J!* bh*™ od oVtobra 1947 k0t ted">k - Od i. lanuar-,a 1958 kot pollednik - Od • Januaria 1960 trikrat te-ensk°. in sicer ob pone-el,k,h. sredah m sobotah G i —!LA S 1 L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T KR*N.T — SREDA, DNE 29. MAJA 1*63 LETO XVI. — ŠT. 62 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Skorja loka in Tržič -Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavk« Beznik — Odgovorni urednik Gregor Koclju VA ZA GORENJSKO Stva rnejše Možnosti lansiranja đa «*> let d Predvidevanja kažejo, nost v dr,,"t invesUc*.iska ektivn^am,0 trenutnim in 'ki"» zahi družbeno-ekonoTO- ^ in Ji vvrsli določamo na-86 ^aliTS1 testiranja, pa L8ht«va rl Mj »ostavlja tudi Snu 2birV„«najb0lj smotrnem na-T«žiŠČe r W*trcbnih sredstev. 8t*ih iT51 .bltl na lastnih srcd- a seved Mihove '^.^h fi,t,lsl« Pari "C tcžn^ v tem n' 0a ilđ«>ri na ta na- «ov _rnih investicijskih skla- za .^»žhenih «"" Poimk '",v J*1*- kJer srw»stva povsod y\ "*t^Teth ude,cžu lcjo Ia"ia srcdsu mohani^m obliko->>«li o.-V, PT<* skladov, ki ^ntinuirano klivn^ mo*nosti ™ r"0 > efcol r,na"«iran.je dru ž-treba s ^omsk,,, dejavnosti, je H*WL" na"t, za zbiranje in sredstev teh skladov. ^žnosT It tr<",)a izkorisliU !r*nja kT,- ^on^mskih oblik O turističnem propagandnem materialu Prospekte preštevamo na prste ■ Prospekti Gorenjske in nekaj ■ manjših prospektov turistiČ- ■ nih krajev, ki jih bo založila ■ GORENJSKA TURISTIČNA BI ZVEZA, veljajo več kot 12 mili lijonov dinarjev, to je dobršen ■ del sredstev zveze, pa vendar ■ bodo zapolnili le majhen del-B ček vrzeli pri zares pomanj-H kiji vi propagandi naših kra- ■ jev. Sredstva, ki dotekajo v te namene, bi kvečjemu lahko služila za dopolnjevanje številnega propagandnega materiala. Nikakor pa z njimi, če bodo še v prihod- Zadnji prospekt Gorenjske je bil izdan 1959. leta v 100 tisoč izvodih. Pri pripravah na letošnjo turistično sezono so pošli zadnji izvodi. Novi prospekt bo izšel v jeseni in ga bodo tako že lahko uporabljali pri pripravah za prihodnjo sezono. Tudi ta prospekt bo izšel v 100 tisoč izvodih, bo večjega formata, v njem bo več barvnih reprodukcij gorenjskih motivov Maksima Gasparija in barvnih fotografij večjih turističnih krajev z zemljevidom in krajšim opisom. Tudi zadnji prospekt Kranja je izšel 1959. leta in že zdavnaj pošel. Za tem sta dobila svoj pro- bilo za to v skladu s priporočili bivšega okraja sklenjeno, da usmerja svoja sredstva predvsem v propagando krajev s prenočnin-skimi zmogljivostmi in zanesljivim ekonomskim učinkom. Kljub temu bodo letos založili tisk •manjšega prospekta Kranja. V Skofji Loki imajo prospekt oziroma vodnik star že šest al sedem let. Sedaj je v tisku manj ši črno-beli prospekt. — Enakega pripravljajo še za Kropo in za Radovljico. Na Bledu so porabili prospekte, ki jih je založila GTZ in bodo morali za prihodnjo sezono pripraviti nove. Nova prospekta pri Srečanja z našimi kandidati Zaupajmo mladim mogoče narediti bistvenega pre obrata, ki pa je že več kot pre-potreben. še zelo daleč smo namreč od tega, da bi naš propagandni material preplavljal deže- in obračun turistične propagande v kranjski občini je zaključen. — TD Kranj. je moralo vsa svo^a sredstva uporabiti za ureditev svoje pisarne, občinski ljudski 5*3 "*'lJa lf , --•"•i",m,; V. Ve*ii !k a bl -se zagoto-*Wa*,, " določnejših »klade, Vw*čil v Takšna na^<'nsk n v> Bat i ;Ul1a i>a tudi na- 2° tis^0.1 ' ustrezno zdru- hKaC,C. k ♦»^to- K Ma SO namenske . v. času svoJesra ?^er.;ova-J ' k"t Prešibki ?*in »str, --■sneja si,te- k. 1 na r.n» ." V ^m smislu Tak 6kem ^»rjen ; nuJS:.' s" na rrimer v i sn n:i primer v ^rl T* ** Armiran uslrc-e te,p!a_Jaz.Vo.i in pospeSe- 4 .....^ *«Mvno*u offliro- T^ia teinTJ "'Uad- Na srlošno k,! p.o4rt'ha- da w U skymi'' ie treba reše- ^^rnih^,.^^ ^atiko vseh 8>ni naj!Tnnsil "»tanovili "e,n Can? sk,ad- Ob takš-&Stev Z V 4°Zlroma hiranju C ln ^vdtt l0kal,sti«ne tež-razviJanjem določenih !Lk^unain7JLUI , gospodarskega l>«nja tudf Sistema * torej ?h ko't okra • 2na*aJ tako občin-S> ^u4nS;. sklada, spre- l^Ski,»i io II .PrUiva med ob- ^°ktnSkih ^atvkr€Pi Srnd-5^Cpe^-^o .š 'nv, • k,j^negr ! & 'Potrjenega lticlJskeKa ČUn,a družbenega rV*oj za DKpa , sklada okraja ,>!°žl)iva e^kI°, ,et«. Skupna J^VJev. if" lf)62 929 milijonov S,jena J68* sklada so bila 52* Mliip p na.. —vna «u j> K/ x! , CcsnJica, KG be !Ja L»ka i„0liČ€' Traosturustu „!?tr8ovine 1° Pp8°i»a ^ potre- Io 5e deiavnoC8utl"Stra in kom«, a. a Za stZ DoJRoročna po- b»a dtaeltaatna Sred8fva - I. p ueiJena samo indu- "jL°!!aJal_a .L},e\ ne b0 i ?Pek,t lev še Jursko in Preddvor j r>ravljata tudi Turistični društvi Kranjska gora in Bohinj. — Med novejše lahko prištevamo še prospekte Park hotela Bled, hotela Jelovica Bled in hotela Jezero-Bellevue Bohinj. Za lastno propa gando se vse bolj navdušujejo tudi druga gorenjska podjetja, vendar si mnoga tega ne morejo privoščiti, saj je treba za prospekt odšteti najmanj pol milijona din. Gorenjska turistična zveza pripravlja še štiri reklamne plakate — dva letna in dva zimska, sodeluje pa pri prospektu GORE -KRAS ■ MORJE. Tudi letos se bo GTZ s propagandnim materialom udeležila vseh evropskih mednarodnih sej- le, od koder si želimo gostov, saj odbor pa tudi ne nameni za to je potrebno s prospekti narav-, prav ničesar. GTZ ima zadnja le-nost skopariti. | ta zelo omejena sredstva in je Trgovina v preteklem mesecu Promet in nihanje cen Trgovci pravijo, da Je april za prodajo dober mesec. Da je to res, potrjujejo statistični podatki za območje ljubljanskega okraja. V trgovini na drobno je bilo v preteklem mesecu prodano za 10 milijard 350 milijonov dinarjev kov. V aprilu so prodala za 18 milijard in pol blaga ali 3 milijarde 400 milijonov, dinarjev več j yriov, v gosteh je imela že 8 več- kot leto prej. Odkup kmetijskih jih skupin inozemskih novinarjev pridelkov je bil sicer v prete- in jugoslovanske informacijske klem mesecu za 12 odstotkov viš- uradnike. ji kot v aprilu 1962, vsi štirje v okviru propagande ne gre prvi meseci skupaj pa zaradi orezreti turističnih razglednic. — raznega blaga, kar je precej znanih vzrokov v zvezi s hudo zi- Kot njihovi založniki letos pred- n več kot četrtina prometa v mo zaostajajo za lanskimi za H prvih štirih mesecih letošnje- , skoraj 3 odstotke. Družbena po-■ ga leta. sestva so prodala za dobrih 24 I odstotkov več, vendar pa se je Promet v letošnjem aprilu je ! odkup pri zasebnih kmetijskih za 8,8 odstotkov višji, kot je bil 1 proizvajavcih znižal za skoraj 13 v aprilu lanskega leta. Okoli 5 1 odstotkov. Zanimiv je tudi poda-odstotkov povišane vrednosti I tek udeležbe družbenih posestev vsom nastopajo Kompas, trgovsko podjetje Tobak in Gorenjski tisk. Za prihodnje leto namerava CZ finansirati 16 barvnih razglednic, za tiskanje svojih razglednic pa so se odločila tudi turistična društva v kranjski ob' čini. — S. Te dni v Radovljici nadaljujejo z gradnjo trgovsko- poslovne zgradbe Pravijo, da bo letos dograjena ADOLF ARIGLER — »S preveliko skrbjo, prepočasi in celo z neutemeljenim nezaupanjem prepuščamo mladim ljudem odgovornejša mesta. To velja za proizvodnjo, za družbeno in javno življenje, zlasti pa za samoupravni mehanizem. Mnogo take pretirane previdnosti do mladih je opaziti med strokovnimi kadri ln tudi drugod. Celo razprave v raznih organih so včasih ozkosrčne in glede tega nesmotrne. Starejši kažejo na mlajše, češ naj se najprej Izkažejo, potem šele jim bomo lahko zaupali, mladi pa: dajte nam priložnost, da se lahko izkažemo.« ADOLF ARIGLER, kandidat za republiški zbor skupščine SRS je povedal te misli iz svojih obilnih izkušenj v zvezi s kadrovsko politiko v okviru republike, hkrati pa primerjal razmere v jeseniški občini ,kjcr ga kandidirajo. Na Jesenicah, kot pravi, je veliko težav, ki izvirajo iz tega, ker Železarna preveč zasenčuje celotno ostalo življenje v občini. Od tod namreč težave pri zaposlovanju žensk, pri nerazvitosti ostalih služb s turizmom vred itd. Vendar te težave niso utemeljene, niso objektivne, marveč so v veliki meri subjektivne narave — da namreč ljudem po njihovem lastnem mnenju lahko samo Železarna zagotovi kruh. In prav reševanje teh težav je treba zaupati mlademu kadru, ki bo v staro miselnost vnašal nove ideje. K. M. Zagotovili moramo možnosti ■ »Treba je zagotoviti možnost, da bo ženska dobila blizu doma pripravljeno hrano, da bo imela komu zaupati otroka, da bl jo uvrstili kot enakopravno pri dodeljevanju stanovanj itd. To so problemi, ki jih čutimo zlasti zaposlene ženske. Koliko je govora ln razpravljanja o zaposlovanju ženske, o njeni produktivnosti, o strokovnem usposabljanju in o njenem sodelovanju v družbenih in samoupravnih organih! Toda ključ je v teh problemih, će bi bila ženska doma sproščena tisočerih skrbi in drobnih opravil, bi bila aktivnejša v proizvodnji in v družbenem življenju.