^ Ptuj, torek, jf-11. julija 2006 I® letnik LIX • št. 53 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ï^ cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov _ ISSN 7704-01993 as V Štajerski © Jeep -S-' Auôi Ptuj • Igrišče za golf ^ I -o Dominko Dominko d.o.o., Zadnižni tig 8, 2251 Ptuj Tel.! 02/ 788 11 50, www-dominko-si 4.polÍ MAKATOf^ šE 61 DNI Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Letališče Moškanjci 9. september 2006 www.polimaraton.si Šport SP v nogometu • Italija svetovni prvak Stran 7 A- vrstitev ■n H I Pretekli konec tedna je na ptujskem golf igrišču potekal kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto na Škotskem. Med desetimi nastopajočimi reprezentancami je bila tudi naša izbrana vrsta, ki je na koncu zasedla nehvaležno četrto mesto in ostala brez uvrstitve na EP. Med posamezniki je odlično nastopal domačin Matjaž Gojčič, ki je na koncu zasedel drugo mesto. Več na strani 9 JM Rokomet • Nova okrepitev v vrstah ŽRK MT Ptuj Stran 9 Strelstvo • Trojno zmagoslavje naših strelcev na DP Stran 8 ■■ -.I'" ! .»j .,. ■. Foto: Črtomir Goznik PETKOV VEČEI? Jaz/na racCijs^ oddaja íMiítorits^ samostan, 21. Juûj2006 06 20. uri ^ ^^^^^^ CiO 'Bredprodaja ^arf íRíuCio-tedm^Vtuj, iMerýahice Luna. 37. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2006 IVIinoritsIci samostan, 25. a\^sta 2006 Ptuj2006 Po naših občinah Ptuj • Direktorju KKS za četrtino znižali plačo Stran 4 Po naših občinah Kidričevo • Dobiček za dividende, Talumu 10 tisočakov?! Stran 5 Po naših občinah Lenart • Župan odpustil direktorja občinske uprave Stran 5 Kronika Ljutomer • Pogojna kazen za bivšega tožilca Glavarja Stran 16 Hajdina • Kolegij županov Spodnjega Podravja Partnerstvo za napredek Gostitelj julijskega kolegija županov Spodnjega Podravja je bil župan občine Hajdina Radoslav Si-monič. Župane in njihove predstavnike iz občin na Ptujskem je pozdravil v novih prostorih občine Hajdina, ki so jih uredili v okviru novega Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina. Kolegij županov, ki od septembra leta 2003 funkcionira kot stalna oblika sodelovanja občin partneric Spodnjega Podravja, se je na seji 3. julija ukvarjal s konstituiranjem Območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje, pogodbo o vzpostavitvi Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Podravje so župani petnajstih občin na Ptujskem podpisali konec maja letos. Na ponedeljkovi seji so za prvega predsednika območnega razvojnega sveta Spodnjega Podravja imenovali žetalske-ga župana Antona Butolena, gorišniškega župana Jožeta Kokota pa za njegovega namestnika., ki bo po preteku enoletnega mandata prevzel predsednikovanje. Uvodnik Čez leto dni bodo župani izvolili novega podpredsednika, ki bo čez leto dni postal tudi predsednik Območnega razvojnega sveta. Sprejeli so tudi poslovnik, ki določa organizacijo, način dela in odločanje Območnega razvojnega sveta pri sprejemanju oziroma zavrnitvi Območnega razvojnega programa Spodnje Podravje. Strokovne in administrative naloge za svet bo opravljala ZRS Bistra, direktor dr. Bojan Pahor in Mojca Šibila sta županom tudi pojasnila nekatere značilnosti delovanja Območnega razvojnega sveta. Spomnila pa sta jih tudi na obvezo pri zagotavljanju finančne podpore pri oblikovanju regionalnega raz- Zmaga razuma ali konsenz Verjetno se župani in drugi predstavniki občin s Ptujskega, ki so se udeležili julijskega kolegija županov Spodnjega Podravja v novih prostorih občine Hajdina, ob sprejemanju sklepa, da je potrebno zapolniti pravno praznino, da bodo lahko v primerih, kot je »remi« pri dveh kandidatih, ko gre za najodgovornejšo funkcijo v Skupni občinski upravi, niso v polni meri zavedli vseh posledic, kijih prinaša takšen sklep. Julija in avgusta bodo v svetih večine občin »dopustovali«, ponekod pa tudi še v septembru. Pripravo potrebnih aktov, niso sicer povedali^ katerih, si je, sklepam^), naložila ptujska občinska uprava. Že po prvem debaklu, ko je šlo za »napako« na proceduralni ravni, so jo popravljali skoraj pol leta, dokler 9. junija letos ni javni natečaj končno ugledal luč sveta, novega predstojnika Skupne občinske uprave občin pa bi morali imeti že s prvim januarjem letos. Z razpisnimi oziroma na-tečajnimi pogoji je moralo soglašati vseh petnajst županov občin na Ptujskem, ki so morali tudi pritrditi sestavu komisije za izbiro predstojnika. Priprava aktov, kakršnikolih že, je zahtevna reč, že zaradi tega, ker se bodo morali z njeno vsebino strinjati v vseh občinah, pa ne župani, temveč vseh petnajst svetov občin. Na vsebino, ki bi dajala prednost največji plačnici oziroma financerki Skupne občinske uprave, pa v drugih občinah, tako je vsaj pričakovati, ne bodo pristali. Potrebno bo torej domisliti konsenz, to pa bo mogoče le, če bo velika občina skupaj z županom na čelu pristala na enakovredno obravnavo vseh vpletenih, v to naj bi bila prisiljena tudi zaradi 14. pokrajine, ki je temu območju že nekaj časa obljubljena. Ptujski župan, ki si, čeprav kandidature še ni uradno napovedal, na pogovoru v Stari steklarski delavnici v začetku letošnjega leta, je dejal, da se mora zgoditi nekaj izrednega ali posebnega, da bo vnovič kandidiral, te dni neuradno nabira podporo pri strankah, ki so vsaj štiri leta formalno, ne pa tudi vsebinsko, tvorile koalicijo Za drugačni Ptuj, bo moral hočeš-nočeš ubrati bolj prijazne tone. Koalicije, katere največji uspeh je ta, da je s 102 glasovoma premagala županskega protikandidata Miroslava Lucija, zatem pa kmalu ugasnila, čeprav so jo nekateri neuspešno oživljali, ali vsaj hoteli, ne bo več mogoče sestaviti v podobni obliki. V tem trenutku naj bi imel zdajšnji župan podporo štirih strank, ob LDS še treh »malih«, upokojenci so še razdeljeni, ker jih mora prepričati, da je zanje nekaj le naredil iz tistega, kar so zapisali v koalicijsko pogodbo. Zagotovo pa si bo točke nabiral ob »zidanju« temeljnega kamna za prvi hotel v Termah Ptuj, za novi vrtec Zvonček na Bregu, avgusta naj bi se pričela tudi težko pričakovana obnova Mestnega gledališča Ptuj, vloga za »pospešeno« pridobitev gradbenega dovoljenja je oddana. V predvolilni evforičnosti, ki se bo začela že takoj po počitnicah, pa se lahko zgodi tudi to, da bo Skupna občinska uprava tista zadeva, ki bo županski tekmi dala »politični« tok, čeprav gre za čisto strokovno stvar, za prostor, kipa je, kot kaže, za nekatere akterje v tem primeru prevelik, za druge pa premajhen, sredstev za dosego cilja pa je tako na eni kot drugi strani premalo. Zmaga v tem primeru pa je lahko le konsenz. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Anton Butolen, župan občine Žetale, prvi predsednik območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje, kot namestnik bo prvo leto deloval gorišniški župan Jože Kokot. vojnega programa, ki znaša polovico njegove vrednosti, potrebna sredstva naj bi občine zagotovile z rebalansi letošnjih progračunov. Skladno z zahtevami bo program končan že letos. Območni razvojni svet se- stavljajo vsi župani občin in mestnih občin, vključenih v Območno razvojno partnerstvo Spodnje Podravje. Na seji Območnega razvojnega sveta lahko župana nadomešča pisno pooblaščeni namestnik. Območni razvojni svet spre- jema vse odločitve povezane z delovanje območnega partnerstva za Spodnje Podravje, priprave in izvedbe območnega razvojnega programa in njegovega programskega dela, sodelovanja v pripravi in sprejemanju regionalnega razvojnega programa in obravnavo drugih zadev razvojnega pomena. Območno razvojno partnerstvo Spodnje Podravje je oblika interesnega povezovanja in sodelovanja občin ter drugih subjektov, pomembnih za razvojno načrtovanje na območju petnajstih občin na Ptujskem, ki v bistvu predstavlja nadgradnjo vsega, kar so skupaj naredili za razvoj tega območja, potem ko so že pred leti oblikovali funkcionalno zaključeno območje, ki temelji na ozemeljski, gospodarski, politični, kulturni in zgodovinski povezanosti prebivalcev, dogovor o ustanovitvi regionalnega razvojnega partnerstva pa so sklenili maja leta 1999. V začetku julija letos je poteklo tudi že sedem let delovanja Skupne občinske uprave občin. Šest let je minilo od pristopa občin k ustanovitvi območja s posebnimi razvojnimi problemi, ZRS Bistra pe je že od leta 1994 ustanovljena in pooblaščena za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije. Od leta 2001 je Bistra tudi enakopravna članica v mrežni povezavi razvojnih agencij na ravni statistične regije Podravje. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajine Spodnje Podravje sta poslanca DZ RS Franc Pukšič in Miroslav Luci vložila v parlamentarno proceduro že leta 2000. Občine z območja upravnih enot Ptuja in Lenarta so leta 2002 ustanovile funkcionalno zaključeno regijo, regionalni razvojni program, ki so ga pripravile za obdobje 2002/2006 pa se v praksi ni obnesel. Februarja letos pa so občine Spodnjega Podrav-ja sprejele sklep o ustanovitvi razvojne regije Spodnje Po-dravje. S podpisom pogodbe o ustanovitvi Območnega razvojnega partnerstva za območje Spodnje Podravje so se občine podpisnice zavzele za skupno načrtovanje regionalnega razvoja in usklajeno vključevanje v regionalni razvojni program za Podravje, svoje sodelovanje pa želijo razširiti tudi na druga področja delovanja občin. V okviru razvojnega partnerstva bodo še nadalje razvijale območje Spodnjega Podravja, vzpostavile primerno okolje za hitrejše in usklajeno razreševanje razvojnih in drugih problemov, v okviru javnega-zaseb-nega partnerstva pa opredelile razvojne prioritete območja. Prednostno bodo občine ustanoviteljice Območnega razvojnega partnerstva pristopile k izdelavi Območnega razvojnega programa za Spodnje Podravje, ki bo opredelil razvojne prednosti in zaostanke tega območja. MG Ptuj • Zasedala skupščina delničarjev PP Razdelili so si 146 milijonov Delničarji Perutnine Ptuj so se pretekli teden zbrali na 11. skupščini PP v Viteški dvorani na ptujskem gradu ter potrdili predlagane sklepe uprave in nadzornega sveta družbe za leto 2005. Na skupščini Perutnine Ptuj je od 5.842.045 vseh glasovalnih delnic družbe sodelovalo za 4.245.864 nosilcev delnic, kar predstavlja 72,68-odstotno udeležbo. Delničarji, ki so se najprej seznanili s podrobnim letnim poročilom o poslovanju Perutnine Ptuj, vključno z revizijskimi poročili o poslovanju družbe in revidiranimi računovodskimi izkazi ter konsolidira-nimi računovodskimi izkazi, so predlog uprave o delitvi dobrih 518 milijonov tolarjev bilančnega dobička Perutnine Ptuj potrdili soglasno. S tem sklepom so potrdili tudi razporeditev ustvarjenega dobička Perutnine Ptuj, in sicer tako, da se tisti del bilančnega dobička, ki izvira iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, razdeli delničarjem za dividende, preostanek pa se prenese v naslednje poslovno leto kot preneseni dobiček. Dividende, ki jih bodo delničarji Perutnine Ptuj dobili v naslednjih dveh mesecih, tako nominalno ostajajo na enaki ravni kot leto pred tem in znašajo 25 tolarjev bruto na delnico. Zanje bo Perutnina Ptuj porabila dobrih 146 milijonov tolarjev bilančnega dobička, več kot 372 milijonov tolarjev pa je tako na osnovi današnjega sklepa delničarjev ostalo nerazporejenega. Poslovno dogajanje leta 2005 v PP je podrobno orisal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor družbe. V svojem poročilu je izpostavil predvsem strateške spremembe na področju trženja živil slovenskega izvora na domačem in tujih trgih. Perutnina Ptuj, ki kot največje slovensko mesnopre-delovalno podjetje ustvarja približno polovico svojih prihodkov na mednarodnih trgih, namreč ugotavlja, da tudi po vstopu Slovenije v polnopravno članstvo EU enotni trg za prehranske artikle praktično ne obstaja. »Evropskega potrošnika praktično ni; so samo evropski pogoji poslovanja. Potrošniki oziroma njihove prehranjevalne navade pa so sila različni, in to ne samo znotraj posameznih držav, ampak še mnogo bolj segmentirano. Znotraj regij, etničnih skupin, v odvisnosti od življenjskih stilov in številnih drugih mikro posebnosti. Pripravljavci hrane se jim moramo prilagoditi, če želimo uspešno tržiti v razširjenem prostoru. Temu v Perutnini Ptuj posvečamo veliko pozornost, zato sicer povečujemo svoj obseg po- slovanja, a moramo hkrati veliko vlagati v trg in sodobne poti do potrošnikov. Predpogoj za to pa je seveda popolno obvladovanje tehnologije ter optimiranje postopkov od njive do vilice, ki so v našem sistemu prehranske kakovosti, varnosti in sledljivosti ena od pomembnih primerjalnih prednosti.« SM (vir: Dialog) Delničarji PP si bodo razdelili 146 milijonov iz bilančnega dobička, 346 milijonov pa ostaja nerazporejenih. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Ptuj • Pogovor z direktorico JZ Zdravstveni dom Metko Petek Uhan, dr. med., spec. Prinaša popolna privatizacija primarnega zdravstva tudi boljše zdravstvo? V tem trenutku ima JZ Zdravstveni dom Ptuj 192 zaposlenih. Zdravniške vrste želijo v letošnjem letu izpolniti še z enim splošnim zdravnikom. Osrednje vprašanje v tem trenutku pa je prihodnost glede na usmeritve zdravstvene politike, da naj bi se primarna raven v celoti uredila s koncesijami. O aktualnih vprašanjih delovanja ZD Ptuj smo se pogovarjali z direktorico Metko Petek Uhan, dr. med., spec., ki ji je 13. decembra lani pričel teči drugi petletni direktorski mandat. Št. tednik: Kakšni so načrti Zdravstvenega doma Ptuj v letu 2006 v vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih pogledih? M. P. Uhan: »Na podlagi Odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj, sprejetega 8. julija 2005, imamo devet ustanoviteljic, MO Ptuj in občine Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Zavrč, Destrnik, Videm in Žetale. V letošnjem letu sprejemamo na svetu zavoda nov statut in ostale pravne akte. Večjih organizacijskih sprememb sam odlok, kot tudi statut ne predvidevata. V kadrovskih pogledih nam je letošnje leto uspelo zapolniti vrzel v zo-bozdravniških vrstah. V septembru bomo za dejavnost pljučnega dispanzerja zaposlili internista, še naprej pa si prizadevamo za pridobitev splošnega zdravnika, kar pa je glede na že znano pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji težka naloga. Na svetu zavoda smo sprejeli plan nabav in investicijskega vzdrževanja za leto 2006, za kar bomo namenili približno 110 milijonov tolarjev. Izpostavila bi le naša največja vlaganja, nakup medicinske opreme, posodobitev računalniške opreme in medicinske informatike, nabavo reševalnega vozila, vozila za hišne obiske, vozila za potrebe patronažne službe ter vozila za zdravstveno vzgojo. Posodobili smo čakalnice (pleskanje, keramika, klimatizacija), uredili novi prostor za potrebe zdravstveno-vzgojne dejavnosti odraslih, kupili zobozdravstveni stol, avtoklave in kolposkop. V letu 2006 smo opremili tudi novi ambulanti, zobozdravstveno v Destr-niku in splošno ambulanto v Hajdini.« Št. tednik: Priče smo decentralizacije Zdravstvenega doma Ptuj. V želji čim bolj približati zdravstvene storitve na primarni ravni prebivalcem posameznih občin na Ptujskem se v teh odpirajo vedno nove ambulante. Kje so meje decentralizacije, kaj bo sploh še ostalo na lokaciji Zdravstvenega doma Ptuj, če se bo ta proces nadaljeval? M. P. Uhan: »Z ustanavljanjem novih občin je prišlo do odpiranja novih ambulant. Trenutna zdravstvena politika je takšna, da je potrebna čim večja dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni. Na Ptujskem je nastalo 15 novih občin, zakon jim omogoča organiziranje zdravstvenega varstva v lastnih občinah. Praktično je to možnost vsaka občina tudi uresničila. Vse občine že imajo urejeno in zagotovljeno splošno ambulantno dejavnost, razen Dornave, ki pa si to tudi že ureja. Decentralizacija na Ptujskem je praktično že v zaključni fazi. Na kolegiju županov Spodnjega Podravja je bila sprejeta mreža. Na ministrstvo za zdravje je bila podana zahteva o njeni širitvi, odgovora še ni, nestrpno ga čakamo. Kje so meje decentralizacije, pa je vprašanje za ustanovitelje in ministrstvo za zdravje. Na lokaciji Zdravstvenega doma Ptuj še vedno potekajo sledeče dejavnosti: v OE Zobozdravstvo Služba preventivnega in mladinskega zobozdravstva, Služba zobozdravstvenega varstva odraslih in zobotehnični laboratorij, v OE Osnovno zdravstveno varstvo Služba zdravstvenega varstva odraslih, Služba preventivnega zdravstvenega varstva odraslih, Služba zdravstvenega varstva šolarjev, mladine in študentov, Služba zdravstvenega varstva žena, Služba zdravstvenega varstva pljučnih bolnikov, Patronažna služba, Laboratorijska služba, Dispanzer za mentalno zdravje z logopedom, defektologom in socialno delavko, Služba nujne medicinske pomoči s prehospi-talno enoto, dežurno službo in enoto nujnih reševalnih in sanitetnih prevozov.