ffaroisttoa lista: ~ Celo leto	.	,	K10'—
Po! leta .	.	.	„	5 —
■Četrt ieia	,	.	„	250
Mesečno.	.	.	„	V—
Zumai Avstrije :—-Cek> leto	.	.	»	15'—
P©samszffi8 številke
•— W vinarjev. —
S”R
Inserali ali oznanila
se računajo po 12 vin, od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravftifiiv® : Maribor StoroSka' allea. 5. — Telefon St. 113.
J" Neodvisen političen lisl za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Na italijanskih tleh vedno naprej !
•Cima C; s-e, ' Corno di Campo Verde Chiesa, Stri egeo, Kem pei in Campolongo v naš h rokah. — Kaše čete pred Asiago in Arsiero. — 2000 topov proti Italijanom, ■— Na ostalih bojiščih nič posebnega. — Bitka pred
Verdunom traja že tri mesce. — Wilson pripravljen posredovati za mir
nistrski predsednik Kapram nekemu dopisniku, kar je izjavil ktralj v svojem, prestolnem govoru. 'Mi si druga nič bolj ne želimo kot konca te vojske. A ne smatramo pa še sedanjega časa kot ugodnega za uspešno posredovanje za mir. Mi (Španija) bomo z veseljem posredovali, ako se nas bo za to prosilo.
Mir v jeseni.
List „New-York Times'1 poroča iz Vašingtona, da v tamošniih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo vsled neuspehov oetverosporazumove spomladanske ofenzive, ki ne morejo izostati, prišlo jeseni letošnjega leta gotovo do miru.
Bethmann-Hollweg odgovarja Greyu.
Nemški državni kancelar pl, Bethmann-Hollweg j je v razgovoru z ameriškim korespondentom pl. Wie- j gandom repliciral na znana izvajanja angleškega zunanjega ministra sira E. Greya.
Iz izvajanja državnega kanceiarja posnemamo: Po 22 mescih strašne vojne pričenja Anglija, spoz[larvati, da nemškega naroda ni mogoče uničiti* Da še vejdno govori o uničenju „pruskega militarizma“, temu se čud'm. Čudovita enotnost nemškega naroda bi morala tudi Angleže in Francoze podučiti, da, med Prusijo in Nemčijo ni nasprotstva. Politike militarizma pa ni delala Nemčija, temveč Anglija, Spomnite se na Fašodo, Egipt, Bure, algeciraško kpnierenco.
V bosanski krizi (1908) je Nemčija preprečila vojno, ker je Rusijo pregovorila, da je sprejela posredovalni predlog. Anglija pa je bila z mirno rešitvijo afere nezadovoljna in baš sir E. Grey je izjavil, da-bi se bila postavila na stran Rusije, ako bi bilo prišlo do vojne. V aferi Agadir je lord George, s svojim nastopom povzročil vojno nevarnost med Nemčijo in Francijo, Ako pravi Grey, da smo natančno vedeli, da Anglija nič zlega proti nam ne namerava, potem odgovarjam te z besedo „obkoljevali)a politika.“ Da so tudi nevtralni državniki smatrali to politiko za volno nevarnost', to nam dokazujejo belgijski državni
arhivi. Kar sem mogel proti temu storiti, sem storil. Ponudil sem Angliji nevtralitetni dogovor, ki bi bil ohranil Evropi mir. Ni res, da sem zahteval absolutno nevtralnost Anglije, tudi a- slučaju napadalne vojne z naše strani. Proponimi sem le formulo: Anglija ostane dobrohotno nevtralna, ako bi bila Nemčiji vojna vsiljena. Ako pravi Grey, da bi se bila sedanja vojna dala preprečiti, če bi bili akceptirali angleški konferenčni predlog, odgovarjam, da je bilo to nemogoče, ker je med tem na Ruskem že začela mobilizacija. Ako bi se bila konferenc»! ponesrečila,, ali bi nas bila Anglija branila ruske invazije ? V ostalem je sam Grey takrat priznal, da je moj protipredlog, da naj se Petrograd in Dunaj direktno sporazumeta, boljši. Anglija bi bila takrat lahko vojno preprečila, ako bi bila spregovorila v Petrogradu resno besedo; storila pa je ravno nasprotno.
Angleški ministrski predsednik Asquith je nedavno povedal, da sta se Anglija in Francija morali udeležiti vojne, da preprečita hegemonijo Nemčije. Ali ni to vrhunec militarizma?
Ako naj govorim o bodočnosti: Grey hoče trajni mir. Trajni mir hočem tudi jaz. Toda dokler bodo Odgovorni državniki entente govorili o pruski tiraniji, o pruskem militarizmu, o spremembi dosedanjega nemškega notranjega političnega sigtema, dokler bodo svojo premoč patetično poveličevali — tako dolgo se me bomo približali miru.
Dvakrat sem javno povedal, da je Nemčija pripravljena razpravljati o miru na taki podlagi, ld ji daje garancijo proti bodočim napadom sovražne koalicije in id zasigura Evropi mir. Slišali ste, kaj je odgovoril Poincare.
Le če se postavijo državniki entente na temelj realnih dejstev, če presodijo položaj tako, kakor ga razberejo z zemljevidov, če imajo resno voljo končati strašno prelivanje krvi in praktično razpravljati o mirovnih in vojnih vprašanjih, le potem se bodemo približali miru. Kdor k temu ni pripravljen, ta je kriv, da se Evropa mesari in da krvavi še naprej. Jaz odločno odklanjam to krivdo.
::|nistarski general Görgey.
- Dne 20. t. m. je umrl. kakor smo že poročali, v Budimpešti zapovedmk madžarske revolucijske armade iz leta 1848. Artur Görgey. Dosegel je starost 99 let, Rojen je bil dne 30. januarja 1818 v Toporču na
Wilson pripravljen posredovati za mir«
Predsednik severoameriške vlade, Wilson, je i-mel v soboto, dne 20. maja, v mestu Charlotte (Sev. Karolina,) ob priliki slavja 141. obletnice, ko se je v Meldenburgu podpisala izjava severoameriške nepristranosti, govor, v katerem je rekel, Ida je prišel za Združene države čas, da ponudijo v o j s kujočim evropskim ‘državam svoj'o pomoč za dosego miru. Ko je Wilson omenjal v svojem govoru, kako so nastale Združene države, je naglašal, da se v evropski vojski odigrava tisto, kar se je svoj čas godilo v Ameriki; namreč tekmovanje narodnih načelnih naziranj. narodne politike in političnih sistemov.
%»
Cetverosporazum odklanja»
m
ssä
Iz Vašingtona se poroča:
Amerika bi rada posredovala za mir, kar pa četverosporaznmu baje ne ugaja,. Vlade četverospora-.zumovih držav so zaupno obvestile predsednika Wil-aona In državnega tajnika Lansinga, da še ne more biti o mirovnem vprašanju nobenega govora, kajti to vprašanje še ni zrelo. Cetverosporazumove države smatrajo časnikarska poročila o miru za prebivalstvo kot zelo kvari ji va, in si prepovedujejo razši pjevanje vesti o želvi za, sklepanje miru'.
Španija in posredovanj® za
mir«
Iz Madrida se dne 24. maja poroča:
Ministrski predsednik je izjavil, da bo Španija v smislu zadnjega prestolnega govora: napram vsem vojskujočim se državam vstrajala pri svoji dobrohote-či nepristranosti. Reči morem samo to, je izjavil mi-
ff
<,Lfue“ 1915 16 in-mi«
J. R. s..
Obilica velikih svetovnih dogodkov upliva na nas tako močno, da med tem šumenjem in vrvenjem večkrat pozabimo sebe samih in prezremo manjvažne stvari in reči. Vendar tudi malenkosti — ki pa niso malenkosti — so za nas ravno tako važne kakor svetovni dogodki in sicer še celo bolj ; kajti te malenkosti so naše lastno življenje, k;i iščemo v njem svoje moči.
Takšna velika, malenkost je „Ratna knjiga“ „Luči“, glasila hrvaških kat, nar. dijakov, ki je pred kratkim zagledala beli dan. Zanima nas knjiga posebno iz dveh vjzrokov: obhajaj desetletnico svojega obstanka in pa kot „vojna knjiga.“ Poglejmo si nekoliko njeno vsebino,
Knjiga obsega 160 strani in sta jo uredila Jos. Andrič in Stanko Deželic, Dr, Stjepan Markulin podaja v članku „Iza deset godina ,Luči’“' v kratkem pregled vseh prejšnjih letnikov. V njem vidimo Velik napredek našega glasila, obenem pa tudi težkoče, ki jih ie bilo treba premagati. Začetek je bil neznaten, a železna volja je dosegla velike uspehe in ni nikdar
obupala. Drugi članek je „Naša duhovna organize- ! cija“, „to jest organizacija, koja se tiče duha, koja ide za polučen jem duhovnih ciljeva“, izpod peresa dr. Antona Mahnič. Članek je globoko zasnovan in vreden vse naše pozornosti. Temu sledijo leposlovni članki, pesmi in nekrolog Stjepanu- Varga. Prav n-gaja nam članek Ivana, Detelje ..Frederic Mistral“; kakor nas je že isti pisatelj razveselil v IX. letniku „Luci“ s članki: „Iz talijanske umjetnosti“, „Scipio Sighelle“ in ;,L’ art' pour Dieu (Beuronska umjetnost).“ „Prikaz. pokreta češkoga katoličkog etaštva“ nas v kratkem seznani s sedanjimi razmerami češkega katoliškega dijaštva in nas obenem opozori nanj. Mile Branislav kliče v članku „Strančarstvo i nova katolička generacija u Hrvatskoj“ Hrvate k edinosti in konča:	„Samo po ujedinjenju svih narodnih sila
može se dodi do ujedinjenja sveg hrvatskog naroda.“ Leposlovju sledita važna članka „Gospodarska organizacija - osnov naše gospodarske, samostalnosti“ in .,0 novčani zavodima,“ Nekaj izvanrednoga pa je članek Petra Rogulje, urednika • dnevnika .„Novine“: „Dr. Janez E, Krek. Crtice jednog novinara prigodom pedesete godišnjice rođenja prvoga, slovensko-hr-vatskoga socijalnoga politika.“ -, ’Pod črto je njegov kratek životopis, v članku samem pa riše 'dr. Kreka v kratkih potezah kot socijalnoga in ekonomskega politika ter sistem njegove „političke doktrine.“' Spuščati se globje v članek ni moj namen. Vsak.si lahko
nabavi poseben natisele tega članka za 50 vinarjev v kndgarni 'M. Keloviča, „Novine“, Bahačeva ulica 5, Zagreb, naj ga sam prebere in vedel bo, kaj nam je dr. Krek. Izredno veseli smo dveh protialkoholnih člankov: Nino Scherzer „Alkoholizam i apstinencija“ in O. Jeronim Tomae „Organizacija ,Svete vojske’.“ Pričata nam jasno, kako dobro pojmujejo naši bratje pomen protialkoholnega, gibanja zlasti med dijaštvom, ki so pas tozadevno že precej prekosili, dasi smo jim mi bili učitelji. Učenec je čez mojstra, mi se pa za to le malo brigamo. Ali nas ni sram! Vendar pri nas smo za vse to gluhi, čeravno nam že teče voda v grlo Na 120. strani prinaša knjiga pesem „Lipa zelenela je“, ki jo je uglasbil Avgust Gostinčar in ki ji je pripisano vso slovensko besedilo od 'M. Vilharja, S tem je prvi in glavni del knjige končan. A istotako zanimiv in na gradivu posebno bogat je drugi del. Preveliko je gradiva,, da bi mogli vse pregledati m oceniti. Zastopani ste književnost in umetnost in poleg tega Še mnogo drugih zanimivih črtic.*
* Knjiga se naroča na naslov: Dr. Stjepan Markulin, odvjetnik, Zagreb, Kurelčeva ulica 3;. — Stane .za dii aide K 1.20, za ostale K 2.60.
To je površen pregled te izvanredne knjige, ki ostane zgodovinska svetinja svetovne vojne hrvaškega kat. nar. dijaštva. Ponosni smejo biti na njo — kajti še poznim rodovom bo pričala, da je kat. nar. dijaštvo tudi v času gorja in stisk ostalo zvesto svo-
Madžarskem in se posvetil najprej vojaški karijeri, ter postal nadporočnik, po smrti svojega očeta pa je odložil šaržo in šel v Prago študirat kemijo, kjer seje tudi oženil.
