I PREBIVALSTVENI RAZVOJ LJUBLJANE PO LETU 1945 AVTOR Dejan Rebernik Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in profesor francoščine, asistent Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2,1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: dejan.rebernik@guest.arnes.si Telefon: 061 2411232 Faks: 061 1259337 UDK: 911.3:314(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 V prispevku je prikazan prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945. V prvem delu smo orisali razvoj prebivalstva za celotno območje Ljubljane in njene okolice po posameznih letih ter določili, kolikšen del rasti prebivalstva je posledica selitvenega gibanja in kolikšen delež naravnega gibanja prebivalstva. V drugem delu smo analizirali razvoj prebivalstva po posameznih delih mesta. KLJUČNE BESEDE geografija prebivalstva, urbana geografija, urbanizacija, prebivalstveni razvoj, migracije, naravni prirastek prebivalstva, Ljubljana ABSTRACT Population development in Ljubljana after 1945 Presented is the development of Ljubljana population after the year 1945. The first part describes the development of the population for the entire area of Ljubljana and its surroundings by individual years, and proportions were determined, of the population growth resultant from migrations and natural increase of the population. The second part offers the analysis of population development by individual town districts. KEYWORDS population geography, urban geography, urbanisation, population development, migrations, natural increase, Ljubljana 1. Uvod Prikaza prebivalstvenega razvoja Ljubljane in obmestnih naselji smo se lotili na dva načina. Najprej smo podali oris razvoja prebivalstva za celotno območje Ljubljane in njene okolice po posameznih letih. Skušali smo ugotoviti, kolikšen del rasti prebivalstva je posledica migracijskih gibanj (priseljevanje in odseljevanje prebivalstva) oziroma naravnega prirastka. Razvoj prebivalstva v Ljubljani smo primerjali z razvojem prebivalstva v celotni Sloveniji in ga umestili v družbeno-ekonomske ter prostorske procese, ki so takšen razvoj povzročili. V drugem delu smo večjo pozornost namenili prikazu razvoja prebivalstva po posameznih značilnih delih mesta. V ta namen smo območje današnje Mestne občine Ljubljana razdelili na takšne prostorske enote, ki so nam omogočile primerjavo števila prebivalcev za posamezna obdobja. 2. Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane Prebivalstvo na območju današnje Mestne občine Ljubljana se je od leta 1948 do leta 1993 povečalo s 123.149 na 275.366 oziroma za 123% (preglednica 1). Stopnja naraščanja prebivalstva se je po letu 1945 stalno povečevala in dosegla vrhunec med letoma 1961 in 1981. Po letu 1981 se je rast prebivalstva zelo umirila in v zadnjih nekaj letih prešla v stagnacijo. Vzroke za takšen razvoj prebivalstva je potrebno iskati v družbeno-ekonomskih procesih, ki so v preučevanem obdobju potekali v Sloveniji in tudi v nekdanji Jugoslaviji in v posebnem položaju Ljubljane kot glavnem mestu ene izmed republik zvezne države. Pod vplivom industrializacije smo bili v šestdesetih in sedemdesetih letih v Sloveniji priča zelo pospešene urbanizacije (Vrišer 1969), ko se je delež mestnega prebivalstva postopoma dvigoval s 36,1 % leta 1961 na 44,6 % leta 1971 in 48,9 % leta 1981. V tem kratkem obdobju se je urbanizacija napajala pretežno s poudarjenimi migracijami prebivalstva s podeželja in dinamičnim razvojem malih mest, satelitov, v zaledju Ljubljane (Ravbar 1994). Povprečne letne stopnje rasti mestnega prebivalstva v Sloveniji so med letoma 1961 in 1971 znašale 2,15 % in med letoma 1971 in 1981 2,05 %, medtem ko je skupno prebivalstvo naraščalo po letni stopnji 0,6 % v prvem in 1,1 % v drugem obdobju (Ravbar 1989). Po letu 1981, deloma že v drugi polovici sedemdesetih let, se je rast mestnega prebivalstva umirjala. Do leta 1991 se je delež mestnega prebivalstva sicer povzpel na 50,7 %, vendar se je povprečna letna stopnja rasti znižala na 1,4 %, ob tem da je skupno prebivalstvo v republiki naraščalo po 1,0 % letni stopnji. Tako se je proces koncentracije prebivalstva v mestih zmanjševal v korist urbanizacije širše pokrajine, kar je pomenilo prehod iz sekundarne v terciarno, postindustrijsko urbanizacijo. Opisani proces urbanizacije podeželja se v novejši geografski literaturi označuje s pojmom suburbanizacija. Suburbanizacija je bila v manjšem obsegu prisotna že v sedemdesetih letih, ko je zajela najbližja obmestna naselja, ki so bila pozneje pogosto tudi upravno priključena mestu, kar velja tudi za Ljubljano. Postopoma pa se je mestno prebivalstvo razseljevalo v vedno bolj oddaljena obmestna naselja. V slovenskih razmerah suburbanizacija pomeni predvsem prostorsko preobrazbo obmestnih naselij (Ravbar 1994). Proces suburbanizacije je tako v drugi polovici sedemdesetih let, še bolj intenzivno pa v osemdesetih in devetdesetih letih, zajel tudi