PROSVETA Uredniški la upravnlškl prostori: 1657 South Lawndale Am Office of Publication: »657 South Lawndale Am Talephona, Rockwall S04 1 8ubacrlptlon W OO Yearly ÔTEV.—NUMBER 13 Sovjetske čete obkrožile BerlinH Bombe porušile Hitlerjevo hišo! Dve ruski armadi se združili v notranjosti Ber lina. Polovica mesta pod rusko kontrolo. Usoda nemške vojaške posadke zapečatena. —Tri zavezniške armade se vale v smeri A v »trije in Bavarske. Ameriške in francoske čete okupirale Ulm, komunikacijsko središče ob Donavi* Zavezniki ujeli čez milijon sovražnikov v ofenzivi na zapadni fronti. Enote pete ameriške in osme britske armade okupirale tri italijanska mesta. Nemška obrambna linija zdrobljena.—Ameriške čete zasedle strategičen hrib na Okinawi po porazu Japoncev LONDON. 25. apr. — Maršal Stalin )• natiMUtU. da ao kolona dveh ruskih armad popolnoma obkrošll« Berlin ln preeakale tm casto mad prestolnico ln su-nanjlml kraji» čete prva ukrajinska ln prva beloruska armade ao ae sdrušlla na aevernoaa-padni strani Poftadama ln a tam •pojile Jeklen obroč okrog Berlina. Radio Hamburg J« prlsnal. da ao ruaka čete udrle v osrčja Berlina. Angleški letalci ao vrgli bomba na Hitlerjevo hišo v Bere h-taagadenu v bavarskih Alpah in Jo porušili. Na hišo ln okolico •o treščile 12.000 funtov teike bombe. London. 25. apr. — Dve ruski armadi sta ae združili v notranjosti Berlina ln zasedli polovico gorečega mesta. Moskva je naznanila združitev prve u-krajinske in druge beloruske armade v južnovzhodnem delu 35 milj od avstrijske meje in 93 milj od Berchtesgadena. Čete prve francoske in sedme ameriške armade so okupirale Ulm, drugo največje mesto province Wuertemberg in važno komunikacijsko središče ob Donavi. Francoske čete so prodrle do Althausena na severni strani Konstanškega jezera in zasedle ozemlje, ki leži 25 milj od za-padne avstrijske meje. Oklopna divizija sedme ameriške armade je prekoračila Donavo pri Ehlingenu po okupaciji Ulma, ki ima 60,000 prebivalcev. Druge enote te armade so ustanovile mostišča na drugi strani Donave pri Dillingenu, 50 milj severozapadno od Monakova, zibelke nacizma. Dvajset ameriških in francoskih pehotnih divizij je v ofenzivi na tej fronti. Na severnem koncu zapadne fronte so v akciji britske in _______________kanadske čete. Britske naska- nemške prestolnice In okupacijo kujejo Bremen, drugo na}veSJe glavne postaje železnice, ki spaja Berlin s Šlezijo, ter vseh distriktov na severni in vzhodni strani te postaje, ki leži eno miljo od ceste Unter den Linden v osrčju Berlina. Enote prve beloruske armade, katere poveljnik je maršal Žukov, so presekale železnico Berlin-Hamburg in se približale železnici Berlin-Hannover. Glavno nemško mesto je v bistvu že okroženo. Prva ukrajinska armada pod poveljstvom maršala Ivana S. Koneva si je utrla pot do Potsdama, predmestja na južni strani Berlina. Usoda nemške vojaške posadke v Berlinu je zapečatena. Dobiti ne more ojačenja, ker Rusi drže skoro vse ceste, ki vodijo v mesto. Moskva poroča, da je čez 6000 nemških vojakov padlo v bitkah z Rusi na berlinskih cestah včeraj. Rusi kontrolirajo tudi ozračje nad Berlinom in so sestrelili čez 30 nemških bojnih letal v spopadih v zraku. Južno od Berlina ao sovjetske čete okupirale Crossenhain, 20 milj severozapadno od Dresde-na, glavnega mesta Saksonske. Proti Dresdenu prodirajo ameriške čete in pričakuje se, da «* bodo kmalu združile z ruskimi. Francoska časniška agentura poroča, da so ameriške in ruske čete že navezale stike pri Eilen-bu'Ku, devet milj severovzhodno od Leipziga. Poročilo ni poti jeno. Kadar se bodo ruske 8>le združile' z ameriškimi, bo '•bjavljeno skupno naznanilo v Moskvi in Waahingtonu. Nemška poročila še vedno trd,Jo. da Hitler osebno vodi "brambo Berlina, dočim vesti drugih virov pravijo, da se nahaja v svojem skrivališču v «•rchtesgadenu v bavarskih AlP"h. Proti Berchtesgadenu Prodirajo ruake in ameriške če-Husi so v prodiranju preko Avstrije okupirali Eisenerz, ki M milj vzhodno od Berch-t^gadena. Parit. 25. apr. — Tri zaveznike armade se vale v ameri AVktnje in Bavarake. Tretja •mn.ika armada Je prodrla 25 * •') daleč v zadnjih 24 urah in **Kla do točke, ki je oddaljena nemško pristaniščno mesto, kanadske pa drobe odpor nacijskih sil na obrežju Zuidrskega jezera v Holandiji. General Eisenhower je naznanil, da so zavezniške armade na zapadni fronti ujele čez milijon nemških vojakov in častnikov v ofenzivi, ki se je pričela 1. aprila. Rim. 25. apr. — Enote pete ameriške in osme britske armade so prekoračile reko Po in okupirale La Spezijo, Modeno in Ferraro ter zdrobile nemško obrambno linijo. Položaj nemških sil v Italiji je kritičen. General Clark, poveljnik ameriške armade, je naznanil ujetje 40,000 sovražnikov in zaplenitev ogromnih količin nemškega o-rožja in vojnega materiala v ofenzivi. Manila, Filipini. 25. apr. — Ameriške čete so udrle v Ba-gulo, poletno filipinsko prestolnico, po zdrobitvi japonskega odpora. General MacArthur je naznanil, da bo mesto kmalu okupirano. Ameriške čete so konsolidirale zasedene pozicije. Guam, 25. apr. — Ameriški pomorščaki so zasedli hrib Craig na otoku Okinawi posuti bitki z Japonci. Skoro dve tretjini otoka sta v ameriških rokah. Vrhovni sovjetski svet počastil Roosevelta Moskva, 25. apr.