« Občani zadovoljni z decentralizacijo Št. tednik: Kaj kažejo izkušnje dosedanje decentralizacije, se občani zunanjih občin odločajo za obiske "domačih" ambulant ali še naprej prihajajo v ambulante na Ptuj? Je v tem času prišlo pri pacientih do večjih zamenjav zdravnikov? M. P. Uhan: »Dosedanje izkušnje decentralizacije kažejo, da so občani zadovoljni z zdravstvenimi storitvami. Pacienti obiskujejo domače ambulante, vendar pa ugotavljamo, da prebivalci posameznih občin še vedno prihajajo v ambulante JZ ZD na Ptuju. Pacienti si namreč lahko izbirajo svojega leče-čega zdravnika kjerkoli, kar pa v praksi pomeni migracijo pacientov iz ene občine Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec., direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj: "Bolnik kot osrednji element zdravstvene obravnave je vse pomembnejši, ne le zaradi vse bolj evidentnih potreb po celostni obravnavi, temveč tudi zaradi intenziviranja človekovih, bolnikovih pravic, ob hkratnem upoštevanju omejenih možnosti, ki jih nakrekuje državna zdravstvena blagajna." v drugo. Z odprtjem novih zunanjih ambulant nastaja več delovišč, s tem se vrzel, pomanjkanje zdravnikov, še povečuje.« Št. tednik: Kako so selitve v zunanje ambulante sprejeli zdravniki? M. P. Uhan: »Selitve v zunanje ambulante so zdravniki sprejeli različno. Nekateri zdravniki so odšli v zunanje ambulante po lastni želji in še naprej delujejo v okviru Zdravstvenega doma Ptuj. Nekateri zdravniki so odšli v zunanje ambulante, ker niso dobili koncesije na Ptuju. V kolikor je prišlo do širitve programa, smo na njihova delovna mesta v ZD zaposlili novega zdravnika oziroma zobozdravnika. Nekateri zdravniki oziroma zobozdravniki pa ne želijo delati v zunanjih ambulantah.« Št. tednik: Kako bo delo v ambulantah potekalo v Foto: Črtomir Goznil< "Trenutna zdravstvena politika je takšna, da je potrebna čim večja dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni." dopustih, ko se še v največji meri pokaže kadrovski primanjkljaj v zdravniških vrstah? M. P. Uhan: »Prihaja čas dopustov. Dopust je nekaj, kar vsi težko pričakujemo, tako tudi vsi zdravstveni delavci. V Zdravstvenem domu Ptuj se bomo organizirali tako, da bodo pacienti čim manj čutili čas dopustov.« Prihodnost ZD Ptuj bodo zaznamovali številni dejavniki Št. tednik: Kakšna je v danih razmerah sploh mogoča vizija Zdravstvenega doma Ptuj glede na to, da naj bi se primarno zdravstvo v celoti uredilo s koncesijami? M. P. Uhan: »Vizija Zdravstvenega doma je kakovostna in celovita zdravstvena oskrba vseh skupin prebivalstva, izboljšati kazalce zdravstvenega stanja občanov, to pa bo doseženo samo s kakovostno oskrbo prebivalstva s strokovno usposobljenim kadrom ter s sodobno medicinsko opremo. Zato je usposabljanje kadrov ena od osnovnih nalog Zdravstvenega doma v prihodnosti. V letošnjem letu smo učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov srednje strokovnega izobraževalnega programa: Tehnik zdravstvene nege, srednjega poklicnega izobraževalnega programa Bolničar - negovalec in študentov visokošolskega strokovnega študijskega programa - Zdravstvena nega in univerzitetnega študijskega programa Medicina. ZD Ptuj je glavni koordinator za preventivno dejavnost srčno-žil-nih bolezni za območje Ptuj - Ormož, organizator in koordinator urgentne in dežurne službe med koncesionarji in zavodom. Smo tudi nosilci izvajanja preventivne zobozdravstvene vzgoje predšolskih in šolskih otrok ter mladine in odraslih, center zdravstvenovzgojnih delavnic. V okviru preventivnih programov srčno-žilnih bolezni izvajamo zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Izvajamo zdravljenje odvisnikov v okviru terapevtskih skupin in preventivne zdravstvene preglede pred zaposlitvijo. Preprečujemo, odkrivamo in zdravimo bolezni vseh skupin prebivalstva v ambulantah osnovnega zdravstvenega varstva, zobozdravstva in specialističnih ambulantah. Zdravstveni dom je nosilec priprav zdravstvenega varstva v primeru večjih nesreč in v vojni. Ob tej priložnosti pa bi rada še posebej poudarila, da bodo prihodnost Zdravstvenega doma Ptuj zaznamovali številni dejavniki, politika, zakonodaja, med drugim pa tudi prizadevanja po nenehnem izboljševanju kakovosti v najširšem smislu. Razvojni premiki narekujejo polarizacijo med zasebnim in javnim. Bolnik kot osrednji element zdravstvene obravnave je vse pomembnejši, ne le zaradi vse bolj evidentnih potreb po celostni obravnavi, temveč tudi zaradi intenziviranja človekovih, bolnikovih pravic, ob hkratnem upoštevanju omejenih možnosti, ki jih narekuje državna zdravstvena blagajna. Ne gre prezreti, da okoliščine, kamor spadajo tudi dobri medpoklicni odnosi, lahko pripomorejo k uspešnemu, učinkovitemu zdravstvu. Zdravje je pomembna vrlina, zdravstvena dejavnost pa tako občutljiva dejavnost, da je potrebno s premišljenimi koraki odločiti, kako naprej. Osnovno vodilo vsem, ki krojijo usodo primarnega zdravstvenega varstva, mora biti predvsem zadovoljstvo uporabnika zdravstvenih storitev, seveda pa tudi izvajalcev. Zato se poraja vprašanje, ali je popolna privatizacija zdravstva na primarnem nivoju tisto, kar bo prineslo boljše zdravstvo.« MG Ptuj • Nadzorni svet KKS Ptuj, d. d. Direktorju KKS za četrtino znizaii piaco! Plača direktorja KKS Ptuj, d. d., že od vsega začetka buri duhove "lastnikov" kabelskega sistema in druge javnosti. Doslej je Matjaž Gerl zaslužil skoraj 500 tisoč tolarjev neto v družbi z dvema zaposlenima. Še na tako dolgo je mestnim svetnikom pojasnil, da je njegova plača posledica rezultata pogajanj med lastnikom, nadzornim svetom in kandidatom. Zdaj mu je taisti nadzorni svet, vodi ga Robert Čeh, dr. med., na osmi seji, ki je bila 7. julija, na kateri so obravnavali poslovni načrt družbe za leto 2006, zaradi zmanjševanja stroškov poslovanja znižal plačo z njegovim soglasjem za 25 odstotkov. Od prvega julija 2006 znaša njegova mesečna plača 640 tisoč tolarjev bruto, kar je okrog 385 tisoč tolarjev neto. Uprava je nadzornemu svetu predlagala v sprejem investicijsko naravnan poslovni načrt za leto 2006, v katerem je poudarek na razvoju sistema in novih storitev. V okviru tega bodo letos izvajali investicije v najbolj pro- blematičnem delu omrežja Vičava-Orešje, v večjem številu ulic, kjer svoje investicije izvajata tudi Elektro Maribor in MO Ptuj. Notranja instalacije bodo obnovili v kar 27 stanovanjskih blokih. Iz naslova investicij tudi izhajajo Foto: Črtomir Goznik Robert Čeh, dr. med., predsednik nadzornega sveta KKS Ptuj, d. d.: »Nadzorni svet je ocenil, da je usmeritev v intenzivno investiranje, v obnovo omrežja dobra tudi zaradi zagotavljanja visoke kakovosti storitev. Strateškega pomena za razvoj družbe v obdobju zaostrovanja konkurence na področju telekomunikacijskih storitev pa je tudi vlaganje v razvoj TV reprodukcije kot nove dejavnosti KKS Ptuj.« povečani odhodki za letošnje leto, ki jih povečujejo tudi višji stroški avtorskih pravic za TV-programe, ki se z vsakim koledarskim letom podražijo za 5 do 10 odstotkov. Vključujejo pa se tudi novi programi. Odhodki se povečujejo tudi zaradi uvajanja nove dejavnosti, TV produkcije, ki je po oceni nadzornega sveta strateškega pomena za razvoj družbe v obdobju zaostrovanja konkurence na področju telekomunikacijskih storitev. V prvem letu produkcije in oddajanja programa PeTv je predvidenih dva milijona tolarjev izgube, pozitivno bilanco pričakuje uprava v tretjem letu poslovanja. Za 150 tolarjev višja položnica V okviru letošnjega načrta naj bi KKS dosegla 154 milijonov 157 tisoč tolarjev prihodkov in blizu 156 milijonov 870 tisoč tolarjev prihodkov, načrtovani odhodki presegajo prihodke za 2,7 milijona tolarjev. V primerjavi z letom 2005, ko je družba dosegla 129 milijonov tolarjev prihodka, se ta v letu 2006 povečuje za 25 milijonov tolarjev, predvsem na račun prihodkov od oddaje vodov v zakup ponudnikom interneta in iz naslova dejavnosti TV-produkcije. Predvideno oziroma načrtovano izgubo bo družba v letošnjem letu pokrivala iz nerazporejenega dobička prejšnjih let, ki znaša 8,6 milijona tolarjev. Po oceni gre za okrog 700 tisoč tolarjev. Ob izglasovani manjši plači direktorju je nadzorni svet KKS Ptuj, d. d., sklenil tudi, da se s prvim avgustom letos zaradi povečanih stroškov za avtorske pravice poviša mesečna naročnina za 150 tolarjev, novi znesek na položnici bo 2750 tolarjev, doslej 2600, kar prinaša dodatna dva milijona tolarjev prihodka na letni ravni. MG Ormož • Pridobitev v Uradu za delo Odprli CIPS informativni kotiček V četrtek je v Uradu za delo Ormož potekala krajša slovesnost, na kateri so predstavili dve novi pridobitvi, pomembni za izboljšanje kvalitete storitev in približanje storitev uporabnikom. Odprli so informativni kotiček centra za informiranje in poklicno svetovanje ter manjšo predavalnico. V posodobljene prostore na Ptujski cesti se je Urad za delo Ormož preselil že leta 1995. Danes so v njem štiri zaposlene, vodi ga Miran Murko iz Ptuja. Njihove usluge ta čas, med drugimi, potrebuje tudi okrog 826 brezposelnih v občini. Direktorica območne enote Vlasta Stojak je povedala, da je to daleč najnižja številka brezposelnih v naši občini v zadnjih letih, res pa je, da je sedaj čas sezonskih del v gradbeništvu in kmetijstvu in da bo število brezposelnih v zimskem času malo večje. Novoodprt CIPS informativni kotiček ni namenjen le brezposelnim in presežnim delavcem, ampak tudi delodajalcem, šolajočim se na vseh stopnjah in njihovim staršem, svetovalnim delavcem in vsem drugim. V informativnem kotičku so na voljo objave prostih delovnih mest, navodila in pripomočki za učinkovitejše iskanje zapo- slitve, informacije o možnostih izpopolnjevanja in usposabljanja, računalniški programi za samostojno načrtovanje poklicne poti, opisi poklicev, objave vajeniških učnih mest in še številne druge informacije. Poleg tega so v uradu zelo zadovoljni, da so uspeli pridobiti manjšo predavalnico v prvem nadstropju. Gre za okrog 35 m2 velik prostor, ki so ga s pomočjo Občine Ormož in Zavoda RS za zaposlovanje uspeli odkupiti in urediti v predavalnico. Ta bo namenjena skupinskim oblikam dela, predstavitvam poklicev, delodajalcev, v njej bodo izvajali poklicno svetovanje in testiranja. Takšen prostor so doslej zelo pogrešali. Otvoritve prostorov se je v imenu v. d. generalne direktorice Anke Rode udeležila njena pomočnica Cvetka Srež, ki je povedal, da je naloga urada pomagati strankam z realni- mi informacijami o trgu dela in motivacijo. Opazila je, da je pri nas prisoten visok delež brezposelnih oseb brez strokovne izobrazbe tudi pri mladih. Zaželela je, da bi pridobitve brezposelnim skrajšale pot do zaposlitve. V imenu Občine Ormož pa je zbrane pozdravil župan Vili Trofenik. V kulturnem programu sta se v glasbenem nastopu predstavila dva bodoča Zoisova štipendista Ana Brajkovič z violino in Thierry Savora Dinga s saksofonom. vki Novim prostorom so nazdravili Cvetka Srež, pomočnica v. d. generalne direktorice zavoda RS za zaposlovanje, Vlasta Stojak, direktorica območne službe, in Vili Trofenik, župan občine Ormož. Od tod in tam Ptuj • Koncert pevk Upokojenk Foto: Dženana Bećirović Pevke Upokojenke DPD Svoboda Ptuj so v prostorih Narodnega doma pripravile svojevrsten koncert z naslovom Od srca k srcu. Skupino sestavlja pet žensk, Marija Zamuda, Olga Radej, Vera Kokol, Elza Tuš in Tilčka Veselič, ki pa trenutno ne nastopa z njimi. Prve so se na koncertu predstavile organizatorice, ki so zapele pet pesmi, in sicer Ptuj naš ponosni, Slovenka sem, Cigan baron, Pojdi dekle z mano in Slavček. Sledil je nastop sestric Špele in Katje Bezjak, ljudskih pevcev Vinogradnikov KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, predstavili so se tudi Nina Kokol, skupina Jesensko cvetje DU Sv. Trojica v Slovenskih Goricah in Mešani pevski zbor DU DPD Svoboda Ptuj. Ob koncu programa so obiskovalce zabavali še Veseli Jožeki KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju. Vsi nastopajoči so na koncu zapeli tudi skupno pesem Še en večer. Pevke Upokojenke bodo letos praznovale tudi deset let obstoja, takrat nameravajo pripraviti tudi poseben koncert. Dženana Bećirović Podlehnik • Evropohod Zadnje dni junija so se udeleženci Evropohoda, ki so bili na poti že četrti dan, zaustavili pred krajevno dvorano v Podlehniku, kjer je potekala svečanost za pohodnike. Prireditev je pripravilo TD Podlehnik pod organizacijskim vodstvom predsednika Milana Vidoviča ter v sodelovanju z občino Podlehnik. Najprej so pohodnike osvežili z hladnimi napitki, nato se je pričel kulturni program, v katerem so nastopili turistični pomladek OŠ Podlehnik z recitatorkama Kajo in Matejo, Plesno ritmična skupina TD pod vodstvom Pavle Vodušek Birko ter skupine za ohranjanje šeg in navad, v kateri sta zaigrala Tatjana in Drago ter predstavila življenje nekoč. Zaigral je tudi pihalni orkester pod vodstvom Milana Feguša. Tako so počastili prihod po-hodnikov in hkrati tudi dan državnosti. Govorniki na prireditvi so bili predsedniki TD Milan Vidovič, župan občine Podlehnik Velkoslav Fric in koordinator Evropohoda mag. Uroš Vidovič. Sledila je zakuska ob prijetnih zvokih mladih glasbenikov turističnega pomladka Barbare, Primoža, Denisa, Boštjana in Tadeja. Pohodniki so se nato odpravili k počitku, saj so drugi dan nadaljevali pot iz Doleneproti Do-nački gori, Rogaški Slatini. V sredo pa so zaključili pohod na gradu Podsreda. Zdenka Golub Kidričevo • Zlata poroka Medvedovih Petdeset let skupnega življenja sta z zlato poroko praznovala Nada in Leopold Medved iz Šikol. Leopold seje rodil 10. 10.1932 v Šikolah, Nada pa 5. 3.1934 v Dragučovi v občini Pesnica. Poročila sta se 30. maja 1956v Cirkovcah. Svečano pa sta si še enkrat prisegla zvestobo na občini Kidričevo, kjer je slavnostni del zlate poroke opravil podžupan občine Kidričevo Jože Murko, slovesnost pa so popestrili Fantje treh vasi iz KD Lovrenc na Dravskem polju. Lepoldi in Neži so se v zakonu rodili trije otroci. On je delal v mariborski Metalni, žena pa je bila gospodinja. Danilo Klajnšek Foto: ZG Foto: DK Foto: vki Kidričevo • Skupščina delničarjev Taluma »Skoraj ves dobiček za dividende, Talumu pa le 10 tisočakov!?« Skupščina družbenikov kidričevskega Taluma, ki se je v petek, 7. julija, končala v manj kot 15 minutah, je vodstvu in delavcem tega uspešnega podjetja prinesla razočaranje, saj se večinski lastnik, Eles, ni strinjal z njihovim predlogom, da bi okoli 398 milijonov lanskega bilančnega dobička namenili za projekt predelave sekundarnega aluminija, ampak so ga skoraj v celoti namenil za izplačilo dividend, njim pa pustili le milostnih 10.551,10 tolarjev. Novinarji, ki smo želeli spremljati omenjeno skupščino Talumovih družbenikov, nismo bili toliko presenečeni nad dejstvom, da nekdo pač ni želel naše družbe, kot nad tem, da v Talumovi recepciji, kjer smo čakali na 'izid', še nismo uspeli popiti vljudnostne kavice, ko je mimo nas proti izhodu že zdrvel eden glavnih akterjev, direktor Elesa, Vitoslav Turk. Zadnji hip smo ga ustavili in povprašali, ali se je zgodilo kakšno presenečenje, da odhaja tako hitro. Vitoslav Turk: »Stvari so tekle pričakovano hitro in mislim, da za udeležence skupščine ni bilo nobenega presenečenja. Izvolili smo nove člane nadzornega sveta, v njem so predstavniki stroke iz različnih področij, mednje sem bil imenovan tudi jaz, kar je bilo na nek način pričakovati. Eles kot večinski lastnik je bil že v preteklosti pomemben de- javnik pri razvojnih načrtih Taluma. Pred 5 leti smo podprli vse večje investicije, ki so se v Talumu dogodile, bili smo vedno pripravljeni iskati rešitve, ki so dobre za zaposlene in to industrijo, v tem kontekstu mislim, da je prav, da je Eles udeležen v nadzornem svetu Taluma.