Ljubljano in njeno obmestje. Med letoma 1981 in 1991 je imela Ljubljana indeks rasti 104, naselja v urbaniziranem obmestju pa so imeli indeks 113 (Ravbar 1994). V preglednicah 1 in 2 so prikazani skupni prirastek prebivalstva, naravni prirastek in selitveni prirastek po posameznih letih, kar omogoča natančno analizo razvoja prebivalstva na območju Ljubljane in obmestnih naselij. Za obdobje med letoma 1945 in 1964 so bili podatki dosegljivi za območje mesta Ljubljana, kot ga je definiral tedanji Zavod za statistiko - naselje Ljubljana in izbrana obmestna naselja (Mauser 1970). Za obdobje med letoma 1965 in 1993 pa so bili podatki zbrani za pet ljubljanskih občin (Center, Bežigrad, Moste, Šiška in Vič-Rudnik) in so tako vključevali dosti širše območje. Zato podatki za obe obdobji niso direktno primerljivi. Prostorski obseg ljubljanskih občin sicer ni najbolj ustrezen za našo analizo, saj vključuje tudi povsem agrarna naselja v občini Vič-Rudnik in deloma v ob- čini Moste, ne zajema pa urbaniziranih in z Ljubljano močno povezanih naselij v občini Domžale, Vrhnika in Grosuplje. Navedeni podatki pa so kljub tem pomanjkljivostim dovolj dober pokazatelj osnovnih trendov prebivalstvenega razvoja na območju Ljubljane in njenega obmestja. Preglednica 1: Skupni, naravni in selitveni prirastek prebivalstva na območju mesta Ljubljana med letoma 1945 in 1964 (Mauser 1970). leto skupni naravni selitveni skupni prirastek naravni prirastek selitveni prirastek prirastek prirastek prirastek na 1000 prebivalcev na 1000 prebivalcev na 1000 prebivalcev 1945 3145 -252 3397 28,4 -2,3 30,7 1946 3145 1652 1493 27,6 14,5 13,1 1947 3143 1547 1596 26,8 13,2 13,6 1948 4648 1536 3112 38,6 12,7 25,9 1949 4477 1607 2870 35,9 12,9 23,0 1950 3571 1914 1657 27,6 14,8 12,8 1951 3032 1674 1358 22,7 12,7 10,2 1952 2050 1774 276 15,3 13,1 2,0 1953 2646 1646 1000 19,2 12,0 7,2 1954 3192 1403 1789 22,7 10,0 12,7 1955 3844 1367 2477 26,7 9,5 17,2 1956 4098 1066 3032 27,8 7,3 20,5 1957 3912 1000 2912 25,7 6,5 19,2 1958 2559 890 1669 22,8 5,7 17,1 1959 2749 1088 1661 17,3 6,9 10,4 1960 3754 1013 2741 23,1 6,2 16,9 1961 4615 1093 3522 27,8 6,6 21,2 1962 3517 1423 2094 20,6 8,3 12,3 1963 5934 1604 4330 34,1 9,2 24,9 1964 5376 1583 3793 29,8 8,7 21,1 Podrobnejši pogled razvoja prebivalstva pokaže, da je letni prirastek prebivalstva precej nihal. Na območju mesta Ljubljana se je letni prirastek med letoma 1945 in 1964 gibal med 2000 in 6000 prebivalci, v povprečju pa je dosegel okoli 3500 do 4000 prebivalcev. Stopnja prirastka prebivalstva je dosegla vrednosti med 20 in 30 %o in s tem močno presegla vrednosti za celotno Slovenijo in tudi vrednosti za mestna naselja. Med letoma 1965 in 1980 je na območju tedanjih petih ljubljanskih občin letni prirastek znašal med 5000 in 7000 prebivalcev oziroma med 20 in 25 %o. Po letu 1980 je skokovito upadel in v letih 1991 in 1992 dosegel celo negativne vrednosti. Rast prebivalstva v mestih je posledica naravnega prirastka mestnega prebivalstva in priseljevanja v mesto. Zanimalo nas je, kolikšen delež letnega prirastka prebivalstva v Ljubljani in njeni okolici je prispeval naravni prirastek in kolikšen del priseljevanje prebivalstva oziroma selitveni prirastek. V Ljubljani je bil vse do leta 1981, razen med letoma 1945 in 1946 ter 1950 in 1953, večji del rasti prebivalstva posledica priseljevanja v mesto. Več kot dve tretjini prirastka tako lahko pripišemo pozitivnemu selitvenemu prirastku. Med letoma 1945 in 1964 se je v mesto Ljubljana priselilo 46.779 oseb, v mestu pa je bilo rojenih le 26.628 oseb. Na območje petih ljubljanskih občin se je med letoma 1965 in 1980 priselilo 57.198, rojenih pa je bilo 41.171 oseb. To dokazuje, da je osnovni vzrok za hitro rast prebivalstva med letoma 1945 in 1980 migracija prebivalstva s podeželja v mesto, da pa se je delež naravnega prirastka v skupni rasti prebivalstva postopoma povečeval. Tako je v sedemdesetih letih letni naravni prirastek že dosegel selitveni prirastek in ga po letu 1979 tudi presegel. Med letoma 1980 in 1993 pa je od skup- nega prirastka, ki je dosegel 18.462 prebivalcev, na selitveni prirastek odpadlo le še 409 prebivalcev. Pri tem je potrebno opozoriti, da je bilo priseljevanje, posebno iz republik nekdanje Jugoslavije, prisotno tudi po letu 1980. Hkrati se je začelo intenzivno odseljevanje mestnega prebivalstva v okoliška obmestna naselja, ki je leta 1989 prvič preseglo priseljevanje. Tako sta v osemdesetih letih hkrati potekala dva procesa: suburbanizacija ljubljanskega obmestja z razseljevanjem mestnega prebivalstva in »klasična« urbanizacija s priseljevanjem prebivalstva iz manj razvitih območij Slovenije in nekdanje skupne države. Preglednica 2: Skupni, naravni in selitveni prirastek vpetih ljubljanskih občinah med letoma 1965 in 1993 (vir: Statistični urad Republike Slovenije). leto skupni naravni selitveni skupni prirastek naravni prirastek selitveni prirastek prirastek