Cim je nastalo revolucionarno .gibanje, je Görgey zopet vstopil v armado ter. bil poslan proti Jelačiču in njegovim Hrvatom, ki so Sli v boj proti revolucionarjem iza Habsburžane. Ko je dobil v roke bogatega magnata grola Edmunda Zichyja; in pri njem dobil oklice Jelačiča, je dal grola obesiti. Ta „ener-žija“ mu je napravila veliko slavo med revolucionaren Postal je polkovnik in se udeležil bitke pri Schweebatu. Po porazu v tej bitki je postal general, in je prevzel vodstvo zgornje donavske armade in jo tucli dobro organiziral, ni pa bil kos avstrijski' armadi, ki jo je vodil knez Windiscbgrjätz ter se je moral pred njo umakniti proti Budimpešti in potem proti severu. izgubil je bitko pri Kapolni, a bolj po krivdi višjega poveljnika Dembinskega, kakor po lastni krivdi. Dembiusld je odstopil in dne 31. marca je Görgey prevzel sam višje poveljstvo. Prodrl je res do Pešte, osvobodil trdnjavo Komoren in izvojeval zmago pri Aču. Ravno tedaj je Kossutb proglasil Ogrsko za neodvisno. Po zavzetju trdnjave Bude je postal vojni minister revolucijske vlade, a je ostal ob enem na čelu armade.
Položaj revolucijske armade je postal jako težak, ko je Rusija prihitela avstrijskemu cesarju na pomoč. Avstrijska armada pod generalom Haynauom je zmagovito prodirala proti revolucijski armadi, a Rusi so prekoračili Karpate. Görgev pa je bil v ostrem nasprotju s Kossuthom. Dne 2, čiliju je bil Görgey v bitki pri Komorenu na glavi ranjen. Kossuth je to priliko porabil, da je imenoval začasno drugega višjega poveljnika, Mesarosa, kar je bil vzrok prepirom V vodstvu revolucijske armade. Armadi generalov Dembinski in Beno sta bili dne 9. avgusta pri Te-mešvaru poraženi in Kossuth je pooblastil Görgey j a, naj sklene z Rusi mir. , Dne 11. avgusta je Görgey prevzel too civilno iu vojaško oblast in je sporočil za-povedniku ruske armade, da je revolucijska armada pripravljena, se udati Rusom na milost in nemilost. Dne 13. avgusta se je Rusom udala madžarska revolucijska armada. 20.000 pešcev bi 20.000 konjenikov s -130 topovi.
Görgey je bil po posredovanju ruskega carja interniran v Celovcu, kjer je postal kemik v neki su-knarni in se je leta 1867 vrnil na Ogrsko. Kossuth in njegovi pristaši so ga proglasili za izdajalca in mnogo let so se Madžari med seboj srdito prepirali, ali je bil Görgey dober ali slab general, ali patrijot, ali izdajalec. Z dinastičnega stališča je bil brezuvet-no izdajalec in za to je njegovo slavljenje, najmilejše povedano, netaktno*
Srbija in Italija, j J J§
O prekljanju med Italijo in Srbijo prinaša-list .,Gazzette de Lausanne“ novo vesi Uspeh zadnjih pogajanj ,da je ta, da italijanska vlada pripoznava» Srbiji — razun ozemelj, ki jih jej je pripoznal že četve-rosoorazum — še vso dalmatinsko obal severno od ustja Naretve do preko Spljita, Italija da se odreka s tem velikega dela Dalmacije s spljitskim pristaniščem. Za to pa da se Srbijla obvezuje, da ne bo ogrožala nadvladja Italije nad Jadranom. — Zabeležili smo to po dolžnosti časnikarjev. Da bi izgubljali besed o tej večni delitvi medvedove kože, se res ne iz-
jim načelom, pričala pa obenem tudi o žrtvah, ki jih je moralo darovati.
Nehote se nam zdaj vsiljuje vprašanje : Kaj pa mi? Da, kaj pa mi! Tudi mi imamo ali vsaj imeli smo katoliško narodno dijažtvo in njegovo glasilo „Zora-.“
Razveselili smo se pred enim mescem, ko smo brali v „Slovencu“ notico, da tudi mi dobimo vojno knjigo „Zore,“ Kakor je pa stvar pokazala, je za to le malo zanimanja, pač pa precej ovir. Namesto, da bi sleherni prispeval kolikor mogoče — nasprotovanje. Svetovna vojna ni vojna vsakih desetih let, temveč edina v svetovni 'zgodovini. Naša dolžnost pa je pokazati svetu in zanamcem, da tudi naše vrlo kat., nar. dijaštvo prenaša z velikimi žrtvami to težo. Obenem pa je treba pokazati, koliko katoliškega duha še živi med nami in kakšen upliv ima vojna na nas. Prenovljenje katoliške ideje med dijaštvom — tudi to je potrebno, da se razpravlja; dalje o časopisju in slovstvu sploh, o socializmu in o vsem kulturnem razvoju med vojno in o cillih za bodočnost. Nazadnje leposlovna priloga, ki naj pokaže, kaj je vojna preust-varila v srcih in kako je preustvarila. To pa je le samo nekah Nazadnje je treba pokazati naše žrtve. Hrvatje mislilo izdati posebno knjigo „Naši mili pokojnici“ in že zbirajo zato prispevke. Krasna misel, M bi jo naj z vso silo izvršili tudi mi. Koliko naših akademikov in dijakov je že dalo svoje mlado življenje za domovino! Niso li ti vredni večneiga spomina, udje našega telesa?!
Torej na delo in ne dajmo se od drugih prekositi. Vzor so nam Hrvatje sami. U udi Cebi izdajo vojno knjisro „Stud. Hlidke“ v obliki almanaha. Mi bi naj zaostali! Rešimo svojo čast in k tem prispevaj sleherni, kolikor mogoče, Z Bogom za narod!
plača. Raje čakajmo sporočila o> prihadhjenr položaju pnekljanja med Italijo in Srbijo,
Se nekaj o novi živinski
vnoveevalnici.
. - •
Glede nove štajerske živinske vnovčevalnice v Gradcu smo dobili še sledeče podatke:
1.	Deželna komisija, ki ima vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem vnovčevalnice. ima skrbeti za redno zalaganje vojaštva in oivilneiga prebivalsivja na Štajerskem s potrebno klavno živino in pri tem varovati p o 1 j e d e I s k e i n ž i v S n o r e | s k e i n -teres e.
2.	Deželna komisija moni, ugotoviti zahtevane množine klavne živine za vojaške' potrebe na Štajerskem, za armado na bojišču, nadzorovati mora tudi izvažanje dopustne množine klavne ter vprežne in plemenske živine iz dežele.
3.	Deželna komisija mora na podlagi štetja živine sestaviti natančen načrt o zalaganju s potrebno živino za daljšo dobo in vsakokrat najmanj za mesec dni vnajprej določiti načrt za dobivanje potrebne množine klavne živine iz posameznih okrajev in občin. (Iz tega torej sledi, da nakupovalci sami ob sebi ne bodo smeli prisiliti kako občino, da bi tamošnji živinorejci morali oddati več klavne živine, kot bo za< posamezne občine določeno.)
4.	Živinorejci smejo svobodno prodati svojo klavno živino mesarju, ako ima ta obrtni list in ako rabi kupljeno živinče za lastno potrebo. Deželna komisija pa- ima pravico, da zahteva, da morajo pozneje tudi mesarji imeti uradne izkaznice za nakupovanje. Mesarji se morajo pri nakupu živine za lastne potrebe ravnati ravno tistih predpisov kot drugi nakupovalci in ne morejo nobenega živinorejca prisiliti, da bi mu moral prodati svoje živinče. Ce pat mesar kupi živino, se za isto mora izdati tudi živinski potni list.
5.	Nakupovalcem je naročeno, da morajo do konca maja od določene množine živine nakupiti približno 75% volov ter bikov in le 25% krav ter telic. Od tega časa naprej pa 70% volov in 30% krav.
6.	Živali, kojih živa teža, ee so pošteno nakrmljene, ne znaša 325 kg, se ne smejo prevzeti. Živina se tehta pri prvi najbližji tehtnici. Za vsako živinče se odračuni 25 kg. Kmečko zastopniki v deželni komisiji so že opetovano povdarjali, Ha je to merilo krivično, ker se odtegne 25 kg ravno tako od 325 kg težkega živinčeta, kakor od onega, ki tehta 800 kg. trpati je, da se bo v bodoče odbitek računal z ozirom na težo posameznega živiričeta. Nakladanje živine in na-daljna odprava je naloga, vojaške uprave in gre na njene stroške.. Pri nakladanju pa morajo živinski gonjači pomagati,
7.	Namestništvo je z odlokom z dne 30. aprila 1916 odredilo, da je odslej zasebno nakupovanje klavne. vprežne in plemene živine od hiše do hiše prepovedano. Od hiše do hiše smejo nakupovati samo le mesarji, ki imajo obrtne liste pri sebi, za svoje potrebe in od vnovčevfalnice nastavljeni nakupovalci, ki se pa morajo izkazati z uradno legitimacijo. Nakupovanje in prodaja živine na sejmih ter nakupovanje telet od hiše do hiše je pi’osto. Ce sosed nujno rabi kako plemeno ali vprežno živino, mu jo tudi smeš prodali.
8.	Ce bi lastniki živine ne hoteli oddati svoje živine, akoravno za nje ni neobhodno potrebna, sme namestništvo na podlagi § 4 cesarskega ukaza z dne
7.	avgusta 1915, zahtevati neobhodno potrebno živino in bo, če treba, primoralo posestnike, da jo oddajo vnovčevalnici. Neobhodno potrebna živina, na prim. edini par vprežnih volov, se torej za sedaj mora (pustiti posestniku, da opravi svoja nujna dela. Pozneje pa utegne priti do tega, da bodo posestniki, ki i-majo krave ali bike, ki so sposobni za vprego, morali oddati zadnji par volov
9.	Za živino. M ni stara dve leti, se mora dobiti klavno dovoljenje od politične oblasti, Vsak živinorejec naj zahteva od nakupovalca, da mu preskrbi to dovoljenje.
10.	Živinski potni listi se morajp oddati tudi za vsako glavo živine, Id se je nakupila po nakupovalcu vnovčevalnice ali mesarju. Tudi živinorejcem, ki postavijo svojo živino na sejm, se mora da|i tza isto potrebne živinske potne liste. Drugače pa je za goveje živino, ki se namerava spraviti čez deželno mejo. Namestništvo je z odlokom z dne 30. aprila 1916 odredilo, da za taka živinčeta sme izdajati potne liste samo okrajno glavarstvo. Tozadevnim prošnjam je treba priložiti ogledni list živinskega preglednika.
Kaj bo z denarjem po vojski.
.'Trx»
—n.—. Kdaj bo nastopil mir, kako bo izgledala Evropa po vojski, kaj bo z denarjem po vojski, so v-prašanja, s katerimi se peča časopisje, se razpravlja o njih na raznih, zborovanjih in sestankih, se govori v družbi, se pomenkuje doma. Posebno zadnje v-praŠanje, kaj bo z denarjem po vojski, dela mnogim ljudem preglavice in nepotrebne skrbi. „Denar bo oo-vegran, denar bo ovržen“, so govorili, ko se je pri-
čela svetovna vojska, raznii ljudje;, ki nimajo nič in ne morejo nič: zgubiti,, „denar boipovegram, denar bo ovržen“, so trdno verjeli oni lahkoverni ljudje, ki šd pristopni vsaki govorici, vsaki čenči, ki pa zelo nezaupljivo poslušajo vsako pametno besedov tvsak pameten nasvet. Svetovna vojna traja skoraj dve leti, a vsak, id je imel prej 100 K v posojilnici ali doma, jih ima dandanes še vedno. Posebno skrb so imeli gotovi ljudje, kaj bo z denarjem w posojilnicah. Žalibog, da je bilo mnogo ljudi in jih je še danes precej, ki verjamejo, da bo samo oni denar, ki je v posojilnici, povegran, oni pa ne, katerega imajo ljudje doma. — Pri podpisovanju vojnega posojila so prinesli ljudje v posamezne zavode tisočake, katere so imeli celo leto in še dalje časa doma, šle so lepe svote pa obrestih v izgubo, najbrž pa se je tudi marsikateri večji znesek po nepotrebnem izdal, ker je skušnjava velika, ako leže velike svote denarja — doma. Vsak pameten človek ve,, da se ni nikdar delalo v nobeni državi razlike glede denarja, temveč so se izdali novi bankovci in stari razveljavili, up el j ale krone mesto , Boldinarjev ititi in se ni nikogar vprašale, ali je denar imel doma ali v posojilnici; če bi se v bodoče u- -krenilo kaj glede vrednosti denarja, kar pa je popolnoma izključeno, bi zadele vse odredbe ne samo oni, denar, ki je naložen v posojilnicah, ampak vsak denar, naj ga, imam doma ali kjerkoli. Zato pa naj; vsak razumen človek ves svoj o d više n d e n a r nalaga v posojilnice, d a dobi obres ti, ker nas po vojski č a k a — jo višja plačila in razna n o !v a b Veni e n a.
