Št. 359. V Ljubljani, nedelja dne 26. februarja 1911. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah la praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnin* znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto teloietno K 18’—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. ! Telefon številka 118. s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski trtici 1 Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvo Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. . Telefon številka 118. Končana pasivna resistenca. Trst, dne 24. februarja. Včerajšnji jutranji dnevniki prinašajo sklep zaupnikov državnega oslužbenstva, ki so se sešli sinoči na povabilo državnega poslanca Spadara. S tem sklepom se poživljajo državni uslužbenci vseh kategorij, da ponehajo z delom po predpisih in to, ko jim je bila naznanjena vsebina razgovorov poslancev Pittaca in Ry-bara z ministrskim predsednikom. Parturiunt montes, nascetur ridi-culus mus — res, toliko truda, toliko napora, tolik riziko, a sedaj tako žalostna — kapitulacija! To se vendar pravi do skrajnega diskreditirati edino sredstvo, ki je dano državnemu uslužbencu, da more ž njim v rokafi stopiti v boj proti izkoriščanju svojih moči po svojem delodajalcu državni upravi, ako ni do-tičnik, ki uporablja to nevarno, le v skrajnem slučaju uporabljivo orožje, pripravljen boriti se potem do zadnjega, ali do popolne zmage, ali pa popolne izgube Državnim uslužbencem v Trstu je pa z ozirom na »javno mnenje', ki sta ga ustvarila »Piccolo" in »Edinost", in pa na razne grožnje raznih ravnateljstev, predstojnikov itd. padlo sice v hlače, in konec je boja proti draginji. Zastonj nam tu potem pisari »Edinost* o »začasnem" koncu pasivne resistence, to je le humbug. Nikdar in nikoli več ne spravi nihče skupaj take koalicije, nikdar in nikoli več ne bo take prilike za dosego zboljšanja položaja tržaških državnih uslužbencev! Za tak boj je namreč le strogo organizirana masa, zavedajoča Se dvojega: 1. da hoče zmagati in zato temu namenu posvetiti vse svoje moči, 2. pa da je v boju tudi mrtvih, padlih, da je treba torej riski-rati, in to, če je treba, tudi vse. Toda kje med državnim uslužben-stvom pa je najti take organizacije? Ali na sodišču, ali med finančnim, poštnim uradništvom, ali morda policijskim, ali med služabništvom teh uradov, ali morda med vojaško orga-»izirano finančno stražo, kjer je strogo zabranjena vsaka organizacija? Nikjer drugje ni take organizacije, kakor edino le pri železničarjih in se je tudi tukaj pokazalo v tem slučaju. Železničarji, vajeni organizacijske discipline, in to delavstvo, služabništvo, poduradništvo in uradništvo, ko so se priklopili iz solidarnosti državnemu uslužbenstvu v tem boju, dasiravno so že prej samostojno začeli akcijo proti draginji, so tudi strogo vršili svojo tovariško dolžnost napram svojim zaveznikom in v resnici največ pripomogli da je občinstvo začelo čutiti pasivno resistenco. In to je pač tisto kar mora biti prva posledica pasivne resistence. V pasivno resistenco stopajoče državno uslužbenstvo je moralo vedeti, da bodo posledice pasivne resistence zadele občinstvo, predvsem trgovino, in prav to se je vendar tudi hotelo doseči. Ogorčenost občinstva mora biti v takem slučaju največja pomoč v pasivni resistenci stoječim. Ako je vzrok pasivne resistence, kakor je bil zlasti v tem slučaju, upravičen, tako upravičen, da občinstvo uvidi zlahko to upravičenost, potem bo občinstvo vzlic škodi, ki jo trpi po pasivni resistenci, simpatiziralo z dotič-nikom, ki jo uporablja, in čim težje so posledice pasivne resistence, tem ogorčenejši je protest prizadetega občinstva proti delodajalcu, ki se noče udati upravičenim zahtevam delojemalca, tem večja opora delojemalcu. V Trstu je že začelo trgovstvo in drugo občinstvo čutiti »delo po predpisih". Podkupljeni „Piccolo“ in morda še kdo je skušal odvrniti simpatije občinstva od državnega uslužbenstva, a se jim ni posrečilo, kajti zlasti tržaško trgovstvo in drugo občinstvo pač ve, kaj ima v državnem uslužbenstvu. To so tisoči in tisoči konsu-mentov, ki dajejo Trstu na leto milijone! In potem se je še našel tepec, ki je celo pisaril, da nameravajo trgovci odvzeti uradništvu kredit, da ne bi jim dajali na mesečno plačevanje! Radi bi poznali v Trstu trgovca, ki bi na tak način odpodil rednega odjemalca iz svoje trgovine! Ako sedaj pravijo državni uslužbenci, da z ozirom na to, da bi pasivna resistenca utegnila oškodovati trgovske interese, odstopajo nje, je to tudi — humbug. Odstopili so pač, ker jim manjka energije, da bi izvedli začeto delo, manjka jim poguma, manjka jim tega, kar smo zgoraj omenili kot absoluten predpogoj za uporabo takih bojnih sredstev, kakor je pasivna resistenca. Zato nam je tudi popolnoma umljivo, da so železničarji z največjim ogorčenjem protestirali proti temu, da bi se na tak nečuven način vrgla puška v koruzo. Ako hoče državno uslužbenstvo svoje koristi dosegati potom takih skrajnih bojnih sredstev, kakor je pasivna resistenca, naj gre le še prej po temeljiti pouk k — železničarjem! Končno naj še pripomnimo, da smo tudi mi za onemogočitev pasivne resistence, toda na podlagi obstoječih predpisov, ki so prav dobri in jih je treba izpremeniti le tam, kjer ne odgovarjajo današnjim potrebam. Ali poostritve predpisov ali kaj podobnegu ni prav nič treba! Država naj namesti v svojih uradih toliko uslužbencev, da bo mogel vsak brez priganjanja in izkoriščanja izvršiti svojo službo tako, kakor pravijo