« ANČKA ROZMAN — kandidat za republiški zbor skupščine SRS v 49. volilni enoti v kranjski občini — je te ugotovitve navezala na izkušnje v kolektivu Tekstil-indus v Kranju, kjer se vsak dan ukvarja s težavami tamkaj zaposlenih delavk. V tem kolektivu je 75 odstotkov žensk. Od skupno 370 prosivcev za stanovanje je 300 delavk. Pri tem pa se v nekaterih podjetjih krši enakopravnost. Kot upravičenega prosivca za stanovanje namreč upoštevajo samo moške, kar nikakor ni prav. V Tekstilindusu ne ločijo, ali je prosivec moški ali ženska, in upoštevajo razmere in potrebe. V tem smislu so začeli sodelovati z drugimi podjetji, kadar gre za stanovanje zakoncev, ki so zaposleni v različnih podjetjih. O družbeni prehrani pa tole: ANČKA ROZMAN letos sicer v Kranju urejajo dva večja obrata — na Zlatem polju vo, Vodovodni stolp in druga na-in v središču mesta za kinom selja bodo še vedno prikrajšana Center, toda Stražišče- Primsko- pri teh ugodnostih. prodanega blaga je treba pripisati na račun višjih cen, ostalo pa je rezultat večjega količinskega prometa. Grosistična trgovska podjetja so zabeležila še večji porast pro- bi zasebnih kmetijskih proizva-javcev pri odkupu. Prvr> so prodala v preteklem mesc /za 541 milijonov in pol razruh ; . idelkov in živine, drugi pa sb izkupili za svoje blago 1 milijardo 51 mili- nžl>« izidi nedeljskih volitev Obči na Število volivcev Kr anj JeseniCe Tržič SkofJ* Loka 33.707 4.688 18.247 674 18.641 2.417 7.735 478 16.750 3.448 meta, in sicer kar za 20 odstot- fjonov dinarjev. Cene so se spet precej spreminjale. V povprečju so 5,5 odstotkov višje od lanskih. K takemu povprečju še vedno največ prispevajo živila, še prav posebno vrtnine in sadje, ki so v primeru z lanskim aprilom kar 60 do 80 odstotkov dražje. V preteklem mesecu se je podražilo tudi meso, maščobe pa so na kranjskem območju tudi za 9 odstotkov dražje, kot so bile pred letom dni. Sicer je povprečje cen Nad 78 milijonov dinarjev škode v kmetijstvu na račun pozebe — Izbira umetnih gnojil še ne zadovoljuje, čeprav so količine zadostne vpisanih volilo Udeležba v % 30.666 4.075 16.784 617 16.853 2.253 7.126 420 14.485 2.965 (V Pl ^^npino)1 Za občil>skl zbor, v drugi vrsti za kmetijsko 90,98 86,92 91,98 91,54 90,41 93,21 92,13 87,87 86,5 85,7 Pričakovati je bilo, da bo letošnja dolga zima pustila dokaj občutne posledice za kmetijsko proizvodnjo. Bojazen zaradi škode pred pozebo pa Je bila upravičena, škoda je predvsem občutna v nižinskih predelih, kjer so bila na obsežnih površinah posejana ozimna žita. Pozanimali Večino površin — posejanih i ozimnimi žiti — so morali zaradi pozebe preorati in na njih zasaditi nove kulture: predvsem krm-ske rastline in kromnir. Ker pa je zaradi ugodnih sedanjih vremenskih razmer in gnojenja že tako ali tako pričakovati dober umetnih gnojil. Sedaj je glede tega položaj v kranjski občini — podobno je verjetno tudi v ostalih občinah — tak, da že pribili no tri tedne zaradi tega ni večjih neprijetnosti. Količina umetnih gnojil so sedaj zadostne, le iz-pira še ni najbolj zadovoljiva. pridelek travniške in njivske kr- ! Nobene bojazni pa ni, da bi lah smo se, koliko znaša ta škoda v aprilu v ljubljanskem okraju v kranjski občini, ki Ima največ-enako povprečju iz meseca mar- je obdelovalne površine v nlžln-ca. Znižale so se na primer cene skem predelu. Po dokončni oceni nekaterih vrtnin, razen že orne- znaša škoda 78,575.142 dinarjev, njenih pa so se nekoliko dvig- Razumljivo pa Je, da je bila ve-nile še cene obrtnih storitev, tek- lika škoda zaradi pozebe tudi v stilnih izdelkov in nekaterih dru- vseh ostalih občinah na Gorenj-gih artiklov. Kurjava se je pre- skem. Dejanske posledice pa bo-cej pocenila, ker je že stopil v do občutne šele jeseni, ko ne bo veljavo regres za nabavo kurjave pričakovanega pridelka pšenice I nirano. za zasebna gospodinjstva v času, | ln semenske rdeče detelje — in-( Precej pereče vprašanje je. bilo me, so dani vsi pogoji, ki naravnost silijo na povečanje živinoreje. Takšna ugotovitev pa je kljub vsemu razveseljiva, saj sedanji podatki kažejo, da smo v zadnjem času zabeležili določen padec glede živinoreje. Razen tega pa letos tudi ni bojazni, da he bi bil pridelek krompirja zadosten. S krompirjem je zasajenih več površin, kot je-bilo pla- ko škodilo kmetijski proizvodnji dejstvo, da gnojila vendarle niso nrišla pravočasno. Medtem ko bi sicer morali čakati v zadrugah ali na zasebnih kmetijah na umetna gnojila, so imeli dovolj dela, da so preorali pozeble površine z ozimnimi žiti in na njih zasadili nove kulture, za kar pa so bila na voljo tudi gnojila. Pri sajenju krompirja so si morali res v večini primerov pomagati s hlevskim gnojem, kar pa proiz- ko ni sezona. karnatke. letošnjo pomlad pomanj kanje | vodnji ne more škodovati. — B. TE DNI PO SVETU % SMRT POSLANCA LAMBRAKISA Včeraj popoldne so v Atenah svečano pokopali opozicijskega poslanca Lambrakisa. Kljub prizadevanjem skupine svetovno znanih zdravnikov je podlegel po-škodbam, ki jih je dobil v demonstracijah proti jedrski oborožitvi. Opozicijski tisk' obtožuje vlado, da je moralno odgovorna za tragične dogodke. * PRIPRAVE NA KONFERENCO O TRGOVINI IN RAZVOJU V okviru splošne razpravo v komiteju za pripravo konference OZN o trgovini in razvoju je govoril tudi vodja jugoslovansko delegacije Janez Stanovnik. Med drugim je dejal, da je treba odgovoriti na tri velika vprašanja: Kaj pričakujejo od konference? Kakšna je vloga OZN na področju mednarodne trgovine in kakšen je položaj po sestanku GATT. «3 NOVI NAPADI NA JUGOSLAVIJO Tudi razgovore generalnega sekretarja KP Kitajske ln generalnega sekretarja KP Nove Zelan dlje s predsednikom KP Kitajske Mao Ce Tungom so izrabili za grobe napade na Jugoslavijo ln zvezo komunistov Jugoslavije. Sporočilo z razgovorov Je prežeto s stališči glede ocene mednarodnega položaja in stanja v mednarodnem delavskem gibanju. t »IZVESTIJA« ZANIKAJO AMERIŠKE TRDITVE Moskovski list »Izvestija« je zanikal vest ameriškega novinarja Hearsta mlajšega, ki je zapisal, da je neka ž sovjetskih kosmonav-tov izpuhi Io "ivljenje ob izstrelitvi vesoljsk"*! ladij. Edini sovjetski kosmonavt Peter Ivanovil Dolgov je izgubil življenje, ko je skočil s padalom, ki se mu ni odprlo. « PREDLOG SOVJETSKE ZVEZE Sovjetski delegat Carapkin je na ženevski razorožltvenl konferenci zahteval naj sovjetski predlog o razglasitvi Sredozemskega morja za brezatomsko cono sprejmejo kot uradni dokument konference. # SPORAZUM MED AVSTRIJO IN POLJSKO Po večnevnih razgovorih so na Dunaju podpisali med Avstrijo in Poljsko sporazum o trgovinski izmenjavi in gospodarskem sodelovanju. i..... i u .i i.......... ii ' ........ ' ■ ——— ii ■ - Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje to dogodki • Ljudjejnjlog^ --1 i.i tak*- nazadovanja demokristjanov in mo dve možnosti. Sestav ^ ( Dolgoletni zakon očeta Italijanskih demokristjanov de Gasperi-Ja, ki je svoje volivce držal v šahu r. izrabljanjem dokaj trdnega verskega prepričanja, je naposled postal samo prazno orodje. Zadrjc parlamentarne volitve, ki Janskem gibanju Je nekoliko pretirana. Odkar so legendarnega voditelja Italijanskih demokristjanov de Gasperija položili v grob, njegovi nasledniki niti za trenutek niso počivali, temveč so sc med seboj večkrat spoprijeli zadnjih volitvah močno poslabšal. Izgubili so trdno parlamentarno večino, skoraj milijon glasov in trinajst sedežev, ki so bili v prejšnjem italijanskem parlamentu dani v najem deinokrisl-jansklm poslancem. so prinesle naslednikom de Gas-perijevega nauka hud prestižni ln volilni udarec, so pokazale, da križ, okoli katerega so se nekoč demokristjanskl volivci zbirali misleč da je vsak oddan glas v drugo skrinjico po božjih zapovedih greh — nI več magnet, ki bl ga stranka postavila, da ji bo večno privlačeval italijanske volivce. Ta dolgoletna značilnost v Italijanski vladni stranki pa je morda po primerjanju »novega vetra« v Italijanskem demokrlst- in večkrat za ceno enotnosti znova pobotali. Pomanjkanje trdne roke, zaostajanja za razvojem, ki je bil neprimerno počasnejši v času de Casperijeve vlade in sc je v zadnjih letih s spremembo družbenih odnosov In splošnim napredkom v deželi silno zaostril, je privedlo italijansko demokri-stjansko stranko l dežja ped kan. Njen položaj se je zaradi številnih notranjih strui. zlasti pa zaradi neprilagojenosti novim razmeram in strukturi volivcev v Zadnje parlamentarne volitve so bile po volilnih izidih za de-mokristjane največja in najhitrejša Izguba glasov v povojni italijanski kroniki. To je bil uda-jvc odmerjen naravnost v lice. Kljub temu da je izgubila 13 poslanskih sedeiev, pa je Fanfani-jeva stranka še vedno ostala najmočnejša italijanska politična sila in tako Ima pravico, da jI Je državni poglavar zaupal sestavo nove vlade. Sestava nove italijanske vlade pa je zaradi znatnega precejšnjega porasta vpliva no vlado, ki Jo bodo tin ^ strank, s katerimi skupaj name- vstopom v vlado podplrau ■ fi. ravajo demokrlstjanl sestaviti no- listi. Lahko se oprime i fi0. vo vlado, pomemben in težek pro- veznikov, ki jih bo našla ^ blem. Vladna pogajanja, ki jih je Ji desnici, toda s tem »• # začel strankin sekretar Aldo Mo- kopala nad glavo nePjje pffl ro kot mandator nove vlade s gotovost. Najverjetnejša J ^ koalicijskimi strankami, bodo po varianta a podporo soc ^ vsem sodeč najtežja v italijanski stranke. Vendar socIaJ*V, 11* republiki. pripravljeni podpiraU viaw fJ Ce hočejo demokrlstjanl šesta- ve*»^Sf^J°pr^< viti količkaj trdno italijansko vla- polnitev Fanfanljevega F- „, do, morajo razen socialdemokra- ki ga vlada v vsej «*J*~j 8tran tov dobiti tiho ali odkrito pod- izvajala tako, kot je bilo ^ poro socialistične stranke. Do karsklm sporazumom ^j^jejo letošnjih volitev so imeli v ita- fanljem in Nenljetn Hjanskem parlamentu demokrist- Socialisti so pripravljeni P^fl janl vedno absolutno večino. Na rat, v,ado dej9tev> ne P« % zadnjih volitvah pa se je to raz- .... »aren teg« . merje spremenilo. Obe levičarski P^1" ub' ^bovati * stranki: socialistična in komuni- moral vIadn> **irt vt j|b * stična sta skupaj dobili takšno kaj osnovnih načel, W *.affll število glasov, da lahko ob vsa- clallsti v volilnem ^"Jj*"" kem trenutku ogrožata vlado ln z« osnovo svoje pout»e'» *hjdt*' povzročita njen padec. zboljšanje položaja »n*1*^ » Italijanska vladna stranka ima načrtovanje v gospoda« v takšnem položaju na Izbiro sa- razvoj Italijanskega joga. Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki 9 Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudie in dogodki • LiudieJnJ^ Volilni imeniki niso bili popoln V soboto so na Jesenicah odprli novo menjalnico, ki jo jc uredila turistična agencija Izletnik Kratka analiza vzrokov obolenj Na čem največ bolehamo naj pokažejo nekateri osnovni statistični pokazatelji Iz ustreznih statističnih podatkov povzemamo, da so med vzroki umiranja bolezni srca in ožilja še vedno visoko na prvem mestu, saj te bolezni terjajo tretjino vseh smrtnih primerov. Primerjava z nekaterimi razvitejšimi deželami pokaže, da se tudi tu pojavlja isto. TBC, ki je bila včasih vodilni vzrok smrti, pa je zdravstvena Slikar Albin Polajnar razstavlja . Jesenice — V delavskem domu na Jesenicah je bila odprta letos že tretja razstava del slikarjev amaterjev oziroma poklicnih slikarjev. V soboto zvečer je predsednik jeseniške Svobode Jože Vari odprl razstavo akademskega slikarja Albina Polajnarja, domačina i/ Bohinja. Polajnar se je predstavil Jeseničanom s samostojno razstavo že leta 1959. Razen na Jesenicah je že razstavljal svoja dela tudi V Kranju, na Bledu, v Novi Gorici, v Idriji, v Trbovljah in v Beogradu. Razstava, katere pokrovitelj je Svobpda Jesenice, bo odprta do 2. junija. Bilo bi prav, da bi si jo razen jeseniških »dolikovcev« in ljubiteljev lepe slike ogledala predvsem šolska mladina. — U. ■ služba tako pri nas kakor v tuši jini zelo omejila. ' Na drugem mestu po vzrokih umrljivosti ko novotvorbe, na j tretjem obolenja centralnega z.ivo-nega sistema ,na četrtem obolenja j dihal itd. i Kakšen odstotek umrljivosti za-I vzemajo ti vzroki smrti na Gorenjskem, nam povedo naslednji podatki: obolenja srca in ožilja 42.49 odstotkov, novotvorbe 15.88 odstotka, obolenja centralnega živčnega sistema 9.36 odstotka, obolenja dihal 9.36 Odstotka itđ. Analiza umrljivosti kaže tudi izredno hiter porast obolenj srca in ožilja. Se leta l&Ši je atiaSal odstotek umrljivosti za temi boleznimi na Gorenjskem le 37.95 odstotka, medtem ko. se jo v preteklem letu povzpel na Že omenjenih 42.49 odstotka. In kaj navaja zdravstvena služba za vzroke'posameznih vnst bolezmi? Nedvomno je, da nezdravi način življenja, življenjski in delovni tempo, neurejeni mem delovnih naporov in rekreacije in prekomerno uživanje poživil zahteva vedno več žrtev zaradi bolezni srca in ožilja. Glede novotvorb je treba organizira no preventivno dejavnost dispanzerskih služb za zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka oziroma novo- Vreme STANJE VREMENA NaSi kraji ležijo na jugu področja visokega zračnega pritiska ki se razprostira od Azorov preko zahodne in južne Evrope vse do Urala. V višinah doteka od jugovzhoda hladnejši zrak, ki povzroča popoldanske, nevihte. Taksna situaciju bo prevladovala še v naslednjih dneh. NAPOVED Danes dopoldne bo jasno, v popoldanskem času v notranjosti Slovenije ponovne krajevne nevihte. Najnižje nočne temperature med 7 in 13, v Primorju 17 stopinj Celzija, najvišje dnevne okoli & stopinj Celzija. Tudi v naslednjih dneh bo še pretežno lepo vreme, v popoldanskem času pa kratkotrajne krajevne nevihte. Fon.^-i bo nekoliko hladneje, dnevne temperature pa bodo brez večjih sprememb. 'tvorb. Za omejevanje bolezni dihal pa je nujna sanacija delovnega okolja in izboljšanje atmosfero v mestih ln industrijskih središčih (Jesenice). Zelo zanimivi so tudi naslednji pokazatelji. Medtem ko za celotno Gorenjsko ugotavljamo, da jo bilo na 1000 prebivavcev v letu -1902 18.66 živorojenih otrok, pa je t-lan je po občinah naslednje: Jesenice 15.61. Kranj 19.93, Radovljica 16.54, Skofja Loka 21.92, Tržič "18.41. Mrtvorojenih na 100 ži-v ovo jen i h je bilo na Gorenjskem leta 1962 1.61 (Jesenice 1.23, Kranj 189, Radovljica 1.57, Skofja Loka 1.32, Tržič 1.91), umrlih dojenčkov na 100 živorojenih 2.40. Po zadnjem kriteriju je na prvem mestu občina Jesenice (3.20), sledi pa ji občina Kranj (2.31). Na JC00 prebivavcev je lani na Gorenjskem umrlo 8.56 ljudi, po občinah pa je slika naslednja: Jesenice 9.07, Kranj 7.89, Radovljica 8.18, Skofja Loka 9.16 in Tržič 9.73. In še naravni prirastek! Na vsakih 1000 ljudi Je bilo lani na Gorenjskem 10.10 ljudi več. Po občinah pa je na prvem mestu občina Skofja Loka (12.76), sledijo občina Kranj (12.03), Tržič (8.63), Radovljica (8.36) in Jesenice (6.53). P. Mednarodna in zvezno strojepisno tekmovanje Bled — Od 31. maja do 2. junija bo na Bledu pno mednarodno strojepisno tekmovanje v Jugoslaviji in zvezno tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v strojepisju in stenografiji. Tekmovanje bo priredila zveza stenografov in daktilografov Jugoslavije, organiziralo pa društvo iz Ljubljane \ sodelovanju s tovarno pisarniških strojev in precizne mehanike TOPS. Društvo stenografov in strojepiscev bo s tem počastilo tudi 100-letnico ustanovitve društva, Študijski seminar nemških zdravnikov Bied — Prihodnji teden, 4. junija, se bo na Bledu začel tridnevni študijski seminar, ki se ga bo udeležilo 26 zdravnikov — članov nemškega zdravniškega društva, sekcije za študij organizacije zdravstvene službe. Na seminarju bodo republiški strokovnjaki predavali o izkušnjah z novim zakonom o organizaciji zdravstvene službe. z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in s samo-I 'inaiisiranjem. Med svojim bivanjem v Sloveniji si bodo nemški zdravniki ogledali zdravstveni dom Kranj, zavod za zdravstveno varstvo Kranj, delo zdravstvenega centra v Ljubljani, okrevališče v Gozd Martuljku in bolnico v Begunjah Skofja Loka, 28. maja — Danes se je tu sestal izvršni odbor občinskega odbora SZDL in razpravljal o pravkar minulih volitvah v 'občinsko skupščino ter o pripravah na volitve poslancev v zvezno in republiško skupščino. — Za člane zbora delovnih skupnosti je glasovalo 94,1 odstotka volivcev, medtem ko je odstotek upravičenih izostankov znašal 4,6. Pri tem naj omenimo, da bodo morali volitve v dveh volilnih enotah ponoviti, ker sta kandidata dobila enako število glasov. Predvideno je, da bodo volitve v 21. (Jože Pogačnik in Matevž Jen-sterle) in 9. volilni enoti (Janez Gartner in Janez Japelj) 8. junija. V kmetijski podskupini je od 3448 volivcev volilo 85,7 odstotka upravičencev, medtem ko jc bilo 4 odstotke volivcev upravičeno odsotnih. — V občinski j zbor pa jc od 16.750 volivcev gla-J sovalo 86,5 odstotka upravičen-I cev, upravičeno izostalo pa jih je j 6,4 odstotka. ; Kljub precejšnjemu prizadeva-j nju občinskega političnega akti-j va, da bi angažirali terenske aktive, ki naj bi pred volitvami pregledali volilne imenike, je bilo v njih vpisanih precej volivcev, ki so se iz škofjeloške občine že izselili. Bili so celo primeri, da so bili kot volivci vpisani že pokojni občani. To je tudi vplivalo, da je bilo število upravičeno odsotnih j na voliščih za 30 odstotkov več-i je, kot pa je bilo pričakovati, j Na seji so s tem v zvezi poudari-i li, da bo treba imenike do voli-i tcv republiških in zveznih po-1 slancev še enkrat temeljito pregledati. Ce bi odšteli upravičeno odsotne in napačne vpise V volilnih imenikih, potem bi v škofjeloški občini volili takole: v zbor delovnih skupnosti ^ g93 v kmetijsko podskupino in v občinski zbor 92. ,JanfZQ° p» zaletel osebni avtomu?11 ^ (voznik Andrej HabiU Vot^ dista Emila Drekonjo-^ pro-osebnega avtomobilaj«. ^ ?re \'o *** 1c ° leVjJsta. V p0 ti Kranju, medtem ko m ^a pedist pripeljal nasg0^ p£ preglednem ovinku J«' bii- \e hlteval nek drug avto*, g s zil je preveč po levi fc, J tako zaletel v mope*' lol0 oj. dobil težje poškodbe v^ji, j ne in prsta na r°}i]-Vi„^)e\'- .škode za 40 tisoč drnau TEŽKA NESREČA VPREZNEGA VOZf^ j(J ™ V ponedeljek ob ^ ^ici ■P t gozdni poti v Podkuhovn ^ t ljal Pavle Mežan <^ . Ka s!