo zanimivo, da roparji napadenih
niso pobgah, le vzeli so jim vse, kar so imali, z obleko vred, in jih
izpustih, ker so upali, da se bodo drugič vrnili s kakšnim koristnim
tovorom ali pa vsaj oblečeni. Santonino v dnevniku opisuje Rogatec,
Ptujsko goro, Majšperk in prebivalce tod okoli, zlasti njihovo nošo. Jasno
je. da je v središču njegove pozornosti človek, ki je v takratnem
fevdalnem obdobju nekaj veljal, saj se s tlačani ni srečeval, razen kolikor
jih je videval in opazil ob poti, ki gaje vodila proti Ptuju. Kljub temu pa
seje dotaknil tudi kmečkega življenja in jezika.
CUenšek je 1892 na vrhu Rogaške gore še opazil razvaline ubožne
hišice, v kateri so prebivah stražniki v času turških vpadov. Obdobje
turškega divjanja je dalo naši preteklosti poseben pečat. Čeprav je
področje, o katerem govorim, bUo nekakšno obrobje, kamor so Turki
prišh le ob velikih plenitvah, pa je Turek ostal simbol nasilja in verske
krvoločnosti Prvi turški napad so ti kraji doživeli že 1396. leta. Po
nekem starem vuu je ob tem napadu v Ptuju ,,poginilo 16 tisoč
stanovnikov". Številki skoraj ne moremo va-jeti; kaže pa na veliko
razdejanje, ki gaje prinesel prvi turški napad.
Rogaška gora je v tem času s svojo višino in vidnostjo daleč naokih
postala izredno pomembna. Leta 15 39 so na ukaz deželnega kneza
organizirali na gori stalno stražo ob grmadi, kije bila pripravljena na vžig.
S tem bi opozorili sosede na bližajočo se turško konjenico.
Plenitvi 1481 in 1483 sta prevzvišenemu deželnemu knezu dokazali,
da se z ostrino turške sablje ne gre igrati. V svoji okrožnici je poleg te
stalne straže na gori ukazal prebivalcem:
.,Dvakratni strel znači poročito, da se bliža Turek, trikratni strel pa,
da je kruti sovražnik že bUzu. Pri četrtem strelu pa se napotita gospod in
kmet proti Mariboru s sto funti denarja in osedlanim konjem; peti strel
in goreča grmada pa sta obenem povelje, da odidejo vsi za vojsko
sposobni ob Dravi proti Slovenski Bistrici." (Orožen).
Škoda da gora ne more spregovoriti o vsem, kar je že videla pod
seboj. Koliko življenj in tragedij, koliko veselja je povezanega z njo; to ve
le ona - mi smo preveč revni in preveč človeški, da bi za to zvedeh ah jo
celo razumeli
Prihodnjič: Čarovnice na štajerskem Kleku kuhajo točo
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
30. marec1978 —
TEDNIK
MOJA
MLADOSTV
SLOVENSKIH
GORICAH
MARIJA
BELO VIČ
UVOD
Ce potuješ iz Ptuja v Slovenske gorice ali Prlekijo
k turistični točki Gomila, se pripelješ z avtobusom na
Grabščinski breg do avtobusne postaje, ki nosi ime
po tej razgledni točki.
Tk) gomile je še kilometer pešhoje, če nisi z las-
tnin] avtom. Od postaje pelje avtobus proti Radgoni.
Do Gomile je v planu asfalt. Delo že poteka. S
hriba se nudi razgled daleč čez lepe Slovenske gorice,
Prlekije in Mursko polje.
Turistično društvo Gomila se tudi s prireditvami
spraviti skupaj denar za novi razgledni stolp in pris-
pevek za asfaltirano cesto.
Dobro bi bilo, če bi se turisti udeležili te zamisli in
prispevali domačemu društvu za stolp in asfalt.
Oboje je nujno.
S prostim očesom smo pred štiridesetimi leti
našteli s tega hriba čez dvajset cerkvic. Ker so v teh
letih porastli gozdovi, v višino in je nastalo tudi nekaj
novih stavb, ki krijejo nižje ozadje, je stolp potreben.
Z njega bi se lahko gledalo in videlo preko omenje-
nih ovir in še veliko dalj. '
Gozdovi so povečini bukovi. Užitek je počivati na
mehkem mahu pod bukvo in opazovati gozdne
prebivalce. Nekje kljuje žolna, malo dalj se glasi
vuga, spomladi kukavica in veliko drobnih ptičkov v
zelenju vej oznanja svojo prisotnost. Najbolj pa obr-
ne pozornost nase veverica s svojimi gibčnimi skoki z
veje na vejo. Pred tebe priskaklja zajček se postavi
nazadnje noge. Posluša. Ce se le malo zganeš — ga
že ne vidiš več.
Tu izprežeš lahko vse žalostne misli.
Lepa Prlekija z bukovimi gozdovi,
kjer razveseljujejo te ptičji glasovi.
Vsed'se pod bukvo, hladu se naviij,
z bistrega vrelca pa vode napij.
Obujaj spomine mladih dni,
ko nisi še čutil, kako čas beži,
ko tudi že tam si žejo gasil,
utrujen od dela si ude hladil.
PRED PETDESETIMI LETI
Po hribih Slovenskih goric in Prlekije so bile
večina ,,cimprave", s slamo krite hiše. Po vaseh so
bile zidane, a ne vse. S slamo kritih pa je bilo tudi na
vaseh veliko.
Gospodinje so k veliki noči čistile hiše znotraj in
zunaj. Pobelile so jih ob pločniku (poctenje) naredile
širok drugobarvni pas.
Hiše so popestrili na oknih lončkih pelargonij in
primul, ki so dajali hišicam s svojim cvetjem "prijetno
sliko.
Vrtovi ob hišah so bili ograjeni s plotovi iz
pokončnih latic. Z njih je vel prijeten duh rezede,
bazilike, fajglov in nageljev. Potnik je rad ob njih
globoko zadihal.
V soboto zvečer so šli fantje k dekletom po ,,pu-
šk", da so si ga v nedeljo pripeli za klobuk. Dekleta
so imele šopek rož v rokah ob molitveniku, starejše
žene pa zataknjen za pas predpasnika.
Za praznike so prihajali na počitnice študenti.
Premožnejši kmetje so radi dali sinove študirat, če so
bili ,,brihtni".
Seveda so takrat želeli, da bi bil sin ,,gospod".
Posebno matere. Sin pa, ko je bil že v višjem raz-
redu, marsikateri te želje ni imel. Usmeril je svoj štu-
dij dr. gam. Profesor, zdravnik, odvetnik, ali ka kak
državni uradnik. Tudi pisatelje imamo. Znan je stari
izrek: ,,Kar slavnih mož je zemlja dala, vse mati
kmetska je zibala.'' Vmes so tudi matere doživele
svoje veselje. Kateri je čutil, da bo sposoben, je
izpolnil željo staršem in postal duhovnik.
O veliki noči so kurili kresove in streljali z
možnarji. Pri kresu je bilo vselej veliko ljudi zbra-
nih. Posebno mladine. Fantastičen je bil pogled na
hribe, kjer so bili kresovi na različne načine urejeni.
Ženske so pekle za veliko noč bel kruh in potice.
Skuhale so velike koše mesa, klobase in jajčka, ki so
jih pisano pobarvali. Vse te dobrote in še poleg hren,
so naložile v velike pisane ,,korpe in jih pokrile z
lepim prtom. Navadno je bilo na prtu uvezano jag-
nje. To so nesle k bližnji kapeli ali križu, kamor je
prišel v soboto popoldne duhovnik blagoslovit. Iz teh
korp je prijetno dišalo. Nesle so jih na glavah, ker so
bile težke.