predpisi, pa bo iiključena pasivna resistenca, ki Ima svojo podlago le v dejstvu, da mora toliko in toliko državnih uslužbencev opravljati dvojno, trojno delo, do-čim pa zopet ,drugi, zlasti višje gori, pasejo lenobo. Naj le poskusi vlada, pa bo videla, da ne bo več pasivne resistence! Šolsko vprašanje v Franciji. Državni monopol, ali svoboda šole? To važno geslo obsega v sebi cel šolski problem, ki zopet sili, da se razreši vprašanje: kdo ima pravico vzgajati otroke, določati učno snov in knjige, kdo je odgovoren za bodočnost novega zaroda: starši, država ali cerkev? Čudno. Že sto let skoraj divja v Franciji boj za šolo. Že trideset let so v veljavi šolski zakoni tretje republike, ki določajo obvezen brezplačen državni šolski pouk, toda še sedaj se niso pomirile politične strasti in idejne smeri, ki se bore za »zibelko naroda", kakor so nazvali ljudsko šolo. Na bojišču si stojita dva tabora nasproti: eni med temi — večina katolikov, rimske duhovščine in razni reakcijonarski zaostali elementi — so za svobodo šole. Zahtevajo svobodo za ustanavljanje šol, s svojim učnim planom in knjigami, svoje učitelje in versko nravno vzgojo. Določati vzgojo otrok, pravijo, imajo samo starši. Država po njih mnenju nima pravice posegati s svojo autoriteto v te svete pravice staršev in vsiljevati r.jim in otrokom pojme kakega svobodomiselnega državnega sistema. Nečejo uniforme duha. — Cilj teh argumentov je viden. Nazadnjaški tabor upa s tako svobodo šole doseči vpliv na vzgojo in tako vrniti Francijo Rimu. V drugem taboru stoje republikanci vseh političnih strank. Njihovi razlogi za javno državno šolo so prepričevalni. Družba mora ustanavljati svoje šole in demokratična Francija izpolnjuje svojo nalogo v polni meri. Ker gre se za bodočnost celega naroda. / Temelji demokracije so v šoli. Otrok ne more sam odločati vzgoje, zato je v soglasju s starši izročen v državno vzgojo. Pravice staršev pri tem niso prikrajšane. Šola mora biti laiška — (neutralna v verskem in fi-lozofičnem oziru) — ne pa v službah ene cerkve, ene stranke, ene doktrine. Šolsko vprašanje je konflikt med starim in novim nazorom na svet in življenje. Zato vodi katoliška stranka v celi državi hudo vojno proti brezverski, republikanski šoli. L. 1905. so se proti nji oglasili francoski škofje. V svojem poročilu o današnjem stanju šole v Franciji je poročevalec šolske parla-mentne komisije Dessoye poročal, da so v mnogih občinah klerikalci ustanovili svoje konkurenčne šole, tuintam ravno nasproti državni šoli, da vabijo otroke v konfesijonalne šole in jim prepovedujejo knjige, ki jih je izdala država kot šolske knjige. Bili so celo dokazani slučaji — po anketi — da so se otroci uprli nalogam iz šolskih knjig, ker so jih nahujskali duhovniki. Torij šolsko vprašanje je važno in težko. Problem javne vzgoje je treba razrešiti v korist mladine in države. Toda kako? Ali naj se izpremeni zakon? Francija ima dva šolska sistema: javne in zasebne šole. Zadnje so ve- činoma v cerkvenih rokah. To stanje ni v korist mladine, niti vzgoji, niti državi ? V cerkvenih šolah vbijajo otrokom v glavo napačno razlaganje zgodovine, pridobivajo jih za napačne politične verske in nravne nazore. Državna kontrola je pri njih brez moči. Današnji šolski zakoni so z let 1882 do 1886. Oče jim je Jules Ferr.y. Ti zakoni pomenijo povrat k onem sistemu ki ga je uvedel zakon iz 1. 1900 (loi Falloux), s katerimi je bila proglašena svoboda pouka in šola je postala plen kongregacij. Seignobos, eden najboljših poznavalcev moderne Francije, je rekel, ko je govoril o razvoju šole: Zakon Falloux je raztrgal Francijo — eni so vlekli v Rim drugi v demokracijo. — Poraz 1. 1870 do 1871 ima svoj vzrok o tem dejstvu. Šola drugega cesarstva po zakonu Falloux je bila naperjena naravnost proti revoluciji — njen namen je bil — obračati se proti socijalizmu. Tako je bilo šele po 100 letih mogoče izvesti delo, ki ga je oznanjal Condercet in ki ga ni mogla izvršiti revolucija leta 1789. Ferdinand Buisson, ki ima iz živečih politikov največje zasluge za šolske zakone, se je v enem iz zadnjih predavanj spominjal bojev za šolo leta 1880 do 1886. Takrat je klerus napel vse sile, da bi zmanjšal število šol, v senatu so šli v boj proti šoli, češ, da šola žene Francijo v naročje socijalizmu. Zato je bilo treba iti korak za korakom, zato so francoski šolski zakoni tako neenotni. Najprej je dofril vsak departement učiteljski zavod, da bi bilo dovolj učnih moči za širjenje prosvete, z zakonom z dne 30. oktobra 1886. 1. je bilo vsem občinam ukazano, da ustanove ljudske šole. Toda zakon in zapoved je ostal v mnogem le na papirju. Francija ima sicer sedaj mnogo šol (I. 1843. jih je imela 38.000, 1. 1907 pa 68.128; le 51 občin še nima svoje šole) zakon iz 1. 1882. zapoveduje obvezen šolski pouk, toda pri vsakem naboru se našteje do 10.000 mož, ki ne zna niti pisati niti brati, (1. 