1 Leto XIII. I Štev. 85 ELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE M-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 14. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman * opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25. — din Cena din 1*— Garancije Anglije in Francije Včeraj so Chamberlain v poslanski, Haiifax v lordski in Daladier v francoski zbornici podali nove garanci:e za nedotakl ivost balkanskih držav, v prvi vrsti Grčije in Romuni e LONDON, 14. aprila. Včeraj okoli IS. ure sta se skoraj Istočasno seSla angleški In francoski parlament na zasedanje »v skrajni sili«. Ves razvoj dogodkov od Velike nedelje, ko sta se v Londonu In Parizu sešla vojna sveta ter stavila v pogon ogromni vojni ntašinerill obeh imperijev, Je bil kratek, a nagel in odločen. V štirih dneh sta oba Imperija mobilizirala svoje bojne sile, zlasti pomorske in letalske. Značilno pa Je, da o tem ni bila Izgovorjena nobena beseda, le konference in diplomatske akcije so dokazovale, kaj se dogaja. Ko so bile bojne sile obeh imperijev in zaveznikov razvrščene, sta pa spregovorila v Londonu Chamberlain, oziroma lord HaHfai in v Parizu Daladier. Morda Je poslednji po svojem južnjaškem temperamentu svetu bolj zgovorno očrtal stvarni položaj, posebno usodno resnost situacije ter neomahljivo volio zahodnih demokracij, da ustavita vsak nadaljnji napad, kakor njegov severnjaški kolega. Pomisliti je pa treba, da Je moral prav Chamberlain, ki je smatral Monakovo za velik uspeh, sedaj dvakrat prevaran in s stisnjenimi zobmi, pestmi in sroem zbrati vso energijo, da poizkusi z zadnjimi kond razpadajočega upanja krpati propadajoči mir. Šele ko Je omenil z vojaškimi ukrepi podprto odločnost Anglije, da zavaruje tudi vzhodno Sredozemlje in Balkan, Imenoma Grčijo ln Romunijo, je izrazil pravega duha svoje vlade In javnega mnenja. Nazadnje ste pa Izzveneli obe včerajšnji izjavi v klic: D o s e m in ne dalje! Chamberlainova izjava svojo neodvisnost z oboroženo silo ter bi v ta namen zaprosili za tako pomoč. Enaka pomoč je pa v načrtu tudi za vlade drugih držav, zlasti za Turčijo. Enako POJASNILA O ALBANIJI LONDON, 14. aprila. Pred nabito polnim parlamentom In ob navzočnosti vseh diplomatskih zastopnikov je spregovoril včeraj ob 15. url ministrski predsednik j Chamberlain. Uvodoma je dejal, da hoče pojasniti svetovnemu javnemu mnenju, ki so ga obsodbe vredni dogodki v Albaniji navdali čez velikonočne praznike s tako velikim nemirom, potek dogajanja. Informacije izvirajo iz dveh virov: italijanskega In albanskega. Med obema zija velika razlika. Dočlm so po Italijanski verziji poklicali patrlotlčnl Albanci Italijo sami na pomoč proti nasilju kralja Žoga I., je Albanija dne 8. L m. po svojem londonskem poslaniku zaprosila Anglijo za pomoč proti vdoru italijanskih čet. Javno mnenje vsega fveta Je bilo zopet ogor' čeno do globin nad novim nasiljem, štor zagotovilo je dala tudi že francoska vlada. Napori, da se doseže podobno sodelovanje tudi z drugimi ogroženimi državami, se zato nadaljujejo. ANGLEŠKO-ITALIJANSKO RAZMERJE Nato je prešel Chamberlain znova na angleško-italijanski sporazum In medsebojne odnošaje. Kljub vsemu razočaranju nad korakom Italije, ki spravila v dvom vse prejšnje obljube italijanske vlade, je treba še dalje poudariti potrebo po dobrih odnošajih med Anglijo In Italijo, ki pa mora s svoje strani praktično dokazati, da ima tudi ona takšne želje. Z ozirom na Italijanska zatrdila, da korak bojnih sil ne pomeni spremembe neodvisnega položaja lenim nad malim, nezaščitenim narodom. Albanije, ki Jih dogodki najjasneje deman- Zatrjevanju, da je bila Italija ogrožena, ne more pač nihče verjeti. Vsega obžalovanja vredno postopanje Italije se ne da nit! pri najboljši volji vskladltl z Jasnimi določili angleško-italijanskega sporazuma. Vsa akcija navaja svet le k še večjemu vznemirjenju in negotovosti, ker nasprotuje določilom statusa quo. GARANCIJE GRČIJI IN ROMUNIJI Ko so prihajali prvi znaki o nameravanem početju, je bilo rimski vladi po angleškem veleposlaniku z vso jasnostjo sporočeno, kako nedogledne nasledke bi utegnila taka akcija povzročiti. Zlasti je bilo Rimu sporočeno, da je Jadran po mnenju angleške vlade nedvomno del Sredozemeljskega morja In da Italijanska vlada nikakor ne more pričakovati, da bi bila Anglija na Jadranu deslntereslrana. Ko Je pa Italija vdrla v Albanijo, je bila obveščena o najglobljem ogorčenju angleške vlade. Ker je videla angleška vlada v tem poizkus, da se s takimi nasilnimi dejan ji * nadaljuje, smatra za dolžnost, da Izrazi svojo trdno odločnost, da prepreči vsako nasilje, zlasti v vzhodnem Sredozemlju In na Balkanu. Anglija ne dovoli, da bi se tu motil mir z oboroženo silo ali grožnjo. Zato Izjavlja s tem v zvezi v imenu vlade Nj. Vel. kralja, da se bo Anglija smatrala obvezano, da pri-skoči takoj z vsemi svojimi razpoložljivimi vojnimi silami na pomoč tako Grčiji kakor Romuniji, čim bi se vladi teh dveh držav smatrali direktno ali Indlrekt- tirajo, si je treba zastaviti vprašanje, fca-ko se ta italijanski korak sklada z določili angleško-italijanskega sporazuma z dne 16. aprila 1. 1938. Ves svet ve, da Italijanski korak v Albaniji ne služi ohranitvi miru in varnosti, ampak le še bolj poostruje mednarodno napetost in nezadovoljstvo, kljub temu pa meni, da ne bi bilo oportuno, da bi se omenjeni sporazum že sedaj odpovedat VPRAŠANJE KRFA IN ŠPANIJE Brez ozira na to, kako se bodo dogodki dalje razvijali, ni mogoče najti skladnosti med sporazumom In tem, kar se je zgodilo v Albaniji. Po tem dogodku je po vsem svetu zavladala vznemirjenost. O podrobnostih ne mara govoriti, pove le v informacijo, da je italijanski odpravnik poslov v Londonu izjavil lordu Halifaxu, da sta Grčija In Jugoslavija ohranili hlad nokrvnost ln vlada v obeh držafah red ln mir. Hallfax Je pa sporočil, da Anglija ne misli zasesti otoka Krfa, da pa bo na stal zelo resen položaj, ako bi ga skušala zavzeti Italija. Pozneje Je dobila vlada informacije, da se Italija res bavl s tako mislijo in je na ponovno intervencijo dobila novo zagotovilo, da Italija tega ne bo storila. Nato se je bavll Chamberlain z Mussolinijevimi obljubami, da bodo Italijanske čete zapustile Španijo po paradi v Madridu In Izrazil upanje, da se bo to tudi res zgodilo. Potem Je izjavil, da obstajajo tesni stiki z Rusijo In Izrazil voljo, da hoče Anglija braniti ne samo sebe. ampak tudi druge In da ostane pripravljenost še dalje v veljavi. Enako izjavo je podal v lordski zbornici zunanji minister Halifax. DEBATA PO GOVORU Po Chamberlainov! Izjavi se je razvila debata. Prvi je govoril major Attlee, potem Sinclair in Churchill. Vsi trije so zahtevali tesnejšo pritegnitev Rusije, ker šele njena ogromna moč bo dala angleškim garancijam popoln poudarek. Dalje so izrazili razočaranje nad angleško-lta-Ujanskim sporazumom. Sinclair Je ostro kritiziral Chamberlainovo politiko, ker je po njegovi krivdi Anglija podobna gospodarju, ki zaklepa hlev, ko so blU konji že ukradeni. Zahteval je ustanovitev ministrstva za municljo, ki nai ga prevzame Churchill, Eden pa naj postane zunanji minister. Churchill je zahteval uvedbo vojne dolžnosti. Eden je pa zahteval večjo energičnost. V Istem smislu so govorili drugi govorniki. . - r S Daladierfeva izjava TRDNA ODLOČNOST FRANCIJE. PARIZ, 14. aprila. Na izredni seji francoskega parlamenta je spregovoril včeraj popoldne francoski ministrski predsednik Daladier. Uvodoma se je skliceval na svoj zadnji govor po radiu, nato pa je dejal, da so vse države v alarmnem stanju. Franclja je slej ko prej trdno odločena, ohraniti mir, toda mir v svobodi. V tem smislu so bili storjeni tudi vsi obrambni ukrepi, zlasti vojaški, da se zavaruje svo boda Francije in vseh narodov, ki so jo tudi pripravljeni braniti. Meje Francije in njene kolonialne posesti so že sedaj trdno zavarovane proti vsakemu napadu. Francozi izvršujejo vsi odločno svojo dolž nost in se zato v imenu vlade zahvaljuje vsem, ki so bili poklicani pod orožje, kakor tudi vsem, ki kot delavci Izvršujejo svojo dolžnost po tovarnah ter nazadnje vsemu narodu. GARANCIJE ZAVEZNIKOM. Franclja gleda zato mirno in samozavestno v bodočnost. Toda poleg vojaškiii so potrebni tudi diplomatski ukrepi. Fran no ojrroženi la hi bili odločeni, braniti cija je stalno v stikih z vladami Anglije, Amerike, Rusije, Poljske in Balkanske zveze. Namen te aktivnosti je organizirati sodelovanje med temi narodi, da se skupno postavijo v bran za svoje življenjske Interese, že sedaj po more v zvezi z Anglijo podati obvezno izjavo, da je treba preprečiti vsako spremembo sedanjega stanja na Sredozemlju in Balkanu, ki bi se hotela izvršiti s silo ali grožnjo. Francoska vlada je dala zlasti Grčiji in Romu niji posebna zagotovila, da jima bo takoj priskočila z vsemi svojimi silami na pomoč, ako bi bili prisiljeni braniti se pred nasiljem. S Poljsko pa ima Francija že od prej tako pogodbo. Francija bo zvesta svojim načelom in obljubam izvršila svoje dolžnosti in se jim nikoli ne bo odtegnila. VDAJA VSTAŠEV V SIRIJI DAMASK, 14. aprila. Vodja arabskih vstašev se je z ozirom na spremenjeno arabsko stališče nasproti Angliji in Franciji zaradi zasedbe Albanije predal francoskim oblastem s 16 šejki. Joseph Lyon* Pretekli teden ie umrl čisto nepričakovano od kapi zadet avstralski ministrski predsednik Joseph Lyons. Z njim je izgubil domi-nion Avstralija prav v sedanjih resnih dneh pomembno in odločno osebnost svojega političnega življenja, ki jo bo težko pogrešal. Pokojnik je bfl rojen 15. septembra 1. 