Ne norčujem se iz tega obreda, le to je bilo
smešno, da je marsikatera ženska morala pridvigniti
prt na korpi. Ne veliko, samo toliko, da je človek
lahko videl, da je naredila ,,prostor blagoslovu v
korpo." Takrat smo rekli krpa, danes je jerbas.
Iz revnejših hiš so šli otroci za pastirje h kmetom
(služit smo rekli) Za šoloobvezne je bilo to hudo. Na
paši se je bilo težko učiti. Zvečer pa, ko je prignal s
paše, pa je moral živini nastiljati še kaj gospodinji v
kuhinji prinesti drva vodo itd. Nekateri kmetje so
uporabljali pastirje delno tudi za hlapca. ,,Hlapšek"
so rekli, da je bilo milejše čuti. Pasli so živino dolgo
v jesen. Zeblo je v noge, ker revni otrok navadno ni
imel obuvala, Ozeble noge je grel pastir večkrat v
topli vodi, ki jo je krava spustila. Tu in tam so pas-
tirji kurli na travnikih, med njivami to ni bilo mogo-
če, ker je kravo moral držati na vajetih. Tiste čase so
delali čevljarji na domovih. Pozimi, ko so dobili
kmetje izdelane kože od svinj, ki so jih dali prejšnjo
zimo usnjarju v delo. Takrat niso kupovali čevljev v
trgovinah. Bogataši kdaj za nedeljo. Tudi krpali so
takrat čevlje. Posebno škornje. Današnja mladina si
ne more predstavljati, kako je izgledal čevelj, ki je
imel z dreto prišito usnjeno krpo.
Ljudje so hodili celo leto bosi. Zato so imeli cesto
ranjene noge. Noga je našla vsak žebelj, steklo in trn
na cesti in v zemlji. Hodili so zakrpani in raztrgani.
Vedno ni bilo za vse krp. Srajca brez pol rokava, hr-
bet scefran, ker je od znoja na hrbtu srajca najprej
razpadla pod vročim soncem. Moški so hodili radi v
,,gatah", stari dedki v ,,brgušah," ki so bile široke in
imele spodaj nacefrane niti neobrabljene. Te so bile
iz hodnine. (Platno iz naprednih niti) Tudi ž.enske so
imele pri delu strgana krUa, da se je videlo znotranje
perilo — ,,untrčka" imenovana.
Takrat še neozdravljiva tuberkuloza, imenovali
smo jo jetika, je pobirala ljudi. Poznala sem družino,
kjer je vse pobralo. To bolezen je podpiral alkohol.
Pljučnica je bila redko ozdravljiva. Ljudje so pripiso-
vali alkoholu moč in zaradi tega, ker so bolniku
priporočali vino piti, da pljučnica in gripa (influenca
ali španska) naredili konec. Ne pišem tega ,,iz svoje-
ga mnenja", ampak iz opazovanja na ljudeh.
,,Vino pti, vino, da boš močan!" Se otrokom so ga
dajali. Na kruh so ga vlivali ali pa z žlico. Med nami
se je nahajalo oziroma nas obiskovalo precej beračev.
Nekateri so molili, nameril se je tudi tak, ki je klel.
Ta ki je klel, je klel mojstra, pri katerem je mlad de-
lal. Pri nas je preklinjal mojstra ključavničarja, pri
katerem je nekoč delal. V zimi so se pridružili bera-
čem še brezposelneži. Ni bilo nobene ustanove, ki bi
vsem tem pomagala. Dolgočasim bralca s tem, pišem
pa zato, da vsakdo vidi, da danes ni beračev in
brezposelni ne obiskujejo hiš, kot je bilo to nekdaj v
navadi. Jablane so dajale lep dohodek. Kaparja še ni
bilo, kolikor pa se je pojavljal, pa tako malo, da ni
škodovalo trgovini. Takrat ni bilo mlinov za sadje
mleti, zato smo tolkli jabolka z lesenimi bati, tako
da je batinel ,,štir', ki si ga dvigal in udarjal po sa-
dju, na preši. Po neprevidnosti seje tudi nekaterikraf
kdo udaril po prstih na nogi. Grozdje smo nekdaj
,,druzgali" z nogami. Danes je za to drugačen pro-
ces. Jabolka sadjevec in vino, to je bil kmetu
dohodek če se ga je pametno poslužil.
Dogajalo se je, ne malokrat, da so se zbirali prija-
telji ob večerih pri dobrega človeka hiši.Kartali so
nekaterikrat tudi malo zaplesali in pili vino. Gospo-'
dinja pa jim je nosila na burklji (zavoljo smešnega)
klobase za prigrizek, ker vina niso prodali, so se
vseokrog dolgovi nabirali in včasih se je znašel ta
,,dobri človek" pod streho odvetnikov, ki so dolgove
prevzeli. In z njimi kmetijo. Lahko bi še naštevala ta-
ke ,,dobre" ljudi. Vino se je pilo, pelo, s telesa pa je
visela raztrgana suknja.
Ob cerkvenih praznikih so bile gostilne nabito
polne. Tudi mladina je zahajala tja. Fantje so peljali
svoja dekleta v gostilno. Velikokrat je prišlo med
pijanimi fanti do obračunov z noži. Vzrok tega je
bila ljubosumnost. Za gostilno je pač bil denar. Tudi
za meje so se tožarili. Daleč je bilo slišati prepir ljudi:
Tu je bil mejnik, ti si ga prestavil — Bil je mejnik, a
ga več ni, ti si ga ven vrgal — Po mojem voziš, tu ni
cesta!" Sto mejnih grehov je bilo med nekaterimi
sosedi. Geodet in občinski mož so to poslušali. Rešili
so prepir po meri katastrske mape. Ta, ki je krivda
obiska s katastra manj padla, pa je dobil račun.
Pomladi so v vinogradi prepevali kopači. Gospodar
je dal piti vino. Ce je imel hladno klet, so pili raje
sadjevec, ker je bolj odžejal.
Za ,,farmt" zvečer pa so radi pili vino. Dogodilo
se je, ne samo enemu, da se ga je preveč napil. Žena
ga doma ni prijazno sprejela, če se je prizibal pijan.
Mož pa je hotel pravico hišnega gospodarja uvelja-
viti in žena je morala pobegniti v grabo, da ni bila
tepena.
Ko se je čutila v dovolj varni razdalji in pod zaščito
mraka, mu je naštela vse njegove grehe. Tako je mož
zvedel vse svoje napake. Za njo stopiti zaradi
opletajočih nog ni mogel. Vrnila se je, ko ni več sliša-
la njegovega samogovora v upanju, da je zaspal.
Kmeta je nekaterikrat obiskal tudi rubež. Tudi ko-
čarja. Ce so ga videli šolarji, so rekli — to so tisti
strici, ki po želji gosenice tresejo.
Za davek plačati je bilo težko, zaslužiti kje, zbi-
ralce mleka ni bilo. Sadje ni obrodilo vsako le-
to. Ce se je stekal od kje kak dohodek — tele — svi-
nja — je čakalo na denar že sto nujnih potreb.
Rubeža je pozdravil jok gospodinje. Zapisal je, kar
je bilo kaj vredno in od hiše ga je spremljala kletev
gospodarja. Saj ni bilo povsod tako. Bili so tudi uvi-
devni eni in drugi. Toda za davek se je moralo nekje
vzeti. Ne vem, mogoče so dajali tudi termine za pla-
čilo, če je v doglednem času bil predviden dohodek.
Kokoši so pomagale le v gospodinjstvu. Milo, sol,
petrolej. Največ pa tobak. Ta je moral biti, sicer je še
pes čutil nervoznost gospodarja, če ni imel tobaka.