—Člani vrhovnega sovjetskega sveta so na svoji seji, katere se Je udeležil tudi maršal Stalin, počastili umrlega ameriškega predsednika Roosevelta. M. M ftvernik, pomožni načelnik sveta, Je imenoval Roosevelta "velikega prijatelja Sovjetske unije. Ruska ljudstva bodo vedno slavila njegov spo-n in." Nemci driali otroke v taborišču London, 25. apr,—Moskvs poroča, da je ruaka armada odkrila koncentracijsko taborišče, v katerem ao Nemci držali otroke, pri Konstantinovu v bližini Lo-dza, centralna Poljska Polkov-nik K R Sokolenko je dejal, di ao morali otroci opravljati suženjska dela. Zveza med Švico in pretrgana Vojaške straže ob meji ojačene Bern, Švica. 25. apr.—Telefonska in telegrafska zveza med Švico in Nemčijo je pretrgana. Uradna nacijska časniška agentura DNB je naznanila preki-njenje stikov z Berlinom, urad švicarske časniške agenture pa poroča, da ne more navezati stikov s svojimi opazovalci na drugi strani meje. Poročilo s fronte pravi, da so francoske čete zasedle Beggin-gen in Bargen, nemški mesti v bližini švicarske meje, brez odpora. Nemške čete so se umaknile v smeri Friedrichshafena. Švicarske vojaške straže ob meji bo bile ojačane, ker so se vojne operacije razširile na vzhod. Vlada je zaprla nadaljnji sektor švicarske meje med Alternheimom in Luzienstei-steigom. Vsi naciji in kolabora-torji, ki ne morejo priti v Švico, odhajajo v pokrajino Vorarl-berg, katero smatrajo za svoje zadnje zavetje. V zadnjih treh dneh ja čez 2300 beguncev dospelo v Švico, med temi 400 osvobojenih ruskih vojnih ujetnikov. Samo vojnim ujetnikom in tujim delavcem je dovoljen vstop v Švico. Opaeevalai trdijo, da 6ez 40,-000 beguncev še vedno upa, da bodo prišli v Švico. Schaffhau-sen in druge obmejne naselbine so natrpane % begunci, Veliko število beguncev biva v šotorih, ker v hišah ni prostora. Zasega imetja francoskih izdajalcev Obravnava proti članom lutkarske vlade Parla, 25. apr.—Avtoritete sodijo, da privatno imetje, katero je začasna francoska vlada kon-fiscirala v zvezi a čistko izdajalcev in kolaboratorjev in onih, ki so bili že obsojeni v smrt, predstavlja vrednost več milijard frankov. Jean Couillard, direktor posebne komisije in pomožni finančni minister v vladi generala De Gaulla, Je dejal, da vrednost zaseženega premoženja še ni ocenjena. Zaaega imetja onih, ki so bili spoznani za krive, Je uključena v obsodbah. Imetje oseb kot so maršal Henri Petain, Pierre La-val in Ferdinand de Brinon ter drugih, ki so zunaj Francije ali pa čakajo na obravnave v Ječah, so sekvestrirana, dokler sodišča ne izrečejo obsodb. Imetja obsojenih oseb so konfiscirana in postanejo državna lastnina. Francoska sodišča so do 15. aprila izrekla 0467 obsodb. Večino med obsojenci tvorijo profesionalci, vojaški častniki in profitarji. Slednji so grmadill ogromne profite z opt/rlranjem črnih tržišč v času nemške okupacije Francije. Največjo vred-noat predstavlja lastnina politikov. ki ao sodelovali z Nemci ln I^avaJovo vlado v Vichyju. Okrog 60 bivših ministrov In podmlnistrov pride pred sodišča ta mesec Med njimi Je mnogo bogatinov, kakor sta Jean Prou-vost, izdajatelj parl*kega lista Soir In drugih listov, ter Psul Baudoln, bivši direktor velike pariške banke, Premoženje Lavala, ki spada v posebno kategorijo, je bilo kon-flocirano Maršal Petain nI bil bogat, toda imel je posestva v bližini Vichyja In Cannena Na ODLOČITEV GLE- DE P0USKE ZAVISI 00 STALINA Sovjetska vlada naj »premeni »voje »taliiče OBNOVA RAZGOVOROV NAZNANJENA Washington. D. C., 25. apr. — Predsednik Trujnan je namignil, da mora maršal Stalin prevzeti odgovornost za izravnano konflikta glede Poljske. Truman bo formalno odprl konferenco Združenih narodov v San Franciscu z govorom po radiu. Doznava ae, da je Truman, ko je konferiral z ruskimi zunanjim komisarjem Molotovom, preden je slednji odpotoval V San Francisco, zavzel odločno stališče. Vztrajal je pri zahtevi, da mora sovjetska vlada dati koncesije glede Poljske v interesu harmonije med zavezniki. Molotov je povedal Trumanu, da odločitev glede Poljske zavisi od Stalina. On bo čakal na navodila iz Moakve. Državni tajnik Edward R. Stettinius in britski zunanji minister Anthony Eden sta Informirala ruskega komisarja,, da Amerika in Velika Britanija ne bosta priznali začasne poljske vlade v Varšavi, temveč se držali zaključka, sprejetega na konferenci v Jalti na Krimu,mora Poljaka dobiti vlado, ki bo re-prezentirala vie poljske aloja. •an Francises, Cal., 25. apr. — Ruski zunanji komisar Molotov, ki je dospel sem iz Washingtons, čaka na navodila iz Moakve, ki naj tvorila podlago nadaljnjih razgovorov z ameriškimi državnim tajnikom Stettiniusom in britskim zunanjim ministrom Edenom o bodoči poljski vladi. Zunanji ministri treh velesil bodo obnovili razgovore jutri popoldne o poljskem problemu, ko bo Molotov dobil nova navodila iz Moskve. Če bo prišlo do sporazuma, kar pa je dvomljivo, bodo reprezentanti Poljske dobili sedež na konferenci. Konferenca, ki se je danes pričela v San Franciscu, je najvažnejša od one, ki se je vršila v Versa il lesu po zaključcnju prve svetovne vojne. Sklicana je bila z namenom ustanovitve mednarodne organizacije, ki naj bi Ščitila in vzdrževala mir po zaključenju sedanje vojne. Ameriško orožje odhaja na Pacifik e Povečanje obsega operacij proti