1879.; bil je prvotno učitelj, oženjen in je zapustil 5 sinov ter 6 hčera. Tasmanski poslanec je bil od 1. 1909. do 1929., ko je bil izvoljen v osrednji avstralski parlament. 2e v tasmanski pokrajinski vladi je bil večkrat minister in ministrski predsednik, nato pa ponovno minister osrednje avstralske vlade 'm od 1. 1932. neprekinjeno ministrski predsednik. L. 1931. je ustanovil Lyons avstralsko zedinjeno stranko ter bil to in prihodnje leto splo-h voditelj celokupne opozicije. Pod njegovim vodstvom je opozicija tudi zmagala in dobila 1. 1932. v svoje roke osrednjo vlado. Kot ministrski predsednik je predstavljal Avstralijo tudi pri kronanjih v Londonu. Njegova zasluga je bila v prvi vrsti, da se je Avstralija odlično reorganizirala in predstavlja sedaj močno postojanko veliko-britanskega imperija. Novo razpoioien|e Angleiev Za novo razpoloženje angleške javnosti je značilno, da zadnje dneve, ko so nekatere države oklevale, da bi se pridružile angleškemu načrtu, javno mnenje ni napadalo njih, temveč vlado, češ da se je premalo potrudila, približati se težnjam evropskih držav. Kdor pozna angleško javnost, mora razumeti, kako velikega pomena je dejstvo, da se je sam canter-buryški nadškof zavzel za prijateljsko sodelovanje s sovjetsko Rusijo. Kako se na| reši Evropa? Po Monakovu so bili Cehi razoroženi, nesposobni, da se branijo. Bilo-je samo vprašanje časa, kdaj jim bodo ugraWM zadnje sledove svD-bode. pravi lord Ce-cil, predsednik svetovnega udružefija za mir. Vprašanje je zdaj, kdo bo še na vrsti? Le odločen odpor miroljubnih velesil, da se vzpostavi koristna mednarodna kontrola po Zvezi narodov, more rešiti Evropo od uničenja po mednarodni anarhiji. Če se Francija, Anglija in Rusija izjasnijo v tem smislu, ne bo manjkalo drugih, ki jim bodo sledili in pomagali. Toda one morajo delati, hitro delati. Nemčija in vatkanska politika Treba je le opozoriti na prisotnost bivših političnih šefov nemškega katoliškega centruma v Vatikanu in takoj lahko uganemo vir protinemške agitacije katoliških krogov. Takšna idiotska agitacija lahko nastane samo v ozračju Vatikana, kjer ne predstavljajo emigranti nikake vrednosti, pa jih smatrajo za polnopravne predstavnike velikih narodov. Prirodno isti slučaj je s politiko Roosevelta, ki ga in-spirira znani hujskač, kardinal Msende-'ei-n, piše »VSlkischer Beobachter«. Japonci in evropska napetost Japonski nacionalistični listi opozarjajo vlado, naj ne sklepa nobenih pogodb z Veliko Britanijo glede politike na Daljnem vzhodu. »Japonska ne bi mogla do-i voliti zbližanja Vel. Britanije z Rusijo, ker bi to bilo neposredno naperjeno proti j Japoncem in bi poživilo komunistično gi* I banje na Daljnem vzhodu.« Maribor, 14. aprila. V splošni mednarodni napetosti, ki vlada že dalje časa v Evropi, se kopičijo na Daljnem vzhodu dogodki, katerih posledice bo mogoče šele čez leta presoditi. Že zdaj pa vemo, da je po krvavih bojih na vzhodu in jugu Kitajske zasidrana Japonska porušila ravnotežje na Daljnem vzhodu ter učinkovito posegla v področje evropskih in ameriških kolonialnih sil. Po odkritju Amerike se je težišče pomorske dejavnosti selilo iz Sredozemlja na Atlantski ocean. Štiri stoletja kasneje stopa geopolitična važnost Atlantika v .ozadje in po neslutenem odporu japonskega imperija postaja Tihi ocean zmerom bolj vidno prizorišče zapletljajev v najbližji bodočnosti. Velika Britanija, Zedinjene države, Japonska in Rusija so glavni protagonisti na obalah Tihega oceana, ofenzivno dinamično silo predstavlja za enkrat le Japonska. Z osvojenjem Mandžurije in vzhodnih kitajskih provinc si je Japonska zagotovila strategično važna oporišča krog in krog Rumenega morja. Po zasedbi juž-noki tajske obale, otokov Hainana in . Spratly je otoško cesarstvo postalo neposreden sosed francoske, angleške in nizozemske kolonialne posesti. Dinamični sili Japoncev primanjkuje prostora na tesnih otokih ožje domovine. Od tod tolikšna ofenzivnost vojaških strokovnjakov, ki jih japonski gospodarstveniki na vso moč podpirajo. Zasedeno ozemlje potroši le majhen del cenenih japonskih proizvodov, ki jih dežela Samuraja v velikih množinah dostavlja na tržišča vseh oelin sveta. Japonsko blago izriva izdelke evropskih držav celo v njihovih kolonijah na jugu Azije. Druga sila, ki žene Japonce v svet, je populacijska in kolonizacijska nujnost. Silen porast prebivalstva otoškega cesarstva išče ventilov, prenaseljeni zemlji je treba najti nov življenjski prostor za odvišne milijone ljudi. Japonci ne prenesejo mrzle sibirske zime, japonski poljedelec ne more tekmovati s kitajskim kmetom Mandžurije, katerega življenjski standard je minimalen. Končno odklanja Japonec naseljevanje med kitajskim življem, katerega asimilacijska žilavost je požrla že mnoga osvajalna plemena v preteklosti. Zasedanje Kitajske po Japonski je tedaj v glavnem gospodarsko političnega pomena. Rudno bogastvo Kitajske naj nadomesti pomanjkanje surovin v japonski industriji, izključitev zunanje političnih vplivov tako z morja kakor iz Sibirije naj bi zavarovala hrbet japonskim osvajalnim načrtom na topli jug. Kajti brez dvoma je, da bo po končani vojni na Kitajskem Japonska usmerjala poglede na jug, na sončne otoke Nizozemske Indije, na Oceanijo in Avstralijo. S tem bi pa trčila ob življenjske interese Anglije, velesile, ki je stala*ob zibeli rumenega plemena in mu pomagala na noge. Velika Britanija je največ pripomogla, da se je Japonska v rekordnem času povzpela do imperija. Brez angleških inštruktorjev, finančne in diplomatske pomoči bi Japonska tako uspešno ne oborožila armade, ne zgradila mornarice, ne premagala Rusije 1. 1904/05 in ne postala prva država Azije. Velika Britanija se stvarno tudi ni protivila zasedbi Mandžurije, čeprav to dejstvo še danes ni priznala. Anglija je hotela imeti močno Japonsko, da bi zaustavila rusko prodiranje v Azijo in postavila z njo protiutež naraščajoči pomorski s IH Zedinjenih držav v Tihem oceanu. Dokler je Japonska vodila takšno vlogo, je bila Velika Britanija njen prirodni zaveznik. Toda Japonci so napredovali mnogo hitreje kakor so se nadejali Angleži. Ostala je močna Rusija, prevladal fe ameriški pomorski vpliv in Angležem je neposlušni učenec zrasel v velikana, ki pod geslom panazijske ideje podžiga kolonialne narode k mržnji do osovražene Evrope. Anglija je bila primorana, zamenjati svojo tradicionalno politiko na Daljnem vzhodu. Že na washingtonski pomorski konferenci 1. 1921. se je postavila na stran Zedinjenih držav, staro zavezništvo z Japonsko je bilo pretrgano. Dvignili so se avstralski in novozelandski dominioni ter zmerom glasneje opozarjali na japonsko nevarnost. Japonski častniki so preoblečeni v trgovce vohunili po otokih do Avstralije. Marijansko in Karolinško otočje LONDON, 14. aprila. Komaj nekaj ur po Chamberlainovem in Daladierjevem govoru so že prihajale brzojavke o glo bokem vtisu, ki ga je dobil svet. Zvečer ee je raznesla vest, da so v teku podobna pogajanja kakor z Grčijo in Romunijo tudi že s Turčijo. BUKAREŠTA, 14. aprila. Romunija je sprejela včeraj garancijsko vest z nepopisnim navdušenjem, časopisje se izraža zaradi bližnjega obiska Gafencuja v Berlinu bolj rezervirano. BRUSELJ, 14. aprila. Belgijska javnost je nestrpno pričakovala izjav iz Londona in Pariza, ker je sama v zelo vznemirljivem stanju. Pričakovali so le garancijo Grčiji. Ko so zvedeli tudi za garancijo Romunije, je zavladalo splošno zadoščenje. V obeh izjavah vidijo odločen: Stoj! totalitarnim državam. PARIZ, 14. aprila. Chamberlainova in Datadferjeva garancijska izjava Romuniji in Grčiji stojita v 'ospredju zanimanja današnjega pariškega tiska. »L’ Oeuvre« pravi, da niti sila niti grožnje s si?,o niso mogle preprečiti tega dejstva. Bilo je hoteno naključje, da sta istočasno Pariz in London izdala svarilo pred vsako spremembo statusa quo na Balkanu in v Odmevi včerajšnjih garancijskih izjav ZADOVOLJSTVO V ZAVEZNIŠKIH DRŽAVAH, REZERVIRANOST V ITALIJI, ODLOČNA ODKLONITEV V NEMČIJI, vzhodnem Sredozemlju. Istočasno je oživela vojaška zveza med Fiancijo in Polj-sko. Prav tako je bil klic vseh po sodelovanju z Rusijo. V drugem članku istega lista opisuje mme. Tabouis vtis včerajšnjih izjav v Berlinu. Sprva so uradno vajrovali strogo rezerviranost. Kmalu nato pa se je dvignil vihar ogorčenja, zlasti pa je nastalo presenečenje zaradi garancije Romunije. »Le Petit Parisien« podčrtuje dejstvo, da velja v nasprotju s prejšnjo poljsko-francosko zvezo, ki je bila namenjena za primer nemškega napada na Francijo, sedanja oživljena fran-cosko-poljska vojaška zveza v vsakem primeru. Isti list poroča o vtisu včerajšnjih izjav v Beogradu. »L’ExcelsIor« na-glaša, da sta Anglija in Francija storili vse vojaške ukrepe za primer, če bi bila reakcija na včerajšnje izjave drugačna, kakor le besedna. Ostali tisk podčrtuje ducejevo garancijo, da bodo italijanske čete zapustile Španijo takoj po vkorakanju generala Franca v Madrid, j WASHINGTON, 14. aprila. V USA so sprejeli obe garancijski izjavi z velikim 1 zadoščenjem. Zlasti ugaja odločen ton obeh demokracij. Podčrtavajo skupni ideal, ki veže vse tri demokracije: mir Romunski varnostni ukrepi ROMUNSKE ČETE SO ŠE VEDNO NA Dl UTRDBE — DEL ČET JE BUKAREŠTA, 14. aprila Pogajanja med Romunijo in Madžarsko se meritorno prav za prav še niso pričela in tudi napetost med obema državama še ni toliko popustila, da bi bilo mogoče ukiniti izredne odredbe, ki so bile izdane. Kakor znano, je na zbiranje madžarskih čet na transilvanski meji Romunije odgovorila bukareštanska vlada z delno mobilizacijo rezervistov in odpošiljatvijo svojih čet na madžarsko mejo. Te čete so na meji še vedno in izdani so bili zadnje dni Še novi vojaški ukrepi. Opaža se tudi, da se grade vzdolž madžarske meje utrdbe. MADŽARSKI MEJI, KJER GRADE TU-PA ZBRAN NA JUŽNI MEJI Razvrstitev čet in dela si je ogledal pretekli teden tudi kralj Karol. Del romunskih čet je pa zbran tudi v južni Romuniji, posebno ob Dravi in v Do-brudži. BUKAREŠTA, 14. aprila. Vrhovno poveljstvo romunske vojske, ki je začasno bilo nastanjeno 30 km od meje, je davi nenadoma preneslo svoj sedež na mejo samo. BUDIMPEŠTA, 14 .aprila. Madžarska vlada je včeraj podala važno izjavo o spoštovanju meja Romunije in izrazila upanje, da bodo medsebojni manjšinski problemi sporazumno rešeni. Veliki fašistični svet SPREJEL JE SKLEP O PERSONALNI UNIJI Z ALBANIJO. MUSSOLINIJEV GOVOR ZBRANIM MNOŽICAM RIM, 14. aprila. Veliki fašistični svet se je sinoči ob 22. zbral v palači Ve-nezia k izrednemu zasedanju, ki je trajalo 10 minut. Generalni tajnik stranke Starace je prečita! odlok albanske narodne skupščine o prenosu albanske krone na kralja Italije in cesarja Abesinije. Naglasil je stoletne vezi, ki so družile italijanski in albanski narod. Albanska ponudba je bila sprejeta med velikanskim navdušenjem prisotnih. V kratkem nagovoru je Mussolini poudaril zgodovinske dogodke zadnjih dni, ki so izraz vere, volje in moči Italije. Pred palačo so se medtem zbrale ogromne množice Rimljanov in ko se je Musolini pokazal na balkonu, je manifestirajočim pristašem dejal, da postopa Italija s prijateljskim ljudstvom prijateljsko, proti sovražnikom pa sovražno. Ves svet naj ve, da bo sledila Italija nezadržano svojim ciljem in naj jo svet pusti na miru, da se bo lahko posvetila vsakdanjemu poslu. Množica je pa vzklikala: V Pariz! TIRANA, 14. aprila. Odposlanstvo albanske vlade se bo podalo v soboto v Rim in izročilo italijanskemu kralju albansko kraljevo krono. Delegacijo sestavlja 30 uglednih politikov in veljakov. Danes spregovori še Roosevelt WASHINGTON, 14. aprila. Danes po-poldne ob 17. in 20.30 uri bodo vse ame^ riške, pa tudi evropske radio-postaie An-gHJe in Francije prenašale Rooseveltov govor, ki se bo bavil s svetovnim položajem po včerajšnjih deklaracijskih izjavah Londona in Pariza. Pričakujejo, da bo v glavnem nastopil proti vplivu totalitarnih držav v Južni Ameriki. Govor bo prestavljen na šest jezikov. Odločne besede v VVashing-tonu WASHINGTON, 14. aprila. Državni podtajnik za zunanje zadeve Somner Welles je govoril včeraj o dejstvu, da drvi svet v prepad. Celi narodi poslušajo voditelje, da je vojna od časa do časa potrebna. S tem ustvarjajo ozračje, ugodno za napad. Tudi danes se pripravlja tak napad na narode demokracije, med kate rimi je tudi Amerika. Mir je nedeljiv. Zato se mora ameriški narod napadom upreti. Ako se nevtralnostni zakon, ki onemogoča pošiljanje podpore napadenim državam, ne ukine, bo ustrezal le napadalcem, Zato mora zakon pasti. ARABSKI UPOR V LIBIJI CYRENAIKA, 14. aprila. Italijanske oblasti so bile prisiljene, poslati v južno Libijo čete, da zatrejo upor Arabcev, ki se vedno bolj širi. je dobilo celo vrsto japonskih utrdb. V odgovor na to so Angleži utrdili Hongkong, Singapur in vzeli vso nizozemsko kolonialno posest v zaščito. Ogromne vsote denarja so dale kolonije za htrdi-tev Singapura, ki mu je določena važna zgodovinska naloga v strahotnem, nekoč neizbežnem spopadu Vzhoda z Zapadom. Zdaj grme topovi na kitajskih tleh, val japonskega imperializma pa že pljuska v singapursko ožino. Od spopada na veliki jekleni pregradi na jugu Azije bo zavi-sel nadaljnji podvig ali padec evropske civilizacije. Ali se bo Angležem posrečilo še pravočasno zaustaviti mravljinjd japonski narod na njihovem nezadržanem pohodu, je pa v glavnem odvisno od razpleta mednarodne ostrine, ki kakor Damoklejev meč visd nad Evropo. -ine. v svobodi. BUDIMPEŠTA, 14. aprila. V uradnih krogih zatrjujejo, da zadnji izjavi Pariza in Londona nista razbistirili položaja, pa ga tudi ne poslabšali. RIM, 14. aprila. Odmev včerajšnjih francoskih in angleških garancijskih izjav tu ni ugoden. Uradni krogi se za enkrat izogibljejo vsakršnih komentarjev. BERLIN, 14. aprila. Včerajšnje izjave Chamberlaina in Daladiera o zagotovitvi pomoči Grčiji im Romuniji ocenjuje nemški tisk kot navaden bluf. »Deutsche All-gemeine Zeitung« piše, da so zahodne velesile namesto zagotovljenega miru postavile novo fronto. Posebno naglaša poizkuse, ki gredo za tem, da se pritegne Rusija. »Volkischer Beobachter« je mnenja, da gre angleška politika po stopinjah versailleskega miru. Demokratske države naj vedo, da svet ne bo dopustil obnove takšne politike. »Beriiner Lokalanzeiger« pravi, da sloni v primeru s politiko Anglije in Francije postopanje velesil osi na realnosti in se bodo tudi po tem ravnale. Nemčija in Italija • bosta šil svojo pot ter se ne bosta pustili motiti. Za svet ne pomenita ti dve sili vojne nevarnosti, ker hočeta mimo uresničiti svoje aspiracije. Nemške vaje v španskih vodah LONDON, 14. aprila. Vrhovno poveljstvo nemške vojne mamarice je obvestilo angleško admiraliteto, da bodo veliki spomladanski manevri nemške mornarice v španskih vodah koncem tega meseca. Vaj se bodo udeležile tri linijske ladje, tri križarke in večje število podmornic ter rušilcev. BERLIN, 14. aprila. Sinoči je bila v nemškem tisku zopet v ospredju ŠpanL ja. Iz Kiela je odplula eskadra 6 križark in več manjših edindc v Španijo. UTRDBE GIBRALTARJA PROTI ŠPANIJI. GIBRALTAR, 14. aprila. Angleške vo-* jaške oblasti so včeraj nenadoma začele graditi utrdbe nasproti španski meji, zlasti sosednjemu mestu Gibraltarja, La Li-nei. GIBRALTAR, 14. aprila. V La Lineo so dospele močne španske čete z motoriziranimi oddelki. PACIFIČNA OBRAMBNA KONFERENCA. SIDNEY, 14. aprila. Danes se je pod predsedstvom novozelandskega premierja Savagea sestala pacifična obrambna konferenca med Avstralijo, Novo Zelandijo, Indijo in Singapurom. RUSKE LADJE V SREDOZEMLJU CARIGRAD, 14. aprila. Včeraj je zapustilo črnomorske baze 12 ruskih ladij in odplulo skozi Dardanele v Sredozemlje, kjer bo tako zbranih že 30 ruskih ladij. NOV VPOKLIC V BELGIJI BRUSELJ, 14. aprila. Vlada je včeraj vpoklicala 5000 specialistov vseh tehničnih strok pod orožje. v Cemu mestni občini premogovnik? K našemu včerajšnjemu članlku pod tem naslovom smo prejeli od merodajne strani pojasnilo, da ni govora o tem, da bi mestna občina oziroma Mestna podjetja nameravala prevzeti od Mestne hranilnice premogovnik Peklenico. Za ta premogovnik se zanimajo razni intere-sentje, med njimi znan ljubljanski finančnik, in je vejpetno, da bo Mestna hranilnica z njegovo prodajo mogla napraviti enako dobro kupčijo, kakor jo je napravila z njegovim nakupom, kar sicer priznava tudi pisec zadevnega članka. Samo na sebi pa bi Mestna hranilnica napravila vsekakor prav dober posel, ako bi bogatega premogovnika Peklenica sploh ne prodala, ampak ga obdržala, seveda z boljšim komercialnim in tehničnim vodstvom, ko je bil ta premogovnik upravljan poprej. Borza. Curih, 14. aprila. Devize: Beograd 10, Pariz 11.81, London 20.87/1*, New York 146, Milan 23.45, Berlin 17S.70, Budimpešta 87, Bukarešta 3.30, Sofiaj 5.40. Vremenska napoved. Polagoma bolj oblačno, toda še vedno precej gorko. Morda krajevne nevihte z ohlajenjem ozračja. Domati zapiski Za pošteno stvar ni prekatno! Hrvati so od počctka pokazali svojo pripravljenost za ureditev sporazuma s Srbi. Zato tudi zdaj ni prepozno, da se z resnim, pravičnim sporazumom uredi položaj hrvatskega naroda. V dvajsetih letih je v vojni porušeni in že pred vojno slabo zgrajeni Beograd dobil vse, kar mu je želelo srce. Dokler se je Beograd pozival na to, da je prestolnica, je imel vsaj navidezne, čeprav ne stvarne razloge za privilegiranje. Danes so ti razlogi izgubili svojo vrednost. Zdaj je treba prenehati s starimi metodami, ker bi nenasitljivost lahko izzvala maščevanje. Dogodki v svetu in okrog nas dokazujejo, da nismo sami na zemeljski krogli. Vsaka država se prizadeva, da složno nastopa na zunaj, zato pa mora biti urejena na znotraj. Ni oportuno, da bi o tej ureditvi zdaj javno razpravljali, zato tudi razumemo Cvetkovičc-ve želje, da se ne pripoveduje o tem, kar bo še treba napraviti. Dr. Maček tudi ni doslej pokazal naklonjenosti do bučnih besed ter bo svojo odločnost in dostojanstvo ohranil v vseh razpravah, ki bodo še na vrsti, zaključuje „Hrvatski dnevnik4' svoj uvodnik. Dositej Obradovič o državni upravi 0 ureditvi srbske države je napisa] znani srbski rodoljub Obradovič 1. 180S. naslednje: »Kadar začnete misliti o ureditvi državne uprave, imejte pred očmi te stvari: Vojska je prvo m najvažnejše, po čemer se mora vsa vaša uprava ravnati. Blagajna naj se uporablja samo v občo korist, vsak naj plača vanjo po svoji moči« Na tretje mesto postavlja Obradovič sodišče, na četrto vero in končno šolo. »Ne glejte na svoje osebne koristi, temveč na Obče delo, da bo vsak, četudi najslabši, zaščiten in podprt, pa boste napredovali. Proklet naj bo vsaik, kdor bolj ljubi sebičnost od obče koristi. Zdaj delajte ža potomstvo, a ne za vas!