* ti* '-■C številka 293. Trst. v sredo 24. oktobra 1906. Izhaja vsaki dan idi ott iffieii&t in pruuiit cl; 5. nri, of jiosefleljtifi ob 9. uri ilatia]. Posamične številke se rrodajajo po 3 nvć (6 etotink) t mnogih tobsfcaraah v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, SranjuT Fetru, Sefani, NabreŽini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 21 j mm); za trgovinske in obrtne oglase po 30 stot. ; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave idinost". — Plačuje se izključno le upravi ,»Edinosti". Tečaj XXXI. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Saročnina znala ta vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopiai naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovans pisma se se sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Olorgto^Galattt 18. (Narodni do.7i>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lant^i* konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konso-cija iinta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18.' »sscss PoStno-brantlničnl račun št. 841.652. —ccc štev. 1157. .. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Glas s Krasa. (Dopis.) Dandanes se organizujejo vsi stanovi v obrambo svojih posebnih skupnih koristi. Vsakdo gleda, kako bi si zboljšal svoje stanje. Zakaj ne bi se družilo, organizovalo in varovalo svoje koristi ravno ono prebivalko. ki ni nikakor preskrbljeno ne za slučaj nesreče, bolezni, ne za starost ?! Zakaj naj bi -i ravno to kmečko ljudstvo ne poskrbelo in -i zagotovilo potom stanovske organizacije sodelovanja na zakonodaji ? ! Vse stremi danes o združevanju individuvov z jednakimi interesi. To je modern tok časa — to je napreci c-k. Zakaj naj bi bilo ravno kmečko ljudstvo izključeno iz te moderne strujo, iz — apredka? Poprej smo rekli, da ne zahtevamo, da r iistopnik kmeta more biti le kmet. Ali, kjer . na kako okrožje na razpolago praktičnega kmeta, ki ima ob enem tudi dovoljne inteli-_ r: ije in sposobnosti za posel poslanstva •* otem naj pa le temu dajo prednost pred vsakim drugim ! ! Ali jedno je neizogibno potrebno za onega, ki hoče vspešno zastopati nterese kmečkega ljudstva : p o z n a ti mora ljudstvo, kako živi, snuje, trpi od dneva o dneva, in imeti mora tudi srce do tega udstva: ljubezen in krepko voljo pomoči :.ai. Te kvalitete pa more imeti le človek, ki :;ivi v neprestanih in neposrednih stikih z .-jdstvom : živeti mora torej notri med njimi, ki jih hoče zastopati. Po vseh državah imajo kmetje veče ali .lanje število svojih zastopnikov in med tem t adi kmetov* V avstrijskem parlamentu pa je bil kmečki stan doslej takorekoč nezastopan. Kajti mej njimi, ki so Kili vnlj^ni nd lrmpokpca ljudstva, so bili sila redki, ki bi imeli tiste jori navedene neizogibno potrebne sposobnosti in lastnosti. In to je sramota, ako uva-iujemo velikansko množino kmečkega prebivalstva v naši državi. A kaj je krivo na tej sramoti, iz katere izvira neprestana škoda a kmečki stan V Kaj druzega, nego brezbrižnost kmeta za javne stvari, njegova po-tična zaspanost. Le poglejmo, s kako organizacijo razpolagajo drugi stanovi, da morejo na vsaki ligljej kakor celota stavljati in zastopati svoje zahteve in z združenimi močmi izsiliti .godno rešitev. Tako skrbe drugi stanovi za svoje skupne stanovske interese! — Mari naj se le kmet ne posluževal tega modernega principa organizacije ? ! Zakaj ravno on ne ? ?»lorda zato ne, ker je glavni ogelni kamen slovenske narodne ekzistence?! Mi pa hočemo da se tudi kmet enkrat vzbudi. Glavna skrb zastopnikom agrarne stranke bi bila : ekonomija, pametna varčnost v vseh zastopih — v deželnem, državnem in v občinskih zastopih. Pametna varčnost — smo rekli. Troši naj se čim manje javnih sredstev za svrhe, od katerih ni nikakor zavisna javna blaginja in pravi napredek. Na drugi strani pa se ne varči pri stvareh, kjer je vsaki investirani novčič plodonosno naložen. Jn tako polje, kjer se ne le sme, ampak mora trositi čim več. je ravno polje gospodarskih m e 1 i j o r a c i j, povspeševanje napredka v gospodarstvu, povzdiga gmotnega stanja kmečkega stanu. In to je nujno potrebno, ako si hočemo ohraniti ta stan: enajsta ura bije že! Ce ne pride pomoč, če poklicani faktorji ne segnejo temu stanu pod roko : bo katastrofa neizogibna. In 14 pomoč mora biti resnična, reelna, izdatna ! Ne pa taka, kakor je prišla n. pr. lansko leto nam na Krasu, povodom pomanjkanja sena, ko so imeli kmetje same sitnosti — sena pa ne! To se pravi ljudi voditi za nos. Take misli nas vodijo, ko propagiramo idejo osnutja agrarne stranke. Vodi nas misel na samopomoč. Kar je dovoljeno vsem, mora biti dovoljeno tudi kmetu. In če smo mi „škodljivci*1 in „zapeljivci", ker si želimo organizacije našega kmečkega stanu, potem je škodljivec in zapeljivec vsakdo, ki snuje aii je že morda osnoval kako stanovsko organizacijo. (Zvršetek). Karel Havliček budifelj češkega nareda. K petdesetletnici njegove smrt:. — Napisal Franjo K—vec. II. Svoj „čredo" je Havliček izrazil v „Kutnohorskycli Epistolach". Tam pravi: „Priznavam docela odkrito, če tudi s tem izgubim ime pravega katolika, da mi ni srce ni razum ne dovoljujeta verjeti, da bi mi samo jedna veroizpoved mogla biti prava in samorešilna, in da bi pripadniki vseh drugih morali biti — kakor to mnogi mislijo ali vsaj pravijo — večno izgubljeni! Ali je to v soglasju s pametno in pošteno predstavo o popolnosti Božji, da bi Bog samo del ljudstva (in to brez njegove zasluge) samo za to slučajno okolnost, da se je rodil kakor katoliki pripustil k večnemu izveličanju, in da bi veliki, mnogo večji del vsega ostalega ilo-večanstva brez njega krivde (kajti veči del njih niti ne doznava ves čas svojega življenja, da je kakšna katoliška cerkev na svetu !) pustil pasti v večno pogubljenje ? lu-- Izstopivši iz semenišča ni mogel takoj najti stalne službe. Tem bolj se je poglabljal v literaturo raznih narodov. L. 1842. ga je slavista S a f a t i k priporočil ruskemu slavistu Pogodinu za vzgojitelja. Se tisto jesen se je Havliček odpravil na pot. Vso Galicijo je prepotoval peš. Po mnogih ovirah in nemilih popotnih izskušnjah v absolutistični Rusiji je priromal v prosincu 1. 