Zakaj se ni treba bati, da bi bil denar povegran? Tega se nam ni treba bati, ker še jdržave, katerim ni bila vojna sreča mila, niso tega storile,, na' pr. po končaiai balkanski vojski in skoro gotovo tudi sedaj premagane države ne bodo segle po tem sredstvu. Srbije ni več, vlada in ostanki armade so zapustili deželo, ni več jamstva za izdane srbske bankovce in vendar se plačuje za Ihdinarske bankovce v, Nišu 8.7 leva (pred vojsko 10 leva), v Belgradu pa 8.5 K, približno toliko kot v mirnem času. Avstrija in njene zaveznic« so zmagovalke, kmalu bodo vsi njihovi sovražniki poraženi, je torej popolnoma izključeno, da bi se vrednost denarja zmanišala, ali, kakor ljudstvo pravi, denar povegral, ako uiti premagane države tega ne store.
Vsaka država skrbno pazi na to, da ima pokritje za bankovce, da ima« v ogromnih zakladnicah državne banke take množine zlata in srebra,, kolikor je izdala bankovcev. V sedanji vojni vidimo* kako vse države čuvajo svoje zlato, vidimo pa tudi-, kako sebična je n. pr. Anglija, in kako malo se oziia na svoje zaveznike. Italiji je posodila denar za vojno, ista pa je morala celo zalogo zlata poslati v London, nima doma nobenega pokritja za bankovce. Italija jedva lahko gospodarsko pronađe, njen denar bo povegran in sicer tedaj, ako jim Angleži ne vrnejo zaloge zlata. Klic „z zlatniki na dan, skrite zaklade na dan“ je velikega pomena za naše narodno gospodarstvo. Cim večja je naša zaloga zlata, tem večjo sigurnost imamo, da se nam ni treba bati nobenega gospodarskega poloma, tem večji ugled ima država na zunaj. Patrioti č n a dolžnost vseh đ r ž a vi 1 J anov j e in je v interesu vseh, d a p r 'i d e ves z 1 a t denar v drž a v no banko, zato je napačno zlat denar skrivati doma.
Kako pa vojska upliva na naše denarno gospodarstvo? Upliv je dvojen: prvič je povzročila preobilico denarja, drugič pai veliko dralginjo. Ni vojska sama na, sebi vzrok tem dvem dejstvom, temveč vsled vojske povzročena blokada osrednjih sil. Vse, kar se rabi za vojsko, morata si Avstrija in Nemčija doma oskrbeti, zato ostanejo ogromne svote denarja, katere stane vojska, doma, odtod — preobilica denarja. Ker je popraševanje po vsem, kar je za vojsko potrebno, zelo veliko, a zaloge skromne, uvoza pa skoro nobenega, zato je nastala velikanska draginja. Znamenje časa je: denarja zelo veliko, a zelo malo se zanj dobi.
Ogromni vojni stroški delajo ljudem preglavice in povzročajo bojazen, da bo v pokritje istih potrebno „denar povegrati.“ Ta strah je prazen. Ce bo država vodila po vojski razumno gospodarsko politiko, bo lahko plačevala obresti ogromnih svot, katere so se najele v vojne svrhe, bo lahko celila rane, katere je vsekala vojna (preskrba invalidov, svojcev padlih, gospodarska povzdiga po vojni prizadetih dežel) in čez nekaj let začela odplačevati dolgove. Potrebno je pa, da zavlada v državni upravi načelo varčnosti in
'da vodijo vsa ona podjetja, Tei naj donašlajo dohodke (železnice, pošta„ monopoli) ljudje s trgovsko izobrazbo. Potrebni bodo višji davki, iste bodo državljani lahko plačali, ako bo država vse storila, da se povzdignejo posamezne gospodarske panoge. Vojna, ne samo zgodovina, je učiteljica narodov; ta nam s številkami jasno kaže, koliko več M se lahko pridelalo
n.	pr. žita itd., ako bi se izrabUjjaJi vsi pripomočki, katere nam nudi veda. Za vzgled nam služi Češka, k;er se pridela približno toliko kot v Nemčiji, kjer je kmetijstvo na zelo visoki stopinji.
Ne da se tajiti, da je svetovna vojska mnogo stvari predrugačila;, da nas je prisilila v marsikateri stvari premišljevati in na marsikaj obračati pozornost, kar srno prej omalovaževali, Ce bomo zlate nar uke, katere smo pridobili, v bodoče upoštevali, je gotovo, da bomo gospodarsko napredovali in prišli v kratkem času ' v položaj, da bodo naše gospodarske razmere iste, kakor pred vojsko.
Dosedanji potek svetovne- vojske, položaj n n bojiščih, kakor tudi naše gospodarske razmere ne dajejo povoda za malodušnost, za neugodno presojanje razmer po vojski, temveč nas navdajajo z zaupanjem v končno zmago in v zboljšanje gospodarskih razmer po vojski.
Italijansko bojišče.
Kot mogočen valjar se vali avstrijska armada v južnih Tirola h od Laviaronskih višin in dol do Gardskega jezera v Italijo. Naši dan za dnevom zavzamejo sovražno postojanko za postojanko. Posebno uspešni so bili boji našega domajčega (III.) armadnega zbora*. Dne 20. maja je začel naš zbor napadati italijanske postojanke na gorovju Lavatone. Naslednje dni so naši junaki zavzeli sovražno črto južno od Lusern a in Vezzene. so prekoračili italijansko mejo, zavzeli važni utrdbi Campolongo in Monte Verena in stojijo sedaj pred mestom Asiago. Prestolonaslednikova skupina« stoji kakih 5 km pred mestom Arsiero. V Suganski dolini so prestolonaslednikove čete zavzele mesto Borgo in nato Še Strigno, desno krilo, ki prodira v dolini reke Vaiarsa., je zavzelo mesto Chiesa, ki leži na- tirolskih tleh nekaj kilometrov od italijanske meje. Tudi čete ob Adiži in ob Gardskem jezerii so se pomaknile močno naprej. Cela dolžina naše fronte, kjer napadamo, znaša sedaj 70 km. Tretji zbor in prestolonaslednikova skupina sta v ožji zvezi in stojita ria vrhovih gorske verige pred Asiago in Arsiero.
Nihče, posebno pa Italijani ne, si ne bi mislil, da bi bilo naši armadi mogoče tekom 10 dni pridobiti toliko uspehov. Naši niso samo izčistili južnega Tirolskega od sovražnika, temveč so prodrli tako daleč v italijansko ozemlje, da naši topovi obvladujejo celo italijansko trdnjavsko črto Arsiero—Asiago—Sette Comuni ter ob enem ogrožujejo dolino Val d’Assa.
Ujeli smo dosedaj že čez 24.000 Italijanov, u-plenili 251 topov in čez 100 strojnih pušk ter smo odvzeli Italijanom čez 300 kv. km zemlje.
Vedno dalje v Italijo!
V	treh g 1 a ,v, n i h skupinah prodirajo avstrijske čete iz južnega Tirolskega v Italijo.
Skupina prestolonaslednika Karola Franca Jožefa, ki prodira po gorovja med Suga n s k o in A s t a c h ovo dolino; je dospela že najgloblje na italijanska tla. Njena smer je mesto Arsiero. Dne 21. maja so dospele to čete do črte Monte T o r m e n o — M o n t e- Majo in so bile na večer tega dne oddaljene od Arsiere samo še o— 6 km. Desno krilo prestolonaslednikove skupine je ta dan v dolini reke B r a n d (Valiarsa) klini) izredno težavnim razmeram pridobilo mnogo prostora. Zasedlo je kraj L a n g e b e n, dne 22. maja pa si je priborilo mesterò* Chiesa (južno od gore Pasubio). Dne 23, maja so je prestolonaslednikova skupina pomaknila zopet za nekaj kilometrov dalje proti laškim1 zapornim postojankam.
V	zadnjih dneh je bil posebno zmagovit naš domači graški III, armadni zbor, ki se bori levo od prestolonaslednikove skupine. Prvotno je prodiral proti gorskim postojankam pri -L a- v a r o -n i. Že dne 21. maja je bilo njegovo bojevanje ven-čano z uspehom. Napadi graškega zbora na visoki gorski planoti Lavarono so popolnoma uspeli. Sovražnika so naši slovens k i jun a k i vrgli iz cele n j i 'h o v qp p r e v a ž n e po st oj a n k! e. Naše čete so zasedle goro Cima M a n d r i o l o in višine neposredno zahodno od noge te gore do doline reke A s t a c h. Severno od S n g a n s k e doline so naše čete zavzele gorski greben S a 1 u b i o do kraja Borgo (Burgen). V dolini reke B r e n t a je
j tM sovražnik potisnjen dalje nazaj. 2303 metrov visoko goro Monte K e m p e 1 so zavzele naše hrabre j čete z naskokom, Graški armadni zbor stoji prejel globoko kotlino doline A s t a c h, in na. drugi strani je zavzel sovražnik pod varstvom svojih trdnih postojank svoje, dozdevno varno stališče. D e s n o krilo .našega armadnega zbora pa je ta dan zavzelo močno oklopno utrdbo C a m p o 1 o n g o, ki je skušala ob-I držati zvezo med Asiago in A r s i e r o.
Tretja s k n p i n a, ki stoji ob reki A d i -ž i, je že prodrla do črte C kit' s e— Zi n g n a. In druga poročila, zopet pravijo, da je ta skupina razvila, svoje delovanje tudi že v prostoru med reko A d i-ž o in G a r d s k' i m jeze r o m. Tej skupini se pripisuje velika važnost, ker je v.sled napadalnega prodiranja te skupine Italijanom nemogoče ogroževati desno prestolonaslednikovo krilo, če tudi bi Cadorna zbral na tamošnjem prostoru obilo rezerv.
Italijani napovedale jo na daljna umikanja.
Italijanski listi pišejo, da je bil naval in učinek avstrijske artilerije na italijanske postojanke v južnih Ttrolah tako silen in vse uničujoč, da Lahom ni preosta.jalo ničesar drugegja, kakor se umikati. To umikanje itaJijansjdh čet se še bo moralo riajdaljieva-tb če noče italijansko armadno ivođstvo žrtvovati kar tako brez potrebe veliko moštva in municije. Tz te pisave italijanskih listov je razvidno, da, so že začeli pripravljati italijansko ljudstvo na nadtjljha umikanji, in neuspehe laških čet..
Naši na desnem krilu Italijanom za hrbtom.
Na desnem krilu naše prodirajoče armajde, t. j. ob Gardskem jezeru, so naši z zavzetjem utrdb pri Chiesi prišli Italijanom, ki se še držijo na. gorovju Corni Zu.sn a, za hrbet. Naše čete imajo v tem ozemlju še samo 4 km zračne črte do kraja Piano della Fugazza, odkoder vodi cesta v trdnjavo Schio.
Najsrditejši boji sedanje vojske.
Vojni poročevalec „Corriere della Sera1- poroča u bojih na južnem Tirolskem;
„Vojni položaj je v sedanjem trenotku za nas brezdvomno najtežavnejši in najhujši od začetka vojske. Gre se za najsrditejše boje, ki so se sploh kedaj bili v sedanji evropski vojski. Borba med Italijani in Avstrijci se je strašno razvnela. Naravnost gfrozno je delovanje sovražne (avstrijske) artilerije. Na gorah in hribih je vse polno Avstrijcev, 3d od vseh strani drvijo proti nam in pomandrajo vse Za seboj.“
Silovit artilerijski ogenj.
Iz poročila „Corriere della Sera“ je razvidno, da je mestece Asiago od civilnega prebivalstva že izpraznjeno. Z daljave 16 km je dne 22. maja v odmoru vsakih 20 minut padlo pet topovskih izstrelkov in sicer najtežjega kalibra v mesto. Krogle so napravile ogromne lijake ter so. ubile več ljudi. To poročilo z bojišča opisuje pred vsem silovit topovski ogenj, s katerim začnejo Avstrijci napadati ,in kateri tudi spremlja njih prodiranje. Pod tem nepopisno hudim artilerijskim ognjem se zdrobijo vse italijanske u-trdbe.
2000 topov proti Italijanom.
Vojni poročevalec lista „Corriere della Sera“ o-pisuje strahoviti učinek avstrijske artilerije v južnih Tirolah in piše sklepčno: 2000 avstrijskih topov bruha ogenj proti italijanskim postojankam na fronti 40 km. Izstrelki padajo kakor toča na gosto, potem pa sledi napad infanterije z velikansko silo. Napad infanterie ima lahko delo, kajti po artilerastični predpripravi ne more biti nobenega govora več o kakem italijanskem strelskem jarku.
Italijanski glavni stan v Benetkah.
Iz Kolina se poroča, da je italijanski glavni stan premeščen iz Vidma, kjer se je nahajal dozdaj, v Benetke, Tudi laški kralj Viktor Emanuel se že nahaja v Benetkah.