Japoncem Washington, D. C., 25., apr. — Amerika bo vrgla vso razpoložljivo silo v operacije proti Japoncem štiri mesece prej kot je bilo prvotno določeno, ker so ae pokazala znamenja, da bodo nemške legije kmalu poražene na evropskih bojiščih. Orožje, ki Je imelo biti poslano v Evropo, že odhaja na Pacifik. Vojaške avtoritete so revidirale strategične načrte, čeprav se vojna v Evropi nadaljuje. Po porazu Nemčije bodo zavezniški parnlki služili dvojnemu namenu. Dovažali bodo živila in druge potrebščine v evropske luke, v Ameriko pa se bodo vračali z ameriškimi četami, ki bodo poslane na Pacifik. Produkcija bombnikov, tankov, hipov in drugega orožja 1» znižana za več odstotkov. Pričakuje se, da bo najmanj onem-deset odstotkov orožja vseh vrst, ki Je zdaj v Cvtopi, ohranjenih. Eksekucija Schu-schnigga razkrita Nemci obesili 13 ameriških padalcev posestvu pri Cannesu Je vlada zgradila sirotišnico. Čistka ae bo nadaljevala v Franciji. Obet* jo se nadaljnje) aretacije izdajalcev m kolabofa-| torJev. " . . . Floaaenburg. Nemčija, 25. apr. —Eksekucija Kurta Schuschnig-ga, avstrijskega kancelarja, katerega je odstavil Hitler pred okupacijo Avstrije, in trinajstih ameriških padalcev, ki so se pristali na nemškem ozemlju, je bila razkrita z okupacijo koncentracijskega taborišča v tem kraju. V tem se je nahajalo mnogo prominentnih oseb. Taborišče so zasedle ameriške četa. Schuschnigg je s svojo šeno in šestletno hčerko bival v privatni hiši v ograjenem taborišču šest mesecev. On je bil de« ležen posebnih privilegijev, kakor tudi njegova žena. Nemci so ji dovolili kupovanje potrebščin v trgovinah v vasi v bližini taborišča. Pierre Bertrand, francoski knjigovodja, ki je bil aretiran v Parizu v januarju 1. 1943 kot član francoske podtalne grupe, je povedal, da so Nemci obesili Schuschnigga 15. aprila. Iz rekordov, katere so Američani dobili v taborišču, ja razvidno, da je bil jetnik v koncentracijskem taborišču tudi Hjal-mar Schacht, bivši direktor nemške državne banke in finančni minister v Hitlerjevi vladi. V taborišče je bil pripeljan ix> ponesrečenem atentatu na Hitlerja v juliju preteklega leta. Oavobojeni Jetniki so povedali, da je bil Schacht odveden v drugo taborišče. Ameriški padalci so bili obešeni kmalu po prihodu v taborišče pri Floaaenburgu. Njihova trupla so bila potem upepeljena. Ameriške čete so z okupacijo taboi išča osvobodile 1600 ruskih, francoskih, švicarskih, čeških in belgijskih Jetnikov. Ti so razkrili, da je v taborišču umrlo povprečno 1500 Jetnikov mesečno zaradi mučenja in stradanja. F otic oplazil Titovo vlado Izjavil je, da ni izpolnila obveznosti Washington, D. C.. 25. apr.— Konstantin Fotič, bivši jugoslovanski poslanik v Washingtonu, je udaril po sedanji jugoslovanski vladi In naglasil, da njeni reprezentanti ne bi smeli Imeti be sede na konferenci Združenih narodov v San Franciscu, če ne spremeni svojih smernic. Fotič trdi, da Tlto-Šubašlčeva vlada v Belgradu ni izpolnila obveznosti v smislu zaključka, sprejetega na konferenci "velike trojice" v Jalti na Krimu. Iz tega razloga nima pravice do re-prezentaclje na konferenci v San Franclacu. On Je dalje rekel, da Je Izrekel svoja priporočila v platnu, katero je naalovll državnemu tajniku Stettiniusu 20. aprila Državni podtajnik Grew je včeraj sprejel Stanoja Hlmiča, novega jugoalo^anskega poslanika in člana delegacije, ki bo zastopala Jugoalavijo na konferenci v San Franclacu. Nemški ujetniki se rede v taboriščih Waahlngton, D. C., 2ft apr. Kongresnik llarlesa, demokiat Iz Arizone, je dejal, "da nemški vojni ujetniki v taborišču pri Papago Parku, Arlz., lenarijo in so debeli kot prašiči. Bamo ena tretjina od 7000 Ujetnikov opt a v-Ija lahka dela, drugI pa čitajo knjige, igrajo žogomet ali pa postopajo. Nekateri a* u če v razredih in imajo svoje učitelje brez ameriškega nadzorstva Ujetniki dobivajo maslo In meso vsak dan, dasi ameriški civilisti v bližini taborišča ne morejo dobiti teh živil.** Domače vesti Nov grob v St. Louiau St. Louis, Mo.—Dne 24. aprila je v bolnišnici Park Lain umrla Anna Hochevar, stara 56 let, doma iz Bele cerkve pri Novem mestu in članica št. 107 SNPJ. Jugoalovanakl radioprogram Wheeling, W. Va.—Na tukaj-Šnji radiopoatajl WKWK je vsako nedeljo ob 9;1S zjutraj oddajan jugoslovanski program v korist pomožni akciji za stari kraj. Program traje 15 minut. Is Clevelanda Cleveland. — V soboto je v Collinwoodu umrl Joseph Uhan, star 70 let in v Ameriki 42 let. Zapušča ženo, tri pastorke (dva v vujnl v Nemčiji) in več sorodnikov. — Iz bolnišnice se je vrnila domov Frances Legat. Maršal Petain pride pred sodišče Dot pel j« v Švico u Nemčije Parla. 25. apr.—Francoska vlada je naznanila, ko je bila informirana, da je maršal Henrl Petain, nekdanji junak Francije, dospel v Švico, da bo postavljen pred sodišče na obtožbo Izdajstva. Maršal bo lx Švice odpotoval v Francijo. Obravnava proti Petalnu se bo pričela 17. maja. Ta datum je bil določen prej, ko Je prevladovalo mnenja, da ae maršal na bo vrnil v Francijo. Obravnava se ja imela vršiti v njegovi odsotnosti. Bern. ftvlca. 26. apr.