Takrat so tudi cikali možje. Ne vsi. Kokoši si niso
privoščili. Prodali so jih. Le porodnici je prinesla
botra kokoš. Bogati kmetje so si gotovo privoščili
kdaj kokoš, pa tudi tisti, ki so kokoši kradli, kar se je
velikokrat slišalo. Kočarji in viničarji so si šli zaslužit
denar h kmetom, ko je bila v vinogradu kop. Sicer pa
je bilo malo. Kmet jim je dajal drva, stelje, jim oral,
dal malega prašiča na pomlad. Nabralo se je toliko,
,,dobrot" dobljenih pri kmetu, da je lepe dneve in
leta večinoma pri kmetu delal.
Kadar je bila dobra letina za gobe, so si dekleta za
izkupiček kupile obleke.
Zemljo so skrbno obdelovali. Nepotrebnega gr-
movja ni bilo. S hriba čez grabo na drugi hrib so se
vijugale lepe pešpoti.
Danes so te poti izgubljene. Na njih raste nepre-
hodno grmovje. Upravičeno pojemo:
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, zdaj pa raste
grmovje in zelene trave?
Tiste čase so sejali lan. Proces, kako se pride od la-
nu do kodelje za predenje, je predlog za opisovanje
in bojim .se tudi, da bi kaj izpustila. V zimi so bile pri
hišah predice. Mladina se je rada zbirala pri njih.
Spredene kodelje v miti (prejo) so nesli k tkalcu, da
je naredil platno. Iz takega platna rjuhe se niso tako
hitro umazale. Moški so nosili radi take srajce, za
pasom pa je od srajce visel mehur s tobakom. To je
bila zanimiva slika kmeta. O brgušah pa sem že
omenila.
Nadaljevanje prihodnjič
MARIJA LOVRENClČ
Jaz bi se
oženil rad
Jaz bi se oženil rad
pa ne vem dekleta zbrat
Si ne upam k hiši priti
in se z njo pogovoriti.
Oča so mi dali jo
mati pa se kregajo
ona pa se mi smeji
ker ji pač za mene ni.
Zdaj bom šel v drugo vas
tam še ljudje ne poznajo nas
da smo velki reveži
slabo smo oblečeni.
Da po stali jaz smrdim,
kmetic sem, pa le živim.
Na kmetijo se oženi, draga A nika
ti boš vidla, kaj je vsega,
če glih boš mela Hanzeka.
Moj dom
Tihi zimski večeri in mrzli
so dnevi bili so rože na
oknih ledene in sonce toplote ne da.
A meni pri srcu je toplo,
čeravno je zima sedaj
ljubezen pretaka se v meni
če gledam ta leta nazaj.
Neizmerno te ljubim, oj rojstni moj
dom,
čeravno več živel v tebi ne bom.
Tu leta so moja otroška bila,
tu bil sem jaz nekdaj doma.
Grajska vrata
(posnetek: Alfred Bradač)
Sanje
Ko nekoč v hladni noči
hodil s tabo sem domov
med objemi še poljubi vroči
da zmešali so mi glavo.
Zdaj revež spet v hladni noči
hodim vedno sam domov
sanjam le o sreči bežni
ki srce si jo želi.
Tebe ne bom nikdar srečal
ker družino že imaš
ne bi rad ti sreče mešal
zbrala druzga si moža.
Jaz pa brez besed odhajam
vedno v eno isto pot
motim se, če o sreči sanjam
tak je v svetu vsepovsod.
DANICA PETROVIČ
Neka resnica
Vse je tako sivo in umazano.
Vse je zavito v rožnate in bleščeče
laži.
Za službeno nasmejanim obrazom
se skriva zlobnost, ki kriči:
,,Nihče se ne bo dvignil,
danes je revščina zakon —
ne, danes je revščina standard!"
In če vidi odkrite, čiste oči,
se ustraši.
Toda zakaj?
Jaz vem.
Mi vsi potrebujemo sonce,
vroče vroče sonce.
Morda pa bo le stalilo led,
ki vse bolj oklepa naša srca.
Vihar
Nekoč so bile sanje —
kot sanje nekega otroka.
In bila je vera —
vera v vse tisto,
česar ni bilo v mojem otroštvu.
Toda življenje je kot divja reka,
polna brzic.
Potegnilo meje v vrtinec
in tu so se zdrobile moje sanje,
razbile so se v kristale,
kijih nihče več ne sestavi.
Potegnilo me je v vrtinec.
In vera — vedno znova
so jo teptala razočaranja.
Zdaj nimam več moči,
moje sonce so tolikokrat prekrili
črni oblaki,
da skoraj ne verjamem več vanj.
ERIKA ZUPANČIČ
Žalost
M zbranost, ne zmeda,
ni veselje, ne obup,
ni sreča, ne nesreča,
ni komedija, ne tragedija.
Prevzame te
med delom sredi dneva,
zbudi te opolnoči,
prikrade se v sanje,
ko jutro se srebri,
ne izbira dneve, ne ljudi,
te ne muči, ne hrabri,
lahko s plesom, smehom,
jokom ji kljubuješ,
lahko se prepričuješ,
da nje ne potrebuješ,
te ne izpusti.
Žalost je srednja pot,
ko te objame,
čutiš jo vedno in povsod.
Kozolec
(posnetek: Alfred Bradač)
Prvipoljub
sončnih
žarkov
Prelep je občutek prvega polju-
ba spomladanskih sončnih žarkov.
Lep je, ker si mlada in je pred tabo
še življenje. Se lepši je, ker ne veš
kje otroci umirajo od lakote, ker
ne veš, kje je vojna...
Veš le, da je lepo, ker zate skr-
bita mamica in očka, pa dedek in
babica. In to je dovolj za srečno
mladost.
Posnetek: M. Ozmec
TEDNIK
— 30.marec1978
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
Franjo Brumen
(Biografski roman petih rodov)
2 nadaljevanje
Pogon se je začel na nasprotnem koncu,
tako da so pognali po položni vzpetini
navzgor. Pregnani dolgouhci namreč raje
tečejo navkreber, fazani pa takoj, čim se
dvignejo v zrak, zavijejo proti gozdnemu
kritju. Jerebičke navadno zletijo v tisto smer,
kamor so bile obrnjene njihove drobcene
glavice. Ker pa se peijad nekaj časa pred
pgonom prihuljena umika, se večina po tleh
in v zraku napoti proti čelu pogona. Le v
nekaterih pogonih zletijo lepi ptiči vedno v
določeno smer, ne glede kako jih primes in
poženeš. To navado že od nekdaj izkoriščajo
lovovodji sebi v korist. Dolgouhci so bolj
neumni, do zadnjega dremlje v svojem ložu,
ko pa se ustraši se zbegan požene čez drn in
strn in nerodnež sprva ne išče kritja za umik.
Teče dokler zmore in se nekje daleč upehan
umiri in potuhne.
Pred čelom pogona je stal topolov
gozdiček. To bo cilj letu belo ogrljenih
azijatskih lepotcev. Pred tem gozdičem je bilo
stalno stojišče uglednega Smrekarja in
poimenovali so ga kar na kratko - gl;'varjevo
stojišče. Mož je bil toliko ugleden, a tudi
priljubljen, da mu ni nihče zavidal, čeprav je
bilo v lovskili vrstah vedno in je še
cbndanašnji mnogo prerivanja in zavisti.
Redkokdo domačih uživa morda sicer
zasluženi ugled, razen, če je blizu oblasti.
Vedno so bili najbolj cenjeni gostje, ali pa
tisti, ki se jih bojijo, ali pa od njih kaj
pričakujejo.
Prvo stojišče na desni ob poglavarju je
zasedal prijatelj in hišni zdravnik doktor Hren.