prirastek prirastek na 1000 prebivalcev na 1000 prebivalcev na 1000 prebivalcev 1965 6401 2311 4090 28,6 10,32 18,26 1966 7130 2295 4835 30,9 9,96 20,98 1967 6747 2219 4528 28,4 9,34 19,06 1968 5582 2148 3434 24,8 8,79 14,06 1969 6021 2214 3807 24,1 8,86 15,24 1970 5704 2172 3532 22,3 8,49 13,80 1971 5117 2506 2611 19,6 9,58 9,98 1972 5625 2521 3104 21,1 9,45 11,64 1973 4989 2293 2696 18,3 8,42 9,90 1974 5290 2400 2890 19,1 8,65 10,42 1975 5915 3352 2563 20,1 11,86 9,07 1976 7248 2700 4548 25,1 9,36 15,76 1977 7089 2592 4497 23,9 8,76 15,20 1978 6381 2796 3585 21,1 9,23 11,84 1979 6680 2857 3823 22,2 9,24 12,36 1980 6450 3795 2655 20,4 12,01 8,40 1981 3180 2445 735 9,9 7,58 2,28 1982 3516 2597 919 10,8 7,98 2,82 1983 2104 1753 351 6,4 5,33 1,07 1984 2109 1749 270 6,1 5,28 0,82 1985 1987 1559 428 5,9 4,68 1,28 1986 1961 1615 346 5,8 4,82 1,03 1987 2257 1458 799 6,7 4,32 2,37 1988 1836 1380 456 5,4 4,07 1,34 1989 643 1331 -488 1,9 3,90 -2,02 1990 477 956 -479 1,4 2,80 -1,40 1991 -974 690 -1664 -2,8 2,03 -4,89 1992 -699 423 -1122 -2,0 1,24 -3,30 1993 65 207 -142 0,2 0,61 -0,42 V začetku osemdestih je bilo številčno močnejše priseljevanje, proti koncu desetletja in v začetku devetdesetih let pa je prevladalo odseljevanje prebivalstva iz mesta, kar dokazuje negativni selitveni prirastek. Ker so podatki zbrani za območje petih ljubljanskih občin, ki polega mesta Ljubljana vključujejo tudi široko obrobje mesta, lahko sklepamo, da je samo mesto Ljubljana negativen selitveni prirastek izkazovalo že mnogo prej. V naselju Ljubljana se je število prebivalcev med letoma 1990 in 1994 zmanjšalo z 277.749 na 269.972 oziroma za 3 %. Slika 1: Razvoj prebivalstva med letoma 1948 in 1991. 60000 50000 40000 30000 20000 10000 Center Moste Bežigrad Siska Vič - Rudnik vzhodna obmestna naselja severna obmestna naselja zahodna obmestna naselja južna obmestna naselja 1948 1953 1961 1971 1981 1991 Slika 2: Razvoj prebivalstva med letoma 1948 in 1991. 0 Slika 3: Skupni, naravni in selitveni prirastek na 1000 prebivalcev na območju mesta Ljubljana med letoma 1945 in 1964. -skupni prirastek na 1000 prebivalcev -selitveni prirastek na 1000 prebivalcev naravni prirastek na 1000 prebivalcev Slika 4: Skupni, naravni in selitveni prirastek na 1000prebivalcev med letoma 1965 in 1993 vpetih ljubljanskih občinah. 45 40 35 Skoraj celotna rast prebivalstva po letu 1981 je bila torej posledica naravnega prirastka mestnega prebivalstva, saj so bile priselitve in odselitve prebivalstva številčno takorekoč izenačene. Tudi naravni prirastek prebivalstva je v povojnem obdobju doživljal precejšnje spremembe. Njegovo dinamiko lahko pojasnimo s splošnimi demografskimi gibanji v Sloveniji ter s specifično starostno in družinsko sestavo prebivalstva Ljubljane. Med letoma 1946 in 1954 je tako znašal med 12 in 14 %o. V naslednjem desetletju se je znižal na okoli 6 do 9 % letno. Vse do leta 1982 je stopnja naravnega prirastka ohranila podobne vrednosti in ostala zelo stabilna in precej višja od slovenskega povprečja, saj so v mesto stalno prihajali mladi priseljenci, ki so si ustvarjali družine. Po letu 1982 pa je s spremenjenimi selitvenimi gibanji in posledično spremenjeno starostno in družinsko strukturo prebivalstva močno upadel tudi naravni prirastek. Leta 1991 je bilo na območju Mestne občine Ljubljana 46,5 % oziroma 126.187 priseljenega prebivalstva. Od tega je bilo 6 % priseljenih pred letom 1945, 21 % med letoma 1946 in 1960, 62 % med letoma 1961 in 1980 in 11 % po letu 1981. Podatki potrjujejo, da je bilo priseljevanje v Ljubljano najmočnejše v šestdesetih in sedemdesetih letih in da se je v osemdesetih letih precej umirilo. Glede izvora prevladujejo priseljeni iz drugih občin v Sloveniji (63 %), sledijo jim priseljeni iz republik nekdanje Jugoslavije (32 %). Delež priseljenih iz tujine oziroma drugih naselij v občini pa je majhen (2,7% oziroma 2,3 %). Dve tretjini priseljenih torej prihaja iz Slovenije in ena tretjina oziroma skoraj 40.000 iz ostalih republik nekdanje Jugoslavije, največ iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, manj pa iz Kosova, Makedonije in Črne gore. Delež priseljenega prebivalstva skupaj in delež priseljenih glede na čas oziroma kraj priselitve pa se po posameznih delih mesta močno razlikuje, kar dokazuje, da je bilo priseljevanje prebivalstva v posameznih fazah razvoja mesta usmerjeno v določena stanovanjska območja, zlasti v novozgrajene blokovske soseske in soseske enodružinskih hiš. Razmerje med avtohtonim in priseljenim prebivalstvom je po posameznih delih mesta torej zelo različno in zato sooblikuje socialnogeografsko zgradbo mesta. Priseljeno prebivalstvo namreč predstavlja posebno socialno skupino prebivalstva, ki je lahko podvržena socialni in prostorski segregaci-ji od avtohtonega prebivalstva. Stopnja segregacije je seveda neposredno odvisna od »različnosti« oziroma kot to označujejo sociologi »socialne razdalje«, ki se kaže v drugačnem jeziku, veri, navadah, vrednotah in podobno (Blalock 1982). V slovenskih razmerah je takšna socialnogeografska in prostorska segregaci-ja značilna za neslovensko prebivalstvo, njena stopnja pa je različna za posamezne nacionalne in verske skupine (Rebernik 1992). Segregacija priseljenega prebivalstva iz ruralnih območji Slovenije pa v slovenskih mestih ni prisotna. Potrebno je poudariti še dejstvo, da podatek o priseljenem prebivalstvu zajema le prvo generacijo in da je zato dejanski delež priseljencev skupaj z družinskimi člani precej višji. 