—Maršal Petain se je razjokal, ko ja stopil na švlcerako ozemlje. Izjavil je, da je bil jetnik nacljev, ki so ga a silo odvedli v Nemčijo kmalu po zavezniški Invaziji Francije v juniju preteklega leta. Pierre Laval, bivši predsednik lutkarske francoske vlade v Vi-chyju, In Marcel Deat, bivši minister v tej vladi, sta tudi skušala priti v Švico, toda avtoritete Jima niso dovolile vstopa. Petain je star HO let. V Švico je dospel na svoj rojstni dan, Dejal je, "du Je prihod v Švico najlepše darilo na moj rojstni dan. Nacijske čete so me odgnale v Nemčijo proti moji volji. Bivanje v Sigmarlngenu sem vedno smatral za prisilno Jetnlštvo." Maršal je prišel v Švico pri Saint Margarethenu, vasi ob avstrijski meji. On ln njegova žena sta bila v prvem Izmed sedmih avtomobilov nemškega konvoja. V drugih so se vozili člani nacijakc elitne garde, ki mi se vrnili nazaj, ko so dospeli do švicarske meje. Maršal je ostal v avtomobilu, ko no ne vršila |»o. gujanja med njegovo grupo in švicarskimi uradniki. V maršalovi grupi so bili njegova hči, zet in gener al Marie F.ugene De-beny, poveljnik prve francoske airnade v prvi svetovni vojni ln Petalnov zaupnik. Vsi so se potem od|M*ljall v Ssi.it Gallen, kjer bodo ostali, dokler ne bodo izročeni francoskim avtoritetam. Pričakuje se, da l>o dospel v Švico tudi belgijaki kralj l,eo-pold, ki Je kapituliral pred Nemci v maju I. I04d Spominski shod ta Roosevelta Chicago. — V nedeljo zve-čer, '¿9, aprila, ae v avditoriju Amalgamated Clothing Workera Center, 133 K. Ashland -ve, vrši apominaki ahod /a pokojnim predsednikom Kooseveltom Shod prirejata Ruakl vojni relif in Vsealovanaki kongres. Nemški generalni Štab v Solnogradu? Curih. Švica, 25. api Poročilo iz nekega kraja ob švicar-ako nemški meji pravi, da ae je nemški generalni štab preselil v Solnograd Govorice ae širijo, da ata tam Hitler In llemrlch lllm-mler, načelnik Gentapa POLOM V JUŽNIH NEMŠKIH POKRAJINAH BLIZU Naciji se ne brigajo za usodo civilistov SV1CA ZAPRLA SE-VERNO MEJO Chiaaeo, Švica. 25. apr. — Švicarski listi napovedujejo polom v južni Nemčiji. Pričakuje se, da bo postopen, ne nenaden. Red in avtoriteta polagoma Izginjata, Poročila trdijo, da so orožne tovarne v južni Nemčiji suspendirale obrat. Nemški delavci no bili pozvani v redno armado in poslani na Bavarsko. To pomeni, da bodo Nemci zapustili provinco Wuertemberg in Črni gozd. Naciji se ne brigajo za usodo civilistov. Zanimajo se ne niti za blaginjo svojih žen ln otrok, starih ljudi ln bolnikov. Nedavna odredba, naj civiliatl pobegnejo v Črni gozd, je bila ignorirana. Naciji so a svojo propagando o krutosti zavezniških "črnih čet" prestrašili veliko Število žensk. Pobegnile so v Črni gozd, toda čez nekaj dni so se, izmučene in lačna, vrnile v svoje domove v vaseh ob tem gozdu. Nacijske avtoritete ao konfis-clrale govejo živino in jo odvedle v bavarska kraja. Krma, katero niso mogli naciji odpeljati, je bila uničena. Naciji ao zasegli tudi živila ln druge potrebščine ln jih poalall na Ba-varakfe NavaU no bili izvršeni na vinske kleti. Prizadeti ljudje niso dobili odškodnina, Kq so zavezniški letalci vrgli letake s pozivom na nemško ljudstvo, naj razobesi bele zastave na hišah kot znamenje kapitulacije, no člani Hitlerjeve mladinske organizacije dobili ukaz, naj rabijo orožje proti ttvojim staršem, če bi ne nkušall podati. Zapiranje tovarn Je povzroči-lo stradanje med tujimi delavci. Prizadeti no francoski, holand-ski, belgijski, italijannki ln drugI tuji delavci. TI skušajo doapeti do švicarske meje. Švicarska vlada je iz bojazni pred navalom teh delavcev zaprla neverno in vzhodno mejo ob Ncuičiji. Uposlitev nemških delavcev v Rusiji List Trud razkril zaključek "velike trojice" Moskva, 25. apr. - Zdaj je bil uradno razkrit zaključek glede upoalitve nemških delavcev pri rekonntrukcljl makih ment ln IHikrnJln, katere no naeljnke armade razdejale In opuntošlle. Ta je bil sprejet na konferenci med Stalinom, Kooseveltom ln Churchillom v Jalti na Krimu, 1 jat Trud, glasilo ruskih strokovnih uiti), Je objavil članek, ki ¡Hitrjuje sprejetje omenjenega zaključku na konferenci "velike trojice," "Ideja restavriranja In rekonstrukcije mskih mest in poki ajin Je bila sankcionirana na konferenci v Jalti," pravi članek. "Dobila Je oporo prt ljudstvih demokratičnih držav. Nemci ImmIo morali popravili škodo, katero no naredili.." Obseg škod«, katero ao naredili Nemci v Rusiji, še ni bil ocenjen. Grupe veščakov ne bnvi n tem problemom In bo objnvila poročilo po dovršltvi svojega dela. Magazin Boljševlk je nedavno zapiaal, da škoda, katero no Nemci povzročili v Rusiji, presega petdeset milijard dolarjev. ČETRTEK, 26. APRH.A dvorani v BoydfVilhi. Ves čisti dobiček priredb« bo podarjen >1— jij _xt._______.. t,.¡¿l_l PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Of«.» Of »nd publish«! by Slovene National Benefit Society Naročala« u Zdruieoe dxiav. (liven Chlcaga) la Kanado fSJO «. lltT wüo ta pol leta. fl.M sa četrt leta; «a Chica«* ln etettce Cook Co. «7.&0 ta cío leto. M.7S ta pol latas ta inosematvo S9 00. Sub^rintion rata., ios the United Stfle. (except Chicago) and Canada SS.OO per yea*. Chicago and Cook County $7^0 per fnr, loveion countries M.00 per year. Ceno oalasov po dogoyoru^-RokopUl dopisov in nenaročenih ¿UnkTv sTnTvrSa|o. Rokopisi lüeraxna vsebin, (črtic., pove.ll ~ pošiljatelj» la e .luí«!