Zakoni eno, življenje drugo
Naša družba slovi po tem, da ima - kar se žensk tiče - naj-naprednejšo zakonodajo na svetu. Toda eno je zakonodaja, drugo je življenje.
Naša miselnost namreč zmeraj ne dohiteva našega go-spodarskega in političnega ra-zvoja in tako se pač dogaja, da nekateri ljudje še vedno ne lo-čijo družbenega položaja in družbene vloge žensk v socia-lizmu in naše družbene skrbi za mater in otroka ter družino na sploh. Ne ločijo pa tega za-to, ker ne vedo, kaj je žensko vprašanje, kdaj in zakaj je na-stalo, ker ne vedo, kaj je žen-ske zasužnjilo in kaj jih osvo-baja.
In ker tega ne vedo, tudi ne vedo, kaj je to - osmi marec. Ne vedo, da to ni nikakršni materinski dan, kakršnega je praznovala naša meščanska družba pred drugo svetovno vojno in še prej, zato da bi s svojimi lažnimi slavospevi materinstvu prevpila krivice, ki jih ni delala samo ženski v družbi in družini, ampak še posebej materam in otrokom.
In kaj morajo ženske še sto-riti, da bodo dosegle enako-pravnost in enakovredno vre-dnotenje obeh spolov? Enake možnosti za zaposlitev (mimo-
Kaj je 8. marec?
Ni več kraja v Sloveniji, kjer ne bi vedeli za 8. marec. Toda marsikje še danes ne vedo, kaj ta mednarodni ženski dan v resnici pomeni... Pobudozanj je dala pred 68 leti (1910. leta) Klara Zetkin v Koebenhavnu na Danskem na drugi medna-rodni konferenci socialistk. Od tedaj naprej naj bi socialistke, pa tudi druge napredne ženske vseh držav vsako leto prirejale mednarodni ženski dan in ta-krat manifestirale za svoje po-litične pravice in za družbeno enakopravnost delavskega Ijudstva ter za mir v svetu. Iz tega dne se je rodil mednaro-dni ženski dan. 8. tnarec torej ni dan Ijubečih materingospo-dinj, ampak dan vseh napre-dnih — osveščenih Ijudi; žensk in moških, ki se zavedajo svo-jih pravic in dolžnosti!
In kaj je temelj ženske ena-kopravnosti? Pravgotovoena-ke možnosti za izobraževanje in zaposlltev, ki vodita do eko-nomske neodvisnosti, ki je osnova za vsakršno enako-pravnost.
grede: med brezposelnimi je vedno več žensk kot moških) — tudi na vodilnih in vodstve-nih delovnih mestih - in ena-ke možnosti za uveljavljanje državljanskih in samouprav-ljalskih pravic.
Pa še to! Družena prehrana, varstvo otrok v vrtcih, podalj-šano bivanje otrok v osnovnih šolah, mehanizirano gospo-dinjstvo itd., vse te stvari niso samo sestavni del boja za osvobc^itev žensk, ampak se-stavni del boja za boljše življe-nje družine v celoti, vse druž-be, torej so to stvari, ki se v enaki meri tičejo moških ka-kor žensk!
In kako praznovati 8. ma-rec? Namesto pijančevanja, nageljnov, izletov in podobne-ga, bi lahko v delovnih organi-zacijah vsaj enkrat v letu, če že drugače ne, spregovorili o te-žavah in problemih, ki sprem-ljajo zaposleno žensko, o izo-braževanju itd. In ne pozabi-mo, da naprednosti ni v kozar-cih, nageljnih in deklaracijah!
N. Ž.