3. Razvoj prebivalstva v posameznih delih območja Ljubljane Razvoj prebivalstva v preučevanem obdobju se je po posameznih delih mesta močno razlikoval. Za analizo prebivalstvenega razvoja posameznih mestnih predelov smo območje našega preučevanja razdelili na takšne prostorske enote, da smo lahko s pomočjo dosegljivih statističnih podatkov za njih ugotovili število prebivalcev za leta 1948, 1953, 1961, 1981 in 1991 in 1993. Na ta način smo lahko analizirali dinamike razvoja prebivalstva po posameznih značilnih delih mesta in identificirali nekatere procese transformacije urbanega prostora, kot so depopualcija mestnega središča in ostalih starejših delov mesta, suburbanizacija obmestnih naselji in reurbanizacija ter gentrifikacija mestnega središča. Kot izhodišče pri določitvi primerljivih prostorskih enot smo vzeli podatke o številu prebivalcev po občinah in naseljih za leta 1948, 1953, 1961 in 1971, objavljene v posebni izdaji Jugoslovanskega Zveznega zavoda za statistiko iz leta 1975. Podatki za vsa našteta obdobja so rekonstruirani na obseg naselij ob popisu leta 1971. Naselje Ljubljana je bilo razdeljeno na pet delov oziroma občin: Center, Bežigrad, Moste, Siška in Vič-Rudnik. Na ta način smo območje današnje Mestne občine Ljubljana razdelili na 43 obmestnih naselij in naselje Ljubljana, ki je nadalje deljeno na pet delov (preglednici 3 in 4). Podatke o številu prebivalcev za leti 1981 in 1991 smo rekonstruirali s pomočjo podatkov popisa prebivalstva po statističnih okoliših. Meje statističnih okolišev so namreč skladne z mejami naselij, zato je bila takšna rekonstrukcija možna. Podatki o številu prebivalcev za leta 1981,1991 in 1993 pa so bili dostopni tudi na nivoju krajevnih skupnosti. V prvem povojnem obdobju, med letoma 1948 in 1953, se je število prebivalcev na območju današnje Mestne občine Ljubljana povečalo s 123.149 na 141.340 oziroma za 15%. Daleč najhitrejšo rast prebivalstva je v tem času doživela Šiška, kjer so bili zgrajeni prvi stanovanjski bloki (Litostrojski bloki in bloki Mestnega ljudskega odbora ob Celovški cesti), kar prikazuje slika 5. Število prebivalcev se je občutno povečalo tudi v mestnem središču, kjer so ob povojnem pomanjkanju stanovanj priseljence in vojne begunce naselili v nacionalizirana meščanska stanovanja in vile. Nadpovprečna rast prebivalstva je značilna tudi za nekatera obmestna naselja (Podutik, Stožice, Črnuče, Tomačevo, Šentjakob, Studenec), medtem ko je večina obmestja dosegla le zmerno rast prebivalstva. Prebivalstvo je upadlo le v tedaj še pretežno agrarnih naseljih Črna vas, Medno, Stanežiče, Podlipoglav in Češnjica. Preglednica 3: Število prebivalcev med letoma 1948 in 1991 po mestnih četrtih in obmestnih naseljih (vir: Statistični urad Republike Slovenije). mestne četrti in obmestna naselja leto 1948 leto 1953 leto 1961 leto 1971 leto 1981 leto 1991 Center 38259 42076 43468 40134 32285 28921 Moste 10891 11393 14648 22817 36665 41892 Bežigrad 11501 13691 22575 30522 31526 31614 Šiška 14139 20350 24869 38861 49513 48661 Vič-Rudnik 23809 25830 29806 41519 43237 46194 mesto skupaj 98599 113340 135366 173853 193226 197282 Polje 1551 1639 2152 3205 5204 5045 Slape 205 221 244 232 290 382 Vevče 947 1099 1648 1918 2472 2476 Kašelj 983 1094 1267 1544 2175 2000 Zalog-Podgrad 1055 1137 1628 2298 4603 4414 Hrušica-Fužine 781 857 902 950 1045 975 Bizovik 603 646 748 873 960 927 Dobrunje 547 612 752 695 788 653 Zadvor-Zavoglje 618 647 820 859 985 969 Sadinja vas 176 178 209 242 318 355 Podmolnik 273 286 318 301 330 369 Sostro 465 485 553 684 796 813 Češnjica 106 103 108 101 124 98 Podlipoglav 103 98 104 114 166 170 Zagradišče 62 67 77 85 124 120 Spodnja Zadobrova 278 314 455 458 472 490 Zgornja Zadobrova 532 627 976 1216 4242 4278 Snebrje 478 516 564 597 910 1054 Hrastje 137 144 170 151 178 179 Šmartno-Obirje 316 381 495 510 709 710 Tomačevo 649 831 984 1171 1995 1553 Jarše 316 381 495 510 423 1713 Stožice 616 855 1209 1330 10956 11226 Ježica 1118 1178 1409 1532 1700 1750 Savlje 516 533 594 541 697 667 mestne četrti in obmestna naselja leto 1948 leto 1953 leto 1961 leto 1971 leto 1981 leto 1991 Kleče 198 202 224 223 223 245 Črnuče-Dobrava 1123 1502 2267 3391 5102 7741 Rašica 89 96 110 102 120 119 Nadgorica-Ježa 390 437 525 679 1219 1348 Šentjakob 160 229 260 343 491 510 Podgorica 436 471 452 562 676 681 Gameljne 424 446 546 645 1314 1492 