1843. v Moskvo. Tu se mu je nudila krasna prilika, da je na lastne oči spoznaval ves ustroj riislfp flr/flVf1 Pfi|Tr\f}in (JO jn »'O jemu prijatelju Sevirevu, vseučiliščnemu profesorju na moskovski univerzi in Havliček mu je vzgajal deco. Doba, ki jo je preživel na Ruskem, je neizmerno važna za duševni razvoj pesnikov. Bil je vobče prvi odličnih Čehov, ki je obiskal Rusijo. Čehi so bili ta j krat vsi navdušeni za vseslovansko idejo. Da je bilo takrat navdušenje za Rusijo veliko, sledi že iz nastopa Kollarjevega, ki je v svoji „Slavy dcera" v plamenitih besedah razgla-ševal vseslovansko idejo. Sedaj je začel Havliček izpoznavati največji slovanski narod v pravi realni luči. O takratnih ruskih prilikah nam je Havliček ostavil znamenito delo „Obrazy z Rus". Tu je obelodanil vsa svoja bogata izskustva na Ruskem. Polagoma je začel spregledavati vso gnjilobno demoralizacijo vladinega ustroja. Edini instituciji, o katerih se ugodno izraža, sta pravoslavna cer-cev in rusko trgovstvo. Pravoslavna cerkev ga miče in vabi, ker sliši v njej domače zvoke. Strašno biča uradništvo in plemstvo. V carju vidi naj krutejšega despota. Narod se mu zdi v temi nevednosti in zato priznava z žalostjo, da ruska masa še ni zrela za ustavne reforme. Celotno pa je bilo njegovo bivanje na Ruskem bridko razočaranje. To razočaranje je vstvarilo v njegovi duši docela nove nazore. Prej tak panslavist, privrženec Kol-jlurjev, zavrgel je na mah vse panslavistične ideje. Vsled tega se more opravičeno reči, da se je v mnogih stvareh pustil nadvladati od čustva. On je postal Ceh, in samo Čeh in ničesar druzega. V ..Praž&kvch Novinacliu 1. 1846. razvija svoje nazore o Slovanstvu : „Z narodnim ponosom rečem : Jaz sem Čeh ali nikdar, jaz sem Slovan ! Kadarkoli se nazivam Slovanom, delam to vedno le v smislu učenem, zemljo- in narodopisnem. Slovani imajo štiri domovine in ne jedno : patrijoti zem slovanski je samo malo bolji nego koz-mopolitizem. Bolje je ljubiti manje ljudi iskreno in gorko, nego vsakega malo". Tu se Havliček srečava z našim pesnikom prvakom Prešernom. Tudi Prešeren je bil odpor-nik panslavistične ideje. Dasi v dotiki z odličnimi Čehi, privrženci Kollarjevimi, se ni nikdar zavzel za vseslovansko idejo. Znano je, da niti ilirizmu, ki sta ga oznanjala Ljudevit Gaj in Stanko Vraz, Prešern ni bil naklonjen. — — V Rusiji pričenja Havličkova književna delavnost. Tu je pisal prve svoje „epigrame*1. nato podal v Prago, da si najde stalno službo. V tem času je marljivo pisal v „Češko včeloM. V tem letniku nahajamo tri njegovih črt iz Rusije ter satirično povest „Mileucuv h rob". V „Včeli4* je Havliček napisal ostro kritiko Tylovemu „Posledni Oech". To je znani Tvlov roman. Tyl je bil sentimentalni domoljub in ta njegova lastnost odseva tudi iz omenjenega romana. Havličkova kritika je vzbudila znatno razburjenost ter ga mahom postavila v prvo vrsto takratnih čeških publicistov. Z odkritosrčnostjo, doslej na Češkem nepoznato, je obsodil prenapeto občutljivost in njen popolnoma zavoženi nazor o domorodstvu. Tyl mu je odgovoril užaljeno, Havliček pa se ni vstrašil ter mu odvračal z ironiško repliko. Večna škoda, da sta politika in časnikarstvo v poznejši dobi zavzela vse njegove sile ter da mu čas ni dovolil, da bi bil tudi nadalje kritična ščuka v ribniku češke literature. (Pride še.) S tem je vstopil Havliček v češko javnost 1.! Kdo ]e vedno zahteval tako balkansko 1844., objavivši svoje spise v „Češke Včele".! politiko od našega ministerstva za vnanje L. 1844. se vrača iz Rusije, obogaten na j stvari, ako ne ravno Madjari in pa tisti Nem-izskustvih in dozorel v nazorih. Kratko je 1 ci, ki jim je „Neue Freie Presse:t v glasilo ? živel pri svojih stariših v Nem. Brodu ter se j Kdo je podpiral kandidata Stambulova in nie- govo grozovlado v Bolgarski, kdo Milana in njegovo tiranijo, korupcijo in demoralizacijo v Srbiji ? Kdo je bolj branil in ščitil divjanje Obrenovičev v Srbiji, nego ravno „Neue Freie Presse" ? ! ! V naši diplomaciji je imel stalno za-slombo tisti režim v Srbiji in Bolgarski, ki je bil od n a r o d a iz globine duše sovražen tu in tam! Ljuti so bili grehi, ki jih je delala naša diplomacija, in ti grehi se ljuto maščujejo. Politika grofa Goluchowskega je bila res taka, kakor jo je označila „Neue Freie Presse" : nenaravna, ali posledice so povsem naravne. Vzdrževali smo, kar so narodi sovražili in sedaj sovražijo narodi — nas ! „Neue Freie Presse" pa vendar nima pravice sedati na sodni stol in obsojati grofa Goluchowskega ! Kamenje, ki je lu<'a na našo dosedanjo balkansko politiko, pada tudi na njeno glavo. Odsek za volilno reformo. (Brzojavno poročilo). DUNAJ 23. Odsek za volilno refornuje danes dopoludne nadaljeval razpravo o i; 42 državnozborskega volilnega reda. Posl. Šusteršič je izjavil, da je njegova stranka odločno protivna dvetretjinski večini in kompromisnemu predlogu posl. Malfatti-ja ter da bo v stvari glasovala s Čehi, ter da ž njimi ostane oziroma pade. Posl. Adler je izjavil, da bo glasoval tudi proti dvotretjinski večini. Posl. Hagenhofer je naznanil, da predloži nekatere popravke. Naglašal je, da bo njegova stranka glasovala z drugimi nemškimi poslanci v zaščito narodnih nemških interesov. DUNAJ 23. Na popoludanski seji je posl. Schreiner izrazil svcfje zadovoljstvo, da je konečno tudi poljski klub stopil iz svoje reserve in danes po posl. Abrahamoviču izjavil, da vstraja pri svojem sklepu glede dvetretjinske večine. Posl. Začek je apeliral na nemške poslance, naj odstopijo od svoje zahteve glede uzakonitve dvetretjinske