C- C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 25 agosto 1926. Posamezna številkt 2.5 stotinh Izhaia: vsako sredo zjutral Stene za celo leto 15 L. > pol leta 8 > » četrt leta 4 > Za tnozemstvo celo leto lir 40. GOR1ŠKE STRAŽti Tisk Katuliške tiskarne v Gorici, Riva Piazzuio štev. 18. Uprava in uredništvo ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). - Teles, int. štev. 308. Za bratstvo med narodi! Od 25. do 27. avgusta t. 1. se bo vršilo v Ženevi zborovanje organic ziranih narodnih manjšin. Na zbo* rovanje so vabljeni tudi predstav* niki Slovencev in Hrvatov iz Ttalije. O delu zastopnikov narodnih manjšin bomo natančneje še po* rocali. Danes hočemo le to zborovanje v imenu našega ljudstva pozdraviti in mu želeti uspehov pri njegovera delu za bratstvo in ljubezen med narodi! Eno pa moramo ob tej priložno= sti poudariti: najbolj brihtne glave Evrope že uvidevajo, da bodo vsi mednarodni spori sami od sebe Lz= ravnani, ko bo pravičnim potom rešeno vprašanje narodnih manjs sin. Ta zborovanja imajo namen zanesti v svet in med vsa ljudstva zavest in vero, da se mora v imes | nu večnih in človečanskih postav I izbrisati iz politicnega slovarja po* [ jem močnih in šibkih narodov. ! To svojo nalogo, in to predvsem poudarjamo, pa hočejo narodne manjšine doseči mirnim potom, ne da bi rušile obstoječega stanja, ker se zavedajo, da le mirna poravnas va med razprtimi narodi more ostati trajna in plodna! Tak način delovanja ne bo le za manjšinske narode blagoslova poln, marveč bo tudi večinskim naro* dom dosti doprinesel za njihovo notranjo trdnost in nravno veljavo v svetu. Delo manjšinskih zborovanj je torej postavljeno na globoke mo= ralne temelje in je usmerjeno v pravcu krščanske ljubezni in pra« vJčnosti med narodi. Zato mu še posebno mi, ki imamo izrazita krs ščanska in socialna načela, želimo božjega blagoslova in uspehov za tistt veliki cilj, ki ga je naš Preše« ren povedal z besedami: Da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi... Kaj se qodi po svetu? V zadiijeiVi političncm prcgicuu smo bravccm pokazali, kako in kje sc skuhajo raznolikc časniškc vcsti, ki svet kar iznenadijo. Dosti jc namreč še ljudi, ki slepo vcrujcjo, kar je zapisano in si po tern vstva* rijo končno sodbo. Videli pa smo, da se take rcči nanišejo vcčkrat na visjo komando. Saj smo tudi že Povcdali, da (xjromna večina seda* njega tiska dcla po navodilih, ki rrihajajo narnvnost ali pa po ovm* kih iz velikih palač, kjer imajo glo* boke blagajne. Spomnimo se le na nemškega Huggenberga, ki je s svojimi listi tako nsmeril vse javno mnenjc, da je slepo verjelo njego* vim listom; ali pa na bogatina Stin* nesa, ki je pokupil dosti velikih li* stov, ki so potem tako pisali kot je bilo njemu bolj prav. Nekoč je veljala rečenica »De* nar sveta vladar«, dandanašnji bi pa morali še dostaviti: »Denar in tisk sta sveta vladar ja«. Ta dva rnogočneža delata vojske in mir, pe* hata cne v bedo, drugega pa na zla* te stolcc, delita jok in veselje. Za* to pa trikrat blagor tistim krajem, kjer še imajo liste, ki so v stanu postaviti besedo kot se spodobi med možmi odkrito in pošteno. Pa je že skoraj malo predalcč zašlo to razmotrivanje, ki bi je pa prav za prav morali še in še po* navljati. Z<4ornje besede nam dokazuje tudi slučaj, ki se je odigraval baš v zadnjcm času med Slovenci on* kraj meje. Prekmurje in Prekmurci. Sevcrovzhodni del Slovenije je lep, prelep košček slovenske zem? lje. Med zlatimi stajerskimi ravni- cami in ogrsko ravnino je Prek* murje. Zemljica je plodna, ljudstvo zdravo in sočno, v marsičem po* dobno nam Primorcem. Toda že zgodaj je ta del slovenskcga rodu nrišel pod tuje jerobstvo, pod oho* le madžarske vlastcline in grofe, ki so postaii malodane gospodarji vse prekmurske zemlje. V ncdoglcd se ^irijo prostrana žitna poijk' reh vlastelinov; po uro in šc več drdraš z vlakom skoz nje in še jih je in še. Na tej zemlji. ki bogato rodi, jc pa bil večji del Prekmurcev, t. j. ljudi, ki so naseljeni onkraj Mure, le tujec na lastni zemlji. Pod mad* žarsko vlado, ki je plctla za Prek* murce še debelejši bič kot nemška vlada za nas, je bil kmet gospodar* sko vnieen, vsa zcmlja je bila gro* fovska. Za mero žita se je moral prekmurski oče udinjati Madžaru in mu garati na njivi, da jc bilo eez zimo prgiščc moke za pogačo. Kdor ima doma »Mladiko«, naj le prebe* re mično povest »Za kruhom«, ki prav to lepo popisuje. Ko je ubil Madžar telo, je zgrabil še za dušo. Z vso silo se je širila po dcželi rnadžarizacija. Prekmursko knji* ževno narečjc še danes zveni ne* kom po ogrsko. V mirovnih pogodbah se je od* ličnim možem posrečilo oteti večji del Prekmurja iz madžarskih krem* pljcv in ga spojiti z Jugoslavijo. Od tedaj se je vse obrnilo na bolj* še. Prekmurci so dobili svoje šole, ustanovila so se društva. posojilni* cc. narodni možje so začeli dra« miti Prekmurje. Najboljši oče Prckmurccm jc šc danes župnik Klekl, poslanec v belgrajskem par* lamentu, ki vse žrtvuje za svoje ljudstvo in mu posveea vse svoje moči. Ljudstvo sc je naenkrat predra* milo in jelo s svojimi brati, s ka* terimi se je združilo, tudi gospo* darsko se okrepljati. Madžarskim grofom, ki so imeli vso zemljo v rokah, jc odzvonilo. Pripravljala se je tako zvana agrarna reforma. ki naj zemljo pravično razdcli. Vaškc posojilnicc so pa nudile kmeticu ugodno posojilo, da si zemljo odkupi. Brat skoči bratu za vrat. Vse jc šlo mirno naprej. Prck* murci so se začeli naslanjati na Slo* vence. Tedaj poči prvi strel. Neki dalmatinski časnikar Joe Matošic, tako sc bere v ljubljanskem »Na* rodnem dnevniku«, je začcl pisariti po zagrebških listih, da so Prek* niurci prav za prav Hrvatje in naj se kar lepo cela pokrajina priklopi zagrebški veliki županiji ali naj se pa vsaj ustanovi posebna prekmur* :»ka pokrajina, nikakor pa ne gre, tako trdi časnikar Matošič, da bi Prekmurie spadalo pod maribor* skega velikega župana. V dokaz za te trditve pravi, da govore Prckmurci ncko starohrvaško na* rcčje in so torej bližje Hrvatom nefjo Slovencem. Slovenska uprava jc pa neki tudi tako za nie, da je najbolje, če pridejo v Prekmurje sr.mi hrvaški uradniki. Tako je brat vrgel seme razpora med brate in vžgala se jc po časo* pisju silna borba, kaj so prav za prav Prekmurci in kam spadajo. Oglašali so sc odlični prcdstavniki Prekmurcev. med temi posebno vseučiliščni profesor dr. Slavic, ki jc bil na pariški mirovni konferen* ei za izvedenca za prekmursko vprasanje. Ti in drugi so brbljavc* mu časnikarju dokazali, da so Prek* murci Slovenci. Pa tudi ljudstvo samo se je opetovano izjavilo, da sc čuti slovensko. Pa vse skupaj nič ne pomaga, boj gre naprej. Plašč za umazane kupčije. Nekaj časa je bila javnost uver* jena, da se bijcjo za Prekmurje Hr* '/.'-L'¦..' ?n .S1'>vcnci 2go!j if? pnvdv.Ronc bratske ljubavi za brata, ki ga ho* četa imeti vsaj za svojega in mu dobro streči ter mu pokazati, da še ni izmrla bratska ljubav na sveti. Pa se je ob koncu izkazalo, da je ta bratovska ljubezen in narodnost* ni boj le lep plašč za umazane reči. Dejali smo že, da je bil v Prekmur* ju prvi gospod grof. Se danes so grofovska posestva vredna precej zlatih miljonov. Po agrarni reformi se morajo ta veleposestva razdeliti. Pri takih kupeijah pa se po navadi vrinejo vmes tudi mesetarji, pa ne oni po živinskih sejrnih, marveč taki, ki umcjo pri svojcm poslu za* služiti lepe novee. Pravijo. da je neki advokat pri prodaji nekega grofovskega posestva zaslužil na mešetariji kar 5 miljonov dinarjev. Take debele kupčije pa se nc mo* lejo delati v tišini, ko vsak na prste pazi. Biti mora hrušč in trušč kot na sejmu, pa se mešetarija bolje ob* nese. Zato hajd, treba je nekaj stckniti, kar bo ljudi zamamilo, da bodo pažnjo proč obrnili. Vsled te* ga je bilo potreba zanetiti vpraša* nje o narodnosti Prekmurcev in to gnati tako dolgo, da bo javnost na vse drugo pozabila. Siliti Prekmurce pod hrvaški klo* buk je pa zato potreba, ker bi s lern prišli na upravna mesta v Prekmur* ju prijatclji zagrebških mešetarjev. In še tretji vzrok je: treba je prekmursko ljudstvo vloviti za njegove volivne glasove. Radičcva stranka se zato najbolj vneto po* ganja. To jc torej tista borba, ki ji je presneto malo mar. kaj in kako jc s Prekmurci, marvec sc briga za mošnjo in trebuh. Časopisjc je pa moraio kot predstraža v boj in u* treti pot takim nakanam. Hoteli smo to povedati ne da bi le kaj doprinesli s svojimi skrom* nimi sredstvi k pošteni stvari bra* tov v Prckmurju, saj ta bo itak zmagala, ampak, da bi na tem vzgledu pokazali, s kakimi sredstvi se zavaja javno mnenje na kriva pota. Tudi mi imamo liste, ki zna* jo s spretnim peresom braniti in zagovarjati krivično stvar, ki je na* videz nedolžna, in ji pripomoči do zmage. Tcm bolj je pa naša dolž* nost, da svarimo in učimo, da je vprav poštenje in odkritost naj* svitlejšc orožje v brambi pra\ice! Kar iznenada so prinesli listi vest, da je v noči od sobote na ne* dcljo 22. t. m. izbruhnila na Gr* škem revolueija. Diktator Pangalos je odstavljen, za predsednika re* publike je izklican zopet bivši predsednik admiral Konduriotis. Te vesti so svet tem bolj iznena* dile, ker