Levo stojišče ob glavnem je ostalo prazno,
zasedel ga je vsakokrat Potokar sam. Pa ne
zato, da bi stal na boljšem stojišču, temveč
zato, da je ščitil svoje najuglednejše goste in
jim prepuščal vse lepe prilike. Sam je streljal
le tedaj, kadar drugi niso mogli. Imel je dobre
cevi in izvežbano oko, da so mu bile vse smeri
enako vredne. Od malih nog lovec, je le
redkokdaj zgrešil. Lovil je že s pokojnim
očetom in še s puško nabijačo, ko je bilo
treba vsak strel zelo dobro pomeriti.
To so bili še stari časi, ko jc v manjšem
kraju duhovnik bil prvi, aH pa vsaj
enakovreden zdravniku in čeprav je bila že na
obzorju doba prvih slovenskih taborov in so se
tudi v pohtiki risale zgodnje silnice
svobodnjaških struj, je gospod župnik še
vedno spadal v najuglednejši vrh krajevnih
veljakov. In tako je domačemu župniku, ki je
sicer konzervativec, po poklicu že itak stal z
eno nogo na bolj liberalnih tleh, pripadalo
boljše mesto tudi v lovskih vrstah. Zato ga je
Rj^okar postavljal ob sebi na svojo levico.
Ko je razpostavil vse goste na svoja mesta, se
je Potokar vrnil nazaj na čelo in s trobento dal
znamenje, da je vse nared. Takoj, ali pa kmalu
za tem, se je na nsprotnem koncu oglasil Jože-
tov rog, ki je oznanil začetek pogona. Tedaj so
lovci kot na povelje sneli puške z ramen in jih
nabasane obdržali v rokah pripravljeni za strel.
Na Potokarjevem lovu ni bilo nikdar dolgo-
časno. Sprva je bilo komaj slišati kričanje odda-
ljenih gonjačev in tu in tam cvilečo pesem goni-
čev, ki so se zapodili za zajčki. Že na prvih nji-
vah so se dvigali posamezni lepotci, ki so v vi-
sokem polzečem letu preleteli celo dolžino pogo-
na in se zopet spuščali onstran gozdiča ob poto-
ku.
Razlegle so se prve salve strelov tudi ob bo-
kih in na čelu, toda le redki so se odločili za tve-
gane poskuse, za katere je potrebno mnogo spo-
sobnosti in še več izvežbanosti, poleg tega pa še
daljnometne cevi. To priliko je vsako leto izko-
ristil Potokar in snel si je po enega ali dva
najlepša ptiča z vrtoglavih višin. Pokazal je, kaj
zna, kdor se je od malega učil. Streljanje na pre-
mikajoče se tarče je namreč nekako tako, kot
učenje tujega jezika, mlad človek zmore hitro,
otrok najhitreje, starejši kalin debeloglavi le ze-
lo počasi, največkrat pa do popolnosti nikoli.
Prvi večji nalet je nastal, ko so gonjači pri-
gnah od začetne njive do širokih prečnih ovrat-
nikov. Tedaj so se na koncu dvignili bolj leni in
manj plašni fazani, navadno pa tudi že prva kita
jerebic, ki rade pripešačijo do konca oranja in se
z značilnim truščem s prostega vratnika dvigne-
jo v let, preletijo daljavo dveh ali treh oranic in
neslišno v nizkem letu pristanejo na novi koše-
nici in skoraj neopazno zdrobijo na njivo v
kritje gostejše rasti.
Streli so pokali čedalje bolj pogosto. Uma-
zali so si cevi že najprevidnejši.
Zajčki, ki so navadno najbolj nerodni pri
svojem pobegu, tečejo sprva zelo hitro, potem
pa kot bi se utrudili čedalje počasneje in ko ugle-
dajo bližnji gozdič, kakor da bi se razveselili, da
so že na varnem, upočasnijo tek in se skušajo
počasi skriti v grmičastem gozdnem obrobku.
Varljiva nada. Tam jih najlažje zadene mrhovi-
narjev strel. Ker ne vidijo najbolje in ne spadajo
med inteligentnejše živali, navadno ne opazijo
prežečega lovca, in postanejo tako lahek plen
tistih, ki zvečer radi povedo kaj višje številke
svojih uspehov. Na takih stojiščih naberejo ne-
kaj divjačine tisti, ki jim gre bolj za plen, kakor
pa za športni strel.
Srnjad je mnogo bolj plašna. Dokler je
koruznica še dovolj zgoščena in nudi dobro kri-
tje, se rada ustavi tudi čez dan na njivi in dobro
nahranjena podremlje na polju. Pogon pa jih
hitro dvigne in v bistrem galopu se razbežijo na
vse strani. Za zanesljiv strel je brzina prehitra.
Tak strel smejo upravičeno tvegati le posebni iz-
branci. Tudi to je opravil Potokar sam, zato je
na take love nosil težko tricevko. Vedno pa je
streljal le na planem in tako, da je krogla vselej
zanesljivo končala v pobočju vzpetine v ozadju.
Tako so uplenili srnjad le na tistih posebnih lo-
vih, kadar je gostitelj hotel svoje goste pogostiti
tudi z večerjo.
Najmirnejši lovci so na tistih stojiščih, koder
segajo njive z višjo in visoko rastjo v bližino go-
zda, doživljali posebne užitke, ko številni lepotci
pripešačijo do konca pogona, se v oprezni
razdalji razgledujejo in se ponovno vračajo na-
zaj, nakar se v ugodnem letu posamič dvigajo v
zrak čez stojišča. Včasih so se na takih pogonih
tla v koruzah rdečila od lepotcev, cevi pa so bile
vroče, da si jih komaj obdržal v roki. Dandana-
šnji temu ni več tako in v naših krajih verjetno
nikdar več ne bo. Tako je bilo nekoč — kakor
pravljica.
ZvrstiU so se trije, štirje taki pogoni. Zadnji
je segal čez nižje ležeče travnike doli do potoka.
Pod najvišjimi jelšami je bil južni breg potoka
podolgovato brežuljkasto pridvignjen. Debelej-
še jelše so bile posekane in štori prižagani, tako
da so služili kot udobni sedeži tistim, ki niso no-
sili stolčkov s seboj. Posedla je vesela druščina
zelenih bratcev. Oni, bolj polnokrvni, ki so že
med pogoni tu in tam podkurili s kakim požir-
kom, so posedli v senco, tisti, bolj kuščarske kr-
vi, pa so se izpostavili jesenskemu soncu, ki vča-
sih ob mirnih dneh tako blagodejno pripeka.
Za glavni jesenski lov je Potokar pogostil
svoje goste tudi z lovskim kosilom. Točno ob
določeni uri je Janko pridirjal po glavni poti čez
polje in že od daleč je bilo videti oblak prahu, ki
se je dvigal za vozom med visoko od jesenskega
mraza že porjavelo koruznico.
Gospodinja Ana je za take priložnosti sku-
hala velik lonec srnjenega golaža po najboljšem
receptu bližnje madžarske dežele.
Lenčka je vroč lonec zavila v volnena ogri-
njala, posadili so ga v zaboj in ga obtlačili s fi-
nim drobnim senom, da se ni mogel prekucniti,
niti ohladiti. Pokrovko so privezali z vrvico, da
se dišeča dobrina ne bi preplusknila med naglo
vožnjo.
Janko je postavil voz pred zbrano srenjo
tako, da jebilo gospodarju in poglavarju ter os-
talim imenitnežem najbližje. Hitro so podelili
lončke in žlice. Vodilni gonjač je iz jerbasa po-
nujal na kose narezan z debelo in hrustavo sko-
rjo spečen soržičnik. Vsakdo si je z zajemalko
zagrabil sam, kakor je hotel in kolikokrat je
hotel pikantnega po vseh dišavah vonjavega
golaža. Zalili so iz pletenke, ki sojo napolnili z
najboljšim muškatnim silvancem v kleti na
najvišjem vrhu njihovih vinogradov.
