r zil resolucijo glede skupne ak- \ma strojnikov predložila podatke Zadostila je provizijam protidelav-ikega zakona Wishington. D. C. — (FP) -fednarodna zveza strojnikov je Hdložila vse podatke delavskemu departmentu in izpolnila vse v soglasju z registracijami provizijami protidelavske-a Taft-Hartleyevega zakona. ™ je prva velika unija, ki je kril« ta korak. Zveza se je postavila v linijo " obvezala, da se bo posluže-** vseh procedur novega de-IHkees odbora, ki je bil ustavljen na podlagi protidelavn zakona. Skoro vse unije ®*riske delavske federacije in *n«rwa Industrijskih organi-»o se odločile za bojkoti-Procedur. Zveza stoojni-" i* neodvisna organizacija. J^livikemu departmentu je Mlotiia vse forme in podatke lv<>Jih uradnikih, ustavi, fi-J*»i strukturi in izjave o lo-napram ameriški vladi. ¡"»J > podatki je podpisal taj-■•W*Kajmk Kric Peterson. * v"«k je omenil, da hoče m* pout in člane kongresa, ka P stroko\ ne unii« -----*■ J»i< cije proti oboroženi agresiji. Taka akcija in drugi ukrepi naj bi se uveljavili z dvetretjinsko večino glasov in bili obvezni za vse ameriške države, toda nobena država se ne bi smela poslužiti sile brez dovoljenja vseh držav. Enrique V. Corominas, argentinski delegat, je predlagal amendiranje resolucije, a je bil poražen. Na podlagi amendmen-ta se ne bi smela nobena država poslužiti oborožene sile ali odrediti sankcij proti svoji volji. Država Ekvador, ki je bila po-zorišče nekrvave revolucije zadnjo nedeljo, ne bo podpisala obrambne pogodbe. Waahington, D. C.. 28. avg.— Bela hiša je sinoči naznanila, da bo predsednik Truman odletel iz Washingtona v Rio de Janeiro v nedeljo. V torek bo govoril na zaključni seji medameriške konference. Charles G- Ross, Trumanov tajnik, je naznanil, da se bo predsednik udeležil proslav neodvisnosti Brazilije v nedeljo, 7. septembra. Truman bo odletel v brazilsko prestolnico v spremstvu svoje žene in hčere ter svetovalcev. Domov se bo vrnil na krovu bojne ladje Missouri. Možnost je, da se bo ustavil v San Juanu, Portoriko, na poti, domov. - - • Brazilski predsednik Dutra bo priredil banket v počast Truma-nu prihodnji petek kot gostu brazilske vlade. Truman, njegova žena in hči bodo stanovali v palači Laranjeiras, uradni rezi denci odličnih gostov v Rio de Janeiru. Italija bo vprašala za posojilo Washington, D. C., 28. avg.— Italija bo vprašala svetovno banko za posojilo $250,000,000 pravi naznanilo italijanskih di plomatov v Washingtons . Po sojilo, če ga bo dobila, bo šlo za financiranje rekonstrukcije Truman naj zavrže vojaške smernice Kongresnik Bender obsodil zunanjo politiko Washlngton, D. C. — (FP) — Kongresnik George Bender, republikanec iz Ohia, je pozval predsednika Trumana, naj zavrže sedanje militaristične smernice, zaepo pa je obsodil zunanjo politiko Trumanove administracije. Dejal je, da bi America prihranila najmanj deset mi-ijard dolarjev z revizijo drage in trapaste zunanje politike. Bender je načelnik kongresnega pododseka za izdatke, ki bo kmalu odprl zaslišanje glede sleparij pri oddajanju vojnih kontraktov. Dejal je, da je predsednik Truman nedavno avno priznal, da je najmanj 40 odstotkov sedanjega proračuna določenih za financiranje vojaškega in mednarodnega programa. v "Celo potrošnja milijonov a-meriških dolarjev v Grčiji ne bo pridobila grškega ljudstva za podpiranje koruptnega monar-hističnega režima," je rekel Bender. "Ta režim je že apeliral na Ameriko, naj pošlje vojaške čete v Grčijo." Kongresnik je napovedal večjo opozicijo proti Trumanovi zunanji politiki. Čutila se bo, ko bo kongres pozvan, naj dovoli potrošnjo nadaljnih milijonov dolarjev za financiranje iz vajanja te politike. Brazilska policija stre Ijala na demonstrante Rio de Janeiro, Brazilija.—Kö no se ameriški državni tajnik NADZIRANJE U MARSHALLO-VEGA NAČRTA Večina zapadnih držav za ustanovitev posebnega odbora VPRAŠANJE DISTRIBUCIJE 2IVIL Pariš. 28. avg.—Pokazala so se znamenja, da bo ustanovljen posebni odbor, preden bo ekonomska konferenca reprezen-tantov šestnajstih sapadnih evropskih držav zaključena v Parizu. Odbor naj bi nadaljeval delo in nadziral izvajanje načrta ameriškega državnega tajnika Marshalla. Vlade nekaterih držav so proti ustanovitvi odbora, večina pa je za ustanovitev. .Glavno delo odbora naj bi bilo razpečavanje živil. „ surovega materiala in o-preme, ki bo prihajala v Evropo iz Amerike na podlagi Marshal-lovega načrta. Odpor proti ustanovitvi odbora prihaja iz Skandinavskih držav, predvsem od Švedske in Norveške, ki se nočeta zameriti Rusiji z akcijami, katerih namen je konsolidacija zapadnega bloka. . Švica je dala razumeti, da je proti ustanovitvi o$)ora, ker se noče odprto poslaviti na stran Amerike proti Rusiji. Njena tradicionalna nevtralnost bi bila prizadeta. Nekateri vplivni francoski in britski politiki se tudi obotav-l^o, toda Iz drugih razlogov. Uverjeni so, da bi prej dobili a-meriško pomoč in v večjem ob Marshall in delegati latinskih - i^u*-. republik sestali Via medameriški j ^^ ^Z^tl* obrambni konferenci, je tukaj " "* Ustanovitev koalicijske vlade v Grčiji Caldaris se udal ameriškemu pritisku Atone. Grčija. 28. avg.—Pre mier Konstantin Culdaris, ki ne more dobiti podpore za formiranje kabineta, ki bi bil pod dominacijo in kontrolo njegove ro-jalistične stranke, je naznanil, da bo sestavljena koalicijska vlada pod nevtralnim predsednikom- Sporazlim je bil dose žen o novem premier ju na seji voditeljev rojalistične strunke. Caldaris ni hote!, razkriti imenu novega premierja. Dejal je le, da bo podal izjavo danes. Naznanilo je sledilo konforen-ci med Caldarisom, ameriškim poslanikom Lincolnom MacVea-ghom in Dwightom Grisvvoldom, načelnikom ameriške misije v Atenah, ki bo potrošila $300,000,-000 v Grčiji. Caldaris se je uklonil ameriškemu pritisku. Mac-Veagh in Griswold sta se izrekla proti ustanovitvi vlade, katero naj bi tvorili le reprezen-tantl rojalistične stranke. Caldarisov načrt je dobil usodni udarec nn seji med kraljem Paulom in voditelji Šestih političnih strank. Slednji so odprto ^povedali kralju, da ne bodo stopili v vlado, katere predsednik bi bil Caldaris. Listi objavljajo poročila koncentraciji gerilcev v bližini gorovja Kalmakstalana ter o novih spopadih med vladnimi če tnml In gerllcl v Traclji in Me kedoniji. Britska delavska vlada naznanila nove ukrepe Odmerki živil ponovno znižani. Motorna potovanja za zabavo prepovedana šnja policija napadla in streljala na množico 50,000 demonstrantov, ki so se zbrali z namenom proslave pete obletnice vstopa Brazilije v vojno proti osišču. Najmanj 33 ljudi je bilo ranjenih. Voditelji brazilskih unij so označili streljanje za nov korak v smeri fašizma pod vlado predsednika Enrica Dutre, ki je v maju razglasila Brazilsko delavsko federacijo in komunistično stranko za nelegalni. Nov ruski rekord v skoka z letala Moskva, 28. avg. — Izvestja, glasilo vlade, poročajo, da je polkovnik Vasilij Romanjuk dosegel svetovni rekord v skoku z letala. Z letala je skočil s padalom Iz višine 43,063 čevljev, kar je več ko osem milj. Dve milijardi za znanstvene raziskave Washington, D. C.', 28. avg.— Predlog, da Amerika potroši najmanj dve milijardi dolarjev za financiranje znanstvene raziskave v desetih letih, uključuje poročilo, ki je bilo predloženo predsedniku Trumanu. Pory&lo so sestavili člani posebnega od-bors za znanstveno raziskavo, čigar načelnik je John R. Steel-man. ene »i« r P* ■ne unije vodijo svoje I)( nikoratične metode in 'J omenjene v pismu. je razvidno, da je $12.500 na leto. predsednik Harvey I drugih uradnikov pri glasovanju. ' • imajo že 35 let ' " ferenduma. Inlcia-¡"klieo. Vsa pravila briti člani po spre- *"nvencijah unije. "dbor pregleda knjl-na leto. Na podlagi |"m1jh poročila vsem I"' tojankam. ;«n ne AMERIKA NE BO IMELA STALNIH BAZ V PANAMI Petropolis. Braslllja. 28. avg. I dejal Alfaro. "To stališče je bilo -Panamski zunanji minister Ri- že prej izraženo v spomenici po-cardo J. Alfaro je odprto pove-|namske vlode. ki je bila dostav-dal ameriškemu državnemu taj^ niku Marshallu, da Panama ne bo nikdar podpisala pogodbe, ki bi dala Ameriki «talne vojaške baze v Panami. Mar»hall je za-po«len s problemom baz na medameriški konferenci. Alfaro je dejal, da hoče Panama vsaj simbolično vrnitev vojaških baz, kstere je Amerika zgradila v Panami v vojnem času, pred obnovo pogajanj gled* sklenitve pogodbe. Pogsjanja so bila pretrgana pred nekaj me-9*ci. Panamska vlada je pripravljena podpisati pogodbo p<>d pogojem, da ameriška okupacija baz traja le pet let. pesa- more biti iz- "Ne zunanji minister, ne "" /asltianja. V slu- sodnik in ne panam«ki kongre« ^nja lahko apelira ne bo nikdar podpisal pogodbe. >Jo proti odločitvi ali ki b* določala «talno okupacijo ** referendum. ¡vojaških baz v moji deželi," je Ijena ameriškemu državnemu departmentu." Marshall je zagotovil Alfara da bo ameriški odgovor pa spomenico kmalu dostavljen panamski vladi. Apeliral je. naj Psnsma revidira svoje stališč«, ker svetovni mir še ni kon»oli-diran. Alfaro se je pritožil, da ameriške avtoritete v Panami ne ra1 zumejo psihologije panamskega pogajanja z Ameriko. Odgovoriti bo treba na več vprašanj, preden bo odbor, ki naj bi nadziral izvajanje Mar-shallovega načrta, ustanovljen. Eno je, kdo naj tvori odbor. Drugo je sedež odbora. Ali naj bo v Parizu, Londonu all Washingtons Kako rfaj bi se odbor izognil intrigam v tekmi za prednost med šestnajstimi državami pri iskanju ameriške pomoči? Nadaljnje vprašanje je distribucija živil. Reprezentanti nekaterih dr za v so se Izrekli za ustanovitev posebnega sveta, v čigar območje naj bi spadala distribu-cljs živil In drugih potrebščin. Vojaška zveza ne zanima Francije Ponodba ameriškega državnega tajnika ni dobila odziva Psris. 