« zaključuje dr. Nikola Radojčič izvleček iz Obradovičevega pisma Srbom v novosadskem »Danu«. Resolucija Narodne odbrane Centralni odbor Narodne odbraue je izdal resolucijo v kateri pravi med drugim: Najvažnejša posledica svetovne vojne je bilo zedinjenje dotlej razkosanih delov v narodno državo. Bolj kakor kdaj koli poprej nam je zdaj potrobila sloga. Samo če bomo vsi preželi z zavestjo o nevarnosti časa in potrebi ,o$estnik Lesjak Ivan ter še dva soseda do 3.000 din škode. >• Motnje v ljubljanski električni razsvetljavi. Sinoči je bila Ljubljana za kratek čas brez električne razsvetljave. Odpovedala je namreč velenjska elektrarna, zaradi česar je bil skoraj dve uri, dokler ni začela obratovati mestna elektrarna, ustavljen, ves tramvajski promet. Tudi v predmestju snoči ni bilo luči. ). Ljubljanski godalni kvartet bo izvajal na koncertu v ponedeljek, 17, Lm., nagrajeno delo Mariborčana Novaka Leona, ki se bo prvič predstavil našemu občinstvu kot skladatelj. Na sporedu je tudi Arničev godalni kvartet, ki je dosegel že prav lepe uspehe, ter Pahorjev in Turšičev pihalni trio. o. Ogenj v Zgornjih Žerjavcih. V Zgornjih Žerjavcih v Slovenskih goricah je uničil ogenj posestniku Juriju Kremplu gospodarske stroje, krmo, poljedelsko orodje z gospodarskim poslopjem vred Gasilci so mogli obvarovati ognja le sosednje hiše. Škoda 50.000 din je samo deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je zažgala zlobna roka. n. Slovenci iz državnih služb. V Clevelandu v Ameriki je bilo pod novim republikanskim guvernerjem Brickerjem odpuščenih iz državne službe okoli 200 Slovencev in Slovenk. o. Po velikonočni naval v bolnišnico tudi v Ljubljani. Pred dnevi smo poročali < rekordnem navalu v mariborsko bolnišnico po velikonočnih praznikih, zdaj pa poročajo iz Ljubljane, da je bilo v tamkajšnjo bolnišnico sprejetih preteklo sredo 180 bolnikov. o. V Kamniku bodo zgraditi novo šolo. Novo šolsko poslopje, ki ga bodo zgradili v Kamniku, bo veljak) 1,600.000 dan. o Koncert v Soboti. Podružnica Cirifr- Metodove družbe priredi v soboto, 15. aprila, v Sokolskem domu koncert septe-ta bratov Živkov. Čisti dobiček je namenjen n a rodno-ob rarnb n im ciljem. Prireda-tev je splošno-narodnega značaja ter jo podpira tudi Meddruštveni odbor. Pričakuje se, da se bo soboška javnost v polni meri odzvala. Ceffe c. Vodstvo celjskega uredništva in uprave »VeČernika« je prevzel g. Ivan Grešak, urednik iz Maribora. Podružnica v Prešernovi ulici 11 (hiša g. Kot-bezna) sprejema nove naročnike, oglase in dopise ter daje vsa potrebna pojasnila med uradnima urami od 8. do 10. in od 14. do 17. ure. Telefon uredništva in uprave »Večemika« v Celju je 280. c. Raznašalce »Večemlka« za Celje in okolico iščemo. V upravi naj se javijo pošteni in vestni raznašaloi. Koflesarji imajo prednost. c. Celjskim hišnim posestnikom. Mesino poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. aprila zapadli v plačilo 5% najemninski vinar, 2% kanalska naiklada, vodarina, štev-nina in prvi obrok davščine na voziia. Zapadle obroke je treba plačati pri mestni blagajni do 10. maja. c. Kmetski tabor v Celju. Za 30. aprila je sklican v Celje velik kmetski tabor. Za prireditev vrši odbor vedike predpriprave. c. Cepljenje proti osepnicam. Redno javno cepljenje matih otrok (prvocepljen-cev) iz mesta Celja bo 1. in 2. maja od 15. do 18. ure na mestnem poglavarstvu v seji dvorani. Pregledovanje cepljencev bo 9. maja istotam. c. Avtomatska telefonska centrala. Ministrski svet le odobril gradnjo avtomatske centrale v Celju. c„ Večer slovanskih pesmi Celjski oktet priredi v ponedeljek ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma koncert slovanskih pesmi. Na sporedu so tudi samospevi ge. dr. Marjance Kalanove. c. Umrl je na Polulah 47 53-letni upokojeni vodja zemljiške knjige Morko Tran-kulov. c. Usoden padec z drevesa. V celjs-ko bolnišnico so pripeljali 34-letnega kolarjevega sina Josipa Žmavca z Bočne, k» je pri padcu z drevesa dobi! nevarne poškodbe. Piul p. Ptuj dobi novo tovarno perila. Veletrgovec g. Lenart Franc ie nedvomne kupil hotel g. Kossarja Karla na Srbskem trgu z namenom, da tukaj uredi moderno tovarno perMa. Gradbena dela, ki jih vodi g. Sardinšek, so že v polnem teku. Že staro stavbo bodo porušili do tal. Nato pa bodo zgradtH novo moderno poslopje, povsem odgovarjajoče svojim namenom. Upanje j^.. da bo že koncem tega poletja dovršeno. Ta moderna tovarna bo zete pomembna za Ptuj, ki tako pogreša industrijo. Mnogi iz podeželja, ki so zaposleni pri gradnji, so prišli do prepotrebnega zaslužka vsaj za nekaj mesecev. Kasneje pa bodo tukaj odprta vrata neštetim šiviljam. p. Poškodbam je podlegel Gabrovec Ivan, kočarsfci sin iz Brezove gore, o katerem smo včeraj poročali, da je bili ustreljen v desno nogo. p. Kolo je bilo ukradeno mizarskem« pomočniku Rudolfu Lazarju iz Brega. J* znamke »Mundus« z evid. št. 165168. p. Za ključavničarskega mojstra je po* ložrl izpit g. Kolarič Anton iz Vičave. p. Deska je tako oplazila po glavi Hor* vat Marijo iz Kicarja, da se je morala zateči v bolnišnico. »Rad bi imel ljubko, mimo sobot« Mgrjbor Kdaj dobi tudi Maribor Poštno hranilnico? V dveh letih Štiri nove po- V kratkem začneta poslovati zopet dve novi podružnici - druinice, a Maribora ni vmes Gospodarski krogi Maribora in sploh severne Slovenije so večkrat zahtevali na merodajnih mestih, naj se v Mariboru ustanovi podružnica Poštne hranilnice, ker so za to dani vsi pogoji. Doslej se merodajna mesta še niso izjavila, ali sprejmejo to zahtevo, vendar je tudi niso odklonila. Zato je upravičeno upanje, da bo naše gospodarstvo v par letih le prodrlo s svojo zahtevo. Merodajnim činiteljem so bile predložene dokumentirane spomenice, v katerih jfe bilo jasno našteto, kakšne prednosti bi imelo vse naše gospodarsko življenje, če bi se poleg Ljubljane ustanovila v Sloveniji še ena podružnica Poštne hranilnice. Opozarjalo se je na dejstvo, da nima na pr. podružnica v Skoplju, ki obstaja že par let, niti polovice toliko lastnikov čekovnih računov, kot jih ima severna Slovenija že sedaj pri podružnici v Ljubljani. čim pa bi prišla poslovalnica v Maribor, bi se število najmanj podvojilo, in to v najkrajšem času. Kajti doslej traja dva do tri dni, da je lastnik čekovnega računa obveščen o prepisu dobroimetja, dočim bi se to kasneje lahko zgodilo v enem samem dnevu. Velike prednosti so tudi glede dviganja večjih hranilnih naložb pri Poštni hranilnici, pri kreditiranju itd. Lani sta začeli poslovati dve novi podružnici Poštne hranilnice, na Sušaku in v Podgorici v črni gori. Da je poslovalnica v največjem pristaniškem mestu Jugoslavije upravičena, je vsakomur jasno. To se vidi tudi iz velikega števila lastnikov čekovnih računov, ki so se že doslej priglasili. Nihče ni proti podružnici v Podgorici, čeprav je tam promet zelo majhen in se je komaj začel razvijati. V novem proračunu je zopet predvidenih dvoje podružnic Poštpe hranilnice, tokrat v Dalmaciji, in sicer v Splitu in Dubrovniku. Dvomimo, da bi bilo v Dalmaciji gospodarsko žvljenje bolj razvito kot pri nas v Sloveniji, in vendar ima primorska banovina na programu kar dvoje podružnic. Zato moramo v imenu našega gospodarstva in našega Maribora ponovno dvigniti svoj glas za ustanovitev podružnice Poštne hranilnice tudi v obdravski prestolnici. Maribor vendar ne more in ne sme zaostajati za Dubrovnikom ali celo za Podgorico. Električna" statistika Maribora ti Maribor je eno izmed jugoslovanskih mest, ki porabi največ toka. Pred dobrimi desetimi leti je znašala poraba električnega toka v Mariboru 7,920.000 kw, lansko leto pa 26,955.000 kw, kar se pravi, da porabi naše obmejno mesto enkrat več toka kakor Ljubljana, ki ga je lani porabila komaj za 13.003.000 lov. Vzrok tega tako vidnega in naglega porasta porabe električnega toka bo pač v naraščanju in razširjanju mariborske in okoliške industrije. Saj prav industrija m obrt izkazujeta močan porast električnega toka. Poleg razširjenih tekstilnih tovarn, ki so priključile nove elektromotorje, sta bili še na novo elektrificirani dve opekami, 2 žagi ter mlin v Mariboru in okolici. Nadalje je bila elektrificirana Pesnica ter zgrajeni transformatorski postaji na Pobrežju in v Radvanju. Prestavljena je bila zaradi regulacije transformatorska postaja na Glav- nem trgu in v Slovenski ulici. Lansko leto je obratovalo 59 transformatorskih postaj z 81 trarcformatorji ter bilo na novo priključenih 248 hiš. Do konca lanskega leta je bilo priključenih vsega 14.212 odjemalcev, v letu pa se je zvišalo število odjemalcev za 1002. Lani je bilo na novo priključenih 5720 žarnic, 130 raznih aparatov in 75 motorjev skupaj za 510 HP. Vseh priključenih elektromotorjev je bilo 4370 s skupnim učinkom 15.000 HP. Tudi mestna cestna razsvetljava se je razširila za 153 javnih svetilk ter gori vsako noč 1217 cestnih svetilk. Zaradi regulacije Glavnega trga so se preložile kabelske napeljave ter se je izmenjal in pojačil kabel po Koroški cesti. Zgrajen pa je bil tudi vod visoke napetosti čez diavsko brv od Ruške ceste do Vrtne ulice. TRŽNICA: IZ EKSTREMA V EKSTREM Pod tem naslovom smo priobčili v našem listu pred nekaj dnevi člančič, v katerem smo pobijali načrt, da bi se zgradila tržnica v Loški ulici ob Dravi, čeprav se nam je ta