glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 22. septembra 1983
Pred praznikom občine Velenje
Za lepši izgled
Jesen je tu in z njo vrsta dodatnih skrbi. Ena takšnih je gotovo tudi čiščenje odpadnega listja v mestih. Pri tem delu je težko to, da vso listje ne odpade naenkrat, temveč se proces ponavlja. Tudi košnja zelenic, ki so jo opravili delavci tozda Komunalna oskrba, deloma pa tudi stanovalci sami, sodi v jesenska opravila. Vsa ta in še nekatera druga dela so namenjena lepšemu izgledu okolice in prijetnejšemu počutju vseh prebivalcev mesta. Skrb za kar najbolj urejeno mesto pa sovpada tudi s praznikom občine Velenje — 8. oktobrom.
Ze v preteklih letih smo prav pred občinskim praznikom storili največ za izgled mesta. Da slovesa urejenosti ne bi zapravili, bo potrebno v preostalem času še marsikaj postoriti. Veliko lahko pri tem naredijo hišni sveti, skupnosti stanovalcev in stanovalci sami. Katera pa so tista dela, ki jih lahko v tem času postorimo? Naj jih naštejemo le nekaj. Poskrbimo za čistočo okoli stanovanjskih hiš ter za odvoz nepotrebne navlake s kleti in podstrešij, uredimo okrasno grmičevje in ga po potrebi tudi zaščitimo pred bližajočo zimo. Tudi razbitih in opuščenih avtomobilov je na parkirnih prostorih precej. Zato organi-zirajmo odvoz le teh. Podobnih
del, ki jih lahko sami ali v skupini opravimo, je še precej več. Če bomo pri delu naleteli na težave, se lahko posvetujemo z vodjem sektorja Stanovanjske oskrbe. Ta Vekosov TOZD je k sodelovanju za lepši izgled mesta povabil vse hišne svete, skupnosti stanovalcev ter lastnike hiš in poslovnih lokalov.
Seveda pa ne bo odveč, če se spomnimo tudi na tiste obveznosti, ki niso vezane le na lepši izgled mesta, kljub temu pa so zelo pomembne. Ker gre predvsem za lastno samozaščito, moramo povsod tam, kjer tega še nismo storili, napraviti oziroma obnoviti spiske stanovalcev in podnajemnikov. Priimki naj bodo na zvoncih, na poštnih predalčkih ter vhodnih vratih stanovanj. Poskrbimo tudi, da v stanovanjskih hišah ne bi prenočevale neprijavljene oziroma neznane osebe.
Pa še to. K lepšemu izgledu mesta sodi tudi izobešanje zastav ob praznikih in svečanostih. Zal tega največkrat ne storimo dosledno. Mnogi lastniki hiš, pa tudi hišni sveti ne izobešajo zastav, čeprav je to z zakonom natančno opredeljeno. Poleg tega pa so nekatere zastave že tako obledele, da nam nikakor niso v ponos. Zato je takšne potrebno čim prej zamenjati.
Skupnost za zaposlovanje
Uresničevanje dogovorjene politike zaposlovanja
V torek, 27. septembra, bo ob 16. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma v Titovem Velenju, 7. seja skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje.
Delegati bodo pregledali, kako smo v letošnjem prvem polletju uresničevali dogovorjeno politiko zaposlovanja in ocenili gibanje do konca leta. Seznanili se bodo z značilnostmi in problematiko s področja pravic za čas brezposelnosti in sprejemali realizacijo programa dela in finančnega načrta za 1. polletje letos. Za konec pa bo ostala še obravnava gradiva Zveze skupnosti za zaposlovanje in delegatska vprašanja.
Za lažje delo, nekaj osnovnih statističnih podatkov:
Zaposlenost: V prvem polletju je bilo v občini Velenje zaposlenih 23561 oseb. Od tega v gospodarstvu 89,4 % in v negospodarstvu 10,6 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani je zaposlenost padla za 0,5 v gospodarstvu za 1,5 % ter v negospodarstvu za 8,8 %. Porast v negospodarstvu je posledica spremembe registracije DO Gorenje — Raziskave in razvoj iz gospodarske v negospodarsko dejavnost. 40,8 % vseh zaposlenih pa predstavljajo ženske.
Brezposelnost: Konec junija je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 191 oseb, od tega 127 žensk. 24. avgusta pa je bilo brezposelnih že 255 oseb. Med njimi je bilo 121 oseb s strokovno izobrazbo.
Pogodbeno in nadurno delo: Minimalno zmanjšanje števila nadur, še vedno pa največ na zaposlenega v regiji. Več kot 40 % vseh nadur v občini naredijo v rudniku, 10 % prispevajo proizvajalci električnih aparatov in strojev, nekaj več pa gradbeniki, po 5 % avtoprevozniki in trgovina, zdravstvo pa dobrih 12 % vseh nadur v občini, število nadur se je najbolj povečalo v šolah. Obseg pogodbenega dela pa se je v letošnjem 1. polletju povečal za 3,3 to je od 67.955 ur lani na 70.219 ur letos. Število vseh opravljenih nadur je v lanskem prvem polletju znašalo 945.357, letos se je obseg zmanjšal za 2,3 %, kar pa še vedno znaša 923.976 ur.
Več pozornosti drobnemu gospodarstvu
Na četrtkovi seji izvršnega sveta so poslušali poročilo o gradnji Zdravilišča v Topolšici. Dela so v povprečju od 14 do 20 dni v zaostanku. O tem vprašanju bodo ponovno razpravljali na seji v začetku oktobra.
Vso pozornost so člani izvršnega sveta namenili pospeševanju odpiranja obratovalnic drobnega gospodarstva v občini. Dali so pobudo občinskemu komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, občinskemu inšpektoratu in občinski upravi za družbene prihodke, da skupno z obrtnim združenjem Velenje ter savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico ustanovijo komisijo, katera naj prouči stanje na področju drobnega gospodarstva. Določi pa naj tudi ukrepe, ki bodo učinkovito vplivali na pospeševanje drobnega gospodarstva v naši občini. Ta komisija naj bi nudila strokovne nasvete ter seznanjala s predpisi bodoče obrtnike. Nujno je potrebno skrajšati postopke pri pridobitvi uporabnih dovoljenj. Člani izvršnega sveta pa bodo na eni prihodnjih sej spregovorili o težavah, ki obstajajo na področju drobnega gospodarstva. Na ta način bodo oblikovali tudi priporočila, kijih bodo posredovali republiškemu izvršnemu svetu, upoštevali pa jih bodo tudi pri izdelavi Resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za leto 1984 in pri oblikovanju družbenega dogovora o davčni politiki.
Pred nedavnim je bila imenovana medobčinska kmetijska inšpekcija. Člani izvršnega sveta so na zadnji seji spregovorili o konkretnih nalogah te komisije, pri čemer so poudarili, daje potrebno pripraviti bolj ostre ukrepe za tiste občine, ki so lastniki neobdelanih zemljišč. O tej problematiki bodo še razpravljali na eni prihodnjih sej.
V zadnjih dneh so na velenjski tržnici prodajali zaklano perutnino. Izvršni svet je sprejel odredbo o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa na tržnicah in podobnih prodajnih mestih.
Spregovorili so še o zaščiti in varstvu pri delu. Ugotovili so, da je ta v občini Velenje zadovoljiva. Informacije o tem bodo poslušali tudi delegati na naslednji seji občinske skupine.
Ker prihaja do težav pri številčenju hiš v nekaterih naseljih v občini
Velenje, so tudi o tej problematiki spregovorili na izvršnem svetu. Menili so, daje potrebno upoštevati, da ima vsak vhod stanovanjskih hiš svojo številko. Občinska konferenca SZDL naj prične akcijo za začetek postopka za preimenovanje in poimenovanje novih ulic. V krajevni skupnosti Skorno-Florjan se naj dogovorijo o preimenovanju naselja Florian.
Delovna organizacija Elektrokovi-narska oprema pripravlja nov proizvodni program za proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev. Izvršni svet meni, da je potrebno pred izvedbo zastavljene naloge izdelati analizo o tržnih, tehnoloških in dohodkovnih možnostih predlaganega proizvodnega programa. Pri odločanju naj upoštevajo tudi kriterije slovenskega gospodarstva, ki temeljijo na izvozni usmeritvi, nadomeščanju uvoza, dohodkovni uspešnosti in dohodkovnem povezovanju. Ko bodo predložili to analizo izvršnemu
svetu bo ta v sodelovanju s Savinj-sko-šaleško gospodarsko zbornico dal svoje mnenje.
Stroški za izdajo Napotnikove monografije so se povečali za nekaj več kot 400 tisoč dinarjev. Dodatnih sredstev v ta namen ni mogoče žagotoviti, zato je predlagal Izvršni svet Kulturnemu centru, da jih zbere s prednaročili in kreditom pri Ljubljanski banki. Tudi sami so za svoje potrebe in potrebe skupščine občine naročili 30 monografij. Spregovorili so še o obnovi cerkve v Saleku. Cerkva ima veliko kulturno zgodovinsko vrednost. Za obnovitev cerkve zmanjka okoli 1,2 milijona dinarjev. Iz proračuna sredstev ni mogoče zagotoviti, zato naj občinska kulturna skupnost ugotovi, koliko bo lahko prispevala v ta namen in koliko bo prispevala republiška kulturna skupnost. Člani izvršnega sveta pa predlagajo komisiji za verska vprašanja, da ta prouči, če ni smotrneje, da uporabijo sredstva, ki naj bi jih uporabili za gradnjo cerkve v Bevčah, torej v neposredni bližini Šaleka, za obnovo te cerkve.	r
Titovo Velenje
Seje zborov občinske skupščine
Prihodnji teden bodo seje vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Delegati družbenopolitičnega zbora se bodo na 12. seji sestali že v ponedeljek, 26. septembra, ob 8. uri v sejni sobi občinske skUpšfine. Obravnavali bodo poročilo o izvajanju programov 3. samoprispevka občanov, problematiko na področju kulture velenjske občine, analizirali stanovanjsko-komunalno gospodarstvo, poslušali poročilo o delu izvršnega sveta, spregovorili pa bodo še o predlogih za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje.
Ostala zbora bosta zasedala dan kasneje, to je v torek, 27. septembra. Na
14. seji zbora združenega dela skupščine
občine Velenje in na 12. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje bodo delegati spregovorili o predlogu prostorskega dela družbenega plana občine Velenje, poslušali poročilo o nedovoljenih gradnjah v letih 1980, 1981, 1982 in 1983, razpravljali o. osnutkih zakonov — zakon o urejanju prostora, naselij in drugih posegov v prostor, zakon o stavbnih zemljiščih, o graditvi objektov. Na torkovi skupni seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje bodo delegati obravnavali še analizo stanovanjsko-ko-munalnega gospodarstva, poslušali po-
ročilo o realizaciji vodooskrbnega sistema Ljubija-Soštanj, predlog odloka o spremembi odloka o pooblastitvi Zavoda za urbanizem Velenje za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja, spregovorili o problematiki na kulturnem področju v velenjski občini, nekaj besedi pa bodo namenili še predlogu ogloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju naše občine, izvajanju programov 3. samoprispevka, poslušali poročilo o delu izvršnega sveta. Osrednjo pozornost pa bodo gotovo namenili zazidalnim načrtom, in sicer predlogu zazidalnega načrta Gorica-jug 5 pravilnikom o izvajanju tega načrta, zazidalni načrt Straža, predlogu sprememb zazidalnega načrta Šalek III, osnutku zazidalnega načrta Škale-Hrastovec, osnutku programskega dela zazidalnega načrta Ga-berke, osnutku dopolnitev zazidalnega načrta industrijske cone I ter osnutku sprememb zazidalnega načrta Šmartno ob Paki. Na dnevnem redu bo še predlog za podelitev priznanj in. nagrad občine Velenje, predlogbdloka o nameščanju in vzdrževanju objektov ter lokacij za javno plakatiranje in o plakatiranju, predlog sklepa o prenosu pravice uporabe na zemljišču, predlog za soglasje k samoupravnim aktom, imenovanja, ob koncu dnevnega reda pa še delegatska vprašanja, odgovore ter pobude delegatov.
Rudnik lignita Velenje
Delali so udarniško
Pretekla sobota za mnoge rudarje in druge delavce velenjskega rudnika ni bila dela prost dan. Nekaj več kot 1.800 jih je namreč odšlo v jamo na udarniško delo. Delali so od 7. do 13. ure, rudarji nočne izmene pa so podaljšali delo do 9. ure. Pri tem solidarnostnem delu se je rudarjem in drugim delavcem Rudnika lignita Velenje pridružilo tudi 35 delavcev tovarne papirja Duro Salaj iz Krškega.
Akcija rudarjev in drugih delavcev je uspela, saj so nakopali kar 6.100 ton lignita. Vključno s ponedeljkom pa so velenjski rudarji v tem letu nakopali že 3.473,400 ton premoga, kar je za dobrih 43.000 ton več kot predvideva v juniju sprejeti spremenjen letni proizvodni načrt. Po njem bodo rudarji v tem letu nakosa!: 4,800.000 ton lignita. (Po vrnitvi iz jame: utrujeni, a zadovoljni.)
Poletje se je IzteIddL Jutri se bo začel nov letni čas, resda samo koledarski, saj so z jesenskimi opravili vsepovsod pričeli že veliko prej.
Tudi v sadovnjaku Erinega Kmetijstva je te dni zelo živahno. Obiralci, stari in mladi, zelo pridno obirajo jabolka. Ni odveč če k
temu podpisu dodamo še to, da nam bo jesen, in to že čez dva dni, prinesla tudi nekoliko daljše (?) spanje, saj bomo urine kazalce spet premaknili nazaj. Pregovor rana ura, zlata ura pa še vedno velja.
Občinska kulturna skupnost Velenje
Sodelovanje Titovih mest
Eni izmed točk 5. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske kulturne skupnosti, ki bo 26. septembra, bo kulturno sodelovanje z mesti, ki nosijo ime po tovarišu Titu.
Znano je že, da so mesta, ki nosijo Titovo ime, podpisala protokol o medsetijnem sode-'nvanju. Da bi to sodelovanje kar najbolj dosledno uresničili, so se ob podpisu dogovorili, da bodo predstavniki mest podpisali še konkretne samoupravne sporazume o sodelovanju na določenem področju. Tako naj bi osem Titovih mest naših republik in pokrajin sodelovalo na področju gospodarstva, turizma, kulture, osnovnega šolstva, otroškega varstva, športa, pri organizaciji Skupnih brigad in na področju obveščanja. Za vsako od teh področij bo odgovorno posamezno mesto, ki mora pripraviti tudi podoben program sodelovanja. Titovo Velenje,
konkretno občinska konferenca ZSMS, bo pobudnik sodelovanja na področju organiziranja mladinskih delovnih brigad. Vsa mesta bodo pripravila programe sodelovanja že v naslednjih tednih, saj bodo nekatere samoupravne sporazume podpisali že v začetku jeseni.
Tudi pobuda za vsestransko in trajno kulturno sodelovanje in izmenjavo je izšla iz želje in potrebe delavcev in institucij Titovih mest ter predstavlja vsestranski kulturnoizobraževalni in družbenopolitični pomen za delovne ljudi in občane teh mest.
Da bi čim bolje opredelili program in vsebino sodelovanja, bodo Kulturne skupnosti in občine mest, ki nosijo ime po tovarišu Titu, sklenile samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju in izmenjavi programov kulture Titovih mest. Osnovni cilj tega sporazuma je, da pripomore k razvoju, spoznavanju in približevanju kulture narodov in
narodnosti teh mest, njihove okolice in širše jugoslovanske .skupnosti. S programsko vsebino, izmenjavo, skupnimi akcijami in nastopi kulturnih delavcev se na najboljši način zagotavlja poglabljanje, razvijanje in krepitev bratstva, enotnosti, prijateljstva in skupnosti narodov in narodnosti teh mest in njihove okolice. S predvideno kulturno izmenjavo se odpirajo široke možnosti za hi* trejše in neposrednejše povezovanje kulture z združenim delom. Prav tako sporazum predvideva skupne kulturne manifestacije, ki bodo mladim omogočile, da čim boljše spoznajo delo tovariša Tita. Mesta naj bi sodelovala s stalnimi delovnimi stiki in izmenjavo programov kulturnih organizacij, s sodelovanjem kulturnih ustvarjalcev na posebnih kulturnih manifestacijah, proslavah ali jubilejih enega od teh mest in z organiziranjem tradicionalne prireditve ,,Dnevi kulture". Titova Mitrovica pa je med Titovimi mesti zadolžena za področje kulture.