Šmartno pod Šmarno goro 323 353 389 381 499 517 Tacen 589 700 788 889 1373 1448 Medno 241 238 252 273 358 366 Stanežiče 314 304 394 409 996 1044 Dvor 77 91 93 93 696 689 Šentvid 4305 5016 6580 10482 11051 10738 Glince-Kamna Gorica 353 373 486 566 711 804 Podutik 174 323 335 657 983 1579 Kozarje 620 651 854 741 1927 2567 Črna vas 349 344 363 315 348 418 obmestna naselja 24550 28000 35139 44228 72129 77151 vzhodna obmestna naselja 11170 12446 15530 18393 28271 27936 severna obmestna naselja 5611 6715 8529 10384 23602 27553 zahodna obmestna naselja 6800 7844 9863 14395 17981 18677 južna obmestna naselja 969 995 1217 1056 2275 2985 Mestna občina Ljubljana 123149 141340 170505 218081 265355 274433 Obdobje med letoma 1953 in 1961 označuje hitra rast prebivalstva, ki je bila v prvi vrsti posledica močnega priseljevanja v mesto. Število prebivalcev na območju današnje Mestne občine Ljubljana se je povzpelo na 170.505. Prebivalstvo je skokovito poraslo za Bežigradom, močno pa tudi v Šiški, Mostah in na Viču, kar je predvsem posledica gradnje blokovskih sosesk (slika 6). Hitro rast so dosegla tudi številna obmestna naselja, predvsem v severnem delu obmestja, ki jih je zajela urbanizacija (Stožice, Črnuče, Šentvid, Gameljne, Nadgorica, Zgornja Zadobrova, Zalog, Polje in Vevče). Za čas med letoma 1961 in 1971 je značilna relativno največja rast prebivalstva, ki se je povečalo na 218.081 oziroma kar za 28 %. Zelo se poveča število prebivalcev v predmestjih Moste, Bežigrad in Vič-Rudnik, med katerimi pa še posebno izstopa Šiška (slika 7). To je posledica intenzivne gradnje stanovanjskih blokov in stolpnic. Rast prebivalstva v obmestnih naseljih je bila na splošno umirjena, razen v Šentvidu, Črnučah, Zalogu, Polju, to se pravi ob glavnih mestnih vpadnicah (Celovška, Titova, Zaloška cesta) v skladu z urbanističnim konceptom razvoja mesta. Mestno središče je prešlo v depopulacijo oziroma citizacijo, ki torej v Ljubljani nastopi v šestdesetih letih. Prebivalstvo je upadalo tudi v manjših, pretežno agrarnih obmestih naseljih, ki jih urbanizacija še ni zajela (Rašica, Šmartno pod Šmarno goro, Savlje, Kleče, Hrastje, Dobrunje, Podmolnik, Črna vas, Kozarje ...). Med letoma 1971 in 1981 je prebivalstvo naraslo na 265.355 oziroma za 22 %. S slike 8 je razvidno, da se je težišče rasti prebivalstva z okrepljeno individualno gradnjo enodružinskih hiš oziroma začetkom procesa suburbanizacije premaknilo v severna, zahodna in vzhodna obmestna naselja, medtem ko je za južno obrobje mesta značilna stagnacija prebivalstva. Močan porast je značilen še za Moste, Šiško in Stožice zaradi gradnje blokovskih sosesk. Za Bežigradom in na Viču je prišlo do stagnacije rasti prebivalstva, v mestnem središču pa sta se depopulacija in citizacija še okrepili, saj se je v Centru število prebivalcev zmanjšalo kar za 8000 oziroma za 20 %. Preglednica 4: Indeksi rasti števila prebivalcev po mestnih četrtih in obmestnih naseljih (vir: Statistični urad Republike Slovenije). mestne četrti med letoma med letoma med letoma med letoma med letoma in obmestna naselja 1948 in 1953 1953 in 1961 1961 in 1971 1971 in 1981 1981 in 1991 Center 109 103 92 80 89 Moste 104 128 155 160 114 Bežigrad 119 164 135 103 100 Šiška 143 122 156 127 98 Vič-Rudnik 108 115 139 104 106 mesto skupaj 115 119 128 111 102 Polje 105 131 148 162 96 Slape 107 110 95 125 131 Vevče 116 149 116 128 100 Kašelj 111 115 121 140 91 Zalog-Podgrad 107 143 141 200 95 Hrušica-Fužine 109 105 105 110 93 Bizovik 107 115 116 109 96 Dobrunje 111 122 92 113 82 Zadvor-Zavoglje 104 126 104 114 98 Sadinja vas 101 117 115 131 111 Podmolnik 104 111 94 109 111 Sostro 104 114 123 116 102 Cešnjica 97 104 93 122 79 Podlipoglav 95 106 109 145 102 Zagradišče 108 114 110 145 96 Spodnja Zadobrova 112 144 100 103 103 Zgornja Zadobrova 117 155 124 348 100 Snebrje 107 109 105 152 115 Hrastje 105 118 88 117 100 Šmartno-Obirje 120 129 103 139 100 Tomačevo 128 118 119 170 77 Jarše 120 129 103 82 404 Stožice 138 141 110 823 102 Ježica 105 119 108 110 102 Savlje 103 111 91 128 95 Kleče 102 110 99 100 109 Crnuče-Dobrava 133 150 149 150 151 Rašica 107 114 92 117 99 Nadgorica-Ježa 112 120 129 179 110 Šentjakob 143 113 131 143 103 Podgorica 108 95 124 120 100 Gameljne 105 122 118 203 113 Šmartno pod Šmarno goro 109 110 97 130 103 Tacen 118 112 112 154 105 Medno 98 105 108 131 102 Stanežiče 96 129 103 243 104 Dvor 118 102 100 748 98 mestne četrti in obmestna naselja med letoma med letoma med letoma med letoma med letoma 1948 in 1953 1953 in 1961 1961 in 1971 1971 in 1981 1981 in 1991 Šentvid Glince-Kamna Gorica Podutik Kozarje Črna vas obmestna naselja vzhodna obmestna naselja severna obmestna naselja zahodna obmestna naselja južna obmestna naselja Mestna občina Ljubljana 116 105 185 105 98 114 111 119 115 102 115 131 130 103 131 105 125 124 127 125 122 120 159 116 196 86 86 126 118 122 146 87 127 104 125 149 260 110 163 153 227 125 215 122 97 113 160 133 120 