«, é. » prUoiU poštnine Advertising ratas on .gr^«ent^-Kani»cripto oí communication, -nd unsolicüed axticU* will not be ».turned. Other nunu«»ipti. luch Tories. plays. poems. etc.. wUl be return* to .end« only wl^ aceompanled by sell-addreMad and stamped env.lope. Naslov na vse, kar lasa stik t Ustom« PROSVETA 2657-59 So. Lawndala Ave* Chicago 23. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS _ ¿Er fu,Uiohc mn*M m LUtf cf (A. Wa» Prnmrn*» éÁa mitUum u ouhmhjUJ tc —woim or tm tmam« Pisalni) Louis Adamič, častni predsednik Združenega odbora ameriških Jugoslovanov. )• nedavno prejel pohvalno pismo od s^kladniŠkega departmanta kot prisnanja sa njegovo patriotično delo V tej vojni. Gornja slika Je fotostatlčni posnetek prejete ciiacija. Prodatraša" jaltsk. konlerence. Za pripravo >• konference )• a mer lik a vlada poalala v Jalto polno ladjo rasnih potrebščin skoti Dardanele. Skupina mornarjev, ki Jih vidite na allkt so bili dal posadke omenjane ladje, val člani mornarske unije CIO. Alice Craig Je lep« 1 obleki potim! sil pok" ZAPISNIK tejt JPOSS, ki »c je vriila 9. marca 1945 v prostorih SNPJ v Chicagu, 111. (Nadaljevanje.) V pismu, ki sem ga prejel dne It m se naznanja, da je bil mr. n,nrv J. Kaiser od imenovanega «La imenovan kot načelnik S National Clothing Coilee-i Committee. Pod njegovim " dzorstvom se bo tekom mese-Z aorUa vršila kampanja štrom lirike za zbiranje obleke za «led vojne prizadete narode. Kot ie iz pisma razvidno, bo nakana obleka in drugci po vecini razdeljeno potom UNRRA. Zbiranje obleke v določenem ¿asu je posameznim relifnim organizacijam prepovedano, razun L se nabrano pošlje United Nagnal Clothing Collection Committee, ali ako eksekutivni od-»r President's War Relief Control Boarda drugače odloči in tako zbiranje odobri. Dalje poroča bi. Zalar o izidu volitev, to je, koliko se je organizacij in podrejenih podružnic udeležilo glasovanja in koliko ne Obširneje o tem poroča pozneje. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Br. Grdina vpraša br. Zalarja, ce je dobil kako naznanilo od tajnika Slovenske moške zveze? Br. Zalar pravi, da je dobil na-manilo od Vincenta H. Lauter-a gl. tajnika SMZ., da je njih zastopnik pri JPO-SS Jože Grdina; naznanila glede izida volitev ni prejel. Br. Grdina pravi, da kar se tiče tega, bo on uradno poročal, kadar pride rf&nj vrsta, da poro-i kot drugi odborniki. Poroča br. Leo Jurjevec kot blagajnik JPO-SS. Poročilo je glavnem v številkah ter se ca Jugoslav Relief Committee, Slovene Section, February 1945. Balance as of January 31, 1945 ........................$81,210.26 'eb. 6—Louis Champa, treas. br. 6.................... 150.00 Feb. 13—Pvt. Joseph Brecelj, Camp Roberts, Calif. ................. 15.OOf feb. 17—A n t o h Ker- mel, Omak, Wash..... 15.00 Feb. 17—Frank Marolt, Palisade, Colo........... 23.00 otal as of Feb. 25, 1945 ..............................$81,413.26 xpenses to date..........$25,112.00 Net balance as of February 25, 1945.......„„.$56,101.26 Jmted States War Savings, Series "F" Present Value $54,139.65. Maturity Value $70,225.00 Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Janko N. Rogelj, direktor pub-icitete, nima kaj poročati: ravno tako nima kaj poročati John Gornik. Poroča sestra Josephine Za-trajšck. Njeno poročiol se glasi: Conjeni navzoči:—Moje poroko bo največ posegalo v delo, 11 ga vršimo Progresivne Slo-^nke v Clevelandu. Nabrale »no že 17,000 funtov obleke in *z 2,000 funtov jestvin, katere odposlale v skladišče v York. Denar, ki smo ga Obrale od naših prijateljev in kancev za zdravniške potrebiči- * ,n instrumente za takojšnjo dpoiiljatev, znaša $7,500, kar je tudi odposlano na WR-ASSD za nakup potrebščin. z nabiranjem in odpošilja-')*m oblake je mnogo več dela lot «a kdo pričakoval, zato * zaslužijo veliko priznanje vse 111,4 Danice, ki tako pridno vr- t" narodno dolžnost. Dokler v domovini potrebuje po-r' * smo Progresivne Slovenke ^ravlH-n<. storiti vse, kar je v da mu pomagamo trpljenje. Kadar pride radi združitve JPO-SS z *ssi> F '»«lasi Poiw, na dnevni red, se bom 1<4. Nîr.f [k.„ r^ na 0 » ku,. lIr» sestre Zakrafšek se r»a znanje. ' J«>*e Grdina. ki je pr-|*ji odbora JPO-S^. Do-'-«stopala SMZ br. Bene-w m br Osnik. Zastop-'PO-SS je prevzel na konvenciji Slomške '" ki te je vršila »ep-^4 Poroča, da je njih svoji polletni seji, *ila v januarju 1945. Menil, da naš JPO-SS 1 do sedaj in se nika- mor ne pridruži ali združi, pač pa naj ostane samostojna organizacija še naprej in denar, ki je bil nabran in se ga še zbira, naj gre v tisti namen, za katerega je bil zbran, to je: za Slovence. Nadzorstvo čez ta nabrani denar ima odbor JPO-SS, ki skrbi, da pride v roke pomoči potrebnim Slovencem v stari domovini. To je, kar se tiče poročila od strani SMZ, ako bo potrebno, bo še posegel v razpravo pozneje. —•Poročilo se vzame na znanje. S tem so poročila odbornikov, odnosno zastopnikov končana in predsednik naznani, da je zdaj na dnevnem redu najbolj važna točka in ta je, da izvemo, kako je katera organizacija ali podrejena podružnica glasovala. Pozove br. Zalarja, tajnika JPO-SS, ki ima na rokah uradni seznam glasovanja, da poroča o izidu glasovanja. Njegovo poročilo se glasi: Pri seji, vršeči se 14. novembra 1944, je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje, da-li naj se naša pomožna akcija (JPO-SS) pridruži novo ustanovljeni organizaciji War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent. In sklenjeno je bilo, da se vprašanje pridružitve izroči organizacijam in podružnicam, včlanjenim v JPO v odločitev.