28. avg. — Francija je dala razumeti, da se ne zanima za sklenitev 40-letlM vojaške zveze z Ameriko, katera naj bi jo zaščitila pred Nemčijo. Ponudba ameriškega državnega tajnika Marshalls ni dobila odziva v Franciji, kakor ga nI sli-čen predlog bivš<-gs državnega tajnika Byrneoa pred enim letom. "Francija vidi ve'jo varnost in zaščito v učinkoviti kontroli industrijskih središč v Nemčiji," j« dejal besednik vlade "Kontrola je /a Francijo večjega pomena kot pa vojaka zveza x Ameriko. V Mar«h.«llovl ponudbi ne vidimo zadostne garancijo proti možni agre iji s strani Nemčije v bodočnosti. Stalna in Zbiranje ameriškega blaga za Turčijo Washington, D. C., 28. avg.— Državni podtajnik Robert Lo-vet je naznanil zbiranje blagu in vojaške opreme, ki bo posls na v Turčijo. To je v soglasju s programom ameriške pomoč Grčiji in Turčiji, da se bosta lahko upirali lp)munizmu. Amerika bo poslala tudi pomoč Italiji v vrednosti $34,000,000. London. 28, uvg. — Delavska vlada je naznanila nove ukrepe n regulacije, ki bodu prizadeli vse prebivulce v Veliki Britaniji. Poslužila se je oblustl, katero je dobila od parlamenta 13. avgustu pred zuključenjcm zasedanja. Novi ukrepi določajo ponovno znižanje odmerkov živil. Restavracije in hoteli bodo morali znižati odmerke zu 15 do 18 odstotkov. Odredbu, ki bo stopila v veljavo 1, oktobra, prepoveduje vsa motorna potovanja zu zabavo P«»čitnice v tujini bodo omejene v prihodnjih 33 dneh in popolnomu odpravljene 1. oktobra. Namen ukrepov In regulacij je znižanje uvoza blaga, ki se plačuje z ameriškimi dolarji. Vlada upa, da bo prihranila $612,000,-000. To je njen prvi korak zu znižanje letnega deficita $2,400,-000,000, ki predstavlja razliko med izvozom in uvozom. Vladu je naglaslla, da je trebu Izravnati razliko med izvozom in uvozom s težkim delom in podaljšanjem delovnih ur. Velika Britanija mora povečati produkcijo, da bo lahko krila stroške dovoza blaga. Premier Clement Attleo je na počitnicah v Walesu, Njegov urad v Londonu Je dejal, da se je morala vlada odločiti za zni- žanje odmerkov živil ip druge rcstrikcije, ker se zahigj), ameriških dolarjev naglo\ri$a. a Odmerki mesa, ki zdaj. predstavljajo vrednost 24 centov na teden, bodo znižani. Vsaka oseba bo dobila mesa le v vrednosti 20 centov na teden. Zadevna odredba bo stopila v veljavo 7. septembra. Odmerki mesa bodo nižji nego so bili v vojnem času. I . Znižani bodo tudi odmerki čaja na najnižjo točko. Po prvem oktobru bodo znižani odmerki gasollna. Sedaj dobi vsak avto-moblllst gasolina za prevoz 180 milj na mesec. Na podlagi nove odredbe bodo avtomobili služili le bistvenim potrebem. Odločitev glede znižanja odmerkov živil in drugih restrtk-ci J je padla na Izredni seji članov kabineta zadnji pondeljek. Na tej so bile diskusije o korakih, ki naj bi ublažili resno ekonomsko krizo v Veliki Britaniji. Obravnava proti urad• nikom nemškega trusta Nuernberg, Nemčija, 28. svg. —Obravnava proti 24 vodilnim uradnikom nemškega trusta I. G. Farbenindustrie «o je pričela prod ameriškim sodiščem. Vsi so obtoženi vojnih zločinov, odgovornosti za izbruh vojne, umorov in r.asužnenja tujih delavcev. Prosekutor je ameriški genersl Telford Tsylor. TISKARSKA UNUA SE IZREKLA ZA NEODVISNO POLITIČNO AKCUO ljudstvs. Panamska delegacij« u¿ínkov|U kontrola nemških in-na medameriški konferendi še garancija" upa. da 1Vi vprašanje vojaških _^ \ * bas rešeno. V panamskih me «tih se bodo vršile protiameri Francoski listi «koro v«eh barv oo ne navdušujejo za skle-tke demonstracije v znak prote- nitev vojaške zveze z Ameriko. I komunist pootall uradnik unije sta proti vojnemu departmentu. List Ce Soir, glasto komuni-||n v«aka druga oSeba, ki ima Clevel|nd. O,—— Mednarodna tiskaiska unija, včlanjen« v Ameriški delavski federaciji, se je na svoji konvenciji Izreki s za neodvisno politično akcijo, izločitev provizij o zaprti delavnici iz pogodb in porazila prod« log. da komunisti ne smejo i* rneti uradnih pozicij v uniji, Osvojena strategija je naper jena proti Teft-Hartleyevemu protidelavskemu zakonu, ki prepoveduje zaprto delavnico, Uni* ja je določila pogoje uposlitve, pod katerimi bodo tiskarji de« lali, "dokler bodo voljni in spo-aobni." Nsmen te poteze je o-hranitev pogojev /aprte delov nlce brez ukl)učenja v pog'»dbe Predlog, da ne more noben ki noče vrniti vojaških baz Po nami. Demonstracije bodo organizirale voe vodilne politične stranke v republiki. stične stranke, piše de je namen | IVeze s komunistično stranko, Amerike zdaj jasen. Ta jo oži v- j j# Ml poražen potem, ko go j« I jen je industrij v Nemčiji v ško- predaednlk Woodruff Randolph do Franciji. j označil za podlo politično pote- Preizkušnja proti-delavskega zakona Predsednik unije ADF ignoriral odlok odbora Waahington, D. C.. 28. avf.— Ameriško delavska federacija je ugludilu pot preizkušnji ustavnosti Taft-Hartleyevega protide-lovskega zakona pred sodišči, zlasti provizije glede odškodninskih tožb proti unijam. George Q Lynch, predsednik unije izdelovalcev vzorcev ADF, je ignoriral odlok federalnoga delavskega odbora, da «o le nekomunistične deklaracije sprejemljive za odbor, ako se hoče unija obrniti do odbora. Uradnik«? unij je instrulral, naj se poslužujejo le unijsklh form, ne po onih delavskega odbora. Lynch je izpolni! eno formo In jo poslal I*. Kreyju, predsedniku departmentu kovinarskij unij ADF Lynch je dejal, do so formo delavskega odbora nejasno glede unij, ki so po mnenju odbora |>od dominacijo aH vplivom komunistov, Hoj Ameriške delavske federacije proti proviziji protidelov-skiga zakona glede odškodninskih toib Jo »prožila akcija W. J. Dill nor Transfer Co. v Pittabur-ghu, Pa. Kompantja Je namreč vložilo tožbo proti uniji voznikov in Albertu O. Dltrlchu, re-prezentantu unije, zaradi kršenja pogodba pri federalnem dls-triktnem sodišču. Kompsnijs zahteva odškodnino $485.000 od unije, Ona trdi, da Je unija neto, ki bi vodila v dlktatum f)e deinkiat ustavila delo vomikov tal je, da bi uradniki lahko /a- in da je vsled tega utrpela ve-trli Vsako opozicijo z obdolži- liko škodo, ivijo, do so njihovi nasprotnik! Odvetnik ADF je dejal, da bo komunisti. moralo federalno aodlščo odlo- Sprejeta je bila nadomestna />iti o ustavnosti protldelovskegs resolucijo z zavrnitvijo filozofi- zakona Odškodninske tožbe so je komunizma. Glasila se Je: bile vložene proti |>etim unijam "Sprejeti ne moramo kot vo- ADF dttelje one, Iti «o ogrevajo za ■., komunizem, kot «e propagira In ■/ »• -lliM(l„.i- Lm-i prakticira «edaj. Naslanjamo ae Vodja rumunske kmeč- na demokrstičns načelo naše ke stranke aretiran deb* in ns razum našega l j ud ,tuk-|r4tJI Humunljs, 28 svg stvs da bo držalo to načelo prt, „KomunitUčnl Ust Romonio U-življenju »n skrbelo, d. bodo do je bil Mlh.lj Po- funkcionirala. . , . .___. ^„iw Delegati so se izrekli r. skup- P^P^^nlk zstrte no delavsko akcijo pri volitvah in /o l/volitev progresivnih t«"* preukavi nele- kandidatov galnih aktivnosti stranka Dr. spremenili so pravila, da so Juliu Maniu, predaednlk stran- bodo lahko tukarjl odstranili I« Je bil oretlron 14. julija. On delavnic v urah primarnih In I" drugi voditelji stranka bodo splošnih volitev, ne do bi se mo- postavljeni pred vojsško sod tiče rail podvreči disciplini. i prihodnji teden Domače vesti Rojenico Nokomis, 111. — Pri družin Vincent Guspurich so so oglasile rojenice In pustile prvorojenko. Ker sta oba starša člana SNPJ, bo tudi društvo 2(H) pridobilo novo članico v mladinski oddelek. Išče strica Milwaukee. ~~ Johan Oblak, vas Cerovec 10, Šmartno pri Litiji, Slovenija, bi rad izvedel zu svojega strica Johna Oblaka, domu blizu Litije. Ako kdo kaj ve o njem all ako to «am člta naj mu piše, ali pa nu nuslov: Joe Widmur, 031 S. 0th st„ Milwaukee 4, Wis. Is Clevelando Cleveland.—Po krotki bolezni je umrl Mutt Pleako, star 07 let, doma Iz Koprivnico, kjer zapu-šču tri otroke, nekje v Ameriki pa neke sorodnike.