SIS družbenih dejavnosti
Nove prispevne stopnje
Razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov
Rast sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti v zadnjih letih vse bolj zaostaja za rastjo dohodka. Resolucijske usmeritve in razni interventni zakoni močno posegajo na to področje. V letu 1981 je ta poraba zaostajala za dohodkom za deset odstotkov, v lanskem letu za 25 odstotkov, letos pa že 50 odstotkov. Iz te omejitve je izvzeta Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja, katere sredstva zaradi hitrejšega povečanja števila upokojencev, rastejo hitreje. Nominalno povečanje sredstev družbenih dejavnosti je lahko znašalo le 12 odstotkov po resoluciji in 13 odstotkov po zveznem zakonu.
V tako dogovorjene okvire so bila načrtovana in usklajena sredstva v občini Velenje. 11,7 odstotno povečanje sredstev za občinske samoupravne interesne .ikupnosti je vključevalo tudi sredstva za solidarnost, ki so se povečala v primerjavi s preteklim letom z indeksom 115,4.
Krčenje celotnih sredstev narekuje pogoste spremembe v strukturi sredstev ter selekcije programov posameznih dejavnosti. Veliko bremena zmanjšane porabe je odpadlo na krčenje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje, ki so se znižala že na kritični minimum. Vedno težje se
ohranja kvaliteta in kvantiteta sprejetih programov, dogovorjenih standardov, normativov, medtem ko reubliškega povprečja marsikje ne dosegamo več.
Prispevne stopnje za letošnje leto so bile objavljene decembra lani. Glede na višino stopenj je bila naša občina na 56. mestu. Le štiri občine so imele nižje prispevne stopnje. V izračunih smo upoštevali trinajst-odstotno rast mase bruto osebnih dohodkov, tako kot je predvidevala občinska resolucija.
V mesecu aprilu letos 'so bile prispevne stopnje spremenjene, poračunani so bili presežki in primanjkljaji iz leta 1982 ter upoštevana dosedanja uresničitev prihodkov.
Pri pregledu uresničenih izvirnih prihodkov za prvp polletje je bilo ugotovljeno, da je uresničitev le 45 odstotna, kar je najnižji odstotek zadnjih let. Računajoč, da je prvo polletje nekoliko šibkejše od drugega, smo upoštevali razmerje 48:62.
Najnižja je bila realizacija v mesecu juniju, ko je dosegla le 78 odstotkov povprečja preteklih mesecev. Pri iskanju vzrokov smo ugotovili, da je do izpada izvirnih sredstev prišlo zaradi nelikvidnosti enega največjih zavezancev — REK Velenje, ki je zaradi blokiranih sredstev družbene dajatve nakazal
šele v začetku-julija. Ta izpad se ponavlja, obveznosti poravnavajo z enomesečno izgubo, kar. je izredno zaskrbljujoče.
Izvršni svet SR Slovenije je v
mesecu juliju obravnaval izredno
težko stanje v družbenih dejavnostih ter predlagal občinam, da izdelajo ,,enovito splošno bilanco" občine, ki bo vsebovala dovoljeno splošno porabo in skupno porabo družbeno politične skupnosti. Zaradi hitrejšega povečanja življenjskih stroškov in materialnih izdatkov ter zaradi reševanja materialnega položaja zdravstva, otroškega varstva, osnovnega izobraževanja in raziskovalne dejavnosti, se lahko v enotni bilanci povečajo sredstva za družbene dejavnosti v globalu do 16 odstotkov glede na lansko leto.
Izvršni svet SR Slovenije je zadolžit občine, da do konca julija izdelajo bilance skupne porabe, kjer bodo upoštevane dane usmeritve in da takoj prilagodijo prispevne stopnje novemu planu izvirnih prihodkov.
Strokovna služba občinskega komiteja za družbene dejavnosti je takoj ukrepala ter skupaj s koordinacijskim odborom za svobodno menjavo dela in skladno s programi, ki so jih izdelale samoupravne interesne skupnosti,
V ponedeljek, 26. septembra ob 8. uri, bo v mali dvorani doma kulture, 5. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske kulturne skupnosti Velenje.
Najprej bodo delegati kulturne skupnosti kot četrti zbor skupaj z zbori skupščine občine Velenje, obravnavali predlog odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Velenje. To je narekovala potreba, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot. Zato se bodo deli nepremičnine kulturne dediščine na območju občine Velenje, ki imajo posebno kulturno, znanstveno — zgodovinsko ali estetsko vrednost, razglasili za kulturne in zgodovinske spomenike.
Skupna točka bo tudi pro-
pripravila predlog valorizacije programov po namenu in odstotku ter ga posredovala v obravnavo in sprejem samoupravnim organom samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi kratkega roka in letnih dopustov so v samoupravnih interesnih skupnostih predlog obravnavali odbori za svobodno menjavo dela, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo na jesenskih sejah poleg tega sprejemale tudi predloge rebalansov finančnih načrtov za leto 1983.
Sredstva za programe samoupravnih interesnih, skupnosti družbenih dejavnosti so v letu 1983 tako povečana za 16 odstotkov nominalno na leto 1982, kar predstavlja več kot 50 odstotno zaostajanje za dohodkom, in znašajo nekaj več kot milijardo 300 milijonov din pri Čemer odpade na sredstva osebnih prejemkov 242 milijonov dinarjev ali 18,5 odstotka vseh sredstev. Osebni prejemki so sredstva za zadovoljevanje socialne varnosti uporabnikov: otroški dodatek, socialne pomoči, nadomestila za brezposelne, nadomestila za bolniški dopust, štipendije, nadomestila domovom za ostarele in drugim organizacijam socialnega varstva, prispevki za nadomestila in pokojnine, ki pa niso zajete v občinski bilanci skupne porabe.
Sredstva za potrebe socialne varnosti so se letos v primerjavi z lanskim letom povišala za 18,6 odstotka.
blematika na področju kulture v velenjski občini. Na samostojnem zasedanju skupščine Občinske kulturne skupnosti pa bodo pregledali poročilo o polletni realizaciji finančnega načrta kulturne skupnosti, obravnavali predlog rebalansa njihovega finančnega načrta za leto 1983, spregovorili o izhodiščih za pripravo načrta Kulturne skupnosti v prihodnjem letu ter sprejeli sklep o razpisu Napot-nikovih priznanj za letošnje leto. Udeleženci seje bodo immenovali tudi člana odbora samoupravne delavske kontrole Kulturne skupnosti Slovenije in obravnavali predlog o zaposlitvi strokovnega sodelavca na področju Zveze kulturnih organizacij občine Velenje.
Za konec pa bo delegatom ostalo še kulturno sodelovaje z mesti, ki nosijo ime po tovarišu Titu in delegatska vprašanja.
Polletni rezultati gospodarjenja in družbeni dogovor o razporejanju dohodka so prinesli v planske elemente nekatere spremembe in dopolnitve. Preračun prispevnih stopenj za september—december je upošteval 45 odstotno uresničitev prispevkov za prvo polletje, realizacijo za julij in oceno za avgust ter rast masi bruto osebnih dohodkov v letošnjem letu za 20 odstotkov.
V septembru objavljene prispevne stopnje so od aprilskih višje za 0,02 iz bruto osebnega dohodka in za 0,15 iz dohodka. Pri tem so upoštevani prispevki iz bruto osebnih dohodkov za RSOV, OSOV, OlSm OKS, OTKS, OSSS, OZS in SPIZ ter iz dohodka za OZS, OSZ in ORS. Po višini prispevkov se sedaj uvršča občina Velenje na 29. mesto.
Višina sredstev iz prispevne stopnje za družbene dejavnosti je limitirana, instrument za zbiranje sredstev so prispevne stopnje, te pa so odvisne od višine načrtovane in uresničene mase bruto osebnih dohodkov, ki je v večini primerov osnova za izračun oziroma obračun.
Strokovna služba Občinskega komiteja za družbene dejavnosti bo sproti ugotavljala uresničitev načrtovanih izvirnih prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na ravni občine ter takoj predlagala znižanje prispevnih stopenj, če bi se pokazalo, da je njihova uresničitev višja od načrtovane.
OZPM Velenje
10. mala
Napotnikova
kolonija
Svet Zveze pionirjev pri Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje bo tudi letos pripravil že tradicionalno prireditev — Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Letos se bodo tako že desetič zbrali mladi kiparji v Zavodnjah nad Šoštanjem.
Delo bodo pričeli v petek, 23. septembra, v soboto pa bodo pripravili ob 14. uri razstavo izdelanih lesenih skulptur, podelili pa bodo tudi priznanja.
Ta prireditev sodi med Jugoslovanske pionirske igre, ki potekajo pod geslom Ras temo pod Titovo zastavo — pionirji, veselo na delo.
Zamenjava osebnih izkaznic
Vsi občani morajo zamenjati stare osebne izkaznice do 4. oktobra 1984. Seveda v upravnih organih skupščine občine Velenje priporočajo občanom, da to storijo Čim prej, saj se Bodo tako izognili gneči, Id bi nastala, če bi vsi čakali do zadnjega roka.
Zamenjavo osebne izkaznice lahko občani opravijo na oddelku za notranje zadeve skupščine občine Velenje vsak dan, dvakrat na teden pa tudi v popoldanskem času, in sicer v ponedeljek in sredo od 15. do 17. n«.
Delovni čas v upravnih organih
Na eni zadnjih sej je izvršni svet velenjske občinske skupščine obravnaval tudi delovni čas v upravnih organih. Ugotavljajo,, da je še vedno največ strank od 9. do 11. ure. Vendar pa je tudi zjutraj od 7. do 8. ure sorazmerno veliko strank, tako da ne bi Ibilo smotrno spreminjati pričetka delovnega časa upravnih organov od 7. na 8. uro, ker bi se spet pojavile vrste občanov, ki bi čakali na pričetek dela upravnih organov.
Ugotavljajo pa tudi, da je ob ponedeljkih, ko delajo dežurne službe do 17. ure, v popoldanskem času zelo malo strank. Občani verjetno ne vedo, da lahko tudi v ponedeljek od 15. do 17. ure urejajo upravne zadeve v naslednjih službah: v oddelku za notranje zadeve — prijavno odjavna služba, odsek za promet, matična služba, potni listi; v oddelku za ljudsko obrambo — prijavna služba za vojne obveznike; v upravi za družbene prihodke — registracija računov, izdajanje potrdil o plačanih davkih, odmera davkov od kupoprodajnih pogodb za motorna vozila in od novih vozil, knjigovodstvo; v geodetski upravi — sprejem vlog in izdaja rešitev; v komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja — odsek za urejanje prostora in varstvo okolja, odsek za splošne zadeve gospodarstva; v inšpektoratu — dežurni inšpektor; v odseku za občo upravo in proračun — sprejemno informacijska pisarna.
PD Solčava Nova koča na Klemenčijami
Planinci Gornje Savinjske doline so letoSnje slavje ob 90-letnici ustanovitve So venskega planinskega drritva in njegove podružnice t Mozirja obeležili z vrsto slovesnosti in prireditev, bogatejši so tudi za vrso novtfi Jelovnih zmag, svoje in slavje vseh slovenskih planincev pa bodo sklenil v nedeljo. Ni Klemenči jami pod Ojstrico bodo namreč odprli novo in prepotrebno planinsko postojanko. ki je sad izjemne požrtvovalnosti solčavskih planincev, pomoči sosednjih planinskih društev in iirie družbene skupnosti. Srečanje planincev in slovesnost ob otvoritvi nove postojanke bodo pripravili v nedeljo dopoldne.
Odpoved stanovanjskega razmerja kot posledica prenehanja delovnega razmerja
Stanovanjsko razmerje med občanom, ki je pridobil stanovanjsko pravico za stanovanje v družbeni lastnini bi stanodajalcem, skupnostjo stanovalcev in stanovanjsko skupnostjo, nastane z dnem, ko občan prevzame stanovanje. Stanovanja v družbeni lastnini se dodeljujejo z odločbo o dodelitvi stanovanja, ki jo izda pooblaščeni organ stanodajalca v skladu s samoupravnim splošnim aktom o dodelitvi stanovania.
V tem sestavku bo govora o odpovedi stanovanjskega razme-rja imetnikom stanovanjske pravice, ki stanovanje dobijo od organizacije združenega dela kot stanodajalca. Delavci namreč ob prenehanju delovnega razmerja vse premalo mislijo na to, da je tudi stanovanje, ki so ga dobili, pomembna družbena dobrina, pa čeprav je morda res, da so delovno razmerje odpovedali, v
eni organizaciji združenega dela ozr. dela bile prenizko vrednotene in odhajajo v drugo organizacijo združenega dela, kjer so njihove naloge več vrednotene, a v tej organizaciji združenega dela v doglednem času ne bodo mogli dobiti stanovanja.
Po Zakonu o stanovanjskih razmerjih lahko organizacija združeneea dela odoove stanovanjsko razmerje delavcu imetniku stanovanjske pravice na stanovanju, katerega stanodajalec je ta delovna organizacija zlasti v primeru, če je delavec odpovedal stanovanjsko razmerje po lastni izjavi, razen v primeru upokojitve in po njegovi krivdi. Organizacija združenega dela lahko odpove takemu delavcu stanovanjsko razmeije le v treh mesecih po pravnomočni odločitvi o prenehanju delovnega razmerja. Zakon pa izrecno
določa, da ni mogoče odpovedati stanovanjskega razmerja tistemu delavcu, ki je ob pravnomočni odločitvi o prenehanju delovnega razmerja že dopolnil skupno 10 let delovne dobe. V samoupravnem splošnem aktu pa lahko organizacija združenega dela določi še dodaten pogoj. Ta je v tem, da mora imeti delavec od teh dopolnjenih skupnih 10 let delovne dobe, najmanj 5 let delovne dobe pri stanodajalcu ozr. pri organizaciji združenega dela, ki odpoveduje stanovanjsko razmerje. Pri sodišču združenega dela ugotavljamo, da mnoge organizacije združenega dela tega kriterija še niso vgradile v samoupravne splošne akte. Ta kriterij paje upoštevan samo, če je vsebovan v samoupravnem splošnem aktu. Delavci pri tem lahko določijo tudi krajši rok od 5 let delovne dobe. Če tedaj ničesar ne določijo, potem velja
samo zakoniti rok dopolnjenih 10 let skupne delovne dobe. Nekatere organizacije združenega dela pa so pri dopolnitvi sledile še staremu zakonitemu določilu, ki je imelo določbo ,,5 let neprekinjeno pri stanodajalcu". To določilo pa je sedaj v nasprotju z novim Zakonom o stanovanjskih razmerjih, ki je začel veljati 12. 11. 1982. Ta zakon namreč določa le ,,najmanj 5 let delovne dobe" in pri tem ni podana zahteva, da mora biti ta 5-|etna doba neprekinjena. Zmotno je tudi določilo v samoupravnih snlošnih aktih, ki določa, da se 5 let delovne dobe pri organizaciji združenega dela šteje šele ed takrat, ko je delavcu bOo dodeljeno stanovanje.
Vse povedano velja upoštevati in to zlasti v organizacijah združenega dela, ko npr. DrezbriZno sledijo predlogu delavca in sklenejo dogovor o sporazumnem
prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru pač ni mogoče govoriti, da je delovno razmerje delavcu prenehalo po lastni izjavi. Drugo pa je, če delavec poda pismeno izjavo, da prekinja delovno razmeije in zaprosi za predpismeno izjavo, da prekinja delovno razmeije in zaprosi za predhodno razrešitev in tej razrešitvi organizacija združenega dela ugodi. Tu se delavci brez uspeha sklicujejo na to, da je šlo za sporazumno prenehanje delovnega razmeija, ko je šlo vendar za sporazumno predčasno razrešitev opravljanja del in nalog. Seveda pa so ta zakonita, pa tudi samoupravna določila o odpovedi stanovanjskega razmerja kot posledice in se na sodišču zaman sklicujejo na to, da niso vedeli za ta zakonita ozr. samoupravna določila.
Edvard Centrih
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik. »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinarjev).