107 99 117 104 131 103 Po letu 1981 se je rast prebivalstva močno umirila in do leta 1991 je število prebivalcev naraslo le še za 3 %, na 274.443 ljudi. S slike 9 je razvidno, da se je upadanje števila prebivalcev nadaljevalo v večjem delu mestnega središča, zajelo pa je tudi starejša predmestja, kot so Šiška, Bežigrad, Vodmat, Vič, Rožna dolina, Moste, Rakovnik, in nekatera obmestna naselja, kot so Šentvid, Vižmarje, Brod, Tacen, Bizovik, Sostro, Zalog, Polje, Šmartno, Tomačevo, Stožice in podobno. Razlogi za upadanje števila prebivalcev v naštetih delih mesta so različni, predvsem pa so posledica okrepljene suburbanizacije oziroma preseljevanja mestnega prebivalstva v obmestna naselja. Upadanje prebivalstva je bilo najizrazitejše v mestnem središču in v starejših predmestjih, vključno s starejšimi, do leta 1971 zgrajenimi stanovanjskimi soseskami. Stanovanja so v mestem središču iz poznanih razlogov izrinjala poslovne in trgovske dejavnosti. Upadanje števila prebivalcev lahko pripišemo odseljevanju ljudi na mestno obrobje zaradi pridobitve boljšega stanovanjskega standarda, vlaganja dohodkov v stanovanjsko gradnjo, kvalitetnejšega in prijetnejšega bivalnega okolja, preference prebivalstva za bivanje v enodružinskih hišah, dobre prometne dostopnosti, nižjih cen zemljišč ter komunalnih priključkov in podobno (Ravbar 1994). Pojav kaže povezati tudi s strukturo gospodinjstev in starostno strukturo prebivalstva naštetih delov mesta. Po eni strani je upadanje števila prebivalstva povezano z visokim negativnim naravnim prirastkom v območjih z ostarelim prebivalstvom, ki je najbolj značilen za najstarejše dele mesta. Po drugi strani v nekaterih delih mesta, posebno v starejših blokovskih soseskah in soseskah enodružinskih hiš, prevladuje generacija nad 50 letom starosti, katerih potomci so v starosti, ko oblikujejo svoje družine oziroma gospodinjstva in se odselijo od staršev, ponavadi na mestno obrobje oziroma v novejše stanovanjske soseske. V posameznih primerih se odselijo na obrobje mesta tudi starši in mlajši generaciji prepustijo stanovanje. Gre torej za mobilnost prebivalstva, ki je povezana s spremenjenim položajem v življenjskem ciklusu in ki se pogosto omenja tudi v geografski literaturi. Takšen proces je na primer značilen predvsem za starejše blokovske soseske v Šiški (Na jami, Litostroj, bloki ob Šišenski cesti...), za Bežigradom (Savsko naselje, Šarhovo naselje ...), v Mostah (Zelena jama...) in na Viču (Kolezija, bloki ob Viški cesti...) in za nekatere starejše soseske enodružinskih hiš (Brod, Vižmarje, Šentvid, Zalog, Polje ...). V soseskah enodružinskih hiš, ki so nastale z individualno gradnjo, pa so stanovanjske hiše pogosto dovolj velike za dve generaciji, tako da potomci z družino ostanejo »doma« in do opisane mobilnosti prebivalstva ne pride. Kot posledica suburbanizacije je prebivalstvo močno naraščalo predvsem v obmestnih naseljih oziroma na mestnem obrobju. V nasprotju s prejšnjim desetletjem se je le-ta usmerila tudi na južno obrobje mesta (Ilovica, Rudnik, Rakova jelša, Sibirija, Kozarje), nadaljevala se je tudi v naseljih severno od Save (Šmartno pod Šmarno goro, Gameljne, Tacen, Črnuška gmajna) in na zahodnem obrobju mesta (Podutik, Kamna Gorica, Glince, Vrhovci in Brdo). Suburbanizacija je seveda zajela tudi naselja izven območja Mestne občine Ljubljana, ki ležijo izven območja našega preučevanja in na zemljevidih niso prikazana. Slika 5: Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1948 in 1953. Slika 6: Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1953 in 1961. Slika 7: Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1961 in 1971. Slika 8: Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1971 in 1981. Slika 9: Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1981 in 1991. Slika 10: Indeks rasti števila prebivalcev med letoma 1991 in 1993. Ravbar v svoji študiji navaja (Ravbar 1994), da so po letu 1981 največji porast prebivalstva (za 20 % do 60 %) v ljubljanskem obmestju zabeležila naselja kot so Brezovica pri Ljubljani, Dolsko, Golo Brdo, Horjul, Ig, Lavrica, Medvode, Notranje Gorice, Pijava Gorica, Podkraj, Preserje, Škofljica, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Tomišelj, Vnanje Gorice, Zaboršt pri Dolu, Zajelše, Zgornja Seni-ca in podobno. Najobsežnejša območja presežka doseljevanja nad odseljevanjem ima severni del na Ljubljanskem polju, ki se potem nadaljuje na Kamniškobistriško ravnino in posamezna sklenjena območja na severnem obrobju Ljubljanskega barja (Ravbar 1994). V ožjem urbanem območju, ki v celoti sicer izkazuje upadanje števila prebivalstva, je prebivalstvo naraščalo le v novozgrajenih blokovskih soseskah: Nove Fužine, Dravlje (Brilejeva ulica), Črnuče (Ulica Koroškega Bataljona), Nove Stožice, Rapova in Zupančičeva jama itd., kamor se je naseljevalo predvsem mlado priseljeno prebivalstvo. Za začetek devetdesetih let (zadnji podatki o številu