Samo ilo Verone.
Italijanske železnice ne dajejo več kart za po-! staje, ki ležijo izhodno od Verone.
i
Napadi na Cadorno.
Velik del Giolittiju uda nega, časopisja napada močno Cadorna radi njegovega umikanja. Listi beležijo, da so poročila o porazu na laški narod zelo u-, činkovala in to tembolj, ’ker je Cadorna obvestil tik j pred napadom časopisje, cla pričakuje viečjo sovražno j akcijo in da je vse ukrenil za udušitev napadov v S kali. Tembolj z|daj učinkuje, ker ni mogel Cadorna s zadržati prodiranja, Avstrijcev,, marveč se je moral ’ celo umakniti in prepustiti znatne dele laške armade sovražniku.
Francozi proti Cadorni.
„ Temps“ se zelo čudi, ker ni Cadorna obrambne črte na južnem Tirolskem močnejše utrdil. Žal, piše list, so, kakor vse kaže, tam Avstrijci močnejši, Cadorna mora zato poslati vse rezerve tja. Italijani so pa le na boljšem, ker razpolagajo s tremi železniškimi progami, Avstrijci pa le z eno. Zdaj še lahko soška bojna črta mirno spi.
„Figaro“ pa pravi, da groze Avstrijci vratam n? Benečansko. Radikalci se boje, da, se razburi občinstvo, če bi se nadaljevali neuspehi. Vlada mora energično paziti na socijaliste in na pristaše - Gio-littija.
Arsiero — Asiago.
Arsiero je majhen kraj, kjer se steka dolina Posina v dolino Astica; nahaja se ob progi Sio —Vicenza—Asiago. Strategično je kraj jako važen, kajti njegove utrdbe zapirajo vse črte, ki vodijo iz doline Posina, s Col dei Laghi in z Monte Tonnen a v dolino Astica. V dolini Astice so v to svrho skupimo manjših utrdb, 3 km severno kraja, izpostavljena je skupina t km južno združitve doline Astica z dolino Assa. Oklopna utrdba, na desnem krogu Astica obvladuje cesto s Tonezze v Barkarolo, druga utrdba na levem bregu obvladuje ceste s hriba Erico. Tretja skupina zapira dolino Posina;. Da se prepreči prodiranje čez Barcolo južno Posine, stoji na visoki planoti Noveano, vrsta utrdb. Važne utrdbe so na Monte Alba 1219, na Colle di Nomo 953, baterije na Cogolo 1656 in P. Campeđello 1436.
Asiago šteje 600 prebivalcev. Stoji na 900 metrov visoki planoti Sette Comuni, 20 km ojd avstrijske meje. Asiago je središče in sprednji kraj Sette Comuni, končna postaja železnice iz Benetk, strategično največjega pomena in je središče za skupäno u-trdb, ki imajo enako nalogo, kakor prej omenjene..
Za tema dvema skupinama utrdb se razprostira visoka planota s povprečno višino 1200 m. Višine so; Col Eeher 1367, Monte Nuova 1320, Monte Berti-ago 1358 m. Ta planota spominja po svoji kakovosti na Doberdobsko planoto in se utegnejo tam gori odigravati še trdovratni boji.
Italijanska fronta ob Soči ogrožena.
Rumunski listi pišejo, da utegne imeti avstrijsko prodiranje v južnih Tiroliah za italijansko soško fronto katastrofalne posledice, če bi italijanska armar da ne mogla pravočasno zapustiti soške fronte. Avstrijska armada si je priüravila pot v Lombardijo in s tem prisilila Italijane, da se morajo umikaitL
Francosko bojišče.
Pred Verdunom so Nemci odvzeli Francozom zopet dve postojanki:	na zahodni strani je dne 23<
maja padla vas Cumieres, ki leži tik ob Mozi, Nem-« cem v roke ; na izhodni strani pa so nemške čete zasedle dne 24. majal zopet nekaj sovražnih postojank pri utrdbi Douaumont. Bitka pred Verdunom, traja že tri mesce. Francija je iz cubi la pri Verdunu v tem času 350 štirjaških kilometrov, približno toliko, kot smo v zadnjih dneh pridobili italijanske zemlje.
Težki topovi pri Verdunu.
„Liberte“ razlaga napredovanje sovražnika na „višini 304“ in pri „Mrtvem možu“ kot posledico neverjetnega učinkovanja novih nemških težkih topov, ter pravi ; Upati je, da je tretja obrambna črtai Es-nes—Chateancourt izgraje|na, kakor je potrebno, da more resnična vierdunska fronta zavrniti soražnikov naskok.
„La Presse“ in „La Patrie“ sta mnenja, da pride sedaj stisko, za pozicije na desnem bregu Mase, ker so izpostavljene sovražnemu l ostransikemu ognju.
Rusko bojišče.
Car potuje v Odeso.
Rumunski listi pišejo, da bo ruski car odpotoval v Odeso, kjer se že vrše velike priprave za njegov spre jem. V Odesi bo bag e n adzoroval ruske čete. Zopet drugi rumunski listi pa zatrjujejo, da je to carjevo odpotovanje v Odeso v zvezi z novimi ruskimi odredbami in načrti na rusko-ia/vstrijski bojni črti v Besarabiji.
Pred Solunom.
Vojni svet v Solunu.
Iz Aten se dne 25. mvja poroča:
Pod predsedstvom vrhovnega poveljnika četve-> rosporazumove armade na izhodu, generala Sarrai«
la, se je vršilo v Solunu veliko vojno posvetovanje«
katerega so se udeležili vsi poveljnikiöetvöröspöraZ-umovih čet v ’Macedoniji in Solunu. Vojnega sveta so se udeležili tudi srbski častniki in novi vrhovni poveljnik v Solunu, general 'Milner. JKal.or se pó zunanjostih sklepa, se četverosporazumove čete pripravljajo na resno ofenzivo proti avst rijsko-bolgarskim četam v Macedoniji, Dosedaj se je izkrcalo v Solunu in okolici 48.000 Srbov, Ogromne množine streliva se spravljajo na suho. Obenem vozijo parniki dan za dnevom nove baterije in ,konje v Solun. Angleško-francoska cenzura je silno stroga in ne dovoli, da bi se le količkaj pisalo o vojnih dogodkih.
Junaški irski škof.
Več mescev pred izbruhom revolucije na Irskem je pisal škof y Limeriku na Irskem, Tomaž O’ Wrvyer, v svojem pastirskem listu: „Ravnanje z revnimi irskimi izseljenci v Liverpoolu mora vsakemu Ircu sramu in jeze pognati kri v glavo. Kaj so zakrivili nesrečneži, da Angleži tako surovo postopajo ž njimi? Niso volje, dati se stlačiti v angleško vojsko, da bi se nekje po svetu vojskovali. Pravijo, da so svobodni ljudje, toda ravnajo ž njimi kakor z ujetniki, ki jih lahko prisilijo, da žrtvujejo svoje življenje, ker itak nič ni vredno. Ti revni irski kmetje prav nič ne hrepenijo umirati za Srbijo. Veliko rajši bi v Connemare sadili svoj krompir. Edin zločin teh Ircev je, da nočejo za Angleško umirati. Zakaj neki tudi? Naj bo vojska pravična ali krivična, vsak pošten človek mora priznati, da se vojskuje Angleška ne Irska. Ce bi zmagala Angleška, bi imela, svetovno nadvlado in njena produkcija in trgovina bi vedno bolj rastla. Irska bi pa ostala pod staro, krivično vlado in vedno revna, da, njena usoda bo vsled revščine, ki napravlja življenje neznosno, vedno hujša, Ce dobimo splošno brambno dolžnost, potem mora biti ta brambn.a dolžnost za vsakega. Toda. ni večie krivice, kakor da se pusti letati okoli milijone angleških pri-ki •ivačev, da bi majhni ostanek irskega naroda prisilili v vojsko, ka je ne razume in na kateri ima zelo dvomljiv interes.“
Japan in Vatikan
List „Civiltà Cattolica“ v prijaznem naglasju o-pisuje sprejem papeževega delegata Petrelija na dvoru v mestu Tokijo, kjer je Petreli stanoval kot gost japonskega cesarja v njegovi palači. Uradni list japonskega cesarskega dvora „Hochi“ je pozdravil redkega gosta kot zastopnika edines neteritorijalne, a tembolj verske velesile; Glasilo japonskih opozicio-nalcev „Chuwo“ izjavlja ob priliki tega obiska, da Japonska ljubi mir in člojvečanstvo1 ravno v toliki meri, kakor sv. Oče. List „ Tokyo Mainichi“ pas v posebnem članku govori o bodočnosti katolicizma na Japonskem.
Da bi papeževega delegata v sredini svojih dostojanstvenikov slovesno sprejel, se je podal mikado s svojega poletnega bivališča Hayama v glavno mesto. Vladar se je v svojem odgovoru na delegatov nagovor in pri svoji napitnici na papeža pri slovesnem obedu izrazil, da se cesar japonske države kot potomec najstarejše dinastije na Jutrovem veseli, da more pozdraviti zastopnika, vladarja najstarejše dinastije na zahodu.
Na vseučilišču so razkazovali visokemu gostu spomine in podobe, med temi tudi diplomo rimskega senata in oljnato podobo Pavla V., diplome japonskih poslaništev iz leta 1585 in 1615 pajpežema Gregorju XIII. in Pavlu V, Te diplome so predložili potomci tedanjih poslanikov v Vatikanu. Delegatu so pokazali tudi uspehe arhivalnih študij, katere je Izvedel japonski profesor Murakani o poslaništvih v Rimu, v Florenci, Madridu in Lizboni.
Delegat se je poslovil z Japonske na spominski dan 26 japonskih mučenikov. Katoliki vf mestih Sendaju, Ózaki in Na.gazaki, kjer se je pred 50 leti sezidala r>rva cerkev, so odposlanca apostolske Stolice pozdravili z velikim navdušenjem.
Kralj Nikolaj in princ Mirko.
Kralj Nikolaj objavlja oklic, da princ Mirko, ki se zdravi na Dunaju, nima nobene pravice govoriti v imenu Crnegore, ravno tako ne v Crnigori zaostali ministri. 'Malo pozno prihaja ta, očiVidno izsiljena izjava.
Politične vesti.
Nova nemška stranka. Nemci nameravajo na podlagi novega »binkoštnega programa«, ki je v Avstriji bil konfisciran in se moral tiskati v Nemčiji, ustanoviti »nemško delavno stranko«.
Uspeh vojnega posojila. V listih se zrcali radostni vtis, ki ga je povzročil sijajen rezultat IV. vojnega posojila med prebivalstvom. Listi konsta-tirajo, da je monarhija sijajno dokazala svojo fi-nancijalno izdatnost, ki se enakovredno postavlja na stran njene vojaške pripravljenosti. Občudova-
nja vredni uspeh je pripisovati sodelovanju vseh v poštev prihajajočih faktorjev, posebne zasluge za uspeh vojnega posojila pa si je iztekel finančni minister in pa konzorcij, pod vodstvom poštne hra nilnice. Z Dunaja poročajo 23. maja: Danes opoldan je potekel rok za podpisovanje vojnega posojila. Smatra se, da je svota 4 milijard preko r a č e n a. Uspeh subskrpcije na Ogrskem ni tako zadovoljiv Na ogrsko IV. vojno posojilo je bilo podpisanih 1700 milijonov kron.
Dr. Steinwender proti bankam. V četrtkovi »Tagespošti« napada dr. Steinwender banke ter piše: »Banke sesajo ves tekoči denar, ki ga je vojska naredila in spravila v promet, in oddajejo le z oderuškimi dobički denarja potrebnemu narodnemu gospodarstvu. Tri in pol odstot ka plačujejo, zahtevajo pa po sede m odstotkov... BaDke razlegajo svoje poslovanje na podjetja, katerih so se dosedaj ogibale, tako na zemljiške spekulacije, na lesno trgovino itd. Pred vojsko so bile banke mogočne, po voj ski hočejo biti vsemogočne.«
Trst slavi obletnico italijanske vojne napovedi. Povodom te obletnice je služil škof dr. Karlin v cerkvi sv. Antona službo božjo, katere se je udeležilo veliko Slovencev in uradništva. Kdor je bil v cerkvi, je razvidel, da je v Trstu postalo sloven stvo glavni reprezentant avstrijske misli.
Katoliški Nemci za Poljake. V nemškem državnem zboru (v odseku za posebne zadeve) je centrum stavil predlog, da naj vlada predloži zakonski načrt, s katerim bo odpravljena prepoved uporabe poljskega jezika v društvih in na zboro vanjih.