večine, ki se je ne more absolutno dopustiti. Govorili so še poslanci Gross, Glabinski in "\Vassilko, nakar je bila razprava prekinjena. — Prihodnja seja jutri ob 6. uri zvečer. Kriza v avstrijskem ministerstvu za vnanje stvari. Človek ne ve, ali bi se držal za trebuh od smeha, ali naj bi se z gnuson obrnil od prizora skrajnega farizejstva in cinizma ?! Grof Goluchowski je padel in se umika v deželo političnih mrtvecev. Lev poginja in dunajska „Neue Freie Presse" prihaja in mu poklanja svoje brce. Res ostuden prizor — višek politične pokvarjenosti. Svojo soaoo U giui'u C olit -jV. o '»olrom ono 5 o 1 ^ra*zill na kratko. Vse njegovo poslovanje je bila le veriga zmote, nerodnosti in grehov na škodo monarhije ! Ali da prihaja sedaj list, kakor-šen je „Neue Freie Presse", in da očita Go-luchowskemu ves register grehov, to je predrzno početi e, da mu ga ni para. Imeti moramo namreč na umu, da je bila ravno „Neue Freie Presse" se svojimi mogočnimi zaplečniki vsikdar tista, ki je najglasneje vspodbujala avstrijsko diplomacijo v nezmi-selno, pogubno, provokatorično, blazno vnanjo politiko na Balkanu. Vsikdar je bila „Neue Freie Presse", ki je strupom klevete in ro-ganja neizprosno proganjala državnike, politike in stranke v balkanskih državah, ako so jemali svoje narode oziroma države v zaščito pred tisto politiko grofa Goluchowskega, ki je ovirala vsako politično in gospodarsko neodvisnost balkanskih držav ! Sedaj pa, ko je grof Goluchowski pal, sedaj prihaja „Neue Freie Presse" in obsuva tega nesrečnega diplomata z istimi očitanji, ki so jih govorili doslej tisti, ki jih je „Neue Freie Presse" vedno proganjala diplomaciji grofa Goluclioivskega v prilog. Dunajski list očita odstopivšemu ministru, da ni znal povzdigniti vpliva Avstro-Ogrske na Balkanu: da nam ni znal pridobiti simpatij v balkanskih deželah ; da ni znal preprečiti, da balkanski narodi stavljaj o svoje nade v Anglijo in v novejši čas celo v Italijo ; politika grofa Goluclioivskega da je kriva, da se ima Avstro-Ogrska boriti na Balkanu z največimi antipatijami. In „Neue Freie Presse" združuje vsa ta očitanja v sodbo, da je grof Goluchowski tiral na Balkanu nenaravno politiko. To je menda najhuja obtožba in obsodba, ki jo je možno izreči o diplomatičnem delovanju grofa Goluchowskega. Politika je menda umetnost pametnega računanja z danimi faktorji in odnošaji. Po sodbi dunajskega lista pa je grof Goluchowski delal nasprotno : je tiral „nenaravno politiko", to je, on je se svojo balkansko politiko obstoječe odnošaje in čutstvovanja narodov izzival proti monarhiji, kateri bi bil moral pridobivati simpatije ! Ali ~ Ogrska magrnatska zbornica. (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je imela danes sejo ter sklenila udeležiti se slovesnosti prenosa smrtnih ostankov Rakoczy-ja in njegovih tovarišev. Ogrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 23. Na današnji seji je zbornica v tretjem čitanju vsprejela zakonski načrt glede prenosa pepela Rakoczy-ja in njegovih tovarišev. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o zakonu za povspeševanje industrije. Govoril je državni tajnik Szterenvi ter priporočal zbornici, naj vsprejme vladno predlogo. Na jutrašnji seji bo nadaljevala zbornica generalno debato. Srbska skupščina. (Brz. poročilo). BELIGRAD 23. Na današnji seji skupščine se je nadaljevala debata o interpelaciji posl. Kozovljanina. Posl. Marinković (naprednjak) je rekel, da bi bila morala Srbija že v začetku naznaniti Avstro-Ogrski, da nikdar ne kupi topov tvrdke Škoda, in sicer zato, ker postane Avstro-Ogrska kakor soseda lahko najprva sovražnica Srbije. Vlada je tekom pogajanj le pokazala, da jej manjka potrebne odloč-Neue Freie Presse" naj bi ne pri- nosti. Položaj Srbije bi v slučaju carinske hajala s takimi očitanji — ona, ki je so-krivka ! vojne nikakor ne postal tako kritičen, kakor predstavlja to Avstro-Ogrska. Ako pride Stran II. »EDINOST« štev. 293 V sredo, dne 24. oktGbra 19(W Avstro-Ogrska enkrat do spoznanja, da lahko izgubi srbsko tržišče, opusti sama zahteve po nabavi topov in orožja, samo da reši nenadomestljivo tržišče. Sklep trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko je možen in zato treba da pride do tega. Skupščina ni dolžna, da deli skupaj z vlado odgovornost. Zato bo govornik glasoval za tisti dnevni red, ki izreka vladi nezaupanje. Posl. Gjorgjević (nacijonalist) se je tudi izjavil za nezaupnico, predlagano od Ribarca. Posl. Kozovljanin (staroradikalec) je predlagal dnevni red, da se vladi izreče zaupnico za njeno postopanje v carinskem sporu. — Posl. Ljuba Jovanović (staroradikalec) je v sedanjem trenotku zahteval soglasja. — Posl. Milorad (mladoradikalec) je izjavil, da bo skupščina soglasno podpirala moški boj, da ni pa za umikanje in kapitulacijo. Dokler bo vlada malodušna, ostane sama. Na to je bila debata odložena na jutri. Prenos zemskih ostankov Kako- czjja. Iz Carigrada poročajo, da na svečanosti prenosa Rakoczvjevili o s trikov ni bilo na krsti ni madjarskih ni Rakoczvjevili zastav, marveč samo črnožolte. Radi tega dejstva vlada v ogrskih poslanski)i krogih velika razburjenost. Pogajanje Poljakov v Pruski. Kakor javljajo iz Poznanja, je prišlo v Subinu minolo soboto do hudih škandalov v šoli. Šolske oblastnije so odredile, da se ima zapreti vse otroke, ki niso hoteli moliti nemški. Popoludne so očetje otrok udrli v šolske prostore ter so se postavili proti učiteljem. Konečno so očetje izpraznili šolo vzlic temu. da je bila policija poklicana na pomoč. Od sedaj naprej zasede policija vsakikrat šolo, ko bodo otroci morali „sedeti" radi enacega vzroka. _ Drobne politične vesti. Moravski namestnik. Iz Olomuca poročajo, da je med kandidati za namestnika na Moravskem sedaj tudi grof Vetter, predsednik državne zbornice. Deželni šef Bosne in Hercegovine FZM. baron Albori je nastopil daljši