Vsem delavcem, doma in po gradbiščih v vsem poslovnim sodelavcem in vsem naš m prijateljem, želimo srečno, zdravo in uspešno 1992. leto! POŠTNI PREMI 1321 V ' /I jSJp' Glasilo Ingrad Letnik XXXIII - december 1991 Glavni direktor Ingrada o preobrazbi podjetja: Sprememba organiziranosti Sedanje globoke in hitre družbene ter gospodarske spremembe v Republiki Sloveniji so vnesle v življenje slehernega kolektiva potrebo po prilagajanju novonastalim razmeram. Izredno poslabšanje gospodarskih razmer, ki so se zaostrile še zlasti po vojni, je močno vplivalo na zmanjšanje investicijske dejavnosti na vseh področjih. Denarna osamosvojitev pa je za nameček še onemogočila poslovanje v normalnem obsegu z drugimi republikami, ki so bile naše tradicionalno tržišče. Verjetno je število naštetih težav, katerih seznam bi lahko še širili, prepričalo tudi največje optimiste, da se je tem razmeram potrebno prilagajati na vse možne načine. Že v preteklosti smo se uspevali prilagajati novo nastajajočim razmeram, saj smo delovali na področju, kjer trg že leta deluje v svoji najbolj grobi obliki. Zato nas tudi nove razmere niso povsem presenetile, ker smo že več kot leto dni pripravljali nove oblike organiziranosti. Zadali smo si tri osnovne strateške usmeritve: - prilagoditev poslovne organiziranosti novo nastalim razmeram, ki bo v kasnejšem obdobju omogočala tudi ustrezno lastninsko preoblikovanje; - zagotovitev primerne finančne strukture, tudi preko transformacije dela premoženja v likvidno obliko in dokapitalizacije - prilagoditev kapacitet in poslovnega sistema novonastalim razmeram na tržišču. Vodilo pri pripravljanju primerne oblike organiziranosti so bila strokovna dognanja na sličnih področjih in naše ugotovitve v dosedanjem poslovanju. Zaradi zahtevne problematike smo k pripravi nove oblike organiziranosti pritegnili tudi izkušene zunanje strokovnjake, ki so sodelovali zlasti pri pripravi organi- Samostojnost Slovenci smo se odločili za samostojnost. Vendar, samo odločitev, da si uredimo življenje po svoje, ni zadoščala. Samostojnost smo si morali dobesedno izbojevati, saj so nam jo hoteli s silo odvzeti. Z napadom jugoslovanske ar-mije, ki naj bi branila Slovenijo pred Slovenci, so vsekakor poskušali obdržati sistem neomejenega prelivanja republiških sredstev v zvezno blagajno in s tem nespametnega zapravljanja za cilje »jugo« generalov. V tej kratki vojni smo Slovenci pokazali naše prave lastnosti: organiziranost, premišljenost in odločnost. Še nikoli nismo bili tako enotni, zato smo tudi uspeli. Vojna z orožjem je za nami, upamo, da se ne bo ponovila. Spremenila je nas in naše življenje. Zavedli smo se pomena miru, pomena strpnosti in dialoga in tudi pomena boja za stvari, ki so ga vredne. Zdaj smo v ekonomski vojni, ki ni tako hrupna, je pa tudi zastrašujoče uničevalna. Tudi v njej bodimo složni in pogumni, predvsem pa premišljeni, da bomo znali najti najboljše poti v resnično in dokončno samostojnost. Vili Šuster zacijskih, lastninsko-pravnih in uprav-Ijalskih oblik nove organizacije. Odločili smo se za koncernsko obliko organizacije, po kateri se dosedanje podjetje preoblikuje v krovno podjetje, ki nato ustanovi za posamezna področja družbe, katerih lastnik je v sedanjem obdobju do lastninjenja po novi zakonodaji (ko bo le-ta sprejeta). Po sedanji zakonodaji, ki velja na tem področju v RepublikfSloveniji, je možnih več oblik, mi smo se odločili, da bodo nova podjetja družbe z omejeno odgovornostjo. Delavski svet podjetja je že sprejel sklep o preoblikovanju podjetja v krovno podjetje z družbami. Temu sledi vsebinsko preoblikovanje skupnih funkcij, ki so se doslej opravljale na nivoju podjetja in poslovna zaokrožitev posameznih družb, ki