Minulost in bodočnost Bosne in Hercegovine. »Nieowe Rotterdanasche Courant« objavlja razgovor svojega budimpeštanskoga korespondenta s sekcij-skim šefom, baronom Collasom, o velesrbski propagandi v Bosni in Hercegovini in o bodočnosti obeh dežel Baron Collas je izjavil, da v nobeni deželi na svelu, kjer prebiva več narodov, ni večje svobode, kakor v anektiranih provincah, katerih prebivalstvo uživa ravno tiste svoboščine, kakor pr e bivi Istvo zapadnih držav, večje kakor Srbi v Srbiji. Vlada sedaj raziskuje, kako je bilo mogoče, da se je srbska in ruska propaganda v Hercegovini tako razpasla in kaj je treba storiti, da se to za v bodoče onemogoči. Hiba je bila, da je vlada po okupaciji polagala tako veliko važnost na narodne razlike in da se je vedno govorilo o Hrva tih, Srbih in mohamedancih. Tudi v osnovnem zakonu z leta 1910 se pojavlja ta razdelitev. S tem se je vedno poudarjalo, da so v deželi Srbi. Nasproti temu pa se ni ničesar storilo, da bi se vzbujala domovinska ljubezen. V bodočnosti moramo ljudstvo prepričati, da so sinovi bosanske do movine, da so v Bo-mi le B o s a n c i ne pa Sr bi, Hrvati in mohamedanci, ki pripadajo sicer raznim veroizpovedanjem, pa tvorijo vendar — le enotni narod. — »Arbeiter Zeitung« pridodaje, da je baron Collas očividno imel pred očmi ogrske j vzore in meni, da se bo dalo težko ustvariti b o-1 : sansko narodno dušo administrativnim potom.
Iz zasedene Srbije. Vojna vlada bo ustanovila letos v Belgradu realno gimnazijo z internatom za 1000 učencev. Poučni jez k bo hrvatski. — Kot sodnik v Valjevo je imenovan Madžar dr. Avg, Rak iz Novega S; da na Ogrskem.
Grof Tisza o Srbiji. Po svojem povratku iz Srbije je izjavil ogrski ministrski predsednik grof Tisza v klubu vladne stranke: Obiskal sem v Sr biji več krajev ter dobil dober pregled tega, kar so naše čete tam storile. Njih delo je sijajno. Na deželi sodelujejo častniki vseh narodnosti v zvestem tovarištvu, da predelajo to, kar nam je zavojeval meč, v uspešnem kulturnem delu. Madžari, Nemci, Hrvati, Rumuni so prepojeni enotnega duha; njih veselje do dela in njih zmožaosti se prilagoditi razmeram, ne morem prehvaliti. Njihovi uspehi dokazujejo, da ustvarja duh naše armade ne le na bojišču, temveč tudi v delavnici mirnega dela, najboljše rezultate.
Izvanredno zasedanje rumunske zbornice. Listu »Baseler Nachrichten« se poroča iz Bukarešte, da je sklicana rumunska zbornica na izvanredno zasedanje, ki se bo vršilo koncem maja t. 1. V zbornici se bo obravnavalo o važnih vojaških predlogah in vprašanjih.
Francija se približuje sv. Stolici. Razni’ italijanski listi poročajo, ua je imel bivši zadnji francoski poslanik pri sv. Stolici, Nisard, te dni daljše
pogovore s papežem Benediktom XV. Zatrjuje se, da je dobil Misard od svoje vlade naročilo pripraviti vse potrebno, da se Francija zopet sprijazni s sv. Stolico.
Voj no draginj ske doklade
za učitelje in učiteljice«
Vsled velike draginje je deželni odbor sklenil v zadnji seji podeliti učiteljstvu za leto 1916 draginjs-ke doklade, ki so radi visokih cen sedaj pač upravičene, zlasti ker je tudi država nakazala izdatno povišane plače vsem uradnikom. Deželni odbor se je v svoji razdelitvi posebno oziral na število otrok in na družino. Določil je doklade v tej-le meri :
L Definitivno in provizorično nastavljeni učitelji, ki imajo izpit usposobljenja, so oženjeni in imajo nad dva otroka, M niso mobilizirani, dobijo 300 K; 2. oženjeni, ne mobilizirani, do dveh otrok, 250 K; 3. mobilizirapi učitelji, ki pripadajo moštvu in imajo več kot dva otroka, dobijo 300 K; 4. mobilizirani, ki pripadajo moštvu, in samo do dveh otrok, dobijo 250 K; 5 samci ali udovci brez otrok, nemobilizirani, 120 K ;
6.	supRenti in suplentinje brez izpita 100 K; 7. učiteljice ročnih del 80 K. Kot dan za določitev stanja se je določil 1. maj. Izplača se dne 1. julija polovico, 1. septembra % in dne 1. decembra !4 doklade.
Upokojeni učitelji dobijo oženjeni 100 K; samci 50 K; udove, ki imajo pokojnine vsaj 800 K, dobijo 50 K; tistim udovarn, ki imajo pod 800 K pokojnine, se pokojnina zviša do 800 K.
Glede oženjenih, izmed katerih sta mož in žena učitelja, se še ni dognala končna, rešitev. Najbrže pa ostane pri dokladi, kakor je določena pod prvo točko.
Raznoterosti.
Naš prestolonaslednik odlikovan. Nemški cesar je podelil našemu prestolonasledniku nadvojvodi Karol Franc Jožefu red »Pour ie Merite«.
60. rojstni dan nadvojvode Friderika. V nekaterih dneh bo obhajal naš armadni vrhovni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Frideriki' svoj 60, rojstni dan. Nadvojvoda Friderik je bil rojen dne 4. junija 1856. Njegov stariši so bili nadvojvoda Karol Friderik, general kavalerije, ki je umrl leta 1874, in nad-vojvodinja Elizabeta, ki je umrla leta 1903. Poročen je od leta 1878 z vojvodinjo Izabelo, hčerjo vojvode Rudolfa Croy-Dülmen. Maršalov sin nadvojvoda Albreht se sedaj nahaja na bojišču.
Boroevič se zahvaljuje grofu Cìaryju. Povodom imenovania Boroeviča za generalnega polkovnika je prejel tudi od štajerskega cesarskega namestnika grofa Claryja brzojavno čestitko, za katero se mu je zahvalil Buroevič sledeča: »Zahvaljuoč se prisrčno Vaši ekscelenci za čestitko, me sili srce izreci, da imam zahvaliti svojo srečo v velki meri junakom iz zelene Štajerske.
Nevenljiva slava Dalmatincem! Povodom imenovanja admirala Hausa za prvega velikega admirala naše vojne mornarice, mu je med drugimi odposlal brzojavno čestitko tudi mestni zastop v Šibeniku v Dalmaciji. Veliki admiral se je zahvalil Dalmatincem s sle lečo brzojavko: »Čestitka Šibe-n ka me je globoko ganila in se zahvaljujem za njo iz celega srca. Nevenljiva je slava, katero so si priborili sinoviiz Dalmacije v tej težki svetovni borbi. Naša vojna mornarica se opira na zvesto udano3t in preskušeno požrtvovalnost junaški h'Dal. mati n c e v, njihovo rodno grudo varovati pred sovražnikom. j« naša najvišja naloga.«
Pl. Fladung umrl. V Gradcu je dne 24. maja umd upokojeni višjesodni svetnik Oton pl. Fladung v 65 letu svoje starosti. Umrli je služboval dolgo vrsto let na Spod. Š ajerskem, kot v Mariboru, Celju itd.
f Karl Žohar. Sin tajnega svetnika in senatnega predsednika pri najvišjem sodnem dvoru Fr. Žoharja, Karl, je padel na italijanskem boj’šču.
Nov slovenski vojni kurat. C. g. Alojzij Rez man, katehet na mariborski deški šoli, je imenovan za vojnega kurata.
Poroka. Ing, Vladimir Remec, c. kr. nadkomi-sar, ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem, se je poročil s Hdeno Pollak, hčerko tovarnarja Karol Pollaka. Bilo srečno!
Švicarski dnhovnik obiskal naše ujetnike v Italiji. Italijanski list »Popolo et Liberta« piše, da je
obiskal švicarski katoliški duhovnik Noseda v času od 15. do 20. maja t 1. italijanska taborišča na otoku Asinara, kjer se nahajajo naši vojaki, ki so prišli v italijansko ujetništvo. Imenovani duhovnik je delil ob tej priliki kot prvi tujec našim ujetnikom na omenjenem otoku versko tolažbo.
Slovenski topničarji. Vesele binkoštne praznike želijo vsem čitateljem »Straže« slovenski topničarji iz južnega bojišča Leopold Štruc, Slovenji gradec; Ivan Toman, Gret pri Celju, Franc Pernat, Sv. Martin pri Gornjem gradu. Na svidenje!
Dopolnilni izpiti za enoletno prostovoljsko službo se bodo v smislu odloka svojnega ministrstva, izdanega 11. majnika t. L, odd 2/W št. 6691, le tošnjega leta po potrebi vršili tudi mesca junija, julija, avgusia, oktobra in novembra, in sicer 13. junija, 10. julija, 14. avgusta, 9. oktobra in 13.no vembra Za mesca juli in avgust določeni dopolnilni izpiti se bodo vršili !e na kadetnicah, ne pa tudi na posameznih višjih realkah. Ta odlok velja tudi za c kr. domobranstvo.
Pomožni odbori. Žene in svojci vpoklicanih, ki ali celo ne dobijo podpore, ali pa premalo, naj se obračajo na okrajne pomožne odbore, ki so ustanovljeni pri vsaki okrajni sodniji. Mariborski deželni so ini svetnik g, Stergar nam naznanja, da on kot predsednik mariborskega okrajnega pomožnega odbora posluje samo za mariborski sodni okraj in ne za celi Slov. Stajer. Svojci vpo dicanih, ki na svoje ponovne prošnje in vloge za podpore od vzdrževalnih komisij niso dobili nobenega od- j govora, ali se jim je prošnja neopravičeno odbila, naj se obrnejo s posebno, dobro utemeljeno vlogo na pomožni odbor pri c. kr. namestniji v Gradcu {»Wirtschaftliches Landeshilfsbüro der k. k Slati-halterei Graz«).
Sprejem vojaški!! veterinarski!! akademikov. Uradno se poroča : V svrho izobrazbe voj aško-žjvino1 zdravniških poklicnih uradnikovi se sprejme začetkom študijskega leta 1916-1917 dvajset aspirantov v c. i. kr. živinozdraivniško visoko šolo na. Dunaju in deset aspirantov na kr. ogrsko živinozdravniško visoko šolo v Budimpešti kot vojaške veterinar ne' akademike, Prosilci se morajo zavezati, da bodo sedem let opravljali vojaško živinozdravniško službo v c. i. kr armadi. Za Čas študij bodo na stroške armadnega proračuna skupaj nastanjeni, oskrbovani, opremljeni in oboroženi in jim ni treba ne šolnine ne pristojbin za polaganje izpitov ali ziaj izdajo diploma. Dana jim je tedaj možnost, da brez lastnih stroškov ali njihovih domačih dokončajo svoje študije in dospejo v svojem vojaškem službovanju do čina štabnega (višjega štabnega) živinozdrajvsnika, (Vili., oziroma VII. čin ovni razred).
»Jezikovni tečaji za invalidne častnike. Trgovska akademija v Budimpešti je otvorila tečaje za proučevanje jezikov za invalidne častnike in podčastnike naše armade, V teh tečajih se bo poučeval bolgarski. srbski, poljski in turški jezik. Invalidni častniki in podčastniki ne plačajo nobenih pristojbin. — Prijave je vložiti na ravnateljstvo orientalske trgovske akademrje v Budimpešti VIIJ,
Pošiljanje vzoreev klaga vojakom na bojišče. Voino ministrstvo razglaša: Na sledeče vojne, oziroma etapne pošte, je dovoljeno pošiljati vojakom na bojišče zasebne vzorce blaga:	Štev. 6, 8, 10—15, 17,
19,	19-11, 20, 22, 22-11, 22-III, 23-31, 33, 35-44, 46, 47, 50-54, 56-63, 66-68, 7,0-72, 74, 75, 77-81, 83-92, 94, 96, 97, 99-112, 115, 116, 116-11, 116-III, 118, 119,	123,	125,	126, 128-130, 132, 136-139,	141-146,
148,	149,	154-156, 158, 160, 162-164, 169,	171-174,
176,	179,	180,	182, 185, 186, 189, 200-202, 204, 206-
210,	212-216,	219, 220, 222, 223, 225-234,	236-238,
241, 242, 251, 253, 254, 264, 265, 274, 301, 301-11, 301-III, 303-306, 309-314, 320-322, 324-331, 350, 851, 851-11, 351-1II, 352, 353, 355, 501-507, 600-615, 620 in 630. Na vojne pošte, ki niso tukaj dznačene, ni dovoljeno pošiljati vzorcev blaga» Vnovič se opozarja, da je strogo prepovedano pošiljati po pošti vžigalice, bencin ter predmete, ki se radi užgejo.