je komaj dober teden te* ga, odkar so listi pisali, kako ljud* stvo ljubi in spoštujc svojega po- glavarja, da bi se menda kar živo dalo zanj speči. Toda to zunanjo ljubezen je narekoval zgolj strah. Pod krivo generalsko sabljo. Strah je pa izviral od mogočnega oblastnega gencrala Pangalosa, ki je prav na tihem prišcl do popolne oblasti v svoji domovini. Ko jc bil pregnan kralj Jurij, ki živi zdaj nckje na Angleškcm, je bil izvoljen zi predsednika republi* ke priljubljeni admiral Kondurio* tis. 27. junija lanskega leta se je pa dvignil general Pangalos, poslanec in minister, in odstavil ministrstvo tcr sam prcvzel ministrsko pred* SL¦JrJšt\-'). Ž3 takr^t V: j? ^bnrvlpl kot vsemogočni tiran, ki je vse podvrgel svoji volji. Prav postavni diktator jc pa postal letos v ja* nuarju. ko mu je odposlanstvo gr* ških častnikov s polkovnikom Vustinasom na čclu ponudilo mc* sto državnega predsednika. Kondu* riotis je bil že prej odstopil. Od januarja je diktator Panga* los prav na kratko napel svoje brzde. Sledili so povrsti odloki, ki so zatrli slcherno politično svobo* do in vzeli diktatorjevim nasprot* nikom vse orc/jc iz rok. Njegova diktatura ni rodila do* brih sadov. Svobodoljubni potomei visoko omikanih nckdanjih Helc* nov so v sreu čutili, da mora Pan* galos pasti, ker njegova diktator* ska vlada je madež v helenski zgo* dovini. Domoljubi so to .čutili in skušali rcšiti kot nckdanji grški junaki domovino izpod tiranskega jarma. Rcvolucije in atentati niso nič dosegli. Mirna in nagla revolueija. V nedeljo zjutraj so sc Atenci prcbudili in so videli, da se je te* kom noci vlada spremenila. Prav na tiho so revolucionarji delali, si pri* dobili posadko ulavnega mesta in ob trch zjutraj je dal poveljnik vstaskih čet general Kondylis ukaz, naj brž zasedcjo šc pred zo* ro vsa javna poslopja. Sc tckom noči so aretirali gene* rala Tserulj^a, vojnega ministra, ki se mu je zdelo sumljivo gibanje re* volucionarnc garde. Brž po teh uspchih je brzojavil Kondylis Kon* duriotisu, naj pride nemudoma v glavno mesto, da sprcjmc predsed* stvo republike. V tiskarnah so se brž zavrtcli stroji in natiskali pro* glase na narod, ki pravijo, da hoče ta vojska in mornarica zopct vzpo* staviti svobodo v domovini in še tekom osmih mesecev izvesti svo* bodne volitve. In ni ga bilo bajc Atcnca, ki ne bi z veseljem bral manifesta o svobodi domovine. Stran 2. >QORISKA STRA2A« Revolucija se je izvršila, ne da bi se prelila niti kaplja krvi. Le polkovnik Vutsinas, ki smo ga ze zgoraj omcnili in ki je najboljši Pangalosov prijatelj, se je z enim bataljonom utrdil na višinah okrog Aten. A končno je izprcvidel, da bi bil vsak odpor zaman in se je podal. Lov za predsednikom. Diktator Pangalos se je nahajal ob času revolucije na letovišču. Ko so ga zvesti oficirji opozorili o vstaji, je skušal pobegniti z leta* lorn. Tod a to so mu preprecili in ga odvedli v nek hotel. Nato so ga prepeljali na krov torpedo vke »Pergamos«, da ga odpeljejo v A* tene. Toda kapitan ladje je bil udan Pangalosu in je zaokrenil v smeri proti Italiji hoteč rešiti premaganega predsednika. Namero »Pergamosovega« kapitana so opa* zile dru-ge ladje in sporočile to re* volucionarjem. Par niinut za tern sta žc pluli s polno paro bojni ladji »Kilkis« in »Leon« za ubeglo tor? pedovko. V zraku pa sta jo zasle* dovala dva zrakoplova. V tern odločilnem hipu se odloči Pangalos in s pomočjo radija daja znamenja s krova, naj ne prelomi* jo mornarji na »Kilkisu« in »Leo* nu« prisege, ki so mu jo bili dali. Nič ni pomagalo. Tiran je moral pasti. Ob petih popoldne so se za* sledovalci na »Kiljdsu« že toliko približali torpedovki, da so jo za* čeli obstreljevati. S »Pergamosa« topovi le slabotno odgovarjajo. Med bojem pa obkoli »Leon« tor* pedovko od nasprotne strani. Pan* Ualos da ves obupan signal za pre* dajo. Vsega bledega so prepeljali na bojno ladjo. Zadnja njegova prošnin je še bila, naj ga puste, da pobegne. Seveda želja ni bila iz* polniena. Ujetega bivšega državnega po* glavarja so prepeljali na nek otok sredi morja, kjer čaka obšodbe. Ko so se ladie z ujetnikom približale bregu, je ogromna množica ljud* stva skušala Pangalosa linčati. Ta* ka je usoda tirana, ki je mislil, da bo s sabljo ukrotil svobodne Hele* nc. Prav tista množica, ki mu je še pred tednom vpila »hosana«, ga je osem dni kasneje hotela ob belem dncvu umoriti. Žalostna usoda! DNEVNE VESTI Visok obisk. Pretekli teden je prestolonasled* nik Humbert prvič obiskal furlan* sko provincio. Obiskal je po vcčini sevcrni del Furlanije. V Trbiž je šel nasproti prestolonasledniku tu* di goriški knezonadškof. Spremstvo, posebno pa minister Volpi je zelo hvalil državljansko zvestobo »tuje* jezičnikov«. To je celo »Piccolov« šmok poudaril. Novi podprefekt. V pondeliek zvečer ob petih je prispel iz Opatije novodoločeni go* riški pödprcfckt dr. Kajetan Anzä. V torek je prejel iz rok grofa At* temsa svoje posle. O novem oblast* niku še ne vemo kaj in kako. De* janja bodo že govorila. Shod društva »Skalnica« v proslavo 70(Metnice smrti sv. Frančiška Asiškcga bo v nedeljo dne 29. t. m. ob 4. popoldne v cer* kvi sv. Ivana v Gorici. K obilni vdeležbi vabi predscdništvo. Pritožba. Iz Dolenj smo prejeli pritožbe proti tamkajsnji poštni upravi^ teljici, da postopa z grožnjami ne* dostojno proti ljudem, ki hoeejo naročiti »Goriško Stražo«. Mi ni* smo mogli še ugotoviti, če odgovar* ja to resnici. Vendar pozivljamo poštno upravo, da pouči gospo upra* viteljico, da sc drži lepših manir, če se jc proti njim prcgrešila. Lep telovadni nastop v Dornbergu. V nedeljo smo gledali v Dornber* gu krasen nastop, ki po svoji pre* cizni tehnični izurjenosti prekaša vse dosedanjc telovadne nastope. Pri telovadbi jc lepo svirala godba Kat. delavske družbe iz Idrijc. Pr* ve so nastopile gojenke. Bilo je 60 belooblečenih deklic, ki so ljubko in enotno izvajale vaje po znani melodiji »Preljubo veselje, oj kje si doma?« Za njimi so nastopili člani s prostimi vajami. Člani so s svojim moškim nastopom vzbudili splošno občudovanje. Izmed vines* nih manjših nastopov je zlasti uga* jala simbolična skupina goriških telovadk, ki so ob petju prckrasno uprizorile izrazito vajo »Za mami* co«. Istotako je občinstvo z izred* nim zanimanjem spremljalo lahko* atlctičnc vaje idrijskih telovadcev in simbolične vaje idrijskih članic. Skupina dornberskih telovadcev za* služi vse priznanje. Ena najlepših točk je bil brezdvoma nastop deške* ga naraščaja, ki je v vzornem izva* janju žel splošno odobravanje. Od* sck iz Bili jc izvajal par simboličnih vaj in vaje s palicami za deški na* | raščaj. Udeleženci so se čudili te* j lovadbi na krogih, bradlji in drogu, ki je bila v vsakcm oziru na višku. Članice * telovadkinje so s pestrim izvajanjem bile živahno pozdrav* ljene. Med prireditvijo je vladal najvzornejši red in lepa disciplina. Ljudstva od blizu in daleč so ce* nili kar na par tisoč glav. H krasni prireditvi je pripomogel tudi lep poletni popoldne. Pozdravljamo telovadbo nele iz higijeničnih, tern? več tudi iz moralnih razlogov. Ka* ko vse drugače je, če si mladina-d, 1 telo, kot pa če zapravlja zdravje po plesiščih. Lepa prilika za Mohorjane. Goriška Mohorjeva družba od= daja svojim članom kot izredno knjigo roman Ivana Preglja »Oče budi volja Tvoja...« Roman opi* sujc delo in trpljcnje slovenskeqa duhovnika v Istri. Člani Mohorje* ve družbe dobijo knjigo proti do* plačilu 2 Hr. Javijo naj se pri gg. po* verjenikih, pri čč. gg. duhovnikih; knjigo jim dopošlje Družba jeseni skupno z drugimi knjigami. Opo* zarjamo, da stane knjiga, če jo ku* piš v knjigarnah, 3 lire in pol. Slava slovenskega kmečkega doma. V nedeljo 15. avgusta se je zbra* lo v Mariboru čez 8000 slovenskih kmetskih fantov in mož na »kmeč* ke dneve«. Med velikanskim nav* dušenjem je govoril voditelj slo* venskega ljudstva dr. Korošec pre* krasen govor o kmetu, ki je steber ccrkve in države. Popoldne so se pa vse trume zgrinjale okrog groba encga prvih Slovencev, ki je bil raj* ni škof Anton Martin Slomšek. Na grobu tega, upajmo, skoraj.