- V bolnišnici St. Alexis se nahaja Joseph I,ovsin, Angela Amigoni pa v bolnišnici Churity, kjer Je pre stala operacijo. itiÜgitifigL . PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of aad publish«! by Slovene NaUoosl BmiU Society s« Zdrui«n« drftovo (hm Chlraga) la aa loio, 14.00 sa pol lota. »L00 sa ¿etri letaj sa Chicago la okeltoo Cook Co* $f.50 sa colo loto. M.7S sa pol lato; sa Inosemstvo I11JI. SttbsortptioB rolosi for tho United StaSea (enoOft Chicago) aad Canada SS.00 por tmt. Chicago sad Cook Counly U M por yoar. ioroiga ooaatriea »11.00 por yoar. Coao ogUaoT po dogovoru.—Rokopis! dopisov la aeaaroàonlh člankov so ao vrtfajo. Rokopisi literarne vsebin« tčrSeo. povsslL dram«, posm! ltd ) so rioajo poUlJaUlJu lo v slučaju. ¿0 jo prilošU Advertising vatoa oa agr««meni^-»lan»»«crifts of sad uaaoliaitod trtici« will not bo roluraod. Othor auch as »torioa. plays, po«ma. ate., will ko roturaod lo whoa accompaaiad by solf-addroaaod and aiamped envelope Naslov aa vso. kav lai PROSVETA 2617 - 59 So. Lawndala A va.. Chicago 23. Illinois . >n. .Jf Nekaj misli k Labor Dayu Zopet je pred nami Labor day, katerega praznuje vsa dežela kot uradni praznik že čez pol stoletja. Ker je bila Amerika prva dežela na svetu, ki je posvetila en dan v letu kot praznik dela, kot praznik delovnega ljudstva, bi človek, ki bi prišel z Marié, lahko mislil, da je v Združenih državah delavec najbolj spošto van, da uživa najpopolnejšo delavsko in socialno zakonodajo, ki 30 jo kdaj propagirali socialisti in progresivci. Da bi se Marsian v tem zelo motil, ni treba naglalati. Resnica je, da ima vsska količkaj napredna dežela precej boljšo delavsko, posebno pa socialno zakonodajo. Tudi Evropa, ki je šla zadnja leta skozi fašizem, ima na splošno veliko boljšo socialno zavarovanje za primer starosti (pokojnino), brezposelnost, bolezen (vklju čivšl pohabljenje pri delu) in podobno. Te zakonodaje ni odpra vil niti fašizem, marveč jo je le vpregel v svoj voz kot vse drugo. Posebno dobro socialno zakonodajo imajo v škandlnavsklh deželah, v Angliji ln Rusiji. Po osvoboditvi so izbomo socialno zakono dajo sprejele tudi ljudske vlade v deželah sovjetske sfere. V An-gUji stopi v veljavo v bližnji bodočnosti novi zakon, ki določa izredno dobro socialno zaščito "od zibell do groba", vključlVši popol no brezplačno zdravniško oskrbo in hospitallzacijo. * Na drugi strani je naša Amerika, deloma silno bogata, deloma zelo revna, v pogledu socialne in zdaj tudi delavske zakonodaje med najbolj zaostalimi deželami. Prvi korak na polju socialne zakonodaje je bil storjen pod "new dealom" s sprejetjem zakona o socialni zaščiU, ki določa borno pokojnino zavarovanemu delavcu po 65. letu starosti, kakor tudi njegovi ženi. Toda kar je še slabše, je to, da je iz tega zakona izključenih več kot deset milijonov delavcev — vsi vladni uslužbenci, domača služinčad, poljedelski delavci in drugi. Dobra stran tega zakona je v tem da Je z njim zvezna vlada prisilila posamezne države, da so sprejele zakone za brezposelnostno podporo. Tods v večini držav so U zakoni zelo slabi. O Izboljšanju zakona socialne zaščite, kakor tudi o sprejetju zakona za splošno zdravstveno zavarovanje z brezplačno zdrav nitko in hospitalizacijsko oskrbo, ki je v modi Širom vse Evrope in tudi v več deželah latinske Amerike, Avstraliji in Novi Zelandiji — o vsem tem "naš" kongres ne mara nič slišati. Wagner-Dlngell-Murrayev predlog za splošno zdravstveno zsvarovanje leži na polici že več let, reakcionarna Ameriška zdravniška zveza pa ga energično obdeluje kot "socialističnega" zmaja. * Amerika je res dežela velikih socialnih, gospodarskih, kultur-nih in političnih kontrastov. Na eni strani praznujemo leto sa letom Labor day in se zakllnjamo na demokracijo kot nekaj svojstvenega, nekaj, kar bi moral kopirati ves ostali svet, na drugi strani pa smo silno revni na socialni zaščiti ln dobri delavski zakonodaji. Dokler je človek močan ln zdrav, z družino vred, dokler ima primerno delo s prilično dobrim zaslužkom, je vse v redu, toda ko te oplazi bolezen, ako imaš slabo delo s slpbim zaslužkom, ali ako delo izgubiš, pa ni tako prijetno. Ce si v takem primeru brez prihrankov, si lahko največji revež. Ne delodajalec ne družba se zste ne zmeni in lahko pogineš kot pocestni pes Povsem drugače Je seveds, ako spadaš med imovite sloje. Te daj živiš brezskrbno, vprašanje dela in kruha in zdravnika ti ne dela preglavic; sploh boš živel razkošno, hodil od letovišča do letovišča, od nočnega do nočnega kluba in z obema rokama razmetaval denar, za katerega so gsrali drugI. Tudi demokracija se ti bo smejsla iz vseh kotov. Z drugo besedo, med vrhnjo ln spodnjo plastjo je razlika kot noč in dan. Za enega Gold Coast, za drugega — slums . . . Borba za kruh je bolj ali manj težka tudi /a ene, ki so med tema dvema avetovoms. Taka Je razredna druž ba, ki sloni na kspitalizmu. WJLX ilm mirnrr -aramj-Trerirg^rrir^rf^»*^ V stovo možu, prijatelju in učitelju Pittabarfk. Pa. — Zakon tiara ve je pač takšen, da «i mu moramo podvreči vsi. Usada človeka je, da se rodi in nato umre, da v teku svojega življenja rije po zemlji in se otepa vsakovrstnih križev in nadlog, da si v potu in trudu ustvari u-dobnejše življenje. Tako je bilo v primitivni dobi, toda v dvajsetem stoletju se je marši -ksj spremenilo. Človek je postal najvišje bitje, ki sf je s svojim razumom ustvarilo pogoje za civilizirano sožitje, življenje veselja in sreča. Iz temne preteklosti je ustvaril dobo znanstvene, svetlejše bodočnosti . . . Po starih običajih žalujemo za vsemi umrlimi znanci. Toda žalovanje za nekaterimi sega glo-bokeje v naša srca, ¿lasti tedaj, kadar se jposlovl od nas kdo Izmed ožjih sorodnikov ali znancev, s katerimi smo živeli in se trudili za ene in iste Ideale. V takem slučaju se smatra izgubo za nenadomestljivo stvar, ker je vsied smrti prijatelja prizadeta oela vrsta ljudi ali celo vsa naselbina, kakor je v tem primeru. Pittsburftka naselbina je bila vedno siromašna na izobraženih naseljencih, pa zato bomo vsi, ki smo osebno poznali in imeli kake stike s pokojnim FRANCETOM OBLAKOM, občutili njegovo odsotnost. Pogrešali bomo njegove trezne in logične nasvete, njegovo iskreno ljubezen do slovenskega naroda. Pokojni je ljubil slovenski narod pravi, da bo kapitaliz« _ . -em skušal preprečiti grozečo krizo z Z? mm oboroževanjem na nJ* kot je delal Hitler i„ * ^ tT^ - ^ 5 da ■ mJ najbolj pa ga bos a pogrešala Tvojega blagega ob- njegova soproga Josephlne in ^ / plemilo vprizorjenih več nsrodnih dram na odru Slovenskegs doma, da je pevski zbor Prešeren dolga leta gojil petje ln drama tiko in splošno naobraževalno delo. Bil je eden zelo redkih, ki je prinesel s seboj drsgoceno skušnjo iz stare domovine, da smo dali igram pravilno lice, da smo znali izločiti slaba dela oc dobrih. in zrl pred seboj. Večna slava Tvojemu častnemu delu! PRIPOMBA: Njegova soproga slovenske spise in zgodovinske Josephme se na tem .mestu za-zapiske, pa sem se tudi jaz po- hvaljuje vsem za tolažilne bese- časi seznanil z našimi pisatelji de m dru«e znake S0ŽalJe za f0' in pesniki, z našo visoko kultur-'bojnim ljubljenim možem, ka- no razvitostjo in trpko zgodovi- kor tudi vsem onim ki so ji na en ali drugi način bili ob strani v njenih bridkih urah. George Wlikovich. no neprestane borbe proti ger« manizaciji in tisočletnim sovražnikom Slovencev in vseh slovanskih narodov. Bil je eden zelo redkih Slovencev tukaj, ki.yt| se bi morali e poznal ne samo slovensko za * teraturo, ampak poleg te še vse, . J, f slavne ruske filozofe in literar- zunanjo politiko! ne genije, ki so pred davnimi | Belllngham. Wash. — Zadnje leti zasejali seme bratstva in ¿ase vidim precej dopisov o postage med Slovani, čigar sad u- čitnicah in potovanjih, veseli-živajo sedaj vsi slovanski naro- cah in drugih zabavah. Tudi di in kmalu bodo iste sreče deležni tudi neslovanski narodi, in določalo q zunanji politiki — in notranji — se nam ne bi bilo treba bati depresije, niti take draginje bi ne bilo, kaj šele da bi podpirali grškega kralja in oboroievali Kaišeka in Turčijo proti Rusiji in s tem izzivali vojno, nato pa kričali, da naro Rusija preti, ko pa je ravno obratno resnica! Sem in tam pa se le prikaže žarek resnice. Howard K. Smith je poročal zopet z Dunaja. Zadnjič je posvetil nekaj luči — tudi z Dunaja — o Jugoslaviji. . Danes, dne 17. avg., pa je podal nekaj resnice o Ogrski. Povedal je, da ni videl — kar je pričakoval, da bo — nered, razburjenje, neurejeno gospodarstvo, revolucijo . . . "Nič takega," pravi Howard, "ljud stvo je videti zadovoljno s tem, kar je in gre,mimo po svojih o-pravkih. Govoril sem z ljudmi, ki so se izražali različno, to je za in proti Rusiji. Nato pravi Smith: "Slišali