Popili so le toliko, da so se jim prijetno raz-
vezah jeziki in prešerne pripombe so v obliki
zbadljivk streljale na vse strani in kritično
šaljivo obdelale vse značilnejše dogodke tistega
dne. Bolj je bil kdo duhovit boljše je odrezal.
Razigrani in nasmejani so se zopet dvignili in
začeli z novim pogonom onstran potoka po
gozdnatih vzpetinah. Janko je pospravil
posodje in ostanke ter naložil divjačino, iz
katere bodo ženske doma izbrale najlepše kose
za zaključno večerjo.
Lovci so obstopili po presekah v predele raz-
deljeni gozd. Zaradi trušča in pokanja pušk pre-
strašeni lepi ptiči so se preleteli v obrobne dele
varnejšega zavetja. Tudi srnjad in zajčki so se
zatekli v zeleno varstvo, ki pa jim je le za kratek
čas nudilo počitek.
Popoldne je lov potekal vselej bolj sprošče-
no. Bilo je tudi za vsakogar nekoliko težje, go-
njači so le s težavo rinili skozi goščave, lovci pa
so morali mnogo bolj oprezati, zdaj v zrak, zdaj
po tleh« Tajinstveno je odmeval glas lovskega
roga po gozdu in poglabljal. Romantično razpo-
loženje tistih lovcev, ki so bili zamaknjeni bolj
v naravo, kakor pa v sam lov.
Ko se je sonce nagnilo proti zatonu, je bil
končan tudi zadnji pogon. Vsi so si oddahnili,
gonjači so bili veseli, da je končano naporno
opravilo, lovci pa zadovoljni ob ožitku lepega
dneva. Postrojili so plen v vrste, na skrajni levi
največjo divjačino, potem proti desni vedno
manjšo in konec vrste so zaključile ljubke
prepeličke, ki jih je bilo v tistih časih Se mnogo.
Ob divjačini so se postavili v vrsto tudi
gonjači. Paznik Jože je razdelil plačila in vodil-
ni gonjač je prejel zasluženo dvojno nagrado.
Lovski rog je zatrobil lovsko melodijo
končanega lova, začeli so pospravljati in
nalagati divjačino. Lovci so se naložih na
pripravljene kočije, gonjači pa so se razbežali
na vse vetrove po bUžnjicah, kar prek polja,
vsak proti svojemu domu, nekateri pa so
posedli tudi ob divjačini na voz.
Kakor so se pripeljali v lovišče, tako so se
tudi vračali. Na čelu Potokarjeva kočija z
okrajnim glavarjem. Na vsakem vozu se je
razvnel živahen pogovor o dogodivščinah
velikega lova.
Pri Potokarjevi domačiji so po vrsti obstale
vse kočije, razen gospodarjeve, ki je skozi
odprto leso zapeljala naravnost na dvorišče. Iz
kleti so prinesli tudi tisto divjačino, ki jo je
Janko že med dnevom odpeljal domov, da se
ne bi kvarila na toplem soncu pozne jeseni.
Dvorišče je bilo ppsipano z behm na drobno
nasejanim gramozom. Znova so zložli celotni
plen v vrsto. Paznik je vse še enkrat preštel in
primerjal s sprotnimi zapiski, ki jih je med lo-
vom zabeležil.
Potokar je stopil pred vrsto in spregovoril:
,,Gospodje*" lovci, dragi lovski tovariši in
prijatelji! Srečno smo končali letošnji glavni
lov. Potekel je, kakor običajno vsako leto. Tu-
di divjadi je bilo videti lepo, morda perjadi
nekoHko več kot druga leta. Užitka in lovskega
veselja ni manjkalo. Upam, da ni nikogar med
nami, ki bi bil razočaran. Lepo se vam zahva-
lim za odziv in udeležbo, vabim vas, da sedemo
za skupno mizo k večerji!"
Nato je eden od gostov snel pazniku klobuk
z glave in ga narobe položil ob sredino vrste
bogatega plena. Odhajajoči lovci so vrgli vsak
svoj cvenk v klobuk. Tako so nagradili Jožeta
za trud, ki ga je pridno vlagal celo leto v
lovišče.
V največji pritlični sobi, ki je služila kot
sprejemnica za uglednejše goste, so bila po dol-
gem pridružene enako visoke jedilne mize.
Ženske so jih pregrnile z behmi prtiči. Na
sredini dokaj dolge vrste belih miz je bil po-
stavljen lovski šopek. Na posebnem stojalu je
bil na vrhu z glavo obešen najlepši petelin
uplenjen tistega dne. Ob boku sta mu viseh dve
lepi jerebički, navadno dva najlepša samca, ki
sta imela na prsih izrazito zarisano podkev
moškega spola. Na lepotčevih prsih pa je bila
na zlati nitki fazanu za vrat obešena mala
prepeHčka. Zivordeča roža ob kljunu baržuna-
sto modre glave in vrat ter snežno beli ovratnik
so se kot dragulji lesketali pod veHko šumečo
petrolejko, ki je visela izpod stropa.
KoHkor pušk, toliko je bilo na mizi enakih .
belih krožnikov in pred njimi prav toHko enako
enakih okrasno izrezljanih stolov. Na sredo ob
desni strani mize je prisedel gospodar, ob
njegovi desnici poglavar, na njegovo levo stran
pa doktor Hren kot hišni zdravnik. Sredino ob
levi strani mize nasproti gospodarju je zasedel
župnik — taka je bila navada tistih časov.
Ostala mesta niso bila vnaprej določena in
prisedli so prijatelji do prijatelja, kakor jih je
pač navezal pogovor tistega dne.
Ko je bila miza zasedena in so iz šile zvrnili
močne ognjene pijače, je gospodar pozvonil in
pomočnici sta prinesli v dveh velikih porcelan-
skih posodah dišeče zajčje zakuhe. Eno posodo
pred gospodarja, eno pred župnika, ki je prvi
zajel nato pa poglavar, doktor in potem po
vrsti, nazadnje gospodar. Ena posoda je roma-
la proti desnemu, druga proti levemu krilu
omizja.
Za kratek čas je pogovor zamrl. Slastno so
obirali zajčje koščičke in srebali pikantno oma-
ko, ki jo je gospodinja Ana znala tako imenit-
no pripraviti. Ko je ponehal žvenket zadnje žli-
ce, je Potokar natočil štiri kozarce svojim
najbližjim. Natočili so tudi vsi ostali in zalih so
z žlahtno kapljico domačega pridelka z Vinskih
vrhov.
Kmalu sta se zopet prikazali obe gospodinj-
ski pomočnici z velikima pladnjema, na katera
so bili naloženi na eni polovici lepo zapečeni
kosi fazanov, na drugi pa jerebic. Dodatno še
ocvrte krompirjeve rezine in prazen riž z
duhtečo vinsko omako. Vmes so odslej zalivali
slej zalivali z rujno kapljico vsak po svoji volji.
Hiša je postajala čedalje glasnejša. Vedno
več jih je bilo, ki so se zapletali v pogovor s
sosedom, pa tudi čez mizo, kakor je pač nane-
sla vsebina pogovora. Mize niso nič pospravlja-
li. Preostale dobrine so bile na voljo tistim, ki
so tudi še naknadno radi k dobri kapljici kaj
prigriznili.
Tedaj je prišla v sobo gospodinja Ana in je
prisedla na prazen stol, ki jo je čakal na levi ob
župniku. Po kratkem pogovoru je gospodoval
najbolj veselo in vedro dogodivščino tistega
dne, ki jo je običajno nagradilo splošno od-
obravanje s smehom. Gospod je bil namreč
bister in duhovit družabnik.