šnjega slovenskega svetnika, je vseučiliški profesor Slavic govoril o škofu Slomšeku in slovenskcm kmečkem domu. Takih slovesnosti, kjer bi sloven- ski kmečki rod kot en mož govoril svojo besedo, Slovenija še ni vi* dela. Gospodarski boj v Ljubljani. V Ljubljani se je silovito razvil volivni boj za Trgovsko * obrtno zbornico. Sporazum so sklenile vse večje slovenske stranke proti samo* stojnim demokratom, ki so zato ! grozno ogorčeni. Ni dvoma, da bodo ' zmagali trezni gospodarski pomisle* ki nad strankarsko strastjo. Slo* venska ljudska stranka bo dobila po sporazumu v tern slovenskem gospodarskem parlamentu 16 sede* žev. Nekaj o načrtih. Pretekli teden je bilo sklicano v Gorico zborovanje tašistovskih po* litičnih in sindakatnih tajnikov. Posebno je bila naročena vdcležba tajnikom iz »tujerodnih« občin. Seje se je vdeležil tudi bivši župan, sedanji gor. komisar Jurij Bombič in profesor risanja gospod Cava* lotti, ki je bil njega dni za komi* sarja v Medani in Kobaridu. Slednji je imel glavno besedo in je govoril posebno, kakor zatrjujc »Piccolo« od 20. t. m., o »tujejezič* ni« soli, tisku in duhovščini. On hoče jasno delovanje, »ker je ne* varnost, da vso situacijo prebrnc široko razpredena propaganda du* hovnikov in panslavističnih agita* torjev, posebno demokristijanov« (gospod profesor najbrže menijo kršč. socialcc). Tajnik fašja iz Idrije Vlacho* vich, ki ima bajc, mimogrede po* vedano, svojega brata Vlahoviča v neki jugoslovanski nacionalistični organizaciji vpisanega, je tudi nc* kaj vmes poscgal. Potcm so na seji govorili, da je še vse preveč »tuje* jczičnikov« v javnih in zasebnih pisarnah. Stavljen je bil tudi pred* log, naj se nadomestijo vsi »tuje* rodni« občinski tajniki z italijan* skimi. Politični tajnik za Gorico Bozzini je govoril o obmejni soli in duhovSčini s posebnim ozirom na nadškofijstvo. Tako poroča o poteku seje »Pic* colo«, po katcrem smo notico po* sncli. Drustvo narodov. Drugega septembra se bodo spet zbrali v Žencvi državniki na po* svetovanje. Bo pa tarn gori preccj vročc, ker se bodo dajali zastran stalnih sedežev v glavnem odboru; pa tudi še nekaj drugih velikih ra* cunoy imajo gospodje med sabo. Časnikarji že kupujejo črnilo, to* liko bo pisanja. Dosti kajpada tudi praznega. Napredek katoličanov v Beogradu. Bosanski frančiškani zidajo v Beogradu v največji beograjski uli* ci, na Aleksandrovi cesti, samostan s cerkvijo sv. Antona. Brez dvoma bo to za beograjske katoličane ve* lika pridobitev. Radič gre v Ženevo. Jugoslovanska vlada je določila za svoja zastopnika pri septembr* skem zborovanju Društva narodov zunanjega ministra Ninčiča in Štc^ fana Radiča. Hrvatski vodja, ki rad govori, bo zopet imel priliko: da svetu pokažc svojo zgovornost. Novinarjem je tudi izjavil, da :,o poslali iz Argentinije nekega mla* dega človcka Pavlečiča in mu dali 5000 peset, če Radiča umori. »To* da jaz se ne bojim ničesar,« je pri* stavil Radič, »ker zaupam v Boga in kmečko slogo.« Mešani kruh. Določba o novem kruhu iz enot* nc moke bo stopila v veljavo s pr* vim septembrom. Ob tej priliki je umestno pripomniti, da se opazuje pri nckaterih goriških trgovcih go^ tove ljudi, ki prav pridno kupujejo ecle vrcčc fine pšenične moke. Ti gotovo ne bodo otepali enotnega kruha. Kje je Goriška Mohorjeva družba? Večkrat poprašujcjo, kje je Go* riška Mohorjeva družba. Natančen naslov je ta: Gorica. Corso Verdi št. 1, v stari Marzinijcvi hiši. Še jc čas, da se naročite na knjige, ki izidejo to jesen. Za šest lir dobite vclilč Koledar in še štiri druge knjige, dve s slikami. Sadjarska in vinarska šola v Mariboru. Ministrstvo kmetijstva je dolo* čilo, da plačujejo odslej privatni učenci enoletne vinarske in sadjar* ske sole v Mariboru za oskrbo v internatu, če dokažejo z občinskim potrdilom, da so sinovi kmetoval* cev, mesečno Din 200, za sinove ostalih stanov pa ostane mesečna oskrbnina v višini Din 400. Ena* letna vinarska in sadjarska sola bo sprejela vso oskrbo zastonj ter 10 plačujočih (privatnih) učencev. Odlikovan obrtnik. Gospod Feliks Potočnik, vodja krojne sole v Ljubljani, je bil na mednarodni krojni razstavi v Rimu dne 6. avgusta t. 1. odlikovan. Do* bil je zlato kolajno in naslov pro* fesorja kroja. Omenjeni obrtnik nam piše, da imajo njegove diplo* me poino veljavo tudi pred italijan* skimi oblasti. Obnovitev cerkva. V Treh Benečijah je vojna razru* šila več kot 1000 cerkva. Zvonov so odnesli ali razbili kakih 9760 (38.000 kvintalov). V naših krajih se je vsled neumornega truda naših du* hovnikov posrečilo obnoviti že sko* raj vse cerkve. Furlanija pa še v obilni meri na to čaka. Septemberska veselica v Postojnski jami. Kakor pretekla leta, tako bo tudi letos v mesecu septembru priredila Jamska uprava običajno veliko ve* sclico v svetovnoznani Postojnski jami, ki je bila posebno letos nad vse dobro obiskovana, Letos je število obiskovalcev preseglo števi* lo 120.000 lanskega leta; samo v mesecu juliju je bilo v jami 32.516 oscb. Lani jih jc bilo v juliju le 14.278. — Jamska veselica se bo vršila letos dne 5. septembra. V »Rajski jami«, bajno razsvetljeni, bo sviral izbran orkester, skrit v pragozdu stalagmitov. V velikanski »Koncertni dvorani« bo sviral or* kester, sestoječ iz 88 prvovrstnih moči, a v plesni dvorani bodeta igrali istotako dve godbi. Tudi za dobri prigrizek in za dobro pijačo bo tarn preskrbljeno. Posloval bo tudi podzemski poštni urad, a raz* glednice, ki se bodo razpošiljale, bodo nosile poseben jamski žig. — Za veselico, in to od 4. do 10. sep* tembra, je dovoljen 50% na želez* nicah iz vseh postaj Trch Bcnečij. Vsak potnik ima pravico prekiniti vožnjo štirikrat tekom teh šestih dni. Natečaj. Društvo narodov v Ženevi si gradi svoje prostore. Tukajšnja podprefektura nas obvešča, da je razpisan natečaj za arhitektc, ki naj predložijo svoje načrte glede ureditve zborne dvorane v tej pa^ lači. Če se dobi med nami kak u* metnik, ki se čuti kos tej nalogi, naj se obrne za pojasnila na prcfektu* ro v Vidmu. Potres. Na Eolskih otokih ki leže v bliži* ni Sicilije je bil 20. t. m. močan po* tres. Poškodovanih je bilo več sto his in mora mnogo ljudi spati pod milim nebom. Valuta. Dne 23. avgusta si dobil : iA 100 franc, frankov 87 — do 87.75 Lir za 100 beJg. frankov 84— do 85. - Lir za 100 švic. frankov 590- do 595.— Lir za iOO češ.-slov. kron 90 25 do 91,— Lir za 100 dinarjev 53 75 do 54 25 Lir za 1 sterling 148 75 do 149 50 Lir za 1 dolar 30 50 do 30 75 Lir Novci po 20 frankov 115.— do 119 - Lir V6. 100 avst. kron U.U430 do 0.0437 Lir Vojnoodškodninske obveznice: 67. Dorujte za shlad „6oA Strozc"! Priloga,, Goriške Straže" §t. 55 »GORIŽKA STRA2A« ,. Stran GOSPODARSTVO. Dela „Zadružne zugze" v Borici. Poročilom iz zadnjega občnega zbora »Zodružnc zveze« v Gorici, ki smo jih poduh v zadnjih dveh stevilkah, naj dodamo danes še glavne misli, ki jih je povedal o naši mlekarski organizaciji g. inž. J. Rustja. G. inženir je izvajal: Naša mlekarska organizacija in njena važnost. V naši dežcli jc danes najvažnej* ša gospodarska panoga živinoreja z združenim mlekarstvom. To važ* nost nam izpričuje vcliko število mlekarskih organizacij, ki so nasta* le širom našc deželc. Vsled tega je nujno potrebno, da se nckoliko po* razgovorimo o mlekarski organiza* ciji tudi na občncm zboru »Zadruž* nc zveze« v Gorici, ki jc danes brez dvoma najvažnejša ustanova za go- spodarstvo našega kmetskega sta* nu, hrbtenice našega ljudstva v deželi. Mislim, da ni nobenega mcd Va* mi, ki ne bi priznal, da tvori danes mleko v splošnem zelo važen, po* nekod celo cdini dohodek. Zato pa so tudi naši kmetovalci začeli po* svečevati mlekarstvu zelo veliko pažnjo in najlepši dokaz temu je velikansko število mlekarskih za* drug, ki obstojajo in delujejo da* nes po naši deželi. Po štatistiki, ki sem jo sestavil, imamo danes v deželi okoli 125 mlekarskih zadrug in sicer okoli 115 maslarn in sirarn, ostale pa proda* jajo sveže mleko. Slednjih je sicer zelo malo, a njih obseg je širši. Mlekarska organizacija je danes že razpletena več ali manj po vsej de* želi. Zato nam ni treba več usta* navljati novih mlekarskih zadrug, pač je obstoječe izpopolnjevati in jim s pametnimi ukrepi zajamčiti obstoj. Centraina mlekarna v Trstti. Obstoječe mlekarske zadruge, ki trgujejo s svežim mlekom so nave* zane predvsem na Trst, ki porabi dnevno preko 500 hi mleka. To mleko prihaja v Trst na različne naeine in iz različnih krajev. Precej ga prodajo tja še mlekarske zadru* ge, mnogo pa tudi zasebni trgovci, mnogo ga pride v Trst v zgoščcni obliki iz Sorezine pri Kremoni, naj* več ga pa še vedno prinašajo mle* karice na glavi v jerbasih, v vrčih in na oslih. V Trstu je srednja cena mleka 1.80 L za liter, kar je gotovo zelo visoka cena, posebno ako pomisli* mo, da ni to mleko takšno, kot nam ga krava, temveč da je več ali manj krsčeno in posneto. Dejstvo je, da se v Trstu proda zelo mnogo vode pod imenom mle* ka. K temu se pridruži še dejstvo, da prihaja na tržaški trg zelo ne* čisto mleko, vsled česar se je ro* dila ideja, da se v Trstu ustanovi centralna mlekarna, ki bi morala v bodoče sama kriti vso potrebo Tr* žačanov na svežem mlcku. Vprašanje centralne mlekarne sedaj proučujejo, računajo pa, da bo to vprašanje dozorelo v jeseni in takrat se bo ustanovitev pospe* šila. Gotovo bi bilo dobro, da bi se mlekarna ustanovila, ker bi na ta način prišlo do veljave pristno mleko, voda bi iz mleka izginila in na eni strani bi bilo pomagano kme* tovalcu * živinorejcu, ki ne bo od* dajal svojega mleka po 60 stotink, kot ga mora dajati danes marsikjc, pomagano pa bi bilo tudi Tržaške* mu * konsumentu, ker bi dobil prist* no mleko po primerni ceni. Računa se, da bo po ustanovitvi centralne mlekarne mogoče znižati v Trstu ceno mleka za 10 stotink, živinorej* eil pa ga plačati nekoliko dražje. Seveda so potrebni za ureditev tako velike mlekarne ogromni kapi* tali, ki ne bi bili nižji od milijona; mogoee za celotno organizacijo centralne mlekarne niti 2 milijona lir ne bi zadostovala. Kapital sam na sebi danes ne dela preveč skrbi, ker se centralna mlekarna dela pod okriljem delniške družbe Federa* zione Agraria Giuliana to je Ju* lijske kmet. zveze, katere članica je tudi naša Z. Z. Financiacijo cen* tralne