zamisel zdela neverjetna, smo jo z vprašanjem v podnaslovu vendarle priobčili, ker smo jo prejeli od verodostojne strani. Včerajšnji »Slovenec« se pridružuje našemu stališču, da bi bila tržnica v Loški ulici neumnost. Čudno je le, da se je »Slovenec« pri tej priliki tako razburil in zaletel v naš list, ako res ni bilo nikogar, ki bi prišel na misel tržnice v Loški ulici. Naj že bo kakor hoče: nas bo le veselio, če je »Slovenčeva« trditev pravilna, da je tržnica Loški ulici kot. velika neumnost aprilska šala, čeprav izvira iz krogov, ki so »Slovencu« zelo blizu. Spomladansko razpoloženje na trgu DOBROT ZA ŽELODEC IN OKO VEČ KO PREVEČ, TODA DENARJA MANJ — »POGAJANJA« ZA VSAKO KRONO 2e prav zgodaj zasedejo svoje mize kmetice, prekupčevalke in vrtnarji so mailo bolj pozni in po sedmih se prične najpreje mrtev, pa vedno bolj razgiban tržni dan, čeprav ves v znamenju pomanjkanja dnarja in boj za vsa-ko krono. — Mesarji so še prav dobro založeni z velikonočnim prekajenim mesom, ki gre zdaj težko v denar. Okrog nekaj miz na križišču Smetanove ulice in trga se sinejo ljudje. Nekdo pravi, da je tu konkurenca mesarjem. Pa menda ni. Osem skled stoji tu in v vodi kup belih, okus- nih žabjih krakov. Šest za dva dinarja. Namesto rib so žabji kraki danes specialiteta. Nekatere gospodinje majejo z glavami, druge pa strokovnjaško izbirajo, hvalijo in kupčujejo. — Na neki mizi so celo gobe. Kmetica pravi, da so zimske levice. Kje jih je nabrala? Ne, tega pa ne pove. Da bi še kdo drugi hodil ponje! Samo na nekaterih mestih rasejo v hribih. Med vsemi dobrotami petkovega trga so šopi rož vseh barv. Posebno spominčice opozarjajo z modro barvo nase. Vsemu trgu dajejo pomladansko sliko. N i roman „V E C E R N I K A“ ponedellek 17. t. m. „heutuM tfu&ezek" Naročite pravočasno „Večemik“! Studenški vrtnarji in sadjarji SO Sl USTANOVILI SVOJO STROKOV NO IN KORISTNO ORGANIZACIJO, KI BO ČLOVEŠTVU NUDILA POUK IN PODPORO. tom ter ogledom raznih nasadov in vrt- Na velikonočni pondeljek so ustanovili ljubitelji sadjarstva in vrtnarstva v Studencih podruzndoo Sadjarskega in vrtnarskega društva. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Peter Močnik, okrajni šolski nadzornik v Mariboru. Poudaril je važnost podružnice za vse one, ki imajo vrtove m ki spravljajo sadje in zelenjavo na trg. Pre-Čital je pravila ter razložil delo in organizacijo Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki šteje sedaj 278 podružnic z 11275 Člani. Nova podružnica si je izvolila naslednji odbor: šolski nadzornik Peter Močnik (predsednik), Stanko Žnuderl (podpredsednik), Anton Budin (tajnik), Josip Horvat (blagajnik) in L. Sagadin, Josip Smerdu, Vida Ranta ša, Blažemč, Golja (odborniki). narskth naprav. Ob priliki ugodne letine bodo organizirani sadni ogledi in razstava cvetlic, Prvo predavanje bo v torek 18. aprila v gostilni »Pri lovcu« (Lahajner) na Frankopanovi cesti (v bližini magdalen-ske šole). Predavalo se bo o sadnih škodljivcih ter o gojitvi zelenjadii. Začetek ob 20. uri. Vabljeni so vsi interesenti. Vstopnine ne bo. Pri slučajnostih se je razpravljalo o izposojevanju Škropilnic ter se je določila za člane pristojbina 50 para, za nečlane 1 dinar. m. Mesto zdravnika-uradniškega pripravnika za 8. polož. skupino razpisuje banska uprava za banovinsko bolnišnico Podružnica bo posvečala glavno skrbi v Mariboru. Prošnje je vložiti pri kr. primernim predavanjem, poučnim rzk-lbanski upravi do 25. aprHa. m. Na carinarnici bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 10. dop. razprodaja raznih predmetov, ki so zapadli. m. 6. diskusijski sestanek Pedagoške centrale v Mariboru bo jutri v soboto, 15. aprila, v knjižnici P. C. ob 16. uri. V razgovoru se bo obravnavala preosnova učnih načrtov in potreba priročnikov za učence odn. za učitelje. Na sestanek opozarjamo vse zdaj v Mariboru bivajoče učiteljstvo. m. Promenadni koncert v parku. V nedeljo, 16. t. m., bo ob 11. uri dopoldne letošnji prvi promenadni koncert v mestnem parku, katerega priredi vojaška godba 45. pehotnega polka pod vodstvom g. kapelnika stotnika Josipa Jiranka. Za ta prvi koncert je izbran sledeči program' 1. Svoboda: Marš 45. pehotnega polka: 2. Parma: Triglavske rože; 3. Jenko: Pogon; 4, Čižek: Venec jugoslovanskih pesmi; 5. ***: Premiera; 6. Kuletin: Splitske kale. Koncert s tako zanimivim sporedom bo gotovo privabil obilo glasbo ljubečega občinstva. m Združenje četnikov, pododbor Ljubljana, poziva vse mariborske člane, ki so včlanjeni v tem pododboru, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki bo v nedeljo, 16. aprila ob 14. uri v mariborskem Narodnem domu v I. nadstropju. Vabljeni tudi ostali prijatelji četnikov. Sestanek vodi predsednik V. Žnidaršič. Poroča br. Drago Vojska iz Maribora. m Poziv tekstilnemu delavstvu v Mariboru. Vsakodnevni odpusti, demon tiranje strojev in najrazličnejše govorice o ukinitvi mariborske te&stilne industrije so pripravile vse strokovne organizacije do tega, da solidarno nastopijo v zaščito tekstilnega delavstva. Da poročajo delavstvu o položaju v tektilni industriji, sklicujejo za v nedeljo, 16. t. m., ob pol 10. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani javen shod. m V nedeljo zjutraj vozi ob 8. uri z Glavnega trga na Pohorje do žage pod Mariborsko kočo mestni avtobus. Prijave sprejema pisarna v Osrednji postaji na Glavnem trgu, tel. št. 22-75. Vožnja bo samo ob zadostni udeležbi. m. Več reber sl je polomil 47-letni delavec državnih železnic Andrej Sernec iz Razvanja, ko je padel v delavnici na neko kolo. 1 Sokolski pomladanski Izlet sik ozd Slovenske gorice bo v nedeljo, dne 16. t ra. Prijave za vožnjo (po zelo nizki ceni) kakor tudi za obed v Gor. Radgoni, se sprejemajo pri »Putniku« še v soboto dopoldne. Izleta se lahko udeleži članstvo vseh narodnih organizacij. Odhod iz Maribora za vse (avtobuse, privatne avtomobile in motocikliste) v nedeljo ob 8. uri zjutraj izpred Narodnega doma. — Zdravo! * Izredni občni zbor »Pogrebnega društva Krčevina« se bo vršil v nedeljo, 16. aprila, ob 9. uri v gostilni Kliček, »Pri Treh ribnikih«. Dnevni red: sprememba pravil. Za člane je obvezno! Uprava. * Kavarna in restavracija Orel. Fogo-ši, žili, Čander in morske ribe. Od danes naprej plzensko pivo. o Strelske družine, originalne iarče in lepke se dobe v trgovinah Pinter & Le-nard in D. Cutič vdova. * Spominske žebljičke za zastave Jadranske straže so odkupili sledeči: Po din 100’— Jadranska straža Sisak; Josip Ajdi-šek, Vaclav Vošinek, Saša Dev, Ludvik Zintbauer, Josip Tschare, J. Karbeutz, Karl Uhler, R. Lirzer, Bogdan Pogačnik, Dr. Fran Toplak, Rotary klub, Julij Uršič, Herman Wogerer> Adolf Spaček, Gustav Scherbaum, Alojz Sprager, Josip Wagnei\ Jakob Lah, Rado Šepec, Ida Stikler, So* kolsko društvo, Dr. Herman Sedaj, Lojze Strehar, Katica Golob, Protituberkulozna liga, Alojz Domicelj, Franc Tomažič, Drago Roglič, Ante Schneller, Rudolf Welle, Staji* ko Kocbek, Tea Suppanc, Teksta d. d., Zveza Maistrovih borcev, Unio družba^ Franc Korman, Josip Sraj, Dr. Jos. Vrtovec, Karl Lotz, Viktor Savo st, Anton Požar, Zelenka & Co, Bedrih Sonsky, Josi* pina Friedl, Izidor Ohrenstein, Toma & Co* I. Sluga, Splošna stavbena družba, Franjo Bureš, Drago Rosina, Zmago Zirnfeld, Ma* riborsko kasaško društvo, Pohorski doms Anton Paš, Wiljem Rem, Fr. Ks. Lešnik* Petit Pariš, dr. Fric Scherbaum, Marib, tek. tvornica, Ivan Trpin, dr. Franjo Li^ pold, Meinl & Herold, Pinter & Lenard> Prva Hrv. štedionica, Drago Paljaga, Anton Pinter, Ivan Legat, Anton Kiffmann, dr. Stanko Lutman, Franc Majcen, Oto Berger, Srečko Pihlar, Posojilnica Narodni doms Ivan Kimeswenger, Janko Preac, Franc Bela, Franc Millavič, Društvo hiš. posestnikov, Marija Emeršič, Mariborska tiskarna, Banovinska vin. in sad. šola, Franc Milavec, dr. Leo Kac, Hran. in pos. društvo, Medič & Zanki, Andrija Pečenko, Franc Girtmajer, Avgust Erlich, Mestna hranilnica, Dolček & Marini, Mariborska tovarna svile, inž. Janko Kukovec, Putnik, American Import oomp., inž. F. Fridau, Josip Mastnak, Peter Albaneže, Franc Filipič, Fossl & Kunst, Ludvik Franc in sinovi, Ubald Nassimbeni vsi iz Maribora. Vsem darovalcem iskrena hvala. Odbor. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. Kino * Grajski kino. Do vključno petka, 14. aprila, »Hotel Sacher«. Wili Birgel, Sy-bile Šmitz. Elfi Mayerhofer. * Kino Esplanade. Velezanimivi film iz svetovne vojne »Na Soči 1917«. Sibylle Schmitz. * Kino Union. Od danes »Tajnosti Rdečega morja«, aktualni posnetki iz Džibu-tija in pokrajin ob Rdečem morju. V glavni vlogi Harry Baur. * Zvočni kino Pobrežje, 15. in 16. aprila »Alarm v Pekingu«, prekrasen film zelo napete vsebine in junaške borbe. Frohlich, Voss, Marenbach. Radio Sobota, 15. aprila Ljubljana: 12 Plošče, 13.20 Plošče z lahko glasbo; 17 Mladinska ura; 18 Lahka in vedra glasba Radijskega orkestra; 19.50 Plošče; 20 O zunanji politiki; 20.30 Vesel večer; 22.15 Lahka glasba RO. —■ Beograd: 12 Koncert RO; 16.45 Harmonika; 21.30 Zabavni koncert RO; 22.15 Prenos plesne glasbe. — Sofija: 13.20 Lahka glasba; 18.30 Komorni koncert; 21.45 Lahka in plesna Žlasba. Pariz PTT: 21.25 Prenos opere iž >pere-Comique. — Rim: 21 Mascagnijeva opera „Lodoletta“. — Stuttgart: 24 Šuppe>-jevi in Strausovi operetni odlomki.________ Bonna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2347.50 —2385.50, Berlin 1779.12-17.96.88, Bruselj 744.25-756.25, London 207.12-210.32, Ne\v York 4408-4468, Pariz 116.95-119.25, Trst 233.05-236.15. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 451-453, 6 o/o dalm. agrarji 86-87.50, 7°/o stab. pos. 97.50—99, 7% inv. pos. 99 d., 7% Selogman 98-99, 7% Blair 91 bi., 8% Blair 97—98.50. Delnice: Sladkorna Osijek 85 d., Isis 25 d. Smučarska poročila (»Putnik«, Maribor, 14. aprila.) Peca: +4, sončno, mirno, 40 cm osre-njenega snega, smuka ugodna. — Kocbekov dom na Korošici: —3, sončno, mirno, 165 cm osrenjenega snega, smuka ugodna. Kultura Po zaključku Milanske razstave Razstava slovenskih likovnih umetnikov v Milanu je zaključena. Čeprav je bila prirejena na lastno pest skupine umetnikov samih, v prvi vrsti akad. slikarja Mihe Maleša in akad. kiparja Franceta Goršeta in brez vsakih držav, podpor, ni bila deležna nič manj zanimanja, kakor če bi bila prirejena oficielno. To je najlepši- dokaz za novo psihološko razpoloženje, ki se je pojavilo v Italiji za sodelovanje z Jugoslavijo. O razstavi so poročali skoraj vsi glavni italijanski dnevniki, zlasti pa milanski: »II Popolo d’ Italia«, »Corriere della Sera«, »L’ Am-brosiano«, »La Sera«, »L’Italia« in »II Sole«, nekateri celo po večkrat. Naj navedemo iz strokovnih ocen v teh listih samo nekaj mnenj. Umetnostni kritik Dino Bonardi je napisal v dnevniku »La Sera« med drugim to-le: »Duša naroda izžareva v vsej originailnosti in konstruktivnosti zlasti v Goršetovem kiparstvu. Korpulentnost temperamenta njegovih del ustvarja s toplo in razločno poudarjeno obilnostjo ljubeznivega človečanskega čuta, nežne stilistike in močnega dinami zrna krepko in voluminozno skladno strukturo, iz katere je razvidno, da je Gorše avtentičen kipar modernega realnega ravnotežja, ki presega polemiko in se bliža zdravim ter vibrantnim oblikam naturalizma.« O Ma;lešu pravi, da je zelo originalen kot slikar in lesorezec. Njegova dela pa kažejo prehod. Karakteristični, sanjarski m neredni surrealizem popušča skupaj z že prešlim antiikon-struktivfemom. Zato se uveljavlja bolj s svojo originalnostjo v konstruktivnih in 'konkretnih oblikah zadnjega časa, iz katerih izžarevajo izvirna dela Madon, ki se nanašajo na staro slovensko tradicijo s poudarjenim in jasnim narodnim značajem. Ta dela izražajo originalno osebnost Maleša samega v vsej stvarni zamišljenosti toplih impulzov oblike, v običajnem sijaju in žaru barv in predstavljajo zelo markanten slikarjev značaj. Umetniške osebnosti predstavljajo tudi ostali lesorezi, čeprav so maloštevilno zastopani. »Jakac ustvarja svoja dela z razločno izrazitostjo, Kralj z debelo ločenimi krepkimi figuracijami, Kos (Mariborčan) pa opeva tihe in jasne vizije narave in pokrajin plemenite sestavine, vse z izredno tehniko. Sedej odkriva nekak v boli in krčevitosti poglobljeni svet z estetično odločnostjo ter prvimi znaki samostojnosti«. Kritik pravi ob kocnu, da je vtis razstave na višku, čeprav so razvidni odmevi raznih poizkusov moderne umetnosti. V dnevniku »L’ Ambrosiano« je napisal kritiko prof. Leonardo Borghese, ki se ukvarja zlasti z vplivi pri Malešu in pra- vi nazadnje, da ima velike in širokopotezne možnosti razvoja. O Goršetu pravi, da nadkriljuje Maleša in hvali zlasti to, da se je otresel raznih tragičnih orientalskih zna/kov Meštroviča in se vdal bolj vplivom zaokrožene plastike Despiana in Maillola. Pohvalno se je izrazil o umet nikih in njihovih delih tudi dr. Guido Pio-vene v dnevniku »Corriere della Sera«. Med Goršetovimi kipi hvali najbolj »Evo«, o Malešu pa meni, da je njegova grafika boljša kakor slike in. se kot slikar šele išče. Moralni uspeh razstave je tako velik, dasi materialni zaostaja. Vendar pomeni ta prva jugoslovanska razstava v Milanu veliko propagandno delo za Jugoslavijo in važen korak naprej za umetnike same. J. Košuta, Milan. POEZIJE FRANCETA PREŠERNA. Skrb za izdajo besedila je imel Avg. Pirjevec, vinjete je narisal Miroslav Oražem, stavek in tisk na domačem papirju je izvršila tiskarna Veit in drug na Viru pri Domžalah, knjigoveško delo pa knjigoveznica Matije Šifrerja v Ljubljani v februarju 1939, ob devetdesetletnici Prešernove smrti. Knjigo je izdala Akademska založba v Ljubljani. S to izdajo našega največjega pesnika je Akademska založba poskušala prirediti kar moči elegantno, praktično, naravnost bibliofilsko izdajo Prešerna, ki tiaj bi zaradi svoje neverjetno nizke cene (20 dinarjev za 256 strani v usnje vezanega izvoda z zlato obrezo) postala obenem prava ljudska izdaja. Z ozirom na miniaturni žepni format in tankost knjižice, bo mogoče dobesedno spolniti Župančičevo željo, da bi naj vsak Slovenec imel Prešerna vedno pri sebi. k »Pola vijeka narodne borbe v Dalmaciji«. Te dni je izdal Ati te Ivanko v Splitu na 64 straneh, osmerke brošuro »Pola vijeka narodne borbe v Dalmaciji«, s krajšim priključkom pregleda razmer na Hrvatskem. Pisatelj je prikazal na zanimiv način in s precejšnjim kritičnim smislom boje okoli narodnega preroda v Dalmaciji in vplive ter pobude iz osrednjega hrvatskega. ozemlja. Delo, ki bo gotovo zanimalo tudi marsikoga pri nas v Sloveniji, se naroča pri avtorju: Ante Ivanko, Split, Na gorici 22» ter v v$eh večjih knjigarnah za ceno le 10 din. Mariborskogledališče Petek: Zaprto. Sobota ob 20. uri: »Upniki — na plan«. Premiera. Red D. Nedelja ob 15.: »Dijak prosjak«. — Ob 20. uri: »Upniki — na plan«. V soboto bo premiera veseloigre »Upniki — na plan«. To edinstveno delo češkega komediografa. Karla Piskofa je želo prodoren uspeh v Pragi, pa tudi v Ljubljani. Je to sicer kritika iz življenja čeških advokatov in bančnikov ter zakonskih ločencev, toda temu nasproti je postavljena glavna zamisel o sodobnem pravičniku. To je vodilna vloga blagajničarja Jazbeca, ki ga je v Pragi predstavljal sloveči češki komik Vlasta Burjan. V Mariboru pa v tej vlogi nastopa Košič. Soorf Kdo pride v semifinale? SK KRANJ V MARIBORU V nedeljo, ob 15 bo nastopila na Železničarjevem stadionu enajstorica SK Kranja v povratni četrtfinalni tekmi za naslov podzvezinega, prvaka. Moštvo Kranja se nam je predstavilo v Mariboru že lansko leto ter je kljub dvema porazoma zapustilo jako ugoden utis, zlasti je takrat presenetil tesen rezultat baS v tekmi s favoriziranim Železničarjem. Danes razpolaga Kranj s pomlajenim moštvom ter ima svoje glavne moči v napadu. Moštvo gostov je pred 14 dnevi na domačem terenu nudilo Železničarju trd odpor, tako da je kljub terenski- premoči dosegel le nizko zmago. Tudi v Mariboru je pričakovati napete borbe. Favorit je seveda Železničar, ki bo nastopil na domačem terenu, toda rezultati tekem dostikrat prečrtajo na videz najbolj zanesljive račune. Ker bo tekma odločala o nadaljnjem sodelovanju v prvenstvenem finalu, vlada zanjo veliko zanimanje. CELJE—ČŠK V Celju bo na Glaziji povratna četrtfinalna tekma med Celjem in CSK. CSK ima sicer na dobrem že naskok treh golov, vendar so Celjani pokazali v tekmi proti reno-miranemu ligaškemu moštvu SK Ljubljane igro in uspeh, M upravičujeta nado, da si morda vendarle še priborijo vstop v semifinale. PO ENA TEKMA V LJUBLJANI IN JESE-NICAH. Ostali dve tekmi četrtinskega finala se bosta odigrali v Ljubljani med Hermesom in Mariborom ter na Jesenicah med Bratstvom in Atletiki. Ti dve tekmi bosta dali ostala dva semifinalista, po vsej priliki ISSK Maribor in SK Bratstvo. Zagreb :L]ubljana Upravni odbor ZNP-a je sklenil na svoji zadnji seji, zaključiti več reprezentančnih podzveznih tekem, ki naj bi poglobile zveze s posameznimi podzvezami. V okviru jubilejnih prireditev namerava ZNP zaključiti tudi tekmo z reprezentanco LNP-a, kot termin bi prišel v poštev 29. VI. Sodnik za tekmo 'proti Angliji V svetovnem časopisju se ponovno razpravlja o možnosti odpoveai gostovanja angleške reprezentance ria kontinentu, predvsem raai političnih prilik. Doslej Angleži zaključenih tekem še niso odpovedali. Naša zveza je predlagala Angležem za sojenje tekme v Beogradu Belgijca Baerta, Italijana Barlassino in Francoza Capdevil-lea. TENIŠKI TROBOJ TREH DRŽAV. 15. in 16. aprila bo v Amsterdamu teniški troboj med Nizozemsko, Češko in Belgijo. Kakor poročajo, bosta Cehe zastopala češka igralca za Davisov cup Cei-nar in Caska, za Belgijo bodo tekmovali De Borman, Naeysirt in Geelhand," medtem ko še nizozemska postava ni znana. s SK Studenci bo imel svoj Ielošnii občni zbor v četrtek, 27. aprila, ob pol 20. v klubskih prostorih v gostilni Kraner. s Propagandni cross-eountry v Celju. SK Celje bo priredil 23. aprila ob 15. na Glaziji propagandni cross-country za seniorje ter juniorje C in B. Pravico starta imajo verificirani in neverificirani člani klubov JAS. Prijave brez prijavnine sprejema SK Celje, Gosposka ‘36. s Otvoritveno kolesarsko dirko bo priredil na progi. Celje—Velerije—Šoštanj, dne 16. aprila Klub slovenskih kolesarjev v Celju. Start pred Glazijo ob 14. Prijave s prijavnino din 5‘— sprejema trg. Šumer, Celje, Prešernova ulica. s Za sojenje nedeljske ligaške tekme Ljubljana—BASK v Ljubljani je določen sarajevski sodnik Rakič. s Naš internacionalec Frane Smolej, član jeseniškega „Bratstva“, se namerava po informacijah ljubljanskega dnevnika umakniti kot aktiven zimski športnik. s Zagrebška kluba Gradjanski in HASK; ki se bosta v nedeljo srečala v tekmi za državno prvenstvo, sta doslej odigrala 86 tekem, izmed katerih je dobil Gradjau-ski 48j HASK 24, neodločenih pa je ostalo 14 iger. Najvišja zmaga Gradjanskega je 10 :1 I. 1932, najvišja HAŠK-ova pa 5:1 1. 