smo, da Rusi drže deželo okupirano po svojih vojakih. V resnici pa nisem videl več ko 19 ruskih vojakov v razdalji petsto milj, ki sem V Clintonu. Mich., so nedavno imeli viharno atavko. v kateri Je jih povozil, in še ti vojaki so bi-zmagala avtna unija CIO. Na sliki Je videti Donalda Thomasa, ^ neoboroženi, niti ne v službi, predsednika Clinton Machine Co.. ki vodi četo skebov v tovarno. _ »judi smo slišali, da je Rusi-Ker Je i tem rssdražil pretežno večino meščanov, sa Je končno ja zaplenila več ogrskih indus-podal in pobotal z unijo. Itrfj za vojno odškodnino, prona- šel pa sem, da je vzela Rusija le 4% od imetja, ki je bila lastnina nacistov. To pa je v skladu podsdamsko pogodbo," pravi poročevalec. Omenil je tudi, da Ogri ali Madžari trgujejo s Švico. I Taka je torej ta storija o ruskem železnem zastoru proti demokratičnemu zapadu. Devetnajst vojakov je videl v razdalji 500 milj in še ti so bili neoboroženi. A tukaj pa verujemo, kako ruski vojaki terorizirajo ogrsko prebivalstvo . . . Vzemimo drugo sliko, sliko povprečnega Američana, ki ti bo dejal: «„ "And what of it« . . . We are here in our America, our good old U. S. A. and let European peoples settle their own business . . Despite the cursed—cursed by malcontents —the capitalistic system, we fare, so far pretty well . . . better than anywhere else . . To je povprečnega Američana odgovor in če tudi nič ne odgovori, lahko si misliš, kaj on misli. Resnica je, da smo vsi s predsodki več ali manj prežeti. Pa poskusimo gledati na dogodke brez predsodkov. Baš ti dopisi o potovanjih, o plačanih počitnicah in raznih zabavah kažejo, da je precej naših ljudi, ki imajo lep denar za "deževne" dni, hiše, avtomobile in druge ugodnosti, ki jih v starem kraju še nimajo. Do tukaj je vse prav, ampak če bo, kot se govori, vojna z Rusijo, je pa to zadeva slehernega Američana kot Evro-pca. In naša zunanja politika je taka, ki hoče ukazovati. Ako prečita te knjigo "The coming crisi8"-rvidlte, da kapitalizem ni v stanu preprečiti krize. In to je zadeva slehernega Američana! Pisec knjige isal "In jaz imam "počitnice" že dve leti, ampak brezplačne ... in to je kjer nas vedno bolj posnemajo, j^vo, da ne potujem niti ne in vidijo v nas prave apostole socialne pravičnosti in mirnega sožitja med vsemi narodi broz ozira na narodnost, vero, polt in politično opredeljenje. Nič manj pa se ni udejstvova v društvenem gibanju^ Naiprcj pil bivši SSPZ, pri štev 26 ABZ in štev. 11R SNPJ. Največ tru da pa je pustil v uradu tajnika Slovenskega doma, pod okriljem katerega ae danes suče vse konstruktivno delovanje nsše naselbine Dom je skUpns lastnina in prava narodna Institucija, ki v danih okoličtnah In mejah vttdt skrb za skupno blagostanje pittaburških Slovencev. Celo njegovo 11 vi jen Je ie bila ena sa ms venga plodonosnega dels, Pokojni je napeto sledil zgodovinski osvobodilni borbi našega m vseh slov. narodov v zadnjem smrtnem spopadu z germanskimi "in italijanskimi podjarmljevalcl. Doživel je zmago nad fašizmom, ni pa doživel, da bi bil zopet stopil na osvobojeno rodno grudo, kamor ga je prijazno vabila njegova edina sestra, v njegovo rojstno Novo vas nri Žireh v lepi Gorenjski, odkoder Je odpotoval s trebuhom za kruhom, kakor na tisoče drugih. Tudi on je bil pripravljen na obisk sestre in osvobojene Slovenije. Tik pred smrtjo pa mi je zaupal, da se bo za stalno povrnil v staro domovino s svojo pridno in zvesto tovarišico Jortfmo, da bo to naredil kakor hitro bi prodal hita in dobil državno dovoljenje za povratek. Toda kruta smrt ie pretrgala nit njegovega plodovitega življenja in mu pokvarila načrte in upanje za miren in /ssluien počitek v objemu svoje edine sestre Frančiške hodim na veselice; torej nimam o trj stvari kaj pisati. Kar me zan'mn boli" ko čitdnje o potovanjih. ie to kar se godi po svetu, oziroma kje je resnica in kje laž.- ' Poslušam na radio, kaj povedo razni poročevalci in drugi fefhirnfltorji, ki ni prizadevajo rkšitf rffet na temelju kapitaliz-rMt.'"ihki reformatorji zavajajo ljudstvo. Na primer: Amerika hoče to ali ono, v resnici pa, ako bi ljudstvo govorilo v Ameriki dast Je bil skromen In skoro ne- \ Rupert. Njegovi telesni ostanki ko boji, kajti predstavlja defmitiven skok v faši/em Zobje te^a zakon« se bodo pokszall šele sčasoma, kajti deloval bo kof boa. ki svojo žrtev počasi zadavlja ln ji lomi kosti. Pred polomljenjem koali se bo ameriško organizirano delavstvo <»bvar«1 vosntške unijo ADF v Saa Fraacftee«. Slfks kašo skupino doloqa!ov s ▼ shoda, ki Je obiskala Yellewetoae National Park in se očlvldno dobro počutila—ko! ns ohceti. 355 beograjskih obvezal delovnih brigad ae K ds bo SffrpevaJe v » * „ cih lovnih ur J«««.* 1 brigade štejejo 12*« f ^ tem številu ni»«" ^ ske delovne treh beograjske de*vne lo :tst 116 P***"** -nlh ur BeograK"» dan prostovoljno „I** °ZJ 2». AVGUSTA *&i>rw!Wtiri 't*'* T BMM = VITA BOMSIM r < IZVLEČEK ZAPISNIKA SODNE OBRAV PROTI DR. BORISU FURLANU Sodna razprav« proti profesorju Furlanu* Francu Snoj« in drup vohunski skupini pred vrhovnim sodiščem LRS (Nadaljevanje) Tožitelj:-Če bi ona smatrala, k u Furlan pošten Slovene^ hi mogla dati tako porodilo? ^ "zmed poštenih ljudi bi iSvarjeva dala tako poročilo komu. naštejte mi, komu izmed Slovencev? ■ __ !"urlsn:-Jaz sem videl to po-„čilo ko mi «a je dala. ^lec -Kaj ste Hočevarjevi naročili takrat, ko ste J» dali PIS' poročilo? Ali ste ji rekli, £ ga lahko nese pokazat na kvart? Furlan:—Ni govora. Tožilec:__Nasprotno, kaj ste ji jekli' Furlan:—Rekel sem, naj obdrži to zase. . Toalec:—Ali ste se strinjali z Letom odgovorom, odnosno poročilom? Furlan:—Ne morem reci. Tožilec:—Torej niste namera-nli dati takšnega naprej? furlan:—Ne. pcročilo Hočevarjove se Je zdelo Furlanu premiio Furlan je bil mnenja, da bi šlo treba poročila še dokončno rdclati. V ta namen sta z Lju-»m Sircem pripisala poročilu ločevarjeve svoje lastne pri- »mbe. Tožilec:—Kaj mislite, kakšne 10 te pripombe? Ali so lažje ka-tor poročilo samo? Furlan:—Se ne spominjam. Tožilec:—Kaj je hujši izraz: tverinski—ali krut? Furlan:—Zverinski. Tožilec:—Hujši izraz je zve-instvo, vi ste Hitlerju prečrta-i zverinski in ste rftu dali izi-az: urut. Pravite, da ste znanstvenik. sklicujete se v svojih zaslišanjih, da niste imeli opravit z dnevno politiko, nego da te šli v znanost. Ali je to gra-!vo, ki je podlaga za znanstve-o razpravo? Furlan:—Saj tega nisem dal Uprej. Tožilec:—Zakaj ne? Furlan:—Ker ne ustreza. Tožilec:—Ne zato, ker ne u-treza, nego ker je predstavnik imeriskeqa rdečega križa v Ju-¡oslaviji prej odšel v Ameriko n ste bili vi prej aretirani. Pomož. tožilec:—Po kom ste lotem mislili to poslati v ino-lembtvo? Ali sta s Sircem go-rorila o tem? / Furlan:—Da, Sire je rekel, da K) govoril s članom predstaviva tuje države. Tožilec:—Zakaj? Furlan —Če bi lahko on to poll. Btlogardistlčna literatura v Furlanovsm domu Tožilec:—Vi imate ogromno Iterature. Furlan:—Ne vem, če se lahko rdi. [Tožilec:—Imate ogromno lite-Nur«. imate tudi zbirko belo-Mistične literature. Zakaj i-¡«e zbirko te belogardistične writ ure? Furlan:—Leta 1945, takoj ko ™ prišel v Ljubljano, sem šel 'knjigarno pri škofiji in tam to pobral. [ Tožilec:—V koliko izvodih so P* to dali? [Farlan:—Vse, ^ sem nave- Zakaj imate "Ukra-r1 v dveh izvodih (na ■ » »mena še drugih knjig) . . . i"* bukve" v dveh izvodih. L^' mueencev" v dveh izvo-Slovenski domobranec" n^uh izvodih . . . ? Lj 1 To meni ni znano, [ ' Pr»V za prav to. Fu'l*noY0 udsjstvovanje m*d vojno 1'ieidemo na čas, ki /a nami —na leto 1941. ste šli iz Jugosts- &em marca 1941 m na Jugoslavijo. Zakaj s«t šli pred u* lugfifuvijo? Pričakoval sem ka h h r E bu t mu k čigavo pomočjo ■gosi avl je? pomočjo nekega mojega angleškega prijatelja Lorenaona. Furlan je izpovedal, da so odšli v inozemstvo tudi njegova žena in dva otroka, ne more se pa spomniti, kdaj je dobil za to potovanje tisoč dolarjev. Tožilec:—Poglejmo, kako je bilo v inozemstvu. Kaj je to "Primorski komite"? Ali veste za to ime? Kdo je bil član "Pri-, morskega komiteja"? Furlan:-To so biu dr. (Ivan) Ček, ki je bil predsednik, profesor Rudoli in (>otem so tudi mene izvolili. * Tožilec:—Ali poznate dr. Čo^ ka? Kdo je to? Furlan:—Bil je odvetnik v Trstu, potem se je preselil v Beo-Krad. Tožilec:—Kje je danes? Furlan:—V Trstu, koltkor vem. Tožilec:—Zakaj pa ni v Jugoslaviji? Furlan:—Tega ne vem. Tožilec:—Ali veste, da je Čok agent tuje obveščevalne službe? Furlan:—Tega ne vem. Tožilec:—Kdo je prof. Rudolf? Furlan:—Bil je profesor na trgovski akademiji. Tožilec:—Kakšna je bila njegova funkcija med vojno? Furlan:—Jaz zelo malo vem o tem, ker mene ni bilo tam. Oni so delali v Jeruzalemu in Kairu. Tožilec:—Kaj je deial v Kairu? Furlan:--Izdajal je časopis. (V Kairu je izhajala "Bazovica"—Op. SANS.) Toiitelj:—On je bil v Kairu v tuji službi, bil je agent obveščevalne službe, vi to dobrp veste. Furlan:—Jaz tega ne vem, Tožitelj:—Dobfo, vi ste bili v Ameriki, prof. Rudblf pa je bil v Afriki. Ali ste mu kdaj pisali ( pismo, ali ste kdaj pošiljali radiograme, telegrame? Furlan:—Jaz sem mu poslal enkrat telegram. Tožilec:—In Če vam pokažemo pet telegramov? Furlan:—Arhiva, ki je bil, od takrat nisem pregledal. Glede pisem in telegramov, ki jih je pqšiljal v Kairo agentu tuje (angleške) obveščevalne službe profesorju Rudolfu, pravi Furlan, da je v njih samo prosil, naj mu pošlje gradivo, ki pa bo porabil v propagandne svrhe. Tožilec:—Jaz sem vam dobesedno navedel; "Ali bi hoteli z menoj vzpostaviti stalno obveščevalno službo?" Ali ste pisali Rudolfu? Obtoženi priznava, da je pisava njegova, zanika pa, da bi to pisal. ' Tožilec:—Ali poznate Mikši-čevo? Kdo je to? Furlan:—To je žena nekega Poljaka. Tožilec:—AH veste, v kekšni službi Je? Furlan:—Sklepal sem. kakor da bi bila v tuji službi. Tožilec:—Ne sklepal! Ona je bila že davno razkrinkana, vi ste to vedeli in ste se za afero zelo zanimali. Furlan.