^ V smislu imenovanega sklepa sem razposlal potrebne glasovnice organizacijam in podružnicam, ki tvorijo JPO-SS. Tukaj sedaj podam rezultat glasovanja: Za pridružitev k WRFASSD so glasovale sledeče organizacije: Slovenska narodna podporna jednota, Ameriška bratska zveza, Slovenska dobrodelna zveza, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, Družba sv. Družine in Slovenska ženska zveza. Slednja je glasovala pod pogojem, da bodo v združenem odboru zastopane organizacije, ki sedaj tvorijo JPO. Za pridružitev so glasovale tudi sledeči podrunžice: 1,2, 3, 6, 8, 13, 15, 17, 21, 22, 29, 30, 32, 33, 34, 35, 38, 40. Za pridružitev je glasovala tudi podrunžica št. 4, Sheboygan, Wis., pod pogojem, da ima JPO-SS zastopstvo v novem združenem odboru ter da to zastopstvo skrbi, da se bo denar, ki je v blagajni JPO-SS, porabil za pomoč Slovencem. V istem smislu je glasovala tudi f>odruž-nica št. 1 Joliet, 111. Proti pridružitvi je glasoval gl. odbor Kranjsko slovenske katoliške jednote in pa Slovenska moška zveza. Ravnotako so glasovale proti sledeče podružnice: 5, 10, 11, 20, 26, 28 in 31. Odgovorile niso sledeče podružnice: 9, 12, 14, 16, 18, 19, 24, 25, 27, 36, 37 in 39. Za pridružitev je torej odglasovalo 8 organizacij in 19 podružnic; skupaj 27 glasov. Proti 2 organizaciji in 7 podružnic. Glasovalo ni 12 podružnic. Predsednik izjavi: Bratje in sestre, slišali ste poročilo tajnika Zalarja o izidu glasovanja o vprašanju združitve. V smislu tega izida je predlog za združitev JPO-SS z WRFASSD sprejet z veliko večino. Za besedo se priglasi Josip Zalar, ki stavi sledeči predlog: Da se ugodi vsem, to je, da bo obojestransko najbolj prav, naj se denar, ki so ga zbrale organizacije in pa podrejene podružnice, ki so glasovale za pridruže-nje, izroči organizaciji, kateri se žele pridružiti, toda denar, katerega so zbrale organizacije ln podrejene podružnice, ki so glasovale proti, pa naj ostme v blagajni JPO-SS in se ga porabi, za kar je bil nabran Jože Grdina podpira predlogj br. Zalarja. Br. Jurjovec je mnenja, da to' ni v skladu z našim zapisnikom iz prejšnje seje; takrat se je br ( Zalar izjavil, da se bo pokori! večini, zato sc mu zdi zdaj to, neumestno. Br. Zalar nato izvaja, da zahteva. da denar, ki ga je plačala' KSKJ In oni. ki so glasovali pro | ti pridružitvi, ostane v blagajni JPO-SS in se ga porabi za to, za ( kar je bil nebran. ✓Dalje prihodnjič) Slovenska partizanska pesem Zbral ln uredil Mila Klepčič Organizirano delavstvo lapodkopuje drevo hudega. Osvoboditev Sarajeva Sarajevo. (ONA)—Omar Mar-keljič, ki je imel pred leti po-pravljalnico za čevlje v Detroitu, East Jefferson in Lakevvood na oglu, je bil eden onih, ki ao pomagali osvoboditi to veliko mesto, katerega zavzetje je morda največji vojaški uspeh Titovih sil. Kar mi je o zavzetju mesta pripovedoval Markeljič, mi je bilo pozneje potrjeno po poveljujočem generalu Vukano-viču in polkovniku Jurišiču, ki je bil rojen v Chicagu leta 1912. Njegove starši so bili Srbi. Omar se rad in s hrepenenjem spominja svojega bivanja v Ameriki. Živel je v mestu skozi vsa 4 leta nemške okupacije in je ostal v njem tudi o priliki zadnje borbe proti Nemcem. Prav kot drugi prebivalci mesta je bil organiziran v partizanskem podtalnem gibanju in je pomagal polastiti se kasarnsklh barak ustaških kvizlingov v bližini njegove trgovine in delavnice. "Dolge mesece smo bili že nabirali orožje, kradli Nemcem granate in puške in tihotapili v mesto orožje, katero so nam dajali partizani. "Naša poglavitna naloga je bila, da se polastimo važnih poslopij, tovarn in sličnega predno jih Nemci razstrelo. Sicer pa, kar sami poglejte, kako smo uspeli." Priznati je treba, da so uspeli — električne luči gore, vodovodi in plin, vse deluje in večina javnih poslopij in tovarn je ostalo popolnoma nepoškodovanih. Edina res težka izguba je tobačna tovarna, katere so Nemci razstrelili že več dni pred svojim odhodom. Predno je mogla Titova armada prodreti do mesta, se je morala prebiti skozi izredno močne nemške turdbe. Do 60 km pred mestom so Nemci zgradili svoje utrjene linije v velikanskem loku. In navzlic vsem porazom na ruski in na zahodni fronti, so vendar ie celo v zadnjih tednih ojačili ta del svoje fronte. Borili pa s* se srdito. Toda mojstersko izvedeni napadi so podirali utrdbo za utr-bo. dokler ni zagrozila Nemcem nevarnost, da jih partizanske sile zajamejo. Tedaj se jim je začelo muditi — in nastopil je trenotek, ko so planili v boj V Proevetl aa dnevna svatov na in delavaka veeM. All IIb ¿tlate vsak dan? EKSTRA Rdeče Točke PRIDITE II DOBITE Ml 2 rdo kateri amo naglo stekli proti hiši gospe Cotinotove. Že sem mislil, da amo rešeni. Tla ao bila položna in videl aem, kako je mrgolel pred nami začetek izprevoda in kako ao se nekateri z bledimi obrazi ozirali nazaj. Viaoko zidovje na deani in levi je nekoliko dušilo trušč upora. Markiz in njegova mati ata bila tik za menoj, za njima pa še peščica markizevih pristašev; po tem takem smo bili na koncu izprevoda. Ozrl sem se: ulica za nami je bila še prazna. Ko sem se sklonil k Denizi, da bi* ji