Ijetna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike na. znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
22. septembra 1983 * Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
* stran 3
Naš delovni čas	t
25. septembra bomo znova
premaknili urine kazalce
V začetku letošnjega leta so delegati zbora združenega dela velenjske občinske skupščine sprejeli prippročilo, da bi vse delovne organizacije s področja gospodarstva pričele delo ob 7. uri, ostale delovne organizacije oziroma skupnosti pa bi se prila-
ANKETA
Navadili
so se
Samo še nekaj dni nas loči do 25. septembra, ko bomo tako kot skoraj vsa Evropa, spet premaknili urine kazalce. Tokrat za eno uro nazaj. Prav bi bilo, da bi pri tem tudi združeno delo delovni čas uskladilo tako, da bi bil za vso občino enoten. Najbolje je, da ostanemo na pričetku dela ob 7. uri, ker bomo s tem prihranili marsikatero nevšečnost s prevozi na delo in z dela, z varstvom otrok . . . Tako so menili naši anketiranci, ko smo jih o pričetku zimskega delovnega dne, spraševali po ulicah Titovega Velenja.
Drago Kneže-
vič „Ker sem zaposlen na Rudniku lignita Velenje in delam v jami, sem že sedaj hodil na delo uro pred ostalimi. Premaknitev urinih kazalcev mi tudi tokrat ne bo povzročala nobenih težav. Zena je zaposlena v TGO Gorenje, kjer bodo po vsej verjetnosti pričeli delo tako kot so sedaj ob 7. uri. To mi je všeč predvsem zaradi otrok, ki jim je pozimi, ko morajo tako zgodaj iz tople postelje v varstvo, še najteže."
Marina Stra-hovnik: ,,Najbolje je, da delovnega časa s premaknitvijo ure ne spreminjamo. To se pravi, da pričnemo delo tudi pozimi ob 7. uri, ker rada pozimi malo poležim. S odpadle tudi druge težave. Tako ne bo recimo potrebno spet spreminjati voznih redov. Samo spomnimo se, kako je bilo težko na začetku poletnega časa, ko so v posa-fheznih organizacijah pričeli delati precej različno. Zato je važno, da bo pričetek vsaj v občini enoten."
Slavko Sinko- ^ vec: ,, Predvsem je pomembno doseči enoten pričetek delovnega dne v občini, pa naj bo to ob 6. ali pa ob 7. uri. Res je sicer, da bo po koncu dela pozimi že kar hitro temno, vendar pa je tudi zjutraj prijetno vstati uro kasneje. Pametno pa bi bilo najprej ugotoviti, kako takšen ali drugačen pričetek in konec delovnega dne vplivata na storilnost in na podlagi teh ugotovitev potem določiti sam začetek."
Tanja Čarter. „Mi, ki delamo \ vrtcih, si ničesai ne želimo bolj, kot da bi organizacije združenega dela uskladile pričetek delovnega dne. Neenotnost nam povzroča ve-: liko težav. Največja med njimi pa so vsekakor dodatna sredstva, ki bi jih potrebovali za podaljšano delo. Sredstva pa je v tem času težko dobiti. Zato bi bilo najbolje, da bi premaknili samo urine kazalce, delovni čas pa bi pustili takšen, kot je sedaj."
Jože Meh: ,,Zaposlen sem v Gorenju, kjer smo se že dogovorili, da s premaknitvijo urinih kazalcev ne bomo spreminjali tudi pričetka delovnega dne. Ljudje so se v tem času na takšen delavnik že navadili in bi spremembe lahko povzročile samo kup dodatnih nevšečnosti."	mkp, m. z.
godile potrebam občanov. 23. marca, ko smo premaknili uro so to priporočilo upoštevale vse delovne organizacije, razen PTT, ki je specifično organiziran. Prav bi bilo, da bi tudi njihov delovni čas uskladili, vendar pa je potrebno ta vprašanja enotno reševati na ravni republike.
Ob prehodu na nov delovni čas, se v občini Velenje nismo srečevali z nikakršnimi težavami. Precejšnja prednost je v tem, da imata obe največji delovni organizaciji organizirane lastne prevoze na delo, prav tako pa se tudi vsi ostali prevozniki uskladili vozne rede z 1 novimi potrebami.
Glede na to, da smo se v občini Velenje že spomladi dogovorili, da naj bi veljal nov delovni čas (s pri-četkom ob 7. uri zjutraj) skozi vse leto, v teh dneh, pred 25. septembrom, ko bomo ponovno premaknili naše ure, ni bilo organiziranih kakšnih posebnih razprav, saj je dovolj utemeljitev, da se delovnim organizacijam ponovno priporoča, da po 25. septembra prav nič ne spreminjajo. Torej naj bi tega dne samo premaknili svoje ure, na delo pa hodili, tako kot smo se že navadili ob 7. uri, popoldanska izmena pa ob 15. uri. Ob tem naj ponovno povemo tudi, da se Zakon o delovnih razmerjih že prilagodili novemu času in velja odslej za nočno delo delo od 23. ure dalje.
O delovnem času so govorili tudi na zadnji seji izvršnega sveta. Ugotovili so, da so se delavci Gorenja že odločili, da ob premaknitvi ure ne bodo spreminjali delovnega časa. Delavci REK pa o tem odločajo v teh dneh. Glede na republiška stališča, ki so utemeljena in tehtna, priporoča Izvršni svet skupščine občine Velenje vsem organizacijam združenega dela v naši občini, da ob premaknitvi ure 25. septembra letos ohranjajo pričetek delovnega časa ob 7. uri. Izvršni svet bo še naprej vztrajal na stališčih, ki jih bo sprejela republiška skupščina. Ob tem opozarjajo tudi, da bodo delovne organizacije, v primerih, da se bodo odločile drugače, za vse posledice odgovorne same. To ve|ja tudi za dodatne stroške, ki bi nastajali pti otroškem varstvu.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje
Za večjo proizvodnjo tudi udarniški delavniki
V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje že beležijo prve pomembne uspehe v prizadevanjih, da bi povečali proizvodnjo in izboljšali izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti. To pa je tudi eden od najpomembnejših pogojev, da bi v najkrajšem možnem času odpravili težave, s katerimi se srečujejo v tem velikani leta tehnike in enkrat za vselej iz bilanc izbrisali ,,rdeče številke" na račun tekočega poslovanja.
Znano je, da so junija proizvedli v Gorenje TGO največ izdelkov v "zadnjih .štirih letih. Delavci tozda Zamrzovalniki so 29. junija dosegli rekordno dnevno proizvodnjo zamrzovalnih omar.
Izdelali so jih bili 849. Delavci popoldanske izmene v tozdu Pralni stroji pa so prejšnji petk, 16. septembra naredili rekordnih 890 pralnih strojev; obstoječe naprave omogočajo namreč proizvodnjo od 750 do 800 pralnih strojev v eni izmeni. Sicer se proizvodnja iz meseca v mesec veča. Avgustovska
načrta, na primer, so presegli, in
sicer predvideni fizični obseg proizvodnje za 2 vrednost proizvodnje pa za 4 Tudi septembrska proizvodnja se veča iz dneva v dan, čeprav so zahteve izredne.
Znano je, da želijo v zadnjih štirih mesecih letos v velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, v primerjavi s prvim polletjem 1983, povečati proizvodnjo v poprečju za več kot 40! Razumljivo je, da bo terjala ostvaritev tega cilja izjemne napore prav vseh delavcev velenjskega dela Gorenja, prav tako pa tudi dobaviteljev reprodukcijskih . materialov in kooperantov. Do konca leta želijo v Gorenje tgo na mesec izdelati 62.816 štedilnikov in vgradnih aparatov, 44.330 pralnih strojev, 45.240 hladilnikov, 20.800 zmrzo-
Srečanje
Adi Drofelnik
Temeljna organizacija Rdeča dvorana TGP Paka ima tri delovne enote. Medqje sodi tudi enota
Adi Drofelnik pri'svojem delu
sitotisk. To je posebna tehnika tiskanja, ki se pri nas vse bolj uveljavlja. Priprave na tisk so dokaj zahtevne in terjajo precej usposobljenosti in natančnega dela. V tej enoti delajo grafični oblikovalec, fotograf in dva sito-tiskarja, eden od i^jih je Adi Drofelnik.
Približno pet let je minilo odkar se je zaposlil v tej enoti. Kot sam pravi, je delo, ki ga opravlja zelo zanimivo in nadvse raznoliko. Predvsem zato, ker je obseg njegovega dela zelo obširen. Trenutno največ delajo s pluto-vino, ki jo oblikujejo in potiskajo z željenim simbolom. Skoraj razumljivo je, da imajo pri delu tudi nekaj težav. Adi Drofelnik jih je takole opisal: ,,Največ problemov imamo z barvami, ki jih na našem tržišču močno primanjkuje. Zlasti manjka nekaterih osnovnih barv, brez njih pa rii mogoče
pripraviti željenih odtenkov. Pomagamo si tako, da si barve sposojamo pri sorodnih delovnih organizacijah. Z drugimi materiali za zdaj nimamo težav, saj jih je moč dobiti na našem tržišču. Delo je otežkočeno tudi zato, ker vse tiskamo ročno. Delo je zato bolj počasno, pa tudi telesno bolj naporno. Zato bi več kot nujno potrebovali pol avtomatski stroj za tiskanje. Z njim bi zanesljivo skrajšali časovne roke, saj zaradi vse večjega povpraševanja po naših uslugah vsa dela komaj zmoremo. O nakupu tega stroja se sicer pogovarjamo, vprašanje pa je, kdaj ga bomo dobili."
Zapišimo še to, da imajo v tej delovni enoti prav sedaj dela preko glave. Znano namreč je, da so kljub hudi konkurenci uspeli dobiti zelo zahteven, vendar zanimiv posel. Gre za izdelavo propagandnih izdelkov za zimske olimpijske igre v Sarajevu. Največ tiskajo različne simbole, predvsem Vučkar, na razne uporabne predmete. Seveda ne zanemarjajo tudi ostalih naročil. Kako vse to zmorejo, čeprav niso povečali števila zaposlenih? Adi Drofenik pripoveduje: ,,Velikokrat delamo preko rednega delovnega časa, pa tudi kakšno prosto soboto, če je potrebno. Ob konicah, ko se iztekajo dogovorjeni roki, pa nam priskočijo na pomoč delavci ostalih enot. Tako s skupnimi močmi naročila sproti uresničujemo in zadovoljujemo želje naročnikov. Dela imamo zaenkrat dovolj, zanimanje za naše usluge pa celo narašča. Osebno sem z delom, ki ga opravljam, nadvse zadovoljen. Njegov poseben čar so zanimiva in raznolika opravila, zato je toliko bolj privlačno," je sklenil pogovor Adi Drofenik.	B. Mugerle
valnih skrinj in 22.256 zamrzovalnih omar, 84.600 malih gospodinjskih aparatov, 15.420 pohištvenih elementov, 6.900 črnobelih in 7314 barvnih televizijskih sprejemnikov, 87.000 kv. metrov keramičnih ploščic itd.
Povečanje proizvodnje zagotavlja izboljšana oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, čeprav vseh težav v tej zvezi še niso uspeli odpraviti, in pa povečano število delavcev v neposredni proizvodnji. Doslej so iz skupnih služb velenjskega dela Gorenja in iz režijskih služb Gorenje TGO prerazporedili na delo v proizvodne tozde Gorenje TGO 273 zaposlenih. Od začetka septembra so konca decembra pa bo začasno delalo v proizvodnji tudi 80 delavcev iz spremljajočih dejavnosti (Orodjarska, Avtopark, Vzdrževanje). S temi ukrepi pa še niso uspeli zadovoljiti vse kadrovske potrebe proizvodnih tozdov.
Zaposleni v strokovnih in administrativnih službah velenjskega dela so se zato odločili, da bodo pomagali proizvodnji tako, da bodo vsak mesec opravili dva delavnika namesto v pisarni za tekočimi trakovi. Zdai dela vsak dan v proizvodnji do 140 strokovnih in administrativnih delavcev.
Dvakrat pa bodo do konca leta delali le-ti tudi udarniško v proizvodnji. Da bi naredili kar največ gospodinjskih aparatov in jih tudi kar največ izvozili pa so zaposleni v proizvodnih tozdih sklenili, da bodo delali do korica leta tudi vse proste sobote, če bodo le na voljo potrebni reprodukcijski materiali in sestavni deli.
Precej delavcev Gorenja je že naredilo prvi udarniški šiht.
Strokovnim in administrativnim delavcem se pri udarništvu pridružujejo tudi proizvodni delavci.
Režijci iz tozda Mali gospodinjski aparati Nazarje so že julija začeli z delom v proizvodnji. V tozdu Galvana so izvedli prav tako že več udarniških akcij v proizvodnji. Za udarniški delavnik se je odločilo in ga opravilo 53 zaposlenih iz Emajlirnice tozda Kuhalni aparati, pa 81 zaposlenih iz tozda Avto-Dark.
Udarniške akcije pa organizirajo tudi v tozdih Gorenja na Ptuju, v Črnomlju in Rogatcu.
Delavcem Gorenja se pri proizvodnem delu pridružujejo tudi prostovoljci iz drugih delovnih organizacij Šaleške doline. Prvi so bili delavci Centra srednjih šol.
Večja proizvodnja, ob nadaljnjem porastu kakovosti, in zmanjšanju stroškov in povečan konvertibilni izvoz pa bosta omogočila zaposlenim v Gorenje TGO tudi povečanje vrednosti enote dela, ki se ni spremenila od konca lanskega leta.
Udarniško delo rudarjev
Takšne akcije dajejo
vec
Kljub velikim vsakodnevnim naporom, ki jih rudarji vlagajo za dosego zastavljenih letnih načrtov, so v soboto v velenjskem premogovniku pripravili tudi udarniško akcijo. Udeležba je bila zadovoljiva, izkop precejšen, velenjskim rudar iem Da so na pomoč priskočili tudi delavci iz tovarne papirja Djuro Salaj iz Krškega.
Nekateri udeleženci akcije so o tej prostovoljni delovni soboti takole pripovedovali.
VLASTIMIR RAJKOVIČ: „Ru-dar sem že 18 let in sem navajen podobnih akcij. Ni težko delati udarniško. Mislim pa, da bi jih moralo sodelovati še precej več, saj je potrebno le malo zavzetno-sti, malo volje. Gospodarske težave v naši domovini so sedaj takšne, da moramo napeti še dodatiie sile, vložiti še več moči. Tako nam bo vsem lažje. Sicer pa, če se dela lotiš z dobro voljo in če si zdrav, potem tudi takšnole ,,udarniško" ni težko."
RUDI VODEB: „Tudi jaz sem danes v jami delal udarniško, in sicer pri strojni mehanizaciji. Drugače pa sem na rudniku že 23 let. Ves čas delam pri jamski mehanizaciji. Tokrat sem s strani sindikata sodeloval tudi pri pripravi te akcije. Akcija je uspela, saj je bil odziv zadovoljiv, izkop pa tudi dokaj velik. Prav gotovo je to dokaz več, da delavci razumemo in podpiramo naša stabilizacijska prizadevanja."
VLADISLAV SOJČ: „V jami, na čelu, delam že dvajset let. Delo rudarja je sicer naporno, vendar pa mislim, da mi je ,,pisano na kožo". Pravzaprav lahko rečem, da sem srečen, ker sem rudar.

Vlastimir Rajkovič
Takšno akcijo, kot je bila današnja, zelo pozdravljam. V težavah, ki bremenijo naše gospodarstvo, lahko tako veliko pripomoremo k uspešnejšemu premagovanju
VINKO NOVAK: „Delam v tozdu Transport v Tovarni papirja Džuro Salaj iz Krškega. V naši delovni organizaciji smo se zaradi velike krize, ki pesti celotno gospodarstvo, odločili, da z enodnevnim udarniškim delom priskočimo na pomoč velenjskim rudarjem pri izkopu tega osnovnega energetskega vira — premoga. Prišlo nas je okoli 40. Danes sem prvič v jarni in prvič sem pobliže spoznal, kako težko in zahtevno je delo rudarjev. Čeprav smo se znašli v novem delovnem okolju, v drugačnih razmerah dela, pa vendar mislim, da smo kar pridno sodelovali in da je tudi naš delež pri dana*ni'"" irkopu premoga opa-
Rudi Vodeb
zen. Če bom še imel priložnost, bom ponovno prišel na takšno akcijo."