« Sledila so navzkrižna vprašanja novinarjev; na vprašanje, kakšna je bila odločitev skupščine glede lanskega bilančnega dobička, je Turk odgovoril: »Treba je vedeti, da smo v najhujših časih Talumu stali ob strani, ga finančno podprli in tudi v času, ko banke niso želele posojati kapitala, smo Talumu zagotovili podporo bančnega sistema. V tem trenutku Talum deluje v okolju, kjer so cene aluminija na svetovnem trgu rekordno visoke in ni potrebno, da bi zadrževali denar znotraj podjetja. Podjetje ga lahko ustvarja na trgu in tako je tudi prav. Talum je imel ves čas privilegiran položaj pri dobavi električne energije in je imel boljši položaj od vseh ostalih udeležencev na trgu v Sloveniji. Tudi v mednarodnih merilih.« V Talumu so prepričani, da imajo tudi drugi proizvajalci aluminija po svetu nižje cene elektrike. »To ne drži. V Franciji so lansko leto ustavili proizvodnjo aluminija, ki je podobna proizvodnji v Talumu, ravno zaradi tega, ker niso našli dobavitelja energije.« Ali se Eles strinja s Talu-movo naložbo v predelavo sekundarnega aluminija? »Dokler uradno ne prevzamemo svojih nalog in obveznosti znotraj Taluma, ne moremo ocenjevati nikakršne odločitve, ker o tem nismo vsebinsko niti seznanjeni. Elesov predstavnik nadzornega sveta je odsto- pil že pred časom in sedaj je imenovana nova struktura nadzornega sveta, ki se bo najprej dala pojasniti, zakaj pravzaprav gre pri razvojnem konceptu.« Kdaj boste sklicali novi nadzorni svet in kdo je predviden za predsednika? »To je težko reči. Seja bo sklicana takoj, ko bo potekel mandat dosedanjemu, na njej pa bo izvoljen tudi predsednik.« Govorilo se je, da boste zamenjali upravo Taluma. »Na današnji skupščini ni bilo na to temo izrečene niti ene besede.« Bo to tema za prvo sejo novega nadzornega sveta? »Absolutno ne.« Kaj pa bo glavna tema prve seje? »Konstitutivna seja.« Kaj pa potem prve vsebinske? »Tako kot nadzorni svet de- Foto: M. Ozmec Vitoslav Turk: »Talum je imel ves čas privilegiran položaj ...« Lenart • Župan odpustil direktorja občinske uprave O vzrokih (še) nihče nič V Lenartu se je že nekaj časa govorilo o nesoglasjih med županom Ivanom Vogrinom in direktorjem občinske uprave Bojanom Mažgonom. V teh dneh je v javnost prišla novica, da je župan Vogrin izdal direktorju Mažgonu izredni sklep o odpovedi delovnega razmerja. Foto: ZS Bojan Mažgon: "Vsekakor drži, da se z županom Ivanom Vogrinom razhajava. Zato zapuščam Lenart!" Direktor Bojan Mažgon naj bi omenjeni sklep sprejel že 23. junija. Župana Ivana Vogrina nam ni uspelo dobiti ne na občini in ne v podjetju Interles. V podjetju Interles, kjer je župan mag. Ivan Vogrin zaposlen, so nam povedali, da je v bolniškem staležu. Poklicali smo tudi Bojana Mažgona, ki nam je potrdil, da je res, da je 23. junija s strani župana Ivana Vogrina prejel sklep o odpovedi delovnega razmerja. Na vprašanje, kakšni so vzroki Foto: M. Ozmec Je usoda Taluma in prek 1000 članskega kolektiva zaradi odločitve lastnikov ogrožena? Foto: M. Ozmec Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek: »Eles kot predstavnik državnega kapitala je pokazal, da mu je kaj malo mar za Talum ...« za odpoved delovnega razmerja, nam je Bojan Mažgon povedal, da o njih ne želi govoriti, saj po njegovem mnenju zadeva še ni tako daleč, da bi bila za javnost, in dodal: »Vsekakor drži, da se z županom Ivanom Vogrinom razhajava. Glede na to, da sodelovanje ni več mogoče, zapuščam Lenart. O vzrokih ne bom govoril in tudi zadeve ne želim komentirati pred iztekom pritožbenih rokov, ki se iztečejo 23. julija.« Zmago Šalamun luje, nadzira delovanje uprave.« Za odhajajočim gostom se je v recepciji pojavil tudi predsednik uprave Taluma mag. Danilo To-plek, ki je očitno razočaran povedal: »Današnja skupščina je samo še eden od primerov, kjer se kaže, kako je lastništvo države lahko ena od slabših stvari, čeprav sem bil dolgo časa eden tistih, ki je menil, da ni nujno, da je država slab lastnik. Očitno pa se v določenih trenutkih država ne zna obnašati in v tem primeru je Eles kot predstavnik državnega kapitala pokazal, da mu je kaj malo mar za bodoči razvoj Taluma, za njegov obstoj, za realizacijo, prestrukturiranje pomembnih projektov, kot je pretap-ljanje sekundarnega aluminija in uvajanje livarstva, saj se je polakomil celotnega dobička. Kar pa je najhuje in v posmeh vsem delavcem zaposlenim v Talumu, je milostno pustil nerazporejenega dobička le 10.551,10 tolarjev. Torej smo priča požrešnosti in želji po tem, da se denar preliva v Ljubljano, v proračun, še huje pa je, da smo priča več kot podcenjevanju zdrave pameti teh ljudi, ki tukaj to ustvarjajo in seveda podcenjevanju njihovega truda in dela.« Kaj pa pomeni ta razdelitev dobička za dividende za Talumov projekt? »Mi ga bomo v vsakem primeru končali, če bomo seveda imeli priložnost, da ga dokončamo. Vsekakor pa je bolj kot količina denarja, torej bolj kot teh 398 milijonov tolarjev, pomembno sporočilo, ki smo ga dobili od lastnikov, ki sicer trdijo, da podpirajo naš razvoj, niso pa za to pripravljeni ničesar narediti, celo trudijo se, da nam to čimbolj otežujejo.« Kaj pa menite o novih članih nadzornega sveta? »Ne bi želel komentirati posameznih imen v njem, vendar kadrovanje, če seveda ne žalim kadrovske stroke, je potekalo s strani političnih strank, saj so se stolčki, oziroma mesta v nadzornem svetu, delili glede na vse kaj drugo kot pa na strokovno znanje, poznavanje stroke in upravljanje podjetij. Nas sicer veseli, da bomo lahko nekatere dileme, ki se nam pojavljajo pri uresničevanju razvojnih ciljev, delili s tako eminentnim skupom, kot smo ga danes dobili. To bi si želela vsaka uprava, za jutrišnje rezultate pa je tudi lažje, da zanje ne bomo odgovarjali le mi, ampak tudi ljudje, ki so se navdušeno pustili izvoliti na to funkcijo.« Skupščina delničarjev Ta-luma tudi tokrat ni podala razrešnice upravi in dosedanjemu nadzornemu svetu, ki se mu redni mandat izteče 15. julija, saj naj bi jih lastniki menda želeli povprašati še kaj o dosedanjem poslovanju družbe. Skupščina delničarjev tudi ni upoštevala predloga manjšinskih delničarjev in uprave, da naj bi bila v novem nadzornem svetu Milan Cerar, sicer predsednik nadzornega sveta slovenjebi-striškega Impola, ter Janko Bedrač, direktor Silkema. V novi nadzorni svet Taluma, katerega mandat se začne 16. julija, so predstavniki večinskih lastnikov namesto predvidenih petih imenovali le štiri člane: Vitoslava Turka, direktorja Elesa, Franca Bezjaka, sicer prejšnjega župana občine Majšperk, dr. Darinko Fakin, sedanjo županjo občine Majšperk, ter Stanka Simoniča, ki je zaposlen v ptujski podružnici nove KBM; kot predstavnika zaposlenih Taluma pa sta v nadzorni svet imenovana še Marko Drobnič ter Ivan Ogrinc. M. Ozmec Sv. Tomaž • Tiskovna konferenca Uspehi in žulji Na OŠ Tomaž pri Ormožu učenci ob zaključku vsakega šolskega leta pripravijo tiskovno konferenco, na kateri se pohvalijo s svojimi dosežki, povedo pa tudi, kje jih čevelj žuli. OŠ Tomaž pri Ormožu obiskuje 220 učencev, v vrtcu, ki organizacijsko prav tako spada k šoli, pa je tačas vpisanih 50 otrok. V znanju so sodelovali na številnih tekmovanjih. Maj Kačar je v znanju Vesele šole dosegel zlato priznanje, srebrno pa so dosegli še Patrik Škrinjar, Petra Hebar in Uroš Hekić. Klara Rakuša je dosegla zlato priznanje v logiki in srebrno pri slovenščini. Srebrni matematiki so postali Natalija Job, Uroš Hekić in Monika Rajh. Srebrna priznanja so si zaslužili tudi Tadej Ganza in David Voršič iz znanja fizike ter Gabriela Petek, Barbara Petek in Eva Lorenčič iz znanja o sladkorni bolezni. Domen Lorenčič, Katja Plohl in Klemen Pongračič so dosegli 2. mesto na območnem tekmovanju iz znanja o rdečem križu. Tadej Ganza pa je osvojil tudi bronasto priznanje iz znanja nemškega jezika. Z raziskovalno nalogo Razvoj šolstva pri Sv. Tomažu so Klara Rakuša, Barbara Petek, Ines Golob in Monika Rajh dosegle zlato priznanje na me-dobmočnem srečanju mladih raziskovalcev Bistre Ptuj, Rajko Lukačič in Borut Plohl pa z nalogo Uporabimo uporabljene plenice zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti. Šolska ekipa je postala državni prvak v krosu, Luka Sporno igrišče radi uporabijajo učenci prve triaae in otroci iz vrtca. Lovrec in Borut Plohl pa sta posamično dosegla 3. mesto. Na področnem tekmovanju je Mihaela Petek dosegla v skoku v daljino 1. mesto, prav tako pa tudi Natalij a Job v teku na 1000 metrov. Udeležili so se tudi 5. ormoškega teka in učenke Barbara Petek, Jana Viher, Mihaela Petek in Aleksandra Belšak so dosegle 1. mesto v štafeti, Tomaž Rep in Natalija Job 1. mesto posamično na 1300 metrov, Barbara Gorenc pa 1. mesto v teku na 650 metrov. Silvo Majcen se je po osvojenem 1. mestu na občinskem prvenstvu v športnem streljanju udeležil državnega prvenstva. Med številnimi kulturnimi dejavnostmi pa velja omeniti, da bralno značko učenci pridobivajo kar v treh jezikih. Kje pa vas čevelj žuli? V OŠ Tomaž pri Ormožu pa se srečujejo tudi s težavami. Problem nerealiziranih dolgov izhaja iz leta 1999/2000, ko so bili opeharjeni za igrišče, oziroma je bil denar zanj nenamensko uporabljen. Cena igrišča namenjenega prvi tri-adi in vrtcu je po prvotnih projektih znašala 14 milijonov tolarjev. Ker do pred dvema letoma niso dobili ničesar razen obljub, so igrišče uredili iz lastnih sredstev. »Igrala so nas stala 1.900.000 SIT. Nakar je občina uredila ograjo in posejala travo. Kolikšna je razlika do 14 milijonov, si lahko izračunate sami. Prav zaradi tega pritiskamo na gospoda župana, da nam uredi še klimo v računalniški učilnici, predračun je okrog 600.000 tolarjev, ker je obstoječa neuporabna, ter da uredi elektrifikacijo dela žlebov pri vhodu v telovadnico, ker se nam zaradi na- pačnega nagiba strehe nabira v žlebovih dež in sneg ter povzroča zamrznitev odtokov, kar povzroča v zimskih mesecih neprestano zatekanje, s čimer je povzročena velika škoda na objektu. Tudi ta predračun ne presega 1 milijon SIT. Nenazadnje pa so tu še nekatere stvari, ki še vedno zapadejo pod garancijo; kot recimo popravilo strehe in razpok, ki so nastale zaradi posedanja zgradbe,« je pojasnila ravnateljica Alenka Curin Janžekovič. S tem je žela pojasniti, da je to pravi vzrok, zakaj hodijo okrog župana Vi-lija Trofenika, ne pa zato ker bi se bali, da v novi občini ne bi bilo dovolj denarja za šolstvo. Gre torej za dolg, ki se bo moral poravnati, če ne prej pa pri delitveni bilanci, je prepričana Janžekovičeva. Na šoli jim primanjkuje tudi ena učilnica za prvi razred oziroma igralnica za vrtec, tako da se vsako leto znova spopadajo s tem problemom. Na drugi strani pa imajo kuhinjo takšnih dimenzij, da bi lahko kuhali še za eno ali več šol. Težave imajo tudi zaradi neurejenosti pločnikov in avtobusnih postajališč, še bolj pa jih muči, da jim iz leta v leto zmanjšujejo število avtobusnih prog, zato so nekateri učenci v šoli od 6.45 pa so 15.15. Med načrti za prihodnje leto so omenili nadaljevanje urejanja zunanjega prostora pod telovadnico, kjer naj bi nastala učilnica na prostem. Razmišljajo tudi o sodelovanju v kakšnem izmed projektov Co-menius, prijavili pa so se tudi v projekt fleksibilnega predmetnika, ki jim bo v tretjem trilet-ju omogočal večjo svobodo pri izvajanju pouka. vki Na knjižni polici Ptuj • Z ekonomske šole Mladi podjetniki Dijaki Ekonomske šole Ptuj sodelujejo v okviru prostih izbirnih vsebin v projektu JA-YE (Junior achievement - young enterprise) Zavoda za podjetniško izobraževanje mladih. Glavna cilja tega projekta sta ekonomsko in podjetniško izobraževanje za mlade v sodelovanju s poslovnimi in izobraževalnimi organizacijami ter javnimi zavodi in prebuditi v mladih željo po znanjih iz ekonomije in podjetništva. Gre za podjetniški program »Moje podjetje«, ki razvija kompetence posameznika in vrednote, kot so: podjetniški duh, pripravljenost na prevzemanje odgovornosti, tveganje, inovativnost, razvoj timskega dela iitd. Mladi z osvojenimi znanji iz podjetništva in ekonomije izboljšujejo kakovost svojega življenja. Zato želimo zagotoviti, da bo imel vsak mladostnik na Ekonomski šoli Ptuj možnost pridobiti osnovno znanje o podjetništvu. Dija- ki se v ta projekt vključujejo prostovoljno v obliki prostih izbirnih vsebin, delno pa JA-programe vključujemo med šolskim letom pri predmetu podjetništvo v programu ekonomske gimnazije. Namen projekta je tudi v razvijanju podjetniške dejavnosti, ustvarjalnosti, neodvisnosti, dela v skupini, sprejemanja odgovornosti preko poslo- Foto: arhiv šole Utrinek iz delavnice JA-YE - Moje podjetje vanja, gospodarjenja, razvoja kariere in podjetništva. V šoli te lastnosti uresničujemo v partnerstvu z različnimi zavodi, podjetji in drugimi organizacijami. Program, ki ga v okviru prostih izbirnih vsebin izpeljemo, je izrazito praktično usmerjen in poudarja pomembnost tržno usmerjenih gospodarstev, vlogo podjetništva v globalni ekonomiji, še posebej pa dolžnosti podjetnosti glede okolja, socialnih vprašanj ter etičnih načel. Izpostavljamo tudi pomembnost izobraževanja na delovnem mestu, vpliv gospodarstva na prihodnost mladih in prepoznavanje osebnih potencialov. Tudi letos smo konec šolskega leta popestrili z omenjenim projektom. Sodelovali so dijaki drugih letnikov ekonomske gimnazije. V relativno kratkem času so zasnovali zelo dinamična, inovativna podjetja z mladostniškim navdihom, in sicer: turistično agencijo Metulj; štajerski radio Žužek in Mariposa - podjetje za inštrui-ranje dijakov in študentov. Zavod za podjetniško izobraževanje mladih v sodelovanju z Ekonomsko šolo Ptuj je sodelujočim podelil tudi potrdila, ki jih bodo s pridom lahko uporabili pri pridobivanju štipendij, kandidiranju za prosta počitniška delovna mesta in zagotovo tudi kasneje, ko bodo tekmovali za sprejem na svoje prvo delovno mesto. mag. Vesna Trančar, univ. dipl. ekon. Milan Dekleva Zmagoslavje podgan Ljubljana. Cankarjeva založba, 2005 šestnajstega Delovega kresnika je prejel slovenski pesnik, pisatelj, novinar in glasbenik Milan Dekleva za roman Zmagoslavje podgan. Strokovna žirija je v utemeljitvi med drugim zapisala: »Deklevov roman Zmagoslavje podgan je v pomensko in zvokovno razplastenem jeziku poezije izpisana pripoved o neuresničljivosti ljubezenskega hrepenenja, o stiski pisateljevanja in o samotnem tujstvu posamičnega smrtnika v prostoru in času srednjeevropskega dvajsetega stoletja.« Grom stanuje v mansardi hiše, kjer je vonj po kislem in praženi čebuli, kjer stanovalci mislijo, da so tam le začasno. V pripovedi se izmenjujeta tretje in prvoosebni pripovedovalec, ne samo da vsak iz svojega gledišča izmenično kujeta pripoved, notranji govor in nagovor, včasih sta opazovalca istega dogodka, spet drugič nadaljujeta pripovedni tok brez pojasnjevanj. Wagner in Freud sta odkrila »zazvezdno temačnost duše«. Zgodbe Kafke so klinični opis stvarnosti. Žid Rosenberg trdi: »Civilizacija je progresivna shizofrenija! V resnici je svet sistem zrcal, v katerih se ne odraža večno vračanje istega, ampak postopno uresničevanje norosti.