postanejo popolni pravni subjekti z vsemi pravicami in odgovornostjo za poslovanje. Vse družbe imajo svoje žiro račune preko katerih poslujejo- (Nadaljevanje na 2. strani) Prenova Prenavljamo zgradbe in komunikacije, prenavljamo ustave in zakone, prenavljamo podjetja, prenavljamo sebe... Takšen je čas, potrebna je temeljita prenova. Za prenovo so potrebni znanje in volja, spretnost in čas, predvsem pa ljudje, ki te prvine združijo in uskladijo. Starodavni »spodnji grad« nekdanjih celjskih grofov in potlej državnih knezov, je v svoji zgodovini doživel že veliko prenov. Po izselitvi vojakov v začetku osemdesetih let, je postala zgradba spet zanimiva za Celje in meščane. Začeta prenova na južnem traktu že dobiva sedanjo obliko stavbe z znižano streho za eno etažo. Na posnetku je nov vzhodni vhod v »mestni grad«, kot smo sedaj poimenovali nekdanji knežji dvorec. Vili Š. SPREMEMBA ORGANIZIRANOSTI Ingrad GIF - Gradbeništvo Inženiring Proizvodnja, d.o.o. - Celje Ingrad VNG - Visoke in Nizke Gradnje, d.o.o. - Celje Ingrad Gradbeništvo, d.o.o. - Rogaška Slatina Ingrad Gradbeno podjetje, d.o.o. -Ljubljana Ingrad Inženiring, d.o.o. Celje Ingrad IGM - Industrija Gradbenega materiala, d.o.o. - Celje Ingrad Mehanizacija, d.o.o. - Celje Ingrad Lesno podjetje, d.o.o. - Gomilške Ingrad ZOID - Zaključna Obrtna Instalacijska dela, d.o.o. - Celje Ingrad Projektivni biro, d.o.o - Celje Ingrad Gostinstvo in nastanitve, d.o.o. - Celje Ingrad Center za strokovne storitve, d.o.o. - Celje Novo ustanovljeni Inženiring opravlja trženje in zunanjetrgovinsko dejavnost na zunanjih tržiščih, pripravlja in trži zahtevnejše projekte na domačem tržišču in opravlja večje tehnološke in razvojne posle za vse družbe v sestavi Ingrada. Del strokovnih poslov, ki sojih opravljale sedanje skupne službe se prenese v posamezne družbe, del v Inženiring, del pa v Center strokovnih storitev. Krovno podjetje upravlja skupščina, ta imenuje upravni odbor, ki ima v svoji sestavi tudi dva zunanja člana. Skupaj šteje upravni odbor sedem članov. Upravni odbor Koncerna imenuje tričlanske upravne odbore družb. Vsebinskih novosti je še precej, zlasti na področju upravljanja s premoženjem, vse v cilju racionalnejšega in boljšega gospodarjenja. Predviden začetek poslovanja v novi obliki organiziranosti je 1. januar 1992, zato nas v tem mesecu in začetku novega leta čaka še precej zahtevnih nalog. Pričakujemo, da bo tudi nova oblika organiziranosti, poleg vseh drugih potrebnih ukrepov, zagotovila boljšo per- spektivo našemu podjetju v sedanjih težkih časih. Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem ter našim poslovnim partnerjem želim srečno in uspešno novo leto. Glavni direktor Janko Golob, dipl. oec. Kolektivna pogodba podpisana Na izredni seji Delavskega sveta podjetja, 3. aprila 1991, so delegati najprej poslušali poročilo o delu skupine, ki je usklajevala kolektivno pogodbo, katera je glede na zdajšnjo zakonodajo dovolj jasna in vsebuje usklajene zahteve sindikata kot tudi stroke v smislu podjetništva in veljavnih zakonov. Po razpravi so delegati DS soglasno sprejeli Kolektivno pogodbo podjetja Ingrada, ki sta jo nato podpisala namestnica predsednika DS Zelenka Skakič in predsednik sindikata podjetja Franc Ramšak. S prejemom kolektivne pogodbe so prenehali veljati Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o delitvi sredstev za OD in skupno porabo ter Pravilnik o materialnih stroških v zvezi z delom. Ingrad na sejmih Letos se je Ingrad predstavil na treh sejmih. Aprila, na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni so sodelovali IGM z betonsko galanterijo, Lesni obrati z Lino programom in Mehanizacija z montažnimi stopnicami, za katere so prejeli sejemsko