-. vmrežnim vozom kamen J, bib g mem klancu je «*»*£RjS vor hotel s pri tem pa je zape J ^ p ni levi rob pott..W*ra pos" prevrnil, kamenje P nanj. Cez eno UWUfc Po&° stvenem domu n» bam podlegel. Iz naših komun □ □ *° ^dl le r^°riie z naše strani že Popravljen za promet. Uredili Ini^ "zavetljavo, za katero so pripravili posebno »komandno °b Savi Dolinki staja VmK*5ANJSKI 00111 ob-sltižba t* Uje avtoservisna J-azpoj' J1 Pa Je gostom na °b nSiaShm^obdelavnikih-"»le n»ix ko pride Prek stov «! V tui»h avtomobili- Vsak'ni-eris ni odnrt- Na -tožhji t numo *c v le- v'su rir.Cy°n' uvestj v avtoser-bo, D.;C/Uln(» nedeljsko služ- bi|a !kr'P,av v /ačelku nc *>i sk,"bc v^na" VPra$anJe Pre-Kranjsk- Z gorivom bo v spalnico U\m rešeno 7- novo trRova 1° bo zgradilo kbjPodjetje »Petrol« ta-*ato ^ ° določena lokacija, Uvcdb-t ° to,iko umestnejša, s|užbe! slalnc avtoservisne PrH Vna pšenicah so od-aclanti,- ,0to dopoidne novo stične T lokal «letniSko-turi-°o alavf„*encijc' >,1TA<<- Lokal in v cesti skozi Jesenice i« caS0^"1 bližini občine nedeljah • bo odPrt tudi ob *e Prve i" praznikih, jc imel Vavcev dneve dovolj obisko-ki jih '^Pa tudi radovednežev, slovaniie ^n^al lokal in po-^Je v njem. ^CeL iEL£ZARNI JESE- 0om nf^dK s tekočim ted-na*nania deIovr» čas. Sirena na S-*>. 1?£ .pričetek "dnine^ob '000 £f? .,n -2130- Podjetje s pri,agodit- mi se Je moral° r^u ' novemu voznemu nJeni H-i katerem so uki- lkw£i*$ vlaki- Razen hl5kih ^.^'czarni in javor-^"'agodit* Jarnah so morali voznemu barski i„U/?ik v Poklicni že- 1 *elezarcv ični srednji š°-8« cent^ske8a izobraževalne-• Za letne mesece je za pol ure nazaj pomaknjeni delovni čas ugoden, manj ugoden pa bo v zimskih mesecih. • V ŽIROVNICI so priredili v počastitev dneva mladosti akademijo. Na njej Je razen telovadcev TVD Partizan Žirovnica, pevskega zbora in folklorne skupine žirovniške Sole nastopila zopet godba na pihala Svobode Žirovnica, pa čeprav brez dirigenta. Kaže, da bodo krizo, v katero so zašli zaradi Izgube dirigenta, prebrodili in nadaljevali z rednim delom. • PODJETJE »SINGER« IZ LJUBLJANE se je na posredovanje mnogih kandidatk odločilo odpreti na Jesenicah tečaje za krojenje in šivanje. Prvi tečaj se je pričel v ponedeljek s popoldansko in večerno izmeno. Pouk bo trikrat tedensko. Tečaj, v katerem stane šolanje po 3000 dinarjev in je v gospodinjski šoli na Jesenicah, pa bo trajal tri mesece. « JESENIŠKI ŽELEZARJI bodo letovali tudi letos po znižanih cenah. CDS je že sprejel predlog letovanja z regresom, ki bo za člane kolektiva in njihove svojce- v počitniškem domu v Crikvenici, v taboru Železarne Jesenice v Kaštel Lukšiču in v počitniškem' domu na Mežaklji. Podjetje bo registriralo na 50 odstotkov dnevnega penziona, tako da bodo letovavci plačali dnevno po največ 550 dinarjev. Za izrabo regresa so sprejeli nekoliko ostrejše ukrepe in imajo prednost tisti, ki regresa še niso izrabili ali pa so ga koristili pred leti. Z omenjenim ukrepom so pa ukinili tudi regres za oddih po želji, kar je pre-nekatere prizadelo. Ali že vesle, da ... ... je GG Kranj na območju tržiške občine doslej sklenilo 174 dolgoročnih kooperacijskih pogodb z zasebnimi lastniki fozdov. S temi pogodbami je r.ajetih 51,3 odst. (2085 ha) vseh gozdnih površin v zasebni lastnini. ... je trgovska dejavnost v tržiški občini povečala vrednost bruto prometa <>d leta 1957 do krni za 54 odst. ... jc bilo v letih po k tu 1957 v tržiški ,občini 172 .študentov Štipendistov, ki so dobili 9,669.000 dinarjev. Višina štipendij se je gibala med 4000 in 12.000 dinarji. ... KZ Tržič dokaj ugodno razvija sodelovanje 7 individualnimi živinorejci. ŽC do aprila letos ie bilo na ta račun v intenzivnem pitanju 71 glav goveje živ ine, od tega števila pa jc hi'o 30 glav-že oddanih v zakol. Še 889 prošenj Letos v tržiški občini 183 družinskih stanovanj — V zadnji mandatni dobi je bilo zgrajenih 466 stanovanj Na prvi pogled: Tržič je ostal /e desetletja neizpremenjen. Vendar je takšna ugotovitev zmotna. Središče mesta jc res ostalo neizpremenjeno, najbližja okolica pa Je močno spremenila nekdanjo podobo. Ce na tem mestu samo bežno omenimo Izgradnjo številnih novih industrijskih objektov, letno kopa-lisec, zdravstveni dom in drugo, potem moramo omenfli šle-vime nove stanovanjske bloke, ki so veliko nasprotje nekdanjim starim tržiŠklm hišam. Na račun novih stanovanjskih blokov pa le Tržič dobil dve precej veliki novi našel 11, in stc«r ob Cankarjevi cesti ln na Ravnah, ki pa sta ostali v tr/Jskl »luknji« za oko skoraj neopazni. Novi predsednik mladine Tržič, 28. maja — Na včerajšnji seji občinskega komiteja Z M S Tržič so zaradi odhoda na študij razrešili predsednika komiteja Janeza Ivnika in na njegovo me sto izvolili dosedanjega sekretarja Rudija Hafnerja. Za sekretarko so izvolili članico plenuma Marico Cemažar. , Utrjevanje prijateljskih odnosov i sosednimi državami I Jesenice — Ansambel narodnih | plesov in pesmi »Tone Cufar« j na Jesenicah je v dneh od 10. do 15. maja gostoval v Italiji. Odzval se je vabilu Circolo Italsider Cornigliano Genova, ki skrbi v 17 državnih tovarnah za kulturno in telesno rekreacijo delavcev. Joža Vari, predsednik Svobode Jesenice, ki se je udeležil gostovanja, nam .je povedal tole: »Ansambel narodnih plesov in pesmi jeseniške Svobode se jc za j to gostovanje temeljito pripravil. Prva dva nastopa sta bila namenjena delavcem velike in modeme železarne v Genovi, tretji Je bil v tovarni cevi v Coboletu, četrti pa v najmodernejši evropski hladni valjarni v Novi Ligu-ri. Program Je bil sestavljen Iz desetih narodnih plesov jugoslovanskih narodov, odmori pa so bili izpolnjeni z nastopom vokal- ! nega kvarteta in instrumentalne- j ga kvinteta ter s prikazovanjem 1 lepot Gorenjske z barvnimi dia-1 pozitivi. Zaradi svoje usklajeno- \ stl Je razvnel zahtevno ln temperamentno italijansko publiko. V izrednem priznanju nastopajočim je bilo čutiti tople simpatije italijanskega ljudstva do naših narodov in do naše kulture, spontani aplavzi pa so bili tudi zgovoren dokaz uspeha jeseniških železarjev-svobodašev. V treh dneh smo postali prijatelji s skupnimi željami po utrjevanju medsebojnih odnosov in s tem po medsebojnem, strokovnem, kulturnem in prijateljskem sodelovanju.« Gostovanje jeseniške Svobode v Genovi in njeni okolici je ponovno opravičilo ugled, ki ga uživajo naši narodi pri italijanskem ljudstvu. — U. V preteklih petih, šestih letih je bilo v Tržiču dograjenih 466 različnih stanovanj, zh kar jc bilo investiranih 980 milijonov dinarjev. Od omenjenega števila stanovanj je bilo v družbeni lastnini T.gra-ienlh 429 stanovanj (denar so dali ObLO in »ospodarske organizacije), 37 stanovanj pa je bilo dograjenih v zasebni lastnini. Pretežna večina novih stanovanj je Um namenjena družinam, saj je bilo mod vsemi dograjenimi stanovanji le 66 samskih sob ln gar-sonler. Pri tolikšnem šterihi novih stanovanj in pri dejstvu, da je TrVč eno izmed manjših mest po šte-vilu prebivalstva, bi si marsikdo predstavi i a 1. da v Tržiču ni več občutne j šega pomanjkanja stanovanj. Vendar pa zadeva ni Lepe perspektive turizma v Mojstrani MOJSTRANA — Novoizvolje- , nic. Mnogo dela bo novi odbor ni odbor Turističnega društva tudi ' ureditvijo nasadov, poti, plotov, fasad hiš in podobnega. Sekcijo za olepšanje kraja so že ustanovili in je že začela z delom. V stavbi krajevnega urada je dobilo društvo svojo pisarno, kjer tudi oddajajo privatna ležišča, ki jih je na razpolago okoli 200. Vzporedno z urejanjem kraja ln okolice pa nameravalo poskrbeti tudi za potrebno propagando, tako da bo Mojstrana sčasoma nostala važen turistični center Zgornjesavske doline. — P. U. si je zadal nalogo pospešiti turizem v Mojstrani ln njeni okolici In takoj pričel z delom. Leta 1951 ustanovljeno TD Dovje-Mojstrana je v prvih letih svojega obstoja posvečalo dokaj pozornosti razvoju turizma in je tudi dosegalo lepe uspehe, zadnja leta pa se je ukvarjalo v glavnem z upravljanjem gostilne »Pod Kepo«, na razvoj turizma pa Je skoraj pozabilo. takšna. Prosivcev za stanovanja v tržiški pbclnj (v glavnem v suni em Tržiču) je še vedno 339! Gospodarske organizacije imajo 657 nerešenih prošenj, občinski ljudski odbor pa 232. Po pravkar omenjenem številu vtanovaujsik'b prošenj je razumljivo, da bo stanovanjska gradnja še dlje v Tržiču v ospredju. Prav zaradi tega jc razumljivo, da bodo letos v tržiški občini gradili 183 novih družinskih stanovanj. Petinšestdeset stanovanj bo vseljivih že 'etos, medtem ko bo oreostalih 118 vseljivih prihodnje leto. Preprost izračun torej poka/.c da bo po dograditvi Omenjenih 183 stanovanj še vedno ostalo nad 600 nerešenih prošenj. Razumljivo je, da si bo zaradi tega morala nova občinska skupščina, predvsem pa vse gospodarske organizacije in sleherni interesent, motno prizadevati, kako bi v tržiški občini kar v najkrajšem času rešili vprašanje pomanjkanja stanovanj. Skrb za nove stanovanjske »radnje pa bo toliko večja, jt< '" bo t novimi gradnjami vzporedno potr0>np misliti tudi na gradnjo številnih novih nujno potrebnih objektov, brez. katerih si i mol'sanja družbenega standarda ne moremo zamišljati. ž".c doslej je v Tržiču močno čutiti pomanjkanj • raznih servisov, otroških igrišč, raznih družbenih prostorov, prodajaln, najrazličnejših komunalnih naprav in drugega, z izgra.l-njo novih stanovanj pa bodo zaradi vsega naštetega prav gotove še večje vrzeli. Nadaljnje izgradnje ho torej zahtevala res k;». največje prizadevanje slehernega občana, če bodo Tržičani hoteli \ najkrajšem času rešiti svoje naj bolj pereče probleme. — F. Mojstrana z izredno lepo lego v Zgorn jesavski dolini je bila pred leti priljubljena izletniška točka za domače in tuje izletnike. Poznana je tudi po smuških terenih v zimskem času in priljubljenih sprehajališčih v letnih