1908 jih je bilo 9853, ki niso znali nič, in 4175, ki niso znali čitati) po poročilih nadzornikov desettisoč otrok obiskuje šolo le za silo in nepravilno. Šolske komisije, ki so imele namen vzpodbujati mladino, so se razšle, država, ki je obljubila, da bo podpirala šolske buhnije in stavbe, ni izpolnila svoje dolžnosti, še manj pa manjše občine in ubožnejši departmenti. — Tega so se poprijeli klerikalci. Pravijo, da je ljudska republikanska šola naredila bankerot. Šola v Franciji je v resnici potrebna reforme. Ruissou sam je priznal potrebo reforme, a je obenem izjavil, da so se v ljudstvu vžili temelji ljudske šole, da pojmuje pomen državne šole in da je šola postala patrimonij naroda. Seiquobos je svari! pred popustljivostjo v današnjih zakonih, in pred svobodo pouka: Svoboda ljudske šole bi privedla Francijo tekom 30 let v pogin, ker bi svoboda iznova dala šolo v roke klerikalcem. Ako demokracija, ki ima dane* silo v Franciji, izpolni svoje dolžnosti do šole, bo klerikalna šola za vselej nemogoča, izbojevala je zadnji boj. Usoda tretje republike leži v rešitvi šolskega vprašanja prav tako, kakor v rešitvi socijalnega vprašanja. Oboje je v ozki zvezi. Tudi pri nas se oglašajo glasovi po šolski reformi. Poučljivo je za nas to, da n. pr. v Franciji zahtevajo klerikalci svobodo pouka, ker ima šolo v rokah država, pri nas pa je ne priznavajo, ker imajo oni besedo v šoli. Zase zahtevajo svobodo, drugim je ne puste. Dalje se vidi, kako mora država skrbeti za enotnost vzgoje ter ustanoviti do-voljno število šol, da se ubrani klerikalnega šolstva. Pri nas je sicer tudi državna šola »versko-nravna", toda to klerikalcem ne zadostuje. Zato bo treba paziti na reformo šole, ki si jo žele, ker se je bati, da dobimo namesto državne šole popolnoma kon-kordatno cerkveno šolo. Splošni pregled. Finski deželni zbor. Peti finski deželni zbor se je sešel. Kakor je znano, je ruska vlada razpustila prej-šni zbor, ker ni hotel odobravati njenih predlog, toda z razpustom prejšnega zbora je vlada malo dosegla; kajti novi deželni zbor je še mnogo bolj proti ruski, nego prejšni. Narod je zopet izvolil vse tiste poslance, ki so zavrnili ruske predloge in je s tem dal najlepši odgovor ruski vladi. Zato je novi zbor isti, kakor je bil prejšni, le starofinci so dobili en mandat, ki so ga izgubili agrarci. Oddanih je bilo 800 640 glasov, dočim j>h je bilo pri volitvah 1. 1910. le 796.569. Raz-dele se tako: Sccijalni demokratje 320.289 glasov, 86 mandatov; starofinci 173.362 glasov, 43 mandatov; mladofinci 118 298 glasov, 28 mandatov; Švedi 106.289 glasov, 26 mandatov; agrarci 62.660 glasov, 16 mandatov; krščanski socijalisti 17.289 glasov, 1 mandat; divjaki 702 glasova; neveljavnih 1671 glasov. Kakor se vidi, so socijalni demokratje najsil-nejša stranka na Finskem in so od zadnjih volitev pridobili še 3000 glasov. Tudi mladofinci so dobili 4000 glasov več. Novemu zboru je podala ruska vlada 100 predlog, ki se tičejo raznih socijalnih in gospodarskih vprašanj. Razmerje med Rusijo in Finsko je neizpremenjeno. V zadnjih dneh je vodja švedske stranke predložil zboru predlog za carsko adreso. Starofinci z adreso niso zadovoljni. Adresa govori o državni situaciji. Socijalni demokratje podado Svojo adreso. Ruska duma je te dni obravnavala vprašanje glede naseljevanja Židov na Ruskem. Doslej namreč so imeli Židje le v gotovih krajih pravico naseljevati se. Duma o tem vprašanju ni hotela odločiti in ga je prepustila posebni komisiji, ki naj ga pregleda. sami LISTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Bcnetek. Glas mu je drhtel. Ženska ga je pomerila strmenja. — Jezus Marija! je dejala naposled ti! očmi, razširjenimi od groze in Ali je mogoče, da si — Pojdimo zdaj noter! je dejal Skalabrino. Roland je stopil v stanovanje. Vse, kar je videl v njem, je bilo siromašno, a ne brez nekake prijaznosti. Juana sama je bila olepšala svojo zunjanost z rdečim svilnatim trakom in z ovratnico iz steklenih biserov. Obstala je nepremično, vsa bleda, in njena roka je trepetaje pokazala na mizi kos pargamenta, ki je bil pribit na deščico. Roland je pogledal v pokazano smer, zapazil pergament in pristopil k njemu. Takrat je začul, kako je Juana zajecljala: — Včeraj sem jo odtrgale na malih vratih cerkve Marija Salute. Tisti pergament je bil ena izmed tablic, ki so naznanjale narodu javno usmrčenje bandita Skalabrina. Datirano je bilo s 4. julijem leta 1515. Samo ta datum je blesnil pred Rolandovimi očmi: ln zamrmral je: — Šest let! . . . . Skoraj natanko šest let in mesec dni je bilo, odkar je v l0sni noči, polni zvezd in zaljubljenih pesmi, pričakoval Leonore * vojvodski palači! . . . Šest let, odkar so ga vrgli v ječo! Šest tet trpljenja, bolečin in ihtenja! .... , v . Roland je v prvem trenotku nepopisno zastrmel. Ce bi ga '* Prejšnji večer nenadoma kdo vprašal, koliko časa da je že zaPrt, bi mu bil odgovoril: — Dve ali tri ltta utegne biti! . . . Muka dolgega jetništva in popolna nemogočost, meriti potekajoči čas, sta mu bili prevarali spomin. — Šest let! je ponovil Roland. Nad mizo je bilo zrcalo, Pogledal se je in se prestrašil: ni se spoznal. Dvoje trdih, globokih navpičnih gub mu je prepregalo čelo; ustnice so mu bile kakor okamenele, otrpla lica so bila upadla. Obrnil je pogled od zrcala, in nehote je zopet zagledal tablico. Prebral jo je z bolno radovednostjo. Bila je podpisana s tremi imeni. In ta trojica imen je bila : — Dandolo, državni veliki inkvizitor. — Foskari, dož. — Altieri, generalni kapitan. Pod temi tremi podpisi je bila prošnja škofa Beneškega, naj ljudstvo moli za obsojenčevo dušo. In te poslednje vrstice so bile podpisane: Bembo, po milosti božji škof Beneški. Roland je brez besede pritegnil stol. Sedel je, oprl obadva komolca na mizo in naslonil glavo v dlani. In nato je s čudnim glasom ponovil to četvorico imen, ki so gorela pred njegovimi očmi na pergamenu: — Dandolo! Foskari! Altieri! Bembo ! . . . In zazdelo se mu je kakor da obsojenčevo ime ni Skalabrino, nego Roland Kandiano! ... XIX. Juana. Tudi Skalabrino je bil videl tablico, ki jo je pokazala Juana. Toda pogledal jo