« Izpovedi samotarjev so odzven velikega mesta. V Londonu so razglasili teden borbe s podganami. Simbolično se spopadata najbolj krvoločna in najbolj trdoživa vrsta pod soncem. Kako bi lahko zgrešilJosipino, če pa diši po brezah in pokošeni travi. On diši po tujem. Oranžno obleko ima, izkušena sve-čenica ljubezni, Josipina Deželak. Njegova ljuba Josipina je vilinka, boginja, božica, Majhnica, pa Danica, Tulipančica, Astrica, Golobica, Mačica, Breskvica, nazadnje Krizantema. Božala sta se kakor nasprotna vetrova. Zmanjkovalo je časa za ljubezen. Preveč je vina na zadrgnjene živce. Če bo umrl, ga bo Josipina slišala. Pomlad se bori z ostarelo zimo, ko sliši prenašanje svojih blodenj in grehov po radijskih valovih. V dramo je hotel ujeti njuno razdvojenost. Orgije zrcalijo pro-padlost velemesta, v katerem so iztirjenci z domovinsko in volilno pravico. Stokrat je preklel svoj črvivi rojstni kraj. Kaj bi brez Dunaja in njegovih blodnih prividov? Prekleto življenje, da jo mora ljubiti v pismih! Želi, da bi lahko v trušču velemesta našel mir. Na Južnem kolodvoru hrepeni in obuja spomine na njuno srečanje. Je nasprotovanje okolju znak dekadence? Milijoni so ostali v strelskih jarkih, tudi njegov sedemnajstletni brat. Je izbral napačen študij, ki povezuje norost in zdravje in prisega na možnost duševne ozdravitve? Strah pred norostjo je strah pred civilizacijsko resnico. Izbral je idealen študij za pisateljevanje. Zmagoslavje podgan ni biografski roman, pač pa povsem samosvoj lirski in zgodovinski roman dunajskih ulic, kjer migota zrak, trepeče nebo, glasovi v blodnjaku, groteskne podobe, dinamika barv, posnemanje čutne in vidne resničnosti. Greta diši po gozdu, po mešanici salona in gozda. Prividi utrujenih možganov z alkoholom in morfijem? Njegova odcepljenost iz sveta, ogenj v naročju ljube Josipine. Grom se sprašuje, ali je v dvajsetem stoletju biti bolj klavrno Žid ali Slovenec. Dogodki Evrope se odbijajo na Dunaj. Grom je pisatelj, nevrotik, etik in grešnik. Hrepeni po pristni erotični ljubezni, študent klinične psihologije in umetnik, groteskni mrtvec med krikom in molkom. To je stoletje brutalnosti in ustvarjalnega občutja smrti. Na vrtu stroke niso pazili na ptice, pravi goslač Handke, kdor ostane brez modrine, pa se obesi. Smrad cvrčečih klobas prežene vonj Črnega morja, ki pride po Donavi in prinese baziliko in timijan Sredozemlja. Pomlad na Dunaju! Raztreščeno stoletje je prava glina za polnokrvnega romanesknega junaka. Ko bo prejel diplomo, »državno overovljen vpogled v sluzasto podstat življenja«, se bo moral vrniti domov, česar ga je groza. Handke sklada kantato votlih kosti za sedem tisočptičjih glasov. Sedem let Dunaja, nato pa prihod v^ Ljubljano spol-praznim kovčkom. Osamelec se je vrnil v Šmartno in dejal kot odrešenik: »Dopolnilo se je!« Pri Groharju se ljudje stap-ljajo s senenimi kopicami, macesni. Grom bo napisal dramo »o mestecu, ki ga je tema že našla in čas zapustil«. Josipina je mislila, da Slavko ve, kje je rob odra in do kam^ seže slepilo reflektorjev. Oni drugi Slavko je stopil iz njega. Šepavec hodi mimo okna, truplo bo postavil v sredino igre, čakajoč na zločin, dogodek. Gogani živijo svojo smrt. V Gogi je dramatično vodilo prav razcepljenost živega in mrtvega v sleherni osebi. Grom je prestavljen v naravno okolje, v umobolnico na Studencu, kar je posledica razvoja družbe, ki ceni povzpetnike in plenilce sanj. Zdaj ve, doktor Freud, kaj je unheimlich, nepojmljivo! Z mislimi Goganov čaka na dogodek. Končno odobren sekundarij v bolnišnici in zavrnitev nagrajene knjige. Zadnja postaja je Zagorje. Ne bega več med velemestom in provinco, med ljubeznijo in bordelom, medicino in samomorom. Zmagoslavje podgan - svetloba in barvitost metaforike, sočnost in svežina jezika, ko se besede retrospektivnega izražanja ne valjajo po ustih, ampak odzvanjajo v duhovni, eks-presionistični, kozmični sferi. Slovenci smo ustvarjeni za tesnobna razmerja. Pogovori z mojstrom sanj zastavijo vprašanje: »Mogoče je smrt le zanka v času, ki se bo zadrgnila okrog vratu človeštva šele, ko bo razodeta zadnja skrivnost?« Vladimir Kajzovar Foto: vk Nogomet Prijateljski tekmi Drave in Aluminija Stran 8 Strelstvo Trojno zmagoslavje naših strelcev Stran 8 Športno plezanje Mina zadovoljna z 10. mestom na EP Stran 9 Rokomet Nova pomembna okrepitev Ptujčank Stran 9 Nogomet Opravljen žreb za lige MNZ Ptuj Stran 10 Mali nogomet Tomaž odstopil od nastopa v 1. ligi! Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič Italija naslednja štiri leta na nogometnem Olimpu! Italijani so v Berlinu četrtič osvojili naslov svetovnih prvakov v nogometu, Francozi bodo morali na svoj drugi naslov še počakati. Naslednjič ga bodo naskakovali brez legendarnega Zinedina Zidana, ki pa si je po nespametni potezi v finalu sam zagrenil svoje nogometno slovo: namesto ovacij bo sedaj deležen (zasluženih) kritik, njegova veličastna kariera pa je dobila veliko črno piko. Glavni kandidat za najboljšega nogometaša SP se je tako skoraj izločil iz tega boja (kljub potezi na finalni tekmi je dobil zlato žogo - priznanje za naj nogometaša SP) in odprl prosto pot nekomu iz tabora zmagovalcev: Marcello Lippi je že pred tekmo izjavil, da je njegov kapetan Fabio Can-navaro na tem SP pokazal največ, svojo kandidaturo pa je oddal tudi Andrea Pirlo, ki je bil izbran za najboljšega nogometaša finalne tekme. Finalni obračun s Francozi so bolje začeli Italijani, v polno pa so prvi vendarle zadeli njihovi nasprotniki; z bele točke je svoj tretji gol na tem SP hladnokrvno dosegel Zidane. Po kotu Pirla je hitro izenačil Materazzi, prečko pa je zadel še Toni. Naslednji res veliki priložnosti so imeli Francozi, ko je v prvem podaljšku najprej za malo zgrešil Ribery, nato pa je strel Zidana mojstrsko ubranil Buffon. Sledila je že omenjena neumnost francoskega kapetana ter zaključek z enajstmetrovkami. Značilnost le-teh je bila ta, da vratarja praktično nista imela nobenih možnosti za kakršnokoli obrambo, saj so bili strelci izjemno natančni; razen seveda Trezegueta, ki je v drugi seriji na-streljal prečko. Italijani so brez napake izvedli vseh pet strelov in slavje se je lahko začelo Za veliko Italijanov pa bo trajalo samo kratek čas, saj je bila že za ponedeljek (včeraj, po zaključku naše redakcije, op. p.) napovedana razglasitev sodbe v aferi, ki pretresa klubsko sceno v sosednji Italiji. Napovedujejo selitev najpopularnejšega italijanskega kluba Juventusa v tretjo ligo, kar je za najštevilčnejšo armado navijačev v Italiji seveda pravi šok in hitra streznitev po osvojitvi naslova svetovnih prvakov. Je bil za igralce torinskega Juventusa (Buffona, Canna-vara, Zambrotto, Camoranesija in del Piera) to labodji spev pred selitvijo v druge klube, ali bodo svojemu klubu ostali zvesti tudi v težjih časih? Marcello Lippi, ki je z Juventusom osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, si je najvišji čin sedaj prislužil še z reprezentanco. Italijane je po 24 letih spet pripeljal na svetovni nogometni vrh, kjer bodo kraljevali najmanj štiri leta - do SP leta 2010 v Južnoafriški republiki. tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Italija : Francija 6:4 (1:1, 1:1) Olimpijski stadion Berlin, gledalcev 69.000, sodniki: Elizondo, Garcia, Otero (vsi Argentina). Strelca: 0:1 Zidane (7., 11-m), 1:1 Materazzi (19.) Enajstmetrovke: 2:1 Pirlo, 2:2 Wiltord, 3:2 Materazzi, Trezeguet - prečka, 4:2 De Rossi, 4:3 Abidal, 5:3 Del Piero, 5:4 Sagnol, 6:4 Grosso Italija: Buffon, Zambrotta, Cannavaro, Materazzi, Grosso, Camoranesi (od 86. Del Piero), Gattuso, Pirlo, Perrotta (od 61. laquinta), Totti (od 61. De Rossi), Toni. Selektor: Marcello Lippi Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Vieira (od 57. Diar-ra), Makelele, Ribery (od 100. Trezeguet), Zidane, Malouda, Henry (od 107. Wiltord). Selektor: Raymond Domenech Rumeni kartoni: Zambrotta; Sagnol, Diarra, Makelele Rdeči karton: Zidane (110) SP v nogometu Najboljše prvenstvo doslej Da smo v Nemčiji spremljali najboljše svetovno prvenstvo, čivkajo že vrabci na veji. S tem se strinja tudi Sepp Blatter, prvi mož svetovne nogometne organizacije Fifa, ki se je s tem, ko je dejal, da je bilo prvenstvo resnično najboljše do sedaj, Nemcem zelo prikupil. Takoj, ko so v deželi piva in klobasic izvedeli novico, da jim je podeljen mundial, so zabrneli stroji, javili so se številni prostovoljci, ki so bili pripravljeni pomagati, v akcijo je stopila tudi nemška vlada ^ Legendarni Franz Bec-kenbauer je postal predsednik organizacijskega odbora. Ob sebi je zbral sposobne sodelavce, ki so pod njegovo taktirko štiriindvajset ur na dan bdeli nad projektom Nemčija 2006. Znano je. da je bil »Kaiser« odličen nogometaš, znan po svoji borbenosti, vztrajnosti in nepopustljivosti, skratka vrlinah, ki že tradicionalno veljajo za Nemce. To mu je očitno zelo pomagalo pri pripravi samega mundiala, saj je vse potekalo praktično brezhibno. Bilo je sicer nekaj manjših spodrsljajev tako organizatorjev (»izlet« hrvaškega navijača na igrišče med tekmo) kot tudi Fife (preprodaja vstopnic njenega pomembnega člana), toda to je za tako veliko tekmovanje nekaj samoumevnega. Milijarde ljudi pred malimi ekrani po vsem svetu so mesec dni uživale ob nogometnih vrlinah mojstrov okroglega usnja in kljub nekaterim kritikam samega nogometa na tem pr- venstvu je potrebno dejati, da smo spremljali kvalitetne obračune; reprezentance so bile odlično taktično in kondicij-sko pripravljene, za večino nogometašev pa je zelo naporna klubska sezona in morda lahko tu iščemo ključ do morda nekaterih na oko res ne lepih in tako prepričljivih tekem. V najboljše svetovno nogometno prvenstvo do sedaj so se izvrstno vklopili tudi navijači vseh dvaintridesetih udeleženk prvenstva. Pohvaliti je potrebno predvsem Angleže, ki so svoj, včasih celo pretiran patriotizem, uspešno brzdali in poleg fantastične podpore svoji reprezentanci niso povzročali večjih izgredov. Potrebno je pohvaliti tudi ostale navijače, ki so preplavili ulice in trge večjih nemških mest, še posebej Argentince in domačine. Velika škoda je, da v ta vele-dogodek nismo bili vključeni tudi Slovenci. Naši nogometni reprezentanci se pač ni uspelo uvrstiti na mundial, kar v bistvu ni nobeno presenečenje. Bolj so zaradi same bližine Nemčije na dan privreli spomini na Amsterdam, kjer se je zgodilo »romanje« slovenskega naroda. Si predstavljate, da bi naša reprezentanca igrala npr. v Munchnu? Toda tu je prisotnih že preveč če-jev in Brane Oblak ne sme obupati, ampak mora izbrati prave igralce in borce za naslednji kvalifikacijski ciklus, kajti kar se same bližine naše dežele tiče, je nagrada zelo mikavna. Evropsko prvenstvo 2008 v Avstriji in Švici. Čudeži se dogajajo in zakaj nam kljub izredno težki skupini ne bi uspelo. Veliko nogometno tekmovanje (razen Italije) ni bilo še nikoli bližje naše meje. Tadej Podvršek SP v nogometu • Italija Nogometni svet presenetili s pristopom Italijani na tem SP niso igrali tipičnega italijanskega catana-cia, kar pomeni zaprto igro in potrpežljivo čakanje na napako nasprotnika. Že v prvem krogu predtekmovanja so proti Gani prikazali odlično igro in napadalen nogomet. Italijanski novinarji so takoj zagnali veliko evforijo, vendar so že po drugem krogu menjali ploščo, ko Italijanom v eni najbolj grobih tekem prvenstva ni uspelo premagati ekipe ZDA. Na zadnji tekmi predtekmovanja so proti Čehom Italijani spet pokazali pravi obraz in se s tem v osmini finala izognili Brazilcem. A so se tudi Avstralci izkazali za zelo trd oreh; samo sreči in Špancu Cataleju, ki je v zadnji minuti pokazal na belo točko, se lahko Italijani zahvalijo, da so napredovali v četrtfinale. Tam so proti Ukrajincem dosegli tri zadetke, obenem pa svojo mrežo spet ohranili nedotaknjeno, čeprav so njihovi nasprotniki pretili praktično celo tekmo. Že je bil na sporedu polfinale z Nemci, ki so na domačih tleh odkrito napovedovali naskok na vrh. Odlična tekma z neverjetnim tempom je bila odločena šele v predzadnji minuti podaljška, ko je F^ihir» m^tir^] T f^hmana piko na i pa je v zadnji minuti dodal še Alessandro Del Piero. Sedem Italijanov v idealni ekipi Italijani imajo v idealni ekipi prvenstva (23 izbrancev) kar sedem svojih predstavnikov, to so Buffon, Cannavaro, Zam-brotta, Pirlo, Gattuso, Totti in Toni. Prvi je nedvomno prvi vratar tega prvenstva, saj ni prejel nobenega zadetka iz igre od svojih nasprotnikov (z ZDA je avtogol dosegel Zaccardo, v finalu pa iz 11-m Zidane)! Pred njim je kraljevala praktično neprebojna obrambna linija, ki je tudi brez Neste (poškodba na tekmi proti Čehom) delovala suvereno: Cannavaro, Materaz-zi, Grosso in Zambrotta so tisti, ki so nosili največje breme obrambnih nalog. Delo so jim odlično lajšali vezisti. Dovolj je omeniti Pirla, Gattusa in Camo-ranesija, ki so poznani po tem, da zapirajo velik del poti proti lastnemu golu. Vloga Pirla pa seveda ni bila samo obrambna, ampak je bil zraven tega še glavni organizator igre Italijanov, Pot Italije do naslova svetovnih prvakov: Predtekmovanje: Italija - Gana 2:0 (1:0). Strelca: 1:0 Pirlo (40.), 2:0 laquinta (83.). Italija - ZDA 1:1 (1:1). Strelca: 1:0 Gilardino (22.), 1:1 Zaccardo (27. - avtogol). Italija - Češka 2:0 (1:0). Strelca: 0:1 Materazzi (26.), 0:2 Inzaghi (87.). Osmina finala: Italija - Avstralija 1:0 (0:0). Strelec: 1:0 Totti (90.+, 11-m). Četrtfinale: Italija - Ukrajina 3:0 (1:0). Strelca: 1:0 Zambrotta (6.), 2:0 Toni (59.), 3:0 Toni (69.). Polfinale: Italija - Nemčija 2:0 (0:0) - po podaljških. Strelca: Grosso (119.), Del Piero (120.). Pinalo- Italiia _ Ft-anriia R-A M -1 1 ■ 1 ^ _ nn ctrplianii i ťsnaictmťstt-n\/l< kjer je iz zadnje linije prenašal žogo preko sredine igrišča do veznih in napadalnih igralcev. Totti je prav tako eden od ideologov azzurov, njegova glavna naloga je »zadnja podaja«, ki jo lahko napadalci uspešno realizirajo. To mu na tem prvenstvu sicer ni najbolje uspevalo, a je ena njegovih vodilnih vlog na igrišču nesporna. Za zadetke so bili v glavnem zadolženi Toni, del Piero in laquinta, vendar se je izkazalo, da so bili v italijanski vrsti nevarni praktično vsi nogometaši: na koncu se jih je med strelce vpisalo kar enajst. Vse te odlične posameznike pa je uspel v odličen kolektiv združiti Marcello Lippi (na sliki), trener, ki je z Juventusom osvojil pet naslovov državnih prvakov, enkrat pa se je s »staro damo« povzpel tudi na vrh evropskega klubskega nogometa. Odličen občutek za potek dogodkov je izkoristil v polni meri, saj so kar na nekaj tekmah zadetke dosegali prav igralci s klopi, ki jih je malo pred tem poslal v igro. Očitek, da je dober klubski trener, ne pa tudi reprezentančni, je tako ovrgel na najboljši možni način: svojo ekipo je popeljal na vrh, do naslova svetovnega prvaka! IM Nogomet • NK Drava Ptuj S Turki neodločeno Drava - Sakarya Spor 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Hakan (37), 1:1 Gorinšek (41) DRAVA: Germič, Toplak, Zajc, Kruščica, Dončec, Dre-venšek, Bosilj, Zečevič, Bošnjak, Gorinšek, Kronaveter. Igrali so še: Prejac, Doan, Osaj, Novak, Kelenc, Nesič. Trener: Milko Đurovski. V soboto popoldne so nogometaši ptujske Drave odigrali pripravljalno srečanje v Raki- čanu pri Murski Soboti z ekipo turškega prvoligaša Sakarya Spor, ki jo vodi nekdanji uspešni igralec Veleža iz Mostarja Bijedič. Ptujčani so zaigrali s kombinirano igralsko zasedbo, saj je nekaj izkušenih igralcev ostalo na Ptuju in treniralo. Sicer pa je bila sama igra dokaj dinamična. Na začetku so bili nevarnejši turški nogometaši, dvakrat pa je odlično posredoval vratar Drave Dejan Germič. V 37. minuti pa ni mogel preprečiti zadetka, saj je bil udarec Hakana premočan. Vendar pa vodstvo Turkov ni dolgo trajalo, saj si je štiri minute kasneje Gorazd Gorinšek priboril žogo, preigral dva obrambna igralca ter z natančnim strelom po tleh zatresel mrežo ter rezultat izenačil. V drugem polčasu je bila igra enakovredna in je zvečine potekala med obema kazenskima prostoroma, brez pravih priložnosti za zadetek. Napadalci obeh ekip so sicer poizkušali streljati, vendar sta bila vratarja obeh ekip nepremagljiva. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Gorazd Gorinšek (Drava, beli dres) je na prijateljski tekmi s turškim prvoligašem Sakarya Spor dosegel edini zadetek za svojo ekipo. Nogomet • NK Aluminij Po tednu priprav že prvi test Aluminij - Cibalia 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Grgič (34), 0:2 Andričevič (67) ALUMINIJ: Rozman, Čeh, Mlinarič, Tišma, Krajcer, Ma-rinič, Breg, Dugolin, Šimenko, Đakovič, Veselič. Igrali so še: S. Sagadin, Fruk, Topolovec, Kokot, Golob, R. Sagadin, Jus, Trstenjak, Toplak, A. Kokot, Fridauer. Trener: Edin Osma-novič. Nogometaši Aluminija, ki so v ponedeljek pričeli priprave, so odigrali že prvo pripravljalno tekmo proti hrvaškemu prvoligašu Cibaliji iz Vinkov-cev, ki se v Sloveniji nahaja na pripravah. Domači strateg Edin Osmanovič je dal priložnost tudi nekaterim mladim nogometašem, ki so prišli iz mladinske ekipe, nekaj nogometašev pa ni nastopilo zaradi rahlih poškodb. Gostje iz Hrvaške veljajo za čvrsto ekipo hrvaškega prvenstva in so tako nastopili tudi v Kidričevem. Imeli so rahlo terensko pobudo, ki so jo kronali z zadetkom v vsakem polčasu in prišli do zmage. Domači nogometaši so kljub temu, da imajo za sabo samo nekaj treningov, nudili dostojni odpor. Žal pa se je v 15. minuti poškodoval napadalec Jan Šimenko v dvoboju z obrambnim igralcem Cibalie in moral je zapustiti igrišče. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Denis Topolovec (Aluminij, rdeči dres) Miran Emeršič novi trener mladincev NK Poli Drava Ptuj Mladinsko moštvo NK Poli Drava, ki ima v tej sezoni velike ambicije po visokem mestu, je dobilo novega trenerja. To je postal Miran Emeršič, ki je v minuli sezoni vodil ekipo Za-vrča. Dve zmagi mladih Kidričanov Priprave na novo sezono so pričeli tudi mladinci Aluminija, sicer pokalni prvaki Slovenije iz minule tekmovalne sezone in kadeti, saj se jim prvenstvo prične relativno hitro. Po nekaj treningih so tako mladinci kakor kadeti Aluminija odigrali pripravljalno srečanje s sovrstniki iz Velenja. Mladinci so zmagali z rezultatom 2:0, kadeti pa so slavili zmago z 6:0. Danilo Klajnšek Strelstvo • 16. DP z IMK orožjem Trojno zmagoslavje naših strelcev V soboto se je, na centralnem strelišču v Ljubljani, odvijalo še zadnje državno prvenstvo v letošnji sezoni, tokrat v streljanju z malokalibrskim orožjem na 25 in 50 metrov in tako so nastopajoči strelci še zadnjič testirali svojo tekmovalno pripravljenost pred bližajočim se SP, ki bo potekalo od 21. julija do 5. avgusta v Zagrebu. Med strelskimi društvi iz Spodnjega Podravja sta se DP udeležili SD Kidričevo in SD Juršinci, katerih tekmovalci nastopajo v disciplini MK pištola proste izbire na 50 m, in svoje nastope zaključili izjemno uspešno. Med člani se je namreč svojega drugega naslova državnega prvaka veselil kidri-čevski strelec Boštjan Simo-nič, ki je dosegel 545 krogov in premagal svojega najresnej-šega konkurenta Petra Tkalca s 543 krogi na 2. mestu, ormoški strelec Aleksander Cigla- rič, ki nastopa za ekipo ŠSK Coal iz Petišovcev, pa je dosegel 531 krogov in tekmovanje zaključil na žal nehvaležnem 4. mestu. Cvetko Ljubič, Simon Simonič in Jurček Lamot, SD Kidričevo, so tekmovanje s 516, 495 in 466 krogi zaključili na 5., 10. in 14.mestu. Boštjan je aprilskemu naslovu državnega prvaka z zračnim orožjem dodal še enega in tako s popolnim izkupičkom zaključil nastopanje na domačih prizoriščih v letošnji sezoni. Med mladinci se je prav tako svojega drugega naslova državnega prvaka veselil juršinski strelec Simon Simonič, ki je dosegel 539 krogov in premagal svoja reprezentančna kolega Klem-na Tomaševiča s 535 krogi na 2. mestu in Roka Ivanca s 516 krogi na 3.mestu. Če bi primerjali ta ekipni rezultat naše izbrane mladinske vrste z dosežki mladincev iz drugih držav, bi videli, da drži naša reprezentanca pred SP 6. najboljši rezultat, kar je izredna napoved za samo prvenstvo in samo upamo lahko, da bi jim uspelo tako formo zadržati še nadaljnjih 10 dni. Pri mlajših mladincih je nastopil še drugi juršinski strelec Rok Pučko, ki je dosegel 318 krogov in suvereno slavil pred konkurenco. Tudi Rok se je pridružil svojima starejšima vzornikoma in v žep pospravil še drugo letošnjo naj-prestižnejšo lovoriko. Trikrat dvojni naslovi državnih prvakov v treh starostnih kategorijah med strelci s pištolo kažejo na izjemne dosežke strelcev iz Spodnjega Podravja in izredno kvalitetno organiziran klubski vadbeni proces, ki ustvarja iz leta v leto nove šampione in pripelje do želenih rezultatov najboljših v državi. Simeon Gonc Foto: Simeon Gone Državna prvaka Simon Simonič in Rok Pučko s klubskim trenerjem Darkom Pavlinom in selektorjem Renatom Štermanom Strelstvo • DP v trapu Šesti naslov Boštjanu Mačku V strelskem centru Gaj pri Pragerskem je potekalo državno prvenstvo s puško šibreni-co na leteče cilje. Tridnevno tekmovanje je privabilo 98 tekmovalcev in tekmovalk v dvojnem trapu in trapu v različnih starostnih kategorijah. Lepo vreme pa je na ta prelepi objekt privabilo tudi številne gledalce. Boštjan Maček (SD Štefan Kovač) je bil praktično Najboljši trije na DP v trapu: Denis Vatovec (2. mesto), Boštjan Maček (državni prvak) in Igor Macur (3. mesto) brez konkurence in je z 143 na-streljanimi letečimi cilji dosegel državni rekord. Boštjan je letos že šestič zapored osvojil naslov državnega prvaka. REZULTATI: DVOJNI TRAP - POSAMIČNO: 1. Sandi Rolih (Ilirska Bistrica) 160. EKIPNO: 1. Rudar Globoko 331 TRAP - ČLANI - POSAMIČNO: 1. Boštjan Maček (SD Štefan Kovač) 143, 21. Igor Rakuša, 24. Bojan Rakuša, 38. Mišo Rakuša (vsi SK Central Ptuj) EKIPNO: 1. SD Štefan Kovač 339, 7. SK Central 306 MLADINCI: 1. Mark Sojer 129 MLAJŠI MLADINCI: 1. Anže Macur 102 ČLANICE: 1. Jasmina Maček (SD Štefan Kovač) 62 TRAP - VETERANI NAD 50: 1. Rudolf Minarec 38 TRAP VETERANI NAD 60: 1. Milan Zidanič. Danilo Klajnšek Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj Nova pomembna okrepitev ptujskih rokometašic V ZRK Mercator Tenzor so dodobra zasukali rokave že pred pričetkom priprav na novo sezono, saj so dobili še tretjo pomembno okrepitev. To pa je odlična vratarka ljubljanskega Krima in slovenske ženske rokometne reprezentance 21-letna Miša Marinček. Ta mlada vratarka v Krimu ni dobila veliko priložnosti ob odlični Romunki Domenici Dinu. Pri njej je vsekakor prisotna velika želja po branjenju in tako se je odločila, da bo naslednjo sezono glavna »ključarka« ekipe ZRK MT Ptuj. Sicer pa se je pričakovalo, da bodo Ptujčanke dobile še eno vratarko, saj bodo v prihajajoči sezoni igrale na treh frontah (v pokalu EHF, v slovenskem prvenstvu in v pokalnem tekmovanju). Danilo Klajnšek Vratarka Miša Marinček je najnovejša okrepitev ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Športno plezanje Mina zadovoljna z desetim mestom na članskem EP Ptujčanka Mina Markovič je na prvem članskem EP, ki se ga je udeležila, dosegla 10. mesto. V času od 29. junija od 2. julija je v ruskem Ekaterinburgu potekalo člansko evropsko prvenstvo v športnem plezanju. Mlada ptujska plezalka Mina Markovič (PD Ptuj, Rock Pilar) je tekmovala v močni slovenski ženski reprezentanci, v kateri so nastopile še Maja Vidmar (osvojila je 3. mesto), Natalija Gros, Martina Čufar in Lučka Franko. Izmed sedemintridesetih plezalk je Mina Markovič osvojila zelo dobro deseto mesto. Po prihodu iz Rusije smo z Mino Markovič naredili kratek intervju za Štajerski tednik. Kako ste zadovoljni s svojim nastopom na evropskem prvenstvu in desetim mestom? Mina Markovič: »Z uvrstitvijo sem kar zadovoljna, saj sem pred nastopom na evropskem prvenstvu manj trenirala, ker sem se bolj posvetila šoli oziroma maturi. Moj nastop je bil dober, vendar je bila sama organizacija prvenstva zelo slaba, saj stena dobesedno ni ustrezala pogojem takšnega ranga tekmovanja.« Zakaj stena na evropskem prvenstvu ni bila primerna? Je bila pretežka ali prelahka? Mina Markovič: »Pri športnem plezanju je predpisano, da mora biti stena visoka najmanj dvanajst metrov in imeti najmanj tri metre naklona. Stena na evropskem prvenstvu ni bila primerna, saj je imela le dva in pol metra naklona, kar pomeni, da je bila preveč navpična za športno plezanje. Iz teh podatkov moram dejati, da je bila stena kvečjemu prelahka za tako veliko tekmovanje.« Na evropskem prvenstvu ste osvojili 10. mesto. Je to za vas največji uspeh do sedaj? Mina Markovič: »Na EP je to moja najboljša uvrstitev, ampak na tekmovanjih za svetovni pokal sem letos bila že dvakrat deveta. Vsekakor pa moram med svojimi uspehi izpostaviti tudi naslov svetovne mladinske prvakinje, ki sem ga osvojila lani v Pekingu.« Kaj vas čaka v nadaljevanju sezone? Mina Markovič: »Najprej me čaka tekma za svetovni pokal v Chamonixu, nato pa sledi še Master v Serre Chevalierju. S slovensko reprezentanco pa gremo tudi na tri tekme v Azijo, tako da me čaka še naporni del sezone. Upam, da se bom na kateri izmed tekem uvrstila tudi v kakšen finale, sicer pa želim čimbolj uživati v plezanju. Od 25. do 28. avgusta se bom udeležila mladinskega svetovnega prvenstva v avstrijskem Imstu, kjer bom kljub močni konkurenci poizkušala obraniti naslov svetovne mladinske prvakinje v športnem plezanju.« Kje in kako trenutno potekajo vaši treningi? Mina Markovič: »V glavnem treniram na Ptuju, kjer so pogoji za športno plezanje dobri, saj imamo novo steno na Osnovni šoli Olge Meglič. Pred večjimi tekmovanji skupaj treniramo v reprezentanci, kjer se z ostalimi plezalkami dobro razumemo in si tudi pomagamo.« David Breznik Golf • Kvalifikacijski turnir za EP Slovenci za las zgrešili uvrstitev na EP Pretekli konec tedna je na ptujskem golf igrišču potekal kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo naslednje leto na Škotskem. Med desetimi nastopajočimi reprezentancami je bila tudi naša izbrana vrsta, ki je na koncu zasedla nehvaležno četrto mesto in ostala brez uvrstitve na EP, kamor so se uvrstile prve tri reprezentance. Med posamezniki je odlično nastopal domačin Matjaž Gojčič, ki je na koncu zasedel drugo mesto, za zmagovalcem pa je zaostal le za en udarec. Po tekmovanju je takole ocenil svoje nastope in nastope reprezentance Slovenije: »S svojim nastopom sem zadovo- ljen, čeprav bi lahko v nekoliko drugačnih okoliščinah na tem turnirju tudi zmagal. Na zadnjih luknjah nisem vedel za rezultate konkurentov, sicer bi poskušal odigrati drugače. Po nastopu reprezentance Slovenije ostaja nekoliko grenak priokus, ker se nismo uspeli uvrstiti na EP, vendar je to trenutno naše realno stanje. Zaostanek sedmih udarcev po štirih dneh tekmovanja in več kot tisočih udarcih je minimalen, še posebej če vemo, da je v Sloveniji težko zbrati šest enakovrednih igralcev, ki bi se lahko kosali s konkurenti. Pred nastopom sem si kot kapetan reprezentance morda naložil preveliko breme, ven- dar smo bili na koncu vseeno zelo blizu.« Rezultati: Ekipno: 1. Belgija 1090, 2. Turčija 1120, 3. Češka 1122, 4. Slovenija 1129, 5. Estonija 1188 ^ Posamezno: 1. Hugues Joannes (Belgija) 215, 2. Matjaž Gojčič (Slovenija) 216, 3. Hamza Sayin (Turčija) 218, 4. Patrik Hanaeuer in Guillaume Wartemez (oba Belgija) 219 12. Miha Studen 224, 20. Nejc Pogačar 230, 21. Sebastjan Ajster 231, 29. Gaber Burnik 237, 34. Matic Meža 245 (vsi Slovenija). JM Foto: Črtomir Goznik Matjaž Gojčič, kapetan slovenske golf reprezentance, je na kvalifikacijskem turnirju za EP na Ptuju zasedel 2. mesto med posamezniki. Triatlon • DP na Šmartinskem jezeru Ačimovič prvak med veterani Prejšnjo nedeljo je na Šmar-tinskem jezeru in njegovi okolici potekalo državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu. Od ptujskih tekmovalcev, ki se redno udeležujejo tekmovanj, so tudi tokrat nastopili Zoran Malovič, Rado Ačimovič in Brane Komel. Visoko sta posegla slednja, saj je Ačimovič v svoji kategoriji (veterani 3) osvojil zlato, Komel (veterani 1) pa je bil drugi po času, vendar zaradi zapletov z licenco Rado Ačimovič medalje ni prejel. Malovič je tekmovanje med člani končal na 18. mestu. Tekmovalci so morali premagati klasično dolžino olimpijskega triatlona (1500 metrov plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka). Prvi je ciljno črto prečkal Bojan Cebin v času dveh ur in petih minut. Sedemindvajset minut za njim je prispel Komel (absolutno 18. mesto), Ačimovič je zaostal dve minuti več, Malovič pa še dodatnih dvajset minut. Ptujski triatlonci so v nedeljo nastopili še na enkrat krajši razdalji (sprint triatlon) na Lentu v Mariboru. Tokrat je bil najboljši Miha Brodnjak, ki tekmuje za TK Ljubljana, s časom 1.01.30 je osvojil 18. mesto. Za zmagovalcem, klubskim kolegom Davidom Plešetom, je zaostal 5.09 minute. Rado Ačimovič je s časom 1.07.42 osvojil skupno 29. mesto in je bil ponovno najboljši v svoji kategoriji med veterani od 50-54 let. Zoran Malovič je bil s slabi dve minuti počasnejšim nastopom ob koncu uvrščen na 35. mesto. UG Nogomet • MNZ Ptuj Opravljen žreb za lige MNZ Ptuj V petek so v prostorih MNZ Ptuj izžrebali tekmovalne pare za sezono 2006/2007 v vseh ligah, ki jih bo MNZ Ptuj vodila v tej sezoni. V 1. ligi MNZ Ptuj ni več nobenih dvomov o tem, ali bo katera ekipa nastopila v Štajerski ligi. Enostavno so se odpovedali tekmovanju tako prvak Hajdina kakor tudi preostali klubi, ki so dobili povabilo. V 1. ligo MNZ Ptuj pa se Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Hajdine (modrj dresi) bodo tudi v naslednji sezoni igrali v 1. ligi MNZ Ptuj, saj se niso odločili za napredovanje v Štajersko ligo. Rokomet • 14. Eurofest v Piranu Ptujčanke šeste, Ormož peti V Izoli, Kopru in Piranu je minuli teden potekal že 14. festival rokometa, imenovan Eurofest. Letošnji največji turnir v Sloveniji je na slovensko Obalo privabil okrog 180 moštev iz kar 24 držav oz. okrog 3500 nastopajočih. Z našega območja sta se turnirja pri dekletih letnik 1991 udeležila Mercator Tenzor Ptuj (na sliki) in v članski konkurenci mešana ekipa Ormoža, Velike Nedelje ter Gorišnice. Ptujčanke, stare znanke Eu-rofesta, so ob petih zmagah (Dunajvaros B 12:9, Zora Olo-muc 14:13, Kungalvs 16:13, dvakrat Szeged 12:10 in 17:15) in dveh porazih (Dunajvaros A 12:19, Korosi 6:13) osvojile končno šesto mesto v konkurenci 21 ekip. Za Ptujčanke so nastopale: Marina Uplaznik, Tamara Lubec, Ana Cvetko, Patricija Korotaj, Katja Bol-car, Urška Levstik, Maruša Križanec, Karin Hržič, Larisa Krabonja, Tina Potočnik, Sara Šestan, Ajda Kovačič, Lučka Havlas, trenerka Vesna Havlas, vodja moštva Ladislav Sabo. Mešana ekipa Ormoža, Velike Nedelje in Gorišnice je zaigrala v članski konkurenci, kjer je nastopilo 10 moštev. Z malo več sreče bi se fantje lahko uvrstili v polfinale, toda usodna sta bila minimalna poraza v skupini proti Trstu ( 18:19) in Izoli (12:13). Zmage so fantje dosegli proti K.I.H-u, Ledecu in Tatran Prešovu. Za ekipo Ormoža so nastopali: Mitja Luskovič, Amir Kelenc, Iztok Luskovič, Primož Kra-bonja, Samo Vajda, Tadej Sok, Aleš Mesarec, Pavel Smodek, Grega Vičar, Sašo Korez, Robert Dajčbauer, Rudi Kokol, vodja moštva Uroš Krstič. Prihodnje leto je organizator napovedal nastop rekordnih 200 moštev iz celega sveta. Uroš Krstič je vrnila Dornava, ki je izpadla iz Štajerske lige, novi člani pa so nogometaši Markovcev kot prvaki 2. lige. Ekipi Središča in Slovenje vasi pa bosta v naslednji sezoni nastopali v 2. ligi MNZ Ptuj. V 2. slovenski mladinski in kadetski ligi bosta z našega območja nastopili NŠ Poli Drava Ptuj in Bistrica iz Slovenske Bistrice. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA (26. in 27. avgust): Skorba - Bukovci, Dornava - Mark 69 Rogoz-nica, Boč - Gorišnica, Apače - Videm, Hajdina - Podvinci, Markovci - Cirkulane. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA (26. in 27. avgust): Pragersko - Tržec, Leskovec - Zgornja Polskava, Hajdoše - Slovenja vas, Grajena - Središče, Lovrenc - Spodnja Polskava, Podlehnik prost. 