mesecih. Kdo ne pozna prelepega izleta k Peričniku ali v dolino Krme? Ker so pozabili na važnost turizma, so v Mojstrani zadnja leta opustili skrb za goste in izletnike in tako ostali skoraj brez gostinskega obrata. Novi odbor pa je sklenil najprej adaptirati bife v invalidskem domu, nato pa preurediti še bivši lokal »Delikatesa« v gostišče. Dalje bodo adaptirali tudi stavbo gostilne »Pod Kepo« in gostilno samo v moderen gostinski obrat. Z ureditvijo gostinskih lokalov pa še ni vse urejeno -— četudi bi nekdanji hotel »Triglav« zopet služil svojemu namenu. Potrebno- bo med drugim urediti preskrbo s kruhom. Kruh pripeljejo z Jesenic vsak dan šele po 10. uri, prodajajo pa ga v enem lokalu. Jutranji turisti •— namenjeni k Peričniku, v Aljažev dom ur dalje na Triglav ali pa v Krmo — v Mojstrani ne morejo kupiti kruha, ker ga že popoldne j zmanjka. Kot kaže — bo letos ali najpozneje prihodnje leto dograjena medobčinska sodobna pekarna v Lescah, zato ni misliti na to, da bi odprli spet staro pekarno, nujno pa bo treba urediti pravočasno in morda dnevno dvakratno dostavo kruha z Jese- V Bistrici prt Tržiču so te dni porušili več hiš (naša slika), ki bodo morale odstopiti mesto novi cesti Naklo—Tržič. Ta gradnja je vsekakor med največjimi letošnjimi Investicijami za razvoj prometa na Gorenjskem Koye poti na področju ^okovnega izobraževanja vft^la k,l ?a m,« Ž*UetielLr?""' «fiT*10- mor? 0l°' *rwb« >aJ* želi PP*n° Wa,a <*«" n» tehniških šolah, 1 ^*'ah C1**1* S tn,iben* *»užbe. na »rLolah. mLn<*at<*rih P°k»c- i>Ušča> moji i" 'kl °bvC7ne O j° ■ tem iWiti ^ J» «a- k«droVsko . r "° "iemii '*«>-Ci>llh "-radi ^lfvn^ijfth V gospodarskih feasr"novih teh- zel0 ^TT^ kvalificirano n delitve od je po- i^U«lHlT,m,° * ram° °b UkMl l.).S.ko !rx»»Ut_i j- izvitimi de- želami. Zato za tako proizvodnjo ne potrebujemo več tako število delavcev širokega profila, pač pa več tistih, ki «e ukvarjajo k tehnološkimi postopki ,in mnogo specializiranih proizvajavcev, to jc delavcev ožjega profila. Ce bi kadrovski sestav v naši industriji v nekem splošnem procentualnom razmerju prikazali, bi upadi reči, da industrija potrebuje okoli 60 odstotkov delavcev, kl jih sama usposobi za delovna mesta, 20 odstotkov delavcev, ki so se šolali v poklicnih šolah (absolventov vajenskih in industrijskih, šol) in okoli 20 odstotkov tistih.'- ki so prišli iz srednjih .višjih in visokih šol. Poudarjamo, da .so to neki spleini normativi, ki veljajo za razvito industrijo in da imajo posamezne panoge industrije glede na razvitost in specifičnost proizvodnje svojevrstno kadrovsko strukturo. S podatki o strukturi naših proizvajavcev smo hoteli opozoriti, da za našo proizvodnjo ni bistveno, kakšno spričevalo ima kdo, marveč da je bolj interesantno, kakšna je njegova storilnost, kakšna je njogova odgovornost, bodisi do proizvajalnih sredstev ali materialov in kwko upravlja kot član delovnega kolektiva zadeve, ki so mu dane v upravljanje. Poudariti moramo, da naš človek ni več plačan po formalnih kvalifikacijah, marveč so njegovi osebni dohodki odvisni od njegovih delovnih uspehov. S številčnim prikazom pa smo se hoteli lotiti še drugega za nado proizvodnost enako perečega problema, namreč kadrovanja in izobraževanja v podjetjih. Ne moremo se čuditi, da imajo starši mladine, ki zapušča osnovno šolo, in ta mladina sama določene in največkrat upravičene predsodke ob prestopanju neposredno iz šole v podjetjja. Zakaj? Pri vzgojno - izobraževalnem procesu v osnovni šoli .je naš mladi človek spoznal tudi socialistično načelo, da ima vsak državljan pravico do izobraževanja, da imamo celo vrsto izobraževalnih institucij od šol .delavske univerz« pa tja do Izobraževanja v gospodarskih organizacijah in da se izobražujemo dan za dnevom, vse dotlej, dokler hočemo oz. moramo. Resnica je, da posvečajo naše največje gospodarske organizacije izobraževanju strokovnih kadrov pomembno skrb, ker se zavedajo, da njihovi poslovni uspehi niso odvisni le od stroja, marveč v pretežni meri od človeka, ki upravlja ta stroj. Taka podjetja imajo kadrovsko službe, imajo lastne šole, nekatera pa izobraževalne centre, ki posvečajo vso skrb izobraževanju mladih in odraslih. Vsa ta dejavnost jih sicer velja lepe denarne, vendar se ti denarci v podjetje kaj hitro vrnejo, .saj 00 delovni uspehi, kvaliteta izdelkov in prihranek na materialu največkrat mnogo večji, kot so bila sredstva vložena v izobraževan ie. Zyl, da se s problematiko izobraževanja in usposabljanja za delovna mesta ukvarjajo le velika podjetja, da pa v številnih dokaj velikih i.n manjših podjetjih nimamo nikogar, ki bi se te tematike oprijel. Nj«0 osamljeni primeri, ko se novemu članu kolektiva ne posredujejo osnovna znanja za uspešno opravljanje dela i.n tudi vajenci so tam ne usposabljajo načrtno, ker danes delajo tu, jutri tam. danes ie njegov mentor ta, jutri oni. pojutrišnjem nihče. Izobraževanje vajencev, to je bodočih strokovnjakov širokega profila, ne moremo več prepuščati stihiji, boljšim ali slabšim delovnim pogojem podjetja in ljudem, ki nimajo niti strokovne usposobljenosti niti osnovnih humanih in pedagoških lastnosti. Na eni strani imamo institucije in strokovnjake, ki se že dokaj easa ukvnrjajo r, ir/telavo najrazličnejših profilov in učnih načr- tov ,na drugI strani pa Je v podjetjih taka apatičnost. Ugotovili smo nadalje, da vajenci-kovinarji po večmesečni praksi niti ne vedo, kako morajo pri piljenju pravilno stati, ne znajo si pri obdelavi razporediti orodje, ne znajo osnovnih operacij, poimenovanje orodja nima z našim tehniškim izrazoslovjem ničesar skupnega itd. Učitelji - inštruktorji se v šolskih delavnicah pri praktičnem ' pouku trudijo, da bi vse te nedostatke odpravili, vendar ne uspe-I jo, ker so se učenci vseh teh ne-| pravilnosti tako priučili, da jih skoraj ne morejo odpraviti. Zato \ bo v prihodnjem letu nujno po-1 trebno tudi na tem področju izvesti reformo in sicer tako, da bi i vajenci, preden prestopijo prat? ! svojega delovnega mesta, priš'i najprej v poklicno šolo. kjer bi j se v šestih mesecih naučili vse eno, kar predpisuje osnovni pro-' aram praktičnega dela za kovinarja, in osnovno teorijo, ki io s eraktičnim programom kar paj-I tesneje povezana. Gospodarske \ organizacije, ki imajo lastne šole - po takem načrtu vzgajajo svoj j naraščaj že vrsto let, osnovne programe praktičnega pouka is leta v leto izboljšujejo1 Z natančno določenimi delovnimi operacijami, praktično delo v šolskih delavnicah dopolnjujejo ■ proizvodnim delom in počitniško prakso in tako izobrazijo resnično kvalitetne kadre, ki se v proizvodnji takoj znajdejo in zato dosegajo tudi primerne osebne dohodke. Po takem izobraževalnem sistemu vzgaja mlade in odrasle ljudi tudi poklicna šola v Skofji Loki in se gospodarske organizacije v tej komuni s takim načinom izobraževanja zelo pohvalijo. Kranjska občina pa je lani vložila v organizacijo kovinarskih delavnic kar lepe vsote, šole naprav i j o svoje in odtrgajo nekaj ur teoari je za namene praktičnega usposabljanja, gospodarske organizacije pa izobražujejo tako, kot smo ža omenili. Zato je skrajni čas, da prekinemo s starim in s prihodnjim šolskim letom pričnemo z novim .sodobnim in načrtnim izobraževanjem. Izhodišče pa nam mora biti delo, njegova širina in penspektiva. Pri izobraževanju kadrov se moramo zavedati, da so tudi naložbe v kadre perspektivne, kar naša podjetja posebno pa obrtne organizacije prav rade pozabljajo. Nekatere take organizacije vzamejo vajenca kot delovno silo. ki mora biti te prvi mesec učenja rentabilna. Temu ne moremo reči izobraževanje, marveč izkoriščanje. Kakšno je znanje tako iakoriščanih in ponižanih ob koncu učne dobe, ni potrebno še posebej' opisovati. VILKO KLS (Nadaljevanje sledi) SREDA. 29. MAJAJ*! Iz naših komun * Revija mlađih pevcev # SKOFJA LOKA, 28. maja -9 Predvčerajšnjim je občinski £ svet Svobod in prosvetnih dru O štev priredil revijo otroških in O mladinskih pevskih zborov in 9 instrumentalnih skupin, V celoti je nastopilo 7 skupin, in sicer harmonikarska skupina glasbene šole pod vodstvom Toneta Osolnika, otroški pevski zbor osnovne šole Reteče pod vodstvom Jožeta Zupančiča, otroški in mešani pevski zoo¥ osemletke Skofja Loka pod vodstvom Pavlice Iz obeh dolin Žt ŠKOFJELOŠKI »MATI-Kc NA TV — Pred nekaj dnevi smo poročali, da se bo tudi igravska skupina DPD SVOBODA Skofja Loka udeležila republiške revije amaterskih igravsikih skupin v Novem mestu. Na tej reviji se bodo predstavili z Linhartovo veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Tej novici pa naj dodamo še novo, in sicer, da bo v petek ljubljanska televizija prenašala odlomek iz te uprizoritve. • PRENOVLJEN VOZNI RED — Z novim voznim redom je bilo potrebno spremeniti tudi številne table na avtobusnih postajališčih. Tudi na avtobusni postaji v Skofji Loki so jih povsem prenovili. Sedanji vozni red je resda popoln. Označeni so namreč prihodi ln odhodi avtobusov iz Škofje Loke, razen tega pa še odhodi vlakov (doslej so bili označeni namreč samo odhodi). * PRVI KOPAVCI NA SORI — Minulo nedeljo je bilo na Škofjeloškem kopališču že opaziti prve »junaške«, kopavce, ki so samo skočili v vodo. Voda je še malce premrzla. Sončilo pa