EDVARD ŠII.ER: „Po poklicu sem varnostni inženir v Tovarni Džuro Salaj. Tudi jaz sem bil danes prvič v jami. Občutki, ki te ob tem navdajajo, so nekaj prav posebnega in dokler se ne znajdeš v temnem rovu, si dela v rudniku ne moreš predstavljati. Mislim, da bi vsakdo moral vsaj enkrat v življenju med rudarje. Moram reči, da sem imel zelo prijeten občutek, občutek zadovoljstva, da sem se lahko kolikor toliko enakovredno vključil v današnje delo in pomagal rudarjem na današnji udarniški akciji. Takšne akcije niso pomembne le zaradi premoga. Dajejo več, za nas delavce Tovarne Džuro Salaj prav gotovo vrsto novih spoznanj o delu v rudniku."
B. Z., S. V.
Vinko Novak
Edvard Špiler
Krajevna skupnost Bevče sodi po številu prebivalcev med manjše v naši občini, po načrtovanih nalogah pa med srednje velike.
„Letos v naši krajevni skupnosti nismo bili tako pridni kot leto prej, ko smo uresničili in naredili marsikaj. Zgradili smo večnamenski dom, cesto Bevče — zgoraj in napeljali telefonsko omrežje. Za letos nam je ostala le še oprema doma, nekatera zaključna dela pri njem, nimamo pa v domu še ogrevanja," je za uvod povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Bevče Jože Ramšak.
Tudi nekatera nedokončana dela pri izgradnji krajevne ceste Bevče — zgoraj morajo krajani narediti' letos. Ker imajo za vse premalo denarja, vsako soboto vihtijo lopate na udarniških akcijah, na . katerih urejujejo bankine. Kot pravijo, bi radi dokončno ,,opravili" s to nalogo do letošnjega občinskega praznika, 8. oktobra. „Na teh akcijah marljivo delamo predvsem tisti krajani, ki smo vezani na ta del ceste. Drugi Bevčani se v udarniške akcije vključujejo bore malo. Moram pa povedati tudi to, da so bili leto prej marljivi pri izgradnji te ceste vsi krajani, od gasilcev, mladincev in mladinske delovne brigade iz Titovega. Velenja," je poudaril sogovornik.
Kot vse kaže, se je letos najbolj zataknilo pri nadaljnji izgradnji telefonskega omrežja. „Trdemu orehu" niso kos niti krajani niti investitor, delovna organizacija Elektrostrojna oprema, pa tudi delavci PTT podjetja iz Celja ne. Dela pri izgradnji telefonskega omrežja stojijo predvsem zaradi pomanjkanja telefonskega kabla. Kolikor so ga krajani imeli, toliko so ga že položili. „Kljub temu, da smo že zbrali ves potrebni odpadni baker za ta kabel, smo še v vedno brez njega. Na našem tržišču ga ni. Do sedaj smo tako položili
Narediti bi morali še marsikaj, toda kje dobiti denar za vse
primarni del, razen dela, ki zajema sosednje krajevno skupnost šalek-Gorico. Ta še namreč ni tako urbanistično urejena, da bi se lahko priključila na to telefonsko omrežje. Napeljali smo tudi še sekundarni del omrežja, razen štirih priključkov tam, kjer nam je zmanjkalo kabla. Prav tako še ni končana vezava na tem sekundarnem delu. Telefon naj bi po vseh predvidevanjih zazvonil v 33 gospodinjstvih. V naši krajevni
skupnosti imamo od l. maja letos le telefonsko govorilnico, ki pa praktično še ne dela. Govorilnica je elektronska in ima PTT podjetje, ki je vgradil to centralo, velike težave z deli zanjo" je pojasnil sogovornik. Od kod pa krajanom Bevč denar za uresničitev te naloge? Naložba jih bo namreč veljala kar lepe denarce, in sicer 2 milijona 100 tisoč dinarjev. Krajani so sami prispevali 31 tisoč dinarjev, vsak uporabnik mora opraviti 65 udarniških ur, s samoprispevkom bodo zbrali 800 tisoč, 150 tisoč pa
bodo dobili iz sredstev za splošni ljudski odpor. Bevčani so predvidevali, da bodo napeljali telefonsko omrežje do konca tega leta. Kot vse kaže, bo ta želja ostala zapisana le na papirju.
Veliko preglavic krajanom te krajevne skupnosti Šaleške doline povzročajo ceste, saj jih imajo še kar nekaj v makadamski ,,obleki". Imajo pa še to smolo, da je ena od krajevnih cest na plazovi-tem področju in jo vsako večje
neurje močno poškoduje. Za
vzdrževanje cest na leto ,.odmerijo" le 50 tisoč dinarjev, kar je mnogo premalo.
In kaj nameravajo krajani Bevč narediti še do konca tega srednjeročnega obdobja? Na prvem mestu je cestna povezana Bev-če-Salek Gorica. Tako bodo tudi Bevčani bolje povezani s središčem Šaleške doline. O načrtovani nalogi morajo spregovoriti najprej za skupno mizo s predstavniki krajevne skupnosti Salek—Gorica in skupaj pristopiti k urejanju te cestne povezave.
Po prostorskem planu bo morala ta krajevna skupnost skrbeti za dva kulturno zgodovinska spomenika. „Težava je predvsem ta, da nimamo dovolj denarja za najnujnejše naloge, kaj šele za vzdrževanje kulturnih dediščin. Krajani menimo, da bi morali za kakšne večje naloge, kot sta cestna povezava in kulturni spomeniki, priskočiti na pomoč širša družbena skupnost. Tako pa ostanemo najpogosteje sami in rešujemo kar pač
lahko," je tarnal Jože Ramšak.
Ob koncu pogovora je naš sogovornik pohvalil še tamkajšnje marljive gasilce, ki so letos na raznih tekmovanjih dosegli vrsto lepih uspehov. ,,Lani smo zgradili dom krajanov. Čeprav še ni dokončno urejen, ,,pogrešamo" v naši krajevni skupnosti kulturno društvo. Razni kulturni dogodki bi nam popestrili enolično življenje, dom pa bi tako bolje služil svojemu namenu," je končal pogovor predsednik sveta krajevne skupnosti Bevče Jože Ramšak.
T. P.
SREČANJE - SREČANJE - SREČANJE
Ivan Vukovič
Pred šestindvajsetimi leti je iz Ljutomera prišel v Titovo Velenje Ivan Vukovič. S seboj je pripeljal tudi svojo družino. Delo je našel v velenjskem rudniku.
Dobro se spominja, da je imelo takrat Titovo Velenje zelo malo prebivalcev. Toda hitro so se začeli priseljevati, predvsem mladi, ki so v dolino prihajali z vseh koncev in krajev naše domovine za boljšim kosom kruha.
V začetku m ono lahko. Frva' težava, s katero se je Ivan srečal, je bilo stanovanje. Število opravljenih udarniških ur je bil predpogoj za dodelitev stanovanja. Vseeno pa so se udarniške ure nabirale hitreje kot pa so se gradila stanovanja. Ivan ima tri otroke. Ko mu spomin uide nazaj, se spomni, kako hudo je bilo leta 1968, ko si je pri padcu v jami poškodoval hrbtenico. Moral je na operacijo, po njej pa se je invalidsko upokojil. Njegovi otroci pa so takrat vsi hodili v šolo in potrebovali so veliko stvari, Med pokojnino in osebnim dohodkom je razlika. Vseeno pa pravi, da bi vsakomur, ki bi ga vprašal, ali bi se še enkrat zaposlil v rudniku, bi odgovoril pritrdilno: pa četudi bi imel možnost zaposlitve Kje drugje. V jami ga ni bilo nikoli strah. V njej se je počutil tako varnega kot doma. Pa knapi, teh se zelo rad spominja, ti se vedno dobro razumejo med seboj. Veliki tovariši so. Vedno pomagajo drug drugemu in znajo držati skupaj.
u\a njegova otroka že sama skrbita zase. Ustvarila sta si tudi družino. Veselo se nasmeji, ko pove, da sta mu v veliko veselje dva vnuka. Na njegovih ramenih je še samo skrb za najmlajšo hči, ki še študira. Študij v Ljubljani pa veliko stane. Zato, da zasluži še kak dodaten dinar, že tretje leto honorarno dela kot hišnik v
zgradbi sodišča in družbenopolitičnih organizacij. Poleti predvsem skrbi za okolico. Pometa, kosi travo, ureja cvetlične grede.
Opravj tudi vsa manjša popravila. Teh pa je Veliko. Pravi, da so
Ivan Vukovič
Velenjčani včasih dosti bolj skrbeli za lep izgled svojega mesta. Nihče niti pomislil ni, da bi si steze delal kar po svoje, da bi si krajšal pot s hojo preko urejenih zelenic. Če pa je komu le padlo na um tudi kaj takšnega, potem ga je na njegovo obnašanje že opozoril kakšen čuvaj. Danes pa je drugače. Nekateri trgajo in uničujejo vse, kar vidijo. Po ulicah so včasih pravi smetnjaki.
Letos je bil Ivan star petdeset let. Dobre volje mu ne manjka. Pa tudi delal bo, dokler bo lahko. Saj dela je povsod dovolj, samo poiskati ga je treba. Ko pa ne bo mogel več delati, za takrat so tu njegovi vnuki. Naučil jih bo, kako velika šola je življenje.
mkp, B. M.
Mladi v KS Podkraj - Kavče
Pogoji za delo so vzrok, da...
Mladinci in mladinke osnovne organizacije zveze socialistične mladine Podkraj-Kavče, aktivnih je kakšnih trideset mladih, s svojim delom niso povsem zadovoljni. Vzrokov za to je bržkone več, zanesljivo pa sta dva najpome-membnejša. Mladi so namreč brez svojih prostorov in se nimajo Ige sestajati. Bodočega doma, ki naj bi služil potrebam krajevne skupnosti in njenih družbeno-političnih organizacij, namreč kljub obetavnim načrtom še niso pričeli obnavljati, čeprav so nameravali dela začeti že letošnjo pomlad. Drugi vzrok je v tem, da so zaselki te krajevne skupnosti med seboj precej oddaljeni in se mladi težko pogosteje sestajajo na enem mestu.
Da bi to vrzel vsaj delno omilili, so se mladi odločili za ustanovitev odbora zveze socialistične mladine v Podkraju. Odbor deluje samostojno, zlasti ob organizaciji različnih krajevnih akcij in prireditev, celotno načrtovano delo mladinske organizacije pa uresničujejo skupno.
Kljub tem in še nekaterim težavam, pa so mladi z dosedanjim delom že dokazali, da si močno želijo, da bi se kraj hitreje in uspešneje razvijal. Predsednik osnovne organizacije ZSMS CIRIL KAU-DIK je povedal, da so dokaj pridno pomagali pri ureditvi zemljišča ob bodočem domu, čiščenju ceste ter pri spravilu, žaganju in zlaganju lesa za bodoči dom. Ob pomembnejših praznikih so za krajane pripravili krajše kulturne programe. Tudi za lastno razvedrilo v letošnjem letu niso pozabili. Poleg plesa so organizirali tudi nekaj športnih srečanj, najuspešnejši pa so v nogometu, saj imajo lastno ekipo.
Za v bodoče imajo veliko načrtov, vendar se bojijo, da jih zaradi navedenih težav, ne bodo
,,Pomanjkanje prostorov je naš največji problem," meni predsednik OO ZSMS Podkraj-Kavče Ciril Kaudik.
zmogli uresničiti. Med najpomembnejšimi nalogami je nedvomno obnova doma, kjer bodo mladi prizadevno sodelovali. Organizirali bodo tudi izlet na Okrešelj, denar zanj bodo seveda zbrali sami.
Ostalih aktivnosti, zlasti na idejno-političnem področju, za letos niso posebej načrtovali," okrepili pa jih bodo, ko bodo nared novi prostori, v katerih se bodo lahko sestajali. Mladi v tem kraju tudi zgledno sodelujejo z vodstvom krajevne skupposti in z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Ob tem poudarjajo, da je občutno prešibko sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Velenje in s sosednjimi osnovnimi organizacijami. To pomanjkljivost bodo skušali odpraviti v bodoče, s tem svojo aktivnost razširili in se tesneje povezali z ostalimi mladinskimi organizacijami. Možnosti za sodelovanje je seveda veliko, le izkoristiti jih bo treba.
B. Mugerle
Odprta tudi ob nedeljah
Prodajalna Bosanka
Konec meseca avgusta so dobili na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju novo prodajalno. Dragica Džonlič je namreč v pritličju stanovanjskega bloka Kardeljev trg 1 uredila simpatično trgovino. Je sicer zelo majhna, zato pa bogato založena.
V prodajalni nudijo sveže sadje in zelenjavo, ponudbo pa so obogatili takorekoč z vsem, kar mora imeti pri roki gospodinja. Tako prodajajo tudi homogeni-zirano mleko in kruh. Trgovino so v krajevni skupnosti sprejeli z velikim .navdušenjem, saj je prva v tem delu Titovega Velenja in so
morale gospodinje doslej po vsako stvar v center.
Posebnost nove trgovine je tudi njen delovni čas. Vsak dan je odprta od 7. do 20. ure, delajo tudi v soboto popoldne, in sicer do 18. ure. Nakupovati pa lahko občani pridejo tudi ob nedelj'ah dopoldne, saj je trgovina odprta od 8. do 12. ure.
Kot kaže imajo v tej trgovinici več kot dovolj kupcev tudi ob nedeljah oziroma so preračunali, da se jim nedeljsko delo izplača. Nedvomno bodo prav s tem pritegnili številne občane, ki sicer kupujejo v drugih trgovinah.
Nova prodajalna Bosanka
Mladi v MG A Nazarje
Okrepljena dejavnost
Veliko govorimo in pišemo o stabilizacijskih prizadevanjih in drugih vsakodnevnih težavah. V vsakodnevna prizadevanja za premagovanje trenutnih težav so se tvorno vključili tudi mladi v temeljni organizaciji združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Z boljšo organiziranostjo in okrepljenim obveščanjem vsekakor lahko veliko pripomorejo k večji uspešnosti svoje temeljne organizacije.
Mladi v tozdu Mali gospodinjski aparati so po junijski volilni konferenci veliko bolj delavni kot poprej. Času in aktivnosti primerno urejajo svojo oglasno desko,
predvsem pa je pomembno, da znatno bolje sodelujejo z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Tudi drugim področjem delovanja mladinske organizacije namenjajo veliko pozornosti. Tako so pred nedavnim v prostorih jedilnice pripravili razstavo likovnih del samo-
uka Jožeta Punčuha, pripravljajo pa tudi razstavo sodelavca iz Gorenja Francija Lesjaka. Organizirali so tudi več delovnih akcij, zadnjo pa so združili s tovariškim in delovnim srečanjem, na katerem so med drugim spregovorili tudi o svojem bodočem delu.
Tesno sodelujejo tudi z občinsko konferenco ZSMS Mozirje, se tvorno vključujejo v njeno delo in akcije. Tudi na šport niso pozabili. Jeseni bodo organizirali tekmovanje v streljanju in kegljanju, pozimi pa se bodo pomerili v sankanju. V svoji temeljni organizaciji pridno sodelujejo v akciji „re-
žijci v proizvodnji" in s tem po svojih močeh prispevajo k naporom za boljši jutrišnji dan. Upajo, da bodo z zavzetim delom v dejavnost mladinske organizacije pritegnili tudi tiste, ki se doslej s svojo aktivnostjo niso posebej izkazali.
Ivo Novak
Krajevna skupnost Bevče
Koliko je kdo
naredil?
V krajevni skupnosti so na vidno mesto postavili tudi tablo, na kateri točno beležijo, koliko udarniških ur so že opravili posamezni krajani.
KS Pesje
V Podgorju posodobili cesto
V sredo, 14. decembra, so delavci Vekosa asfaltirali okrog 500 metrov dolg odsek ceste v zaselku Podgorje, v krajevni skupnosti Pesje. Cesto so delno utrdili že lansko jesen, letošnje deževje pa jo je tako zdelalo, da ni bila več prevozna. Zaradi tega je bilo med krajam veliko negodovanja. Sedaj je vsa jeza pozabljena in vsi so zadovoljni, da je prevoz spet mogoč.
Na ta del ceste je vezanih šestnajst domačij ter znani Enclov vrh, ki je rekreacijska in spominska točka krajevne skupnosti Pesje. Vse poti do teh točk so makadamske,
krajam pa na tihem upajo, da bo makadama v prihodnje vedno manj. Zavedajo se, daje težko zbrati denar za to dejavnost, zato so krajani še bolj hvaležni vsem tistim v KS, SIS, še posebej pa delavcem Vekosa, ki so omogočili posodobitev ceste. Posebna zahvala pa velja domačinu Franciju Blagotinšku, ki je bil gonilna sila pri vseh ovirah in glavni koordinator dela z izvajalci.