2. SKL in 2. SML - VZHOD PARI 1. KROGA (30. avgust): NŠ Poli Drava Ptuj - Radgona, Mura 05 - Bistrica, Ljutomer - Get Power Šampion, Pohorje - Slovenj Gradec, Kovinar -Šmarje pri Jelšah, Krško - Nafta, Nissan Jarenina - Zreče. Danilo Klajnšek Strelstvo Srečko Majcenovič na SP v Švici V Leskovcu pri Krškem je potekalo tekmovanje v streljanju, na njem pa je nastopila tudi slovenska invalidska reprezentanca Slovenije, katere član je tudi Srečko Majceno-vič. Srečko je streljal dobro in osvojil prvo mesto s 597 na-streljanimi krogi. Po tem tekmovanju pa se je na pripravah zbrala slovenska invalidska strelska reprezentanca, ki bo od 12. do 20. julija nastopila na svetovnem prvenstvu v Švici. Sicer pa je Srečko izkušen tekmovalec in upa, da se bo kar najbolje odrezal na svetovnem prvenstvu v Švici. Danilo Klajnšek Mali nogomet Tomaž odstopil od nastopa v 1. ligi! Moštvo Tomaža si je v minulem prvenstvu prav v zadnjem krogu po zmagi nad Nazarjami priborilo obstanek v 1. ligi. Žal pa so v vrstah Tomaža zaradi različnih vzrokov odstopili od letošnjega nastopa v 1. SFL: »Enostavno ne bo šlo. Moramo pomladiti igralski kader. V letu ali dveh bomo vzpostavili tudi vso zahtevano strukturo mlajših selekcij. Drugi razlog za odpoved 1. SFL pa leži v financah,« je dejal novi pred- sednik kluba Zvonko Gašpa-rič, ki je na vročem stolčku zamenjal Boštjana Kupčiča. V 1. SFL se tako zaenkrat še išče deseti udeleženec prvenstva, resnih interesentov pa zaenkrat ni veliko. Moštvo Tomaža bo tako v sezoni 2006/07 nastopalo v 2. SFL vzhod. Žal smo tako s ptujsko-ormoškega območja v zadnjem času izgubili dva prvoligaša - Vitomar-ce in zdaj še Tomaž. UK Športni napovednik Nogomet / 60 let NK Hajdina Člani NK Hajdina praznujejo v tem tednu častitljiv jubilej - 60 let igranja nogometa na Hajdini. Ob tem visokem prazniku so v NK Hajdina pripravili zanimiv nogometni teden, ko bodo na svojem igrišču gostili številne znane in ugledne klube. Vsa srečanja se bodo pričela ob 18. uri. Po zadnji nedeljski tekmi bodo podelili priznanja NK Hajdina. PROGRAM TEKEM: TOREK, 11. 7.: DRAVA - MURA 05 SREDA, 12. 7.: ZAVRČ - DRAVINJA PETEK, 13. 7.: BEŽIGRAD - HAJDINA SOBOTA, 14. 7.: ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM NEDELJA, 15. 7.: NAFTA - VARTEKS Mali nogomet / 2. Memorialni dnevno-nočni turnir za pokal Mateja Trstenjaka Športno društvo Pušenci v soboto, 15. julija 2006, ob 16. uri pri vaškem domu Pušenci pripravlja 2. memorialni dnevno-nočni turnir za pokal Mateja Trstenjaka. Prijavnina za ekipo znaša 12.000 SIT. Ekipe se lahko prijavijo do petka, 14. julija 2006, v baru Texas Pušenci ali na tel. 041 907 413 (Miran). Žreb bo v petek, 14. julija, ob 19. uri v baru Texas Pušenci. Nagrade: 1. mesto: 150.000 SIT + pokal + prehodni pokal, 2. mesto: 70.000 SIT + pokal, 3. mesto: 35.000 SIT + pokal, 4. mesto: 15.000 SIT + pokal. Nagrade bodo v celoti izplačane, če bo prijavljenih vsaj 16 ekip. UK Mali nogomet / TUrnir v Juršincih V soboto, 15. 7., ŠD Juršinci organizira nočni turnir v malem nogometu z nagradnim skladom 300.000 SIT (ob prijavi 20 ekip). 1. mesto: 150.000 + pokal 2. mesto: 100.000 + pokal 3. mesto: 50.000 + pokal. Dodatne informacije: 041/613-322 (Franci) in 041/288-698 (Alojz). Vabljeni! Šahovski kotiček Šahovski turnir v Spuhlji / Zmagal Branko Rot 2. julija je Šahovska sekcija Spuhlja praznovala 21 let obstoja. V ta namen smo priredili šahovski turnir za vse krajane Spuhlje oziroma za člane sekcije. Turnir je bil odigran v okrepčevalnici Ptuj Pri Majdi Vidovič po švicarskem sistemu, kjer je čas igre 2 x 10 minut. Za prva tri mesta so bili trije pokali in še en posebej za najboljšega mladinca. Na žalost so se mladinci turnirja slabo udeležili, za kar upamo, da bo drugič bolje. Igralo se je 7 krogov. Na turnirju je igralo 12 šahistov. Končni vrstni red: 1. Branko Rot 5,5, 2. Mirko Kuhar 5,5, 3. Franc Pičerko 5, 4. Karel Robnik 4,5, 5. Leon Cestnik 4,5, 6. Miran Eržen 4, 7. Stanko Toplak 4, 8. Luka Kolarič 3,5 točke. Turnir je vodil in na njem sodil Branko Orešek. Prvi trije člani so dobili pokale, prav tako je dobil pokal najboljši mladinec Luka Kolarič. Sponzor turnirja je bila Optika Kuhar. Hvala vsem šahistom, ki ste se udeležili turnirja, dobitnikom pokalov pa iskreno čestitam. Franc Pičerko 4.poli maraton Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Največji slovenski rekreativni kolesarski Letališče Moškanjci 9.9. 2006 f dogodek! Poženi še na: www.polimaraton.si AvtoD^M Captiva s pridihom športnosti in terenskih zmogljivosti Chevrolet captiva želi biti terenec s športnimi karakteristikami, hkrati pa naj bi se ponašal s praktičnostjo in dobrimi terenskimi sposobnostmi. Gre za mednarodni projekt, saj sta pri razvijanju sodelovala Opel in Chevrolet, izdeloval se bo v Južni Koreji, za bencinske motorje so zadolženi pri avstralskem Holdnu, novi dizelski agregat pa so razvili skupaj z italijanskim podjetjem VM. Kupci bodo lahko izbirali med izvedbama s pogonom na prednji kolesni par ali na vsa štiri kolesa. Z novo captivo so na trgih Stare celine simbolično obeležili tudi sedemdesetletnico predhodnika športnih teren-cev SUV - chevroleta suburbana, ki je postavil temelje tega avtomobilskega razreda, s tem ko je prvič združil veliko potniško kabino ter prostor za prtljago z dobrimi voznimi lastnostmi. Chevrolet torej znova vstopa v izjemno priljubljen, hitro rastoč in precej zahteven segment kompaktnih terencev. Captiva velja za tehnološkega »dvojčka« prihajajočega opla antare in je oblikovana dinamično, lahko rečem celo atraktivno, odlikujeta pa jo zanimivi izvedbi s petimi oziroma sedmimi sedeži. V dolžino meri 4,65 m, kar omogoča prevoz petih ali sedmih potnikov, od katerih je priporočljivo, če sta tista dva v tretji vrsti manjše postave, ker v nasprotnem primeru drgneta kolena ob drugo sedežno vrsto. Oblikovno je captiva mešanica med eleganco in športnostjo. Slednje poudarjata predvsem agresiven nos vozila z rombastimi lučmi, širokim odbijačem in značilno masko. Bočna linija je elegantna, čeprav jo zaznamuje ostrina, ki poteka vse od prednjega odbijača do velikih zadnjih luči. Zadnji del vozila je prej ameriški kot evropski, predvsem zaradi izbuljenega videza ter debele kromirane letvice, ki se razteza nad prostorom za registrsko tablico. Tudi notranjost je v veliki meri evropska, predvsem kar se tiče oblike armaturne plošče in sredinske konzole, velik poudarek pa so namenili tudi udobju potnikov. Pod motornim pokrovom se lahko vrti novi 2.0-litrski turbodizel s tehnologijo skupnega voda, ki zmore 150 KM. Bencinski del motorne palete sestavljata 2,4-litrski vrstni štirivaljnik z dvema odmičnima gredema in 133 KM ter 3,2-litrski šestvaljnik z močjo 225 KM. Podvozje in krmilni mehanizem sta prilagojena evropskemu okusu. Štirikolesni pogon deluje po principu zdrsa prednjih koles, kar povzroči prenos navora na zadnji kolesni par preko elektromagnetne sklopke. V običajnih razmerah se celoten navor prenaša le na prednji kolesni par, v primeru zdrsa katerega od pogonskih koles pa sistem v zelo kratkem času prerazporedi do 50 odstotkov navora tudi na zadnji kolesni par. Štirikolesni pogon je povezan z elektronskim sistemom za stabilnost vozila ESP in zavornim dodatkom ABS. Med osnovno serijsko varnostno opremo zraven komponent aktivne varnosti sodijo tudi najmanj štiri zračne blazine. Captiva naj bi znamki, ki smo jo pred leti poznali pod imenom Daewoo in od katere se je v sorazmerno kratkem času oddaljila za kar nekaj let, dala nekaj novega poleta in pomagala pri zviševanju tržnega deleža in prodaje. V prodajnih salonih na sončni strani Alp jo bomo lahko videli že v začetku septembra. Suzuki SX4 Novo Suzukijevo vozilo SX4 ponuja pogon na vsa štiri kolesa in je razvito na osnovi koncepta X-over revolution. Na- Moje cvetje stalo je v skupnem sodelovanju med Su-zukijem in Fiatom, izdelava pa že poteka na Madžarskem. Od okoli 60.000 vozil, ki bodo izdelana letno, sta dve tretjini namenjeni Suzukijevi, ena tretjina pa Fiatovi izvedbi. Suzuki SX4 je tako kot njegov »brat« fiat sedici plod skupnega projekta, ki sta ga oba avtomobilska proizvajalca podpisala pomladi leta 2003. SX-ovo ime sestavljata črki S (športnost) in X (crossover); dodana štirica pa označuje primernost vožnje v vseh štirih letnih časih, seveda pa tudi njegov štirikolesni pogon. Pa ni zmeraj tako. Pogon je v osnovi speljan na prednji kolesni par, po potrebi pa lahko vključimo štirikolesni pogon, pa tudi zaporo diferenciala. Za zunanjo podobo vozila je poskrbel oblikovalski studio Giorgetto Giugiaro. SX4 je na voljo s tremi različnimi motorji; dvema bencinskima in enim dizelskim. Začetek ponudbe predstavlja 1,5-litr-ski bencinski motor z 99 kM največje moči, nadaljuje jo sodobnejši 1,6-litrski bencinski motor s tehnologijo VVT in s 107 KM ter 1,9-litrski Fiatov dizel JTD s 120 KM, serijskim filtrom trdih delcev in novim šeststopenjskim menjalnikom. Novi Suzukijev terenec je na voljo v dveh izvedbah: urban line, ki je namenjena bolj urbanemu prevažanju, in pa outdoor line z bolj agresivnimi odbijači in športno terenskim videzom. SX4 se že prodaja, čeprav povpraševanje trenutno presega možno dobavo vozil. So si pri naših zastopnikih zastavili premalo ambiciozne cilje? Danilo Majcen Zdravniški nasvet Zdravljenje v nosečnosti in svetovanje Zdravila v nosečnosti predpisujemo iz treh razlogov: - zaradi zdravljenja osnovne bolezni matere, - zaradi zdravljenja bolezni, kije nastala med nosečnostjo, - zaradi zdravljenja ploda. Med osnovnimi boleznimi prevladujejo bolezni srca in obtočil, sladkorna bolezen, epilepsija, astma motnje delovanja ščitnice in alergije. Med najpogosteje nastale bolezni med nosečnostjo ali v zvezi z njo so vnetja sečil in nosečni-ško zvišanje pritiska. Sama bolezen in spremenjena presnova sta lahko teratogeni za nastajajoči zarodek in plod. Meja med teratogenim delovanjem materine osnovne bolezni in vpliva zdravil ni ostra in je povezana z različnostjo vzročnih dejavnikov, ki vodijo v bolezen, ter z ge-netskimiznačilnostmi matere in zarodka. Znano in dokazano je 2- do 6-krat zvečano tveganje za pojav razvojnih nepravilnosti pri bolnicah s sladkorno boleznijo. Tveganje je sorazmer- no s stopnjo hiperglikemije oziroma urejenostjo sladkorne bolezni v prvem trimesečju nosečnosti. Podobno velja za neurejeno fenilketonurijo, ki je povezana s spontanimi splavi, zastojem rasti, nerazvitostjo možganov in poznejšo mentalno retardacijo. Tonično klonični krči s hi-poksijo pri epilepsiji so lahko škodljivejši kot zdravljenje. Ocenjeno tveganje je za 2- do 3-krat večje za razvoj nepravilnosti brez zdravljenja kot z njim. Zaradi sprememb v presnovi v prvem trimesečju nosečnosti ima lahko teratogeni učinek tudi povišana temperatura nad39,0oC. Uporaba zdravil v nosečnosti je upravičena, če koristnost za zdravje nosečnice presega tveganje za škodljivi učinek na plod. Zdravila so le v dveh do treh odstotkih vzrok za nastanek prirojenih nepravilnosti. To stališče moramo nosečnici pravilno predstaviti, pogoj dobrega svetovanja pa je pripravljenost na pogovor. Foto: Črtomir Goznik Milan Lukman, dr. med., spec. ginekologije Nosečnici moramo natančno in razumljivo predstaviti vrsto in stopnjo tveganja uporabe ali neuporabe določenega zdravila. Velja, da se izogibamo novim zdravilnim učinkovinam. Pri bolnicah s kroničnimi boleznimi moramo že med načrtovanjem nosečnosti uporabljati učinkovita preizkušena zdravila. Bolnica mora biti obveščena o vplivu svoje bolezni in zdravil na plod. Smiselna je uporaba samo enega zdravila. Moramo izbrati zdravilo, ki ima naj- boljši učinek na nosečnico in najmanjši na plod. Pomemben pogoj pri iskanju najboljših pogojev za razvoj zdravega zarodka je učinkovito predkoncepcijsko svetovanje. Sodobno predkoncep-cijsko svetovanje je pogosto dogovor med različnimi strokovnjaki različnih področij, ki omogoča nosečnici, da je njena bolezen v času zanositve najbolj urejena in vodena. Odklanjanje zdravljenja lahko zmanjša možnost zanositve in ogrozi tudi razvoj nosečnosti. Za nekatera zdravila velja, da je treba obvezno seznaniti bolnico s sočasnim jemanjem ali uporabo zanesljive kontracepcije. V Sloveniji še nimamo informacijskega sistema o uporabi zdravil. Informacije o stopnji tveganja pri uporabi med nosečnostjo so dostopne v Registru zdravil R Slovenije, v 24-urni informacijski službi Centra za zastrupitve Kliničnega centra v Ljubljani in kot sestavni del genetskega svetovanje Službe za medicinsko genetiko Ginekološke klinike v Ljubljani Milan Lukman,dr. med., spec. ginekologije Nevihte in toplo vreme - idealno vreme za bolezni na okrasnih rastlinah Čeprav nam je takšno vreme kar všeč, saj ni potrebno zalivati rastlin, pa se je potrebno zavedati, da je v takem vremenu veliko večja možnost, da bodo občutljivejše rastline zbolele. Prav tako pa se v takšnem vremenu zelo hitro razmnožujejo tudi škodljivci. Posebej tisti, ki prisegate na biološko zaščito rastlin, morate biti v tem času zelo natančni in zaščito izvajati redno - vsake tri do štiri dni, oziroma vedno po vsaki nevihti. Vsi biološki pripravki delujejo namreč preventivno, kar pomeni, da naredijo oblogo na listih, skozi katero glivice s svojimi hifami (koreninami) ne morejo prodreti in se tako razmnoževati in širiti po rastlini. Vsak dež seveda ta zaščitni plašč spere in začeti moramo znova. Rastline pa lahko krepimo tako, kot krepimo sebe pozimi, čeprav se bo slišalo smešno, ampak velja: s kamiličnim ali žajbljevim čajem enkrat tedensko. Balkonske rastline Tudi balkonske rastline so zaradi pogostih neviht in vetra dokaj utrujene. Zato jih moramo redno dognoje-vati, zdaj še dvakrat na teden. Pelargonijam in gorenjskim nageljčkom damo manjši odmerek gnojil, kakor je priporočen, a še vedno dvakrat na teden. Občasno vse zalijemo tudi s železovimi pripravki, surfinije pa moramo dognojevati z njimi enkrat tedensko. Enako velja še za modri čudež, bakopo in brahikome ali avstralske marjetice. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove in uživamo v njihovem cvetenju. Začimbe in dišavnice ____________-Tmí Foto: Martin Ozmec Te imajo letos resnično idealne pogoje za rast in razvoj. Kdaj nabiramo posamezne rastline, je že bilo napisano. Kakovostno zelišče za osvežilni ali zdravilni čaj pa je pomembno tudi pravilno prenesti domov in potem posušiti. Prvo pravilo je, da zelišča nabiramo v zračne košare iz naravnih materialov. Nikoli jih ne nabiramo v plastične posode ali celo vrečke, saj boste tako že z vrta ali narave domov prinesli črne rastline, ki so del svojih učinkovin že izgubile. Pletenih košar naše babice niso uporabljali samo zato, ker vrečk niso imele, ampak zato, ker so vedele, da je potrebno zelišča prenašati tako, da med njimi ves čas kroži zrak. To tudi pomeni, da jih ne natlačimo, ampak samo polagamo v košare. Tako ali tako je priporočljivo, da jih z vrta čim prej spravimo v prostor, kjer jih bomo sušili, le pot bomo tako morali večkrat opraviti. Zelišč ne režemo s kovinskimi predmeti, ampak jih trgamo z roko. Trgamo cele veje in vejice. Ko jih prinesemo v prostor, kjer jih bomo sušili, jih lepo enakomerno razporedimo tako, da se ne tiščijo med seboj. Ne sušimo jih v mikrovalovnih pečicah, sušimo jih v zračnem in temnem prostoru. Zelo uporabne pa so sušilnice za sadje. Vendar naj vas tudi tu ne zapelje varčevanje, sušimo jih v tankih plasteh, najbolje ponoči. Pravilno posušeno zelišče v pesti poka, a se ne zdrobi, zato je dobro, da ga po sušenju zelo na hitro ohladimo: zjutraj je odličen mrzel zrak, zato sušimo ponoči. Hranimo čim bolj cele rastline in jih šele pred uporabo zdrobimo za v čaj. Čaji so lahko tudi poleti zelo osvežilni. Vsi kupujemo v trgovinah ledene čaje. Zakaj sijih ne bi raje sami naredili? Ledeni čaji so samo mešanica pravega čaja z zeliščnimi komponentami. Pravi čaj kupimo, vendar ne v filter vrečicah, za okus pa uporabimo domača zelišča: zelo osvežilne so mete in melise. Sladkamo po okusu, dodamo sok stisnjene pomaranče ali limone. Ohladimo v hladilniku. Za obiske lahko postrežemo v kozarcih, katerih rob smo namočili v beljak in sladkor, za dekoracijo pa uporabimo liste zelišča. Te lahko damo tudi v posodice za led, prelijemo z vodo in zamrznemo. Tako bodo naše kockice za led nekaj posebnega. Poskusite in najdite svoje najljubše kombinacije. Miša Pušenjak Zg. Ložnica • Ob petnajstletnici samostojnosti Slovenije Na slovesnosti več kot 2000 ljudi »TUdi v občini Slovenska Bistrica, še posebej v mestu in njegovi neposredni okolici, kjer so bili razmeščeni vojaški objekti, so se v času desetdnevne vojne odvijali pomembni osamosvojitveni in vojaški dogodki z blokado vojašnice v mestu Slovenska Bistrica in zavzetjem vojaškega skladišča Ložnica. Le izjemnemu sodelovanju vseh udeležencev obrambnega delovanja v občini Slovenska Bistrica, še posebej takratnega občinskega vodstva in poveljstvu takratnega 79. območja Teritorialne obrambe Slovenije - Slovenska Bistrica, se lahko zahvalimo, da so se vse nakopičene napetosti uspešno odvile v prid slovenski osamosvojitvi. Pri tem ne smemo zanemariti vloge in pomoči prebivalstva, civilne zaščite, gasilcev in lovcev, predvsem pa ne slovenske milice, ki je imela eno od ključnih vlog že vsaj dobri dve leti pred dogodki v letu 1991, v času »kosovskih dogodkov« in »mitingov resnice«. Kar za dobro polovico slovenske TO je bilo slovenskih miličnikov, odlično izurjenih in dobro oboroženih,« je zapisano na zloženki, ki jo je ob tej priložnosti, v nakladi 3500 izvodov, izdala Občina Slovenska Bistrica. Slovesnosti ob petnajstletnici samostojnosti Slovenije in zavzetja skladišča na Ložnici - 2. julij 1991 - se je udeležilo več kot dva tisoč ljudi, večino od njih so soorganizatorji, Zveza vojnih veteranov Slovenije iz Slovenske Bistrice, pripeljali na prizorišče proslave kar peš. Prvi pohod je potekal iz Slovenske Bistrice in Oplot-nice, organizatorji pa želijo, da bi postal tradicionalen. Slovesnosti so se udeležili tudi minister za obrambo Karl Erjavec, ki je v nagovoru povedal, da je pred petnajstimi leti igrala teritorialna obramba glavno vlogo v osamosvajanju. Njihovo delo nadaljuje danes Slovenska vojska, čeprav mnogi trdijo, da v Sloveniji vojne več ne bo in da vojska ni potrebna. Tudi pet let pred vojno za Slovenijo ni mogel nihče napovedati vojne. Teritorialna obramba in Manevrska struktura narodne zaščite sta bili iz dneva v dan bolj samozavestni, je še povedal minister za obrambo Karl Erjavec. Županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen je v svojem govoru izpostavila dva velika moža, ki sta zaznamovala slovensko državnost, Jožeta in Ivana Pučnika. Povedala je, da je v letu 1991 zaradi izredne strateške točke Ložnica in vojašnice v Slovenski Bistrici v mobilizaciji sodelovalo šest odstotkov prebivalcev občine. Na Slovenskobistriškem so se v vojno vključili tudi policisti, lovci, številne družine, avto-prevozniki, kmetje in gospodinje. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, ki je bil v času vojne za Slovenijo v Slovenski Bistrici eden izmed mobiliziranih prebivalcev. Listini Ivanu Pučniku in Marjanu Streharju Na slovesnosti so podeli- Osrednje slovesnosti v Zgornji Ložnici so se med številnimi drugimi pomembnimi gosti udeležili tudi ministra Ivan Žagar in Karl Erjavec, ob njima je županja Irena Majcen. li dve listini o imenovanju častnega člana Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Občinski odbor združenja veteranov iz Slovenske Bistrice je predlagal majorja Marjana Streharja, takratnega poveljnika območnega štaba Teritorialne obrambe v Slovenski Bistrici, in Ivana Pučnika, ki je v času vojne za Slovenijo vodil občino Slovenska Bistrica kot župan. Ivan Pučnik, takratni župan oziroma predsednik občinske skupščine je o dogodkih v letu 1991 povedal: »Slovenska Bistrica je bila ravno zaradi pomena skladišča bolj na udaru. Iz vojašnice, ki jo je vodil Turović, so zastraševali, da bodo napadli z orožjem. Komandant Turović je dobro sodeloval, do neke mere pri tej ostrini, ki je bila vojaško utemeljena, je pri našem uspehu pomagal. Prizadevali smo si, da ne bi prišlo do nepremišljenega udara, saj ko je orožje napolnjeno in namer-jeno na cilje, je potrebno le malo, da pride do katastrofe. Vsakodnevno sem se po nekaj ur zadržal na komandi Teritorialne obrambe. Z Marjanom Streharjem sva zelo dobro sodelovala, saj sva bila na istih političnih toriščih. Moram povedati, da se je v Slovenski Bistrici vojna končala celo bolje, kot smo pričakovali, seveda smo si za to nenehno prizadevali, da ne bi prišlo do kakšnih nerodnosti, ki bi lahko bile usodne.« Marjan Strehar je bil v letu 1990 imenovan za načelnika Manevrske strukture narodne zaščite Slovenije. Njegove taktične sposobnosti so pripomogle k uspešnemu in mirnemu zaključku zavzetja vojašnice in skladišča na Ložnici in zaključku vojne v Sloveniji. »Sedaj je enostavno razmišljati za nazaj, verjetno bi se zdaj odločal bolje. Priznanje pa je plod dela, truda in žrtev vseh Bistričanov, teritorialcev in takratne milice oziroma policije, ki je teren poznala dosti bolje kot mi. Če se spominjam petnajst let nazaj, lahko rečem, da je bilo najtežje postavljati poteze vnajprej, prisoten je bil strah za življenje številnih teritorialcev, občanov in nenazadnje nabornikov v vojašnici. Takrat je padla odločitev - napolni puško z bojnim strelivom, nameri v človeka, včerajšnjega prijatelja, in streljaj. To je bilo najtežje. Slovenska Bistrica pa je imela v vojni za Slovenijo poseben pomen. Mobiliziranih je bilo 1750 Bistričanov, kar je bilo zaradi izrednega strateškega pomena - vojašnice, skladišča na Ložnici in komunikacijskega centra na Boču - šest odstotkov vseh prebivalcev, kar je pomenilo deset odstotkov slovenske vojske, po Sloveniji je bilo mobiliziranih le en odstotek prebivalcev. Na Zgornji Ložnici je bilo skladiščenega več tisoč ton razstreliva. Poveljnik Miloševič je povedal, da nujno potrebujemo strelivo iz Ložnice, ne samo pripadniki TO v Slovenski Bistrici, Ložnica je bila pomembna za oborožitev celotne slovenske vojske. Da pa se je vojna pri nas zaključila mirno, le z eno žrtvijo na Zgornji Ložnici, pa je veliko pripomoglo tudi občinsko vodstvo z Ivanom Pučnikom.« Nataša Pogorevc Pa brez zamere Kaj pa zdaj? Po zadnjem pisku Minulo nedeljo se je končala enomesečna kolektivna norišnica, ko so bile oči večine prebivalstva usmerjene v Nemčijo, prav tako pa je marsikoga kaj malo zanimalo karkoli drugega razen kombinacije trave, usnja in na vsaki strani po enajst bolj ali manj robatih mož, ki se za tem usnjem podijo. Kdor bo trdil, da pretekli mesec ni minil v znamenju nogometa, se bo enostavno motil. Svetovno prvenstvo, ki so ga v poznih nedeljskih urah dobili italijanski nogometaši, je bilo sicer najavljeno kot najboljše doslej, a eno je nekaj najavljati, drugo pa je to dejansko tudi narediti. Zdaj, ko se evforija počasi ohlaja, lahko mirne vesti zatrdimo, da je to prvenstvo res bilo nekaj posebnega. S stališča organizacije, same igre, navijačev in tako dalje. Skratka, ni ga področja, ki sestavlja ves ta cirkus, na katerem v Nemčiji ne bi bili preseženi vsi dosedanji standardi in pričakovanja. Tudi tisti, ki so se še pred začetkom prvenstva sveto zaklinjali, da bodo ves ta cirkus mirno ignorirali, si niso mogli kaj, da ne bi vsaj tu in tam poškilili na ekrane. Kar je seveda povsem normalno, če imamo v mislih, da je bil v preteklem mesecu nogomet povsod, kamor ste prišli. Fuzbal lahko imate radi ali pa ne, odločitev je popolnoma vaša - ne morete pa zanikati popularnosti in vpliva, ki ga ima tale igra na ves svet (majhna izjema so, kot ponavadi, seveda Američani). Vendar vsesplošna fuzbalska evforija, ki smo ji bili priča v preteklem mesecu, še ne pomeni, da se je ostali svet v času svetovnega prvenstva tudi resnično ustavil, se pravi, da se v tem času res ni dogajalo nič drugega razen fuzbala. Svetu in tistim, ki ga vodijo, je prav malo mar za fuzbal, razen seveda, kadar se morajo priti pokazati na tekme, ker je to dobro za njihove (politične, gospodarske, zvezdniške) kariere. Kar pomeni, da se zdaj, ko je svetovnega prvenstva konec, razgrete nogometne glave morajo malo ohladiti in se navaditi na "normalno" delovanje v svetu, v katerem glavna tema pogovorov niso fuzbalske tekme, ampak precej bolj eksistencialno obarvana tematika. Vsem, ki so pretekli mesec živeli v nogometnem balončku, je treba nekako dopovedati, da jih je medtem svet čakal z vsemi svojimi problemi in vsakodnevnimi radostmi ter težavami. To je svet, kjer se za podle udarce največkrat ne dobi rdečega kartona, kjer se rešitve ne iščejo z izvajanjem enajstmetrovk in kjer si na koncu nasprotniki ne podajo rok ter si čestitajo. Svetovnega prvenstva je konec. Eni ga zapuščajo bolj, drugi manj veseli. A tako pač je - tudi na svetovnem prvenstvu, kjer so možni čudeži, lahko vedno zmaga samo eno moštvo. Razgrete glave se morajo ohladiti in spoznati, da je fuzbal, čeprav baje zelo pomembna, vendarle samo postranska stvar na svetu. Kdor misli drugače, ga bo precej verjetno slej ko prej začela boleti glava. Gregor Alič Ptuj • Septembra otvoritev razstave o županih (1864-2005) Le pet občin bo imelo razstavo Zgodovinski arhiv na Ptuju že približno dva meseca pripravlja razstavo o županih, ki so županovali na območju Ptuja. Na ogled naj bi bile razstave postavljene v občinskih stavbah septembra, željo za sodelovanje pa je doslej izrazilo le pet občin. Majšperk, Destrnik, Žetale, Hajdina, Juršinci in Ptuj so občine, ki so avtoricama, ki pripravljata razstavo, Nataši Majerič Kekec in Mariji Hernja Masten, že potrdile, da želijo sodelovati. Avtorici nameravata razstave pripraviti in jih nato postaviti na ogled v posameznih občinah, a le v tistih, ki so se prijavile in ki to želijo. Vsaka razstava bo drugačna, namenjena posamezni občini, v kateri bo postavljena. »Razstavo želimo narediti zaradi tega, ker se bližajo županske volitve. Povabili sva vse župane k sodelovanju. Tako se bodo na nek način občine in župani tudi promovirali,« pravi Nataša Ma- Foto: Dženana Bećirović Ena od avtoric razstave, Nataša Majerič Kekec jerič Kekec. Na področju Štajerske so bile prve županske volitve leta 1864, vse župane od takrat do leta 2005 bodo poskusili najti in predstaviti širši javnosti. Majerič Kekčeva je imena in dopise prvih županov že našla v arhivu v Gradcu. Pravi, da je v pripravo take razstave potrebno vložiti precej časa in truda, zato so morali začeti toliko prej. Zraven imen posameznih županov, ki so v občinah županovali, naj bi razstava, ki jo pripravljajo, zajela tudi prve volitve, imena občin nekoč, zakonodajo, slikovni prikaz združevanja in razdruževanja občin pa tudi slike županov, v kolikor jih bodo uspeli dobiti. »Naš namen je prikazati strukturo in obliko upravno politične dejavnosti v različnih zgodovinskih obdobjih. Poudarek bo na občinah in županih. Pokazati želimo tudi oblastne pristojnosti na področju države, regije in mest. Pri javnosti želimo spodbuditi zanimanje za zgodovinsko preteklost v smislu družbenega delovanja ljudi v neki sredini. Nagovoriti pa želimo tudi mlade,« dodaja Majeričeva. Čeprav bi bila razstava za občine brezplačna in precej zanimiva, se je več kot polovica županov odločila, da je ne želijo imeti v svojih prostorih. MO Ptuj, na čelu z županom dr. Štefanom Čelanom, je bila prva, ki se je povabilu odzvala in je, po besedah Majeričeve, idejo sprejela z navdušenjem. Tako si bomo Ptujčani septembra v prostorih občinske stavbe imeli možnost ogledati razstavo o županih, ki so župa-novali na Ptuju. Dženana Bećirović Foto: NP Kidričevo • Ustanovili novo društvo Gibanje za pravičnost in razvoj Konec junija so se v Kidričevem zbrali somišljeniki, ljudje, ki jim ni vseeno, kakšno je življenje in razvoj kraja oziroma občine; ki želijo živeti v demokratični, izobraženi, napredni, socialno uravnoteženi, ekonomsko uspešni in zeleni občini. Na ustanovnem sestanku društva Gibanje za pravičnost in razvoj so med drugim ugotovili tudi, da je v občini Kidričevo pereč problem pitne vode, predvsem zaradi onesnažene podtalnice; problem zase pa je odločitev lokalne skupnosti o spremembi lokacije novogradnje vrtca, ki naj bi bila racionalnejša pri osnovni šli, pa člani društva trdijo, da to ni tako. Tudi argumentirana strokovna dejstva in nestrinjanje velike večine občanov, dokazano s peticijo in 1200 zbranimi podpisi, pri odločanju niso upoštevani. Ni poskrbljeno za mladino, nimajo primernega prostora, kjer bi se lahko sestajali in imeli svoje normalno družabno življenje, tudi zaprto letno kopališče v Kidričevem je že dalj časa pereč problem in še bi lahko naštevali. Člani društva so prepričani, da je v občini Kidričevo pravičnost in razvoj, predvsem otrok, mladine in sta- rejših, bolj kot kjerkoli drugje, na najnižji možni točki. Pri odločanju, po njihovo, prevladuje interes peščice posameznikov, oligarhija in diskreditacije vseh vrst in razsežnosti. Zato so ustanovili društvo Gibanje za pravičnost in razvoj občine Kidričevo, katerega dejavnosti so usmerjene v pomoč otrokom, mladim, revnim, starejšim, invalidom, zatiranim in bolnim. Prek Gibanja bodo spodbujali zdrav način življenja - naravno prehrano, ki je ekološko predelana, okolju prijazno kmetovanje, ohranjanje naravnega okolja in naravne dediščine, odpravljanje različnih konfliktnih situacij in iskanje re- šitev po mirni poti. Društvo bo prioritetno delovalo na področju celotne občine Kidričevo, aktivni pa bodo tudi navzven. Dejavnosti in primere dobre prakse bodo prenašali drugam, predvsem pa se aktivno vključevali v akcije tako imenovanega »Drnovškovega GPR« na nacionalni ravni in širše. Na ustanovnem zboru so člani društva sprejeli Statut in izvolili za predsednico društva GPR občine Kidričevo Nežiko Šešo, znano aktivistko za pravice otrok, in jo imenovali za zastopnico društva v upravnih zadevah. Izvolili so tudi člane upravnega odbora in nadzorne komisije društva ter se dogovorili o ak- tivnostih do prvega občnega zbora, ko bodo potrdili še podrobnejši program delovanja in sprejeli Pravilnik o finanč-no-materialnem poslovanju društva. V društvo vabijo vse, ki ste nesebično pripravljeni pomagati sočloveku, ki vam ni zgolj za profit in ki dobro mislite. Smernice in cilji društva so usmerjeni v pomoč in podporo najšibkejšim, delovanje pa temelji na socialni pravičnosti in skrbi za vsakega posameznika. Začrtali so aktivnosti, s katerimi bodo počasi, a vztrajno izboljševali pogoje za delo in kakovost življenja vsakega njihovega občana. Zaupali so nam tudi, da se jim lahko pridružite vsak četrtek med 18. in 19. uro v prostorih Doma upokojencev Kidričevo, v Njivercah. Z veseljem vam bodo posredovali različne informacije, lahko pa se boste tudi včlanili. Z mislijo dr. Drnovška: »Človek se ne rodiš, ampak postaneš,« vas vabijo, da se jim pridružite. OM Za predsednico društva Gibanja za pravičnost in razvoj so soglasno izvolili Nežo Šešo. Slov. gorice • Tradicionalno srečanje starodobnikov Najstarejši je imel skoraj 70 let Društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci je zadnjo junijsko soboto organiziralo tradicionalno, že šesto srečanje ljubiteljev starodobnih vozil, ki se ga je udeležilo 180 ljubiteljev starodobnikov iz Slovenije in Avstrije, rpipeljali pa so se s 110 različnimi prevoznimi sredstvi na dveh ali štirih kolesih. Štajerski TEDNIK PLEME, RASA NOGOMETNI KLUB IZ MADRIDA SLAVONSKA REKA, PRITOK SAVE GOVEDO Z ROGOVI KOPALIŠČE NA MALLORCI JAPONSKA PISATELJICA (TATSUO) Štajerski TEDNIK PRVI DEL STAVČNE PERIODE NAŠ HOKEJSKI VRATAR (KLEMEN) KAMNIT METEOR ITALIJANSKI PISATELJ (EMILIO) KRAJ PRI POLENŠAKU SILVA VIVOD UNIVERZA V OXFORDU BINARNO LOGIČNO STIKALO HLEV ZA ŽIVINO MORALEN ČLOVEK HRVAŠKO NASELJE ZHODNO OD VEL. GORICE VINSKA TRTA ZGOLJ FIATOV AVTO MADŽARSKA SABLJAČICA LANTAN TINA UGRIN Imetnik najstarejšega avtomobila je bil Avstrijec, njegov štirikolesni ponos pa je bil avto znamke Fiat Ballila letnik 1937. Najstarejši motor je bil BMW R20, letnik 1936, lastnika iz Vodic, najstarejše kolo je bilo letnik 1900. Udeleženci so se zbrali na prireditvenem prostoru pred lovskim domom v Juršincih, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva staro-dobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci Vlado Slodnjak. Nato so se lastniki starodob-nikov odpravili na promo- cijsko vožnjo po skupinah. Vožnja je potekala na relaciji Juršinci-Vitomarci-Cerkve-njak-Benedikt, kjer so se ljubitelji ustavili. Pozdravil jih je župan občine Benedikt Milan Gumzar, članice društva kmečkih žena in deklet Benedikt so poskrbele za malico, člani društva vinogradnikov Benedikt pa za dobro kapljico. Po postanku v Benediktu so se ljubitelji strodobnikov odpeljali naprej proti Sv. Ani in nato proti Lenartu do Za-vrha, kjer so se ustavili pri članu njihovega društva Ro- manu Kranvoglu. Po postanku na Zavrhu so se odpeljali nazaj do Juršincev in na Saku-šak. Na Sakušaku so srečanje sklenili s kosilom in družabnim srečanjem ter podelitvijo zahval in spominkov