—Jaz ničesar ne vem o tem. Tožilec:—Komu ste podtaknili Mikiičevo? Obtoženi Furlan molči, na ponovno vprašanje pa odgovori, da jo je podtaknil dr. Marušiču (ministru Titove vlade). Tožilec:—Komu pa še prej? Furlan:—Ne vem. Tožilec:—Dr. Kreku? Furlan:—Saj je bila pri dr. Kreku uradnica. (Očividno je, da so bili tajni angleški agenti nastavljeni kot uslužbenci v raznih uradih jugoslovanske vlade. Op. SANS.) Tožilec: — Ali pozante Miss Rutb? Furlan: — Ne vem. katera? (Furlan skuša zatajiti to Misa Ruth, češ da se tega ne sporni nja.) Tožilec:—Vam bom prvi del jaz povedal: V Beogradu je, ali vesta sedaj? Furlan —Nič ne vem za to. Tožilec —Se ne veste? Misa Ruth. uradnica tujega konzulata v Beogradu. Furlan:—Ne. Tožilec:—Ni doltjo tega, bilo je meseca maja 1946, ko je bila v Ljubljani pri vas. Ali se spomnite? Furlan sprva molči, nato pa pravi: Da. (Takrat je bila pri dr. Furlanu v Ljubljani še neka druga tuja državljanka.) Tožilec: — Poglejte, obtoženi Furlan, kako smo potrpežljivi! Kaj pa, če bi vam povedal, kaj ste tema dvema Angležinjama govoriti? Furlan:—Ne vem, za katere gre . . . Včasih je prišel k meni konzul' in je tudi koga s seboj pripeljal. Srednjeevropaks kombinacija Tožilec:—Vam bom jaz povedal. Vi ste tej Miss Ruth, ki se je izredno dobro spominjate, za katero točno veste, kje sta ae sestala, za katero dobro veste, kje sta se sprehajal^— du Je v Sloveniji močno sa ustvarjanje katoliška Avstrijo. ^TUf Furlan;—O tem ni govora. Tožilec:—Vi ste lo uteme\ji}i na ta način,* da ste povedali, da se ima velik del Slovencev za Avstrijce. Furlan:—O tem i^i govora. Če kdo pride k meni . . . Tožilec:—Saj Ja to vaš kon- cepti sradnjsavropaka kombinacija. Poglelte sam« sli Ja to vaša piaeva? Če ima t* še kal spomina. bosta lahko povedali da le to piaeva Borlaa Furlana. Samo to Ša poglejte. AH Je to vaša pisava? Obtoženi Furlan gleda nekaj časa pokazani dokument, nato pa pravi: Tako Je! Tožilec:—AH ste nsplsall vi to? Furlan:—Dal Tožilec: — Srednjeevropska kombinacija (zdruiltev Slovenije $ Primorjem, Avstrije in drugih dtelov katoliške Nemčije v katoliško države—Op SANS)' ni samo vaša ideja, afapak je bila ideja vse vaše skupine, idej« Nagodetove skupine. Kombinacija o- Evropi med Štirimi morji. Kako bi mogél kdo samo misliti, da bi si Miss Ruth kaj takega izmislila. Ali se spominjate knjige, ki jo je o Jugosla viji napisal neki Jones, ki je bil precej časa v Jugosluviji? On dobro postna naše razmere. Ali se spominjate? Furlan:—Jez knjige nisem videl. ker jo je takrat šele pisal. Tožilec pokaže Furlanu dotič-[no knftty: Tole Je Hala knJièl- ea. In major Jonae J* Javno napisal.*!*» Je prtpeièft da v taj knUfji Blata dva ostavka, v katerih je cplsal Življenje In dalo poveljnike TUa. Major Jones trdi» da »e to naptavU Furlan. Furlan:—To je izključeno. On kaj takega ne more trditi. Tožilec:—Vi ste ipijon. Furlan:—Nikoli. (Dalje prihodnjič) Siovnêka narodna podporna jmdnota L 2IS7-SI So Lswndsle Ave. OLA Chlcsgo ti Litiasis ODBOJI ___' a vrtel VINCENT CAINKAN. «I pr*d«»«lnlh ____ r A. VIDZR. «I tajnik ____________________ ,\NTON TROJ AK. gl pomofcnl Ulnik _______ hdiico O. KOMCL. Si blagajnik ____________ LAWRENCE ORAOÏSEK. tajnik bol odd..... MICHAEL VRHOVNIH. «Uroki mlad oddal PHILIP i JOUI NA. upravttalj Proaval« ANTON O ARDEN uradnik Proava to________ MST So Lawn da la Ava MSI So Lawn dala Ava MIT So Lawndala Ava. MST So Lewedala Ava , Chicago NOT So Lawndala Ava . Chloago tt Iii MIT So Uwndato Ava . Chicago M. III. MST SO Lawndala Ave. Chicago M III. Chicago M. Chicago », s ANTON TOMAŽ LINHART (OŠ OBLETNICI FRANCOSKE REVOLUCIJE IN LINHARTOVE SMRT» Dr. Bratko Kreft Življenje prvega slovenskega posvetnega dramatika, razsvetljenca in naprednega zgodovinarja Antona TomaŽa Linharta ni bilo s cvetjem postlano. Njegov oče Venčeslav Linhart, ki je prilel iz Moravske v Radovljico na Gorenjskem, kjer je bržkone služboval v graščini grofov Thurnov, je bil sicer svobodnjak. Zato mlademu Linhartu hi bilo 1 treba okusiti bridkosti tlačanskih otrok, toda uradnik ali u-sluŽbenec na graščinah je bil vendarle precej podložen in odvisen človek, ki je tudi večkrat jedel grenak kruh, če ni docela skrivil svojega hrbta in značaja pred svojim gospodarjem. O Linhartovi mladosti ne vemo veliko, le to, da je izgubil mater že v desetem letu starosti. Zapustila je poleg Antone, ki je bil najstarejši (rojen 11. dec. 1756), še dva sina in dve hčerki. Zato ni Antonovemu očetu pre ostajalo nič drugega, da se je kmalu poročil drugič z Ljubljančanko Nežo Kapusovo, ki mu je rodila še štiri otroke. Družina torej ni bila majhna. Nič ne vemo, kako so živeli, toda težko bi bilo trditi, da je mogla tako številna družina graščinskega u-radnika živeti kdo ve kako dobro. Nedvomno je moral že mladi Linhart zgodaj kazati svojo nadarjenost, kajti sicer bi ga ne bili poslali leta 1767 v prvi razred jezuitake gimnazije v Ljubljano, ki jo je 1. 1773 dovršil z odličnimi uspehi. V šoli je izpričal posebno nadarjenost za jezike, zemljepis in zgodovino, petnajstletnik pa se je poskušal že s pesmimi-prigodnicami. V jeseni leta 1776 je stopil v ci-stercijanski samostan v Stični, a ga je po dveh letih zapustil. O tem duševnem in življenjskem prelomu nimamo razen dveh, treh migljajev v pismih nobenih podrobnejših podatkov, ven dar smemo trditi, da je bil izstop iz samostana posledica o-sebnega in svetovnonazorskega značaja, kar izpričuje vsa na daljnja življenjska pot Antona Linharta, k! je v naši literarni in kulturni zgodovini najnaprednejši duh prad Prešernom. 21. novembra leta 1778 se Je odpeljal na Dunaj. Hotel se je pripraviti za državno upravno službo Zato je študiral finančno, trgovsko in policijsko, vedo. Živel je od pi»dpor, pozneje pa si je služil kruh sam. Ko se je vrnil poleti leta 1780 v LJubljano. je doživel precej razočaranj. Linhart, ki je medtem že napisal viharniško in zoper tirane uamerjeno žaloigro "Miss Jenny Love", k* jo je morsl zaradi cenzure brez svojega imena iz dati v Augsburgu pri Konradu Henriku Stageju, je leto dni prosjačil v Ljubljani za službo. Ze 18 avgusta leta 1780 je pisel prijatelju Kuraltu: "grm UtreJ v domovini . . . Bojim se spoznanja, da sem za- pustil mastne paše in da stojim ne peščenih tleh." Ni še sicer hotel obupati, zato je zaključil pismo z besedami: "Jaz sem črv, poln najlepšega upanja . . ." Kakor pa priča naslednje pismo (15. nov. 1780), je njegovo upanje sproti plahnelo: "Da, dragi moj, znašel sem se na pesku in kar je še slabše, palača, ki sem si jo bil na njem zgradil, se začenja majati do temeljev. Zapustil sem najboljši položaj na Dunaju, da sem v svoji domovini neznan. Lejte gospoda don Kiho-ta, ki išče pustolovščin in požira obljube . . . Obetajo mi pro-fesuro za književnost, a tega ne verjamem niti besedice. Kajti vajen sem odklanjajočih zmrd, ki jim slede globoki pokloni . .." (Najhujša pa je obtožba takratnih razmer v Ljubljeni obupni vzklik v enem Izmed pisem leta 1781, kjer je zapiaal: "Bolje je, če ima človek kruh v Ameriki, ko da pogin ja od lakote v domovini.") Končno je dobil službo škofijskega arhivarja, toda že leta 1783 je prišel s škofom Karlom Herbersteinom navzkriž. Svobo-domislec Linhart in cerkveni fe vdalec se nists mogla skladeti. V oktobru istega leta je dobil •luftbo kresijskega protokolista, 1786 pa je postal okrožni šolski komiiar. Njegov gmotni položaj se je zboljšal. Zato se je v juniju leta 1787 poročil z Jože-fino Detelovo, ki mu je rodila dve hčerki. Leta 1792 je napredoval za vladnega »vetnika. Odločilno za njegovo življenje in delo je bilo prijateljstvo z razsvetljencem baronom Cojzom, • katerim je stopil v tesnejše stike že leta 1781. Na dan Aaste obletnica