Toda krajane še vedno čaka veliko udarniškega dela pri urejanju bankin in odtokov, da ceste ne pokvarijo nalivi.
R. Kortnik
Naredili manj kot so načrtovali
Krajani Konovega si v teh dneh prizadevajo, da bi kraj kar najhitreje toplificirali. Seveda pa potrebujejo za uresničitev te naloge ve- , lika finančna sredstva. Prav zaradi tega so se odločili, da bodo tudi pri toplifikaciji opravili vsa možna dela udarniško.
Posnetek je že nekoliko star in število ur se je gotovo že zelo povečalo.
ŠFS Koleda na turneji
Finska - dežela jezer in mleka
Finska . . . Lepa je ta daljna dežela . . . Lepa in ravna . . . Kot nekakšni biseri so posejana jezera med polji, travniki in gozdovi. In ko se pelješ z avtobusom po široki avtocesti, ki je kakor svetla nit speljana med zelenimi preprogami, kar ne moreš verjeti v to lepoto, v to prelivanje barv zelenih travnikov, modrih jezerin in belih brez, Iti kakor neviden metulj izžarevajo tiSino, mir, opojnost, blagodej-nost, sproščenost. Ob tem nehote pomisliš na ljudi, njihovo delo, življenje . . . Tudi ljudje so, prav tako kot narava okoli njih, prijazni, mirni, tihi, lahko bi rekli, da so skoraj neopazni. In čeprav so v tej svoji prijaznosti marsikdaj nedostopni, vendarle radi popijejo s teboj kozarec pijače, pa četudi je v tem kozarcu samo mleko. In mleka imajo na Finskem veliko! Prav toliko imajo tudi družabnih večerov. In to kakšnih! Muzika nekje tam zgoraj, pod niimi se Dari — staro in mlado — vrte v lahnem valčku ali ob živahnejši polki, bi lahko rekli mi. Okoli njih pa sedijo dekleta, fantje, možje, žene, ki ob sokovih, mleku, ori, kavi,
poglasno razpravljajo o tegobah našega življenja ali pa kramljajo o vremenu. Res, prijetno in mirno vzdušje ... In v to sožitje vskoči ,,Koleda", vsa nasmejana, razigrana, prešerna, polna življenja in radosti. — ,,Ta potrkano!" Naš ansambel zaigra, zasliši se vriskanje in smeh: fantje pohitimo po njihova dekleta, naša dekleta pa po njihove fante. Skoraj čudno se nam zdi, kako hitro so sprejeli naš ples, kako ga plešejo z veseljem v očeh. Naenkrat se je ta družabni večer spremenil v NASO veselico. Povsod poskoki, potrki, šale, smeh — in to ob mleku!
Tako je bilo po vsakem našem nastopu, pa naj je bilo to v Turku-ju, Jyvaskili, Tamperah, Kajaani-ju . . ., povsod so nas sprejeli lepo, prisrčno. In ta naš temperament se je prelil tudi na naše gostitelje, ki kar niso hoteli prekiniti veselice kljub pozni uri in kljub temu, da je bilo treba naslednji dan, pravzaprav že kar ta dan, v službo.
Kjerkoli smo nastopali: pred ali v kakšni veleblagovnici, v veliki dvorani, kar sredi mesta ali pa na
trajektu, povsod se je videlo zadovoljstvo in zanimanje, povsod smo bili deležni aplavza in pozornosti. Mi smo takrat še z večjim veseljem, še z večjo zavestjo v srcu, da smo to mi, mi Jugoslovani, zaplesali in zavriskali, da je šlo skozi ušesa. Tudi, če so nas med plesom prekinili, nam poklonili rože in kakšen spomin iz hvaležnosti, jim tega nismo zamerili. Zakaj? Le še bolj naglas smo zavriskali, še z večjo močjo smo s škornji potrkavali po lesenem odru. Če smo morali ponavljati kljub temu, da nam je vsem razgretim in žarečim kar teklo po licih, smo ponavljali. Vsi smo bili zadovoljni. Lahko bi rekel, da smo se imeli nekako radi.
Vsi mokri in preznojeni po nastopu smo kar podzavestno hrepeneli po nečem grenkem in hladnem. Dali so nam vse: hrano, sokove, kavo, čaj, prenočišča, savno ... In ko so nam po nastopu prinesli zaboj pijače v konzervah, so se nam oči zasvetile — to bo olajšanje! A kaj, ko je bil v tistih konzervah le sok ali pa mleko. Da, tu, mislim, da je bila edina napaka, ki smo jo prenašali z grenkobo v srcu. Vse drugo je bilo O. K. Pa kaj bi. Grd v trgovino, kupiš karton piva, plačaš in odideš
vesel in zadovoljen, čeprav veš, da ti siedijo izbuljene oči prodajalke, pa še pol trgovine zraven. Na Finskem je pač tako, da niso navajeni, da nekdo, recimo mlad človek, kupi cel karton piva. Dejstva ne spremeni niti to, da si.poleg tega kartona piva kupil tudi zobno pasto, ki je imajo na Finskem, hvala-bogu, ■ dovolj. Pa ne samo zobne paste, tudi pralnega praška, pa kave, olja, moke, banan, sladkorja in krem za roke, noge, lice, vrat in kaj vem zakaj še vse, imajo dovolj. Samo za dinarje se nič ne dobi .. .
Ko smo se potem preko Švedske, Danske in ZR Nemčije, kjer smo tudi nastopali, vračali proti domu, smo bili vsi enakega mnenja, da je pač pri nas še vseeno najlepše. Pri nas lahko naročiš pivo v gostilni in greš na vrt posedet, in če nisi res že dobro podkrepljen z vsemi dejsjvi in žigi alkohola, te verjetno ne bodo vrgli ven, kar pa na Finskem, na našo žalost, ni bilo redko. Zato, ljubo doma, kdor ga ima, če le prav živeti zna!
In kaj naj zapišem za konec. Bi-Ja je končana ena izmed mnogih turnej in vsaka skriva v sebi lepote in privlačnosti, ki nam ostanejo vedno v prijetnem spominu.
Vili Grabner
OGLEDALO NAŠE KULTURE — Nemalokrat smo it ugotovili, da se do objektov, ki so bili zgrajeni z družbenimi sredstvi in s prostovoljnim delom, obnašamo skrajno neodgovorno in objestno. Ne pomislimo na to, koliko denaija in delovnih naporov je bilo potrebno, da smo nek objekt zgradili, da bi služil nam vsem. Najlepši primer so avtobusne čakalnice, ki so postavljene ob cesti Vinska gora — Titovo Velenje. Posnetek verjetno ne potrebuje posebnega komentarja, morda le to, da žal to ni osamljen primer.
Paška podružnična šola
Obnavljajo
šolo
Za večino otrok velenjske občine je bil prvi šolski dan enak prejšnjim. Znani obrazi sošolcev, učiteljev, tudi hiša učenosti se ni spremenila. Za vse učence pa ta trditev le ne drži, med njimi so tudi učenci. podružnične šole Gustava Šiliha iz Pake. S prvim šolskim dnem so namreč zaradi obnove šole morali sesti v klopi na matični šoli Gustava Šiliha v Titovem Velenju. Seveda le za čas, ki je potreben za obnovo šole v Paki. V spremstvu učiteljev otroke vsak dan vozijo z avtobusom v Titovo Ve-_ le nje. Pri učenju niso prikrajšani za ničesar, imajo tudi svoj razred. Deležni so tudi tople mali-
ce, pa tudi sicer so jih lepo sprejeli. Pred tem so se o tej začasni rešitvi pomenili tudi s starši in jim povedali, da je za varnost otrok dobro poskrbljeno. Starši so takšno odločitev sprejeli z razumevanjem.
Prvega avgusta so Vegradovi delavci pričeli prenavljati šolo. Dela bodo opravljali približno do konca oktobra, z nakupom opreme vred pa bodo veljala 13 milijonov dinarjev. Pridobitve po končani obnovi bodo precejšnje, saj bodo bogatejši za sodobno opremljeno kuhinjo, jedilnico za 60 otrok in dodatni razred. Tako poslej pouk v prvem in četrtem razredu ne bo več kombiniran. Pripravili bodo tudi prostor za potrebe male šole. S postavitvijo nove peči bodo uredili ogrevanje ter povečali skladišče za premog. Tudi stopnišče do gornjih prostorov, ki je bilo"doslej zunaj poslopja, bo v
Obnovitvena dela potekajo hitro in bodo končali v predvidenem roku
prihodnje v notranjosti šole. Zapiši-mo še to, da bodo uredili notranjost in zunanjost šole in z novo opremo uredili razrede, nam je povedala vodja podružnične šole v Paki Anka Pugl in dodala, da število otrok v t,ej krajevni skupnosti iz leta v leto narašča. Zato je ta naložba toliko bolj upravičena in potrebna.
Po končani obnovi šole bodo no-
brez zastojev, zato upajo, da jih
vih pridobitev deležni tudi krajevna skupnost Paka, njene družbeno-po-litične organizacije in drugi dejavniki, saj jim bo omogočeno normalno delo. Sem seveda sodijo novi prostori na preurejenem šolskem podstrešju. Teh pa se še najbolj veselijo krajani, saj bodo odslej svoje zadeve lažje in hitreje razreševali.
B. Mugerle
Gostovanje SNG Maribor
V soboto, 1. oktobra, bo v Titovem Velenju gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s satiro Toneta Partljiča: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK. Gre za delo priljubljenega avtoij«, Id je dogajanje postavil v povojni čas na Štajersko. To delo je na repertoarju tudi v Drami Ljubljana.
Ker je za to delo izredno zanimanje, bosta v Titovem Velenju dve predstavi. Prva bo ob 18.00, druga pa ob 20.30. Cena vstopnicam 150 dinarjev, za šolsko mladino 50% popust.
Vstopnice bodo začeli prodajati v petek, 23. septembra v knjižnici.
Titovo Velenje — Petkov kulturni večer
Ženske,oh, te ženske
Jutri, v petek, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje petkov kulturni večer, na katerem se bo predstavila igralka Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora Breda PUGLJEVA. Nastopila bo z Nicolaievo monodramo ŽENSKE, OH, TE ŽENSKE. Kot običajno tudi za to petkovo prireditev ne bo vstopnine.
Med libijskimi študenti v Titovem Velenju
Srbskohrvatskega jezika so se dobro naučili
Od 15. marca do 14. septembra je bilo v Titovem Velenju okoli 150 libijskih študentov. Sem so prišli zato, da bi se naučili srbohrvatskega jezika. Kot je povedala Dragica Letonje, ki je bila vodja izobraževanja libijskih študentov, so imeli v začetku zelo veliko težav, predvsem zaradi tega, ker nimajo dovolj profesorjev. Tako so pritegnili k sodelovanju profesorje iz Zagreba,. Vrnjačke Banje, pa tudi iz drugih krajev Jugoslavije. Libijski študentje so se učili srbohrvatskega jezika, zato ker se bodo izobraževali v Jugoslaviji. Izobraževanje je bilo organizirano vsako dopoldne in popoldne. Vsak dan so imeli v začetku po pet šolskih ur, kasneje pa so pouk na lastno željo podaljšali na sedem šolskih ur. Slušatelji, ki so težje sledili predavanjem, so se vključevali še v dopolnilni pouk. Po mnenju Dragice Leto-nje je družboslovna usmeritev Šolskega centra v sodelovanju z zunanjimi sodelavci svojo nalogo dobro opravila, saj libijski študentje dokaj dobro obvladajo srbohrvatski jezik. Da je temu res tako, smo se lahko prepričali tudi sami, saj smo tri izmed njih zaprosili za krajše razgovore.
Idris Hassan Mvkhaf pravi, da
je srbohrvatski jezik precej težak, vendar se ga je vseeno kar dobro naučil. V Titovem Velenju se je dobro počutil, spoznal je veliko prijateljev, tako da mu je kar težko, ko odhaja v Zagreb, kjer bo nadaljeval študij. In kaj pravi o Velenčanih? ,,Sami pra-te, da ste Slovenci hladen narod. Vendar jaz nisem imel tega občutka. Če si z ljudmi prijazen, so tudi oni prijazni s teboj. Meni ste Velenjčani prav všeč in zares mi je zelo žal, da moram spremeniti mesto študija."
Dragica Letonje
Tudi Mohamed Omar Elasfar
se je v Titovem Velenju dobro počutil, srbohrvatski jezik pa govori že povsem tekoče. Tudi on se težko poslavlja od Titovega Velenja, saj ima tu mnogo prijateljev. V naše mesto se bo še rad vračal.
,,Titovo Velenje in seveda tudi Velenjčani mi bodo ostali vedno v lepem spominu, saj sem tukaj preživel lepe dni," pravi Abdela-ti Belaid Kareem, ki prav tako odhaja v Zagreb, poleg srbohrvatskega jezika, pa se je naučil
Idris Hassan Mykhaf
tudi slovensko. Pravi, da je bilo izobraževanje dobro organizirano, da so imeli dobre profesorje. Naučili so se zelo veliko in bodo torej lahko nadaljevali izobraževanje v srbohrvatskem jeziku.
Tudi libijski .nadzornik Ela-mir M. Ashebarii je bil zadovoljen z izobraževanjem, ki ga je organizirala družboslovna usmeritev 'Šolskega centra Velenje. Med drugim je dejal: „V Titovem Velenju smo imeli zelo dobre pogoje za študij srbohrvatskega jezika. Imeli pa smo žal
Mohamed Omar Elasfar
tako mi kot Velenjčani tudi nekaj nevšečnosti. Pa vendar mislim, da smo jih kar dobro razreševali. Želel bi reči: najlepša hvala vsem prebivalcem Titovega Velenja za vso pomoč našim"študentom pri učenju srbohrvatskega jezika. To velja še posebej učiteljem in pa občinskemu vodstvu."
Glavni nadzornik Salem Erfitni Sahly je bil pravtako zadovoljen, čeprav si je v začetku prizadeval, da bi se njihovi študenti izobraževali na
Abdelati Belaid Kareem
področju, kjer govorijo srbohrvatski jezik. Z uspehi, ki so jih dosegli, je zadovoljen in meni, da so izobraževanje v Titovem Velenju opravili najbolj kvalitetno. Vesel pa je tudi, da so njihovi študenti našli razumevanje med Velenjčani, da so jim prisluhnile različne organizacije kot mladinska in podobno. Tako so se dobro vživeli v okolje in res jim je žal, da vsi ne morejo nadaljevati izobraževanja v tem kraju.
i
hlamir M. Ashebani
/
6. stran ★ naS Č3S
ZANIMIVOSTI
Titovo Velenje * 22. septembra 1983
V BESED! IN SLIKI • V BESEDI /N SLIK/
Koča na Mozirski planini
Končno v pravih rokah
Jezikovno razsodišče (103,104)
Kozmetika imen
„Prav rada sežem po domačih kozmetičnih izdelkih, saj so vse bolj kakovostni, pa še cenejši od uvoženih. Toda vedno znova me zbode, zak^j domače izdelke kitimo s tuje zvenečimi imeni. Tak odnos me spominja na srako, ki se hvali s tujim perjem. Hudo je, da tega in o»ega ni v trgovinah, toda domačih imen in poimenovanj nam vendarje ne manjka! Kaj pravite, ali za domačo kozmetiko res potrebujemo imena po tujem vzoru ali celo imena v tujih jezikih, kot so „In blue", „Gaby's'\ „Bonaro", ,,Exclusive", „Samantha mternationajl", „Attache", „Monell". itd."
Naša dopisnica načenja problem, ki ni-samo slovenska posebnost. Pri nas se je v precejšnji meri udomačilo mnenje, da mora ime izdelka zveneti tuje in že je prodaje uspešnejša. Izdelovalci se pri tem sklicujejo na psihološke raziskave, ki žal potrjujejo, da domači kupci raje segajo po izdelkih s tujimi imeni. Nadalje se zagovarjajo, da s takimi imeni lažje prodrejo tudi na tuja tržišča.
S takimi nazori se ne moremo strinjati. Naši izdelovalci kozmetike so že večkrat dokazali, da slovensko ime ne o\fira dobre prodaje. Prav uspešna imena so npr.: Dan na dan, Cvet, Cvet v lase, Pega, Cmera, Naj naj; Cisto, Pips, itd. Kaj manjka tem poimenovanjem?! Poudarjajo namen, uporabnost, lastnost, prednost, učinek, kakovost, ipd. Tudi kozmetična panoga bi morala ohranjati in razvijati značilnosti slovenščine, zato naj ima naš izdelek lepo domače ime, ki si ga lahko zapomnimo.