dopust. Dohodki davkov v Srbiji. Kakor poročajo iz Belegagrada znašajo dohodki davkov za čas od 1. januvarija dol. oktobra 1906 — 18,566.998 dinarjev, to je za 708.039 dinarjev več, nego v isti dobi leta 1905. Nove bosanske poštne znam-k e. Iz Sarajeva poročajo, da je ces. in kr. vojno ministerstvo preklicalo sistiranje izdajanja novih poštnih znamk za Bosno in Hercegovino. Nove znamke stopijo torej v promet s 1. novembrom. Po 15. novembru ne bodo imele stare znamke nobene veljave. Separatizem na Španskem. Iz Barcelone poročajo od 23. t. m.: Včeraj se je vršil tukaj velik shod katalanistiške lige. Shoda se je vdeležilo 20.000 oseb. Govorniki so govorili za neodvisnost Katalonije ter so ostro napadali špansko zakonodajstvo. Prišlo je tudi do nemirov ter je bilo mnogo oseb ranjenih. Spremembe v a n g 1 e ž k e m m i-nisterstv u. „Morning-Post poroča, da bo koncem jesenskega zasedanja parlamenta več sprememb. t.'ampbell-Bannerman bo baje pozvan v gospodsko zbornico kakor prvi lord zaklan da. Domače vesti. Poroči se jutri g. učitelj Egidij Čeh v SJivji z gospico Štefanko Kljun, učiteljico v Hrušici. Čestitamo ! Župan dr. Sandrinelli se je včeraj zjutraj povrnil z Dunaja. Imenovanji. Kancelist Anton Maksimilijan Reu c el v Trstu je imenovan kancelij-skim oticijalom. Podčastnik vojne mornarice Roko Perišič je imenovan kancelist om v Buzetu. Spremembe na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Premeščen je adjunkt Al. Perišič od ravnateljstva v Trstu k ravnateljstvu v Beljak, iz Beljaka v Trst je pa premeščen stavbeni pristav Leonida Fra* n i č. Premeščen je nadalje Maks Konrad, pristav c. kr. drž. železnice, iz Kranja ▼ Trst. Južna železnica vsprejme v doglednem času sto praktikantov. Govovi se, daje do d v aj-s e t mest namenjenih Slovencem, ker primanjkuje uradnikov za slovenske kraje. Upoštevajo se samo refiektantje, ki so svobodni vojaščine. Odklonjeno odlikovanje. Ljubljanski župan g. Hribar je odkloni odlikovanje srbskega reda sv. Save. ; Profesorska vest.'Prof. na drž. gimnaziji ▼ Gorici g. Gust. Novak je pomaknjen s, sedmi činovni razred. „H Piccolo" proti Jadranski banki Tukajšnji dnevnik „D Piccolo" se je zaletel v zadnji sobotni številki, kakor smo to javili vže včeraj, se vso silo proti „Jadranski banki* v Trstu v članku „Politica nel campo economico" (politika na gospodarskem polju). Zunanji povod temu napadu dala je „Piccolu" okolnost, da je „Jadranska banka" dne 15. t. m. odprla svoje nove prostore v lastni liiši v ulici Cassa di Kisparmio št. 5. torej v centru mesta in denarnega gibanja ter da so ti prostori, in to bode najbolj v oči „Piccola" in njegove somišljenike, tako moderno prirejeni, kakor jih nima nobena tržaška banka. „Piccola" bode seveda v oči tudi okolnost, da so se pokazali sedaj v središču mesta tudi slovenski napisi, kateri bodo dokumentirali naraščajočo moč slovanskega kapitala v Trstu. Ali, kakor rečeno, so navedene okolnosti le zunanji povod napadu na „Jadransko banko", dočim je glavni povod temu napadu, kakor izvira iz vsega Piccolovega več nego eno kolono dolgega članka, strah pred slovansko banko in afaristična zavist konkurence „Jadranske banke", katera zavist izvira iz vse vsebine omenjenega članka. „Piccolo" trdi mej drugim v svojem članku, da „Jadranska banka" ne služi potrebam slovanskega prebivalstva dežele nego da je ona le člen v verigi, s katero se hoče s tujimi sredstvi podjarmiti Trst pod slovanski kapital, v katero svrho da se Slovani poslužujejo vseh mogočih in nemogočih sredstev v dosego svojih političnih ciljev, da plačuje „Jadranska banka" pretirane cene za hiše in zemljišča, na vsaki način višje cene, nego so nepremakljine vredne, da dije italijanskim kapitalistom in dolžnikom izvanredne olajšave, da doz volj uje posojila na nezadostne hipoteke, ter da ponuja za hranilne vloge višje obresti nego se plačujejo na trgu. Iz tega da se mora sklepati na posebno organizacijo, katera alimentira (hrani) „Jadransko banko", ker drugače da ne bi se moglo razumeti takih oneracii- Slednjič razkriva „Piccolo" grozen cin „Jadranske banke", katera da je nedavno temu izdala ček v izključno slovenskem jeziku. ki da je v Trstu nepoznan, vsled česar da bi znala nastati tržaškim meščanom škoda ne-le na narodnem (seveda italijansko-narodnem), nego tudi na gospodarskem polju, na katerem da bi se uvelo konfuzijonizem, negotovost in kij ubovalnost. Koncem roti ter poziva tukajšnje denarne zavode, naj se v interesu mestnega gospodarskega življa zedi-iiijo vsi proti „Jadranski banki", da ustavijo tendenco, ki bi lahko ustvarjala abnormalen položaj in očitno nevarnost. Na vse te „Piccolove" jeremijade bi pravzaprav ne bilo niti potreba, da se odgovarja, ker predstavljajo iste najvišjo potenco nelogičnosti in budalosti. A ozirom na per-fidnost, katera preveva ves članek in kateri je očit namen diskreditirati „Jadransko bar.ko", ne moremo kaj, da odgovorimo „Piccolu", da imajo Slovani isto pravico kakor Italijani, da ustanavljajo v Trstu, kjer žive v velikem številu in kateri Trst se alimentira gospodarsko v prvi vrsti od slovanskih dežel, svoje banke o katerih potrebi imajo odločevati sami, katere pravice ne bi kratil „Piccolo" niti Kinezom, ako bi zahtevala njih gospodarska korist, da si ustanove v Trstu banko. Naravnost smešna je pa, ako ne hudobna, trditev „Piccola", da „Jadranska banka" lahkomišljeno razmeče svoj denar. „Jadranska banka" je kupila do sedaj le eno hišo, v katero se je sedaj preselila, a ves Trst zna. da je to hišo tako ugodno kupila, da bi jo bila laliko en dan pozneje prodala z dobičkom od 60.000—80.000 K; bančne svoje posle pa upravlja „Jadranska banka" tako previdno, da se ne akcij onarjem, ne uložnikom ni bati poloma. Istina je pa, da posluje „Jadranska banka" bolj elastično in bolj moderno, nego drugi tukajšnji denarni zavodi, s čemer si je pridobila zaupanje in