Poštni zavoji s povzetjem v Rnsko-Poljsko. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša, da je odslej naprej dovoljen promet z zasebnimi poštnimi zavoji s povzetjem za ono ozemlje Rusko-Poljske, katero se nahaja v avstrijski upravi. Znesek za povzetje ne sme znašati več kakor 1000 Ki, Glede označbe po-vzetnega zneska, naslova in pristojbin veljajo enaka določila, kakor so v veljavi v notranjem prometu,.
Dopisovanje ž vojnimi ujetniki na Ruskem. —
Pred kratkim smo poročali, da družba Rudečega križa na Dunaiu preskrbi sorodnikom in tudi drugim o-sebam ujetnikov na Ruskem dopisnice z odgovorom s popolnim tiskanim naslovom dotičnega ujetnika. Ru-deči križ pa sedaj naznanja, da ne more več sprejemati novih naročil za, take dopisnice. Dosedanja naročila pa se še bodo izvršila.
Dopusti za vojaško službo nesposobnih vojakov. Vojno ministrstvo je izdalo odredbo, ki določa, da dobe vojaki relconvajescentnih oddelkov, t, j. oddelkov, M se zdravijo i|n ki niso sposobni za, nobeno vojaško službo, torej tudi ne za pomožno službo ali
od katerih ni pričakovati, da bi v teku treh mescev toliko okrevali, da bi bili zopet sposobni za, vojaško službo, dopust, katerega določi vojaški zdravnik dotičnega rekonvalescentnega oddelka.
Draginjske doklade za gozdarsko osobje. Vlada jo dovolila državnim gozdarskim uslužbencem dra-ginjsbe doklade v meri, kakor so bile svoj čas določene za druge. državne nastiavljenoe, kot davčne, finančne, učiteljske politične, sodne, poštne in železniške uslužbence.
Zdravnik ne sme priporočati nobene lekarne. Štajerska zdravniška zbornica naznanja, da je zdravnikom prepovedano priporočati to ali ono le karao, tudi jim ni dovoljeno uplivati na stranke ali prigovarjati strankam, ,da bi morale nakupovati zdravila v tej ali oni lekarni. Nadalje so tudi prepovedana vsaka tajna ali dogovorjena znamenja na receptih med zdravnikom in lekarnarjem.
Najvišje cene za drobovino odpravljene. Štajersko cesarsxo namestništvo je razveljavilo cene. ki so bile dosedaj določene za drobovino zaklanih živali in sicer iz vzroka, ker cene za meso in živino vedno bolj naraščajo in niso stalne. Kakor hitro pa bodo postale cene za živino nekoliko bolj stalne, bo štajersko cesarsko namestništvo zopet določilo najvišje cene za drobovino zaklanih živali.
Cene za železo vnovič poskočile. Čeprav imamo v naši državi, zlasti v naši deželi obilo železa, so vendar cene za železo zopet poskočile. V začetku leta je stal meterski stot železa v palicah 25—26 kron, sedaj pa stane 80 kron. Tudi cene za razno pločevino so vnovič poskočile za 20 odstotkov. Ni torej čuda, če znašajo letos dividende plavžev in rudnikov za železo 30—40 odstotkov. Umestno bi bilo, če bi država določila tudi za železo, naj višje cene.
Najvišje cene za krompir. Ministrska naredba z dne 12. maja 1916 določa,, da ostanejo najvišje cene za krompir, katere so bile z ministrsko naredbo z dne 22. sepl. 1915 določene do dne 1. junija 1916, še tudi od 1. junija 1916 nadalje v veljavi.
Nadomestilo za žveplovo moko. Ker bode letos silno malo žveplove moke za zatiranje trsne plesno-be, oziroma je morda sploh ne bo dobiti, zato je važno, da vinogradniki pravočasno poskrbe za kako nadomestilo. Med mnogimi sredstvi, ki so nadomestilo za žveplovo moko, se je doslej najbolje obnesel kalijev Mperihajniganat, ki hitro učinkuje in to ne le proti plesnobi, ampak, tudi proti gnilobi grozdja. S kali-jojrim hipermanga,natom se trte škrope in sicer se v-zftme na 100 litrov vode 10 dkg kalijevega hiperman-ganata in 2—3 kg finega, mastnega, ugašenega apna, Kalijev hipermanganat se dobi v vsaki množini pri e. kr. Kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Natančno navodilo, kako se je posluževati kalijevega hi-permanganata, se nahaja v spisu „Bolezni na, grozdju“,, ki se dobi pri Kmetijski družbi kranjski za 10 vin., ali po pošti za 15 vin. ter je denar za ta spis v znamkah naprej poslati.
Kako bo s sadjem? Sadno drevje, posebno jate lajne, je letos izredno lepo cvetelo. Imeli smo upanje na ugodno sadno letino. À večinoma smo se varali. Strajno slabo vreme ob ča,su najbiujnejšega cvetja je napravilo hudo črto čez naš račun. Po hribih je, kakor se glase poročila iz Slovenskih goric in mariborske okolice, cvetje večinoma odpadlo. Edino orehi, breskve, marelice in črešnje nejkaj obetajo. Redki so Pia hriboviti kraji, kjer bi bilo oblilo jabolk, hrušk in sliv, BoPše je v ravnini. .'Tako n. pr. opaziš, da sadno drevje ob državni cesti iz Maribora proti Spiel-feMu in proti Celju, ponekod — tudi ne povsod — prav lepo kaže. Kako je v drugih delih Slovenskega Stajerja, nimamo poročil. Prosimo dopisnike, rda nam poročajo o stanju žitne, sadne in vdnogradne letine.
Popisovanje obdelanih zemljišč je odredilo poljedelsko ministrstvo, Natančno popisovanje je radi pomanjkljivih občinskih parcelnih zapiskov /in radi pomanjkanja posestnih pol nemogoče. Radi tega bodo komisarji (župani, učitelji itd.) primorani delati te zapiske tako kot jih bodo naznanili posestniki ali najemniki zemljišč. Ako torej pri kaki posamezni občini ni mogoče izvesti natančnega izpiska, naj se nihče ne razburja in naj vsak natpravi stvar po svoji dobri veri.
Prijavite zaloge kovin! Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Opozarja se, da se morajo okr. politični oblasti do dne 8. junija t. 1. naznaniti vse zaloge sledečih kovin: Zaloge in prejđmeti iz aluminija, antimona in kositra, če znašajo več kakor 5 kg„ zaloge in predmeti iz bakra in svinca, če znašajo več kakor 10 kg, zaloge zlitnin iz bakra in kositra, če znašajo več kakor 30 kg, zaloge iz cinka, če znašajo več kakor 50 kg ter končno zaloge bele pločevine v obliki palic, ploščic, cevi, žice itd., če znašajo več kakor 199 kg. Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 K. Pripomni se, da se dobje tozadevni obrazci ali tiskovine pri županstvu.
Preskrbite se s premogom. Ker bo vsled novih prebiranj poklicanih pod orožje mnogo moških oseb, kot voznikov, hlapcev itd., bo v jeseni težko dobiti voznikov in drugih moškil? delavcev za prevažanje preli moga s kolodvore na domove; zato se priporoča, da
j se obrtniki itd. že sedaj dobro preskrbijo s potrebnim premogom.
Prepoved pospešenega prodajanja, tkanega in pletenega blaga. Po ministrskem ukajzu z dne 5. maja 1916 je prepovedana vsaka priredba, ki ima namen pospešiti prodajo tkanega in pletenega blaga. Prepovedane so za označeno blago zlasti vse razprodaje brez razlike ali spadajo pod zakon o prodajah ali ne. Prepovedane so nadalje takozvane inventurne in sezonske prodaje, priredbe takozvanih serijskih tednov in dni, tednov in dni za ostanke, nadalje „teli tedni“ in „beli dnevi“, propagandni in reklatmni tedni in dnevi, nadalje prodaje blaga v partijah ter prostovoljne dražbe brez razlike, ali se vrše javno ali je dostop k dražbam dovoljen le takim, ki so bili posebej povabljeni. Prepovedana so vsake vrste oznanila. okrožnice, pozivi, hvalitve v pismih ali tiskovini. Prepovedano je tudi razpošiljanje in javno nabijanje takih objav. Za prepovedano hvalitev je tudi smatrati napovedovanje in izobešanje napisov, ki navajajo znižane ali inventurne cene. Izjeme more dovoliti c. kr trgovinsko ministrstvo v posebnega ozira vrednih-primerih, taklo n. pr. če gre za smrt, prenehanje o-brti, konkurz. Ta prepoved ne prizadeva pravice zastavnega upnika in drugih upnikov, da smejo dati stvari javno prodat. Ta prepoved tudi ne prizadeva prodaj po določililh člena 343 trgovinskega zakonika. Zavodi in podjetja, ki po svoji uredbi javno prodajajo zastavljene stvari, kakor n, pr. zastavljalnice, so dolžni, da vsak termin, ob katerem pride na prodaj blago, ki je više označeno, tri tedne prej pismeno naznanijo c. kr. trgovinskemu ministrstvu ter hkratu navedejo vrsto in množino blaga. Prestopki tega ukaza se kaznujejo z globo do 5000 K ali zaporom do 6 mescev.
Sodavica — potrebno živilo. NajvUji sodni dvor je razsodil, da spada sodavica med »nujne žMjenske potrebe« in da je torej glede draženja podvržena določilom cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914.
Striženje ovc. Uradna »Wiener Zeitung« objavlja naredbo poljedelskega ministrstva sporazumno z prizadetimi ministrstvi glede začetka striženje ovc.
Koliko jajc se sme sbraniti ? S cesarsko naredbo z cine 20. maja se je glede trgovine z jajci izdalo novo določilo. Odredba pravi: »Kdor ima več kot 1 zaboj (= 1440 jajc) svežih ali drugih za shram bo pripravljen h jajc v svoji zalogi, mora isto najpozneje do dne 1. junija 1916 naznaniti okrajni politični oblasti. Od tega časa naprej pa mora isti oblasti vsakega 1. in 15. v mescu naznaniti tisto množino jajc ki prekoračijo gorej orne njeno število. Politične okrajne oblasti morajo do šla naznanila predložiti deželni politični oblasti. Iz te odredbe sledi, da hoče politična ob’ast preprečiti, da bi si nekaterniki nakopičili velike množine jajc, dragi pa bi zopet trpeli pomanjkanje.
Raba surovega olja za pogon motorjev in za kurilne nau ene prepovedana Državni zakonik priobčuje naredbo, ki prepoveduje rabo surovega olja kot sredstva za pogon motorjev, za kurilne namene in za neposredno izdelovanje olinega plina. Nasploh izvzeta iz te prepovedi je poraba kamenega olja za obratne namene v rudnikih kamenega olja in v čistilnicah mineralnega olja, razun tega more ministrstvo za trgovino na utemeljene prošnje dovoljevati tudi individuvelne izjeme od te prepovedi.
Nizozemska prepovedala izvoz olja. Nizozemska vlada je prepovedala izvoz ribjega in namiz nega olja.
Švedska prepovedala izvoz rib. Švedska vlada
je prepovedala izvoz usoljenih, prekajenih in posušenih rib.
Veliko pomanjkanje papirja v Italiji. Nobena dežela tako silno ne čuti pomanjkanja papirja, kakor ravno Italija. Na Laškem je namreč papirna industrija skrajno zaostala. V Milanu je bil v četrtek, 18. maga, sestanek zastopnikov največjik časn,iških podjetij, da se posvetuje o papirnem vprašanju. Listi, ki so obsegali osem do deset strani, so se omejili na štiri, pa hočejo znižati obseg še na dve strani.
To so dobički! Prva avstro-ogrska. škrobarna in tovarna za luščenje riža v Reki je imela v pretečenem poslovnem letu 1,045,859 K čistega dobička, do-čim je imela leta 1914 samo 713.471 K čistega dobička. Ni se torej čuditi, če stane sedaj 1 kg riža najslabše kakovosti 3,40 K, — Hrvaško-slavoriska sladkorna tovarna v Zagrebu izkazuje za pretečeno leto 686.397 K čistega dobička) in je razdelila med svoje delničarje 320.000 K, ostali znesek je pa pripisala.k rezervnemu fondu-.
Na sramotni oder so postavili madžarski listi, dva madžarska magnata in mnogokratna milijonar ja, ki sta podpisala naravnost smešno nizko svoto vojnega posojila. Eden je Alexander Matlekovits, član magnatske zbornice, ravnatelj in upravni svetnik desetih bank, železarskh in drugih tovarn, drugi je znani veliki sportsman »slavni« Nikolaj
Szemere, ki svojih milijonov menda sploh ne more j prešteti. Matlekovits je podpisal 10.000 K, Szemere pa 50.000 K. Res dva vzorna patrijota. »Viläg« pravi, da je še već takih gospodov, ki so člani Jokey kluba.