1927. s Izmed povabljenih 60 držav se jih je doslej prijavilo za XII. olimpijske igre v Helsinkih 36. Pokroviteljstvo nad ameriško ekipo, ki bo obsegala tekmovalce za vso discipline olimpijskega programa, je pre-vzel sam predsednik USA Roosevelt • s Obsojen nogometaš. Sodišče v Vinkov-cih je obsodilo igralca „ŽAK-a“ Ljubo Petroviča na 7 dni zapora in plačilo din 400'—, ker je med tekmo 'tvorno napadel sodnika. s Joe Louis-Tony Galento v juniju. Boksarska komisija v Ne\v Yorku je odobrila kot kraj in termin za dvoboj za naslov svetovnega boksarskega prvaka v težki kategariji Yankee-Stadion v Nev Yorku dne 28. junija. s Slovaški olimpijski odbor nameravajo ustanoviti predstavniki vseh športnih panog na Slovaškem, da bi lahko Slovaška vstopila v mednarodni olimpijski odbor ter si eventualno zagotovila že samostojno sodelovanje na prihodnji-olimpiadi. Safi Turnir za prvenstvo Jugoslavije Včeraj se je turnir nadaljeval z 11. kolom, ki ni prineslo nobenih posebnih presenečenj. Večina partij je bilo prekinjenih. Dr. Vidmar je brez igre dobil celo točko proti Furlaniju, ki se ni mogel pravočasno vrniti iz Ljubljane, kamor je moral na pogreb, očeta. Vukovič in Avirovič sta se. sporazumela za remis. Petek in Prajnfalk sta igrala težko igro, polno žapletljajev. Par- tija je bila prekinjena v precej-neugodnem položaju za Prajnialka, ki se bo moral zelo truditi za remis. Filipčič in Ivalabar sla remizirala. Kostič in Lešnik sta zaigrala zelo ostro, vendar pa kaže, da bo igra dala samo remis. Pirc in Tomdvič sla prekinila v nejasni poziciji. Vidmar, ml. ima .lepe izglede na zmago proti Srajberju. Broder je po lepi igri prisilil Rožiča k predaji TURNIR V MARGATEU. Dvesto igralcev se je prijavilo za turnir angleškem kopališču Margate blizu Londona. Le-ti so razdeljeni na več skupin. Najboljši igralci, ki tvorijo „prvo rezervo , kakor imenujejo prvo skupino, so razdeljeni na 4 grupe. V prvi grupi sodeluje nekaj znanih tujcev,- med njimi tudi Keres, Flohr in Capablanca. Večje število tujcev pa je zaradi nevarne mednarodne politične situacije udeležbo odpovedalo. O poteku turnirja bomo redno poročali. elaine Hamilton 80 Z.ECE1SJ1 SMU1 »Gospa Willensova je zares moja teta,« je rekla. »Ona je sestra moje pokojne matere in omožila se je z grantom Willensom, igralcem. Stric je umrl in mi smo izsledili, da je njegovo imetje v rokah Norringtonovih, ki je bil izvršitelj njene oporoke — druga dva sta medtem umrla. Gospa Willerisova je imela sum, da gre za goljufivo otujjtev, In tako sva sklenili, da se odpeljeva v Anglijo. Ko se mi je ponudila srečna priložnost, da sem prišla v Selcottovo hišo kot njegova tajnica, sein se je poprijela, ker s6m vedela, da so on in Ardeen in Norrington vsi trije v ozki finančni zvezi. Ta slučaj in slučaj, da sem se na ladji srečala s Patom Keppelom sta edina slučaja v vsej tej zadevi. Vse drugo je bil določen načrt.« »Ali je bila gospa Wiliensova tista, ki je šla v Medwoodsko vilo in tako nesrečno padla?« »Ne; To je bila gospa Faringdonova. Jaz sem jo zalotila, ko je pregledovala papirje gospoda Richarda; na enem iz- DETEKTIVSKI ROMAN med njih je bil zapisan naslov vile. Očitno je šla, da bi kaj izvedela. Videl jo je samo Hunt in Mansfield in oba sta se delala, kakor da je ne poznata. Jaz sem šla tja iz istega razloga kakor gospa Faringdonova. In tudi,« je dodala, »sem bila jaz tista, ki sem šla v Ardeenove sobe v hotelu zjutraj po njegovi smrti. Hotela sem — naravno — vedeti, ali niso tam razmetani kaki zasebni papirji. Ni se mi posrečilo priti v njegovo stanovanje.« »Ali vaši starši še žive?« je vprašal Reynolds. »Postajate inteligentni,« ga je dražila po svojem, česar ji ni nikoli zameril. »Moja mati je zapustila mojega očeta, ko sem bila še nebogljeno, dete, in je privzela spet svoje dekliško ime: Burnettova. Umrla je, ko mi je bilo deset let, in vzgajala me je gospa Willensova. Srečala sem s se svojim očetom samo enkrat in to srečanje ni bilo prav nič dobro, čeprav fe bil dobrega značaja. Zato, ker sta bila on in gospod Selcott davno nekoč sotrpina, tako da sem •občutila takoj nagnjenje h gospodu Richardu in gospe Selcottovi. In zdaj razumete vzroke naše zveze in moje prizadevanje, da bi jo rešila.« »Da, razumem. — Vaš oče je bil Karel Ardeen, gospodična Burnettova.« TRIINTRIDESETO POGLAVJE. Poslednje kolo. Glavni ravnatelj je pazljivo poslušal, ko mu je malo pozneje inšpektor Rey-nolds podrobno poročal o vsej zadevi. »Zdaj je pol enajstih«, je rekel. »Vaš mož je šel morda že spat. Ne more uiti, toda vzlic temu se bom čutil bolj zadovoljnega, ako bo v nečem trdnejšem, kakor je njegovo lastno stanovanje. Tu imate tiralico. Vzemite dva dobra moža s seboj.« Reynoldsu je naglo bilo srce, ko je stopil v uradni voz z detektivoma Jenkin-som in Bradleyem. Samo enkrat je Reynolds izpregovoril na tej kratki; važni poti po dobro razsvetljenih londonskih ulicah. »V njegovo sobo pojdem sam,« je rekel. »Vi, Bradly, počakate v veži. In vi, Jenkins, ostanete pred vrati sobe ter pridete na moj signal.« Jenkins je zasebno sklenil, da bo pre kršil ta uika-z in bo stal z ušesom pripis* njenim na vrata! »Ali ste prepričani, da je doma?« je vprašal, ko se je voz ustevil pred veliko hišo. Reynolds je pokazal na detektiva, ki je stal zunaj. »Tu imate odgovor/ Pojdite!« Sluga jim je odprl hišna vrata. Rey-nolds je odločno povedal svoje ime tef vprašal slugo, v kateri sobi najde njegovega gospoda. »Tam notri, gospod,« je odgovoril nervozno osupli sluga in pokazal na vrata, »Ostanite tukaj, oglasim se sam,« je ostro rekel inšpektor. Pritisnil je kljuko, odprl, vstopil in hitro zaprl za seboj. »Halo, inšpektor,« je zašepetal glas. »Strašno sem vesel, da ste prišli. Telefoniral sem pred četrt ure; nekaj me je tako čudno začelo dušiti in zdaj sem izgubil glas prav tako, kakor se je zgodilo Ingramu. Poglejte tale peklenski aparat, ki ga je neki nepridiprav obesrl na mo) telefon!« Reynolds je občutil zadoščenje, ko je videl drobno stekleno ploščico v. tistem delu aparata, ki je določen za govorjenje. (Jutri konec.) Zanimivosti Za Romani in Germani bodo prišli Slovani... KAKO JE SODILA MAZZINIJEVA ZEDINJENA ITALIJA O PREPORODU SLOVANSKIH NARODOV Pred minilitn božičem je praznovala slovanska književnost pomembno obletnico. Dne 21. decembra 1888. je bila s prvim predavanjem otvorjena stolica za staroslovenščmo na visoki šoli papeža Leona XIII. pri sv. Apolinariju v Rimu. Mazzinijeva Italija, preporojena in po revolucionarnem gibanju Garibaldija zedinjena, se je poslej živahneje posvečala spoznavanju slovanskih narodov. Italijanski potopisec A. Fortis je že 1. 1784. zbral slovanske narodne pesmi iz Dalmacije. Njegova knjiga »Viaggio in Dalmazia« je bila kasneje prevedena v francoščino, nemščino in angleščino. Iz nje je črpal tudi Goethe poznavanja slovanskega pesništva na Balkanu. Značilna za javno mnenje v Italiji pred 50. leti je pa knjiga »Letterature slave: Bulgari, Srbo-Croati, Yugo-Russi«, ki jo je v Hoeplovi zbirki priročnikov v Milanu izdal D. Ciampoli, vseučiiiški profesor iz Ka tani je. Na čelo svoje razprave o Slovanih je pisatelj postavil Herderjev izrek, da »zavzemajo Slovani več prostora na geografski karti kakor v zgodovini. To nas ne sme motiti, pravi avtor, Slovani si nočejo prisvajati preteklosti, ustvariti si hočejo bodočnost, t. j. razviti vse sposobnosti, učvrstiti svoj značaj in vzpore-diti se z naprednejšimi zapadnimi narodi. Italijanski znanstvenik soglaša s poljskim pesnikom Micklewiczem, da so Slovani med evropskimi narodi to, kar slavci med ptiči«. Z veliko navdušenostjo hvali slovansko narodno pesništvo, ki da je »polno naivnosti in prirodnih krasot«. Govoreč o političnem napredku Slovanov poudarja prof. Ciampoli, da so »slovanski narodi že dolgo skušali otre- sti se svinčenega klobuka, pod katerega so jih bili potisnili tiraijški nasilniki. Slovani so pokazali, da kakor se pod ledeno skorjo zamrzlih rek vali silni tok, prav tako se je pod mirnim vnanjim videzom krepil njih značaj in rastel kakor velikan pod vplivom novo vzniklega romanticizma.« »Tedaj se je naenkrat razvila slovanska filozofija, razpravlja avtor v uvodu pesniške zbirke dalje. »Po dolgih, žalostnih in mučnih otroških letih, ki so jih Slovani preživeli pod mongolsko surovostjo in izpodkapavajočim bizantinizmom, med nasiljem islama in podkupljivim la-tinsko-germanskim negovanjem, so se zdramili narodi. Njihova mladost je sicer še neodločna. Posnema druge narode, ozira se včasih še vedno nazaj, premišljuje prestale nevarnosti in tisočletno nirvano, iz katere se je komaj prebudila. Toda s pomočjo romanticizma bo skoro premagala vse zapreke in se postavila na lastne noge.