šepnil to-lažilno besedo, je zdajci nastal pred nami odboj, ki je vrgel sprednje vrste nazaj; in v tem, ko amo se mi še ustavljali, ae je vzdignil v daljavi pred nami obupen krik—o, da ne bi nikoli več ališal take atrašne mešanice ječanja in poblaznelega vpitja! Nekateri so ae delali na vae kriplje, da bi ae vrnili k cerkvi, drugi pa, ki še niao vedeli, za kaj gre, ao silili dalje; kdor je padel med tem pehanjem, je bil takoj poteptan. Nekaj trenutkov je vladala po vsej teani uličici brezumna zmešnjava. Tudi jaz, ki aem pazil samo na to, da očuvam Denizo, niaem takoj razumel, kaj ae godi. Moja prva misel je bila, da ao ženske—aaj jih je bilo troje na enega moža—ponorele ali pa se vdajajo sebični, podli strahopetnosti. A kmalu, prekmalu sem videl, da je bil njihov strah utemeljen! Izza sprednjih vrst je planil proti nam val divjega krohota in nad glavami, ki ao me ločile od hiše goape Catinove, ae je mahoma vzdignila šuma itrlečih sulic. Spoznal aem, da ao nam kalvinisti preatrigli pot! Zdsj ni bilo več misliti ns kak umik; bili amo obkoljeni. Iz aoteake viaokih zidov, ki jih nismo mogli preplezati, je bil edini izhod skozi hišo gospe Catinotove, in ta je bila zasedena ... Pred nami in za nami so štrlele naperjene sulice! Še dandanašnji se Časih v snu zgrozim nad prizorom. V duhu še vidim žarko solnce, kako je sijalo na naše blede obraze, spačene od strahu; ženske vidim, kako so padale na kolena in vile roke, in druge, kako so vpile in molile kakor iz uma, in tretje, kako so se obešale moškim okoli vratov; in zmagovalce slišim, kako so s satanakftn krohotom klicali moškim, naj se pokažejo t*r obsipali ženske z umazanimi žalitvami. Nimea, starodavno mesto državljanskih bojev, leglo več ko stotine borb brez priza-našanja—niti Nimes še ni bil videl bolj okrutnega in bolj peklenskega prizora. V presenečenju in smrtni grozi, ki sta tako nenadoma izpodrinili v meni zavest odrešenja, sem še tesneje stisnil Denizo k sebi ter skril njen obrazek na avojih prsih, da ne bi videla, med tem ko aem se jaz naslonil na zid in zaje-čal od strašne misli na to, kar se je bližalo. O Bog, sem si dejal, kaj bo z ženskami! ... Da, so okolnosti, ko bi dal človek vse, kar ima, da ne bi bilo na svetu nobene ženske ali da vsaj sam ne bi ljubil nobene! (Dalje prihodnjič.) Zaklenjene duri Tone Čufar (Nadaljevanje) Francka je bila utrujena, nič se ji ni ljubilo. Pomenkovala bi se že in tudi Pavli je bilo do razgovorov, a ju je zmotil gospodar. Pavli je očital, da se predolgo mudi tu gori, ko ljudje čakajo, Francko je pa spraševal, če želi večerjati u podstrešju. Sprva ji Je bilo vseeno, potem se je pa premislila. "Torej v posebno sobo!" je naročil Kodrič. "Za dva!" Natakarica je odhitela v pritličje. V podstrešju je vladala tišina. Kodrič je nekam olajšano zadihal. Popravil si je obleko in se čisto približal Kiancki. Vzel ji Je glavo v roke in jo nagnil vznak. "Punca, tu še znoriš od puščobe " Francka je vstala in ga narahlo odrinila od sebe, on pa njenega odpora nI vzel zares. Zgrabil jo jr te roke. jo objel in prislonil na posteljno končnico. Mlahavo se Je prepuščsls trdim roksm, pustila je, da Jo je poljubljal, saj se mu ni mogla niti upirati. Rob končnice jo je lomil na dvoje. V postelji je zajokal otrok. Kodrič je spustil Francko, da ga je pomirila, iz sobe pa hi šel. Pasel Je oči na mladi ženi in vse bolj ga je gnalo, da jo spet stisne k sebi. Otrok pa še ni trdno apal, zato se je premagoval. Vmes se mu je zazdelo, ds so zsškripsle stopnice. Pogledsl je na hodnik. Vrhu stopnic ae je pojavila Kodričevs. Gostilničar je trdo zaprl vrata, da ae Je otrok znova prebudil in sitnaril. Ženo je pogledsl tako divje, da ni upala glsano spregovoriti. "Ksj delaš pri omoženl ženski?" Je zasiknla komaj slišno in že se je umikala pred Mihovo pestjo navzdol po atopnicah. Nepreatano je attesala pritajeno očitke, da Jo Je ogoljufal za hiSo in denar in da bo z lojdrami spravil vse na kant. Miha Je bil pa vajen podobnih litanij In se je pobrigal samo za to, da se Je lena čimprej znašla v pritličju. "Brigaj se za svoje delo, drugam pa ne vtikaj nosu, če ti je ljuba zdrava butica!" ji je' zapretil s srede stopnic in ae potem povrnil v podstrešje. Francka Je imela v rokah zrcalo in si je popravljala lase. "Človeka zmeraj kdo nadleguje s kakšnimi opravki," se je zlagal v opravičilo svoje odsotnosti in potem zažvižgal melodijo, -» ki jo je igral radio v točilnici. Otrok je zdaj trdno spal. "Doli je vse pripravljeno," Je dejal Kodrič in postajal nestrpen. Frsncka je prikimala in ai pobrala odpadle laae z obleke. Ko Je ugasnila luč in hotela iz aobe, je apet aegel po njej. "Nikar, vsa bom skuštrana." Odjenjsl je. Čeprsv zdto nerad. 