vsem udeležencem. Najštevilčnejše je bilo na srečanju zastopano društvo Janez Johann Puh iz Ljutomera. Druženje so zaključili tudi z ogledom spominske sobe na Sakušaku, ki je preko poletja odprta vsako soboto in tudi med tednom po predhodni najavi. Zmago Šalamun Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KROGLA, RALNIK, IZJEMA, SLED, TEN, IL, TATJANA, MAL, ENDE, STROK, TUR, PRE-HOJENOST, LILO, AGENT, EPIR, SLA, RS, TLAK, POLLIK, KENOTAF, OJE, ATT, ORF, MAT. Med postankom v Benediktu Foto: NS Foto: ZŠ Kog • M\j nadalj^ejo negovale tradicije Hajdina • Dobrodelna kolesarska akcija Donegovali dvakratnega šampiona Na ocenjevanju vin za decanter v Londonu je šipon ledeno vino pod blagovno znamko Pra-vino iz kleti Čurin-Prapotnik postalo najvišje ocenjeno vino in prejelo naziv šampion. Le tri dni kasneje je isto vino prejelo naziv šampion tudi na ocenjevanju šiponov na Madžarskem. Družinsko vinogradništvo Čurin - Prapotnik s Koga slovi po polsladkih in sladkih vinih že od svojega začetka, ko je Stanko Čurin kot prvi privatnik v tedanji skupni državi Jugoslaviji napolnil prve steklenice vina. Po težkih začetkih je naslednjih trideset Pra-vino je nova blagovna znamka, ki jo je na trg poslalo družinsko podjetje Čurin - Prapotnik, Slavko Prapotnik pa pestuje šampiona - šipon, ledeno vino. let vinogradništvo delovalo v sodelovanju z zetom Slavkom. Danes vinogradništvo obdeluje 10,5 hektarja vinogradov, na katerih raste enajst sort grozdja. To je po zagotovilu Slavka Prapotnika tudi maksimum površin, ki ga še lahko obdelajo, prodajo, vlagajo v razvoj in jim zagotavlja preživetje na kmetiji. Stanko Čurin je večino kmetije prepustil hčeri Jelki in zetu Slavku, ki počasi tudi že razmišljata, da bosta breme kmetije predala na sina Boruta. Slavko je, prepričan, da je največje bogastvo, da imaš to, kar si celo življenje ustvarjal, tudi komu prepustiti. Zato je lani skupaj s sinom oblikoval novo blagovno znamko Pra-vino. V njej donegujeta odlične polsuhe zvrsti, polsuha sortna vrhunska vina, posebnost pa ostajajo predikatna vina. Skrivnosti pridelave le-teh pa sta se naučila od domačega učitelja Stanka Čurina. Prapotnika sta si zastavila za cilj, da svojo blagovno znamko v letošnjem letu oplemenitita. Vina sta po- Strukturni skladi EU v Sloveniji Slovenski podjetniški sklad objavlja razpis, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj: JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ-ESRR-Ukrep 1.3: IZBOUŠANJE PODPORNEGA OKOUA ZA PODJETNIŠTVO - Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v Republiki Sloveniji v letu 2006 Namen razpisa: - omogočiti pridobitev dolgoročnih investicijskih l izračuni llï STANOVANJSKI KREDIT (((«0801750) PRODAM večjo količino mešanih drv, bukev, hrast, možnost z dostavo. Telefon 041 723 957._ V PTUJU - desni breg - prodam zemljišče za industrijsko gradnjo. Telefon 041 561 893. PRODAM slamo na njivi. Na območju občin Videm in Hajdina. Telefon 041 561 893. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje v Kidričevem, pritličje, 75 m2, vrt, garaža, klet, preurejen blok, mirna okolica, cena 12.500,000 SIT, telefon 041 313 530, 041 650 957._ PRODAM poslovni objekt, 150 m2, za skladišče, delavnico ali parkirišče s 45 a zemlje, 5 km iz Ptuja. Telefon 041 561 893. KMETIJSTVO PRODAMO seno - okrogle bale. Telefon 041 678 980 ali 05 75 35 291, zvečer. PRODAM kravo, brejo osem mesecev z drugim teletom, simentalko in telico brejo sedem mesecev. Telefon 041 288 071. DELO V redno delovno razmerje sprejmemo natakarico. Oglasite se osebno na sedežu v Dornavi 62. Telefon 041 598 253. Bar Gams, s. p., Dornava 62. RAZNO PRODAM dvosed in fotelj in omarico za televizijo. Telefon 031 512 079. VDOVA, 57 let, brez obveznosti, išče sebi primernega nekadilca, lahko tudi vdovec 55 do 60 let. Pisne ponudbe s sliko pod šifro: Čakam na odgovor. MOTORNA VOZILA PRODAM osebni avto Škoda Favorit, letnik 1994, telefon 041 954 115. PRODAM avto Fiat Uno 1,0, letnik 97, prevoženih ima 83000 km, prvi lastnik, zelo dobro ohranjen, nove zimske gume, registriran do januarja 2007. Cena po dogovoru. Telefon 040 716 074, 040 716 075. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUHUU DO 8. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČEniTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tetlnlk.si, za večje objave predhodno pokličite. AdriaticSlovenica Zavaroi/alna družba d.d. • Članica Skupine KD Group VABI K SODELOVANJU dinamične, ambiciozne in komunikativne sodelavce za delo na terenu za sklepanje vseh vrst zavarovanj Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Adriatic Siovenica d.d. Panonska ulica 1 2250 Ptuj AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Grciup ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in tašče Marije Sagadin IZ STUKOV 41, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za svete maše. Zahvala gospodu župniku, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, pevcem, godbeniku in gospe Veri za besede slovesa. Posebna zahvala sestram negovalkam iz Doma upokojencev Muretinci. Žalujoči: sin Lojzi z družino Ni smrti ti^ta, ki nas Ijči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše! Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata v Avgusta Cona IZ STUKOV 21, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in še posebej za svete maše. Posebna zahvala p. Slavku, p. Mirku, p. Janezu za obred in mašo zadušnico, pevcem, govorniku g. Lojzku, godbenikoma in Komunalnemu podjetju Ptuj. Posebej še hvala ge. dr. M. Žerdin in ge. dr. S. Lisul za lajšanje njegovih bolečin v zadnjih dneh. Njegovi najdražji SKOČNm < 1. NAVIHANKE - Banjo, flavta, saksofon 2. Ans. GOLTE - Če je ljubezen greh 3. Ans. ŠUI\/I - Vse hitro mine 4. Ans. TOMAŽA PUSTOTNIKA - UbodI 5. Ans. DORI - Naša dumuvlna 6. Ans. RUBIN - DeMIca Iz spomina 7. ŠRANGARJI - Stara vrha POP 7 TOP jlpiii 1. SKUTER - Zapojmo skupaj 2. TANJA ŽAGAR-Mini 3. BABY TWINS - Ljubezen te udari 4. BIČ BOYS - Povej ml že 5. MITJA GABROVEC - Morska deklica 6. DAVID - Prva ljubezen 7. ROGAŠKA SLAVČKA IN ANJA - Edina Sopek POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za:_ Ime In priimek: , Tel. številka: _ Glasujem z: Naslov:_ ti n« naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 13. 2288 Hajdina Orfejíkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrajenec: Štefka Bedenik Goriinica 76 2272 Gorlinica Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem. Duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Ivana Celika 12. 10. 1915 - 1. 7. 2006 IZ ORESJA 181, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga z lepo mislijo in v tako velikem številu pospremili k večnem počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena ustna sožalja. Zahvala internemu odd. SB Ptuj, Zdravstvenemu domu Ptuj, posebej dr. Metki Petek Uhan, dr. Sonji Lisul Prosenica, Patronažni službi Ptuj, Komunalnemu podjetju Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, gospe Veri Kokol za ganljive besede slovesa, gospodu Lepeju za poslovilne besede ob praporu združenja borcev, kolektivu Vrtca Ptuj, zastavonoši gospodu Branku Smigocu in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Ljutomer • Pogojna kazen za nekdanjega tožilca za ponarejanje uradne knjiga M Osebna kronika « »V tej zadevi nisem bil zaslišan! V prejšnjem tednu je v javnost prišla pogojna sodba, ki pa še ni pravnomočna, za Marjana Glavarja iz Rač pri Mariboru, nekdanjega vodjo okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ki so mu na okrajnem sodišču v Ljutomeru sodili zaradi storitve kaznivega dejanja ponareditve uradne knjige. Okrajni sodnik svetnik Mitja Berce je Glavarja po opravljeni obravnavi spoznal za krivega. Izrekel mu je pogojno obsodbo tri mesece zapora, Glavar pa trdi, da v tej zadevi ni bil zaslišan. V januarskem pogovoru za Štajerski tednik je Marjan Glavar povedal, da je bil v zadevi ponarejanja uradne knjige zoper njega v lanskem letu vložen obtožni predlog za tri zadeve. »Zadeve potencijo, nič mi niso mogli dokazati, ugotovitve so bile nezakonite, trdim, ker sem obtožil akterje iz tožilstva, ki so v času, ko sem bil v priporu, šli v mojo pisarno in pregledovali spise. V tej zadevi tudi nisem bil še zaslišan, zgodilo se je, da sem bil dvakrat v bolnišnici, ko so me vabili na zaslišanje.« 23. januarja letos je minilo pet let, odkar so Marjanu Glavarju, nekdanjemu vodji ptujskega okrožnega državnega tožilstva, odvzeli prostost zaradi suma sprejemanja podkupnine, ki naj bi jo zahteval, da bi poskrbel, da bo iz pripora izpuščena žena Josipa Lonča-riča. Čez mesec dni (20. februarja leta 2001) se je vrnil na prostost. V priporu je bil iz banalnega razloga, zaradi ponovitve nevarnosti. Letos januarja je tudi povedal, da je danes njegova zadeva v podobni fazi, kot je bila mesec dni po aretaciji, v fazi preiskave, in da si z odvetnikom prizadevata predvsem za pošten in pravičen postopek. V tem trenutku je »dočakal« epilog v zadevi storitve kaznivega dejanja ponareditve uradne knjige. V času, ko je bil Marjan Glavar okrožni državni to- žilec in vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, je vodji vpisnika Valeriji Žuran odredil, da je v računalniško voden kazenski vpisnik, ki je uradna knjiga tožilstva, vpisala lažne podatke o uradnih dejanjih - vložitvi obtožnic, ki pa jih ni vložil, spisi pa so bili 20. februarja leta 2001 ob nadzorstvenem pregledu najdeni nerešeni v njegovi pisarni na okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju. Najdeni sta bili kazenski zadevi zoper Mirka in Marijo Arte-njak iz leta 1999 in kazenski zadevi zoper Božidarja Janže-koviča in Danico Fric iz leta 2000. Okrajni sodnik svetnik Mitja Berce je ob prisotnosti državnega tožilca Stanislava Pintarja in Glavarjevega zagovornika Viktorja Osima izrekel pogojno obsodbo treh mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če Marjan Glavar v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Povrniti mora tudi stroške kazenskega postopka v znesku 20.700 tolarjev in plačati 100 tisoč tolarjev odmerjene poprečnine. Marjan Glavar vabila za obravnavo ni podpisal! Marjan Glavar sodbe še ni prejel, tudi v času izreka ga ni bilo v sodni dvorani, ker, kot sam zatrjuje, vabila na obravnavo ni prejel, prejela pa sta ga državni tožilec Stanislav Pintar in njegov zagovornik Viktor Osim. Trenutno dopustuje na Braču, odkoder se vrača 16. julija. V telefonskem pogovoru je ponovil trditev, da v zadevi Foto: Črtomir Goznik Marjan Glavar ponarejanja uradne knjige ni bil nikoli zaslišan in da vabila za razpravo ni dobil oziroma podpisal. Z zagovornikom sta se na obsodbo že pritožila, ker so mu bile kratene osnovne ustavne pravice s tem, ko ni bil vabljen na glavno obravnavo. Okrajni sodnik svetnik na ljutomerskem okrajnem sodišču Mitja Berce je za Štajerski tednik povedal, da je bilo vabilo za obravnavo, ki so ga poslali Marjanu Glavarju v Rače, vrnjeno s podpisom in izpisanim datumom prejema. Sam pa ni grafolog, da bi lahko preverjal verodostojnost podpisa Glavar na vrnjenem vabilu, sploh pa, ker ni bilo dodano, da je vabilo zanj prevzel nekdo drug v okviru družine. Obravnava v odstotnosti je možna, ker to zakonodaja dovoljuje. Obravnave so javne, zato je javnost tudi izvedela za obsodbo, četudi je Marjan Glavar osebno še ni prejel, pravi Berce. Glede na navedbe Glavarja, da v zadevi ponarejanja javne knjige ni bil zaslišan, Berce odgovarja, da je bil zaslišan, in to celo dvakrat pred ptujskim preiskovalnim sodnikom, vendar se je obakrat odpovedal pravici do zagovora, ni se želel zagovarjati. Pritožbo na obsodbo Glavarjevega zagovornika Viktorja Osima so na ljutomerskem okrajnem sodišču že prejeli. MG Ptuj • Korita mene briga "Patina" našega mesta Primerov, kot je na fotografiji, ki je nastala v Vodnikovi ulici 1 na Ptuja, kjer ima sedež predelovalni center Ptujske vinske kleti, bi na Ptuju našli še nekaj. Nanj opozarjamo, ker izstopa po številu neuglednih betonskih korit, iz katerih raste še bolj neugledna trava. Škoda, da se odgovorni za mesto in njegovo urejenost sprehajajo samo po glavnih ulicah in so jim stranske manj na očeh, sicer bi zagotovo poskrbeli, da bi korita, ki ne služijo nikomur, od- stranili, ker ni pričakovati, da bi jih kdo zasadil, če so nanje že pozabili. 130 lepo zasajenih kamnitih korit je meja, ki jo mesto še zmore, oziroma njegovi turistični zanesenjaki. Verjetno je družba Radio-Tednik Ptuj ena izmed redkih, ki se plevela v kamnitih koritih ni ustrašila in je na svoje stroške poskrbela za cvetlično zasaditev. 120-letnica TD Ptuj je bila priložnost za vse, da bi tudi s takimi dejanji dali pomen temu jubileju oziroma prazniku, ki je bil hkrati tudi mestni praznik. Sicer pa od podjetij s tradicijo, ki niti ne poskrbijo za fasade, ne mo- remo pričakovati, da bodo sadili tudi rožice, ali pač, ker imajo mesto s patino, ki je redka, tudi radi. Njihova (ne) dejanja namreč govorijo o nasprotnem. MG Napoved vremena za Slovenijo Ako na Marjetin dan (12.) deži, orehov J in lešnikov ni, seno pa se ne posušL pH * Danes bo prevladovalo sončno vreme. Ob Jadranu bo večinoma suho, drugod pa bodo popoldne nastajale krajevne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 26 do 30, na Primorskem do 32 stopinj C. V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno vreme spopol-danskimi plohami in nevihtami. Na Primorskem bo pihala šibka, občasno zmerna burja. Opozorilo: na Primorskem je velika požarna ogroženost naravnega okolja. Rodile so: Natalija Puhar, Ormoška c. 13, Ljutomer -Taja; Mateja Črešnik, Stojn-ci 23/a, Markovci - Roka; Valerija Poredoš, Križevci 62, Križevci pri Ljutomeru -Alena; Marija Kozel, Bukovci 21, Markovci pri Ptuju - Dimitrija; Milena Braček, Gajevci 5, Gorišnica - Anjo; Brigita Juhart, Mali Okič 43, Cirkulane - Valentino; Anita Pomberg, Paradiž 89/b, Cirkulane - Sebastja-na; Tanja Čonč, Mekotnjak 19, Ljutomer - Asjo; Mateja Krajnc, Slovenski trg 9, Ptuj - Roka; Tanja Forštnarič, Markovci 55 - Jana; Biserka Dernikovič Kristovič, Pacinje 12, Dornava - Taia; Janja Štukovnik, Dalmatinska 41, Maribor - Niko; Jasmina Dvoršak, Bukovci 8/a, Markovci pri Ptuju - Uroša; Martina Žgeč, Stre-jaci 10, Dornava - Tajo; Simona Čuček, Sp. Voličina 76, Voličina - Nejo; Klavdi-ja Kukovec, Osojnikova c. 25, Ptuj - Anžeta; Karmen Mally, Stari Log 62, Slovenska Bistrica - Marcela; Tina Vukasović, Gajzerjeva ul. 8, Ptuj - Nejca. Poroka - Ptuj: Boris Lozin-šek in Marjana Vrabl, Grajena 35. Poroke - Ormož: Robert Kaučič, Strjanci5, in Cvetka Horvat, Mala vas pri Ormožu 27/b; Miroslav Novak in Vlasta Petek, Stanovno 4. Umrli so: Marija Auer, rojena Vindiš, Mihovce 12, rojena 1927 - umrla 27. junija 2006; Marija Tašner, rojena Muršec, Trnovska vas 37, rojena 1928 - umrla 26. junija 2006; Uršula Plajnšek, rojena Mohorko, Pleterje 73, rojena 1926 - umrla 28. junija 2006; Franc Holc, Zagorci 5, rojen 1920 - umrl 3. julija 2006; Alojz Vučina, Juršinci 40, rojen 1931 - umrl 2. julija 2006; Jožef Petek, Moškanjci 102, rojen 1936 - umrl 1. julij 2006; Ivan Čelik, Orešje 181, Ptuj, rojen 1915 - umrl 1. julija 2006; Veronika Erbus, rojena Topolovec, Poljska c. 18, Ptuj, rojena 1920 - umrla 1. julija 2006; Marija Sagadin, rojena Petek, Štuki 41, Ptuj, rojena 1931 - umrla 3. julija 2006; Štefanija Stočko, rojena Vidovič, Podvinci 47, rojena 1926 - umrla 4. julija 2006; Zora Šoštarič, Kukava 35, rojena 1931 - umrla 4. julija 2006; Janez Gašpa-rič, Podgorci 68, rojen 1930 - umrl 2. julija 2006. Foto: Črtomir Goznik Črna kronika V nesreči umrla sopotnica Na lokalni cesti v naselju Spodnja Polskava se je 7. julija ob 8.45 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 24 letna voznica osebnega avtomobila Renault Clio je vozila po lokalni cesti iz smeri Pragerskega proti Zgornji Pol-skavi. V blagem, levem ovinku je pripeljala do mostu čez potok Polskava in zapeljala v desno na betonski pločnik, kjer je po petih metrih vožnje trčila v začetek kovinske zaščitne ograje na mostu. Zaradi poškodb je med prevozom v mariborsko bolnišnico umrla 74 letna sopotnica.