« Avtor poudarja dalje veliko zanimanje Italije za sokolske narode in pravi: »Značaj teh skrivnostnih narodov bo za nas zmerom mogočna privlačnost, čeprav se nam bo včasih zdel nerazumljiv. Treba ga je gledati z ljubeznijo, da ga ne bomo po krivici obrekovali, in s poezijo, da bomo razumeli njegovo globino in čistost. Na Slovanih leže stoletja suž-nosti in žalosti, njih obstanek je nepre-stna borba s prirodo. Toplota njih življenja ne prihaja od sonca temveč od srca. Močni so, spoznavajo svojo moč in jo znajo ceniti, ker so namenjeni za tisto velikost, ki so jo imeli nekdaj Romani in ki jo imajo sedaj Germani. Napačno je mnenje, da so Slovani še SsodiSla Zabukošek obsojen na smrt PO CELODNEVNI RAZPRAVI JE SENATNI PREDSEDNIK OB POL OSMIH ZVEČER RAZGLASIL SMRTNO OBSO DBO j- ZAGOVORNIK JE PRIJAVIL PRIZIV IN REVIZIJO Dajte mi strupa, da ga pojem Celje, 14. aprila. O včerajšnji dopoldanski razpravi proti zloglasnemu roparskemu morilcu Juriju Zabukošku smo že v včerajšnji številki obširno poročali. Opoldne je bila razprava do treh popoldne prekinjena. Vse priče obremenjujejo morilca Sodišče je zaslišalo 16 prič, ki so vse zelo obremenjevale zločinca. Kdor ga je le poznal, ga je slikal kot zelo lokavega človeka, ki mu je bil denar edini bog, ženska pa sredstvo za dosego denarja. Tak je bil pri nas in tak tudi v tujini, kjer je preživel 28 let Zakrajškova zastrupljena in zadavljena Nato je bil zaslišan zdravnik izvedenec dr. Stemfelser, ki je odločno izjavil, da je bila pokojna Zakrajškova zastrupljena s ciankalijem in nato zadavljena. Morilec jo je davil z vrvico in z rokami. Šele ko je Zabukošek slišal zdravnikovo izjavo, je priznal, da je uporabil ciankalij, odločno pa je zanikal, da bi bil svojo žrtev tudi zadavil. Morilec preslepil vse žrtvine sorodnike Zaslišanje pokojničinih sorodnikov, njene sestre, brata in nečakinje, je pokazalo, kako je Zabukošek s svojim kavalirskim nastopom a vendar praznim žepom znal preslepiti ne samo svojo žrtev, temveč tudi njene sorodnike. Nekateri so se že celo pripravljali na poroko pokojne Za-krajškove. Dajali so ji že razna darila. Morilec trdi, da vsi laželo Ves čas razprave je kazal Zabukošek značaj skrajno zakrknjenega in zločinskega človeka. Kljub temu, da je bilo vsem jasno, da je vsaka njegova izpoved ne resnična, je morilec sodniku zdaj pa zdaj glasno in (jsomo zatrjeval, da vsi lažejo, le on da govori resnico. Seveda je ta izjava izzvala vesel smeh v dvorani. Neki priči je celo velel, da naj ne pozabi, da stoji pred Bogom. Pri tem je pokazal na razpelo pred sodniki. Zelo dramatično je bilo zaslišanje izvedenca za kemijo dr. Jelovška. Ta je pregledal ciankalij, ki ga je sodišče zaplenilo. Izjavil je, da je strup sicer že oslabel, vendar pa je še vedno učinkovit. Morilec Zabukošek je zatrjeval, da je isti strup sam Že več let zaužival, sicer da bi ne bil več med živimi. Nenadoma pa se je obrnil h kemijskemu inženirju in ga prosil, naj mu da strupa, da ga zaužije. In že je segel po škatlici na mizi, ki so mu jo hitro umaknili. Tajno zaslišanje Sovinčeve. Sodnik je nato odredil, da bo zaslišanje Sovinčeve zaradi nekaterih pikantnosti tajno. To zaslišanje je trajalo nad pol ure. Zakrajškova je Imela okoli 30 tisočakov Sodišče je zaslišalo še nekaj prič glede umorjenkinega denarja. Izkazalo se je, da je imela Zakrajškova okoli 30.000 dinarjev gotovine, ki pa je po njenem umoru izginila. Smrt na vešatth Po prečitanih spisih in pismih ter izpovedih prič je predsednik senata ob četrt na'sedem zvečer zaključil dokazovanje. Sledil je govor državnega tožilca dr. Rusa, ki je po stvarnem dokazovanju zahteval smrtno kazen. Krajši govor je imel tudi zagovornik ex offo dr. Orožen, nakar se je senat umaknil k posvetovanju. Točno ob pol osmih je ob grobni tišini, ki je vladala v nabito polni sodni dvorani, predsednik dr. Vidovič razglasil sodbo: Jurij Zabukošek je kriv, da je 31. oktobra lani zvečer v Čretu pri Celju ob Voglajni po zrelem preudarku in iz koristoljubja usmrtil Ivanko Zakrajškovo s tem, da jo je zastrupil s ciankalijem in jo nato še zadavil. Zato se morilec obsodi na smrt na vešalih. V dvorani je občinstvo odobravalo razsodbo in pričelo ploskati. Morilec je sodbo mimo sprejel. Zagovornik je prijavil priziv in revizijo, nakar so se poslušalci razšli. na pol barbari. Nasprotno, podobni so Američanom, ki bodo kmalu na tisti stopnji kakor stari svet. Ni je tako predrzne misli, da ne bi našla odmeva po slovanski zemlji kjer ljudje snivajo drugače kakor z odprtimi očmi. In ni je znanosti, ki bi ne imela med Slovani častilcev, celo apostolov.« »Žal da je res. poučuje avtor rojake dalje, da so Slovani podobni tistemu bolniku, ki ne najde miru na mehki pernici nego izziva svojo bolezen na dvoboj. Tako straše same sebe in vso Evropo. Na drugi strani je spet res, da so vprav narodne vročice znak močne življenjske sile Kakor prihaja na severu po dolgem času in temni zimi smehljajoča se. topla pOrnlad, prav tako se bo začela za Slovane po stotisočerih stiskah in zatiranju nova zgodovina. Italijani, skušajmo jih spoznavati, da jih bomo ljubili. Mi. ki smo kakor oni sovražili in trpeli prej ne- go smo svojo domovino osvobodili. Na njih zastavi je zapisano: Naprej! Naprej torej, naprej ponavljamo z našim velikim pesnikom R Rapisardom. naprej neužu-gano pleme: Vešalam se smejejo junaške device in v grobeh snivajo mučeniki. — Glej jih. kako vstajajo k novi slavi, Tvoje so, junaško pleme, krasne nade tvoja je divja podjetnost in smelost za delo, tvoje je neukrotljivo hrepenenje za visokim idealom!«... n Rekorden obisk našega Primorja. Za velikonočne praznike je obiskalo Dalmacijo več tisoč naših in tujih turistov. Zelo dobro so bili obiskani zlasti primorski otoki. Vsi vlaki so imeli dvojne garniture, bilo pa je tudi več posebnih vlakov, ki so bili prenatrpani z izletniki. n. Trideset dijakov Izključenih. Profesorski zbor gimnazije v Čačku je izključil 30 dijakov in dijakinj. Izključeno di-jaštvo je ob priliki pogreba nekega svojega tovariša govorilo več kakor bi smelo ter navesilo na venec napise, ki jih ne bi smelo. Po mestu je zavladalo veliko zanimanje glede nenadne izključitve ob koncu šolskega leta. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOMt V rnallb oglasih stane vsaka beseda 60 par: aalmanUa orlstolbloa u te oglase le din 6.— Dražbe oreklicl doolsovanla In tenltovanlskl oglasi din I.— oo besedi. NaitnanlSI znesek za te oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oglasni davek za enkratno obiavo znaka din 2.— Znesek za male oglase se olačule tako) orl naročilu oziroma ga le vnoslatl v olsmo skunal i naročilom ali oa oo ooštnl ooloinlcl na čekovni račan it 11.400 Za vse olsmene odgovore gleda mallb oglasov se mora orlloiltl znamka ta 3 din Razno ŠKROPILNICE za škropljenje sadnega drevja vseh vrst Holderjeve, Nechvile, Jessernigg itd. ter razna sredstva za pokonča-vanje sadnih škodljivcev nabavite pri Kmetijski družbi, Maribor, Meljska c. 12. 3202-1 MODELI ZA BARVANJE . se iščejo. Predstaviti se pri brivcu Marešu, Gosposka ul. 15. 3212-1 UKRADENE SADIKE Ne kupujte sadik od krošnjar jev, ki jih kradeio. Kupce bom sodniisko zasledoval. Na grado dobi, kdor dožene tatu. Dolinšek. Kamnica pri Mariboru. 3216-1 GOSTILNO oddam v najem podjetni osebi. Ponudbe pod »Stalen«. 3218-1 ' Posest HIŠA enodružinska, zelo okusna, z vrtom za din 10.000 gotovine, ostanek pa v obrokih. Vpraša se Zg. Radvanje, Ho-stejeva 1. trgovina. 3215-2 KUPIM HIŠO poleg mestne meje v vrednosti do 45.000. Plačam gotovino. Naslov v upravi. 3222-2 Prodam Prodam vso OPREMO ZA KUHINJO in spalnico, din 1400. Dam tudi posamezne kose. Rože, mizar, Košaki. Aleksandrova 21. 3221-4 Stanovanie DVE SOBI kuhinja pritiklinami na sončnem kraju se odda s 1. maj. Tattenbachova 26/1., levo. 3208-5 Odda se SOBA IN KUHINJA eni ali dvema osebama s 1. majem. Koroška 67. 3228-5 Sobo odda OPREMLJENA SOBA z novim pohištvom s souporabo kuhinje se odda dvema zakoncema ali gospodičnama Principova 6. 3224-7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Rotovški trz 5/1. 3225-7 Oddam LEPO SOBO z vso oskrbo za dve gospodični ali mlad zakonski par. Istotam se proda tudi veliko stoječe ogledalo. Gornja (Gosposka) Tyrševa 14/11.. desno. 3229-7 Opremljeno, separirano SOBO ODDAM Zrinjskega trg 6/II. 3230-7 TRI GOSPODE sprejmem takoj na stanovanje m vso oskrbo. Meljska 29. 3231-7 Solidna GOSPODIČNA se sprejme na stanovanje. Frankopanova 10. 3232-7 Sobo išie SOBO opremljeno, sončno, mirno in čisto, iščem s 15. tm. Ponudbe prosim pod »Zračno« na upravo. 2314-8 Slutbo dobi Starejšo snažno POSTREŽNICO iščem k majhnemu otroku. Frankopanova 10/1.______3213-9 KUHARICA ZA VSE se išče takoj. Predstaviti pri dr. Hojniku, Krčevina, Tomšičeva 14. 3217-9 SLUŽKINJA ZA VSE se išče. Gregorčičeva ul. 8/L, desno. 3223-9 STROJNI KLJUČAVNIČAR se sprejme. Vprašati Mlinska 30. 3226-9 Mlada, prikupna NATAKARICA želi službe. Kovač pri Kregar. Maribor, Zrinjskega trg 9. 3227-9 Slutbo išče PERFEKTNA KUHARICA z večletno prakso, želi k mali družini, nastop lahko takoj. Naslov pustiti v upravi 3219-10 Zgublieno CRNA USNJENA ROKAVICA se je zgubila od vežbališča do škofijskega posestva v Radvanju. Oddati proti nagradi pri Ana Košir, inodi-stinja, Tezno. 3207-11 Časopisni papir okoli 1000 It g zelo ugodno na prodal v uDrav lista. V globoki boli naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni, nepozabni sin, brat, svak, stric, gospod Sebastiian lVfgefe zobni tehnik v sredo, 12. aprila 1939, ob 5. uri zjutraj v 27. letu starosti nenadoma Bogu vdano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 14. aprila 1939, ob 16.15 uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v soboto ob 7. uri v mestni stolni cerkvi. Maribor, 14. aprila 1939. Globoko žalujoči ostali. Izd la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne rročajo. — Uredništvo in uorava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In oprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11 409.