mlekarne bi vzele v roko močne organizacije, predvsem ban* ka Istituto Nazionale di Credito per la Cooperazione, potem Delav* ske zadruge, tržaška občina itd. Koliko se bo v tem oziru napra* vilo, boste slišali na prihodnjem obenem zboru. Važno je to, da se bo Centralna mlekarna v Trstu po* služevala obstoj ečih mlekarskih zadrug in da bodo ponekod ustano* vili nove mlekarske zadruge, pone* kod pa samo zbirališča in shlajeva* lišča svežega mleka. (Cesta, Komen, Dutovlje, Divača itd.) Vnovčevanje masla in sira. Sveže mleko pa more oddajati sa* mo določen del dežele, drugod mo* rajo zivinorejci svoje mleko vnov* čiti v obliki masla in sira. Mlekar* skih organizacij ki se pečajo z vnov* čenjem mleka v obliki mlečnih iz* delkov (masla, sira) imamo v deželi nad 100. Približno polovica vseh teh mlekarskih zadrug izdeluje sa* mo maslo, četrtina samo sir, ostala četrtina posnet sir in maslo. Ako računamo, da ima povprečno vsaka mlekarska zadruga dnevno samo 200 litrov mleka, ga ima jo vse mle* karske zadruge skupaj dnevno oko* li 20.000 litrov ali 200 hi. Ako ra* čunamo mleko po 70 stotink liter, je to mleko dnevno vredno 14 tisoč ali letno okoli 5 milijonov lir. Na vsak način je to važen dohodek. Ali se danes bolj izplača delati maslo ali sir? To vprašanjc muei načelstvo marsikatere mlekarske zadruge. Odgovor na to vprašanje ni vedno enak. Ako je sir drag in maslo poceni, se izplača bolj sir, ako pa je maslo dražje, se bolj iz* plača maslo. Računajmo: 100 1 mleka da 4.25 kg masla, če raču* namo kg po 17 L, dobimo L 72.25, sira pa napravimo iz iste množine mleka 9.5 kg, kar nam prinese, če sir prodamo po 9 L kg, L 85.50. Kaj nam škoduje? V splošnem pa naši mlečni izdel* ki nimajo odgovarjajočih cen. Te* mu je krivo dvoje, predvsem slaba trgovska organizacija in slabo blago. Glede sira je potrebno sledeče: Enotnost sira, izdelave, sirišča, ob* like, tcže itd. Danes nimata niti dve mlekarni enakega sira. Zveza bo iz* dala letos strokovno Pevčevo knji* go »Sirarstvo«, da se temu zlu ne* koliko odpomore. Organizirati je pa trcba tudi trgovino, kar je zelo težavno, ker zahteva to delo ogrom* iiih kapitalov. V tem oziru ni mo* goče dclati čudežev kar čez noč, pač pa si je treba postaviti cilj in temu odgovarjajoč načrt: 1. V naših Gorah bi morali izde* lovati samo dvojen sir, in sicer pol* nomastnega in polmastnega. Prvi naj bi bil za imovitejše, drugi pa za delavske sloje, ki nc gledajo toliko na kakovost, ampak na ceno in ko* ličino. Oblika mora biti enotna, iz* delava in sirišče enotno. 2. Organizirati bi morali trgovino, zato bo treba v bodoče misliti na ureditev velike zorilnice za sir, ker bi dosegli višje cene, ako bi proda* jali stare j šega. Masla se izdela danes v naših Go* rah okoli 40—50 q na teden. Pri* bližno polovica ga grc skozi Za* družno zvezo ki ga prevzema danes od 30 mlckarn, medtem ko ga je la* ni jemala samo od sedemnajstih. Delo »Zadružne zveze«. Zakaj je začela Z. Z. nakup in prodajo masla? Iz dveh važnih raz* logov in sicer, da odpravi izrablja* nje mlekarskih zadrug po zasebnih trgovcih in da organizira prodajo (v Trstu, Opatiji, Benetkah, Gra* dežu, Portorose itd.) tcr tako za* gotovi našim mlekarskim zadrugam gotov odjem blaga in jim jamči pri* memo ceno. Glcde izrabljanja mlekarskih za* drug smo videli najlepši dokaz lansko leto, ko je cena masla zrast* la takoj, ko je Zveza nastopila, od 16 lir na 18 in še več. Res je, da so pozneje zasebni trgovci plačevali še višje cene nego Zveza, a samo zato, da bi mlekarne zopet odtujili Zve* zi. To se jim pa ni posrečilo, čemur je najlepši dokaz porast števila tis* tih mlekarskih zadrug, ki so ga da* | jale Zvezi lani in ki ga dajejo letos. Glede odjema bi pripomnil toli* ko, da so letos mnogi trgovci pu* stili marsikatero mlckarno na ce* dilu. Zveza nobene. (Ladra, Smast, Libušnje, Krnica, Sela pri Volčah itd.) Kar se pa tiče cene, smelo tr* dim, da bi bilo danes v Gorah ma* slo po 12 lir, če bi se Zveza umak* nila. Tudi Zveza danes ne plaeuje zelo visokih cen, ker jih ne more, in sicer iz naslednjih razlogov: Trg je prenapolnjen, izvoza malo, nadprodukcija, tujeev malo, po* manjkanje lastnc prodajne organi* zacije; velika krivda tiči v kako* vosti masla. Da se deloma odpomo* re, se je odločil odbor Z. Z., da ustanovi v Trstu lastno poslovalni* co, ki naj se peča poleg drugega predvsem z oddajo sira in masla. Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj se je izbral Trst, in se ni ta stvar iz* vedla iz Goricc? Vzroki so pred* vsem v tem, da je Trst važno kon* sumno središee in je v bližini vseh drugih trgov. Poslovalnica v Trstu se še ni raz* vila, ker še nima lastnega skladišča in ima pravzaprav samo urad. Po* trebno pa je, da ima poslovalnica lastno prevozno sredstvo za dostav* ljanjc masla tvrdkam, drugo pre* I vozno sredstvo za zbiranje masla S. Stanič: Odlomki iz podgorske zgodovine Doba svetovne vojne. V mirni gospodarski razvoj Pod* gore pa je posegla svetovna vojna s tako kruto roko, da stoletja tega ne bodo pozabila. Avstrija si je iz* brala ravno podgorske višine, da bi tamkaj zaustavljala prodirajoče italijanske čete. Na binkošti 1. 1915. je bila v Podgori zadnjič sveta ma* ša. Kmalu nato je ljudstvo moralo zapustiti svoje domove, vrtove, po* lja in vinograde, tovarno in stroje ter vzeti popotno palico v roke. In razkropili so se po vsej širni Av* striji; lačni in raztrgani so bolehali po raznih taboriščih v Brucku, Leibnitzu, Wagni, Strnišču, života* rili so po raznih mestih razkroplje* ni; kakor ovce brez pastirja in brez hleva med nevihto. Eno leto sta bili Kalvarija in z njo Podgora v ognju. Tla razrita od jarkov in granat, drevje po* lomijeno, nasadi uničeni, hiše do ta.l posute. Lepo popisuje našo Podgoro y tej dobi Vittorio Locchi v svoji: »La sagra di Santa Gorizia«. »Chi sul Calvario viveva ancora, tra le vampe tra i rugghi e gli urli, tra le fosche fumate alte come piramidi, fra gli stormi di proiettili, uccelli invisibili che simili a sinistri s' incrociavano, stracciavano 1' aria come una tela fischiavano piombavano giü a mordcre i vivi a mordere i morti su i proguioli bollenti delle trincee? Kdo je na Kalvariji živel, zasut v razvaline, med stokom in krikom med dima oblaki visokimi kot piramide, med plohami strelov, ki, kakor zločesti ptiči nevidni so križema trgali zrak, kot bilo bi platno, so žvižgali rili se v tla, da grizli so žive, da grizli so mrtvc med grobljo pekočo okopov? »Mi smo bili,« pravi nadalje Loc* chi, »ki smo živi prišli v Gorico.« Dne 10. avgusta 1916. je padla nam* reč Gorica v naročje Italije in Pod= gora je prišla iz središča nekoliko bolj v zaledje boja, a oddahnila sc ni, kajti avstrijske granate so jo še vedno dosegale. Vendar pa v tej svetovni vojni Podgora ni več pri* šla v poštev. Pa tudi če bi bila še prišla, bi ji nič več ne moglo sko* cliti, kajti Podgore po tistem kalva* rijskem letu sploh ni več bilo. Pa če je tudi res še kaj ostalo, je skrb* no pobral avstrijski vojak. Kakor če razgrebeš mravljišče ter je pohodiš in poteptaš, boš ven* darle opazil tu pa tarn samotno mravljo, ki rije in lazi po razsutem domu; tako nekako si lahko opazil 1. 1918. redke Podgorce, ki so se vračali domov ter iskali strehe po smrdečih kavernah in zadohlih ba* rakah. Šelc jeseni tistega leta je bil konec vojne. Italija je zmagala in ljudje so se začeli počasi vračati domov. Domov? Ne, na razvaline domov in polja so prišli. Leta 1919. in 1920. je mravljišče oživelo. Inženerji, zidarji, delavci, mizarji, tesarji, vozniki, vse se je razgibalo in iz razvalin so vstajali novi domovi. Leta 1924. so dozidali še cerkev in tovarno. A vse še da- nes ni sezidano! Toda ti časi so minili, vojnood- škodninska postava se je večkrat mcnjala. Denarja je bilo vedno manj. In povojna razposajenost se je spremenila v težko skrb in boj za obstanek. Na občinskem krmilu so sc me* njavali razni župani in komisarji, dokler ni nova postava občinske volitve ukinila ter imenovala »po* testate«. Hitro po vojni je bil še za župana Anton Klančič, ko se je on odpovedal je bil imenovan komi* sarjem Mohor Dominko. Pri prvih povojnih volitvah je bil izvoljen tudi za župana, toda občinski svet je bil razpuščen in županu je sledil komisar Mihael Marinič. Pod njim se je začela akcija za priklopitev Podgore h Gorici, kar pa do danes še ni uspelo. Ko je bil razrešen funkcij M. Marinič in je prišel za komisar j a A. Numis. To hitro menjavanje občinskih upraviteljev Podgori ni koristilo. Regulativno delo po vasi je zaosta* lo, vprašanje soškega mostu je ne* rešeno in še mnoge druge naloge čakajo podgorsko županstvo. Kakor sem že omenil, je tovarna zopet obnovljena, vendar je posta* la iz papirnice predilnica. Ker je upostavitveno delo v glavnem do* vršeno in ker tovarna radi trgov* skih konjunktur ne nudi stalne in gotove zaposlenosti, se je veliko novodošlih delavcev zopet odpra* vilo proč in nekaj domačih isče sreče v Franciji in Ameriki. Danes ima Podgora le 2(K)0 pre? bivalcev med tem ko jih je imela pred vojno skoro 3000. Upati pa je, da bo velikanski tovarniški obrat v Podgori s časom nudil kruha d60ftI$KA STftAŽA< in dovažanje