simpatije tudi italijanskih trgovskih krogov, in to je menda ono, kar najbolj bode v oči njeno konkurenco, katera se je, to je očito poslužila „Piccola", da, ako mogoče, diskreditira „Jadransko banko" s tem, da preplaši ulož-nike, kar se jej seveda ne posreči. „Jadranska banka" ne potrebuje nikake podpore od zunaj, nikake podpore, ki ni fundirana v značaju denarnih zavodov kakor takih. Alimentacija (hrana) „Jadranske banke" obstaje v njenem akcijskem kapitalu, katerega je pomnožila v teku prvih devet mesecev svojega obstoja od 1,000.000 na 2,000.000 K in katerega pomnoži vsled sklepa v kratkem času na 3,000.000 K in ako Bog da na še več, in v zaupanju delničarjev in vložnikov, kateri so v stanu od blizu proučavati in bolje presojati reelno poslovanje „Jadranske banke", nego so to v stanu čifutski „Piccolo" in umazana konkurenca, ki vidijo „Jadransko banko" le od zunaj ali pa skozi naočnike kupljene v prodajalnici društvene tvrdke — Strast & Zavist. * Da pa izdaja „Jadranska banka" za svoje slovenske klijente tudi slovenske čeke, kakor izdaja za italijanske klijente italijanske čeke, je naravno ter odgovarja zahtevam njenih klijentov in zahtevam modernega trgovskega naziranja. Politiko v trgovini pač ne uganja oni, kateri postreže vsakega klijenta v njegovem jeziku, nego oni, ki hoče nariva-vati svoj jezik vsem svojim klijentom, tudi ako ga ne razumejo. Poziv „Piccola" na alijanco vseh tukajšnjih bank proti „Jadranski banki* bo na vsak način brezvspešen, ker fakti še vedno več veljajo, nego prazne besede in brezte-mcljno sumničenje in diskreditiranje. Sicer pa ne vemo, zakaj se „Piccolo" tako huduje nad „Jadransko banko", katera po njegovi trditvi dela posle na svojo škodo in zakaj poživlja na pomoč proti taki banki. — Ako bi bilo res, da „Jadranska banka" dela posle za vsako ceno, torej tudi na svojo škodo, morala bi pač „Jadranska banka" v kratkem času doživeti polom na {veliko veselje „Izraela" in njegovih zaveznikov, ter ne bi bilo potreba, da se vse tukajšnje banke postavijo v bojno pozicijo proti njej. Kaj pa, ko bi se sulico obrnilo ter ako bi mi vse naše somišljenike po slovanskih deželah in posebno po slovenskih in hrvatskih deželah pozvali, naj bojkotirajo italijanske zavode, kakor to hoče „Piccolo" in za njim stoječa umazana konkurenca glede „Jadranske banke"? Gotovi smo, da bi italijanski denarni za.- frčali mnoeo večjo škodo, ako jim odpade vsa slovanska klijentela, od katere živijo v prvi vrsti, nego „Jadranska banka", katera ima velik rezervoar v slovanski klijenteli, ki je do sedaj še v italijanskih rokah, ki pa pride prej ali slej v naše gospodarsko kolo. Tega se najbolj boje očiti in skriti nasprotniki „Jadranske banke" in zato so se zaleteli vanjo sedaj, ko mislijo, da je še šibka ter da jo bo lažje podreti. A varajo se! „Jadranska banka" stoji že sedaj na tako trdnih nogah, da je ne zruši vsak vihar a njena smer se zove „Excelsior" (više in više) ! Da pa doseže „Jadranska banka" čim prej postavljeni si visoki cilj, katerega so dobro razumeli nje nasprotniki, kar jasno dokazujejo grdi napadi „Piccola", ki se je po-služil narodne zastave, da za njo skriva grdo, sebično in umazano konkurenco na gospodarskem polju, dolžnost je vseh Slovanov, da se trdno oklensjo svojega zavoda in dolžnost je vseh slovanskih listov posebno na jugu, da ne opuste nobene priložnosti, da ne bi pozivali slovanskih trgovcev in obrtnikov, naj se drže gesla : „Svoji k svojim" ter naj obrnejo hrbet tujim denarnim zavodom, ki se okoriščajo s slovanskim kapitalom, da potem s svojo gospodarsko močjo dušijo isti slovanski živelj, iz katerega črpajo svoje moči. Šolske razmere v Voloski-Opatiji. >Slov. Narodu« pišejo : Kako malo ali skoraj nič, v primeri z drugimi narodnostmi, skrbi avstrijska vlada za hrvatsko-slovensko deco v Istri, bi nam mogel že dandanes povedati na pamet vsak najzadnejši hotentot iz nam nepoznane žemlje. V Voloski se je vpisalo v početku letošnjega šolskega leta v hrvatsko šolo nič manje nego 177 otrok. Ali ne smete misliti, da vlada skrbi za pouk vseh teh otrok. Mi Slovani v Avstriji se ne smemo ničesar učiti, ker, če bi se učili, bi postali bolj učeni od Nemcev. V Voloski plačuje vlada za 30 italijanskih otrok 2 učite 1 j s k i sili, za 471 (reci Štiristoenoin-sedemdeset) slovenskih in hrvatskih otrok pa samo tri učiteljske sile! V nemški šoli v Opatiji, kjer je celih 80 slovenskih, pardon nenemškutarskih otrok plačuje vlada tudi tri učiteljske sile in končno plačuje tudi 3 učiteljske si luža 50 italijanskih o t rok. To je razmerje, ki kriči kar po maščevanju ! Kje je tukaj le trohica avstrijske poštenosti in pravičnosti ? ! (Mi pravimo, da se ravno v tem razmerju kaže stara — avsrijska pravičnost! Op. uredništva „Edin.") Suspendiran odvetnik. Goriška odvetniška zbornica naznanja, da je bil odvetnik dr. Hektor Sandrini disciplinarnim potom suspendiran na dva meseca, v katerem roku ne sme izvrševati odvetniške prakse. Elektrarna na Hublju pri Ajdovščini je dobila zadostno število odjemalcev električnega toka in se torej začne knmlo graditi. Iz Gradca se nam poroča vesela vest. da se tamkaj snuje že dolgo let zaželjeni „Sokol". Nekaj let se je že deloma telovadilo pri češkem Sokolu, a sedaj je že dosti moči za samostojno društvo. Če sodimo po zanimanju, ki izhaja tudi od drugih slovanskih narodnosti za novo društvo smemo upati, da bo ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 27. oktobra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Zur Stadt Neugraz", mnogoštevilno obiskan. Upamo torej, da se graški Slovani v velikem številu odzovejo povabilu in da z ustanovitvijo tega društva podpro slovanski živelj v Gradcu. Javna dražba na južni železnici. V četrtek dne 25. t, m. ob 10. uri predpoludne se bo vršila v oddajnem magazinu II. v drugem nadstropju javna dražba nedvignjenih stvari. Predmeti, ki se