Nato se je vzravnal Potokar, potrkal ob
kristalno čašo in začel s svojimi kratkimi in
klenimi stavki: ,.Kakor vsako leto, smo tudi le-
tos uspešno končali zadnji lov. Bilo je dovolj
divjadi in pogosto so odmevali streli od naših
logov. Nismo streljali, zato, da bi ubijali,
odvzeli smo le toliko, kolikor je bilo za polja
preveč. Narava nam je bila letos naklonjena.
Za razplod smo pustili toliko, da bo dovolj če-
tudi bi sledila neugodna zima. Upam in želim,
da bi se leto osorej zbrali vsi čili in zdravi, ka-
kor danes, da ne bi nikogar manjkalo med na-
mi. V tem smislu dvignem čašo na vaše zdravje,
gospod poglavar, gospod župnik in seveda
prijatelj doktor, ki bo skrbel, da se naše želje
izpolnijo. Prav tako pa na zdravje vseh osta-
lih!"
Zažvenketali so kozarci od veselega trkanja
in zaorila je pesem ,,Kolkor kapljic, tolko let,
Bog...!", ki jo je ob podobnih prihkah povzel
sam župnik s svojim lepo zvenečim glasom.
PritegniU so vsi, oni, ki so imeli boljši posluh
glasneje, ostaU pa so vneto odpirah usta, kakor
da bi tudi pomagali.
Komaj se je polegla domača pesem, že je
vstal glavar doktor Smrekar: Cenjena
gospodinja Ana, dragi gostitelji in vsi ostali!
DovoHte, da izpolnim najprej prvo dolžnost,
da se v imenu vseh zahvahm naši gostiteljici, ki
nas je danes že drugič pogostila s svojimi
dobrinami!" Temu so sledili živahni vzkliki:
Živela Ana, še mnogo let!" in burno ploska-
nje. Gospod župnik je seveda prvi dvignil čašo
in napil prijazni gostiteljici, ki se je sede s
poklonom zahvaHla za pozornost.
In poglavar je nadaljeval: ,,Prav tako pa
smo dolžni zahvalo svojemu prijatelju Antonu,
ki nam vsako leto znova priredi lovsko veselje,
ki nas tako poživi in razvedri. Vsi mi živimo si-
cer pod avstroogrsko krono, toda dobro se
zavedamo, da smo Slovenci. Vemo da moramo
lojalno sodelovati, zato pa zahtevamo prizna-
vanje svojih narodnih pravic, ki nam jih zaen-
krat tudi nihče ne krati. Moja funkcija zajema
dolžnost nadziranja zakonitosti v življenju na
vasi in po uradih. Zakonitost pa mora sloneti
na obeh straneh. Dokler bo življenje teklo tako
kot doslej, smo lahko mirni v sožitju. Tako
želim in to obljubljam tako dolgo, dokler bom
na tem mestu. Pridružujem se željam in
upanju našega gostitelja in dvignem čašo na
zdravje Potokarjevih, prav tako pa tudi nas
vseh!" — ,,Živel naš poglavar, živela
Potokarjeva družina!" so vzkUkali vsi po vrsti
pri mizi.
Znova 30 se razvneli pogovori. Potokarica je
še malo posedela, potem pa se je poslovila in
odhitela spravljat spat številno družinico.
Sproščeni lovci so začeli z ostrejšimi šalami
in mastnejšo lovsko latinščino, kjer so se kosali
v duhovitosti in skušali drug drugega prekositi.
Tudi pri tem je imel važno besedo gospod žup-
nik, čeprav bi mu po njegovem pokHcu človek
ne prisodil zabavnih šal.
Tako so potekale urice lepega večera. Izpraz-
nih so marsikatero čašo in razdrli mnogo duho-
vitosti, zdaj na račun tega, zdaj na rovaš one-
ga, a vselej je ostalo vse v mejah dostojnosti.
Bili so dobre volje, le malo vinjeni, pijanega ni
bilo med njimi.
Ko se je noč nagnila k poznejši uri, je vstal
župnik: Dragi lovski tovariši, prijatelji! Ne
bom vas moril, ne bom. zgubljal besed, saj ste
siti mojih pridig. Pridružujem se besedam, ki
sta jih povedala naš Tonček in gospod pogla-
var. Mislim, da nimamo nič dodati, niti kaj od-
vzeti. Tako nam Bog pomagaj! Dvigam zadnjo
čašo in s tem izpolnim svojo dolžnost, da vas
pozovem, da zapustimo gostoljubno hišo s
pozdravom na svidenje drugo leto!"
Zopet so zažvenketali kozarci in zoriH so
vzkliki: ,,Na svidenje na svidenje!"
Pobrali so svoje torbe, obesili puške na
ramena in se podaH na dvorišče, kamor jih je
povabil glavar. ,,Enkrat na leto, dečki, smemo
tudi mi prekršiti predpise v nočnem miru!"
Sprožili so vsak po en strel proti nebu, da je
mestece vedelo, da so pri Potokarjevih zaklju-
čili glavni lov.
Razšli so se vsak v svojo smer. Nekatere bolj
oddaljene so čakale kočije. Potokarjeva druži-
na je že prespala skoraj prvo celo polovico spa-
nja, ko sc je gospodar odpravil v spalnico. Se
dolgo je sam posedel in premišljal težke misli
svojega gospodarstva, ki je zadnje čase začelo
pešati.
Nada^evanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
30. marec 1978 -
TEDNIK
Mlada nagajivost
Bilo je v počitniških dneh.
Otroci smo se vsak dan hodih
kopat. Bilo je zelo prijetno.
Bratranca Miran in Slavko, brat in
jaz smo hiteh k Pesnici. Brat
Branko je imel takrat na roki
mavec in ni mogel v vodo. Slavko
ga je dražil, če se boji vode.
Branko je sklenil, da mu bo vrnil
milo za drago. Ko se je Slavko
okopal, so vrgli karte. Zatopljeni v
igro niso pazili na Branka, ki je
Slavku prerezal elastiko na
kopalkah. Ker se je brat muzal,
smo postaU pozorni in kmalu
ugotovili, kaj je storil. Seveda smo
vsi molčali. Cez nekaj časa je
predlagal Miran, da bi se šh lovit v
vodo. Slavku pa se kot nalašč ni
mudilo. Zadnji je ostal na suhem.
Vsi smo že nestrpno čakali, kdaj
bo skočil v vodo. „Pridi v vodo!"
smo ga vabili. Pognal se je s tal in
se zaletel v vodo. Med skokom je
izgubil kopalke. Vsi smo se
zidcrohotah m se zvijali od smeha.
Zičudeno nas je gledal, ker ni
\edel, da je brez kopalk. Ko smo
ga dražili, kje je pustil kopalke, se
je šele ovedel, da je brez njili.
Medtem pa so kopalke že plavale
proti slapu. Slavko se je trudil, da
bi jih ujel, pa je bU prepozen.
Kopalke so zdrsele po slapu
iHvzdol in se ustavile daleč
spodaj, ker niso našle poti med
kamenjem, ki je štrlelo iz phtvine.
li jih je Slavko dohitel in si jih
oblekel. Ko je prilezel iz vode, je
oberoč držal kopalke, da ne bi
spet ostal v Adamovem kostimu.
Z naghco se je pobral domov in
nam zagrozil da se bo maščeval.
Nekaj dni po nesreči smo se
srečali    pred    vaško    mlako.
Izkoristil je prihko in nas po vrsti
sunil v mlako. Zelo smo cvihU, saj
je bila mlaka polna nagnusnih žab.