3. Zs mlsdim, vsse pogreznjenim Petrom Tersnom so ostsjsle tla-kovane mestne ulice z bogatimi, pozno v noč osvetljenimi izložbami. Počasi je šel v mračno predmestje s malim zavojem pod pazduho. Na cesti ob kalni reki se je naslonil na obvodno ograjo in ae zszrl v edino večje poslopje tegs krsjs, ki se je dvigslo iznsd pritlikavih bajt Spodaj ao bila razsvetljena vsa okna, tudi v prvem nadstropju je skozi nekatere prodirala luč, le podstrešje je tonelo v temi Nič ga ni mikalo gori. Počutil se je kakor pilot ob razbitem letalu v tuji pokrajini. Odkar Jt nosil aj?et pri sebi delavsko knjižico in jo zaman ponujal podjetnikom, ae še ni prav znašel. Visel je med upi in trdo resničnostjo, ns katero ni bil nič pripravljen. Hlad ga je prisilil, da je odiel v hišo. Iz točilnice je slišal glssno govorjenje in razigrano godbo. Po stopnicah se je vzpenjal kakor k^k vasovalec ali tat, ker ni maral nikogar srečati. Vznemiril ga je V8ak škripljaj pod nogami. Na vrhu ae je oddahnil. Pred sobico ga je pa spet zgrabila tesnoba. Tiho je odprl vrata in prižgal luč. Z očmi je obvisel na spečem Još-ku. Zavoj je odložil na zglavje. Sklonil se je pod posteljo. Kov-čegi so stali na svojih mestih kakor vae drugo. Le žene ni bilo nikjer. Nič ni vedel, kaj naj naredi. V tem čaau je bila vaelej v aobi. Otroka je redko pustila samega. Doslej ga je še zmeraj čakala z malim vred. A nekje mora biti, ai je mislil in se odpravil navzdol. Iz prvega nadstropja je nekdo nerodno hitel kvišku. Peter bi se rad umaknil, a ni bilo več mogoče. Prikazala se je goatilničarka z rdečimi, od joka okrvavljenimi očmi. "Sreča, da ate prišli" mu je govorila pritajeno. "Zeno pogrešata, seveda! Ona pa vas najbrže nič. Pomislite: moj atari jo napaja." Teranu se je pomračil obraz, a tudi besede ni zinil. Njej pa ni dalo miru. Ihta je potožila, kako strašnega moža ima, ki izkorišča ženske v stiski, njo pa drži samo za deklo. Za vae jo je ociganil, mu je razlagala in veliko je vedela povedati, kako ae prilizuje Francki kadar Petra nI blizu. "Kje sta?" je zavrelo iz njega. "V posebni aobi, že ves večer sama. Le prepričajte se na lastne oči." Nameril ae je v pritličje, pa ga je za hip zadržala. (Dalja prihodnjič) AQITOAJTE ZA PR08VET0* DELO DOBE HIŠNICE "JANFTRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovna «ura od popoldne do 11 «u« sve&er. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnico v Jedilnici VPRAŠAJTE prit ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Wat Kington Street; NUJNA INDUSTRIJA rabi MOŠKE IN ŽENSKE čez 16 let •i POLNOURNO ALI "PART TIME" DELO V TOVARNI ZA PAPIRNATE ŠKATLE ki izdeluje ovoje za jedila za vojno in domačo fronto • Pomagajte varčevati zdravje s papirnatimi škatlami DOBRE POVOJNE PRILIKE Uposlimo tudi število učencev starih 16 let ali več med poletnimi počitnicami Zglasite se med 8:30 dop. in 5. pop v CHICAGO CARTON COMPANY 4200 So. Pulaski (Crawford Ave.) Crawford Ave. avtobus direktno do tovarne Ruai mall oglasi POMOČNICE ZA ZAKUSKE Stalno - začasno delo. Pszit na jedila in pomivalke posode. Ob večerih, nedeljah in praznikih se ne dela. Oglasite se v Employment office, 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State—Washington Huuaice—Janitresses Za fino uradno poalopje na severni strsni. . Prijazno delovno stanje. Vprašajte Mr. Butler, superinten-denta 919 N. Michigan Ave. Hjjjnilu—Night Janitors Za fino uradno poslopje na severni strsni. Prijazno delovno stanje. Vprašajte Mr. Butler, superinten-denta 919 N. Michigan Ave. PRODA SE 0 sobna hiša. Gorka voda gorkota, 3 kare garaža. 2738 Logan Blvd. TE2AK12A1 SKLADIŠČNO DEu "LABORERS —W AREHOU«?! NUJNO—PREDNOSTNO Prijazno delovne «tanje Dobra plača Nadurno in stalno 1000 W. FULTON STREET HIŠNIKI IN HIŠNICE Vprašajte fl. hišnika v Old rv, Bldg., 407 So. Dearborn St HIŠNIK, IN HIŠNlSTS^; novanje in dobra plača. Mali h , MS Cuyler Ave. Phone Dv* 9624. ver* TE2AKI-DELAVC "LABORERS" DOBRA PLAČA St. Lucas Cemetery _5250 N. Pulaski Rd. NERABLJEH| "VACUUM" ČISTILCI SO NUJNO POTREBNI! Sedaj, ko so tovarnarji zaposleni z vojno produkcijo, postaja pomanjkanje električnih naprav vsak meaec hujše. Več in več žensk, ki delajo na vojnih delih in ki obenem opravljajo tudi domača hišna dela, neobhodno potrebuje "Vacuum" čistilce, pralne stroje, likalnike, peČence in drugo delo-hranilno opravo. * Torej bodite patrijotičen delilec. Spravite skupaj vse električne naprave katerih ne rabite, in jih zamenjajte za VOJNE znamke pri vašem trgovcu električnih naprav. On vzame tudi stare, pokvarjene naprave, jih popravi in spravi v delavno stanje. Zapomnite si, Vi s tem pomagate nekomu, ki potrebuje te naprave—vojne znamke pa bodo pomagale k zmagi vojne. . fopliances OPOMBA: Commonwealth Edison Company ne kupuje obrabljenih električnih naprav za prodajo, ampak le z veseljem pomaga čikaškim trgovcem v tem patrijotičnem načrtu. £ COMMONWEALTH EDISON / COMPANY ' GLEDATE ZA DELO 8 POVOJNO BODOČNOST JOT ~ Pojdita v arakoplovatvo . . . Stalno dala . . . lavratno vašbanja aa vsakogar . . . Dobra plača. Pridite k Douglaa is danasl VELIKO JttOSLOVANOV KI ŽIVE ■ SEVERNO ALI SEVERO-ZAPADNO, DELA V DOUGLAS TOVARNI SEDAJ! POMAGAJTE PREMAGATI JAPONCE! Potrto. ). ..lik tovorni troluport aaroplan kokor )o C M. • W .. Pri*»« too|—tohko P~t.no .U. „..„«ko dolo. Von» nI trto biti » Z!"™Z T", . ' ,Uk"' * "" ■ dobro plota od pr.opa da.. Zm^J.«. k. lih Uhko prid*». . lahkimi »Moli kot «n«>.. I. alumlnum. ao lahko prilopodo .runih Ud.lo.olMh pM)lh potop ankoptonl... ko ho «I- AKO SE PRIJAVITE TAKOJ S,.T ---------- WU*4"- ' »-- - - AI» Ii Vit« as mtral ft •»'•■I mmttm la oss •• *•!•! na—mil H MMNNHtel V RMlNl SE PRIJAVITE TAKOJ * lafSfRl, Aa M a ai nI Oww V DMflM «ait MILWAUKEE 1 SHaa Irrt as | im MImUm i« «»•d« A VC WE sa * USimMI SmID ». a a a sa a—ta»—« ■ WTMC Douglas Aircraft Co., Inc. CHICAGO'S OWN AIRCRAFT RANT