imajo prodati, se or-dado onemu, ki je največ ponudil. Isti mora kupnino takoj položiti ter nemudoma odvesti kupljene stvari. Pod vsklično ceno se ne bo oddajalo. Stznam predmetov, ki se imajo prodati je razobešen v vestibilu osebnega kolodvora. V Roču v Istri, ki je (kakor znano) p hudih bojih prešel v hrvatske roke, hod imeli v nedeljo dne 28. t. m. veliko narodi > slavje. Ročka posojilnica, ki si je stekla velikih zaslug, v gospodarskem in narodnem ozir: zgradila je krasno stavbo „Narodni dom" i?, ta se otvori v nedeljo na slavnosten način. Ob tej priliki pride k nam naš vrli poslanec g. prof. M a n d i ć, ki bo govoril slavnostni govor. Oddelek „Slov. pevskega društva" i Trsta in „Venec" iz Kozine bosta poveličevala slavnostni moment s svojim ubranim netiem. Sokolska glasba (30 mož) v svojiii krasnih uniformah svirala bo slovanske k -made. Ob tej priliki se zberejo tudi vrli narodnjaki pazinski in buzetski. Tudi tržaški:, izletnikom se nudi prilika poleteti tja \ tužno Istro kajti vlaki so zelo ugodni. Iz Trsta odhod ob 5*30 in 8*30 zjutraj ; iz Koča ob 4"20 pop. in brzovlak ob 8*30 zvečer. Torej, kdor le more : v nedeljo v Koč ! Preskrbljeno je obilo za zabavo in tudi želodec se ne bo pritoževal. Novo nemško posestvo ob Adriji. Neka nemška tvdrka je kupila ob kaualu pri Tržiču zemljišče 40 njiv za 360.000 kron v industrijske svrhe. V tak namen je bilo kupljenih še 10 drugih njiv. Oproščen je bil pred celjskimi porotniki trboveljski redar Filip Uršič, ki je i. -kemu Vodivku s sabljo predrl prsi tako, da je Vodivka takoj umrl. Razstavi živine. Dne 14. novembra se bo vršila razstava živine v|Sežani za sežanski okraj, dne 16. novembra pa v Komnu za komenski okraj ter za občini Devin in Doberdob. Tržaška statistika. Od 1. januvarja do sedaj v 4. tednih se je v Trstu in okolici po-rošilo 1345 parov, nasproti 1247 leta 1905. torej skoraj 100 porok več. Rojenih je bilo v navedeni dobi 5223 otrok nasproti 4799 v isti dobi minolega leta. Doslej je torej 425 otrok več rojenih nego lansko leto. Zmanjšalo se je pa število mrličev : v 41 tednih tega leta je umrlo 4045 oseb, dočim jih je v isti dobi lanskega leta umrlo 4473, umrlo je torej nad 400 oseb manje. Velika žepna tatvina Dick, stanujoči v hiši št. 16 lin grande, je prijavil včeraj policiji sledeči slučaj : Predvčerajšnjim popoludne je bil šel on po opravilu na osrednjo pošto. Tam mu je neznan tat ukral iz žepa listnico, v kateri je imel 250 šterlinskih lir [približno BOOo kron a. v.] in zlato zaponko, vredno 40 kron. Ko je pa šel zvečer ob 7. uri z nekim prijateljem po ulici Carlo Ghega, je videl priti iz neke krčme nekega človeka, ki je imel v rokah ravno tako listnico, kakoršna je bila njegova. Gospod Pavel v ulici del Mo-predpoludne na V sredo. drig in sodni tajnik Rismondo. Obtožbo je vzdrževal namestnik državnega pravdnika dr. 'angrazi, a branitelj toženčev je bil dr. iobba. Na včerajšnji razpravi se je toženec pri-ual krivim. Dejal je pa. da je izvršil zločin velikoj dušni razburjenosti: „Pred očmi sera videl vse temno*4 je dejal. Povedal je, iako ga je Schiavo preganjal in mu zabra-ijeval delo na parnikih, kjer je bil Schiavo ekak »capo" (naddelavec). Pred poldrugim etom se je združil v skupno življenje z Ama-i jo Taučer. On je bil vdovec in je imel 2 troka, Amalija Taučer je bila pa sodnim po-to:a ločena od moža, ki je bil nečak pokoj-lega Schiavota. Vsled tega ga je Schiavo sovražil, a posledica tega sovraštva je bila, a on ni mogel v prosti luki dobiti dela. ('e e tu pa tam kedaj dobil delo. je Schiavo edno vplival na to, da so ga odslovili. Tako e bilo tudi dne 17. septembra. Neki Karol >anelon ga je bil vzel zjutraj na delo na ;irnik „Gertv". Delal je do poludne. Po opo-;danskem odmoru je pa prišel Schiavo in ahteval od Dantlona, da ga odslovi. Dane-on ga je nato res odslovil. Schiavo je šel za »jim na kopno in mu dejal : rKaj ne razu-aite, da ne smete več priti delat semkaj. De-;d bom tudi drugim, da vas nimajo več je-lati na delo !" Na to da ga je Schiavo tudi nhnil in segel z roko v žep, kakor bi iskal Razne Vesti. Nekoliko nasvetov materi, ki ima dojenčka, dal je neki monakovski zdravnik v teh nastopnih 19 točkah : 1. Doji svoje dete sama, to mu bo koristilo vso njegovo življenje. Vsak in vsak teden, ki ga dojiš, je njegov dobiček. 2. Doji svoje dete vedno sama, kajti to lahko storiš, ako si potrpežljiva. Ako nimaš dovolj mleka, daj detetu še „stekleni-čico«. 3. Doji dete sama in ne daj se od tega odvrniti od svoje okolice nesmiselnimi opazkami. 4. Doji dete sama, kajti s ttem čuvaš svoje prsi od bolezni in prerane starosti. 5. Ko dojiš dete, pij in jej vse, kar ti gre v tek in kar ti ne škodi, ne škodi ni otroku. 6. Ako pa moraš iz kakega vzroka hraniti dete s kravjim mlekom, tedaj vprašaj zdravnika. 7. Mleko mora biti sveže, a ko ga skuhaš, treba ga shraniti na čistem mestu v čisti posodi. 8. Ne hrani svoje dete ni preveč, to mu prav tako škodi, kakor da si mu dala premalo ali preredko. 9. Ako dete joče, ni vedno lačno. 10. Dete naj ti je vedno čisto in suho. 11. Ne veruj tistim, ki pravijo, da ti je otrok obolil radi zobov. Od zobov ne oboli; dete je za čas, ko dobiva zobe, bolno iz drugih vzrokov. 