se jih je že precej. Grahek, mladinski mešani zbor gimnazije je vodil Percgrin Capuder, mladinski mešani zbor osemletke Trata pa Janko Jocif. Glede repertoarja so poslušavci z. zadovoljstvom ugotovili, da je bil tokrat spored zelo pester. V splošnem je treba reči, da so zbori v pretežni večini dobro opravili svojo nalogo. Pesnvi so bile zapete ubrano, seveda pa je bilo vmes za uho strokovnjaka tudi nekaj pomanjkljivosti, ki pa se jim je ob takih prilikah le težko ogni tii. Po reviji jc prireditelj poklical na kritično razpravo strokovnjake glasbenega sosveta SSPD Skofja Loka in vse pevovodje. Posveta in razprave sta se udeležila tudi zastopnika okrajnega oziroma republiškega foruma. Ob koncu naj še omenimo, da bo 8 mladinskih pevskih zborov Selške doline nastopilo na podobni reviji v nedeljo, 2. junija, v Železnikih na prostem pred »Vilo vrt«, ob slabem vremenu pa v domu Partizana, šest pevskih .skupin Poljanske doline pa v nedeljo, 9. junija, v dvorani TVD Partizan v Gorenji vasi. — St. S. Pred poldrugim mesecem so v zadružnem domu v Gorenji vasi odprli lekarno. — Tako bo poslej prenekateremu občanu Poljanske doline prikrajšana pot po zdravila v škof jo Loko Skrb o pravem času Kranj — Vsa leta se je dogajalo, da otroci med šolskimi počitnicami niso prejemali fluor-kalcijevih tablet, dogodilo pa se je tudi, da tablet v začetku šolskega leta dlje ni bilo na voljo. Letos pa so pristojni organi za šolstvo in zdravstvo opozorili vse šole in vzgojno-varstvene ustanove, naj si do konca leta nabavijo zadostno količino teh tablet, da jih bodo otroci med počitnicami uživali doma oz. da jih bo imela šola v rezervi tudi ob pričetku novega šolskegg leta. Letos, zlasti pa še prihodnja leta bo zdravljenje zob pri šolski mladini organizirano načrtno in sistematsko, kar bo nedvomno tudi olajšalo delo preobremenjenim zobnim ambulantam za odrasle. — R. Zmaga škofjeloških tabornikov v Ljubljani V počastitev dneva mladosti je okrajna taborniška zveza priredila tekmovanje v mnogoboju »medvedkov« in »čebelic«. Tega tekmovanja, ki je bilo v parku inž. Stanka Bloudka v Ljubljani, sta se udeležili tudi ekipi »medvedkov« in »čebelic« taborniškega odreda »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke. Tekmovanje je potekalo v postavljanju šotorov, orientacijskem teku, kurjenju taborniškega ognja in teku prek ovir. V hudi konkurenci so škofjeloški »medvedki« osvojili odlično prvo mesto, »čebelice« pa drugo mesto. Prvim je dala okrajna zveza tabornikov v znak priznanja za osvojeno prvo mesto - šotor, drugim pa žogo za rokomet. Pri tem pa naj omenimo, da sta se obe ekioi plasirali za republiški mnogoboj »medvedkov« in čebelic«, ki bo hkrati z zletom najmlajših slovenskih tabornikov na šobčevem bajarju. St. S. Anketa o družbenem in kulturnem življenju občanov Zasnova je dovolj široka RADOVLJICA — Delavska univerza pripravlja v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom, s SZDL, s svetom Svobod občine Radovljica In s komitejem mladine veliko anketo o stanju in potrebah občanov po kulturnem izživljanju. V anketi so zajeli najrazličnejša vprašanja. Razen kulturnega življenja zajema anketa tudi vprašanja iz družbeno - političnega področja in probleme mladine, družbeno samoupravljanje in podobno. Aiiketo bodo poslali prebivavcem različnih poklicev in dejavnosti ter funkcij. Vprašanja v -anketi so prilagojena stopnji izobrazbe in stroki dejavnosti. Dodatno k anketi so sestavili tudi teste, s katerimi bodo ugotovili razgledanost ljudi v različnih poklicih. Vprašanja zajemajo različne zvrsti kulture in umetnosti kakor so film, literatura, dramatika, glasba, slikarstvo ln podobno. Z anketo nameravajo ugotoviti najprej sedanje stanje in spoznati potrebe ljudi po kulturnem izživljanju. V drugi vrsti pa bl radi ugotovili, kako spremljajo naši delovni ljudje kulturne novosti, Včeraj, 28. maja, nekaj po drugI uri zjutraj, so prebivavce Kranja zbudile sirene in močan ogenj je ožaril nebo. V plamenih je bil eden Izmed obratov Iskre. Leseno ostrešje z posmoljeno streho je gorelo. Poklicna gasivska četa iz Kranja in gasivci Iskre so hitro lokalizirali požar, hkrati pa so prihiteli na pomoč tudi iz Tekstilindusa in lz Save. Stavba je pogorela v dolžini okrog 30 metrov, kjer Je bila livarna ln del selenskega oddelka. Skoda je precejšnja Vzroke požara še niso ugotovili Razpored učencev po šolah Kranj — Vse do sedaj skoraj ni bilo znano, koliko učencev in dijakov bodo lahko sprejele posamezne šole v novem šolskem letu. Zdaj pa so strokovne službe odgovorne za šolstvo v občini Kranj izdelale ključ za vpis v 1. razred vseh šol na območju kranjske občine. Gimnazija Kranj bo sprejela 144 dijakov, administrativna šola 60, ekonomska srednja šola 60, tehnična šola za strojno in elektrotehnično stroko 60, tehnična tekstilna šola 160, poklicna šola Iskra Kranj 92. mlekarski šolski center 24, kovinarsko-elektroteh-nična šola 120, poklicna šola oblačilne in pletil^ke stroke 126, poklicna gumarska šola 57 in vajenska šola za sliikopleskarsko stroko 120 dijakov. — C. Ob cesti I. reda Kranj—Ljubljana v naselju Orehek so v preteklem tednu asfaltirali avtobusno postajališče. Nedvomno bl bilo treba to storiti tudi z drugimi izogibali šči vzdolž te ceste $e več takih predavanj bi radi Kranj — Ob letošnji zvezni vzgojni akciji pod geslom ►.Prometni znaki — činiteUl varnosti prometa« je občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj organizirala in z velikim uspehom izvedla akciji prilagojena predavanja. Vsa predavanja sta imela Anton Mar-čan in Janko Košnik. Čeprav v mnogih krajih predavanja niso bila v najugodnejšem času, so razen v Zalogu in v Cerkljah povsod dobro uspela. Posebno dobro so bila obiskana v Predosljah, Voklem, Mavčičah, 2a!bnici, na Jezerskem, Trbojah, Goricah, Podbrezju itd. Zanimivo je omeniti, da so navzoči postavljali predavateljem izredno zapletene probleme iz cestnoprometnih predpisov in da so razen tega dali tudi 10 zelo koristnih im tehtnih pripomb za izboljšanje prometa v kranjski občini. Povsod so tudi« izrazili željo, da bi bilo takih predavanj še več. Omenjena predavanja so pokazala, kako zelo so se pričeli tudi na podeželju ljudje zanimati za probleme cestnega prometa. To pa je tudi razumljivo, saj v vseh 121 naseljih kranjske občine ni primera, da v vasi ne bi bilo šoferjev - amaterjev in lastnikov motornih vozil. — R. Podaljšane zimske počitnice in zaključek šolskega leta Kranj — Znano je, da so bile podaljšane zimske šolske počitnice uradno odobrene, vendar s pogojem, da ne sme biti s tem okrnjena učna snov in da morajo vse šole doseči najmanj 210 dni pouka. Pristojni organi za šolstvo bodo v teh dneh pregledali, kako se ta zahteva uresničuje na posameznih šolah. Kaže tedaj, da letos ne bodo vse šole hkrati zaključile pouka. — C. koliko obiskujejo kino, kaj berejo, kaj vedo o filmu, pa tudi o tem, kakšne so zahteve naše samouprave, koliko vedo o domači in zunanji politiki, o gospodarstvu itd. Anketo bodo izvedli Junija, med poletjem pa bodo odgovore analizirali. — J. B. Kroparji zopet pojejo Kropa — Kdor zasleduje to£ turno življenje v Kropi, ve, ima ta žebljarski kraj tako kulturno tradicijo, kakor j« sam. Todia sunki kulturne pbfi so bili vedno dokaj različni in 3 mnogokrat sploh ni mogoče W^ toviti vzroka. Za zadnjega P*. ko trdimo, da je bil dokaj <*UP* malen: ko so namreč pred slušali Kroparji ne preveč uc**» koncert renomiranih gostov, sklenili, da bodo peli raje sa^j Ustanovili so oktet, ki J« vodstvom absolventa akade za glasbo Egidija GašpenšiČa •Uetn lTM>'iU danas prerasel v majnen pevski zbor, predvsem vztrajnim delom in disciplin0 segel že raven nadpovpreč ansambla. u S štiridesetimi koncerti letih — pred kratkim je tudi za RTV Ljubljana — kateri pa so prodrli celo na V znane tuje odre. Zbor zasluži vse priznanje ^ moralno pomoč, predvsem P* mu bilo potrebno omogoči stop v kakem večjem mestu renjske ali pa v okviru kul u prireditev na Bledu med tur no 6ezono. — B. P. vsakdanje plohe precej kvarijo pomladansko razp0 $ Je kopalna sezona na Blejskem jezeru začela p i# Čeprav pa se Je kopalna sezona na Blejskem jezeru začela r j# teden. V četrtek, 23. maja, kot je povedala prodajavka vstop bilo na kopališču že 60 kopavcev BOLNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI BEGUNJE NA GORENJSKEM razpisuje JAVNO PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV: peči, kopalnih kadi, peči za kopalnice, bojlerje, Jtedlli" ^ Ilran, peč Zephir, peči pločevinaste, telefonsko centra < ^ valnike porcelanaste, lijak Htoželezen, vrata, peci 10,1 ^jiefj' dilnlk zidani, postelje železne, pralni stroj, trika kotA velike. uri* Ogled predmetov bo 3. Junija od 8. do 11. ure. Licitacija bo za družbeni sektor v torek, dne 4. 6. 1963, ° za zasebnike pa v sredo.dne 5. 6. 1963, ob 8. uri. [C Ineresenti iz družbenega sektorja kupijo takoj izrabne Pre z bariranim čekom, zasebniki pa % gotovino. UPRAVA BOLNIŠNICE ZA GINEKOLOGIJO IN P0*01?^ »*' KRANJ OBVEŠČA, DA V NEDELJO, 2. JUNIJA \9&. °v ' URE NE MORE SPREJEMATI PACIENTK, KER BO BR£ ^j. TRICNEGA TOKA ZARADI POPRAVIL NA ELEKTRl^ NOVODU. Vse dni v tednu izhaja dnevnik DELO • vesti z vašega področja f politični in gospodarski dogodki • sobotna priloga - program radia in televi- zije, NAJDIHOJCA • brezplačni pravni nasveti • ob torkih družinska stran v v DELO sako hiš" SREDA 2* M* Ti. T«M!