v Trst in več drugih stvari, ki so bolj postranskega po* mena. Ako bomo imeli lasten kamjon, ki bo prevažal mlečne izdelke v Trst, ga ne bomo pošiljali praznega iz Tr* sta v Gorc, temveč ga bomo nala* gali s sladkorjem in kavo, rižem, milom in makaroni, ter tako začeli reševati tudi šc drugo vprašanjc, to je skupno dobavljanjc blaga našim konsumnim zadrugam. Ako bo poslovalnica dobro ureje* na in pod spretnim vodstvom, bo mogla gotovo v par letih zagotoviti odjem vseh mlecnih izdelkov od vseh mlckarskih zadrug, ki že ob* stojajo ali se bodo komaj ustano* vile. Ker bomo istočasno skrbeli tudi za kakovost mlečnih izdelkov, bo gotovo zavladala naša znamka »Latticini Alto Isonzo« v Trstu in na bližnjih tržiščih. Brczdvoma bo* mo z dobro organizacijo dosegli, da se bodo vse mlekarske zadruge pri* klopile Zvezi in da bomo s kako* vostjo in pristnostjo naših mlečnih izdelkov vse manj vredno blago iz* podrinili ter tako zajamčili našim mlekarskim zadrugam in našemu kmetskemu ljudstvu primeren in stalen dohodek. Novi zvonovi v Godoviču. Vendar sem se enkrat vrnil vesel in zadovoljen s preizkuševanja po* vojnih eerkv. zvonov; vesel, da mi ni treba zopet le grajati, zadovo* ljen, da je dobila ena naša cerkev zvonilo dostojno božji časti. V Godoviču (pri Idriji) so dobili nove zvonove, ki so jih naročili vrli župljani na svoje stroške. Duša in vodja tega podjetja jc bil pree. g. župnik Ivan Dcžela. Uvaževal je pri tem izrek: Vsi ljudje vse vedo, samo »zdravi razum« ne zadostuje. Ni si mašil ušes strokovnjaškim na? svetom. ampak jih zasledoval in vestno uvaževal. To modro ravna* nje je obrodilo krasen uspeh. Glav* ni točkki tega uspeha sta vzorna dispozicija glavnih glasov in težji težni sistem. Kdor je zvonoznanec, ta ve, kaj to pomeni. Zvonovi imajo glasove es1. ges1, as1, torej mešano (harm.*mel.) zvo* nilo. Ta dispozicija ima te*le pred* nosti: 1. da je večji interval med večjima zvonovoma, kar dela včl. zvon bolj impozanten (želja našc* ga Ijudstva); 2. da se da z malimi stroški razširiti v najkrasnejšc šti* riglasno zvonilo: es\ gcs1, as1, b1. Glavni glasovi godoviškega zvo* nila so precizno zadeti, kot jih po vojni še nisem- slišal. Posamni gla* sovi so polni vsebine, čisti, jasni, nič pokritega, nič kotlastega, kar sem moral doslej navadno grajati. Brcnčanje je polno, daleč slišno, brez sunkov, traja nad minuto do sto sekund. Kompetentni instru* ment iznričujc sicer, da divergira brenalni glas nekoliko od udarnega, toda tega ne zaznava še tako fino uho. Podkrilni alikvotni glas je pre* cizna oktava. To in malo nadkrilno terco zaslišuje v bližini zvonika že prostovešee uho. Piščalka je iz* vabila velikemu zvonu tudi čisto kvinto. To vsebujeta gotovo tudi mala zvonova. Nisern pa mogel tega ugotoviti, ker ne seže gla* sovni obscg moje piščalke do njiju kvint. Pa saj je alikvotna kvinta že bolj v oblasti slučaja kot zvonarja. Pri teh vrlinah spregleda rado veščakovo oko dve malenkostni ko* rekturi pod krilom in to tem bolj, ker prenašajo zvonovi debclejšega okrilja mnogo lažje morebunc majhne korekture kot zvonovi ten* kega okrilja. Le najboljšim zvonar* jem se posreeujejo tudi tenki zvo* novi. Sicer je liv brezhiben. Zvonarna Colbachini Luigi & Fi* gli — Trcnto (Via Brescia N.o 22) vliva namreč lažje in težje zvonove istega glasu. Vrli Godovičani so se na prepričljivo besedo svojega duš* nega pastirja odloeili za težji težni sistem. S tem so zagotovili svojim novim zvonovom prednost pred drugimi povojnimi zvonovi, ki so — razen dveh novih v Podragi — vsi tenki, t. j. lahkega težnega siste* ma. Evo razliko! Prvo je število go* doviških zvonov, drugo videmskih in drugih v ltaliji: es1 (1352 — 960 kg), ges1 (781 — 570 kg), as1 (520 — 400 kg). Godoviško zvonilo je torej za 723 kg težje kot videmsko in druga enakega glasu. Ta veeja teža pa ni vlita v koreniko in avbo, kar nima nobenega vpliva na gla* sovno dobroto zvona, razdeljena je tcmveč po krilu in nadkrilju, kar povečuje polnost in slišnost glav* nega glasu. Za to zadostuje prime? riti debelost krila godoviških in drugih zvonov. Debelost prvih je: 9'5, 8, 6'8 cm, drugih: 8'2, 7'1, 6'2 cm. Ker pa debelejše okrilje glas zviša, se mora premer povečati. Za* to imajo godoviški zvonovi pre* mere: 128, 108, 95 cm — videmski enakoglasni pa: 120, 101, 89 cm; veš* eakovo oko, navajeno na velikost videmskih zvonov spozna takoj, da so godoviški enakega glasu znatno večji. Večja teža (723 kg) brona st ane pa lepih denarcev! Ali niso dokazali s tem vrli Godovčani svo* jo izredno požrtvovalno:;t za Boga in Cerkev! Vsa cast takim župljanom, vsa cast pa tudi njih dušnemu pastirju, ki je posvetil temu dobremu delu toliko truda in skrbi! — Ivan Men cina, kn.*nadskof. kolavdator cef* kvenih zvonov. Nekje v Franciji... St. Gervais les Bains. Srene pozdrave pošiljajo delavci iz Francije. Vsi so zdravi in veseli posebno ker je vec Primorcev sku* paj in si zapojejo kakšno po do* mače. Težko pa pričakujejo od do* ma pošte. Zato pa tem bolj segajo po »Goriški Straži«, da znajo za* novice iz domačih krajev. Delavci iz Grgarja: Pavlin Ivan, Pavlin Anton, Pavlin Silvester; Vr* tojba: Berto Černe, Franc Širok, Jožef Budin, Henrik Zimic, Ivan Valantic, Ivan Doljak, Gustav Ju* retič; Popovie Matija, Modrejce; Ločnik: Dante Mihalovič, Lojze Katineli, Ivan Jerman. Pozdravi slovenskih rojakov iz Tirolskega. Pirsrčne pozdrave pošiljajo naši rojaki iz vedno zasneženih tirolskih Alp svojim staršem, bratom, se? stram, ženam in dekletom. Česnik Pavel, Polanc Ivan, Kra* pež Franc, Bolčina Anton, Česnik Jožef, Sen Angel, Žonta Ignac, Lonta Edvard, Pižent Ivan, Pižent Leopold, Černigoj Franc, Krapež Anton, Vidic Miroslav, Vidmar Ignac, Likar Ivan; vsi iz Dol. Otlice. Vidic Anton, Cernigoj Leopold iz Šturij pir Ajdovšeini in Bolčina A* lojzij iz Ajdovščine. Iz širohega sveta. Leteči hotel. V Ameriki gradijo velikanski zrakoplov Zeppelin, kakršnega še ni bilo v zraku. Zrakoplov bo pravi velikan. Imcl bo 200.000 kubičnih metrov prostornine. Doslej so ime* li največji zrakoplovi le 140.000. V novem zrakoplovu^velikanu bo pro* stora za 120 potnikov, ki bodo imeli vsak svojo posebno kabino za spanje, posebne kopalnice, veli* kansko jedilnico in menda celo plesno dvorano. Bogatim potnikom ne bo torej v zraku ničcsar manj* kalo. Ti novi zrakoplovi bodo mor* da sčasoma izpodrinili vožnjo po morju. Ura teče... Na enem izmed mnogih stolpov na moskovskem Kremlju je zna* menita ura iz 1. 1491. Sestavil jo je sloveči urar Solarius iz Milana. Le= ta 1628. je uro popravil neki Ho* landec. Car Peter Veliki jo je ku* pil in dal prenesti na Kremelj. Ta* krat je ura ob doloeenem času igrala holandske narodne pesmi. V 18. stoletju jo je popravljal neki Nemec. Od tedaj je znala ura tudi znano nemško popevko »O, ti lju* bi Avguštin«. Nikolaj I. je uro dal naučiti tudi, da je svirala ruski vo* jaški marš, pobožni Aleksander II. jo je naučil neke nabožne pesmi. Med revolucijo je ura molčala. Zdaj pa zna tudi komunistično himno. Uboga ura, kako se mora času prilagoditi. Kasa mora biti polna. V današnji Rusiji mora vsako sredstvo biti orodje komunistične propagande. Tudi v kinematogra* fih kažejo komunistične filme, ki naj vzgoje iz obiskovalcev pristne komuniste. A taki »vzgojni« filmi občinstvo že pošteno dolgočasijo. Zato so komunistični kinemato? grafi tudi vedno prazni. Za lastnike je zguba očitna. — Eden jo je pa le stuhtal. Da razobesiti velikansko reklamo za nek amerikanski film, zraven pa napiše z velikimi črka* mi: »film nima nobenega duha v sebi in ne vpliva na široke mase prav nič vzgojno«. In tisti veeer je bil kino poln. »Vnebovzetje« čudodelnega rabija. Pred par dnevi se je na varšav* skem judovskem pokopališču kar trio ljudi. Od vseh krajev so sku* paj pridrli krivonosi Abrahamovi sinovi in čakali, kdaj se bo dvigni* la iz groba duša nekega rabija (ju* dovski duhovnik) in zletela še gor* ka v nebesa. Do tega pričakovanja je pa na euden način došlo. Na ra* bijev grob so namreč položili neko posodo, kamor so bogaboječi Judje polagali listke z napisanimi željami. Neki mestni dobrovoljček si je pa privoščil špas in vtaknil v mraku v posodo gorečo žeplenko. Začelo je goreti. Brumni grobar je pa v plamenu videl ubogo rabijevo dušo in sei vernike klicat, naj pridejo gledat» kako bo rabi v nebesa sei. Revolucionarni grobni napisi. Na grobišeu v mestu Kasimovu se bere na enem grobu: »Tu počiva bivši služabnik božji, zdaj svobo* den nebeški mcščan Nikita Zoščen* ko«. Na drugerh spet: »V tem gro* bu leži nepremično truplo bojnega orla Ivana Koeetkova. Mir njegove* mu bojnemu pepelu«. Na pokopa* lišču v Taganrogu pa je vklesano na kamnu: »Večni mir daj, o Go* spod, po generalu Vranglir osle* parjenemu pepelu kozaka Semena Kuvaldina, ki se je pa pozneje vr* nil v naročje sovjetov in se na* posled napotil v Tvoje kraljestvo«. Jožefinska doba v Idriji. Naredbe cesarja Josipa II. 1780 do 1790 so znane. Vtikal se je v strogo cerkvene zadeve. Odpravljal je samostane, prepovedal procesi* je, zatrl bratovščine. Določcval ka* ko naj pokopujejo mrliee. koliko svee naj gori pri sv. mašah itd. Veter, ki je pihal z Dunaja sc