je samo malomarno in je zmignil z rameni. Ko je minila prva vznemirjenost, je prijel mlado žensko z obema rokama, dvignil jo k sebi ter jo poljubil na obedve lici, rekoč: — Nisi se nadejala, da se danes vidiva, kaj ne, da ne? — Molila sem I je odgovorila uboga Juana in se raz-jokala. — Torej me nisi pozabila? In me nisi preklinjala? . . . Vnemite, ako djs » ote (o o nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellcriev fltiid z znamko .Elsa-fluid*. Sami smo se prepriča t pri bolečinah d: r. , C J', cvanaj Vr' K 3 60 nnlo. IzdcovaMI samo lekarnar E. V. Fcl!cr v St-.ib' El n-trg Št. 2S1 (Haitsko'. — Pozabiti te! Preklinjati te! Ali nisi ti poskrbel za moje detinstvo ? Bil si moj starejši brat, moj oče, moja rodbina . . . Za druge si bil nemara razbojnik . . . toda meni si bil moj dobri brat . . . — To je res, je dejal Skalabrino ganjen. Očarala si me bila . . . Orjak se je bil vsedel. Juana mu je sedela na kolenih; tiho je jokala ter preplašeno in vzradoščeno hkrati ogledovala njega, ki ga je imenovala »brata." — Toda kako prihajaš semkaj? je povzela. Torej so te pomilostili ? — Pomilostili! je ponovil Skalabrino zamolklo. Jaz sem se sam pomilostil! — Kaj hočeš reči? — Da sem ušel; in da, če bi krvnik in beriči Desetorice izvedeli, da sem tukaj, bi moja glava čez eno uro padla na trgu Svetega Marka! ' Juana se je stresla. Prožno je skočila na tla ter šla pogledat, če za vrati kdo ne posluša; nato jih je skrbno zaklenila. Vrnila se je k Skalabri-nu in povzela s sklenjenimi rokami: — Ušel sil Ravno tisto jutro, ko bi te bili morali . . , Ohl kar stresem se, če pomislim! ... A povej, kako si mogel . . . — Kako? Ne vprašaj me, saj sam ne vem več . . . Toda, hudiča, jaz nimam gladil! . . . — Pa on? je vprašala Juana in pokazala na Rolanda. — On! je zamrmral orjak, in njegove oči so se zastrle ka- kor z meglo; — Kdo je on? . . . — Molči 1 . . . Molči! . . . Pusti ga I . . . Daj, prinesi mi kaj jesti! ... Stanovanje je obstojalo iz dveh sob. Tista, v kateri se je nahajal Roland, je služila obenem tudi za spalnico. Druga, manjša, kamor je Juana potegnila Skalabrina, je bila kuhinja, kjer j'e mlada ženska jedla. Pripravila mu je v naglici malico, ki jo je Skalabrino z naslado požiral; pri tem opravilu je molčal, in le od časa do časa je zamrmral: — Ali je dober beli krnh! __________________________________ (Dalje.) v prsih, v vratu Itd. o njegovem lekajočem učinku. Dvanajsterica z* , -'ti- ~ Avstrija o Macedoniji. Belgrajska politika poroča, da Avstrija že dolgo dela na to, da bo v Skoplji imela svojo banko, ki bi dajala kredit ta-mošnjim trgovcem in obrtnikom. Banka bi kupovala tudi zemljišča in naseljevala tudi koloniste. Na ta način upa avstrijska vlada pridobiti simpatije prebivalcev. Banka bi kupovala posebno gozde in eksportirala les čez Solun. S tem bi Avstrija baje dobila novo dovozno pot in bi lahko konkurirala z drugimi. Kapital te banke bi za začetek znašal 5 milijonov. Financiralo bi to podjetje dunajsko bančno društvo. Baje je že podana prošnja za koncesijo. Avstrijski poslanik je pri porti baje že izposloval, da ne bo nikakih zaprek od strani turške vlade. Poleg banke v Skoplji, bi bile banke-filijalke v Prizrenu, Peči, Velušu. Turčiji sicer te banke niso všeč, toda protestirati ne more in banke se skoraj gotovo ustanove. V bolgarskem sobranju se je obravnavala trgovska pogodba med Bolgarijo in Turčijo. Trgovinski minister se je z veliko vnemo zavzemal za novo trgovinsko pogodbo, ki je za obe sosednji državi velikega pomena, ter je ob splošnem odobravanju končal z besedami: Balkan balkanskim narodom. Angleške sufražetke so se pritožile pri ministru notranjih zadev, da naj uvede preiskavo proti policiji zaradi postopanja napram ženam pri zadnjem boju za žensko volilno pravico. Policija se je baje vedla zelo surovo in so bile mnoge ženske ranjene. Amerikanski program. Za vojne ladje znaša ogromna svota 34 milijonov dolarjev. Zanimivo pri tem je to, da se smejo vojne ladje naročiti tudi izven države. Na Portugalskem so se pojavili v severnih krajih nemiri, ki so pa samo lokalnega pomena. Nemški prestolonaslednik naredi takoj pri svojem povratku iz Egipta obisk v Rimu, kjer bo čestital kralju ob priliki italijanskih slavnosti. Svetovna razstava v Tokiu na Japonskem bo 1. 1917. Dovoljeno je bilo milijon kron državne subvencije. Za gospodarsko povzdlgo Dalmacije bo notranja ministrska seja dne 4. marca, ki bo obravnavala nekaj zelo vožnis vprašanj, posebno dalmatinske železnice. Poleg tega se bo ukrenilo vse potrebno za pospeševanje tujskega prometa in za melijoracijo dežele. DNEVNE VESTI. »Slovenčeva* poročila o naših zaupnih shodih so prvič navadno vedno od konca do kraja zlagana, drugič pa tudi taka, da so Sloven-čevci res pomilovanja vredni, da za dobre službe, ki jih preskrbijo takim svojim poročevalcem ne morejo dobiti boljšega materijala. Ce ima napredna svoj zaupni sestanek, že poročajo v Slovencu o shodu. Tako seveda tudi o sestanku, ki se je vršil v sredo zvečer v Vodmatu pri Trškanu. Poročilo o tem sestanku je zopet tako satansko zavito, da se vidi takoj na Ervi pogled, da je poročevalec isti, akor navadno in ki ga sedaj sploh zraven ni bilo, kajti poročilo je samo v osebah, ki jih je lahko uganil, ali pa je mogoče špegal za kakšnem vogalu. Saj politične stvari se dobro vidijo če je tudi kratkoviden. Poročevalcu pa povemo, da bo že dobil plačilo, če ne od klerikalcev pa od nas. Klerikalci bodo v novem obč. svetu napravili red, tako zatrjujejo. Če bodo tako gospodarili, kakor pri deželni blagajni, bo mestna občina kmalu v konkurzu. Organizirani kmetski volile! bodo meseca aprila prišli k ljubljan- MAM MSTEK. Brezno. Spisal Leonid Andrejev. Preložil P. Pamidor. (Konec.) »Moj Bog, kaj pa je to?