priznanje. V maju so na celjskem sejmu Ideja ’91 iz IGM razstavili betonske cevi z objemko kot Ingradov doprinos boljši ekologiji. Na posnetku pa je Ingradov razstavni paviljon na mednarodnem obrtnem sejmu, septembra v Celju. Gradbena operativa Ljubljana Po gradbiščih GO Ljubljana sta reportažo pripravila inž. Janša (tekst) in Vili Š. (foto). Stanovanjski blok, drugačen od običajnih, gradimo od maja letos v Podutiku pri Ljubljani. Objekt je s klasično gradnjo zbudil interes kupcev in vseh 74 stanovanj je že prodanih, koristniki pa bodo prejeli ključe maja 1992. Dom varnosti v Ljubljani je v zaključni fazi izgradnje, obsega okoli 4900 m2 koristnih površin v kleti, pritličju, nadstropju in mansardi. Z gradnjo objekta smo začeli oktobra 1989, po prekinitvi smo z deli nadaljevali maja letos in zdaj v decembru bomo objekt zgotovili. Kompas Hertz, poslovno tehnični objekt v Ljubljani. Na traktu A smo nadzidali dve etaži, zgradili trakt B, to je klet, pritličje in pet etaž in na traktu C nadzidali eno etažo, skupno okoli 2200 m2 koristne površine. Objekt smo dokončali letos spomladi. Blagovni center Loka v Medvodah. Čas granje od junija 1990 do junija 1991, kar je izredno kratek rok, saj je velikost objekta 50 krat 50 metrov, s pritličjem in dvemi nadstropji je to 7500 kvadratnih metrov površine. Za opaž stropov so gradbeniki GO Ljubljana uporabili omnia plošče. Visoke nizke gradnje, Celje v sestavi GO Šentjur), ki je bila prestavljena v poslovno enoto IGM. Sedež poslovne enote je v Celju, sedeži sektorjev pa so ostali na istih lokacijah kot prej PE, s tem, da se prostorsko in kadrovsko racionalizirajo. E Polde Rihteršič, dipl. gradb. inženir, je letos prevzel direktorsko mesto poslovne enote Visokih in nizkih gradenj, ki jo sestavljajo gradbeni sektorji Celje, Laško, Slov. Konjice, Šentjur in Žalec, zajema pa vse kapacitete prejšnjih poslovnih enot razen montažne skupine (prej GO Celje: za Etol pospešeno gradimo večnamenski objekt v Škofji vasi. Konstrukcija je klasičen armiranobetonski skelet, ostrejše pa kombinirano z lino nosilci. Sedaj na objektu izvajamo kritino, rok izgradnje objekta pa je 10. maj 1992. in Vrata nove šole v Dobjem so odprli septembra letos. Z gradnjo po fazah so pričeli delavci GO Šentjur leta 1989, objekt je zgotovljen za nižje razrede, vrtec in pomožne prostore; žal je zmanjkalo denarja za dokončanje višjih razredov in telovadnice. GO Žalec: 74 stanovanjski blok v Žalcu. "•v Bencinski seris Petrol Slov. Konjice. Kompletno prenovo objekta, zamenjavo cistern in novo zunanjo ureditev so opravili delavci GO Šentjur. Ti so podobna dela izvajali na več objektih Petrola. GO Slovenske Konjice: most čez Savinjo v Grušovljah. Tehnično najbolj zahtevno gradnjo smo izvajali letos na viaduktu Baba. GO Celje Poslovno stanovanjski objekt v središču Celja bomo dokončali še letos. Terme Zreče, sklop objektov novega zdravilišča in zdra vstvene postaje zajema dobrih 3000 m2 površine pokriti bazenski del, trakt terapije in servisne prostore. Zunanji bazen s ca. 800 m2 vodne površine je povezan z notranjim. 30 stanovanjski blok v Slov. Konjicah. Zaključujemo z gradnjo telovadnice v Slov. Konjicah Ingrad na Poljskem Po dokončanju del na 100 m visokem nebotičniku Plač Bankowy v središču Varšave smo opravili dve adaptaciji. Za ameriško firmo Amerbank smo izvajali gradbena dela v vrednosti 110 tisoč dolarjev, za ljubljanski Lek pa smo v Varšavi preuredili stanovanjske prostore v poslovne za njihovo predstavništvo. Poslovna enota v Varšavi Aprila letos smo prejeli rešitev naše vloge za registracijo našega predstavništva v LR Poljski in od junija 1991 smo vpisani v register SFRJ o poslovnih enotah v tujini pod imenom GIP Ingrad Celje, Oddzia