> prodam P«*W v0Thnm1en colibrl poceni f »TwNaslov v Podružnici Gla-! * JCSeniCe 1994 *fi?iS-vOVOJKuhinl8ko opravo., d^c Hribar. Sp. Bela 10, Pred. I ' v 1995 ! IgbJJ-00 Prodam vespo in »Ga- j ^ MarJan Dolenc, Ljubno 51 ! Proda 1"0 * v oglasnem oddelku 1997 1 nov otroški vo-T\KTaxi'- Kokrica 44 1998 Stvlu*? W«o. Kranj, Za- II !W *ob5^!2 k<đo K™ 125 ccm Golnik ^dani. Tenetiše 12.! Prodam 2000, Marija^L!10^0 crno deteljo. dvoT C*ažar- Ze- Bela 21. Pred- >rod*m,<. 20011 Vc»u7 m 501X1111 deske. Na-jj11^ oddelku 2002 v °8lasnem oddelku .'rodain o _ 2003 > ,,*iSseea?e^cev breJo kravo *Jc- VaKl teUco. Anton *»°Wf». Smlednik 2004 Dam 30.000 din nagrade, kdor mi odstopi sobo. Naslov v oglasnem oddelku 2.008 Zatekel se je lovski pes —- nemški ptičar. Jože Stirn, Adcrgas 13. Cerklje '2009 Sprejmemo šiviljo Za delo na domu. Gospodinjski biro, Ktšmi, Koroška 16 2010 kupi Kupjn. 200 ccnT c55Sni0 kol° 175 ali 116 2005 ostalo ^edel!eJc "tU,r obve^a, da se v ^terje APrtč"e te*"J za šoferje ***«!■:<;! ,* m B kategorije. VPi- Setveni L Petek' 31. maja. v T^ Sja Tni odl7-do 18. tire. .^katete v 016860 2006 J* TLi?*"! »Prejme takoj ft** Cm l°?enje bife'a V «U imi >" bifeja na kopali- 2007 Pred jedjo ln po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že poizkusili s preizkušenim in učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovini, te ga pa dobe v grosističnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovina »Loka« Skofja Loka ln podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. kino RADOVLJICA 29. maja — nemški glasbeni film GORSKA R02A ob 18. in 20. uri 30. maja — francoski film ZAUPNIK TEH ŽENSK ob 20. uri 31. maja — ameriški barvni film ŠERIFOV SIN ob 20. uri Komisija za sklenitev in odpoved delovnih razmerij podjetja JELOVICA — LESNA IN DUSTRIJA, SKOFJA LOKA — razpisuje več prostih delovnih mest kvalificiranih mizarjev in tesarjev. Prošnje sprejema kadrovsko socialni oddelek. —■ Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA marmv«etek' 24, maja' smo P°kopall drago Krač-Bridkr mam° * Sred"Je Bele pri Preddvoru. mnooS \z&uho tffcm ie lajšalo toplo sočutje pre-fiaso "illdl z vse Gorenjske, ki so prišli kropit '•^nio tT;LPoscbei se zahvaljujemo g. župniku za travnik -° in P^^Jive besede ob grobu, g. pevkam i ii Preddvora- 8- organistu, pevcem in dom d' številnim sorodnikom* blagim sose- kemu j?0vavcem najlepšega cvetja in vsem in vsa-' KI ste nam bili v težkih dneh ob strani. Kračmanova družina s Srednje Bele pri Preddvoru Nogometni turnir v počastitev dinava miadusii m je na nogometnem igrišču v Lescah odigral 23. in 24. maja popoldne nogometni turnir, na katerem ••o razen donuuepa Prešerna nastopila se naslecl'iia moštva: NK Bojrac JLA i/. RadovUice, NK Bohinj in NK Bled. Prvi dan je NK Prešerne premagal NK Bled z rezultatom 3:1. V drugi tekmi pa so igravci Borca premagali NK Bohin.; s 4:0, v finalni tekmi pa je NK Prešeren premagal NK Bor-ca z rezultatom 3:1 in s tem prejel tudi len pokal, ki ga je za ta turnir preskrbela občinska športna zveza. Vsa moštva so igrala zelo lepo in športno, |e Igravci Bleda niso znali prenesti poraza športno in so v tekmi z NK Prešernom 9 minut pred koncem tekme pri rezultatu 3:1 zapustili igrišče. Pohvale vredni so mladi igravci iz Bohinja, ki so v Lescah pustili s svojim športnim ved;'-1 njem prav lep vtis, prav tako tudi igravci Borca. K izvedbi tega tur-, nirja sta pripomogla tudi nogo-1 metna sodnika tov. Pretnar in tov. Piškur, ki sta sodila vse tekme. Nogomet KDO BO PRVAK? F. P. Tek po ulicah KratSI°InLkx°lektiv kvarne gumijevih izdelkov »SAVA« nas sodelavec s» Snom* V miranM, gumijev m lAUtiNUV »OftVfl« Stil naš -oŠ i ža,ostno vest> da nas Je nenadoma zapu- JOZE JEREB delavec v valjarni obrata I Pogreb u **** žalosti • sredo- dne 29< ma'a- ob 16- t""1 iapred ♦ vestne»a * !n,žurju **• 155 na tamkajšnje pokopališče, trajnem «\v ^delavca in dobrega tovariša ohranimo v 11 sPominu! Delovni kolektiv in sindikalna po družnica tovarne »SAVA« — Kranj ^^bmSI »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta * -aa^dgovorni , V Kra"iu 607-11-1-135 - Telefoni: glavni urednik *W Ra u»ta «nrrnik 21'90, uredništvo ln uprava 21-90 - Letna **** Itertl i13M dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev. ,Ka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Tržič — Občinska zveza za telesno kulturo Tržič organizira skupno z občinskim komitejem ZMS Tržič in štabom za prosiato letošnjega dneva mladosti veliko atletsko tekmovanje po ulicah Tržiča. Tekmovanje bo V petek, 31. maja, j med 16. in 17. uro v dveh disciplinah, v štafeti in krogu. — R. Premalo priprav — za velike naloge Kranj — Danes popoldne se bo na pmarjetni gori pričela teoretična plezalna šola alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj. Sola bo za vse člane odseka obvezna, udeležili pa se je bodo tudi vsi tisti mladi planinci, predvsem iz vrst mladinskega odseka, ki imajo veslejc do plezalnih vzponov in alpinistične dejavnosti. Predavali bodo znani in izkušeni alpinisti. Kasneje bodo za vse udeležence šole organizirali več praktičnih v,r v, Julijskih -in Kamniških planinah. Šola jc članom odseka potre!? na. spričo programa, ki ie pred njimi. V letošnjem letu jih caka huda preizkušnja, saj imajo v programu samostojno odpravo v pogorje Kavkaza, nadalje samo sto:'na odprava v Centralne aloe itd. Manj izkušeni pa se bodo povzpeli na Grossglockner. — C. 23. kolo slovenske nogometne lige je spet prineslo nekaj presenečenj. Vodeče moštvo Triglava je v Celju z istoimenskim moštvom*' »utrpelo« največji poraz v letošnjem prvenstvu. Zmaga Celjanov je povsem zaslužena, saj so Kranjčani igrali zelo slabo — prav gotovo najslabše doslej. — Obramba je v prvem polčasu igrala sicer solidno, v drugem pa ie močno pooustila. Medtem pa napad vseh 90 minut igre ni pripravil niti ene premišljene akcije. Povezave med obrambo in napadom sploh ni bilo, zato so imeli domačini brez težav sredino igrišča v svojih rokah, kar jim jc prineslo dragoceno zmago. — Pri Triglavu tokrat tudi ni bilo videti borbenosti, s katero so doslej osvojili že marsikatero točko. V naslednjih treh tekmah (z Rudarjem i/. Trbovelj, s Svobodo iz Ljubljane in z Železničarjem iz Maribora) bodo morali zaigrati srčneje in bolj borbeno, sicer bo prvo mesto osvojila Ljubljana. Za presenečenje sta tokrat poskrbela tudi Gorica in Slovan, ki sta v gosteh zabeležila zmagi. — Derbi srečanie med Rudarjem iz Velenja in Ilirijo se je končalo z. zmago slednje. Vrstni red oo tem kolu — Triglav 37, LJubljana 36. Rudar (T) 27. Svoboda 26, Slovan 26, Celje 23. Krim 23, Kladivar 23, Železničar 22. Gorica 22, Delamaris 19, Sobota 18, Ilirija 13. Rudar (V) 7. V naslednjem kolu bodo igrali — Ilirija : Ljubljana. Delamaris : Celje. Triglav i Rudar (T). Slovan : Svoboda. Krim : Železničar. Kladivar : Sobota. Gorica : Rudar (V). — M. B. Rokomet TIK PRED ZAKLJUČKOM Najvišji republiški naslov in s tem pravico igranja v finalnem delu je odšel v- Ljubljano. Mnogi so pričakovali, da bo tudi letos Olimpija najuspešnejša, vendar je Slovan imel to pot veliko več sreče. V vzhodnem delu, kjer smo prvaka dobili šele z nedeljskim srečanjem, je- največ točk zbral Slovenj Gradec in odrinil trboveljskega Rudarja na drugo mesto. Finalista torej že poznamo, ostane nam samo še ča.s te velike odločitve. Mladost, ki je vzela Krimu dve točki, jc s tem stopila korak naprej in je že član enotne lige. Tržič, ki ga čaka še vroča borba v ^Gorici, se bo tej družbi lahko priključil, če prinese i/, gostovanja obe toč- ! ki. Ajdovščina, ki sc ie borila I dokaj zagrjzeno, letos ni uspela I (računamo, da nas Trzičani ne i bodo tik pred koncem razočara j li) in bo odšla v razred nižje. — ! Tudi iskram" se bodo tolažili š • tem. da so eno leto nastopali / ■ najboljšimi .slovenskimi klubi in i marsikateremu pripravili neljubo 1 presenečenje. j Ce pogledamo ob koncu uspe- I i he naših predstavnikov, smo lah- \ ko popolnoma zadovoljni, saj soj J dosegli veliko veC, kot smo pri-; ! čakovali. Kljub težavam, ki so (jih spremljale v času tekmovanj. ; jim lahko za uspehe prisrčno čc-i stitamo. USPEŠNA ISKRA B j Drugo moštvo Iskre, ki jc vse doslej životarilo na dnu lestvice, je v zadnjih dveh tekmah gorenjske lige pobralo ves mogoči Iz-' kupiček in sc tako nevarno približalo ekipi Triglava ki ima le I še dve točki prednosti. S točko I več je tretja ekipa Tržiča le za I rno mesto više, vendar imajo igravci Iskre možnosti, da se z eno samo zmago dvignejo z zadnjega mesta v sredino prvenstvene lestvice. Značilnost te rokometne nedelje je v tem, da so igravci prvih moštev zamenjali svoje slabše klubske tovariše, vendar povsod niso uspeli. Mladost je kljub veliki rutini iz republiškega tekmovanja izgubila s Savo. Tudi Tržičani so s svojo prvo postavo le težko premagali bodočega zastopnika Gorenjske v conskem tekmovanju — ekipo Dupelj — in to le za šjiri g••>:.