Ce je slovenščina dobra za toliko različnih področij, strokovnih, znanstvenih, publicističnih . . ., zakaj ne bi opravljala svoje naloge tudi pri poimenovanju kozmetičnih izdelkov?!
Laž(j)e bi ga nosil ko^t) poslušal
,,V našem časopisju se pogosto pojavljata besedi laže in lažje, ki izražata isti pomen. Poznam tolmačenje Slovenskega pravopisa, da sta dopustna oba izraza, s čimer pa se ne strinjam. Beseda laže pomeni, da nekdo ne govori resnice. Beseda lažje pa pomeni, da ima nekdo lažje delo. Zato me beseda laže, ki se uporablja za pomen lahkote, vznemirja in se mi gabi. Mar je vmesni j nesprejemljiv? Sodim, da bi jezikovno razsodišče moralo posredovati, da se pomen za navedena dva primera loči tako, da bo imela vsaka beseda svoj pomen."
Vprašanje našega dopisnika Rudija Rutarja iz Sežane se nanaša na stopnjevanje pridevnikov in prislovov ter na enakozvočnice (homonime) v jezjku. Pridevnik lahek — hka — o ima v primerniku oblike lažji —a —e. Zato je tudi edino pravilno reči, da ima kdo lažje delo, kot piše tovariš Rutar. Drugače pa je, kadar stopnjujemo prislove. Ti imajo namreč v primerniku večinoma po dve obliki: s š ali j pred končnim e ali pa brez njiju, če je spredaj še en trajni soglasnik. Tako lahko uporabljamo: hujše ali huje, čistejše ali čisteje, lažje ali laže, tišje ali tiše itd. Res pa je, da nam je oblika s š ali j bližja, saj je pogovorna, zato jo pri vsakdanjem sporazumevanju pogosteje uporabljamo. Prav zaradi tega jo verjetno tudi tovariš Rutar bolj ceni. Primerniška oblika prislova brez š ali j pa je bila do Slovenskega pravopisa 1962 edina predpisana za rabo v zbornem jeziku (poleg laglje). Bojazen našega dopisnika, da bi prislov laže zamenjavali z glagolsko obliko, laže, pa je nepotrebna. Enakozvočnice so v jeziku pogost pojav (laže delani — fant laže, tam gdri na gdri, poljsko ljudstvo — poljsko cvetje . . .). Tudi kadar so take besede blizu skupaj, bralec oz. poslušalec iz sobesedila razbere njihov pomen, če je sicer sporočilo v celoti dobro oblikovano.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.'
fotografijo
Najboljša poletna
fotografija
S čolni po Kolpi
Ogromna škoda
Bi bilo bolje drugače?
Udeleženci nedavne prostovoljne delovne akcije
Iščemo najstarejšo
V tej rubriki danes objavljamo posnetek nekega že pozabljenega običaja — Bikove ohceti. Posnetek je^nastal sredi maja 1916 leta nekje v Družbirju, fotografijo pa nam je prinesla Broni ca Kumerc. Naprošamo vse, ki se morda spominjajo tega običaja ali karkoli vedo o njem, da nam pošljejo podrobnejše podatke. Sicer pa vas pozivamo, da še naprej sodelujete v tej rubriki. Vse gbjavljene fotografije tudi honoriramo.
Kljub nenehnemu opozarjanju, kako varno prečkati cesto, je med mladimi še vedno veliko takšnih, ki tega ne upoštevajo
Janez Sevčnikar, učenec 6. razreda osnovne šole Karla Destovni-ka-Kajuha, doma iz Lokovice, nam je poslal tole fotografijo, za katero pa ni upal, da bo tudi objavljena. "Res na njej ni vse tako, kot bi moralo biti, pa ji prav zato dajemo mesto v naši rubriki.
Prvo česar bi se moral avtor lotiti že pri snemanju, pa kasneje pri povečevanju, je izrez fotografije. Mi smo ga popravili, (slika v okvirju) in tako izločili nepotrebne detajle. Pozno popoldansko sonce je podaljšalo sence, ki so se po nepotrebnem znašle na posnetku. Fotografija bi bila boljša, če bi sonce padalo s strani, tako bi bil tudi objekt (hojca in pes) primerneje osvetljen. In še nečemu bo moral, mladi avtor, nameniti večjo skrb; fiksiraqju fotografije. Te, ki nam jih je poslal, so sedaj že popolnoma neuporabne. Ce pa je fiksir dovolj močan in če čas fiksiranja ni prekratek, mora črno bela fotografija obstajati brez večjih sprememb več desetletij. V fiksirju FX je treba plastificirani papir ustalje-vati vsaj pet minut.
Ko smo že vsi pričakovali, da se bodo taborniki sedaj pred pričetkom šole in po napornem poletju, polnem taborjenj in pohodov umirili, so nas znova presenetili. V četrtek, 26. avgusta se je 30 tabornikov Jezerskega zmaja odpravilo na Kolpo. S seboj so peljali 19 kajakov in 2 kanuja. Petek je bil prvi veslaški dan. V čolne so stopili v Brodu na Kolpi in se v oblačnem in deževnem dnevu odpravili na pot. Pre-veslali so okoli 25 km. Naslednji dan so pot nadaljevali, le da jih je tokrat spremljalo sonce. Prijetna
družba tabornikov in tabornic pa je imeja tudi nekaj težav. Poleg nizkega vodostaja reke Kolpe, se jim je pokvaril še kombi, ki je prevažal vso opremo. Premra-ženi in lačni veslači so čakali celo popoldne. No k sreči se ie vse izteklo brez hujših posledic. Pot so končali v Vinici, preveslali pa so 60 km. Ker so bili med udeleženci predvsem vodniki, se ti že pripravljajo, da bodo potešili radovednost svojih varovancev, saj se 'prvi vodovi sestanki že pričenjajo.
Aleš Ojstršek
Ponekod so bile tudi brzice
Da vseh zmot, nesreč in težav v prometu ni kriva le nepremišljenost voznikov, ampak tudi neustrezno postavljena prometna signalizacija, dokazujejo tudi znaki, ki so jih premalo premišljeno postavili na Šaleškj cesti 18. Pred celo kolono vozil imajo sedaj prednost redki posamezniki, ki s povsem stranskega cestišča zavijajo k glavni cesti. Znak, ki stoji že nekaj časa, je povzročil obilico hude krvi, vendar to postavljalca ni spodbudilo, da bi ustrezneje ukrepal. Očitno se bo morala dogoditi hujša prometna nesreča, za katero pa bodo kot običajno, krivi le vozniki, da bo prišlo do boljše rešitve.
Po dolgem času je planinska koča na Mozirski planini znova „v rokah" planinskega društva Mozirje. V njeni skoraj 90-letni zgodovini so z njo upravljali vsemogoči in nemogoči gospodarji. Temu primerna je bila tudi njena priljubljenost med planinci in drugimi obiskovalci ter seveda njihovo razpoloženje. Če nekoliko zlobno pripomnimo, je zares edino pravilno, da je koča znova pod okriljem planinske organizacije. Odslej bo to planinska postojanka in upamo lahko le, da se bodo obiskovalci v njej znova prijetno počutili.
Zgodovino planinske koče na Mozirski planini v glavnem poznamo, zato bi veljalo več spregovoriti o njenih razvojnih načrtih.
V naslednjih treh letih nameravajo
mozirski planinci kočo precej preurediti, obnoviti streho in druge prostore, dograditi prostor za kurjavo, razmišljajo pa tudi o razširitvi jedilnice. Upajo, da bodo vsa ta dela uspeli dokončati do 90-letnice obstoja in delovanja koče, ki jo bodo slavili čez tri leta.
Naloga je dokaj zahtevna, zato že sedaj ne stojijo križem rok. Tako so pred nedavnim že pripravili prvo prostovoljno delovno akcijo, na kateri so sodelovali planinci iz Mozirja in Rečice ob Savinji, traktorsko pomoč pri vleki hlodov pa so prispevali domačini iz Smihela. Akcijo so predvsem namenili pripravi kurjave in čiščenju okolice. Upamo lahko seveda le, da bodo prizadevni planinci s pomočjo ostalih planinskih društev in družbenih dejavnikov, uspeli svoje načrte tudi uresničiti in s tem zadovoljiti vse ljubitelje planin in Mozirske koče še posebej.
Ivo Novak
ta in nato postavitve igral (vse je financirala skupnost otroškega varstva), je ostalo bore malo. Uničevalci so še kar naprej na delu in sistematsko uničujejo milijonske vrednosti tega igrišča. Primer na sliki je nekoč predstavljal pipo za izpiranje rok, sadja, gašenje žeje ipd. Danes, predstavlja reaino sliko vzdrževanja mesta, nemoči občanov, da bi preprečili razbijaštvo posameznikov. Ali smo res tako neorganizirana družba, da bi v teh težkih časih ne preprečili rušenja in razpada naših pridobitev?
Jože Miklavc
Titovo Velenje je bilo zgrajeno s trdim delom tisočev občanov. Vse težje privarčujemo denar za objekte družbenega pomena, vsa komunalna dejavnost je v investicijskem smislu vprašljiva v prihodnjih letih. Zato je toliko pomembnejše da vzdržujemo pridobitve, predvsem pa, da jih ne uničujemo iz objestnosti. Primer otroškega igrišča, imenujemo ga ,,otroški park", ob Šaleški cesti je vse obsodbe vreden. Vemo, da je našlo v njem igro, mesto za sprehode in klepet, šport in razvedrilo na tisoče občanov, predvsem najmlajših. Od smelo zastavljenega projek-
KOLEDAR
Četrtek, 22. septembra — Mavri cij
Petek, 23. septembra — Slavojka Sobota, 24. septembra — Nada Nedelja, 25. septembra — Uroš Ponedeljek, 26. septembra — Kozma
Torek, 27. septembra — Vincenc
Sreda, 28. septembra — Venčeslav
MALI OGLAS!
PRODAM HIŠO na Partizanski 46 v Pesju. Sevšek Ivan, Kersnikova 15, Titovo Velenje.
MLAD ZAKONSKI PAR išče stanovanje. Alojz Hrgota p. p. 9, Šoštanj.
PRODAM PLANINO. Informacije po telefonu 850-670, popoldan.
. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO, možnost preureditve v ležišče. Zdenko Lah, Veljka Vlahoviča 43, Titovo Velenje.
PRODAM R 4, letnik 1976, po ugodni ceni ter otroški športni voziček. Informacije po telefonu 852-184.
PRODAM osebni avto R-12 TL Karavan. Letnik 1974, registriran do septembra 1984. Telefon 852-971, popoldan.
MENJAM dvosobno (63 kv. m) za večje stanovanje. Poklicati po telefonu 850-795, po 20. uri.
PRODAM PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, za 1 M. din. Telefon 851-493, Arlič.
PRODAM original Ovation kitaro, 12-strunsko. Telefon 851493, čeme.
PRODAM FORD TAUNUS 1971 po delih. Began Ibramič, Partizanska 24, Titovo Velenje.
PRODAM MLADE PURANE za nadaljno rejo po 1.000,00 din. Leon Vozlič, Koroška 33, Šoštanj. Telefon 881-161, popoldne.
POCENI PRODAM FORD TAUNUS letnik 1976, registriran do februarja 1984, telefon 062 — 861-131, interna 764 — Konečnik.
FASADO PERLIT dam v izdelavo obrtniku. Ponudbe pod šifro ..Začetek oktobra" pošljite na upravo lista.
NATAKARICO KV ali s prakso sprejme gostilna Obirc. Telefon 850-178.
RABLJENO SPALNICO poceni prodam. Informacije po telefonu 884-158.
KUPIM GRADBENO PARCELO, starejšo hišo ali nedograjeno hišo v okolici Titovega Velenja. Zvonka Krajnc, Partizanska 22, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM LETO dni staro sedežno garnituro. Ogled je možen vsak dan od 13. do 17. ure. Obradovič, Kersnikova 1, Titovo Velenje, 8. nadstropje.
PRODAM DVA KONTAJ-NERJA železna, primerna za manjšo garažo, zajčnik, ali gradbeno uto, velikosti 3,50 X 3 X 2 m. Informacije Debelak, Ljubljanska 54, Titovo Velenje, ali po telefonu 850-314, popoldan.
HARMONIKO WELTMEIS-TER — Ramona, 80-basno, minimalno rabljeno zamenjam za 60-basno' po možnosti Melodija — Violeta. Ponudbe na telefon 850-955, popoldan ali zvečer.
KUD LIPA KONOVO vabi ljubitelje petja k sodelovanju v mešanem pevskem zboru. Prijave sprejemamo do 30. 9. 1983, vsak petek ob 20. uri na domu DPO Konovo ali po telefonu 850-745 — Jakopec — predsednik KUD.
PRODAM nov šivalni stroj Ruža elektronik, še v garanciji, šuster, Stanetova 27, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM sadike humulovih jagod, ki obrodijo mesečno in so primerne za gojenje na kolih. Informacije po telefonu 850-092 od 7. do 15. ure — Ro-tovnik.
IZGUBIL SE JE papagaj (nimfa), sive barve z rumeno liso. Sliši na ime Piki. Poštenega najditelja prosimo, da ga proti nagradi vrne, Anton Krajnc, Šaleška 16/3, Titovo Velenje.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Četrtek, 22. septembra — dr. Prenc (dnevni), dr. Pustovrh (nočni)
Petek, 23. septembra — dr. Zupančič (dnevni), dr. Marko-vičeva (nočna)
Sobota, 24. septembra — dr. Zičkar (glavni), dr. Lešnikova (notranja)
Nedelja, 25. septembra — dr. Zičkar (glavni), dr. Grgič (notranji)
Ponedeljek, 26. septembra — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Prenc (nočni)
EKO
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA
TITOVO VELENJE Kadrovsko-socialna služba
Po sklepu delavskega sveta TOZD Tehnološka oprema ponovno razpisujemo
prosta dela in, naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
DIREKTOR TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA
Pogoji za sprejem in imenovanje:
—	visoka ali višja izobrazba tehniške, organizacijske ali eko-nomsko-tehniške smeri,
—	5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih,
—	ustvarjalnost na gospodarskem in samoupravnem področju.
Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na: kadrovsko-socialno službo Elektrokovinarska oprema, Titovo Velenje, Prežihova 1 — za razpisno komisijo.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 22. septembra — d.. Menih
Petek, 23. septembra — dr. Stupar
Sobota, 24. septembra — dr. Stupar
Nedelja, 25. septembra — dr. Stupar
Ponedeljek, 26. septembra — dr. Dovšak
- Torek, 27. septembra — dr. Lazar
Sreda, 28. septembra — dr. Menih
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota 24. septembra — dr. Ranko Bakoluč, Prešernova 9, Titovo Velenje
Nedelja, 25. septembra — dr. Ranko Bakulič, Prešernova 9, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka 23. septembra do četrtka, 29. septembra — Milan Matko, dipl. vet., Veterinarska postaja Šoštanj, telefon 881-322
Četrtek, 22. 9. ob 17., 19. in 21. uri
MAŠKARADA r- domači, erotska drama. V gl. vi.: Miha Baloh
Petek, 23. 9. ob II. uri ZGODBA O DEKLICI O —
francoski, erotski. V. gl. vi.: Cori-
ne Clery
Petek, 23. 9. ob 17., 19. in 21. uri
NESKONČNA LJUBEZEN — ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Brooke Shields
Sobota in nedelja, 24., 25. 9. ob 17. , 19. in 21. uri
ZGODBA O DEKLICI O — francoski, erotski. V gl. vi.: Cori-ne Clery
Ponedeljek in torek, 26., 27. 9. ob 17., 19. in 21. uri
ČUDEŽNI MOJSTRI KUNG-FU-ja hongkonški, kung-fu. V gl. vi.: Samo Hung Kom
Sreda in četrtek, 28., 29. 9. ob 17., 19. in 21. uri
BEŽI ANGEL, BEŽI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: William Smith
ZARADI RENOVIRANJA LAHKO NASA DVORANA SPREJME SAMO POLOVICO OBISKOVALCEV. PROSIMO VAS, DA TO SPREJMETE Z RAZUMEVANJEM IN DA OBISKUJETE TUDI PREDSTAVE OB 17. URI!