v Varšavi. S pridobljeno registracijo nastopamo v tujini samostojno. Prvo pogodbo smo sklenili z ljubljanskim Lekom za izgradnjo tovarne zdravil, nato pa še z ameriško firmo Curtis Internacional za izgradnjo poslovnega objekta Curtis Plaza. Vhod v tovarno zdravil, posnetek vetrolova. Letos smo kupili 800 m2 modernih ALU stropnih opažev skupaj s podporami. Tovarna zdravil Objekt za Lek Ljubljana smo zgradili v mestu Pruszkovvu v bližini Varšave. Zgradba je dvoetažna, z okoli 1500 m2 Poslovni objekt Pogodbo za izvajanje konstrukcije objekta za ameriški Curtis International smo sklenili za vrednost 2,2 milijona dolarjev, za nadaljnjo izgradnjo pa ponujamo tudi ostala gradbena dela ter obrtna dela. V poslovni stavbi z ol;oli 18.000 m2 rovršine bo imel C irt.s svojo upravo, večina prostorov pa dajal v najem, med večjimi koristniki bo ameriška poliklinika St. Vincent in Banka PKC. V rekordnih štirih mesecih smo iz- površine. V pritličju bo proizvodnja zdravil s skladiščem, v nadstropju pa v enem delu upravni prostori, v drugem pa carinsko skladišče za uvožena zdravila. Z deli smo pričeli marca letos in jih na zadovoljstvo investitorja končali v pogodbenem roku, otvoritev objekta je bila 22. novembra 1991. vedli skeletno armiranobetonsko konstrukcijo. Investitorju, kot tudi prebivalcem Varšave.....o se predstavili z ure- jenim gradbiščem, moderno tehnologijo, izredno organizacijo, - tudi na varnost pri delu nismo pozabili, izkazali smo se tudi z lepimi betoni. Tako smo si pridobili pomembne reference za našo prihodnost na poljskem tržišču. Za nas se zanimajo tuje firme, ki tam vlagajo svoj denar; v pripravi je nekaj ponudb in z optimizmom pričakujemo nova dela. Jože Lorbek Poslovni objekt Curtis Plaza med gradnjo, dolžina 106 m, širina 30 m, površine okoli 18.000 m2 v 6 etažah Tovarna zdravil LEK v poljskem mestu Pruszkovvu Nebotičnik na Plač Bankowy, Bazenski kompleks na robu Atomske vasi pri Podčetrtku se lepo ujema z naravnim Varšava. okoljem zdravilišča Atomskih Toplic. Gradimo stanovanja v Nemčiji Stanovanjski blok v bavarskem kraju Puchheimu v bližini Munc-hena. Nosilec posla je Giposs, Ingrad opravlja gradbena dela, s tem, da za material poskrbi investitor. Foto: Drago Ternovšek. Market Toplice v Podčetrtku. Otroški vrtec v Ratanjski vasi. Športna dvorana v Rogaški Slatini. Zahtevna gradnja viadukta uspešno zaključena Z izgradnjo viadukta Baba pod Troja- metra. Vodoravna zakrivljenost objekta nami smo odpravili eno najbolj kočljivo je 191,75 m, vzdolžni padec pa 6,1 %. prometno točko na magistralni cesti Prekladna konstrukcija je kontinuirni Celje - Ljubljana. nosilec iz prednapetega betona, škat- Viadukt skupne dolžine 153 metrov lastega prereza, preko pet polj z razpo-ima tri vozne pasove in je širok 13,02 ni 24 + 27,5 + 27,5 + 24 metrov. Temelji Tržni center je središče dogajanja v zagrebški občini Dubrava. Trietažni objekt so delavci GO Celja zgradili z montažnim sistemom Ingrad. Foto Vili Šuster strebrov so na pilotih, najvišji steber je visok 16 m. Nosilna prekladna konstrukcija se je izvajala po metodi potiskanja po segmentih. Ro nam znanih podatkih so s to metodo doslej v svetu izvajali mostove z največ 4 % vzdolžnim sklonom, v našem primeru pa smo imeli sklon kar 6,1 %, za kar smo morali izdelati dodatne zaviralne naprave. Tehnologija postopnega narivanja je pri tem viaduktu pokazala njeno uporabnost tudi pri ekstremni horizontalni zakrivljenosti in velikem vzdolžnem padcu. Robert Herzog, gr. inž. i|| ingrad Glasilo izdaja Ingrad - GIP Celje v nakladi 2000 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in tehnični urednik: Vili Šuster Tisk: Cetis Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 16. 7. 1974.)