padca Bsstllje, ki valja Ae danes sa prssnik franco-•ka rovoluclje, 14. JullJs 1798. gs je nepričskovsno /sdela srčna kan. To so bežni žlvljenjikl podatki o slovengkem pisatelju In zgodovinarju, v čigar delu so meri takratnimi našimi kulturniki najlepše in najmlčneje odjeknile Ideje velike francoske revolucije. Kaakckmarno-favdalna ob)ant je dobro vedela zs to, zsvoljo tegs je ob njegovi gmrti prepovedala javne izraza sožaljs, na grobni spomenik in elegije, kakor poroča Cojz v pismu z dne 4. avgusta I79A. Linhart je bil mehak, tenkočuten značaj, kar je ¿-uliti Iz njegovih pisem in pesmi, ki jih je izdal kot droben zbornik zs leto 1781 (Cvetje s Krsnjskegs). Wcodhruff Randolph, predaed-nlk Mednarodne tlpogpaffčne (tiskarska) unije Ja 89. konvenciji svola organlsaclje v Clova-landu priporočal, naj «e Taft-Hartlsyavamu aakonu lsogne a tam. de na bo sklepalu nobene masdne pcgodbe, marveč naj tiskarji skosi unijo sam! določijo. pod kakšnimi pogoji bodo delali Tiskarska unija Je ena najstarejših v deželi. Takrat'je;'pisel' še v nemškem jeziku, kar je bila pa posledica razmer in Šolanja. Mehkoba in humanost se združujeta v Linhartovem anučaju s trezno in odločno borbenostjo. Vzporedno t njegovim razvojem 4» jo-žefinskega rasvetljenca dd. avo-bodomislecu raste tudi njegova preusmeritev v slovenstvo in slovenstvo. Oboje ni bilo zanj niti najmanj običajno ali malo meščansko rodoljubje, temveč globoko premišljena in revolu cionarna zavednost kulturnega delavca, ki je našel sebe in svoje ljudstvo. Vse to najlepše pričata njegovi dramatski del "Županova Micka" in "Veseli dan ali Mellftek ae šenl". Zadnji po-meni se tisto dobo in čes njo tja do Prešerna v naši kulturne-politični, nacionalno revolucionarni manliest. Tega dejstva nič ne zmanjšuje okolnost, da je delo priredil po francoski pred ■ logi, po Beaumarchaisjevem "Fi-garu", kajti v njem je toliko izvirnega, toliko «lovansko-ljud-skega, da ga smemo imeti za svojega, zaradi njegove idejno-sti in revolucionarnosti pa smo upravičeno ponosni nanj. "Županova Micka" je sicer pred vsem izredno gpreten prevod iz nemščine, toda presaditev v slovensko okolje je tako živu in posrečena, da bo to delo z "Matičkom" skupaj trajno živelo v noši dramatiki in gledališču. V slovenski besedi in iz ust treh kmečkih ljudi, župana, Micke in Anžeta, govori za nas vse več kot tuja predloga, ki je doma že zdavnaj pozabljena medtem ko bosta "Županova Micka" in "Matiček" pri nas živela, dokler nam bo mar slovenstvo in "dokler mrtvi se zbudijo" kakor Je zapisal o Linhartovem delu Prešeren. Podobne vrline ima njegovo ledokončano delo "Poskus agodo-vlne Krsnjske ln oatsllh dsšsl Jušnlh Slovanov v Avstriji", ki pomeni po svoji metodi in heka-terih novih in naprednih nazo rih v našem zgodovinopisju važen mejnik, po svoji slovenski in slovanski zavednosti pa še danes preserieča z marsikaterim poglavjem. V nasprotju z nekaterimi romantičnimi zgodovinarji tiste in poznejše dobi' je Linhart odkril v naših ljudstvih borben značaj. 'Ta narod Je čutil svoje vred* nosi In ae Je uveljavil pe tem čustvu. Ljubil Je svoje prostost ln Je brsnll sopar sstirelce s tr-dovrstnoetje. k! JI ni primere." Tako Je zspiaal v VI. poglavju *vo)e zgodovine bes<»de, ki bi jih mogel zspissti tudi o naši osvobodilni vojni, kajti v njej so se uresničile s tolikšno silo kakor nikoli poprej. Ta narodov znsčsj je mogel odkiitl ln občutili le nekdo, ki je bil sam h ko/ )n skoz borben in ki je ve« rova I v bodočnost svojfga ljudstva Čeprav so mnoga slovanska ljudstva v preišnjih stoletjih razni zavojevalci ponižali, niso štrli v njih ljubezni do svo bode, kajti "aavest njihova last' na cene. ljubesen do svoboda, bedi še v njih; se ie ksše v njihovi IJubesni do sa lira ne domo vine . , . Zs rodoljubjs, ki bi gs ločilo od svojega narode, nima Slovan doslej nlkskegs amlalsj tudJ sa najemnlško vojaško slu!' bo ne . * . Zaradi vaekovrstfisga mrcvarfenja, ki ae Je godilo v vaoh stoletjih. Je moralo poatatl ! IJudatvo nese upi J Ivo. Ne«» up PoderodaadaUn RAVMONO TRAVNIK, prvi podprodaadnih - .v. Vm Mlddlapotnta Daartoont. MtoR 'OS EP H CULKAR. drugI podpradaadnlk__________411 Woodland Ave.. JehMteva. Pe. DtatflSlei pnte»SMteUS ¿SKL^-SMA*- *** --------UM Shallcroa. St Phllgtelshto H. Pe. PRANK ORAOISEK drugo okroftla ..............................Bo» «. Marmlnl. Pe. JAM RS MAJ&LIOM. tratja okroiM. ______- -r . ,,,,, ,-, „ R n |. Tnhilto Pa. JOSKHH nrOLT teli to okiolla J.--------------- lin E «0th ai. Ctovatond S. On to JONN se ll.| .AH. pa t o okrnila ______________________...*Mtt Randall St. St Leuto IS. MS. UMULA AMUROBICH. toalo ukrotja .........................«IS l't are. St. ZvalaUi. Mino. I01IN PiTRrrr «Mimo okrolja -------I4M Carmona Avo., Loa Angalai IS. C«M». pnank holsak oaini »kroito.-------------------m trd 8v W„ Ifeueiue. Men t MATH PSTROVIÇM. »radaadnlü VINCENT CAINKAH P A VIOBR . ________ MIRKO O KUHEL 1ACOB ZUPAN ZI3 RUDOLPH UecR DONALD i. LOTR1ČH ANTON SHULAR. pradaadnlk PRANK V H AT A RICH,„ ANDREW VIDRiCll ... JOHN KOHI SR _______ CAMILUa KARNICK... Porotni ...... IM a IHM at. Clrvatond 19, Ohle Nil So Lawndala Ave . Ottoggo ML' Iii MIT Se Lawndala Ava. CMagfe W SU. MI Sv lawndala Ava.. ChlMSa » IU. ,.... law s lombard Ava.. Sanmi, III. TOO B MO«h st, BuaMS. Ohle 1M7 ao Trumbull Ava.. Chicago M 111. — „ ... Boa IT. Arma. K« ..............SU Tonai St.. Luaaree. Pe. ~ TOO Poraat Ave.. Juimalown. Pa. te «Sed Ava W.. DululR T, Minn M« W. «IUI Bt» C la va land S. Ohio ^HANK KAITZ, pradaadnlk.^ fJCKAte. B K OMER „ kt.vTTIIEW J. TURK LOUIS KAfERLE SNBRBW ORO M MOI ae Lawndala Ava , Chicago IS, Dl iinjiiéáii.. .wm^MMM Bon 04, Ontvaraal, Pa N40 B. Lawndala Ave.. Uhlaase M. IM 11101 Eaat Park Drive, Clavaland. Ohio .......IT III Snowdan. DaUolt IL Ce si truden, odpočij se Ako si telesno ali duševno utrujen, murda prav izčrpan, ai moraš odpočili. Sproščanje v miru te napravi zopet sposobnega za delo. A kako se sproščamo? Zdravnik prof. Pitkin priporoča: prevzemite vlogo Bud; he, ki sedi v vodnem miru, ali pa lenuha, ki lenari in leži ob morski obali kakor prazna vreča in brez misli bulji predse. Ako si pisal predolgo nu stroju ali s peresnikom, te bole prsti in se loteva krč vse roke. Takrat vstuni, spusti obe roki, da ti visita kakor mrtvi, brez vsakršne napetosti, nato pa mahaj z njimi, kakor bi hotel pokati z bičem. Prsti morajo mahljati, da bije prst ob prst. Tako se začne kri pretakati zopet po vsej roki, postane ti toplo in v sni minuti zopet lahko pišeš. Ce si sedel za mizo predolgo, sklonjen nad delom, knjigo ali pisanjem, vstani, iztegni obe roki in jih vrti kakor kolo ob sebi. Ker te bole morda križhe kosti, vatani in se kolikor mogoče široko raz korači, se skloni, da se ti glava Čimbolj približa tlom ter odpni, razmehčaj in pusti vrat in roke. Nato stresaj roke in nihaj glavo, ne da napenjaš mišičevje. Ali lezi na obraz in ae de luj težkega, kakor ai to počel kot otrok, da te ni bilo mogoče dvigniti, Lezi kakor kamen z docela odpetimi mišicami vsega telesu na tla. Nekaj minut takega mirovanju zaleže. Ce te od naporu ščemc oči, pojdi na prosto, ogleduj zeleno drevje sli truvnik in strmi v daljavo, Ako ležiš nekaj minut na trebuhu, se z oporo rok dvigni dvajsetkrat od tal. Ako te boli roka od dela, Jo krči do petdesetkrat in bolečina izgine. Pri vseh teh vajah ne govori. Najbolje je, da delaš čisto kaj drugega, kakor si delal, ko al se utrudil. Ijlvo Je bilo cele do dobrot, če ao Jim Jih valljevall tuji narodi. Upirali ao ae Jesuaovemu nauku prav tako trdovratno kakor avojlm premagelcem . . , Ne* aprevljlvo sovrsŠIJo svoje sam-IJJŠlce goepode, ki Jih imajo aa avo Je tlačlteljel" C v |m »m tali iimi, da je bilo vae lo napisano letu I78K. se ne moremo dovolj nučuditi borbenosti in narodni numo/uvesti, ki veje Iz teh besed, hkrati pa je občudovanj« vrednu odkritosrčnost, « katero lazčlenjuje in označuje le druge lastnost I slovanskih ljudstev, čeprav danes nekatere njegove trditve ne vzdržijo več znanstvene kritike Toda bistvo je ostalo in lo Je najbolj potr dlls pretekla vojns /opor naciste in fašiste ter domač« Irmd-ko Anton Tomu* Linhart si Je s svojim delom i m »sta vil trajen In cesten spomenik v slovenski zgodovini kot dramatik, zgodovina* In kot naš nsjnapiednejšl duh pred PrsSernom, Vrline in tehtnost njegovega delu ps za-more v vse) globini doumeti šele nušs dobs. ssj je Iz «toppt dela čez glavo. Doma vas je itak dovolj ljudi." "Kaj porečejo ljudje?" • "Ljudje?" se je razhudil Brdar. "Kaj nam dajo ljudje? Hude jezike, drugega ne. Hvala Bogu, da nam ljudi ni prav treba!" ' Anka se je znova spomnila matere. Oblile so jo solze. Vzela je v naročje Marlčko in molče odšla v kamro. Brdar in Julka sta ostala sam#. Brdar je znova dobil ravnovesje. Zahotelo se mu je, da bi kadil