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 26. 9. ob 20. uri *
Živeti kot vsi normalni
LJUDJE — domači. V gl. vi.: Branimir Goncič
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 22. 9. ob 20. uri NESKONČNA LJUBEZEN — ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Brooke Shields
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 24. 9. ob 20. uri XANADU — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Olivia Newton John
Nedelja, 25. 9. ob 18. in 20. uri MASKARADA — domači, erotska drama. V gl. vi.: Miha Baloh
In le to je hudo v tej srečni večnosti, da človek eno samo življenje živi. . . in da se prav nič, prav nič ne ponovi.
ZAHVALA	(£- Frit$
Ob boleči izgubi dragega moža in tatija
Maksa Mavca
se iskreno zahvaljujemo dr. Leopoldu Budni, sestram internega C — oddelka bolnišnice Slovenj Gradec in dr. Nadi Hribar za požrtvovalno zdravniško pomoč in lajšanje trpljenja.
Hvala tudi dekanu g. Kuku za opravljene zadnje obrede. ,,Tavčarjevcem" in prijateljem se zahvaljujemo, da so nam bili v oporo in pomoč v teh težkih dneh in za ganljivo zadnje slovo on doma.
Hvala tudi vsem za izraze sožalja.
VSI NJEGOVI	'
Titovo Velenje, dne 16. 9. 198^
Ponedeljek, 26. 9. ob 20. uri ZGODBA O DEKLICI O — francoski, erotski. V gl. vi.: Cori-ne Clery Sreda, 28. 9. ob 20. uri ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE — domači. V gl. vi.: Branimir Goncič
KINO DOLIČ
Petek, 23. 9. ob 21. uri XANADU — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Olivia Nevvton John Torek, 27. 9. ob 21. uri ZGODBA O DEKLICI o francoski, erotski. V gl. vi.: Cori-ne Clery
Iskra
Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o. Ljubljana, Stegne 17
TOZD — Tovarna feritnih materialov FERITI, n. sub. o. Ljubljana, Stegne 19
Industrija elementov za elektroniko, TOZD FERITI, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 19 *
sprejme v delovno razmerje za poslovni enoti Ljubno in Solčava
VEČ DELAVK
za dela v montažni proizvodnji.
Pogoji: dokončana osnovna šola, dvoizmensko delo.
Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delom.
Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: ISKRA IEZE — TOZD FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu št. (061) 576-928.
Zveza
telesnokulturnih organizacij
NAMIZNI TENIS
Konec oktobra bosta Zveza telesnokulturnih organizacij in namizno teniški klub Tempo Velenje pripravila rekreacijsko ligo v namiznem tenisu.
V tej ligi lahko nastopijo ekipe delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in tudi ekipe, ki se oblikujejo samostojno (posamezne skupine občanov, hišni sveti). Ekipe, ki bi želele nastopiti na tem tekmovanju, se morajo pismeno prijaviti na ZTKO občine Velenje, Foi-tova 2, do 7. oktobra. Sestanek vseh vodij prijavljenih ekip bo tri dni kasneje ob 18. uri v prostorih TZKO občine Velenje. Vsaka ekipa pa mora za ligo plačati še 600 dinarjev.
MALI NOGOMET
Zveza telesnokulturnih oganizacij občine Velenje in nogometni klub Usnjar iz Šoštanja bosta letos organizirala zimsko rekreacijsko ligo v malem nogometu. Tudi v tem tekmovanju lahko nastopijo ekipe delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in ekipe, ki se oblikujejo samostojno. Prijave sprejema ZTKO občine Velenje do 15. oktobra. V vsaki prijavi pa morajo biti navedeni točni podatki, slika, naslov vodje ekipe, ime ekipe. Za ekipo lahko nastopa
neomejeno število igralcev, vendar morajo igrati samo za svojo ekipo. Obvezen je enoten zgornji del. Tekme
bodo predvidoma v Rdeči dvorani ob
nedeljah v dopoldanskem času. Pri prijavi pa je treba plačati 4000 dinarjev (če je v ekipi 10 igralcev, vsak prispeva 400 dinarjev).
Sestanek vseh vodij ekip bo 24. oktobra ob 17. uri na ZTKO občine Velenje.
ODBOJKA
Letošnja rekreacijska liga v odbojki za moške in ženske se bo pričela v mesecu novembru. V eni od naslednjih številk Našega časa bomo objavili razpis.
TRIM POHOD NA GRAŠKO GORO
Preteklo nedeljo se je približno 150 občanov udeležilo trim pohoda na Graško goro, ki sta ga organiziralla Planinsko društvo Velenje in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Na Graški gori je strokovnjak za gobe iz Titovega Velenja imel krajše priložnostno predavanje o gobarstvu. Pohoda so se organizirano udeležili tudi učenci osnovne šole XIV. divizije in taborniki osnovne šole Gustava Siliha.
GASILSKO DRUŠTVO ŠALEK
obvešča, da bo v petek, 30. septembra, ob 19. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju
JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI DELOVANJA ANSAMBLA BRATOV AVSE-NIK
Predprodaja vstopnic vsak dan od 7. do 15. ure na blagajni Rdeče dvorane v Titovem Velenju.
MMNISALMI
DO MODNI SALON
TITOVO VELENJE Koroška 37/a
Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za več
KVALIFICIRANIH KROJAČIC IN ŠIVILJ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:	'■
—	uspešno končana poklicna šola
—	3 leta delovnih izkušenj
—	moralno-politična neoporečnost
Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi kadrovski službi DO Modni salon. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
GIBANJE P.
MATIČNI URAD VELENJE:
Poroke:
Miran BOŽlC, roj. 1961, rudarski tehnik iz Topolšice in Melita NOVAK, roj. 1960, tajnica iz Titovega Velenja; Radivoj TORBICA, roj. 1963, rudar iz Titovega Velenja in Ljubinka BIJELO-NlC, roj. 1965, delavka iz Titovega Velenja; Silvester CERJAK, roj. 1954, reskalec iz Kavč in Marija KLJUČEV-SEK, roj. 1959, višja med. sestra iz Celja; Vinko SLATINŠEK, roj. 1960, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in Dragica ORLACNIK, roj. 1963, študentka iz Titovega Velenja, Branimir VREČA, roj. 1951, rudar iz Titovega Velenja in Silva NAPOTNIK, roj. 1952, delavka iz Titovega Velenja.
Smrti:
Veronika MEŽNAR, upokojenka iz Mozirja, stara 65 let; Matjaž OSTRO-ZNIK, toplovodni inštal. iz Titovega Velenja, Prešernova 4, star 19 let; Frančiška SPEGEL, prevžitkarica iz Paškega Kozjaka 58, stara 72 let; Maksimilijan MAVEC, upokojenec iz Titovega Velenja, Tavčarjeva 5, star 76 let; Helena DREV, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, stara 63 let.
Vzgojno varstveni zavod Velenje
Titovo Velenje
PRODA
avto kombi z 430 K, letnik 1977, v voznem stahju — neregistriran, za ceno 50.000,00 din. Informacije po telefonu 851-172, vsak dan od 7. do 15. ure.
Miličniki so zapisali
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V bifeju na avtobusni postaji v Titovem Velenju sta 11. septembra letos močno vinjena K. V. in E. V. razbijala in opravila malo potrebo na točilno mizo. Posredovati so morali miličniki, ki so ju pridržali do istreznitve, seveda pa ju čaka pot še k sodniku za prekrške.
—	I. M. je tako močno pretepel svojo bivšo ženo S. K., da je dobila težje telesne poškodbe in so. jo prepeljali v bolnišnico.
—	M. I. se je okoli pol dveh zjutraj 13. septembra vračal iz kolodvorske restavracije. Sostanovalec ga je brez razloga pretepel in ga telesno poškodoval.
—	V recepcijo doma učencev Šolskega centra Velenje sta prišla 14. septembra okoli 22. ure B. R. in D. H. Razbijala sta in izzivala libijske študente k pretepu. Posredovali so miličniki, ki so jima priskrbeli ustreznejši prostor za prenočevanje.,
—	V samskem domu Vegrada so 15. septembra zalotili M. M., I. D. in I. P., ki so igrali karte za večje vsote denarja. Denar so zaplenili, igralci pa se bodo morali zagovarjati še pri sodniku za prekrške.
—	Prav tako 15. septembra je v družbeni prehrani REK vinjen F. K. skakal po točilni mizi in si sam jemal pijačo. Račun bo moral poravnati pri sodniku za prekrške.
—	Miličniki in rimski Čuvaj so okoli 9. ure dopoldne 16. septembra letos odkrili ob šoštanjskem jezeru skupino moških, ki je brez dovoljenja lovila ribe. O tem, da se to ne dela, jih bo poučil tudi sodnik za prekrške. Verjetno si bodo, ko bodo poravnali prekršek, zapomnili, da je potrebno imeti dovoljenje za lov.
—	Brata R. B. in H. B. sta se
16.	septembra sprla v velenjskem parku. Med sporom je R. B. zabodel brata s kuhinjskim nožem, ki ga je prej kupil v ta namen. S tem ga je hudo telesno poškodoval.
—	Okoli pol dveh zjutraj je(
17.	septembra letos E. P. na parkirišču na Šaleški 19 v Titovem Velenju iz objestnosti tolkel po osebnih avtomobilih, ki so bili tam parkirani. Nastalo škodo še ugotavljajo. Objestnost pa bo moral E. P. vsekakor zelo drago plačati.,
—	V kolodvorski restavraciji v Titovem Velenju je nekaj pred 23. uro razgrajal močno vinjen H. S. Poleg njega so miličniki prijavili tudi natakarico, ki je gostu dala pijačo, kljub temu da je bil vinjen.
—	Miličniki so morali posredovati 18. septembra dopoldne pri družinskem pretepu. Vinjeni F. B. je pretepal ženo in otroke. Dokler se ni umiril in istreznil so ga pridržali v prostorih, kjer se ni mogel nad nikomer znašati.
Šele izvršba podrla gospodarsko poslopje
KS Škale — Hrastovec
Ustanovili bodo društvo Partizan
V tej krajevni skupnosti je bilo konec tedna 4. Športno zabavno srečanje Iščemo najboljSo krajevno skupnost v občini Velenje. Nastopile so ekipe iz KS Gaberke, Konovo, Pesje, Velenje —
levi breg in ekipa domače krajevne skupnosti. Prvo mesto so osvojili domači tekmovalci. Pred začetkom tega zanimivega tekmovanja v raznih spretnostnih igrah je bil krajSi program, v katerem so sodelovali MPZ Stane Sever, učenci tamkajšnje osnovne Sole in malčki vzgojnovarstvenega zavoda iz Skal. Krajanom, ki se jih na podobnih tekmovanjih vedno zbere veliko, pa se je prvič predstavili tudi domača skupina, ki goji aerobni ples.
Po tem resnično zelo zanimivem kulturno-športnem programu je predsednik občinske teiesnokulturne skupnosti Velenje Slavko Hudarin podelil pokal za najboljšo mestno krajevno skupnost
v občini Velenje v lanskem letu. Pokal
je prejela KS Skale—Hrastovec, najboljša mestna KS pa je bila lani v velenjski občini KS Soitanj. Zal, se ta ekipa ni udeležila srečanja. Dodamo naj še to, da je bila KS Skale-Hrastovec v lanskem letu tudi najboljša skupnost v republiki in državi v rekreaciji. Hkrati so na sobotnem srečanju sprejeli sklep, da bodo zaradi boljšega dela v KS Ska-le-Hrastovec ustanovili društvo Parti-
Pokai jc prejel predsednik komisije za Iport in rekreadjo Herman Ar M.
ZANIMIV DOPUST
S kolesom se daleč pride
Boris in Janko ob poti
Pisali smo že o nameri Janka Rebemjaka in Borisa Tkalca, da bosta del počitnic preživela s kolesom na cesti.
22. avgusta sta se s poti že vrnila in povedala sta, da sta v dobrem tednu prevozila 1313 kilometrov. Pot sta pričela v Titovem Velenju in preko Krškega in Novega mesta prikolesarila v Metliko, od tu preko Karlovca, Slunja, Bihača, Drvarja, Knina in Sinja v Split. Pol sta nadaljevala v Makarsko, Kardeljevo, Čapljino, Mostar, preko Jablanice in Prozora v Bugojno, Jajce, Banja Luko, Kutino, Zelino, Novi Marof, Varaždin, od tu pa nazaj v Titovo Velenje.	\
Vsekakor zahtevna pot, za katero je bilo potreba veliko moči in volje.
Za delavce zaposlene pri obrtnikih
Ogled sejma obrti
Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v celjski regiji, organizira ogled XVI. mednarodnega sejma obrti v Celju in sicer v petek, 23. septembra.
Ta dan si bodo sejem ogledali tudi delavci zaposleni pri obrtnikih iz cele Slovenije. Po ogledu sejma bo organizirano tovariško srečanje. Odhod avtobusa iz Titovega Velenja bo v petek, 23. septembra ob 9. uri izpred Rdeče dvorane. Povratek v Titovo Velenje pa bo predvidoma ob 22. uri. Prijave sprejema OS ZSS Velenje, telefon 850-154 (Jurič), do petka 23. septembra do 8. ure. Ogled je brezplačen.
Pred nekaj dnevi je bilo na meji med cesto V in VIII v krajevni skupnosti Ša-lek-Gorica opravljeno raienje starega, ie razlaičenega, a ie uporabljenega gospodarskega poslopja Marije in Jožeta 9athieka. Po dolgoletnem odlaganju je bilo torej opravljeno tisto, sicer skrajno nezaželeno in tokrat, ker so morali posredovati tudi delavci postaje milice, mučno dejanje, izvršba — odstranitev spornega objekta.
Ričenje je bilo vsekakor nujno, vsa odlaganja doslej pa prav gotovo neustrezna, saj sta nekdanja lastnika očitno živela v prepričanju, da bo možno z ni en jem odlagati vsai dotlej, ko bo zazidalni okoliš tudi za ostalo njuno zemljišče v celoti potrjen, lo naj bi bilo opravljeno na eni letošnjih jesenskih skupščin. Morda bi po tolikih letih odlaganja lahko pretehtali tudi to željo.
Sicer pa, če sta to rušenje in odločnost, ki so ju tokrat pokazali upravni organi, dokaz, da bodo tako ukrepali tudi v drugih podobnih primerih, potem to pozdravljamo.
In kako je potekala celotna zgodba? Takole pravijo o tej zadevi uradni zapisniki: 1. aprila leta 1980 je javno pravobranilstvo iz Celia predlagalo izvršbo razlastitvene odločbe (izpraznitev razlaščenega gospodarskega poslopja Marije in Jožeta Slatinek iz Saleka 39). Ta je bila namreč potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, aprila 1979. Ker pa zavezanca gospodarskega poslopja sama nista izpraznila, je
—
Se živina seje upirala
Na velenjski enoti Temeljnega sodišča ie pretekli petek obravnava o nepravilnem poslovanju obrtnikov Eme in Janka Meha iz Podkraja pri Titovem Velenju so-segla svoj konec. Senat tega sodišča je spoznal ta velenjska obrtnika za kriva. Obtožena sta bila utaje davščin ter neupravičene uporabe dopolnilnega dela drugih oseb. Janko Meh pa poleg tega še ponarejanja listin. Senat temeljnega sodišča iz Titovega Velenja je Janku Mehu izrekel enotno kazen 7 let in tri mesece zapora, 140 tisoč dinarjev denarne kazni, zaplembo premoženja v mejah zakonskih predpisov ter podaljšanje pripora do pravnomočne sodbe. Slednjemu so sodili v odsotnosti, saj je po plačilu varščine in ukinitvi pripora, kot vemo, skrivnostno izginil in se nato s pismom javil iz Zvezne republike Nemčije. Emi Meh pa je senat zaradi nezakonitega poslovanja izrekel 3 leta in tri mesece zaporne kazni, 70 tisoč dinarjev denarne kazni ter zaplembo premoženja. Oba pa bosta morala plačati še stroške postopka.
Sodišče je v petkovi obravnavi potrdilo očitek obtožbe, da Janko Meh leta 1980 ni prijavil 4.278.070 dinarjev dohodka. Davčni upravi skupščine občine Velenje je tako zatajil 3.906.723 dinarjev. To je naredil tako, da je pri Upravi za družbene prihodke v mesecu maju
javno pravobranilstvo predlagalo izvršbo.