jc pa sprevrgel v Idriji v pravo burjo. Ker je rudnik patron idrijske žup? nije so menili rudniški uradniki, da se neomejeni gospodje tudi v stro* go cerkvcnih zadevah. Nekoliko zgodovinskih slik naj to pojasni. Dne 7. avgusta 1756 priporoea škofijstvu rudniško ravnateljstvo tedanjega idrijskega kapelana Ma* tijo Gnjezda, da ga imenuje mest* nim župnikom. »Oberamt« pišc: Ljudje so ž njim prav zadovoljni in prosili so me naj se zavzamem za gospoda na pristojnem mestu. To prav rad storim, saj so njegovi starši tu dobro znani in njegov sta* ri oče je bil rudniški uslužbenec. Kapelan Gnjezda pa je tu že 4 leta, je duhovit govornik v slo* venskem in nemškem jeziku, dobro podkovan v bo<*oslovnih vedah in obiskuje rad bolnike. Njegovo ve* denje je zclo spodbudno in kot ro* jen Idrijčan pozna vse potrebe a tudi razvade našcga mesta. Med vsemi kompetenti se on najtopleje jiriporoča. Dne 1. oktobra 1756 je Gnjezda res postal župnik v Idriji. Ko je bil pu v letih 1770 nasprotnega mne* nja glede novega pokopališča so pa /e v dopisu na ordinarijat tožili da je trmast, da se radi njegove ošab* nosti in razdražljivosti težko žnjim shaja. — Ker je bil oseben prijatelj dr. Scopoli*ja, prvega diplomirane* ga zdravnika v Idriji znanega bo* tanika, se je zelo zameril na zgoraj. Scopoli je hotel biti bolj samosto* jcn v svojetn poklicu in za vsako zadevo vprašal za mnenje v gradu, pa to višji gospodi ni bilo všeč. Razni dopisi so romali na Dunaj radi zdravnika, a Scopoli je imel tarn kaj osebnih prijateljev, ali pa kot strokovnjak, osobito še kot botanik, tako slovel. da ravnatelj* stvo ni vselej doseglo, kar je na* meravalo. Zato jeza na njega in na njegovega prijatelj a župnika Gnje* zdo. To se kaže v dopisu z dne 17. 9. 1779 v katerem se mu naroča naj ima malo vee spoštovanja do višje oblasti, in se mu naroei, da se mo* ra vselej prej zglasiti pri rudniški direkciji, preden gre kam iz žup* nije. Nadvojvoda Josipa je Marija Terezija že leta 1765 pritegnila k vladarskim poslom, da bi se tako praktično vpeljal v svoj novi po* klic. Uradništvo je takoj začutilo mnenje in mišljenje prihodnjega vladarja zato se je vmešavalo v za* deve in osebe, do katerih ni imelo pravice. Dne 13. 7. 1781 prosi Gnjezda za kanonikat v Gorici. Naš Oberamt spremlja prošnjo: »Po 25 letnem delovanju v duš* nem pastirstvu v Idriji se je ljudem spoh priljubil. Kot govornik je nc* utrudljivo, sicer slabe konstitucije, se ni vstrašil tudi težkega dela. Bil je sicer večkrat bolan, a dela ni opust.il. Prav spodobi se mu kako zboljšanje in priznanje.« — Pro* moveatur ut admoveatur — kanoni* kata pa le ni dobil. VeL sitnosti je imel njegov na* slednik Mihael Butkovie. Nastopil je župnijo 1. marca 1785 a ze 24. oktobra istega leta mu patron za« ukazuje, da mora stolni red razgla* siti na leci in ga nabiti na cerkvena vrata. Tirja se tudi prepis tega kar v nedeljo na prižnici oznani. Odlo* kov »Oberamta« se mora strogo držati drugače se smatra kot »reni* tenten« in se mu plača vstavi. Če hoče iz fare naj prej prosi v gradu za dovoljenje, če ne se mu plača vstavi za toliko dni, kolikor dni bo* de odsoten. Človek bi mislil. Bog ve kako bo* gato je takrat rudnik plačeval žup* nika in oba kapelana, da tako ba* hato plačo omenja. No dobival je zupnik 400 gld. na leto, a moral je dajati kapelanoma hrano in po* strežbo zastonj. Kako težko so s ta* ko pičlimi dohodki shajali kaže najbolj vedno menjavanje kapela* nov in tudi župniki v tej dobi so bežali iz Idrije. Rudarji so vedeli, da je njih du* hovščina slabo plačana, zato so pri previdovanju bolnikov, ali pri kaki drugi priliki dali kako malo nagra* do. A prišel je strogi ukaz, da ne smc nobenega daru sprejeti. Ako se v tem kaj zagreši, bo plačal kazni 24 cekinov. (Dalje.) »OORISKA STRA2A< Stran 5. Imena cest in ulic v Pekingu. Zajemljiva so imena nekaterih cest v Pekingu. Najlepša se imenu? je »cesta vrednega okrepčila«. Ne* ka ulica nosi ime »ulica pisanih ob? lek«, druga spet »ulica starega po? koenja«, dalje »cesta tisoč lepot«. So tudi »rdeče« in »rumene ceste«. Kača v oglavnici. (Slika iz misijonov.) Zanimiv do? godek iz svojega misijonskega živ? ljenja nam pripoveduje kapucin p. Kozma iz Darbanga v Indiji. »Ne? koč sem se oblekel za sv. mašo in stopil mirno pred oltar. Pa, oj groza! — že pri vstopnih molitvah se nekaj zgane v moji oglavnici (ka? puci). Kar sapa mi zastane. Kaj bi neki bilo? Črna misel mi sine v gla? vo, in toliko, da mi kri ne zastane po žilah: v oglavnici imaš strupeno kačo. Kajti nikjer v našem misijo? nu ni toliko kač kot prav v Darban? gu. Več strupenih kač sem že pobil v cerkvi, v spalnici in v obednici. In zdaj — bržkone se je taka zver zgubila tudi v mo jo oglavnico. Pa morda je le martinček. Da, martin? ček bo, po premikanju sklepam. To? lažil sem se napol s to mislijo, kajti že večkrat sem v oglavnici svojc redovne obleke našel martinčka. Precej raztresen srečno končam vstopne molitve in še nekaj drugih molitev. A v moji oglavnici je bilo vedno bolj nemirno. Golazni je po? stalo gotovo prcvroče in je iskala izhoda, pa ga ni našla. ker je mašna obleka zapirala odprtino oglavnice. Vedno tesneje mi je postajalo pri sreu. Kaj, če po povzdigovanju pri? leze martinček na dan in mi celo prevrne kelih! Morda pa niti mar? tinček ni, ampak strupena kača! V strahu, ves raztresen, čisto prepo? ten pridem do sv. obhajila in tudi do konca sv. maše. Živa duša v cerkvi ni slutila, kaj se mi godi. Ur? nih nog sem jo pobral v zakristijo, previdno slekel mašno obleko — in zver se je prikazala. Hvala Bogu, bil je le debel, rejen in velik kuščar, kakršnih pač ni v Evropi, ampak samo pri nas v Indiji. Skočil je na mizo, me nekaj trenutkov vprašu? joče gledal — jaz pa njega. Nato sva se ljubeznivo poslovila s po? zdravom: »Da se nikoli več ne vi? diva! ...« »Meksikajnarije«. Tarn doli brezverci še vedno div? jajo. Streljanje in morije katoliča? nov še niso odnehalc. Predsednik Calles se je zagrizel v svoj bes, da ne more iž njega. Svoji dve hčerki pa je le dal izšolati v zavodu šol? skih scster. Po dolgi muji je pa le predsednik sprejel v avdijenco dva škofa. Zdi se, da se bo le počasi mir razlil po besneči deželi. Saj čas jc, sicer bo ves svet pljuval na framasonsko strastnost. Grozovit zločin. Pretekli teden so zločinske roke segle po življenju številnih mirnih potnikov na brzovlaku, ki vozi iz Bcrlina v Hannover v Ncmčiji. Zlo? činci, kojih pa še nima pravica v rokah, so odvili tračnice par minut preden je pridrvel z vso silo vlak iz Berlina. Potniki so bili že vsi po? spali v spalnih vozovih, kar zasli? šijo grozovit pok, tla se zamajejo in začutijo, kako se vozovi valijo nckam v globino. Vlak se je pre? vrnil čez škarpo s tako silo, da je lokomotiva zarila kar par metro v v mchka tla. Iz razbitih vozov so ."»ri? vlekli 17 razmesarjenih trupel in celo vrsto ranjencev. Zanimivo potrdilo. Kmečki exekutivni odbor kraj? nega sovjeta v Alexandrovsku je izdal takole potrdilo: izdajamo Se? rafini Mihajlovi Larionovi kot do? kaz, da zna pisati in brati, da je 45sletna devica ter zasebnica in v resnici tista oscba, ki izvršuje zgo? raj navedeni poklic. To potrdilo vclja za 6 mesecev.« Tako je brkati sovjetski komisar v potrdilu potr? dil potrdilo. Kaj je novega na deželi? Dobrovo. Ali ne veste, kaj so bili rokov? njači? Bili so roparji, ki so divjali po Sloveniji za časa ko je v naših krajih gospodaril Francoz. Ako pri? dete na veselico, ki se bo vršila na Dobrovem dne 5. septcmbra. bo vsakdo imel priliko ne samo videti to roparsko zalego, ampak tudi ž njimi osebno govoriti. Igrala se bo namreč velika ljudska drama »Ro? kovnjači«. Rokovnjaški poglavar Nande, s katerim sc je pisec teh vrstic seznanil pred kratkim v neki jami gori blizu »Kobalarja« je ob? ljubil, da bo, ko pride na Dobrovo, jako družaben in, ako ga orožniki prej ne vtaknejo v luknjo, je rekel, bo posebno mladim dekletom rad povedal svojo zgodbo o izgubljcni ljubezni, kar je bilo vzrok, da je postal ropar. Delovala bo šaljiva pošta in godab svirala. Spored bo še objavljen. Šmartin v Brdih. % Dopis v »Edinosti« glede pismo* nose nc odgovarja resnici. Pošto, ki jo nosi Leopold Jakončič iz Ko? zane, dobimo vsak dan redno in točno. Toliko resnici na ljubo. Čezsoča. Prosvetno društvo »Zlatenik« priredi v nedeljo 29. avgusta ob 7. uri zvečer v društveni dvorani ve? selico. Na sporcdu je deset pevskih točk, ki jih bode pel naš priljub? ljeni solist g. Bratuž. Uprizorili bo? mo dve dramatski sliki »Smrt pra? vičnega« ter še dve burki za name? ček. Prijatelji lepega pctja in lepih iger ste vljudno vabljeni. Po igri bo prosta zabava. Fojana. Čudno pa resnično je, da že iz predvojnega časa sem nismo obču? tili takšnega udarca kot ga to leto občutimo. Na črešnjah je le tisti kaj dobil, ki je zgodnje imel, a dru? gih sta se pa dež in toča polastila. Drugega sadja pa letos sploh ni, mogoče katera dernjula bi se do? bila, a se tista vsa grintava. Vina ne bo sploh nič in kako naj bi bilo, ko nas je samo štirikrat to? ča prav dobro naklestila. Vinogra? di so res videti žalostni; posebno nekaterih tukajšjijih zadružhikov. Dotični bodo morali čakati kar