Gradčanke in Rusi. Zaradi ljubavnega razmerja z Rusi ste bili obsojeni kuharica Johanna Welcher na 40 K globe ali 4 dni zapora in mizarjeva žena Anna Nebel na 8 dni zapora.
Volk napravil 20.000 K škode. V okraju Delnice v Dalmaciji je ustrelil vojak, ki je bil na straži. velikega volka, kateri ie pred njegovimi očmi raztrgal ovco. Ziver je bila strah kmetov v celem okraju. Enemu kmetu je volk v hlevu raztrgal IB ovac in 3 krave, drugemu kobilo z žrebetom vred, zopet drugemu 6 svinji 10 ovc in 2 psa, graščinskemu oskrbniku v Delnicah zavsem 35 ovc, 2 kozi in 1 psa. Cola škoda, katero je povzročil volk v okraju, znaša
20.000	K. Prebivalstvo je vojaka;, ki je ustrelil volka, bogato obdarovalo.
Milijonar zgorel. V Harisburgu v Severni A-meriki je živel s svojo ženo milijonar David Stamba.
V poslopju, v katerem je stanoval, je izbruhnili ponoči požar. Njegovo osobje je pravočasno zbežalo iz goreče hiše, toda Stamba in njegova žena se nista mogla rešiti. Oba sta zgorela, Stamba je bil brez otrok, njegovo premoženje, ki se ceni na 100 milijonov, dobi milijonarjeva sestra.
Morilec Bela Kis še živi ? Morilec žensk v Cin koti pri Budimpešti še baje živi. Iz Lvova je do šlo poročilo, da je v neki tamošnji gostilni srečal četovodja Sipos morilca Kisa, ki je bil v vojaški uniformi V Lvovu so vse potrebno odredili, da morilec, če se res nahaja v Lvovu, pride v roke pravici.
Največja podoba na svetu. Berolinski slikar Vogel je naslikal podobo, ki je devetnajst metrov dolga in osem metrov visoka. Podoba je namenjena za berolinsko dvorno gledališče.
Dopisi»
Maribor. Mestni magistrat razglaša* da veljajo odslej naprej tudi glede mačk določila, ki so veljavna glede pasje kontumace. Lastnikom hiš se naroča, da ugonobe vse mačke, ki se odstranijo od hiš in se klatijo po poljih, travnikih in v mestnem parku. Zoper tozadevne prestopke so določene stroge kazni,
Maribor. Naknadno oreinrauje čruovojmških zavezancev, Pristojnih v Maribor tn sicer rojstnih letnikov 1897 —1866 se bo vršilo dne 25. julija, v Mariboru stanujoč h tujcev letnikov 1897—1881 dne 26. julija m v Mariboru stanujočih tujcev na hornsh Idiliko 1**0 -1866 dne 27. lubja t. 1. In sicer vsak krat d. uri zjutraj t dvorani Gabri-nus, Schillerjeva ces'a 29.
Št. Ilj v Slov. gor. Neurje s točo nas je obiskalo ijn sicer v torek, dne 22. maja. Posebno gosta toča je padala v Ceršaku in Selnici, Se hujše pa je bilo neurje na bližnjem polju onstran Mure. — Lastnik sladkogorske tovarne, neki dr. Feuerlöscher iz Gradca, ki je tudi posestnik broda čez Muro v Selnici, je dal brod zapreti. Izgovarja, se, da nima sposo-■ bnib ljudi za brodarja, Za okrog 300 posestnikov iz Selnice, Lilaškega Vrha. in Gornjega dola je sedaj promet čez Muro zaprt, ker je cesta mimo M urh of a njih edina prometna zveza proti Cmureku, Weiters-feldu in Spielfeldu. Kmetje ne morejo spraviti svojega žita na mlin itd. Občine so se obrnile na okrajno glavarstvo za odpomoč,
Ptuj. V vojaški bolniširci je umrl vsled ran, zadobljenih na bojišču, četovodja Ljudovik Brezr'k. sin tukajšnjega tesarskega mojstra Jož la B > ;k Pokopan . je bil na tukajšnjem mestnem pokopališča.
Celje. Tukajšnji podžupan in lekarnar Maks Rauscher je odložil svoje mesto kot podžupan mesta Celje.	, i I Ì .!
Celje. Utnri je upokojeni višji pošfni oskrb mik dr. Dominik Sartori v 81. letu svojo starosti. Imenovani je bil dolgo vrsto let vodja tukajšnjega poštnega in brzojavnega urada in bil zaradi svojega trJro’jubnega značaja obče priljubljen.
Zadnja poročila došla v peteh dne ZG. maja.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 25. maja.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
V Voliniji so napravili naši ogledni oddelki na
več mestih uspešne napade. Položaj nespremenjen.
Italijansko bojišče.
Bojno delovanje, na ozemlju Doberdoba, pri Bovcu in pri prelazu Flocken je bilo živahnejše kakor v zadnjih dnevih.
Ponovni sovražni napadalni poskusi pri P e u -t e 1 s t e i n u so bili odbiti.
Severno od S u g a n a - d o 1 i n e so zavzele naše čete Cimo Cisto, prekoračile na posameznih mestih potok, M a z o in so ukora kale	v
S t r i e g e n (Strigno).
.1 u ž n o od doline so se naše čete, ki so prodirale čez K e m p e 1 b e r g, premagavši velike težko-če ozemlja ter sovražni odpor, razširile proti izhodu in jugu. Corno di Campo Verde se nahaja v oblasti naših čet. Italijanska oddelki so bili takoj pognani v beg.
V	dolini Brandt ( V al arsa) so zavzele naše
čete C 1? i e s o.	,
Na napadalnem prostoru se je zvišal naš plen še za 10 topo v.
Oddelek naših pomorskih letal je metal bombe na kolodvor in na vojaške naprave v L a t i s a n i.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršaJ.
Najnovejše nemške uradno
poročile.
Berolin, 25. maja.
Francosko bojišče.
Nemška letala so napadla, ob f 1 a, n d r i j s k i morski obali angleške torpedne in patruljne čolne-
Zahodno od M o z e so se izjalovili trije sovražni napadi na, vas C u mi e r e s, katero je sovražnik izgubil.
Izhodno od M o ž e so nemški polki prodirali nadalje ter zavzeli sovražne jarke južno-zahodno in južno od trdnjave D o u a u m o n t.
K a m e n o 1 o m južno od H a u d r o m o n t a se zopet nahaja v nemški oblasti.
V	gozdu C a i 11 e 11 e je sovražnik popolnoma brezuspešno celi dan naskakoval naše postojanke. Razven zelo velikih krvavih izgub je še bilo ujetih čez 8 5 0 E r a n c o z o v, 14 strojnih pušk je pa bilo uplenjenih.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Kje stojijo Italijani?
Dne 25. t, m. so Lahi po poročilu vojnega časnikarskega stana stali na Črti: severno od Seraval-Io_(jorni Ziugjna, v Brand-dolini pri Chiesi in na severnem pobočju Posina-doline, zahodno od Monte Majo—Monte Deluggoi, v Astach-doliui pri Forni, med Aštach. in Assa—1Monte Erio izhodno od Assivdoline. južno od Cima Dodici do Brente.
Z uplenjenimi topovi streljajo na Italijane.
Razven velike množine težkih topov so naše čete uplenile še tudi nemajhne množine municije. Na nekaterih mestih so naše čete kar obrnile uplenjene italijanske 28 cm havbice in ž njimi streljale na Italijane,
Zelo neprijetno.
Milanski „Avanti“ prinaša za obletnico vojne napovedi odlomke iz člankov, v katerih so lani nekateri listi hujskali za vojsko, V njih se zagotavljajo veliki uspehi, ki bo jih priborila v najkrajšem času laška armada. Primere z letošnjimi neuspehi učinkujejo vse drugo kot navduševajno.
Beg in oblastveno ixpraznjevanje.
Iz Benetk se selijo ljudje v velikem številu v Feraro in druga notranjeitalijajnska mesta, čeravno ni oblastveno zapovedano izpraznjenje. Pač pa, sta se morali izprazniti mesti Bassano in Citadella.
31.000 beguncev v gornji Italiji.
List „Italia“ poroča, da je pribežalo v Vičenco čez 20.000 podpore potrebnih beguncev iz laškega o-zemlja, v katero prodirajo naše čete, čez 11.000 be-
1 guncevs se pa nahaja na begu proti VSčehci in No-venti. Begunci so izključno starčki, ženske in otroci, kajti vse za orožje sposobne moške osebe so že vtaknili v laško armado.
Bombe na Bari.
Dne 24. maja popoldne je oddelek naših letal metal z vidno dobrim uspehom bombe na kolodvor, na poštno poslopje, nä vojašnice in na utrdbe v mestu Bari ter s tem vidno motil slovesnosti v mestu, ki je bilo polno zastav. Ogenj obrambnih baterij je bil popolnoma brezuspešen. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, (Mesto Bari leži severno-zahodno od mesta Briindizija ob j u ž n o-i zn o d n o-d talijanski morski obali.)
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, dne 24. maja. (Kor. ur.) Generalni štab poroča: Položaj na maceidonskem bojišču: Pred dvema mescema so (pričele angleško-francoske čete prihajati iz utrjenega taborišča, pri Solunu ter se približevati naši meji. Glavne sile Angležev in Francozov so razdeljene v Vardarski dolini in segajo izhodno čez Dovatepe v dolino Strame, zapadno pa čez okolico Subotske dn Vodene, do Fiorine. Del reorganizirane srbske armade se je v Solunu že izkrcal. Mesec dni sem skoro dan na dan streljanje topov na fronti Doiran—Gjevgjeli, Angleži in Francozi pa do sedaj še niso nikjer prekoračili meje. Predvčerajšnjim so naše patrulje streljale na neki francoski iz vodni oddelek v vasi Gornji Garbali. Konjeniki so pustili tu svoje konje, ki so jih naši voj,albi uplenili ter potem zbežali.
Grško ministrstvo bo odstopilo.
Iz Aten se poroča, da je ponudil pretečeni petek grški ministrski predsednik Skuludis kralju odstop ministrstva, Ministrstvo Skuludis rešuje sedaj samo tekoča vprašanj a. v ^Sestava novega ministrstva se bo vršila koncem tekočega tedna».
Francozi proti miru.
Z ozirom na Wilsonov govor o mirovnem posredovanju piše ,.Temps“:	Mirovno posredovanje bi
ne prišlo o pravem času inbinebilo u-mestno, ker bi bil sedaj mir na korist Nemčije in na škodo četverosporazuma.
Angleži nočejo miru.
Na vprašanje o možnosti, da se začne pogajati za mir, je v angleški zbornici odgovoril zunanji minister sir Grey:
Vsi zavezniki ( če t v erospor azu mo vi) so obvezani, da skupno predložijo mirovne pogoje, za, to bi se mogel o mirovnih pogojil?, ki bi bili Angliji in vsem zaveznikom ljubi, izraziti še le., ko bi se. izvršilo v ta namen pogajanje med vsemi zavezniki,
Ako ima v tem trenotku kdo pravico, govoriti o miru, potem jo ima francoska vlada. Toda francoski ministrski predsednik je rekel, ako so poročila resnična: „Kaj bodo rekli bodoči rodovi, ako si damo izviti priložnost, da pridemo do trdnega, trajnega mira za Francijo!“ To je tudi naše prepričanje.
Oziraje se na to prepričanje, smatram v tem trenotku za dolžnost naše diplomacije, da postopamo 7, zavezniki nasproti sovražniku skupno ter na suhem i n na morju ukrenemo v s e potr e -b n o, da skupno ž zavezniki dosežemo v vojski uspehe, ki še. niso doseženi, a nam bodo dali zagotovilo, da se udejstvi siguren, trajen mir.