Sklep o izvršbi po 285. členu zakona o splošnem postopku je potrdilo II. stopenjsko sodišče, prav tako tudi Vrhovno sodišče SR Slovenije. Ker zavezanca nista izpolnila obveznosti, je bila od njiju izterjana denarna kazen. Gospodarskega poslopja pa kljub temu nista izpraznila. Premoženjsko pravna služba je opravila z Marijo in Jožetom Slatinek več pogovorov o izpolnitvi njune obveznosti, vendar sta vedno zahtevala le obnovo ute, ki stoji malo pod dovozno cesto in po zazidalnem načrtu ostane takšna kot je. Zato jima obnove ute ustrezni organi niso dovolili.
Javno pravobranilstvo je zato 16. junija leta 1981 predlagalo izvršbo po 286. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa izvršbo s prisilitvi-jo. Premoženjsko pravna služba je oba zavezanca povabila na pogovor k predsedniku komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolia občine Velenie kjer so se dogovorili, da bosta Slatine-kova dobila potrebna soglasja od sosedov in da bo rušitev spornega hleva kasneje opravljena. Ker tudi tega zavezanca nista storila, je vsa zadeva ostala nespremenjena. Stavbno zemljiščna skupnost je med tem časom našla hlev za njuno živino. Zavezanca sta bila ponovno vabljena na pogovor k upravnemu organu, in sicer 11. oktobra 1982, kjer sta obljubila, da bosta gospodarsko poslopje izpraznila do 11. decembra istega leta. Tudi tega dogovora se Slatinkova
1980 registriral račun z lažnim zneskom 754 tisoč dinarjev. Po re-tistraciji pa je račun v registracijski štampiljki davčne uprave in na prvi strani računa popravil na pravi znesek, in sicer 7.540.000 dinarjev.
Obrtna zadruga Slovenj Gradec mu je ta povečan znesek tudi izplačala. Senat je ugotovil še, da sta Ema in Janko Meh v davčni, napovedi za leto 1980 z navedbo fiktivnih stroškov prikazala za 6.440.480 dinarjev manj dohodka, kot sta ga v resnici dosegla. Dejanje sta storila tako, da sta v davčni napovedi prikazala že prej omenjeni Znesek brez vsakršne dokumentacije, čeprav je isto vsoto stroškov za oba zavezanca že plačala Obrtna zadruga Slovenj Gradec. Znesek 6.440.480 dinarjev sta velenjska obrtnika uveljavljala kar dvakrat. S tem sta zatajila za 5.881.430 dinarjev davščin in drugih družbenih dajatev iz obrtne dejavnosti. Poleg tega sta v skupni obratovalnici v letih 1979 in 1980 imela zaposlenih od 10 do 12 delavcev, kar je v nasprotju z obrtnim zakonom. Oddelek za gospodarstvo jima je izjemoma za njunč obratovalnico dovolil zaposliti največ 7 delavcev. Ker ni bil dokazan direktni naklep, je senat velenjske enote temetinega sodišča zavrnil očitek obtožbe, da Janko Meh ni prijavil 1.357.917,05 dinarjev osebnih dohodkov pri njem zaposlenih delavcev in se s
nista držala. Rušitev spornega gospodarskega poslopja naj bi opravili pet dni po
dogovorjenem roku. Zaradi prošenj zavezanke, nekaj pa tudi zaradi neprimernega časa (tik pred novim letom), je takrat upravni organ preklical izvršbo, zavezanca pa sta obljubila, da bosta poslopje izpraznila do 16. januarja letošnjega leta. Hlev naj bi podrla sama, les in kritino pa kasneje uporabila. Pritožila pa sta se tudi na sklep Republiškemu sekretariatu za pravosodje, ki je sklep o izvršbi odpravil, češ da so kršene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Po dogovoru z javnim pravobranilcem iz Celja so upravni organi v ponovnem postopku našli hlev za živino, zaslišali zavezanca ter izdali sklep o izvršbi ter jo takoj uresničili. Zapisati seveda moramo še to, da je bila odškodnina, in sicer nekaj več kot 150 tisoč dinarjev, Slatinkovima izplačana že leta 1979.
Sporno gospodarsko poslopje v Saleku so delavci Podjetja za hidrogradnjo, gradnjo prometnih objektov in hortikul-turo, na stroške stavbnozemljiške skupnosti pretekli petek odstranili, še isti dan je bila z zavezancema dogovorjena nova lokacija za gospodarsko poslopje, zako-ličba pa tri dni kasneje.
Opravljanje izvršbe je bilo zelo mučno za zavezance, prav tako tudi za predstavnike upravnih organov. Po 4. odstavku 276. člena Zakona o splošnem upravnem postopku so organi za notranje zadeve na njegovo zahtevo dolžni pomagati organu, ki je pristojen za izvršbo. Ker zadeve na miren način ni bilo mogoče rešiti, so morali posredovati delavci postaje milice.
Pred rušenjem so morali odstraniti tudi živino (dve kravi in prašiče), ki so jih odpeljali v oskrbo h kmetu Antonu Zajcu v Gaberke, odstranili in shranili pa so še seno in orodje. Pohvalna je prizadevnost, ki so jo po izvršbi upravni organi vložili v to, da bi Mariji in jožetu Slatinek nekje na njunem zemljišču vendarle zagotovili izgradnjo ustreznega gospodarskega poslopja. To dokazuje, da so kljub njunemu neustreznemu in neodgovornemu ravnanju razumeli njuno stisko.
Šahovske novice
Šaleško šahovsko društvo je po poletnem premoru spet začelo z de-javnostjo.. Tradicionalnega hitropo-teznega turnirja se je udeležilo 14 šahistov. Zmagal je Kristan z 12,5 točkami, drugi je bil Goršek z desetimi točkami in tretji Matko 9,5 točk. Četrti je bil Cvar, kijeosvojil8 točk, peto in šesto mesto pa sta si delila Novak in Plaskan, itd.
Po sedmih turnirjih je v vodstvu Goršek z 59 točkami pred Matkom 51 točk in Kristanom 43 točk.
Do konca leta bodo še trije turnirji, končni vrstni red pa bo znan šele po decembrskem turnirju, ker bodo upoštevali samo osem najboljših rezultatov, Vsekakor pa imajo zgoraj omenjepi šahisti največje možnosti za osvojitev prvega mesta.
Šahovsko društvo obvešča svoje člane in ostale ljubitelje šaha, da bodo do konca leta organizirali turnirje za osvojitev šahovskih kategorij (2.3. in 4. kategorija) in občinsko prvenstvo za posameznike. Igralni dnevi so vsak torek in četrtek, vsak prvi četrtek v mesecu pa je hi-tropotezni turnir za prehodni pokal.
Drago Kristan
tem izognil plačilu 309.654,45 dinarjev prispevkov za sis pokojninsko in invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, zdravstveno zavarovanje in prispevkov, ki bi jih moral plačati po zbirni stopnji občinam Velenje, Celje in Prnjavor.
Pri odmeri kazni je senat temeljnega sodišča v Titovem Velenju kot olajševalne okoliščine za Janka Meha upošteval njegovo delovno sposobnost in ustvarjalnost, skrb za dva otroka, pomoč mnogim krajevnim skupnostim, društvom in organizacijam v Šaleški dolini. Kot oteževalne okoliščine pa njegovo predkazno-vanost in pobeg.
V petkovi obravnavi obtožbe za Emo Meh je senat dejal, da je verjel, da je obtožena poslovala po navodilih Janka Meha, vendar je bila tudi ona nosilka obrtne dejavnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi. Po zakonu je imela možnost odstopa iz skupne obratovalnice, če ji to ni bilo všeč. Vedela je za vse jiosle, ki jih takšna skupna obratovalnica lahko ima. Kot olajševalne okoliščine je sodišče pri odmeri kazni za Emo Meh upoštevalo dosedanjo nekaznovanost, primeren odnos do obravnave, skrb za dva otroka in in dejstvo, da je pretežni del dejavnosti vodil Janko Meh. Oba velenjska obrtnika se lahko zoper izrečeno kazen pritožita na višje sodišče v Celju.
Nogometaši velenjskega Rudarja so v
4.	kolu gostovali v Mariboru, kjer so proti domačemu Kovinarju doživeli prvi poraz v tem prvenstvu. Gostje so zaigrali slabo, pa tudi preveč nervozno, saj je sodnik proti njim dosodil kar dve enajstmetrovki, en gol pa so si „zabili" sami. Kljub porazu so Velenjčani Se vedno na drugem mestu v slovenski nogometni ligi, imajo 8 točk — toliko kot Rudar Trbovlje, v vodstvu pa je lanski drugoli-gaš Maribor z 10 točkami. Prihodnje kolo bo na sporedu šele 2. oktobra. Največ ljubiteljev nogometa pa se bo gotovo ■ zbralo na tribunah Rudarjevega igriSča ob jezeru na derbiju lige. Velenjčani bodo namreč v 5. kolu gostili ekipo Maribora.
Na srečanju proti Kovinarju je edini zadetek dosegel Boškovič iz enajstmetrovke.
Izdatna zmaga
Nogometaši Šmartnega ob Paki so v
5.	kolu v slovenski nogometni ligi dosegli visoko in zelo pomembno zmago. Enajsterico domačega Kladivarja so premagali z rezultatom 5:0.
Srečanje je bilo povprečno. Komaj so igralci Šmartnega krenili s centra igrišča, že je Omladič po samostojnem prodoru zatresel mrežo domačinov. Ta gol je gostitelje nekako zmedel, Smarčane pa uspaval. Kljub nekoliko boljši igri Kladivarja v nadaljevanju prvega polčasa, so gostje v 41. minuti dosegli še drugi zadetek. Tokrat je bil uspešen Prašnikar.
V drugem delu srečanja so imeli domači igralci nekoliko terenske premoči', vendar je mreža gostujočega vratarja KronovSka ostala prazna. Za Smarčane sta bila uspešna še Podvratnik iz prostega strela ter dvakrat Prašnikar.
Šmarčani imajo sedaj 5 točk in so na 7. mestu prvenstvene lestvice, v naslednjem kolu (2. oktobra) pa se bodo na domačem igrišču sestali z enajsterico Stola.
Še brez točk
Rokometaši Šoštanja, ki tekmujejo v II. ZRL so tudi po dveh kolih še volno brez osvojene točke. V drugem kolu, v soboto, v Rdeči dvorani so se srečali z gosti iz Umaga, ki so dokazali, da so za letošnje prvenstvo zelo dobro pripravljeni. V svojih vrstah pa ima ta ekipa odličnega igralca Vujičiča, ki je SoStanjskima vratarjema sam zabil kar 16 golov, in je seveda glavni krivec, da so gostitelji ostali tudi v tem srečanju praznih rok (27:33). Precej pa so k temu pripomogli igralci sami, ki so v prvem polčasu igrali v obrambi in napadu nezavzeto, nenapadalno. Posledica takšne igre je bila, da so Sele v približno 20. minuti dosegli komaj drugi zadetek, njihova mreža pa se je medtem zatresla kar 10-krat. V drugem polčasu pa so domači igralci zaigrali nadadalneje in ostreje v obrambi ter dobili ta del igre s tremi zadetki. Skoda, da niso tako igrali že od vsega začetka.
Šoštanj: Vajdl, Potočnik 10, Puc 6, Ramšak 1, Plaskan, Podgoršek, Rajter, Rudi Lesjak 2, Cigoj, Robi Lesjak 2, Mahnič 6, Slatinšek.
Invalidski šport
Sekcija za rekreacijo in šport pri Društvu invalidov Titovo Velenie si je v svojem programu zadala, da bo skrbela za množično rekreacijo in iz nje izbirala tiste, ki naj bi dosegali tudi večje uspehe. Tako vsako leto organizira občinska prvenstva v devetih športnih panogah, ki se jih udeležuje preko sto invalidov. Letos so ravno zaradi množične udeležbe morali deliti ta tekmovanja na dva dela — spomladanski in jesenski del. Skupni rezultati dajo občinskega prvaka. Občinsko prvenstvo pa je tudi izbirno in le najboljši lahko sodelujejo na področjih in republiških prvenstvih.
V mesecu oktobru bo tako drugi del občinskega prvenstva, na katerem lahko sodelujejo vsi invalidi občine, ker je to odprto prvenstvo. Tekmovanja bodo vsako nedeljo od 25. 9 do 30. 10. 1983. V nedeljo, 16. oktobra pa bo že 11. tradicionalni avtoraly invalidov občine Velenje.
Ribiči absolutni prvaki
Ribiška sekcija invalidov je ena najštevilnejših ekip in po kvaliteti, poleg strelcev, tudi ena najbolj uspešnih na vseh tekmovanjih. Ribiči imajo sicer malo nastopov, a skoraj vedno so med najboljšimi.
Tako so pred nedavnim sodelovali na republiškem tekmovanju v Ljubljani. Lahko rečemo, da so bili med 20 ekipami (preko sto posameznikov) naši tekmovalci spet najboljši. Ze tretjič so kot ekipa osvojili prehodni pokal zveze. Med posamezniki je Silvo Koželjnik osvojil zlato medaljo v skupini B, Martin Pliberšek je osvojil srebrno kolajno v skupini C, Franc šumah pa bronasto kolajno v isti skupini. V skupini invalidov-amputirancev je bil Alojz Ribizelj (amputacija obeh podlahti) tretji in zasluženo osvojil bronasto medaljo (lani je bil prvak).
Prvič klonile
Rokometašice Šmartnega so preteklo nedeljo gostovale na Ravnah na Koroškem in srečanje z ekipo Fužinarja izgubile z rezultatom 28:23, polčas 13:13.
Srečanje je bilo dokaj zanimivo in kakovostno, v prvem polčasu povsem izenačeno. V nadaljevanju so gostje močno popustile in domačinke so njihove napake kronale z zadetki. Za Šmarčanke je bila tokrat najuspešnejša Goličeva, ki je dosegla kar 11 zadetkov, Bole 5, Meh 4, Jud, Trobina, Omladič pa po enega.
V prihodnjem kolu gostijo šmarčanke rekometašice Beltinke.
Znova najboljša Denis Bola
V Titovem Velenju je bilo pretekli petek drugo izbirno strelsko tekmovanje s standardno zračno puško za pionirje in pionirke. Tudi tokrat so bili velenjski strelci najboljši. Zmagala je Denis Bola s 368 nastreljanimi krogi, drugi je bil Boris Klančnik s 360 krogi, kar je tudi najboljši pionirski rezultat.
Na tretje mesto pa se je uvrstil Sašo Podgornik (Kamnik) s 350 krogi. Ostali Velenjčani so nastreljali: Aleksandra Šafarič 348, Simon Veternik 341, Fortunat Legner 341, Mateja Baudalo 316 krogov.
Tudi v skupnem seštevku je bila najboljša Velenjčanka Denis Bola s 739 krogi, drugo mesto je osvojil Boris Klančnik 705, tretja je bila Aleksandra Šafarič 705, na četrto mesto se je uvrstil Kamničan Podgornik 703, Velenjčan Fortunat Legner pa je bil s 696 nastreljanimi krogi peti. Slovensko reprezentanco na tekmovanju Alpe Adrija v
Italiji bodo tako zastopali kar štirje velenjski strelci in Kamničan Podgornik.	Franjo Zučko
Za razred boljše
Na igrišču v športnem parku pri jezeru, so rokometašice Velenja (2 ekipa) zlahka osvojile točki proti rokometašicam iz Brežic (rezultat 28:15). Ves čas srečanja so bile boljše, v vseh elementih igre. Po treh kolih imajo tako štiri točke.
Velenje: Petek, Dominkovič 5, Mislajevič, Pevnik 2, Lešnik 2, Zidar 3, Podržavnik 5, Kričej 6, Fel-le 3, Smajič 1, Rednak 1, Cosič.
Kje ste strelci?
Nogometaši Elkroja so se v nedeljskem kolu tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige doma pomerili z nogometaši ravenskega Fužinarja. Gostje so igrali navidez nekoliko bolje, domačini pa so si ustvarili nekaj izrednih priložnosti za zadetek, vendar nobene niso uspeli izkoristiti. Razen za neučinkovitost je znanam (0:1) tokrat pa je bila skoraj prehuda. Gostje so namreč uspeli doseči zadetek tik pred koncem srečanja, še druga izgubljena točka pa je nogometaše Elkroja učvrstila pri dnu prvenstvene razpredelnice.
Z velenjske enote Temeljnega sodišča
Velenjska obrtnika spoznali za kriva