dve dobri leti časa, da se bode spet lahko reklo, da je res vinograd. Uboga klet letos se ne bo treba praskati za ušesom, »kam z vinom«. Ko bi ga le za domačo rabo imeli, a bojim se, da še tistega ne bo. To naj še omenim, da se ob ne? deljah nekateri mladi pobalini poz? no v noc klatijo okrog gostiln. Opo? zarjamo starše dotičnih otrok in tudi starejše brate, naj ne puščajo zvcčer otrok se potepati. Naj se oni pobrigajo za nje, sicer se bo moral kdo drugi. Brestovica. V nedeljo 29. t. m. bo priredilo naše prosvetno društvo »Zarja« vrtno veselico s sledečim spore? dom: deklamacija, razne pevske točke, »Miklova Zala«, drama v petih dejanjih, kuplet itd. Zabave, poštene in lepe, bo obilo! Vse pri? jatelje in sosedna drustva prav vljudno vabimo. Baška dolina. Izstopil sem na grahovski postaji. Cesta v vas je zelo slaba. Domačini so mi pravili, da zdaj nihče ne more prevzeti ceste. Vojaška urrava jo ponuja občini, občina deželi. Vse kaže naj bi jo popravljal tisti, ki jo največ rabi, pa naj bo zasebnik ali kdo drug. Polje jako slabo kaže. Kar ni toča oklestila, bo vzelo ved? no deževje. Na Grahovem sem vprašal po cigaretah pa v celi vasi, ki ima menda 5 gostiln in 3 trgovi? ne, ni nobene trafike. Bila je nede? lja in deseta ura; stopil sem k maši. Cerkev je v popravilu in kakor kaže, bo dobila zelo lepo lice. Sto? pil sem na kor zadaj za orßlje. Mo? liti pa nisem mogel, ker je bila pred mano zabava preglasna! Po službi božji sem vprašal, kdo so tisti ljud? je. domačini so mi rekli, da so di? jaki. Pa nič hudega. Dalje prihod? njic. Svino pri Kobaridu. Na 15. t. m. sc je vršila v tej maj? hni vasici prireditev. Igrali so »Kri? voprisežnika«. Igra je napravila na gledalce zelo dober vtis. Večji uspeh pa jc imclo petje. Pogodil jo jc prav dobro »Slepec« s svojim lc? pirn otožnim glasom, ki je izvabil marsikateremu izmed gledalcev sol? ze v oči. Ne bi pričakoval od tako malega društva toliko uspeha. Zahvala gre tudi g. Uršiču, organistu in pevo? vodji iz Kobarida za njegovo po? žrtvovalnost. Fantom in dekletom pa kličemo vsi gledalci: »Le po tej poti naprej!« Gledalec. Preserje. Prescrje je vas ležeča na višavi nad Rihemberkom. Mirni so bili tarn ljudje in pridni kmetovalci — vinorejei. Zadnja leta pa ni tako in vojna je pustila tu zle posledice. Nekaj mladcničev je tu kar podiv? jalo. Napadajo vse vprek in danes ni gotov nikdo ob mraku skozi vas. Prigodili so se že ponočni napadi na mimoidoče in danes se že boji iti pošten človek na Preserje. Pre? težna večina ljudstva je seveda po? štena, ali ta mlada golazen plaši vso vas in ogroža vso okolico. Ta? ko pridrvc pogosto v Brje in druge kraje, kjcr tepejo posameznike, vdirajo v privatne hiše in gostilne in razbijajo, da je groza. V žepih in rokah imajo vedno samokresc ter streljajo in tolcejo z njimi vse vprek. Tako so že v Brjah do ne? zavesti potolkli nekega mladeniča. Zraven pa tudi prav pridno kra? dejo zlasti kokoši. V nedeljo pa je v gostilni na Kresiji tak mlečno? zobi razgrajač vstrelil v trebuh do? mačcga trgovca, ki se sedaj bori s smrtjo. — Prosimo, ali ne bo tega konec in ali se ne da temu odpo? moči?! Včasih je znalo oblastvo take nezrele podivjance zgrabiti za ušcsa. Modrejce pri Sv. Luciji. Potrjujemo, da dopisa iz Mo? drejc, ki je bil objavljen v zadnji »Goriški Straži« z dne 18. t. m. ni spisal Jožc Kragclj, Modrejce St. 2 in ni z njim v nobeni zvezi. Zato so vsa tozadevna sumnieenja krivična. Uredništvo. * * * Prejeli smo in priobčujemo, ker nočemo zlasti v domačih vaških za? devah delati nikomur kri vice: Ker sem tudi naročnik Vašega cenj. lista in oskrbnik hiše, kaicra edina je imela v vasi letos letoviš? čarje, se čutim prizadetega radi na? migavanja v dopisu iz Modrejc v »Straži« št. 54, da so moji letoviš? čarji delali škodo kakor tudi da so radi njih nastali prcpiri v vasi. Od? govarjam sledeče: Podpisani sem star Modrejčan, a dosedaj še nisem čital iz naše vasi tako hudega do- pisa v časopisih, ki je v resnici raz? buril vse vaščane in pcvzročil sum? ničenja in prepire. Izjavljam, kar mi mora potrditi tudi g. župnik in županstvo, da so Modrejčani miro? ljubni, složni, nestranknrski in zelo pridni gospodarji. Dotični napredni gospodar * dopisnik bl bil veliko modrcjše napravil, da bi ne pisal v liste takih zadev, ki se lahko doma med sosedi poravnajo. Podpisani namreč nisem slišal za časa bivanja družine mojega svaka na Modrej? cah nikake pritožbe glede škode in sem pripravljen morebitno porav? nati. Glede mlekarnice v naši vasi opozarjam zavednega gospodarja ? dopisnika, da je naša gospodarska rešitev le v združenju in ne v ce? pitvi in da nimamo k temu nikake* ga povoda, ker smo Modrejčani najbližji člani zadružne mlekarne pri Sv. Luciji. — Peter Fortunat, p. d. »Klemenov«. Idersko. Zadnjo nedeljo smo praznovaK svoj cerkveni praznik sv. Roka. Ne* kateri nadebudni mladeniči niso mi«= rovali, dokler niso izsilili od oblasti dovoljenja za pies. Čudno se nam zdi le to, da se par mladeničcm na ljubo — med temi so tudi oni znanl razgrajači, ki so svoječasno razgra? jali na Libušnjem — dovoli pies, medtem ko ga pretežna večina vaš»= čanov obsoja, ker so časi preresni, da bi zdravje in denar zapravljali po brjarjih. Zanimivo dejstvo je tudi to, da so pri plesu igrali kobas riški muzikantje, akoravno je na Iderskem društvena godba, ki pa načelno, odkar je ustanovljena, ne igra pri nobencm plesu. Dalo bi se še marsikaj lepega povedati o tern plesu. kako in kje so n. pr. fantje iskali dovgljenje za pies. Pa to karto si zaenkrat šc prihranimo. Morda pride še čcz sedem let prav. Na vsak način lahko rccemo, da se je delalo skoraj celo noč za mili na? rod, in če bo šlo v tem smislu na? prej, se nam ni treba bati, da nas bo tako kmalu konec. Na Rožnico (15. avg.) je nastopi* lo prosvetno društvo s »Krivopri? sežnikom«. Odkrito povedano, bali smo se tega nastopa. Društvo je sicer krepko, a kaj ko je majh.no, saj šteje cela vas še ne dobrih 30 his. Pa fantje in dekleta so poka? zali, da pri društvu ne odločuje to? liko število, ampak pred vsem dobra volja društvenikov. In te dobre volje ima društvo precej. Igra, ki so jo izbrali, ni ravno med lahkimi, in vendar je šlo. Ne reeemo, da je bilo vse popolno; kdo naj pac zah* teva od naših diletantskih predstav popolnosti, a bila je vendar nad povprečnostjo, tako da je občin? stvo z užitkom slcdilo igri. Posebno sta ugajala Krivoprisežnik in Vero<* nika. Pa tudi ostali so razen par izjem napravili svojo dolžnost. Kar pa moramo posebno pohvaliti, je društveni zbor, ki nam je precej dovršeno zapel nekaj prav lepih pe* smic, kot n. pr. Vodopivčevi: »De? narja ni« in »Žagar«, Ferjančičevo »Vzdihljaji slepca« in tri koroske narodne, harmonizirane od Deva. Poznalo se je, da razpolaga društ? veni zbor z dobrimi glasovi in tudi z dobrim pevovodjem. Društvu je treba na vsak način čestitati na uspehu. Ljubi svoj kmečki dom in zemljo slovensko! Skof Slomsek je še kot škof ved: no rad oudarial, da je bil rojen od priprostih kmečkih staršev v borni kmečki bujti. Nil enem mesta iako- le pravi: »Mnogotero mestice malo je slovitih možev rojstni kraj in marsikateri oblažitelj narodov in deržav je pod slamnato strcho tega sveta luč uiljedal. Bil je tudi odre* šenik človestva u bornem hlevu ro? jen in na slamo u jaslice polozen. Neskončno modri Vladar sveta ne gleda na imenitnost sianu, ne na vrlost poslopja, ampak vsakemu po njegovi zmožnosti svoje dare deliy bodisi kralju ali ubornegu težaka sinu.« Slomšek, ki bo gotovo kmalu na oltar povzdignjen, se je zmeraj za* vedal svojega pokoljenja: »Sloven? ka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenščina tudi sina hvaležnega ima. Zemljo muterino obdelavati želim, dokler nekdaj v maierini zemlji počivam, ako bo božja volja tako.« Na drugem mestu (BI i N. 271) pravi o svojem maternem jeziku: »Ni človeku slajšega, kakor maters ni jezik. Dete sem po slovenje aie* ja in mamo klical; po slovenje tudi i svojo dušo Očetu nebeškemu izro; ' čiti želim.« Stran 6. »OORISKA STRA2A« e novice. V nedcljo dne 8. avgusta 1926 jc prircdila Zvcza prostovoljnih gasil* nih društcv za idrijski okraj javcn orodni nastop v Idriji na trgu XX. septcmbra. — Ob 1. uri so prisla sosedna gasilna društva s svojim orodjem. — Ob 21/t se jc pričcl ja* ven nastop po slcdečem redu: Prvi so nastopili Ljasilci iz Cerkna s svo* jo motorno briztfalno na 4 ccvi ter prosto pokončno stojcčo lestvo. Ta vaja je napravila na Idrijčane naj* večji vtis. Gasilci iz Pljuženj so nastopiJi s svojo mehanično lestvo, katcra jc dclo tamošnjega društve* nega načclnika. Spodnja Idrija je nastopila s 30 možmi s svojo briz* galno na zračni pritisk. Društvi Idrija in Šturje sta nastopili skupno z brizgalno in pokončno lestvo, katero so držali gasilci z vrvmi. Sle* dila jc stresna vaja, vaja s hidran* torn, rešcvalnc vaje s spuščanjcm in plczanjcm no vrvi. Nato jc po* kazalo reševalne vajc tudi društvo Cerkno. Kot zadnja je bila vaja z gasilnimi aparati »Faro«, s katerimi so gasili na sredi trga zažgano gr* mado. Kot zaključck jc sledil mU mohod vseh gasilcev prcd mestno hišo na glavnem trgu. Med celo pri; reditvijo jc neprcstano močno dc= žcvalo, kar pa ni niti najmanje vplivalo na potck vaj. Na vse gle* dalce je ta požrtvovalnost močno vplivala. Vsch vdclcžcncev v krojih je bilo 110, med njimi tudi gasilci iz Ajdovščine = Šturje, ki so kljub slabcmu vrcmenu prihiteli čcz go? ro. Ob 5. uri popoldne je slcdila vcsclica pri Didiču, ki je trajala do polnoči in bila vseskozi živahna in kar najbolj obiskana. Prireditev, ki je bila posneta po zadnjem ve= likem nastopu gasilnih drustev ce* le Italije v Vidmu, jc vse gledalce zelo zanimala ter bila zanjc nekaj popolnoma novega. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. Goljevsek Jos., Marijino Celje št. 2: Tudi Vi zglasite se v tajništvu o priliki zaradi Vase pokojninske prošnje. 2. Bogataj Andrej, Ledine: Vam je bila odbita pokojninska prošnja. Ali ste napravili v teku 90 dni re* kurz proti negativnemu odloku? 3. Faganel Gen., Vriojba: Zgla* site se ob priliki v tajništvu zaradi Vase pokojninc. 4. Stanič Marija r. Lovišček, JVe* kovo 43: Posredovali smo za Vas pri likvidacijskem pokojninskem odboru v Rimu. Upati jc. da bo Vas ša pokojninska prošnja ugodno re* scna. 5. Rutar Franc, Voice St. 108: Vaša pokojninska prošnja je sedaj v pregledu. Komisija je zahtevala od županstva nekatere dokumente o njegovem civilnem stanju. Zah- tevanih dokumentov županstvo še ni poslalo. Podrezajte pri župan* stvu, da odpošlje čim prej zahteva* ne dokumente. 6. Bremec Leopold, Lokavec štv. 157: Do danes ni mogla prizivna komisija šc rešiti Vašega rekurza. Potrcbna jc ncka izjava vojnega ministerstva. 7. Puc Ana vd. Bajc, Podkraj 15: Pokojnina Vam bo priznana po po* kojnem možu. Vendar je potrebno, da odpošijc županstvo ali pa Vi ne* posredno potrdilo, da jc Vaš po* kojni mož italijanski državljan. Potrdilo o državljanstvu mora ovc? roviti tudi podprcfektura v Gorici. 8. Brakar Ant. St. Vid Vipavski (Orehovca): Zakladncmu nadzor* ništvu je bilo naroeeno, da izplača siroti Prcmrl Ivanu pok. Ivana tudi zastanke. 9. Spacal Ljudmila in otroci, Temnica: Financi v Vidmu je bilo naroeeno, da Vam in otrokom pla? ča lir 1617 letnc pokojnine. Istočas* no se jc financi naročilo, da Vam iz* plača tudi zastanke. Darovi za sklad »Coriške Straže«. Gg.: L. J. 5 L; Vitežnik Filip. St. Vid 5 L; N. N., Gorica 10 L; Sim* čič Josip, Vcdrijan 2 L; Ivan Kacin, izdel. orgclj 50 L; F. §., trctji obrok 25 L; Posojilnica, Biljc 25 L; na občnem zboru posojilnicc v Biljah nabrali 25 L; Ciril Zamar, kurat 25 L* Ivan Curk, Panzano 4 L; Martin ßuligoj, urar, Gorica 20 L; N. N. iz Cerkljanskega (za g. Bcvka) 5 L; Jug Anton, Porcilc 5 L; Ncimcno* vani v Črncm Vrhu 100 L; Amali* ja Lisjak, Furlani 5 L; Durcik An* drcj, Temnica 4 L; Nabral na Idcr* skem g. Franc Uršič: poverjenik Ivan Uršič 5 L; Franc Mihael Uršič 5 L; Anton Tratnik 5 L; Ivan Savli 5 L 60 stot.; Karol Volarie 4 L; Ber* ginc Franc 4 L; Berginc Franc 2 L; Kurinčič Franc 2 L; Kurinčič Ivan 2 L; Sivec Andrej 2 L; N. N. 2 L; N. N. 5 L; N. N. 1 L; N N. 1 L; skupaj 45 L 60 stot.; Kavčič Andrej Dornberg 15 L; Podkrasnik Mi? had. Kal 3 L; N. N. Opatjeselo 2 L; Neimenovani 2 L; Pirih Rozali* ja, Kal 3 L; Jug Doroteja, Solkan 5 L; Križnič Lojze, Plave 5 L; Bran* kovič Kat., Sempas 2 L; Vončina Jerica, Zadlog 15 L; Cotič Ivan, Vrh sv. Mihacla 3 L; N. N., Po* nikve 5 L; N. N., Miren 2 L; N. N., Miren 2 L; N. N., Mircn 2 L; Ban* delj I., Podgora 4 L; Vojni inva* lid, ki si na ustih pritrga 5 L; Tin* ta Doroteja, Desklc 2 L; Boltar Mihael, Dcskle 2 L; Polenčič Jože, Fojana 10 L; Neimenovani, Čepo* van 5 L; Ljudska posojilnica, Mi? rcn 100 L. — Zadnji izkaz: 4650 L 50 stot. in 2.50 hoi gold.: današnji: 554 L 60 stot.; skupaj: 5205 L 10 st. in 2.50 hoi gold. Darovi. Za Slovcnsko sirotišče: Ljudska posojilnica v Mirnu 50 L, A. F. 10 L. Srčna hvala! Za Alojzijeviščc. Ljudska poso* jilnica v Mirnu 50 L. Bog plačaj! Listnica uredništva. P. B. Zapuže 53: Zglasite se v taj-- ništvu Km.*del. zveze v Gorici. Isto naj store tudi drugi, ki jim je toča napravila škodo. Občni zbor »Stavbenega drmtva« v Biljah, rcg. z. z o. z. se bo vrsil v nedeljo 5. septembra ob 3.30 popol* dne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo likvidatorjev. 2. Slučajnosti. Likvidacijski odbor. Kmečko delavska posojilnica v Sovodnjah vabi svoje Clane na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 5. septembra ob 10. uri prcdpoldnc v prostorih ob* činskega doma v Sovodnjah. Dnevni red: 1. Poročilo načclstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritcv računov za 1. 1925. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. NB. Ako ob določeni uri nc bo zbrano zadostno štcvilo članov, sc ho vršil tri tedne kasncje, z istim dnevnim redom, ob isti uri in na istem prostoru drug občni zbor, ki bo sklcpal ne glede na štcvilo na- vzočih članov. Odbor. Kupujem semena: rudečega ra* diča in luščeno seme od akaeije. Just Ušaj, Gorica. Tvrdka A. Komel, Gorica, Trg sv. Antona 5, kupuje gnjati (prsu? te), slanino in plačuje najvišje cene. Na prodaj je njiva na Tolgcm — (Barkah) po ugodni ceni, poseb? no priložna za Volarce. J. Gabr* ščck, Voice pri Tolminu. Vinska sesalka (pumpa) v do? brem stanu je naprodaj. Obrnite se na Angela Rustjo v Skriljah štev. 59., p. Sv. Križ pri Ajdovščini. :: STAROZNANA TVRDKA :: EMILIO WOKULAT & G. Gorica, Corso V. E, št. 7. in vogal via Barzellini, priporoča svoje najboljše FOTOGRAFSKE APARATE vsake velikosti in vsake cene ter vso pripa- dajočo pripravo na debelo in drobno. GOSTILNIČARJI! .•Kmetijsko društvo v Vipavi razprodaja iz svoje zaloge pristno vipavsko vino po L 2.20. Specialitete: Renski rizling, zelen od L 3.10—3.30. — — Podruznica v Idriji. — — Lloyd Sabaudo. Prihodnje voznie: v Severno Ameriko: »Conte Biancamanckc 24. 9. 1926. »Conte Rosso« 12. 10. 1926. •/ Cie-nove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 17. 9. 1926. »Principe d' Udine« 24. 9. 1926. »Conte Verde« 2. 10. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13x/2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 30. 9. 1926. iniorrnacije daje in sprejerna prb:l- n«ročila na vozne iistke zastopriik F. Rosich. Gorica. Via Contavalle st. 4. KRTove KOŽE kupujem Pasti in poduk na vprašanja W. WINDSPACH GORICA, VIA CARDUCCI 6 Pozop krojači, šivilje! Krojna sola, Ljubljana, Stari trg št. 19. Ravnatelj Fr. Potočnik, iz* vedenec mednarodne Rimskc raz* stave, diplomiran z zlato kolajno in imenovan za profesorja kroja v Italiji. Špecialen slovenski tečaj moške* ga in damskega krojenja za Sloven* ce v zasedenem ozemlju. Vsak kro* jač, šivilja in nesivilja ima priliko se točno po vsaki podobi v mod* nem listu na vsako mero naučiti krojenja po lahko razumljivem si* stemu, ki je preizkušen v Angliji, Franciji, Nemčiji in na mednarod* ni Rimski razstavi. Otvoritev teča* ja bo 15. septembra. Krojna šola preskrbi učencem hrano in stanovanje po ugodni ce* ni. Izdaja slovenskih modnih listov, cena polletno Din 120.—. Ob za* ključku tečaja ima vsak učenec pri* liko delati rjsbe za mednarodno razstavo in dobi po možnosti, tudi rimsko diplomo. Informacije in vprašanja direktno na gorenji na> slov. Spričevala, ki jih izdaja omenje* no učilišče ima jo polno vcljavo tudi v Italiji. Dp. G. Smerchinich-eu RADIOLOGIČNI KABINET v Gorici — Via Seminario 24 bo odprt vse dni od 8V2 do 10 ure, razen četrkov popoldne. Diagnostika in zdravljenje z röntgenovimi žarki. Aparat se na željo prenese na dorn. Zdraunih za zobe in usts Dr. L03Z KR8IGHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku št. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica. sedaj Gorso Verdi 3&. Lastnik se je specializira! na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — KIRURG s PRIMARIJ Dr. LUIGISUSSIG se je vrnil in je zaČel spet ordinirati. Röntgenologiüni zavoö za zdravljenje in diagnostiko primip ll I 0E FIQHi 0 gorici, corso yin. eh. iii. a 11 mmm od 9 - iz ir z - * Odbor ljubljanskega vzor(?nega Velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926 Prvo DEŽKlINiO LJUBLJANSKO RAZSTAVO pod imenom I I IITI5I I A NT A \T IPTCCMI R^stava obseKa sledfče \: i.< |H-: I cljcdelrivo, tnle L, I U O L> 11\ i\ l\ V |L-rfOI2.iNl karstvo, vitnaistvo, čcbflorejo, vino«ra('niÄtvo, živino- *f O *f rejo, aytoinohilizeni, latlij, imu'trost, splošro ia/atavo HHHÜHBBEHBIBBiHHHHHBESSBBBBBBBHI mdustiijskih izdcikov, zdravstv« iui. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: f:0 0/„ popust na jugoslovanskih železnicah. ; 0 °/o popust na italijanskih železnicah. Lir 12'— konzularni vizum. Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižani se prodajajo po L 10 pri komisarju razstave Oglasnl zavod G. CEHOVIN - TR ST VIale XX Sellembre 6^-1. - Telefon St. 33-17 NB. Preskrbi se konzularni vizum in dostavijo legitimacije. K gornjemu znesku naj se dodene še Lir 7. za poštne in režijske stroške. Majhen rabljen harmonij se ku; pi. Ponudbe na upravo lista. Teed. Hribar (n^s.) - Qoriisa GORSO WERD5 325 - - (hiša Cenfr> Poaoj,) \h\M zeiogn češhega platna iz znane touarns Repnchart L Raymarcn, usaho- vrsfnc blego za porocencs Mw fnrti ucilha izfcira nia^epa In žsnsksgf? m\ni. Blago solidno! Cene imerne!