Tokrat se je smejal Slavko. Hitro
smo se znašli. Grabih smo za blato
in ga cokali v Slavka, da se je ves
blaten umaknil domov. Tudi mi
smo odhiteh domov, kjer smo se
preoblekh, potem pa čakah v
zasedi na Slavka, ki se tisti dan ni
več prikazal na vasi. V počitniških
dieh se je nanizala vrsta
razposajenih dogodivščin, ki jim je
botrovala mlada nagajivost.
Marinka Bratuša, 7. a
DOMAČA RAST je pritegnila celo osnovnošolce. Prispe>4ce so
tcknt poslali učenci osnovnih šol Gorišnica, likovno gradivo pa
učenci OŠ Franc Osojnik Ptuj.
PODOBA, KI BLEDI
Ko v mislih obujam spomine na svoja zgodnja ot-
roška leta, ki so prepletena z najrazličnejšimi do-
godki na vasi, se iz teh let živo spominjam podobe
zimskih večerov, ko so se ljudje zbirali ob topli peči,
tisti stari kmečki peči, ki jo je pregnal neusmiljeni
današnjik.
Prihajali so ljudje, si voščili dober večer in .sedali
okrog častitljive kmečke peči, kjer jih je že čakalo
kokošje perje, ki ga je bilo treba skubiti. Zbrali so se
bližnji in daljni sosedje, segali v perje, se živahno
pomenkovali, otroci pa so zlezli na toplo peč, kjer so
čebljali in se igrali.
Bil sem še majhen, ko sva z mamo odšla k sosedo-
vim, kjer so skubili perje. Sosed je bil med redkimi
vaščani, ki so imeli radio. Mama in vaščanke so hitele
delati, sosed pa jim je pridno natakal v kozarce vino,
tudi sam ga je večkrat srknil, saj je bil ljubitelj
pristne domače kapljice.
Ker je bil dobro razpoložen, sem ga poprosil, naj[_
mi dovoli vključiti radio. Takoj je uslišal mojo
prošnjo in že sem otipaval skrivnosten aparat, ki je
govoril in prepeval v najrazličnejših jezikih. Od kod
skrivnostni glasovi, si nisem mogel razložiti, zato sem
bil prepričan, da so v tem čudesu ljudje, ki pojejo,
govorijo in igrajo. Hotel sem se prepričati, če je to
res. Obrnil sem radio na tisto stran, kjer so bile
luknjice, skozi katere sem videl samo svetle lučke in
majhne kovinske skrinjice. O ljudeh pa ne duha ne
sluha. Moji drobni možgani so se utrudili, spanec je
že lezel v oči, ura je bila že polnoč. Zaspal sern in se
stiskal k radiu. Medtem so ženske končale svoje delo.
Mama me je prebudila, me s silo odtrgala od
,,čuda", vzela v naročje, se poslovila in odnesla do-
mov.
Ta podoba je le Še spom.in na nekdanje zimsko
kmečko delo, ki že umira, kakor umirajo stari običa-
ji, ki so obogatili kmečko življenje.
Damjan Zamuda, 8. a
Težak spomin
Zdi se mi, da skoraj vsak otrok
bolj ali vsaj drugače ljubi svojo
mater kakor očeta. Bila sem še
majhna, nebogljena v hoji in
nerodno lovila korake za mamo ter
jo nadlegovala s tistimi vedno živi-
mi otroškimi vprašanji: ,,Mama,
kaj je to? Zakaj je to tako in ne
drugače? Kje? Kdaj? Kako?
Zakaj? Cemu?" Na vsa vprašanja
je bilo treba odgovarjati in nobeno
ni bilo mami odveč. Takrat še niso
bili taki časi, kakor so danes.
Čokolada, bonboni in druge
slaščice so bile pri naši hiši red-
kost. Oče je pobiral v gnezdu jaj-
ca, da si je lahko v trgovini kupil
cigarete. Pri nas je bilo življenje
trdo, ker sta se oče in mama ko-
maj poročila, in to na siromašno
kmetijo. Morala sta garati, da sta
si lahko kupila konja in nekaj
zemlje. Zaradi tega sta se večkrat
prepirala in tudi tepla.
Bil je čas žetve. Ko sem se
prebudila in odpila oči, je bilo
julijsko sonce že visoko na nebu.
Lep sončen dan, v naši hiši pa tako
mračno. Zaslišala sem kreganje,
potem pa videla, da je oče tepel
mamo. Zakričala sem: ,,Mama,
mama!" Ko .sem pritekla na hišni
prag, o mami ni bilo več sledu.
Zbežala je razjarjenemu očetu.
Čeprav je slišala moje vpitje, ni
upala pome, ker se je bala podiv-
janega očeta.
Kako mučen je bil tisti dopol-
dan! Kadar sem stopila na hišni
prag, sem odhitela na ogal hiše in
gledala, od kod bo prišla mama.
Nje pa nikjer. Premajhna sem
bila, da bi verjela, da se bo vrnila.
Mučila me je misel, da je nikoli
več ne bo. Mimo hiše je prišla
babica, mamina mama. Stekla sem
za njo in se ji zarila v široko
kmečko krilo. Tožila sem, kaj se je
zgodilo, babica pa me je potola-
žila, da se bo mama vrnila. Prav
nič ji nisem verjela. Medtem sva
prišli do njive, na kateri je rastla
koruza. Na spodnjem koncu njive
sem naenkrat zagledala mamo. Za
trenutek se je moje srce napolnilo
s srečo, in kolikor je bila ta
prevelika, toliko večja je bila brid-
kost ob spoznanju, da je mama
naenkrat izginila. Skrila se je v
koruzo, ker se je bala srečati z
babico. Jaz pa sem vpila in jokala.
Moj jok jo je omehčal in že je sta-
la pred menoj. Skočila sem v zrak
in ji planila okrog vratu. Ni me
mogla potolažiti. Sele na domačem
hišnem pragu sem verjela, da seje
vrnila.
Cas nikoli ne bo zabrisal tega
trenutka.
Kristina Ambrož, 7. a
Voz, linorez,
Djurica Miško, OŠ Franc Osojnik Ptuj
V kovaški delavnici, linorez, Dušan Kovačič, OŠFrarK Osojnik
Ptuj
Jesenski potep
Bil je lep jesenski dan. Prišla sem iz šole. Ko sem napisala domačo
nalogo, sta mi oče in mama povedala, da se besno peljaU v jesensko
naravo.
Z avtom smo se odpravih na ^ad Bori. Ogledah smo si ta stari in
znameniti grad, s katerega je čudovit razgled po okolici Ker je bil jasen
dan, smo lahko spremljah tdc Drave od Ptuja do Ormoža in videh vse
vasi, ki se niz^o po Ptujskem polju. Zadržali smo se dalj časa in
občudovah lepoto jesensk^a dne.
Potem smo se odpravili tri kilometre da^e, na najvišji vrh v Halozah.
Pod nami so se širili gozdovi, listje na drevju je žarelo v vseh barvah, ki
jih je prinesla jesen. S pogledom smo ujeli visok dimnik tovarne v
Kidričevem, stari ptujski grad in Bori. Odšli smo v bhžnji gozd nabirat
kostanje. TekmovaU smo, kdo jih bo nabral največ. Delo nam ni šlo
lahko od rok, ker smo jih morali slačiti iz bodečih jezic. Oče nama je
uhajal naprej. Skozi gozd se je vil potoček, ki ga je pokrilo jesensko
Ustje, da se je pod njim popolnoma izgubil Nihče ga ni mcgel opaziti,
zato je oče zabredel vanj in si premočil čevlje. Prav nič se ni jezil. Hitel
je dalje in pridno nabiral kostanje. Nabral jih je največ. Potem smo se
odpravih domov in konec je bilo jesenskega potepa.
Vesna Igič, 5. c.