12. Vedno pojdi k zdravniku v pravi čas. da ti otroka pregleda, ako boluje. * Dunajskemu županu dr. Luegerju se je bolezen zopet shujšala. * Nadvojvoda Oton se je preselil na Dunaj, kjer so zanj najeli AVahring. Brzojavne vesti. Aehrenthal v avdtjenci pri cesarju. DUNAJ 23. Cesar je danes ob 11. uri dopoludne vsprejel v avdijenci barona Aehren-thala. Avdijenca je trajala do 1. ure in četrt popoludne. Na avdijenco je pozvan tudi poslanik v Berolinu Szogyeny-Marich. BUDIMPEŠTA 23. „Pester Llo}^ je prejel vest z Dunaja, da je baron Aehrenthal vsprejel listnico ministerstva za vnanje stvari. Veselje v Belemgradu. DUNAJ 23. rZeity poroča iz Belega-grada, da je bila tamkaj vest o odstopu grofa Goluchowskega vsprejeta z velikim veseljem. Ministerskemu predsedniku Pasiću je mnogo poslancev čestitalo. „Politika" piše, da je Goluchowski padel radi nevspelia v sporu s Srbijo. Goluchowski v Lvovu. LVOV 23. Tukaj se govori, da se bivši minister za vnanje stvari grof (roluchouski nastani v Lvovu. Grof Beck v Berolinu. BEROLIN 23. — Načelnik generalnega štaba grof Beck je danes dopoludne dospel semkaj. Na kolodvoru so ga pričakovali: načelnik generalnega štaba general Moltke. dva stotnika generalnega štaba in odposlanstvo 19. pešpolka. Grof Beck gardni kapitan. DUNAJ 23. Listi poročajo, da je grof Beck, ki v kratkem odstopi, imenovan gard-nirn kapitanom cesarske arcierske - telesne straže. Vprašanje o nasledniku Beckovem ni že določeno. Opata zadela kap. INOMOST 23. Danes je zadela kap opata premonstratenskega samostana v Wil-tenu, Lovrenca MUllerja. Stanje opatovo je z ozirom na njega visoko starost nevarno. Angležki parlament. LONDON 23. Danes je bilo otvoijeno jesensko zasedanje spodnje zbornice. BAZEL 23. Švicarske emisijske banke so povišale diskont od 5°/o na 5'/«°/o■ Papež obolel za protinom. RIM 23. „Corriere d'Italia" poroča, da je papež lahko obolel za protinom in da ni vsled tega danes delil navadne oficijelne avdi-jence. RIM 23. Dr. Lapponi, ki je bil vprašan o bolezni papeževi, je izjavil, da se gre le za lahek slučaj protina v desnem kolenu. Sv. Oče je danes sicer ostal v sobi in ni delil avdijenc, vendar je to storil iz previdnosti. Jutri vsprejme sv. Oče več oseb. Francoska ministerska kriza. PARIZ 23. Listnico za kolonije so ponudili Millies-Lacroix. Gotovo je, da jo vsprejme. Vprašanje o državnem podtajništvu bo rešeno tekom popoludne. Novo francosko ministerstvo. PARIZ 23. Pogajanja glede sestave novega kabineta so dovršena. Izvzemši listnice ! ministerstva za kolonije, je novi kabinet se- | stavljen nastopno: Clemenceau, predsedstvo in notranje stvari ; Greyot Dessaigne, pravosodje ; Pichon, vnanje stvari; Briand, uk; Caillaux, finance ; Picquart, vojno ; Thomson, mornarico; Berthon, promet; Doumerque, trgovino ; Ruan, poljedelstvo : Viviani, javna dela. Atentat proti španskemu kralju. MADRID 23. Listi poročajo, da so v Las Rosas pri Madridu nekateri avtomobili zadeli na železno žico, ki je bila napeta preko ceste. Listi menijo, da se je nameravalo izvršiti atentat na kralja, ki se je imel v istem času povrniti v Madrid. Listi pravijo, da so neznanci proti omenjenim avtomobilom tudi streljali z revolverji. R u s i j a. IRKUTSK 23. (Petrogr. brz. agentura). V minoli noči je ušlo iz tukajšnje ječe mnogo kaznjencev, zbežalo jih je 17. En del so jih pozneje zopet vjeli. 9 kaznjencev je bilo na begu usmrtenih, istotako en jetniški nadzornik. Dva stražarja sta bila težko ranjena. MOSKVA 23. (Petrogr. brz. agentura). Včeraj je bilo mnogo hišnih preiskav ter je bilo aretovanih tudi mnogo oseb. Odkrili so obstanek nove zveze poštnih in brzojavnih uradnikov. Zveza je obstojala iz skupine mladih ljudi, poglavitno poštnih in brzojavnih uradnikov, ki so bili radi zadnjega štrajka odpuščeni iz službe. PETROGRAD 23. Glasom neke nepotrjene govorice postane general Kuropatkin namestnik na Kavkazu, njegovim pomočnikom da bo pa imenovan general Miščenko. Alojzij (jregorič Tovarna za krtače in čopiče z zalogo gaginega perja, iztepačev. U3T Cene zmerne. TRST — ulica Stadion 3 — TRST Tujci v hotelu „BALKAN" Na novo so došli: Wirechinger H., urednik, MAKDORF ; Figliola G., inžener, KIM; Schmidt Th.. trgovec, DUNAJ ; Buschnig M., zasebnik, LJUBLJANA; Rosman F„ svečenik, St. PETER; Kindlmann N., svečenik, GRABVU ; AVerber R., trgovec, LVOV ; Hauer T., notar, ORTENSHEIM ; Pontini H, pos.. VIDEM ; Labi A., trgovec, WELSBERG ; tjopp H., uradnik, MONAKOVO ; Koli F, inap , KREMS ; Dittmayer K., inžener, DUNAJ ; Tittel A., dir., GRADEC ; Franičevič P„ častnik, LJUBLJANA; Lahi A., ta-■ebnik, DUNAJ ; Papesco A., odv., BUKABEŠTA ; Kever A., uradnik, LINZ; VorstJ, uradn., LINZ; Bori G., inžener, MILAN. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit a Kaacich, Nasledniki Luift Rleei-jm Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe .... od nvč. 60 napre „ ribelin „ „ ....„„ 90 „ Fustanji žametasti novi vzorci . „ „ 20 „ „ s križnim tkanjem n. „ . „ „ 28 „ „ navadni novi vzorci ...,.„ 20 t, „ mešani „ „ . . . „ „ 22 VELIKANSKA ZALOGA maj, nogovic, volnenih rut, flanelnih šalov, jcccco; volnenih in svilenih prevez, ccccc-t: Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kancich Nasledniki Luigi Riccl-ja Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst Josip Oppenheim švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno zalogi pravih švicarskih ur najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah. Specijalist v popravljanju prav malih ur za goape in starih hišnih ur. ulica della Jarriera vecchia 35 (nova palača) Covori se tudi slovensko. M^ Tovarna pohištva n Aleksander £evi JCrnzi Klica Tom Stv. 52. fl (lutaa MSa). ZALOGA: ^_ nnzzn rosario (Soisu* m»|'pJ»>j? Otno,MNfll bati noben« fc*nfcur»no«. rr Sprejemajo m vsakovrstna dela tudi po posebnih loiionoiicnoiioiioiiouoi'p.iit Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m le ojjljse in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti St. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost". EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI ženskih in moških oblek giorgio Jcss TRST \ ulica Barriera vecchia št. 15 Ženska Krila. . . g\i 2,230,3.80, 5.50 m Ženski jipiči . . „ 6.50, 8.50 | ) Žsnslfl paletot . 7.50,9.50,12.50 Ženskeblnzeiz Talne,, 3.50,4.50, 5.50 fcfabfabfcj V prodajalnici Struchel & Jeritsch TRST — ulica Nuova (ogel S. Katarine.) SE DOBE V VEIiIKI IZBERI fustanji, flanele, volnena in svilena roba, nogovice, maje, rokovice, kožuhovina, pregrinjala, spodnja ženska krila, drobni predmeti in razni najmoderneji lispi. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. 8 la-.i IV ^EDINOSTc štev. 21)3. V sredo, dne 24. oktobri 1906 IIOTKI^ BALKAN 70 sGb, eiektr. razsvetljava, iift, kopelji Cene zmerne pečks; & 7(6^1 If^TEL BALKAN Borzna poročila dne 23. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—liJ.15, tn»ležfce Ure K — d0 London kratek termin K 240 95—240 20 Francija K i>5.47--95.70. Italija K 95.62 — — S5.J»0 — italijanaH bankovci K —.— ——, Nemčija K 117.52—117.75, nemški bankovci K —.—— avplrijfbn efce E 160.— če 162.— fifcfke —.— do — .— Dunajska boi za ob 2. pop. včrrnj dr.nes Driavr.i do-g v papirju g« g*jj Avstri>ka renta v zlatu 116.10 116.10 ,v kronah V' 58.60 98.75 Avetr. inveaticijBka renta S,/,0/. 88.6^ 88.55 Ogrska renta v zlatu 4°;. 112.10 112 25 . „ kronah V , 94.25 94 40 Akcije nacijonalne banke l.ol-— i. i no. Kreditne akcije 669 75 671.25 London, 10 Lstr. 240.72 240.05 100 državnih mark 117.47 117.50 20 mark 23.48 23.48V, 20 frankov 19.14 1913 ICO ital. lir 95.55 Oeaarteležim --e naj adaneje IVAN CVITANIĆ. to o< ostoo^oete«^ i Srmano Cattelani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst Inštalacija za vodo in plin. Velika zaloga držal za avetiljke, tulipanov, aparatov in vseh drugih predmetov za žarno luč. Zaloga mrežic prve kakovosti. Izvršuje o priliki 24. avgusta povudom premeščeuj stanovanja ali trgovine prenos svetiljk. Izposojuje svetiljko po tovarniški ceni. ■V Naročbe se izvršujejo točno. Ob nc»'eljah in praznikih: 2 26 I*»or>;—Draga— JI erpel j e—Divača. Trst—Baje—Poreč. C* i o 0 Koper—Buje—Poreč iu medjiostajf-. 0 Koper—Buje—Poreč in me e. 0 iz Celovca, Trbiia, Gorice, Opčin. 3-- 7"i5 12.— Ob nedeljah in praznikih : 9'^ 0 iz Girice (zveza Ajdovščino) in mejpostajami. DOMENICO RAVALICO ulica Nicolo Macchlavelli št. VI. Telefon 1729 NOVA ZALOGA VINA Istrska vina, furlansko belo in crno vino, dpolo in kraški teran. Vino v steklenicah od enega litra 72 stot., v steklenicah od pol litra 36 stot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 1-04, od pol litra 52 ■tot. skupno z steklenico. HT Fina vina v buteljkah različnih vrat. —— Za krčmarje in gostilničarje posebne cene. - Posojila. od 500 do 50.000 kron zamore dobiti vsaka oseba pod ugodnimi pogoji, toliko kar se tiče glede povrnitve glavnice, nizke obresti, kolikoF glede jamstva, ne da bi bilo treba kaj naprej plačati. Daje se posojila na hipoteke na poslopja in zemljišča v mestu in okolici, zajamčena je naj veča tajnost. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na GIOVANNI SFAHGrHEaRO zapriseženi cenilec od II. predpol. do I. ure pop. trg S. Giacomo 2 I. n. (Corso) L in od 5. do 8. ure popol. v pisarni ulica Carlo Ghega št. 3. ^ Trst — Anstro - Američana — New-York = Anonimno parobrodno društvo. — Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červinjara In Benetk. 5*50 B preko Cervinjana. v Benetke, Rim, Milan, VI dem, Pontebo, Čedad in B do Korr.iin.i (Cor mons) preko NabreZine. 11*50 0 preko Cervinjana v Benetke—Milan (-e zve: na Videm in Čedad). B preko ('ervinjana v Benetke, Milan, Kim zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma 8*25 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Mil: n. Ri 8-55 0 v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajd ščino) Videm, Benetke. 4'i5 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino* Viden: "" Milan itd. Do Gorice—Kormina—Červinjs na. 6-25 0 do Gorice, preko Nabie'.ine (se zvezo v A dovščino) 1-00 0 tlo Kormina preko Bivia. B «lo Kormina (se zvezo na Červinjan . Trst— Ljubljana—Dunaj (Reka-Zugreb-Budim^ešta) Ostende. 7*55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagre!-, 15udirope;' 9"55 0 v I-jubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. g.jin g v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, l'.uiiimj c-to, 11-30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešte Ob nedeljah in praznikih : 0 preko Bivia Kormina in medpostaje. 4*(jl| 0 Miramar, «• rinj-n sv. K.t\Z Nabrezina. Prihod v Trst. Iz Italije preko Červinjana in Kormina. S-40 0 iz Kormina jn Cer\injana preko Bivia. 9-— B Iz Kormina preko Nabre/.ine. lO'38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz vinjana. 11*28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4"1"1 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz vinjana. 7'15 0 iz ("ervinjana. 7-58 b iz Kcrmina (zven i AjdovSč.) preko Nabrežine 8 B iz Kormina (zveza z Ajdovec.) preko NabreŽinc Ifrg 0 iz Kormina in B iz Cervinjana. Ob nedeljah in praznikih : 0 iz Kormina ii medpostaj preko Bivia.__ Cer < cr 1 Z Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreb2 BuJimpešle in Reke. 6*30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londcna. 7"20 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Budi".; 1 9*— B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpeštu Reke. I0'2 5 0 z Dunaja, T.jubljane in Reke. 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpe'tc. 8-r,;' B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in R<•'-.e z najmodernejimi parniki, ki so večim delem zgradjeni navlašč WW za prevažanje izseljencev, i« V Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov lirano in stanovanje v novozgrajenem hotelu: ^ PE N SION-AUSTRO- AM E RI (1A N A '. Is TKETA odtajajo parniki vsakih 8 dui. — Brci in elegantni novi parnlk Sofža Hohenberg odpotuje v NEW-YORK dne 31. oktobra t. 1. — Cene jako nizke. = Za lataičneja navodila treba se je obrniti na upravo društva: Trst, ul. Jfolin piccolo Z Ob nedeljah in praznikih : 10-35 0 Nabrežiue, KrLsa, Grinjana in iz Miramara. Opazke: Debele in podčrtane številke znaiijj popoludne. 0 «=■ Osebni vlak in B Brzovlak. Guerino Marcon ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo ir drobno. BV Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1654.