prebivalcev so bili dosegljivi za leto 1993 na nivoju krajevnih skupnosti, slika 10), je bilo značilno nadaljevanje suburbanizacije, ki je zajela tudi vzhodno obrobje mesta, kjer je bila dotedaj zelo šibka (Hrušica, Bizovik, Sostro, Zadvor, Sadinja vas, Spodnji in Zgornji Kašelj, Šmartno ob Savi in podobno). Prebivalstvo je naraščalo tudi v najmlajših stanovanjskih soseskah (Zupančičeva jama, posamezni stanovanjski bloki na Viču in v Šiški, Bežigrajski dvor). Popolna novost v tem obdobju pa je ponovno naraščanje prebivalstva ponekod v mestnem središču, prvič po letu 1960. To je najbolj izrazito v Stari Ljubljani in na Taboru in je posledica stanovanjske obnove in novogradenj v območju med Resljevo, Kotnikovo in Metelkovo ulico. Lahko bi govorili o začetku procesa reurbanizacije in zaradi spremenjene socialne strukture prebivalstva tudi gentrifikacije ljubljanskega mestnega središča. 4. Viri in literatura Blalock, H. M. 1982: Race and Ethnic Relations. Engelwood Clifs. Jakoš, A. 1979: Gibanje prebivalstva Ljubljane 1948-1977 in projekcija v leto 2000. Geografski obzornik 26/3-4. Ljubljana. Mauser, O. 1970: Razvoj prebivalstva Ljubljane 1869-1969. Prikazi in študije XVI. Ljubljana. Mihelič, B. 1983: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana. Počkaj Horvat, D. 1997: Demografske značilnosti Maribora in njegova notranja členitev. Geografski Vestnik 69. Ljubljana. Ravbar, M. 1994: Kvaliteta življenja in kvaliteta bivalnaga okolja Ljubljane: Spremljanje in vrednotenje suburbanizacijskih procesov. Kvaliteta življenja in kvaliteta bivalnega okolja, Razvojno-raziskovalni projekt za potrebe mesta Ljubljane, Delovno poročilo 1. faze projekta, Urbanistični inštitit Slovenije. Ljubljana. Ravbar, M. 1989: Novejši tokovi urbanizacije v SR Sloveniji. Dela 6. Ljubljana. Rebernik, D. 1992: Členitev Ljubljane na mestne četrti. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Rus, A., Stanič, I. 1994: Členitev mesta Ljubljana. Geografski vestnik 66. Ljubljana. Vrišer, I. 1969: Mala mesta v SR Sloveniji. Elaborat, Inštitut za geografijo. Ljubljana. Vrišer, I. 1974: Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Geografski zbornik 14. Ljubljana. Vrišer, I. 1956: Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane. Kronike 2. Ljubljana. 5. Summary: Population development in Ljubljana after 1945 (translated by Branka Klemenc) Presentation of the population development in Ljubljana and its suburban settlements was approached in two ways. First, the description was made of the population for the entire area of Ljub- ljana and its surroundings by individual years. Established were the percentages resultant from migration streams (immigration and emigration of the population) and the natural increase. The population development of Ljubljana was compared with the population development of entire Slovenia, and placed within the socioeconomic and spatial processes which had caused such development. In the second part, greater attention was paid to the presentation of population development by individual typical town districts. For this purpose the area of the present city municipality of Ljubljana was divided to such spatial units which allowed the comparison of population numbers in individual periods. The population on the territory of the present city municipality of Ljubljana increased in the 1948-1993 period from 123,000 to 275,000, or by 123%. The rate of the population growth after 1945 continuously increased and reached its climax between 1961 and 1981. After the year 1981, the population growth slowed down and turned to stagnation in the last few years. Such development of the population of Ljubljana can be accounted for by certain economic, spatial and demographical processes which went on in entire Slovenia, and the specific position of Ljubljana being the capital. Under the influence of industrialization of Slovenia in the sixties and the seventies, urbanisation became very intense, so that the percentage of urban population gradually increased, from 36.1% in 1961 to 44.6% in 1971, and 48.9% in 1981. After 1981, and partly even in the second half of the seventies, the growth of the urban population fell calm. Thus, the process of population concentration declined in towns to the benefit of urbanisation of larger areas, which represented the transition from the secondary to the tertiary, i. e. the post-industrial urbanisation. In more recent geographical literature the above-described process of rural-area urbanisation is defined as the suburbanisation process. The population growth in towns resulted from the natural increase of urban population and immigration to towns. Our interest was focused on percentages contributed to the annual increase of the population of Ljubljana and its surroundings by natural increase and immigration of the population, or positive net migration. Until 1981, except in two shorter periods (between 