“ se je vprašal Njevomecki z ubitim glasom. Pokleknil je na tla in se dotaknil Zi-nožke mirno ležeče na tleh; začutil je golo, gladko telo, v katerem je bilo še čutiti življenje, zdrznil se je in potegnil roko nazaj. »Moje vse, moja golobica, jaz sem*, je Šepetal in iskal v temi njenega obraza. Ko je iztegnil roko v drugo smer, je znova zadel ob goli život in zopet začutil gladko, močno žensko telo; in zdelo se mu je, da se je ogrelo v njegovi roki. Včasih jo je hitro zopet potegnil nazaj, a potem jo je pustil dlje ležati. In kakor se je on sam, raztrgan in brez čepice, zdel samemu sebi tuj, tako si tudi v tem golem telesu ni mogel predstavljati Zinočke. V vsej strašni resničnosti mu je postalo zdaj jasno, kaj se je zgodilo, in kaj so sto- ski volitvi, tako pripovedujejo agitatorji iz »Katoliške tiskarne*. Fajmo-štri in kaplani bodo morali skrbeti za udeležbo, da nihče ne izostane. Že zdaj preparirajo ljudi na volitev. Pozor, torej! Klerikalna Ideja In ljubljanski rotovž. Klerikalni prof. Jarc in Der-mastija sta v Vodmatu kritizirala mestno gospodarstvo pod prejšnjim občinskim zastopom. Ko je Dermastja pričel govoriti o »Mestnem domu“, se je povspel do oslovske bedarije, da bi na prostor »Mestnega doma* spadal najbolj — čujte! — novi ljubljanski rotovž! Torej na najslabši in najbolj nezdrav in temen prostor — kakor je vse pod gradom — naj bi se bil zidal novi rotovž. Menda klerikalci uradnikom privoščijo, da bi jih prej — vrag vzel! To je dobro, da se ta oslovska ideja ne bo nikoli uresničila! Zanimive karikature iz ljubljanskega političnega življenja prinese jutrišnje »Jutro*. Računi častitih /gospa mater nun. Cenjeno občinstvo bo gotovo zanimalo, kako znajo računati častite gospe matere ljubljanske uršulinke. Pravkar so razposlale za prvo polovico tega leta po mestu račune za gojenke. Naravno, da so računi samonemški, kajti častite nune kot »pristne* Nemke dobro vedo, da bi bilo razžaljenje časti za vse stariše teh otrok, ako bi se posluževale »barbarske* slovenščine. Pa ne samo to! Računi so sploh tako zabeljeni, kakor le kaj. Prizadete stranke so strahovito razburjene. Oglejmo si samo en račun, katerega je dobil neki prijatelj našega lista. Rečeno je bilo, da ima plačati za oskrbo otroka mesečno 40 K. A glej! Poleg postavke 40 K je računu pri-dejana sedaj kar cela vrsta raznih postavk, kakor: postelja 30 K, perilo za pol leta celih 20 K, razsvetljava za pol leta 10 K, dalje za matico, rabo glasovirja, za knjige, šolske potrebščine itd. itd. Najznačilnejše so pa „Kleinigkeiten* 30 K. Ves račun je skoro še enkrat večji, kakor se je stranka pogodila. Torej celih 80 K naj bi mesečno plačevala stranka za slabo, vedno postano hrano, vsled katere je otrok že dalje časa bolan. Zelo zanimivo je, kaj so te malenkostne »Kleinigkeiten* za 30 K. Otroci morajo kupovati nunam ob raznih prilikah šopke, darila, kuverte, znamke itd. Največ daril dobita katehet Mih. Bulovec in mati prednica, ki se nad otroci za zasluge vedno zadira. Nune so zadnjič odprle tudi takozvani »bazar*. Dale so vsaki učenki 10 K, da so si lahko iz tega zanimivega bazarja kaj »prav poceni* nakupile. Tako torej vzgajajo nune svoje učenke k varčevanju in zadovoljnosti v malem. Zahtevamo javnega in ‘jasnega odgovora. Dvorski okraj. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi danes ob 10. dopoldne v vrtnem salonu gostilne »pri Perlesu. Prešernova ulica 9 javen shod. — Na shodu govori g. Adolf Ribnikar in poda jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej. Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda 1 Taki so, kadar se gre za podporo slovenskemu društvu. Kakor povsod, kjer so pogoji dani za cvetočo obrt in trgovino, tako je tudi v Dolu pri Ljubljani lastnik tovarne za barve pristni Nemec prav iz rajha. — Tovarna je letno prispevala gasilnemu društvu 20 K. Če pomislimo, kakšnega velikega pomena je gasilno društvo za toliko tovarno kot je v Dolu, mislimo pač opravičeno, da je to prav mali dar. Zgodilo se je pa, da se pri rili ti ljudje z brezmočnim ženskim telesom. Pretegnil se je po celem telesu, tako da so mu zaškripali sklepi, strmel je topo na belo telo in namršil obrvi, kakor človek, ki je zatopljen v premišljevanje. Groza pred tem, kar se je zgodilo, se je zmanjšala in je ležala na duši kakor nekaj postranskega in prezpomembnega. »Moj Bog, kaj je to?“ je ponavljal. Potipal je Zinočkino srce; bilo je slabo, toda jednakomerno in ko se je sklonil nad njen obraz, mu je dahnila nasproti slabotna sapa; zdelo se je, kakor da ni v nezavesti, ampak le le v trdnem spanju, in zaklical je tiho|: »Zinočka!* Tedaj ga je nakrat obšlo čuvstvo, da bi bilo boljše, ako bi se še dolgo ne zbudila. S pridržano sapo se je hitro ozrl naokrog, potem ji je nežno pogladil lice in jo je poljubil najprej na zaprte oči, nato na ustnice, ki so se vsled močnega poljuba odprle. Tedaj se ga je polastil strah, da bi se mogla zbuditi in omahnil je nazaj,— toda telo je ostalo trdo in nepremično. Nežno in neprevidno kakor tat se je trudil Njemovecki, razprostreti ostanke njene obleke nad njo, in občutek pri dotikanju obleke in golega telesa je občinski seji ni ugodilo tovarni radi nekega pota. Ker pa so nekateri občinski odborniki tudi odborniki pri gasilnem društvu, zato je tovarnar odpovedal kratkomalo letni prispevek gasilnemu društvu. Radovedni smo, če bi v slučaju ognja prepovedal pomoč slovenskega gasilnega društva in bi jo iskal pri nemškem tam gori v rajhu. XLVII. redni občni zbor »Matice Slovenske" se vrši v nedeljo, 5. marca 1911 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega Doma*. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 15. marca 1910 do I. marca 1911. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1910. 4. Poročilo 3 računskih presojevalcev. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1911. 6. Volitev 3 računskih presojevalcev (§ 9 lit. a) pravil. 7. Dopolnilna volitev v odbor. 8. Samosta-len predlog g. prof. Jos. Westra in samostalen predlog g. dr. J. Lokarja. 9. Slučajnosti. Odborova seja »Matice Slovenske" dne 22. februarja 1.1. Predsednik poroča, da po zadnjem dopisu c. in kr. vojaškogeogr. zavoda na Dunaju dobimo korekture zemljevida slov. ozemlja meseca marca. Radi Jugoslovanske Enciklopedije je predsednik stopil v tesnejšo zvezo s slavnim »Pravnikom*. V smislu § 3 društvenih pravil črta odbor iz števila članov tiste bivše člane, ki za 1. 1910 še niso poslali članarine in tudi za 1. 1911 še nso plačali; za člane se torej smatrajo tisti, ki so plačali za 1. 1910 ali že za 1. 1911. Določi se kraj in dnevni red glavne skupščine dne 5. marca. Za 1. 1910 je plačalo 3840 društveni-kov. Nova poverjeništva so v Ljubnem, v Št. Petru na Krasu, v Podšent-juriju, v Št. liju pod/Turjakom, v Žu-žemperku, Celovcu, Črnomlju, Ormožu in v Celju. Mnogi prijavljeni ustanov-niki zaostajajo s svojimi obvezami. — Predsednik poroča o knjižnih programih »Mat. Hrv.% »Matice Srpske* v Novem Sadu in v Dubrovniku, Srpske Knj. Zadruge v Belgradu. Na podlagi scene se sprejme spis »Kolera na Kranjskem*, spis »Bela Krajina* se v smislu štirih ocen vrne pisatelju. Določi se natančneje knjižni program za 1. 1911; v »Zborniku* izide med drugim^ »Bibliografija* dr. J. Šlebin-gerja. Štrekljevih Nar. pesmi izide obsežnejši zvezek. Skupno z »Matico Hrv.* jzda »Matica Slov.* Šimnovičev socialno psihološki roman »Tudjinac*. Prevod Machovega »Maja* je treba v formalnem oziru dovršiti. Izdanje primernega spisca Tolstega se še ne da definitivno določili. Vnanja oprema beletrističnih knjig se nekoliko izpre-meni. Sevčenkove pesmi v Rusiji kon-flscirane. Letos obhajajo Malorusi petdesetletnico največjega svojega pesnika Ševčenka. Ob tej priliki je ruska vlada prepovedala njegove pesmi zaradi Kobzarja. To je uspeh hujskanja proti Ukrajincem. Šahovski turnir v San Sebastl-ano. V II. tekmi je dobil igro Bernstein proti Spielmannu. Vsi drugi so igrali neodločno. Tarasch-Schlachter, Vidmar (Slovenec) - Rubinstein, ‘Burn-Maczy, Duras (Čeh) - Leonhard, Mar-schal-Capablanca, Janovvski-NiennoviČ. Šahovski turnir v San Sebastianu budi svetovno pozornost, Šahovski turnir v San Remo je končan. I. ceno (2500 fr.) je dobil H. Farni iz Monakovega (7 in pol iger). II. ceno (1500 fr.) Lovcky iz Tijiskega (7 iger). III. ceno (1000 fr.) Fotgacz iz Budimpešte. Z IV. in V. ceno se delita Kostič in Pczepiorka. VI. ceno dele: Gunsberg, Reh, Rosseli, Schwi. Slavčeva maškarada, ki se ima vršiti danes na pustno nedeljo v veliki dvorani hotela »Union*, se bo zlasti glede dekoracije odlikovala od bil oster kakor nož in nerazumljiv kakor blaznost. »Jaz sem! Jazi* je ponavljal brezmiselno, ne da bi razumel, kaj je okrog njega in popolnoma zatopljen v spomin na beli rob njene obleke in na mali čeveljček, ki je tako nežno oklepal njeno nogo. Pazno je sledil njenemu dihanju in je približeval svojo roko, ne da bi premaknil pri tem oči od mesta, kjer je ležal njen obraz. Zopet je poslušal, medtem ko je pomaknil roko še bliže. »Kaj je vendar to?“ je zakričal na glas in planil k višku, v grozi pred samim seboj; za kratek hip se je pojavil pred njegovimi duševnimi očmi Zinočkin obraz in zopet izginil. Trudil se je, da bi razumel, da je to telo 'Zinička, s* katero je šel danes, in s katero je govoril o večnosti, a ni mogel. Trudil se je, da bi čutil še enkrat grozo tega, kar se je zgodilo, toda to je bilo prestrašno, da bi si mogel misliti kot resnično, in čutil ni ničesar. »Zinajida Nikojevnal* je zakričal proseče. »Kaj je vse to? Zinajida Ni-kolajevnal* Toda izmučeno telo je ostalo nepremično, Njevomecki je pokleknil na vseh dosedanjih; pogled na korzni prostor bo naravnost čaroben. Za ne-plesalce bo izreden užitek, ker se je odboru naznanilo še prav mnogo lepih skupin in posameznih mask. Med odmori bo svirala ciganska in tambura-ška godba. Odbor je ukrenil potrebno, da bodo cene jedil in pijač povsem navadne, vsakdanje. Zbirališče mask in skupin je od pol 8. do 8. ure zvečer, na kar se posebno opozarja. Za nemaskovane je obleka povsem navadna, promenadna, tedaj kar naravnost iz sprehoda na maškarado. Vstopnice se bodo dobivale v nedeljo cel dan v dvorani »Uniona*. Klub slovenskih amater-fotogra-fov v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da namerava prirediti v majniku prvo splošno amatersko razstavo. Razstave se lahko udeleže samo društveni člani z najrazličnejšimi predmeti. Odbor si bode prizadeval, da dobi razstava enotno lice, kjer bodo lahko našli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike svoj prostor. Odbor bo tudi skušal, da poda prva razstava kolikor mogoče popolno sliko razvoja amater - fotografske umetnosti na Slovenskem. — Opozarjamo torej že sedaj vse člane društva, naj se začno pripravljati