Izvlekel je pipo, tlačil iz mehurja tobak vanjo in mrmral: "Jutri zabranamo in posejemo. Če je v seno-žeti iztrebljeno, ne vem. Vse bo treba storiti. Jeseni, v septembru enkrat, bo nova obravnava. Takrat, Julka .. ." Julka je poslušala le napol. Njene misli so bile daleč. Prepletale so se med seboj In se borile s predstavo sreče, ki se je odmikala čim-dalje bolj. 25. Nekaj tednov pozneje je prišla v vas posebna sodna k(*ni*ij« Izkopala je truplo rajnega Florjana, ki je bilo že razpadlo, in ugotovila, kar je mogla ugotoviti. Ljudje so govorili o tem ob košnji In ob žetvi, pri vseh poljskih delih in v gozdu, de svojcem v tujino so pisali, kaj se čudnega godi pri Streharjevih. • Molčali so le pri Streharju. Delali so ko črna živina in zvečer so legali utrujeni k počitku. V mislih na Jožeta in na mater so počasi potekale ure, počasneje dnevi. Vendar je preilo poletje, približale so se septembrske porotne obravnave. Znova se je razburila vas, v mesto je bilo poklicano večje število prič. Priče niso vedele mnogo povedati, razen tistega, kar so slišale od drugih ljudi in se je splošno govorilo po vasi. Ana je ponovila isto kot pri prvem zaslišanju. Komisija, ki je bila odkopavala Florjanovo truplo, je dejala, da nI mogla z natančnostjo ugotoviti, ali je umrl Florjan nasilne smrti ali ne. Možno je, da ga je zadela srčna kap. Med državnim pravdni-kom in med odvetnikom, ki je branil Ano, je nastalo ostro prerekanje. Porotniki niso ; vedeli, kje se jih glava drži. Pri pravoreku so zanikali vsako Anino krivdo. Nanje je posebno vplivala okolnost, da je bila Ana med preiskovalnim zaporom porodila v ječi in ji je otrok v dveh tednih umrl. < Jože je sedel strt pred porotniki in ni več odgovarjal na vprašanja. Porotniki so zanikali umor, a so priznali uboj. Upoštevali so razne olajševalne okolščine. Predsednik se je umaknil. Ana je dvignila glavo, vdihnila globoko zrak in pogledala na sina. Mržnje ni bilo v tem pogledu, prej iskrica ljubezni. Trpljenje ječe je lzbrusilo njeno duio. Sin je gledal nekaj časa v njen obraz, nato je sklonil glavo in jo skril V roke. Ana je gledala v črni zastor, nad katerim je sijal napis: "Zakon je enak za vse!" Predsednik je vstopil skozi zagrinjalo, ko da ga je'" rodila črna tema. Po običajnem mrmranju formalnega besedila je z nekoliko višjim g;laspiti razglasil sodbo. Ana je bila oproščena vsake krivde. Jože je bil obsojen na šthi leta ječe. Brdar je pogledal na Ano. Mislil je, da bo zavriskala. Vendar nI videl veselja na njenem obrazu. Gledala je prav tako ravnodušno ko Jože, na katerega so donele mrmrajoče besede ko grom, a je čuvstvo groze in strahu zatrl v sebi. Stisnil je zobe. V teh stisnjenih zobeh je tičala vsa bolečina itirih let. "Se tri leta in nekaj čez," je vstalo v Jože-tove možgane. Podzavestno je pomnožil pre-stano trpljenje z dobo, ki jo ima ie prestati. "Prosti ste," se je odvetnik nagnil do Ane. "Lahko greste." Bila je omotična. Po mesecih, v katerih je bila odtrgana od doma, se ji je zdelo, da nima več družine. Občutila je, kakor da njena pot ne gre več v življenj«, ampak v celico med de-tomorilke, med tatic« In med vlačuge. , Orožniki so vklenill Jožeta, ki je gledal prav tako ravnodušno ko prej. Brdar je stopil do njega in mu dejal kljub temu, da ga je orožnik pehal proč: "Bodi mož! Tri leta pobegnejo ko nič!" Brdar je vedel, da leta ne pobegnejo ko nič. Tudi Jože je občutil to. Vendar mu je ta beseda dobro dela. Vzravnal je hrbet, nekaj nasmešku podobnega je spreletelo njegov obraz. Dejal Je: "Z Bogom, stric!" Tedaj je zrla vanj tudi mati. Obema se je zdelo, ¿a si morata nekaj reči, obema je bilo nemogoče, kakor da stojita vsak na svojem koncu prepada, in si ne moreta podati roke. Mati je že zganila ustnice, a je zadržala besedo .. . Tedaj je zakllcal eden izmed orožnikov: "Avantl!" Jože je odtrgal pogled od matere In šel. 28. Zvečer je stopil Brdar mimo Streharja, zakllcal skozi okno Julki in Anki sodbo, nato odšel molče po klancu proti svojemu domu. Julka je okamenela stisnila ustnice. Vse dni je gojila tiho željo na Jožetovo oprostitev. Zdajci je obstala prepadena. Ozrla se je po Anki, pozdravila in odšla domov. Zaprla se je v kamrico za zadnje cvete nageljnov, se izpla-kala in zamislila. (Koneo prihodnjič) <<> Ramunkov terc Prešlhov V orane Hamunkov terc je tudi tega leta pomagal očetu na planini. Star je bil šestnajst let In je bil na eno oko slep. Oko j« Izgubil, ko j« bil štirinajst l«t star. Izgubil ga je pri prodiranju in ga mu je neka veja c«l«ga iz taknila Zvečer ga je v rokah prinesel domov, ga položil pred mater in reVel: "Zdaj sem pa slep na eno oko." Mati je odgovorila: "Hvala bo^u, pa ne boš sol-dat " Od takrat so mu rekali: terc, to je tepec ali junc, ker ni karal nobenih bolečin in se Je ob-našal kakor junc, ki si na paši i/takne oko. Nekega dne st« se s očetom spet zagnala na planino, kjer Jima je bila odkarana cela poseka Bila je vojska in delav-cev je hudirjevo manjkalo, zato sta bila Kamunka lelo v časteh. Poseka Je bila lepa in obetal se jima je bogat zaslužek, zato »ta se lotila dele / velikim veseljem. Delala »tu itirinajst dni in sta imela srečo: vreme Je bilo ugod no in tudi pred gozdarjem »ta Imela mir. ker ga ves čas nI bilo v planino. Nekega dne i* sts Kamunka na planini dobila «»Imk Na po. M*ko so stopili štirje neznani fantje s puškami ns hrbtih. Naj- prej so ju ti iantje dolgo gledali, potem pa Je eden rekel: "Kaj pa vidva delata. Ali ne vestu. da je v gozdovih prepovedano sekati les?" Kamunka sta tijala. To je bila čudna novica. Sele čez nekaj je stari Kamunk mogel pobarati: "Ali ste vi od gozdne uprav« na gradu?" fantje s puškami so se zasme-Jsll. "Mi nismo iz gradu." "Od kod pa ste neki," je dalj« spraševal stari Hamunk. "Mi smo iz gore," so odgovorili fantje. Kamunka sta vedela toliko, kot prej, namreč ničesar. To je bilo preveč. Stari Kamunk se je moral vsestl na panj. Nato je rekel eden l/med štirih fantov: Venta kaj, mi smo partizani in mi smo prepovedali sekati les /.ato »mo prišli, da vama to povemo, če te ne vesta." Kamunka »koraj nista mogla več zapreti svojih širokih ust. O pai ttzanih »e je v teh krajih Ae zelo malo slišalo in niti stari Kamunk. ki ni bil terc, ni vedel. kaj bi s to stvarjo. Ko Je nekaj casa tuhtal, sc Je spmnil pravega In rekel: "VI Je veste, jaz |m ne vem T.ata kaj bomo pa jedli doma. it na» hoate Is leaa pregnali. Ali nani boste dali vi )eati?H Fantje, ki so sv medtem tudi vftedh lepo po vrsti, so se nasmehnili ln rekli: "Zaenkrat hi kaj govoriti, kakor da gresta lepo d9moV in se ne prikažeta več tli goti. Mi ne poznamo nobenega Ipasa. Za okupatorja ne bosta sekala. Sedal je vojska." Pri zadnjem atavku so vsi štirj« fantje tresknlll s puškami ob tla. Staremu Ramunku se je sko raj stožilo. Kar je vojska, že tako ni bilo dobro na svetu, sedaj pa bo še ob ta zaslužek, ki ga pri gozdni upravi dobi. Zato je dejal fantom: "Kaj pa naj storim sedaj." Fantje so odgovorili: "PojdJ na grad ln jim povej, kaj se je zgtVillo ln zahtevaj, da ti dajo jesti." Ramunka sta pobasala orodje in sta zapustila planino, spredaj stari, zdaj pa mladi Ramunk. Nato je šel stari Ramunk na gozdno upravo In je povedal, kaj se mu je zgodilo. Toda Um se mu Je slabo godilo. Neki go j»pod, ki Je sedel tam poleg gozdarja. je vpil nanj kakor obseden: •TI si bojazljivcc Kaj te brigajo ti banditi. Kdo ti daje kruh. oni sli mi. Nazaj v gozd ln delat, drugsče te bomo zaprli s celo bando vred. Razumeš!" "Razumem," je odgovoril Ramunk in se vrnil domov. Ostal je doma nekaj dni in ker mu je posulo dolgčas in si je mislil, da so imeli na gozdni upravi PETEK, 29. AVGUSTA prav, se je nekega dne spravil na pUnino. S sinom sU delala ves teden, ne da bi ju bil kdo prišel motit Nekega dne jmi so se fantje spet pokazali Samo da niso bili več štirje, ampak jih j« bilo že šest. "Ali bi rada izgubila glavi?" so fantje vprašali Ramunka. "Mi ae n« šalimo." , SUri. Ramunk jim je povedal, kaj je opravil na gradu. Fantje sp ga poislušali, potem so pa rekli: ♦ "Seda/ pa gre zares. Če Vaju še enkrat dobimo v gozdu, bo to vajina zadnja ura. PoberiU jo takoj domovi" Ramunka sta se hitro poslovi-U. Potem aU ostala doma. Včasih sta šla delat kam v okolico ali.na kako dnino, toda manjkala je planina, ki ju je rediU. In nekega dne j« izginil slepi Ramunkov terc. Šel je v planino, tja od koder sU morala z očetom pobegniti, in je začel sekati les/ Bil je sam v planini. Ostal je tam en dan, dva dni, tri dni, potem pa so se ie pokazali tisti fantje iz "Prav imaš, slepega res ne mrem pustiti." In se je Ukoj začel odpravljati. Preden sta odrinila, je mati vprašala: "Kdaj se bosU pa vrnila?" SUri Ramunk ni znal kaj odgovoriti, mladi pa je odgovoril: "Takrat bova prišla nazaj, ko bova smela že podnevi priti, ko bo svoboda." In mati