1945 and 1946, and between 1950 and 1953), the population development in Ljubljana was mainly the result of immigration to the town. Thus, the positive net migration accounts for more than two thirds of the increase. In the seventies, the annual natural increase already reached the positive net migration and surpassed it in the years following 1979. Between 1980 and 1993, the total increase amounted to 18,462 inhabitants, of which only 409 are due to positive net migration. However, it should be emphasized on this point that immigration, especially from the republics of the former Yugoslavia, was noticeable even after 1980. At the same time, intense emigration began, of the urban population to the nearby suburban settlements, which surpassed the immigration for the first time in 1989. Thus, two processes took place simultaneously in the eighties: the suburbanisation of Ljubljana suburbia with the emigration of urban population, and the »classic« urbanisation with the immigration of the people from less developed areas of Slovenia and from the former common state. Almost the complete growth of the population after 1981 was, thus, the result of the natural increase of the urban population, since the immigration and the emigration were numerically practically equal. In the post-War period, the natural increase of the population was subject to radical changes. It amounted to 12-14%o between 1946 and 1954, while in the next decade, it decreased to about 6-9% yearly. All until 1982, the rate of natural increase has similar values; it was stable and considerably higher than the Slovenian average, since young immigrants kept moving to the town where they founded families. However, with the changed migration streams and, consequently, changed age- and family structures of the population, the natural increase intensely declined after 1982. The population development in the studied period differed quite significantly by individual town districts. For the analysis of the population development in individual town districts, the area of our investigation was divided to such spatial units for which it was possible to establish on the basis of available statistical data the number of residents in the years 1948, 1953,1961, 1981,1991 and 1993. In the first post-War period, between 1948 and 1953, by far the fastest growth was registered at Sis-ka area where the first blocks of flats were built. The number of residents also increased significantly in the town center where immigrants and war refugees were alloted the nationalized burgeois flats and villas during the post-War deficit of flats. The period between 1951 and 1961 was marked with a fast population growth which primarily resulted from the intense immigration to the town. The population number radically increased at Bežigrad area, and also intensely at Šiška, Moste and Vic areas, which was mainly the result of building block-of-flats districts. Numerous suburban settlements also reached a fast growth. Typical of the period between 1961 and1971 was the greatest relative population growth which increased to 218,081, or as much as by 28%. The number of residents intensely increased in the suburbia of Moste, Bežigrad and Vič-Rudnik, and also Šiška which was particularly outstanding. This is the result of intense building of blocks of flats and high-rise blocks of flats. The population growth in suburban settlements generally calmed down, except for the areas of Šentvid, Črnuče, Zalog and Polje, which are located along the main roads leading to the town. With the building of detached houses, or the beginning of suburbanisation process between 1971 and 1981, the focus of the population growth moved to the northern, western and eastern suburban settlements, while typical of the southern rims of the town was the stagnation. Depopulation in the center of the town, intensified parallel with the development of central business district. The population growth calmed down after 1981, and by the year 1991, the number of inhabitants increased by 3% only. The population number continued to decline in the major part of the town center and also extended over the older suburbia and some suburban settlements. Causes of the declining population number in the foregoing town districts are diverse and primarily result from the intensified suburbanisation or immigration of the town residents to suburban settlements. Typical at the beginning of the nineties was the continuous suburbanisation which also stretched beyond the eastern rims of the town where it had previously been very week. However, a complete freshness in this period was the renewed population increase in certain parts of the town center, which happened for the first time after 1960. It could be called the process of re-urbanisation and due to the changed social structure of the population, also of gentrification of the town center of Ljubljana.