Tihožitje, risba s flumastrom. Jasna Radulovič, OŠ Franc
Osojnik Ptuj
Najlepši trenutek
v življenju je niz trenutkov.
Nekateri se izgubijo, spet drugi
ostajajo v spominu.
Bil je čudovit poletni dan.
Otroci smo nestrpno čakali, kdaj
se bo vrnila mama. Mislili smo, da
bo prišla kot po navadi, kadar
prihaja iz mesta. Tokrat pa je bilo
drugače. Mama se je vračala iz
bolnice. V naših otroških glavicah
so se utrinjale misli: ,,Ali bo ma-
ma kaj prinesla?" Bili smo še
premajhni, da .bi razumeli, da
bolnica ni trgovina. Skoraj smo se
sprli, kaj bo komu prinesla. Med
prepirom nas je zmotilo brnenje
avtomobila, ki se je ustavil na na-
šem dvorišču. Otroci smo obkolili
avtomobil in ga občudovali. Na
vratih je bil narisan velik rdeči
križ. Ko so se vrata odprla, je izs-
topil mož v belem, za njim pa po-
časi naša mama. Otroci smo zav-
piti: ..Mama!" in jo obstopih.
Vsak ji je hotel nekaj povedati in
pozabili smo na darila, o katerih
smo govorili pred njenim priho-
dom. V veliki sreči smo pozabili
nanje. Spremljali smo mamo v
hišo. Morala je leči v posteljo. Vsi
smo se zgnetli okrog njenega le-
žišča in ji pripovedovali, kako je
bilo doma. Mama pa se je le smeh-
ljala in nas poslušala. Nihče se ni
spomnil na babico, ki je med
mamino boleznijo skrbela za nas.
Sedela je pri peči in solze so ji pol-
zele po licih. Tedaj sem jo zag-
ledala. Stopila sem k njej in jo
vprašala, če jo kaj boli. ,,Ne," je
dejala. Rekla je: ,,Presrečna sem,
ker se je vrnila vaša mama. Sedaj
jo morate imeti radi, ji pomagati
in jo ubogati, da ne bo spet zbole-
la."
Te besede so mi ostale v spomi-
nu. Kadar se spomnim na babico,
ki je že umrla, zaživi ta spomin.
Mira Kelenc, 8. a
STRAH
Čeprav vem, da je strah plod človeške domišljije, me večkrat
preganja.
Pozno se vračava s kolin. Pot vodi čez polje. Sneg prši, veter tuleč
zavua. Tu in tam stoje rastave koruze, ki mečejo temne sence. Luna
bfedo s^e. S sabo nosim žepno svetilko. Nenadoma zaslišim šum. Lasje se
mi najezijo. ,,Je Palčič? " pomislim. Vsa vztrepečem. Posvetim v smer,
od koder je dišati šum. ,jKaj pa, če se kdo skriva? " se porodi v glavi
Spet posvetim. Nič. ,,No, to se mi je samo zdelo. Pravijo, da ima strah
velika ušesa." se tolažun. Mirno stopim nekaj korakov naprej.
Spremljevalka molči mene pa molk vznemiri. Ze sem hotela nekaj reči,
pa se mi beseda zatakne. Zaslišim stopinje, iz teme pa se počasi lušči
velika senca, ,JPalčič!" zakričim in se stisnem k sprem^evalki. Stojiva
kot okameneh. ,4rena, si ti? "je slišati iz teme. Vsa trda sem od groze in
strahu. Senca pržiaja vse bliže in že se postavi pred naju. ,,Na pomoč!"
zavpgeva obe. Temna postava pa stoji in molči Ne vem, kako mi je
uspelo dvigniti žepno svetilko in posvetiti In kdo je bil? Ata., JCako si
naju prestrašil! Mislih sva, da prihaja Palčič," sem jecljala. ,,No, saj ti ne
bi prav nič škodovalo, če bi te potegnil za ušesa,' je smeje govoril ata.
Prijel naju je za roke in odšli smo proti domu.
No, zdaj pa veste, da meja zares strah.
Irena Petek, 7. a
Pri čevljarju, linorez.
Bojana Predan, OŠ Franc Osojnik Ptuj
ROJSTNA HIŠA
Bil je čudovit jesenski dan.
Vračala sem se iz šole. Nekaj
metrov pred domom sem se
ustavila. Rojstna hiša se je
ziatila v sončnili žarkih in v
tej lepoti sem prvič živo
začutila vso ^ubezen do
prostora, v katerem so ujeti
najlepši spomini mojega otro-
štva. Utrnile so se mish: ,,0,
predraga rojstna hiša, kako
sem srečna, ker te imam. Ko
sem v stiski, najdem pri tebi
mir, srečo in zadovoljstvo. V
težkih trenutkih me vedno
potolažiš in mi pomagaš.
Toda kmalu te bom morala
zapustiti Ob misli na slovo mi
zakrvavi srce. Kdo mi bo
pomagal in nudil zavetje, ko
bom morala stopiti čez tvoj
prag in oditi v svet? Tuja
hiša, tuji ljudje, tuje okolje?
Hudo bo, ker te imam tako
rada. Na slehernem koraku te
bom pogrešala, kjerkoh se
bom mudila, bom mislila
nate, rodni dom. Mej to^di
dom, nikoli te ne bom
pozabila, povsod me bo
spremljala tvoja podoba. Rada
se bom vračala k tebi, pod
tvoj krov. Tvoja podoba bo
močnejša od glasu življenja."
Tako sem razmišljala in bi
še prav gotovo dalje, če me ne
bi poklicala mama, ki je
pravkar stopila na hišni prag
Hitro sem si obrisala solze, ki
so zdrknile po licu. Nihče naj
ne vidi mojih solza, ki jih
točim za teboj, rodna hiša.
Samo ti in jaz veva za radosti
in bolečine.
Nikjer in nikoli te ne bom
zatajila, povsod boš z menoj,
ki mi je usojeno, da moram za
življenjem,
Branka Jozič,
8.b
MOJA NAJLJUBŠA PODOBA
,,Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti.
Ljubil sem jo. Kakor grudi deviške razgaljene
duhtele pod soncem so njene poljane razžarjene."
Tako je o domaČi zemlji napisal naš veliki poet
Oton Zupančič. In zamislila sem se ob teh verzih:
,,Kako lepe in globoke misli!" Porajalo se je vpraša-
nje: ,,Kaj mi pomeni domača zemlja, kaj domovi-
na?" Na proslavah se poje in govori o domovini. 2e
v 1. razredu nam je tovarlšica dejala: ,,Svojo domo-
vino moramo ljubiti. Domovina je vse, kar je okrog
nas. To so hribi, gozdovi, poljane, jezera, morje in
ljudje."
Spet se mi v misli prikradejo verzi: ,,Hodil po zem-
lji sem naši in pil nje prelesti." Zdi se mi, da bi tudi
jaz lahko tako dejala. Rada imam svojo zemljo, svo-
jo domovino. ,,Domača zemlja, ti si moja najljubša
podoba," tako bi zapela, če bi bila poet. Zapela bi
hvalnico rodni zemlji in ponavljala: ,,Ne beži, ostani
pri meni, domovina, tesno me okleni!" kakor poje
Oton Zupančič v pesmi Z vlakom.
Pela bi, poletela med oblake, med tihe, daljne
oblake, smehljala bi se in delila svojo srečo vsem,
prav vsem. Zagrebla bi svoje dlani v zemljo in vrgla
prgišče prsti soncu v oči.
Reka, ki šumi, trave, ki šepetajo o sreči in bolečini,
oblaki, ki vabijo, ki se piskajoČ potepa, vse to je mo-
ja zemlja, moja domovina, ki jo imam rada.
Katica Petek, 8. a
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko
cfejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja uredniški
odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.