je dfjfja: "Dobro, pa pridi ta takrat gotovo." Potem so se j>oslovili, nato je Ramunka vzela noč. Pri partizanih sU oče in sin ostala skupaj. Mladi je imel veliko veljavo, ker je bil dober borec. Kadar so bile hude borbe, je sin zahteval, da naj oče 3sUne zadaj. Toda sUri Ramunk tega ni hoUl storiti. Rekel je, da mora paziti na sina, ker je slep. Če izgubi še to o-ko, ki ga ima, je izgubljen. Pre-bUa sU skupaj celo zimo, ki je bila zadnja in bližala se je svoboda. Ramunka sta mnogokrat govorila, da bosU kmalu šla domov pri belem dnevu, kakor je sin takrat obljubil TV ftP* t^zagled*!, je , In p^ K je iesnično začcl že od dal«č zavpll: ' rJU tri 4ni vas čakam!", "Ti si nas čakal. AU nisi delal?" "Nisem, čakal sem vas,- da bi prišli« Jaz hočem z vami," je hitel zatrjevati tere. Fantje ao ostrmeli. "Z nami hočeš. Toda -ti st slep na eno oko." "Slep sem, ali imam še obe roki." "Zakaj hočeš z nami?" "Zato, da bom potem jaz čistil planine." •« Ramunkova usta so pokazala dvoje vrat ailnih zob. Mladega Ramunka ni bilo več domov. Izginil je v planini kakor izgine divja zvar. Ljudje so začeli n«kaj govoriti in starega Ramunka so potem klicali na žandarmerijo, kjer ao ga p«-stili za sinom. Oče, tako ni vedel in slutil ničesar, se je navsezadnje izgovoril: "Moj sin je terc, pustite me pri miru." , Potem so ga res pustili pri miru. (, '" Čez dolgo ¿asa, pozimi enkrat je potrkalo na okno Ramunko-ve bajte. Stari je Šel odpirat. V bajto je stopila črna postava s puško na rami. Ko so prižgali luč, so spoznali mladega Ramunka. Njegovo prvo vpraša-nnje je bilot.i.i, "Ali ste živi, mati?" In mati je odgovorila: "Ali si še ti živ, moj terc!" Sin je prinesel s seboj mesa, ki ga je mati skuhala, da so ga potem pojedli vsi Ramunki. Ko so se najedli, je sin rekel: "Oče, z menoj boste šli. V gozdu vas potrebujemo." Stari Ramunk se je ustrašil, ker je slišal marsikaj, toda mati Je takoj rekla: "Oče, kjer je sin, tja moraš še ti. Ali ga boš pustil samega) ko Je pa slep." Ramunkovo zdravo oko se je za iskrilo, njegovo votlo oko je spustilo eno solzo. Start pa je mBu^m pohod svobode. Partizani so gn&fmd aeboj okupatorje ka-idr~IreS€. Ramunka ?ta bila imenom prva, ker mladega ni >ilo- mogoče' zadržati. Sinova irabrost je podžigala tudi sta-ega Ramunka. Tako sta prišla prav blizu doma. Še ena ¿lobača ali tfVe, pa bi se poka »la Ramunkova bajta v bregu. Nekega jutra je Ramunkova 5eU obkoljevala skupino ese-iovcev, ki se še ni marala vdati. MUdi in stari Ramunk, ki sta napadala skupaj, sta pritiskala, kar je dalo. Prav v tre-lutku, ko so se Nemci začeli /dajati in so padali zadnji stre-i, se stari Ramunk^ ni več dvignil iz trave. Ko je mUdi Ramunk videl, da oče ne gre več ! njim; se je vrnil na staro mesto in pokleknil k očetu. "Kaj pa je oče?" je vprašal sin. "Ne morem več s teboj. Pojdi sam," je dejal oče s slabim glasom in se ni ganil. "Ne grem dalj$ brez vas, sedaj ie že tako vs« končano," je menil mladi Ramunk. Nato je skušal pomagati oč«tu, ki se je skušal dvigniti. Toda je takoj zopet omahnil. "Mene so dobili," je nadaljeval oče. "Neumno je, da so me, ko smo že šli domov." Lice starega Ramunka začelo hitro upadati in tudi blesk njegovih oči je začel vidno ugašati. "Ti boš sam... šel domov..." je začel pretrgano šepetati in se skušal zgrabiti za prsa. Toda niti to ni mogel, ker mu je roka omahnila brez moči. ' Mlademu Ramunku je postalo vroče. Ali so očeU te svinje u-bile prav v zadnjem trenutku, ko je bil že na domačem pragu. Ha, to jim bo drago prišlo. Njegov srditi pogled se je obrnil od umirajočega očeta proti fašistom, ki so jih doli v globa-či zganjali skupaj.'I" Ustnice sUrega Ramunka so se pordečili od krvi, potem je mm* .hi PROLETAREC Op I« ▼ boja sa pravic« delava«* 41 let. NAROČITE 81 O Al * Slan« sa celo l«to $3. sa pol Uta I1.7S. • ••••••• sa trt 11. STE 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1947. ie aaroltllf Stane S1J0. Z« v stari kraj 114*. V «slogi Uaamo tudi Adsmlčeve ter rasa« drag« angleške knjige, bi p« VELIKO SLOVENSKIH. Pilit« po oaaik. zahropel in hitro umrl Kri, ki je bruhnila iz ust. je pordečila domačo zemljo. Mladi Ramunk je tedaj kakor divja zver skočil pokonči in se zagnal proti fašistom, ki so bili v globači. "Počakajte, svinje," je zaklel in začel kar spotoma streljati v skupino. Dva, trije fašisti so se takoj zgrudili, ali njemu je bilo še premalo. Toda takrat je skočil pred njegovo puško sam komandant čete in za vpil. "Dovolj Ramunk, sedaj je mir, vdali so se." "OčeU so mi ubili, svinje!" Ramunku je šlo skoraj na jok in težko ga je bilo zadržati, da ni poklal vseh sovražnikov. Potem so šli partizani na mesto, kjer je ležal oče. Bil je mrtev. "Sedaj ga bo treba pokopati," je dejal komandant. Toda Ramunk se je hitro odločil: "Ne, pokopali ga bomo doma, ker je tudi padel doma." Komandant je dal Ramunku dva partizana, ki sta napravila nosila, da so očeta lahko nesli. , "Dve urif pa šfno, doma," Je reke} ^in. , ' / Prav na dan, ko so iz vseh gozdov vdirali na plan partizani in ko so jih že povsod pozdravljale zastave, so nosili starega Ramunka proti domu. Ko se je bajta že videla, je sin usUvil nosača v gozdu pod njo in dejal: "Počakajta tukaj, jaz morma prej sam domov." Mati je bila sama doma, ko je vstopil mladi Ramunk. "Ali si prišel?" je rekla kratko in mu dala roko. "Prišel sem," je odgovoril sin s trepetajočim glasom. Rad bi govoril še naprej, toda bil je preslab. "Sam . . Materin glas je bil tak, ko da bi že vedela, kaj se je zgodilo. "Sam ... Ali boste hudi name?" "Kaj bom huda nate, ali si ga ti ubil." "Jaz sem vam obljubil, da prideva oba ..." Sin je materi povedal, k ^J^dSfT* dejal: , Tu doli Je pod bregom J ga lahko prinesemo domovH Tedaj je mati vstala in reld Jaz grem s teboj." j Mati in sin sta se odpravi po očeta, ki sta gfl cez nekaj časa prinesla v bali Mati in sin sta se vsedla t leg mrliča in dolgo molčJ Mati je prva spregovorila. "Da si le ti tukaj, moj' te pa se ne bojim." Sin se je dvignil, se oddah in ji stisnil roko. Njune oči so se svetile od s in moči. Razni mali oglati BAKER First Hsnd . All Around Ms Cakes . Ples . Biscuit» L. KLEIN 14th & Halstsd St. Moving Out of City Veteran anxious to buy new used car for cash. Call nights Cor. 1495. days See. 0607 Slovene Record 10-laek records 79c COD, plua pot C-400 MoJa baba je pijsns, polks Ko pridem skosi log, vali« C-4S8 Lubcs polka Plaalnea pclks C-410 Poailadanaki polka Bele rolo. vsltek C-412 Tekletovs toivs, vsltek Vaaeli tovariši, polka Kusar's oreh« C-41I Detrotiska polka Diss? day polka C-414 Treba in, treba ni, polks Herkulovic, waits C-41I Moje tenke glas Na levo, na desno, polks C-410 Moja deklo Dekle, kdo bo tebe trofttal Frank Yankovic and hi» o B-001 Po zimi pa rožice ne cveto, Veseli lovec, polks B-4t4 Odpiraj dekle kasirieo, poU Gor ie s jezero, vslzer J. Pluth snd hi» o Write ~)T free estelogue of sli i SLOVENE RECORDING! PALANDECH' 536 S. Clark Street, Chicago S, AOITIRAJTE ZA PROSVF VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosveta * V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveta povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če jih imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00> za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. NAROČITE SI DNEVNIK prosveta Naslovi PROLETAREC MOI S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO SS. ILLINOIS P« sklepu 11 isdas keaveadje m lahke naroči m list Prssvsto Is pvUtsJe eden, dva. trt. UM aH pet ¿lasov Is se* drušias k eni aaroft-Ust Prosveta siaae sa vss enako, sa člane ali nsčlsas M-00 h •tno naročnino. Kse pa tlaal «s plačajo prt ssssaeaiu IIM sa iadalk. s« Jim to prišteje k naročnini. Torej ssdsj al vsroks. rs«, da J« list prsdraf sa člaae SNPJ. List Prosveta Jo vaša Isstelas Is poteve Je v vsaki drašini askds. ki bi rad tltel Ust vsak dan. PoJaaolloi—Vsslej kakor hitro kateri teh članov, prsnshs biti «las SNPJ, ali čs ss preseli proč od druUns in bo sshtevsl sem svoj 11* tednik, hod« moral tisti član * dotične družine, ki js teko «kupno nsročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnlštvu lista, in obenem doplsčsti dotlčno'vsoto listu Prosveta. Ako tega ns stori, tedaj mors uprsvniitvo znižati datum ss to vsoto naročniku. Cs«a list« Prosveta |et Za Zdruš. dršsvs In Kanade W.OO Za Chlcapo In okolico js M J 1 tednik ln---------«JO 1 tednik te._______ - ^ t tednike ln_____MO t tednik. In______7 10 3 tednike ln-------- 4 40 % tednike ln 4 tednike la_______3.10 4 tednike te I tednikov la.______1.00 • Za Evropo Je_______SUM Izpolnite spodnji knpoa. pel lotite potrebne vsoto denarl» Money Ordst v pismu la si naročite P res v sta. listki js esta laatnles. PHO«VETA. IRti. mi Se. Lawadale Ave. sa. i il Ustavita tednik la «a •v aMje dnaáiaei k meH 1 a a a