-. $t na'bo! i uspešna je bila najboljša sedmorica lakre, ki je odpravila Žabnico ■/. razliko t:,etih golov. Vrstni red v konkurenci: Dimije 26. Sava 16, Radovljica 12. S, -vica II, Križe 10, žabnica 10. |ri-Slav 8. Storžič 7. V drugem koiu ženskega tekmovanja je ekipa Storžiča premagala Tržičanke, ekonomska srednja šo!a pa je dobila dve novi točki, ker igrav ke Mladosti niso prišle na igrišče. Vrstni ved žensk: Storlič, ESš, Mladost in Tržič. — M. Atletika MITING V KROPI TVD Partizan Kamna gorica je v nedeljo priredilo v počastitev dneva mladosti atletski miting, ki so se ga razen domačih atletov udeležili tudi tekmovavci , iz. Krope. Rezultati so pokazali, da su atleti Kamne gorice priprav ljeni braniti naslov gorenjskega prvaka v C programu. Rezultati — mlajši mladinci — 100 m: Milan Kalan 12,5, Jože Pogačnik 12.9: 1000 m: Milan Kalan 3:01,2; daljina: Janez Ropič 532: starejši mladinci — 100 m: Toiu Kapus 12,3, Andrej Šolar 12,(v 1000 m: Tone Kapus 2:53,2; dalji na: Lado Rupar 534, Filip Sii;u 523; člani — disk: Jože Ažman 37,04; kladivo: Jozc Ažman 42,34. T. K Triglavani nastopajo v slovenskem finalu V nedeljo bodo mladinske ekipe AK Triglav nastopile v slovenskem finalu, ki hkrati predstavlja kvalifikacijsko tekmovanje /a nastop v zveznem finalu. Starejši mladinci in starejše mladinke bodo tekmovali v Celju, mlajši j mladinci in (verjetno) mlajše mladinke pa v Ljubljani. Triglavani upajo, da se bosta ekipi mladincev uvrstili na drugo i ali tretje mcs'.o. kar bi bilo po vsej verjetnosti dovolj za vstop v višje tekmovanje. Ekipa starejših ; mladincev bo nekoliko okreplje-: na, predvsem na srednjih progah in v metih in bo lahko z malo : sreče zbrala precej več točk kot : na kvalifikacijskem tekmovanju v Trbovljah. ** Ce se uvrstijo v zvezni finale bodo imeli največ i koristi kandidati za mladinsko ! državno reorež;.*nlanco Plrievec ' (100 m. 4 x 100 mi, PvoHč MOOm. 200m, 4xl00m). K*oč (400m). Marjan Galjot (4\ 100 m) in sv.-') (troskok) ki bodo lahko pokazali svoje sposobnosti v neposrednem • dvoboju z ostalimi kandidati in I prepričali zveznega kapetana o upravičenosti kandidature. /a mlajše mladince bo velik uspeh, če si zagotovijo nastop v zveznem finalu v Beogradu: starejše mladinke verjetni) nc bod i uspele osvojiti boljšega mesta |n jc za njih uspeh že sam nastop v finalu Sloveniji'. Upamo, da se bodo ekipe bo rile za vsako točko in častno za stopale bane kranjskega atlet skega kluba. —- M. J. Občinsko atletsko tekmovanje Tržič —- Danes bo v Tržiču ve-liko atletsko tekmovanje, ki ga za vse šole tržiške občine organizira občinska zveza za telesno kulturo Trži. . Vsaka sola bo nastopila / dvema ekipama, ki bodo tekmovale v i :tv TOboju. Celotno tekmovanje bodo izvedli na igrišču TVO Partizana Tržič. Kandidatov /a prvake je pre cc.'. ker so sc vse šole za tekmo-vanje že dalj časa temeljito pripravljale. Največ upanja za uspeh pa imajo tam, kjer je šolska mladina vključena tudi v društvo Partizan. — C. S sodišča Sovraštvo med bratoma J. Z. In njegova /ena J. z. Bleda sta se morala zagovarjati prrd okrožnim sodiščem v Kranju /a nenavadno kaznivo dejanje, ki spominja le na mučenja po koncentracijskih taboriščih. V prepiru s F. Z., bratom prvega obtoženca, sta namreč le-tcsra trdno privezala rz. vrvjo in verigo k dreve«u pred hišo in ga pustila tako privezanega skoraj pol uro, dokler ga mučnega stanja ni rešil komandir PLM. kl mu je očividec javil okrutno dejanje, Obravnava je ugotovila, da živijo ž. med seboj ie dalje časa v sovraštvu in da je bil tem razprtijam kriv precej tudi oškodovanec sam, ke* je v zagrenjeno-' stl zaradi svoje inva'Bnoflrtl (je invalid brez desne noge) pedal jedek do svoje, okolv-c, posebno .pa *e do brata in njegove žirne, 7. 9. I9ti'"! j o pri Slo med njimi do ; PT3rck?:\;a. F. ge je pri tem spo-7,afc!l tako. da, jO vrgel proti svakinji pre dura fcnik. ki pa 'je k ere-č: r.l zadel. .1. Z. je razburjen zaradi tega izpada pograbil brata, j kl ta mu ni mogel upirati, ker je ( bil takrat brez proteze, in ga od-' nes<>; pred hišo, kjer ga je potem s pomočjo žene potisni! k drevesu in tam privezal. Na obravnav i isti oba obtoženca to okrutno ravnanje z. bratom oz.jroma isv.-tkom priznala.' zago-( var jal a pa sta se, da .sta hotela te preprečit., da bi ju so naprej Ogrožal in da sta ee bala tudj za ol!T'.:e. da bi tO oškodovanec ne meisel še nad n.ilmi. Sodišče jima sicer ni moglo verjeti, da bi bila tedaj resneje ogrožena, upoštevalo pa je, da ju je o-skodova-i nee ie večkrat žalil In tudi ogro-j žal ter je prisodilo J. Z. dva me-j seča. njegovi ženi pa poldrugi ' mesec zapora. Ker jc bila slednja pred dvema letoma že kaznovana zaradi zlorabe položaja poslovod-kinje v gostinskem podjetju na I o mesecev zapora, a ji Je bila Jz,-| vrsitev kazni odložena, je prekli-1 ealo to obsodbo in ji izreklo no- vo fkupno kazen • mesecev zapora .vendar pa jc obema glede na skrb za dva nedoletna otroka kazni izreklo spet pogojno. Sodišče tudi ni sprejelo stališča obtožbe, da bi obtožena vzela F. Z. prostost na grozovit način, ker Ke ' jima ni dalo dokazati, da bi atod-•njegu privezala k drevesu tako. da bi ob drevesu obvi.sel in tako ! še huje trpel. Najsi bi bil oškodovanec Še tii-, ko nadležen, je dejanje obtožen-I cev vsega obsojanja vredno in , sramotno. Komand;r PLM je na I obravnavi poudaril, da ga je po-I gled na invalidnega F. naravne*! ' pretresel. Sodišče je morda okoli-! šeine. ki so oba obtoženca raz-! bremcnjevale. le pTevec upošte • val o. afera Hine ■-■j;-:. :vv;X<.;iy>:.;., ^go ^ °glasii ""' l Ste mu dali ob-obvestila?« »Ne.« •Tako jc prav. Pred pol ure me je namreč obiskal gospod Romberg, otrokov oče.« »Kaj ... kaj je hotel?« »Prinesel mi je fotografijo, gospod Holden, in negativ fotografije. Veste, katero fotografijo menim?« »Da.« »Gospod Romberg je izrazil kajpada popolnoma smešno domnevo, da je otrokova nesreča v zveži s to fotografijo. Poskušal sem ga prepričati o nasprotnem. Kakorkoli že — fotografije ni hotel več imeti. Hudo... hudo utrujen videz je napravil. Upam, da bo dekletcu kmalu bolje. V bolnišnico sem poslal cvetje in igrače. Me slišite?« »Slišim« »Vesel božič vam želim., gospod Holden, blagoslovljene praznike!- I fpl I istega dne sem se odpeljal v svojo banko. Ko : me potegnili kot »koje-tarica*, ki mi je obetala, da bom pri zadnji loteriji zagotovo zadel avtomobil. Tudi cirkus »Grand* (kako blesteče ime!) je zadel... zadel je žebelj na glavo. Pravim vam, da bi bili silno navdušeni, če bi slišali govorico, s katero so tisti od cirkusa zabavali, ljudi in napovedovali posamezne točke programa. To je bila nekakšna neokusna pa žalostna zmes srbohrvaškega, slovenskega in morda še kakšnega jezika, ki se je upiral še tako kosmatim ušesom posluŠavcev. Sc ime-nitnejši p.t je bil program, posebno humoristični del! Takšnega obešenjaškega humorja že lep čas nisem slišdl. In čudno... ljudje so se kljub vsemu zabavali. Cemu tudi ne, saj si je cirkus nadel zveneče ime »Grand*. Kljub temu pa se ;e cirkus »Grand* presenetljivo hitro preselil. Lepega večera mu je namreč zmanjkalo gledavcev s slabim okusom. # It Stražišča pa Primskovega v Kranju prihajajo pritožbe^ češ da so postali psi-čuvaji v nočnih urah prava nadloga. Najbolj neprijetno pa je to, da kažejp ogromno smisla za »zborovsko lajanje*. Eden se oglasi, ostale mrcine pa pritegnejo, da je kaj. V stiski sem, saj ne vem, kako bi se lotil te nadloge. Težko je namreč dopovedati psu-čuvaju, naj ne laja. Poskusite najprej z lastniki! Naj poskusijo dopovedati psom, da s svojim ribčnim lajanjem grobo kršijo nočni red in mir. Če pa tudi to ne bo zaleglo, tedaj poskusite s sodnikom za prekrške. # Sodnik za prekrške bi bil prav gotovo zelo navdušen nad tistimi tlvema kolesarjema, ki sem ju pred nekaj dnevi srečal v serpentinah nad Tržičem. Kako pa bi bilo, če bi na svoji brezumni vožnji srečala kakšno vozilo na štirih kolesih? Mislim, da bi potlej spadala le še v pristojnost grobarja. Sicer pa to ni osamlien primer, da pijani kolesarji zlasti v nočnih urah ogrožajo -varen promet na naših cestah. 0 No, ker že govorimo o prometu, menim, da ne bo odveč, če se spotaknem tudi ob prometne znake. Mnogi so tako obtolčeni, da sploh več ne služšjo svojemu namenu. Pravzaprav leti graja na nepridiprave, ki se jih lotevajo s kamenjem. Kljub temu pa ne bi bilo napak, če bi pristojni or%an najbolj obtolčene znake obnovil. Pogosto je iz vozečega, avtomobila težko v naglici razbrati, na kaj obtolčeni 'znak opozarja. • Tole mi je ondan vala neka znanka. , je *" »Predzadnji ponedelje* '\t»f Stopila sem v trgovino Z ^ »Agraria* v Prešernovi , w Kranju (trgovina pod ar**\ ^ dajavki sem dejala, na) m .g pt štiri limone. Preden pa P . da javka odtehtala, ji" le.y sefl ' papirnate embalaže.^ Pr°si i naj mi da tudi papir. ■ y¥ »Dobite ga, toda h P[f petf lu,* se je odrezala zf.^in'j je vrgla papirčke na te"li/lt: Še,,., jala, da moram doP^'^ dinarje. Ugovarjala sem, yfn0raJ ka pa mi je zabrusila. aa^ govina plačati tudi yt (Kakšna logika! Kdo PA ^ plačal papir, ki ga je p malo pred tem zavrgla-) jg t Vzkipela sem, ona V* . $te l* vrla: »Splošno znano ,e,,ja0! J kavi t. Pa je imel mojfa ^ h*, doV.no Željo. Povedal '''„pet*, slikal Kranj tz Ptiae,/Cdin°< le malo pretiraval!), Kl javnega stranišča. « Vas pozdravlja vas ^pIC^