za prvo razstavo, s katero hočemo dokazati javnosti, da smo na tem polju važen faktor, s katerim je treba računati. Petdesetletnica franc, dramatika In pisatelja Scribeja je bila te dni. Scribe je znan po vsem svetu, igra se po vseh odrih: napisal je 422 iger, 47 šaloiger, 244 iger, 8 baletov, 20 velikih, 95 komičnih oper, napisal je tudi mnogo romanov in novel. Ali so jo odrli, ali je bila odrta? To vprašanje se je tako le rešilo : Gospa Majrija Favaj, nadoficijala vdova iz Sp. Šiške je imela posojilo v Vzajemnem podpornem društvu. U-radnik te posojilnice g. Franc Orehek je bil upravitelj čez hišo. Pred kratkim je Orehek poslal račun, ki pa se je gospej zdel previsok ter se je vsled tega pritožila na sodišče. Sodnik dr. Modic je povabil oba k razpravi, pri kateri je g. Favaj trdila, da je g. O-rehek preveč zaračunal kar ni bil o-pravičen ker je bil zadnji mesec bolan ter so stranke same prišle plačat najemnino. Tudi ni razvidno iz računa, je li ga je izpostavil kot sovaruh otrok ali kot uradnik Vzajemnega podpornega društva. Pri tej priliki je gospa Favaj tudi rekla: „N e računajte si še za ta mesec, saj sem že tako dovolj odrta.* G. Orehek pa trdi, da mu je rekla: »saj ste me že tako dovolj odrli.* Vložil je radi teh besed tožbo radi žaljenja časti. Toženka se je zagovarjala, da je izrekla le, da je že tako dovolj odrta. Orehku tudi očita, da kot upravitelj njene posesti ni plačai ne obresti, ne odplačila v posojilnici, pa je z njo tako postopal, da je morala svoje otroke vzeti iz šole in da so ji celo penzijo zarubili. Tožitelj priseže, daje gospa rabila besede: »saj ste me dosti odrli.* Pozove se tudi sodnik g. dr. Modic kot priča, ki pa se ne more spomniti spornega besedila. Sodnik dr. Pompe skuša stranki poravnati. Toženka zagotavlja, da ni rabila do-tičnih besed, ali konečno se vendar s skrajno silo poniža ter vsklikne: »Prosim za odpuščanje g. Orehek*. To priliko je zastopnik tožitelje, Regali (od-vet. koncip. pisarna dr. Schweizer) porabil ter zahteval kot pogoj, da gospa plača poleg stroškov tudi že 20 K za klerikalno »Stražo*, 20 K pa za uboge otroke v Šiški. Toženka pa je ta pogoj ogorčeno zavrnila, češ, da so njeni lastni otroci vsled teh razmer ze sami dovolj revni postali. Sodnik jo je potem obsodil le na 10 K globe. — Po utisu iz te razprave soditi, bi bilo dobro, da ob priliki pretresemo tla in šepetal besede, ki niso spadale skupaj: prosil je, pretil, grozil, da se bo usmrtil, in tresel Zinočko, in jo vzdigaval, obračal, pritiskal k sebi in skoro zagrebel nohte vanjo. Ogreto telo se je udalo njegovemu trudu, se dalo pregibati, in vse to je bilo tako strašno, tako nerazumljivo in tuje, da je Njemovecki zopet planil pokoncu in zaklical hripavo: »Po moč*, toda glas je zvenel neresnično. In zopet se je vrgel na telo, ki se je udajalo brez upora njegovi volji, ga poljuboval in jokal, in čutil je pod nogami temo, strašno brezdno, ki ga je vedno močneje vleklo navzdol. Njemoveckega ni bilo več, Njemovecki je ostal nekje, nek drug človek je stiskal s strastno neusmiljenostjo vroče, voljno telo in se smehljal s prekanjenim smehom blaznega. »Čuj me! Ali nočeš? Jaz te ljubim, jaz te ljubim.* Z istim prekanjenim smehljanjem je približal svoje široko zaprte oči tesno k Zinočkinem obrazu in šepetal: »Jaz te ljubim . . . ljubim*. Z istim zvitim smehljanjem je približal zopet in zopet svoje oči Zinočkinemu vprašanje, kako je bilo pravzaprav z odiranjem v tem slučaju. Zakonska tragedija na glavni pošti pred sodiščem. Čitateljem »Jutra* je gotovo še v dobrem spominu senzačna afera, ki se je vršila na Novega leta dan na ljubljanski glavni pošti med zakonskima Kavzarič. Potnik Fran Kavzarič je že nekaj časa živel ločen od svoje lepe mlade žene. Dasi ločen, je bil vendar tako ljubosumen na njo, da je na Novega leta dan, ko je šla žena na pošto, vpri-zoril znani škandal. Mož se je spozabil, ter na surovi način dejansko napadel ženo na pošti. Ljubosumen pa Je bil, ker je mislil, da je žena našla kako ljubimsko pismo na pošti. Žena je za ta napad svojega ločenega moža tožila. V soboto dopoldne se je zadeva obravnavala pred tukajšnim okrajnim sodiščem. Tožila ga je tudi radi neke nesramne dopisnice, ki jo je mož pisal na njen naslov. To žalitev pa je umaknila. Obtoženi mož se izgovarja na veliko nervoznost ter ljubosumnost1 Obsojen je bil le na 20 K globe, na 20 K za zdravnika in na 50 K za bolečine. V razlogih sodba povdarja, da je to dejanje izvršil na posebno surov način. — Mi smo bili že takrat tega mnenja. Zgubljeno. Včeraj zvečer je zgubil pred pošto dijak Josip Hasaj de-setkronski bankovec. Pošten najditelj naj ga oda proti primerni nagradi v našem uredništvu. Izgubil se je pes, frmac črne barve, rujavih znakov. Zadnjo nogo ima obvezano. Prosi se, oddati ga pri hišnici v Bethovnovih ulicah šL 7. Nagrada primerna. Izkaz posredovalnice slovenskega društva »Merkur* v Ljubljani. Sprejme se: 2 kontorista, 1 zastopnik, 1 potnik, 1 skladiščnik, 3 po-močnikijmešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 3 konto-ristinje, 1 blagajničarka, 9 prodajalk, 7 učencev. — Službe išče: 1 knjigovodja, 1 korespondent, 4 kontoristi, 3 knjigovodje, 2 potnika, 3 skladiščniki, 28 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 12 blagajničark, 10 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce im člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Sodba katoliškega moža o klerikalnemu gospodarstvu. m. Nekaj o zadružnih deležih. Naša javnost se je