Ram jeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 87:
Ujeti öasDniki:
Odörfer Adolf, poročniki v rezervi (Namangan. Fergansk, Rusija):
Pischely Henrik, polkovniki (Ryjsk, Rusija);
Promer Artur, poročnik v rezervi (Džisak, Samara,. RuskiiL
Ujeto moStvo:
Bezenšek Ljudovik, titulami desetnik,, konjiška okolica (Krasnovodsk, Rusija); Bolha Rok, pešec, Sladkagora, Celje (Ufa, Rusija;): Brečko Franc, titulami poddesetnik, celjska okolica (Rusija);
Dinauer Vinko, nadomestni rezervist, Radgona (Nikolsk-Usurijsk, Rusija);
Fakin Nikolaj, nadomestni rezervist, Zabukov* je, Brežice (Malmyz, V j alka, Rusija);
Godec Janez, pešec, Trbovlje (Penza, Rusija)*,; Gorišek Štefan, Griže (Penza, Rusija);
Habjanič Franc, najdomestni rezervist, Dravei* Ptuj (Nikolsk-Usurijsk. Rusija);
Ivanc Ferdinand, pešec. Sv. Krištof (Nikolsk-'Usurijsk, Rusija);
Jan Leopold, pešec, Velenje (Rusija); Jeraj A-lojzij. pešec, Rečica (Rusija);
KaiseršRerger Alfonz, titulami narednik;, Ptuj (bolnišnica, Moskva); Kandrič Anton, ptujska okolica (Penza, Rusija); Korošec Anton; Kanienščak pri Ljutomeru ((Rusija); Kos Maksimilijan, titulami desetnik, Skofjavas, Celje (Petropavlovsk, Rusija); Kosi Matija, pešec, Ljutomer (Rusija) Kovač Rafael, nadomestni rezervist, Véle njo (Penza; Rusija); Kovačič Anton, Brežice (bolnišnica Moskva, Rusija); M. Krajnc, nadomestni rezervist, Zabukovje, Brežice, (Cistopol, Kazain Rusija); Krašovec 'Janez, Sv. Rupert, Celje;' (bolnišnica Moskva, Rusija); Krašovic Viktor II, desetnik, Sv. -Jurij, Celje (Moskva, Rusija); Kronovšek Rudolf, poddesetnik, Braslovče (Ni-kolsk-Usurijsk, Rusija);
Majcen Anton, pešec, Preska, Ljutomer (Penza Rusija); Matjašič Anton, pešec, Dragovič, Ptuj (Rje-zan, Rusija); Melanšek Janez, pešec, Šoštanj (Penza. Rusija);
Oblak Karol, pešec, Marjjat-Gradee (Nikolsk-Usurijsk, Rusija);
Parfant Ignacij, Sv. Jurij ob Taboru (Rusija); Pavličič Franc, poddesetnik, Sv, Miklavž, pri Ptuju (Moskva, Rusija); Petek Henrik, pešec, Sp. Sečevo, ptujska okolica (A š ab ad, Rusija,) ; Pirc Anton, poddesetnik, Sv. Peter v S a v. dol. (N ikolsk-U sur i jsk, v Rusiji); Podlunšek Jožef, pešec, Trbovlje (Nikolsk-Usurijsk, Rusija); Potočnik Ivan, nadomestni rezervist, Kočice, Ptuj (Penza, Rusija); Predikata Jakob, pešec, Sv. Lovrenc, Ptuj (Stano vskaja, Akmolinsk, Rusija); Pušenjak Perdo, nadomestni rezervist, Ljutomer (Nerčinsk, Rusija); Pušnik Jakob, pešec, Sv. Rupert, Celje (Rjezan, Rusija);
Rakuša Janez, pešec, Veličane, Ptuj (Novo-Ni-tolajevsk, Tomsk, Rusija); Rozman Pankracij, nad. rezervist, Griže (bolnišnica Moskva, Rusija);
Š imen ko Franc, pešec, Brežice (Tatarsk, Mohi-lev, Rusija); Soško Jožef, pešec, Brežice (Rusija);
Strigi Jožef, pešec, Slovenjgradec, Sv. Florijan (A-šabađ, Rusija, umrl: dne 1. februarja 1915); Stropnik Franc, pešec, Velenje (Rusija); Švigl Martin, pešec ; Pleterje, Brežice (Tatarsk, Mohilev, Rusija);
Teichmeister Alojzij,, nadomestni rezervist, Sv. Jurij, Celje (bolnišnica št. 8, Moskva); Terčič Florijan, pešec, Slatina, Ptuj (Rusija); Toš Tomaž, titulami če to vodja, Sv. Andraž v Slov. gor. (Marinsk, Tomsk. Rusija); Turk Franc, nadomestni rezervist, Sv. Pavel pri Preboldu (Aleksin, iTula,, Rusija);
Vajdič Karol, poddesetnik, Buče, Brežice (Kra-snovodsk, Rusija); Verdev Jernej, pešec, Velika Piretica (Ašabad, Rusija); Verlmjaik Leopold, pešec, Sv. Martin, Slovenjgradec (Kaluga, Rusija); Voger Simon, nadomestni rezervist (Krasnovodsk, Rusija); Vincek Franc, poddesetnik Ptuj (Krajsnovodsk. Rusija):.
Završnik Franc, pešec, Braislovče (Rusija)); V. Žnider, pešec, Sv. Martin, Celje (Novo-Nikolajevsk, Tomst, Rusija); Zorijan Janez, nadomestni rezerv., Negova, Ljutomer (Tatarsk, Mohilev, Rusija).
Padlo moštvo:
Breznik Jožef, pešec, Sv. Martin, Celje :
Džura Filip, pešec, Ptuj;
Cavee Franc, pešec, Ptuj; Golob Vinko, desetnik, Konjice;
Hlebec Jožef, pešec, Brežice:	Horivat Ignacij,
pešec, Ptuj ;
Jauk Peter, pešec, Slovenjgradec; Jazbinšek Gabrijel, pešec, Brežice; Jug Janez, pešec, Brežice;
Kolar Prane, pešec; Kukovec Jožef, pešec, iz Ptuja; Koren Janez, pešec, Loka, Celje; *
Mačnik Janez, pešec, Celje; Močnik Franc, pešec, Ljutomer; Moser Ivan, desetnik;
Novinšek Alojzij, pešec, Velenje; Nachberger Matija, pešec, Ptuj ;
Okrina Jožef, pešec; Omerzu Blaž, pešec, Brežice:
Pernat Blaž, piešec, Maribor; Petan Anton, desetnik,, Brežice; Pichler Ivan, poddesetnik, Ptuj; J. Pieber, pešec; Pinter Janez, pešec, Lehen;
Sabernik Ferdinand, pešec, Trofin; Smon Fr.,
pešec, Slovenjgradec ; Svenšek Jakob, pešec, Ptuj.
Padli častniki:
Kapalka Ivan, poročnik.
Ranjeni častniki:	*
Cvetko Jožef, praporščak, Brežice;
Valentine Valentin, praporščak.
Razni:
Ranjeno moštvo:
Drevenšek Janez, pešec, 37. domobranski pešpolk, Ptuj;
Paučik Vaclav, lovec, Marijv-Gradec, Celje; Rihterič Janez, poddesetnik, 37, domobranski pešpolk, Radgona.
Kitligama« tsmetnine in muzikalih.
Goričar & Leskovšek
= Celie =====
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko isbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zu güsfilstiiarje:
Papirnate servijete vsled
novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Kmečka hranilnica in posojilnica w Ptuju 1 regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo.		
0	* l 1	Uradne ure j so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. j 1 do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. nre do- j 1 poldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih j i dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. nre dop. S Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostana v Ptuju.	1 • tjj Hranilne vloge obrestuje po 4 >///„ , od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do j 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se j koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glav- ! niči ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne 9 knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem j obrestovan)e kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri I tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne po- 1 ložuice št. 118.060 in domači nabiralniki.	Posojila se dajejo na vknjižbo po 5#/#, n» vknjižbo in poroStvo po 5 V* %, na menice po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. 60
• Tiskar soia sw. Cirila v Maribora •
h 'ii
ür priporoča sledeče molitvenike:
m
b. Barsoi : Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
ÌB Bartol : Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis : Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K 2.50. Bleiweisj Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, žl. obreza K 2.-.
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50. do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zl, obr. K 1.—.
Cigon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezarve od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2-.50.
B-odee Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
CeSčena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca, molitvenik za otroke. Razne vezave od K L— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Krisüusova. Dve knjigi skupaj vezani K S.—,
T. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20. li. Herg: Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (zarise vezane samo pesimi) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
55r. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki ln molitve za odraslo mladino 1898.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.2Ü.
Untelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešuje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo ; obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied: Sv.' Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20.
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slajva Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjlm Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za. sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja* RndeSa obreza 9C vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata obreza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 kom*..
dov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božjo, Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov
K 9.-.
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od E 1.40 do K 2.50,
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov ln razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušiti vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rnd. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obrez» K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Rnleča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad, Rudeča obrez* K 1.20,
Scheyring : Sv. Anton Padovanski. Rndeča obreza K 1.20, zl»* ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rndeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rndeča obreza K 2.60, zlata obr, K 3.60,
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako kaUgo 10 vin.
Wmnm bél.«*a%i9 m lovski kaseti, MAih^po ftiifluesMSft« <C'
Mé@ Mtm] jemljm SimMn f-	' 1É
& Vrafe fai Irai «w> fwMw«m fea&iiu.	i & ,¥®<luélflv<.kMarfok Sir»«*» mmém	gSi
lat!« J® «Mro-eti mpM3rm-Ä f	naduHo.	■..	H|
J, 0s@& ® kranUfoi«» fea<f*c®m ferar*Hijffiv, | %	ffifmcL^S tolw#» «Saksf*Spalte	Hgj
>*i fó*6C&


SiROI^IM"»
mmmrnrnrnrnrnrnrnrnämmmmmmmmm^
KSBustos
•Se ato&j s» smàfefcsmtm ä ä.'
Li idska hranilnica in posojilnica v Celin
füilstrorona	i mmmm* mwmm
m	QtewmtM® hraniln« wise® mm	Hala poselila	Uratìis® »»	HH
m m	i\ °lo ®d dneva vfop d® daeva vsdiga.	na vknjižbo, na «sebni kredit in. na zastav® vrednostnih listin p®d zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za Vknjižb® dela p®s®jiinica brez-	ra stranke vsak delavnik m t. de li. ®re dopoldne.	P i
H	Rentni is¥ek pWs posojilnica sama.	plačne, stranka plača še koleke.	- Posojilnica daj® tudi donate hranilnike »	Ü
v infili hiii (Hotel .Pri bolom toIu'J a Colly, Greifes costà 9, 8.iti«8tif.
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje tena in slame kupim a sako množino sena in slame
Anton Birkmajer,
Maribor» Malie itev» 29.
. Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kalivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
Ivan Ravnikar, Celie.
Priporočam è. duhovščini In slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo ra znovr stnih sveč. Vošče ne sv eče prodajam kilogram po 5 K, mili«
svede pa zavojček po 3 K 40 v, Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duehek Franje, svečar,
Maribor» Viktringhofev« cesta*

U m S Ure !
¥ vi liki izbiri In po nizkih cestah.
Srebrne ure z& fante od 7 E Srebrne ure damske od 6 Sl Srebrne verižice od K i 40 Breb. verižice damske K 3*60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako «ro se jamči!
Preeisijske ure, Sch&fhaußen, Seaith, Omsga, Starne
Osala: Zs kratkovidne nem. ssfeeijssma stekla.
granio gm*g| frflgribef
urar, zlatomer in očalar,
Tigetthofova cesta 39. Prvi arar ai glav. kolodvora.
Edina Ifaferskžt steklarska narodna trgdvu..*
Na debelo!	Né éréMmI
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po nafitdžjih cenah svojo bogato zalogo steklene 1st porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Šip in okvirjem mm oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavb***
Naissolidnefša in tožita postrežba.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, brat, tast, stari oče, stric, gospod
Jakob Urbanc
veleposestnik, lesotržec, častni občan Ltd. v Lehnu na Pohorju
v starosti 6 let po dolgi mučni bolezni, previden s .tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnega se je vršil v četrtek dne 11. m? ja 1916 na pokopališče v Št-Lovrenc.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Marija Urbanc roj. Schweiger,
soproga.
Julija, Lojzka, Zofka, Jakob, Maks, Franček, Marija Oset roj. Urbanc. Frančka Pernat roj. Urbanc
otroci.
Oset Andrej, Pernat Aifonz.	Marija Ditner roj. Urbanc,
zeta.	sestra.
Micka, Dragica, vnukinji.
KUPU JEN KOSTANJEV LES
v vagonih oddaja za takoj do avgusta dolgost 1—2 V2m. Obvezne ponudbe za takoj z navedbo postaje dopos-lati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Štaj.)
' ..
Čevljarski tem čn ki a ufie o.au je vojfSKih o* ,,'jcv se sprimejo takoj proti dobremu pia čilu v .Mariboru Tegetthoffova cesta 77.
Deika
ole odraslega, iz fotte m hže. prsjme za domala Ma Jrmet Bijou Doàko v_ » a »niči b S . K: 6 ri Maribora.
Naročajte in
raz&rjajte ' „Stražo" !
Žvepleno zdravilno kopališče
VARAŽDINSKE TOPLICE
(Hrvagko)
Železniška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
j Starod ave; radioaktivni žvepleni vreiec +58° Cemja se priporoča pri
j prot», revmatizmu, išijašu, etc.
Fitno zdraivljenje pri trdovratnih boleznih v
vratu, goltancu, prsih, jetrih, želodca in drevesih.
j Električna masaža, glinasta» ogljikova,
kisla In s©Snčna kopaFSča.
i Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vo-\jaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. Lechert.
Pogoji brezplačno.	8 M
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža."
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,