doslej premalo brigala za zasebno vrednost ter pravne posledice zadružnih deležev, šele strašna »črna šola* vzrasla nad razvalinami poloma »Glavne posojilnice* je zdramila gospoda in delavca, toda zopet le do pretiranega neumevanja. Ponekod, posebno pri klerikalnih zavodih ljudje vsled prenapete bojazni trumoma odpovedujejo deleže, posojila ter celo tudi poroštva — vse le zaradi nejasnosti o zadružnih deležih. To razburjenje se zna pognati do splošnega vzvalovanja napram vsemu zadružništvu. Rad bi bil slab prerok če je moja sodba že danes taka, da stoji cela dežela pred — gospodarskim bankerotom. Ta bankerot pa bode im tudi mora zadeti glavne krivce — 13 mlljonske, vladne meše-t a r j e v naši klerikalni stranki. Želel bi le, da požar od »Glavne* ne preskoči najpreje na streho »Mle- obrazu in šepetal: — »Jaz te ljubi«. Ti nočeš govoriti, toda ti se smehljaš, saj vidim. Jaz te ljubim . . . ljubim . . .* Pritisnil je mehko, voljno telo, ki je vzbujalo v njem divjo strast, tesneje k sebi, in šepetal neslišno lažnjive besede, zakaj edino, kar je še ostalo človeškega na njem, je bila laž: »Jaz te ljubim. Nikomur ne bova povedala, in nihče ne bo zvedel; poročil te bom, jutri že, kadar hočeš. Jaz te ljubim. Poljubljal te bom, in ti mi boš vračala poljube. Zinočka , . . No?* Potisnil je z vso močjo svoje ustnice na njene in čutil, kako so se njegovi zobje zagrebli v njeno telo; v bolesti in v sili poljuba je izgubil zadnjo sled razuma. Tedaj se mu je zazdelo, da so ustnice dekleta vztrepetale. Za trenutek je vztrepetal v njem strah pred mislijo in odprl pred njim črno brezdno. In pogoltnilo ga je črno brezdno. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! : Dne 2. marca 1.1.: nova manufakturna trgovina z dežele vljudno se otvori na kar slavno občinstvo iz mesta in opozarjava in se priporočava za mnogobrojen obisk. na št’1 JESIH & WINDISCHER J E S I H & ivi N DIS C H E R. karske-“ ter z njo prizadete »Zadružne Zveze* in zadrug obeh podjetij. Želel bi to, ker če pride do tega, bo ta požar prizadel vse stanove od prvega C/5 e1£ 53 -£•= !i* O ca ca •-2 tn ra (O S €) .5* ■S £3 •• ec * uj u o rt bfi O c« N M. DRENIK I-ij-U-ToIjana, rKIongreeni trg: V. Predtiskarija, Risarski a teli j e. Plisiranje. Kutriranje. Montiranje. == Tamburiranje in vezenje na roko. = Največja zaloga ženskih ročnih del in vsakovrstnega materijala. 75 a p> B po l CA CD a B O S* £ JB ro o' • . • • • • »i r •> • • Stsmcrpllje vseli. Trrst- S. MONDSCHEIN Dunaj I., Laurenzerberg št. 3. Stempel za datum 10 let 2 K. Žepni stempel od 1 E višje. Tipna tiskarna „FAM0S“, Zalogra naj n.cv©3 Numerateure des Bates Machin Company, New York. Iščejo se agentje! Ceniki zastonj. '• • • •''• r>• M• l<• i->• r>• i'• ^• <'•' 't • • • • • , Jutro‘ se prodega vTrstu po 4 vinarje Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, Raunacher, Campomarzio, Bruna, s. S. Martiri, Ercigoj, ulica Masimiliana, RonČelj, ulica S. Marco, Cechimi, Ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ul. Bariera, Sptider, ulica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Gepa, Luzatto, ulica Aquedotto, Segulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. mw& Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - - A. Križnič & Co. ■ o To lrolod.T7-onj. IPodj^cielec ........... ; Sprejema v izvršitev: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale ; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. — ■■■■■"■ .. Proračuni in načrti brezplačno. Parketna tvornica °Pren,ljena z najnovejšimi stroji nudi par- ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino! * Zahtevajte vzorce in cene. Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdel Kamnoseški izdelki iz marmo ja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU Kolodvorska kamenarskem mojstru Ulica liei. glavnica; K 5,000.000. Kreditna bani Stritarjeva ulica »tev. Podružnic# v Sp!j«tu, Celovcu, Trstu, Sssrfijevu in Gorici Umu K 450.000 Priporoča promese na dunajske komuDalne srečke a K 18'—; žrebanje: dne 1, marca; glavni dobitek: K 300.000'—. Sprejema vloqe na fcniizice in na 'ekooi račun ter liti obrestni« od dne v] osje po oistib 4 Ustanovljena leta 1818. Ustanovljena leta 1818. Pivovarna Mengeš JULIUS STARE Metelkova ulica 19. Telefon št. 248. Zaloga v Ljubljani priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. :: Izdelo-vanje igrrač Ernest Hoffarth jun., Dunaj VIII., ——— Pfeilgasse 34. mn —— Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura \ K 4*— Huzarska ,, 1 obstoječa iz Čake, prsnega „ 5*— Planin, lovcev ,, f oklepa, sablje, patronske „ 5*— Dragonska ,, ( taške, puške v naj finejši „ 5*— Ulanska „ j iždeljavi „ 5*— Telesne straže ,, / „6-— Prekupovald specljalnl cenik. Razpošlljatev po povzetju. Telefon interarban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. Jj J5 trgrovlzia, 52_* |Josipina Podkrajšek | Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 v najtopleje priporoča za zimsko sezijo svojo bogato zalogo krasnih D najmodernejših bluz, čepic in spodnjih, kril. Lepe pred-u pašnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, v vezenine in posamentrije. — JPerilo za dame in gospode. — Veliko n izbero zavratnic, ovranlkov in manšetov. Nogavice u in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd. ____________ 1 '— —------------------------------. je specljaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod. Pazite dobro na varstveno znamko „Ljub\janski grad14. „Jurjevo čistilo44