464 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 3 Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši zgodovinarji. S pravkar izrečenimi po­ udarki o aktualnih nalogah vaše stroke, nikakor nisem hotel odvrniti vaše pozornosti od drugih vprašanj, ki so vašemu področju imanentna in na katerih delujete pred­ vsem kot stroka, ki zasluži vse spoštovanje javnosti, kot sestavni del nacionalne kul­ ture. Naj vam na koncu zaželim, da bi bili pri obravnavi vseh teh vprašanj uspešni in da bi ptujsko posvetovanje ostalo svetal mejnik v razvoju zgodovinske vede na Slo­ venskem. IZJAVA 24. ZBOROVANJA SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV Slovenski zgodovinarji smo na svojem 24. zborovanju na Ptuju za temo svoje razprave izbrali problem prelomnega leta 1918 oziroma odločitev Slovencev za jugo­ slovansko državo. Ugotovili smo, da je tedaj vladala med Slovenci velika vera v jugoslovansko državo, od katere so' pričakovali zaščito svoje narodnosti, socialno ekonomski in kul­ turni napredek ter demokracijo. Ob fašistični in nacistični okupaciji in začetku NOB je bila kljub grenkim izkušnjam iz prve jugoslovanske države zavest slovenskega na­ roda o solidarnosti in usodni povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi tolikšna, da se je slovenski narod odločil na principu samoodločbe in suverenosti za obnovitev jugoslovanske države na federativnih osnovah. Na teh načelih je bila res zgrajena nova avnojska Jugoslavija. Danes se v Jugoslaviji nezadržno širijo nevarne zahteve po spremembi teh načel in po drugačnih mednacionalnih odnosih. Slovenski zgodovinarji vemo, da so vpra­ šanja življenja Slovencev, ki smo jih pokazali, sestavni del krize jugoslovanske druž­ be in gospodarstva. Pri zahtevi po nedotakljivosti pravic, ki izražajo samobitnost slovenskega naroda, njegovo celovito kulturno povezanost ne glede na meje in za­ htevo' po gospodarski zagotovitvi slovenskega obstoja, izhajamo iz prepričanja, da veljajo prav te pravice za vse narode Jugoslavije. Pot iz krize vodi le po poti soglasja, doseženem s teh stališč ob sodelovanju strpnih in pametnih ljudi vseh narodov in na­ rodnosti Jugoslavije. Iz krize vodita le dve demokratizaciji življenja v vseh delih federacije: demokratizacija družbenopolitičnega življenja z neposrednimi volitvami na vseh stopnjah in uresničenjem pravne države, z ločitvijo zakonodajne, izvršne in sodne oblasti in gospodarska demokratizacija z osamosvojitvijo podjetja kot resnič­ nega temeljnega nosilca na vseh stopnjah in oblikah gospodarskega življenja. Slovenski zgodovinarji pozivamo slovensko državno in politično vodstvo, naj v ustavni razpravi in političnem boju v Jugoslaviji stanovitno brani prirodno' legitimno pravico slovenskega naroda do suverenosti in samoodločbe. USTANOVLJENO JE BILO ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA KOROŠKO Na območju štirih občin Koroške krajine (Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje) se je že dalj časa čutila potreba po ustanovitvi strokovnega društva zgodovi­ narjev, ljubiteljev zgodovine, sploh vseh, ki se ukvarjajo s preteklostjo z vseh njenih vidikov in z ohranjanjem kulturne dediščine. V ta namen smo v začetku letošnjega leta sestavili pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali strokovni sodelavci Koroškega Dokrajinskega muzeja revolucije v Slovenj Gradcu. Umetnostnega paviljona, zgodovi­ narja s Srednje šole Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu in strokovni sodelavec De­ lavskega muzeja na Ravnah. Odbor se je vsega skupaj dvakrat sestal, vmes pa smo imeli še nekaj neformalnih razgovorov o potrebi po ustanovitvi zgodovinskega dru­ štva in o njegovem pomenu. Pripravili smo vse potrebno, in končno določili 15. junij kot ustanovitveni datum. Tega dne smo se zbrali ob 17. uri v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije v Slovenj Gradcu. Na ustanovni sestanek so prišli tudi predstavniki Zveze zgodovinskih društev Marija Oblak-Čarni. prof. dr. Ignacij Voje, dr. Jasna Fischer in va tudi tov. Zdravko Troha iz RS ZSS. Najbolj zanimiva je bila druga točka dnevnega reda, razgovor o namenu društva in o programu dela. RazDrava je bila izredno pestra in izraženih je bilo precej zanimivih Dredlogov za delo društva. Društvo bo veliko po­ zornosti namenjalo zaščiti kulturne dediščine na območju Koroške krajine. Opozar­ jalo bo strokovne institucije na določene probleme s tega področja. Skrbelo bo za zbiranje vsakovrstnega gradiva iz naše preteklosti. Skušali bomo ponovno uveljavljati stara, originalna geografska imena. Veliko pozornosti bomo posvetili stikom z zamej­ skimi Slovenci. Pomemben delež v delu društva bo imelo strokovno izobraževanje članov. Na predavanja, ki jih bomo organizirali, bomo vabili strokovnjake iz institucij, ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 4 6 5 določene teme pa bomo pripravili člani sami. Društvo bo pospeševalo napredek po­ uka zgodovine na šolah in bomo že v jeseni organizirali okroglo mizo na to temo. Društvo bo pomagalo raziskovalcem, zbiralcem in piscem zgodovinskih člankov s stro­ kovnimi nasveti. V skladu z možnostmi pa bomo organizirali tudi strokovne ekskur­ zije, izdajali publikacije in pripravljali razstave in druge akcije. Nazadnje smo sprejeli tudi pravila društva in izvolili organe. Za prvega predsed­ nika društva je bil izvoljen Stane Berzelak, za tajnika pa Marjan Linasi. Po konča­ nem sestanku smo si šli ogledat graščino Rottenthurn, ki jo je do letošnjega občin­ skega praznika obnovilo podjetje Progres. Zgodovinsko društvo za Koroško je tako najmlajše regionalno društvo na Slo­ venskem. Trenutno ima okrog 40 * članov. Prizadevalo si bo pritegniti čimveč novih članov s programom dela, ki bo čimbolj pester in zanimiv, in bo skušal čimbolj zado­ voljiti različne interese. Delo društva pa bo seveda javno, torej bomo na strokovna srečanja vabili tudi nečlane. M a r j a n L i n a s i DELOVANJE ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA OD 12. JUNIJA 1986 DO 16. JUNIJA 1988 Poročilo obsega opis društvene dejavnosti za četrto mandatno dobo, ki se Zgo­ dovinskemu društvu Ljubljana izteka z današnjim občnim zborom. V tem mandat­ nem obdobju so izvršni odbor društva sestavljali: dr. Franc Rozman, predsednik, dr. Rajko Bratož, podpredsednik. Nataša Stergar, tajnik, mag. Eva Holz in mag. Vinko Rajšp, blagajnika, in pa člani Jasna Horvat, Irena Kovač, Marija Kremenšek, Jelka Melik in Anka Vidovič-Miklavčič. V nadzornem odboru so bili Ema Umek, Sonja ReisD in Matjaž Rebolj, disciplinsko komisijo pa so sestavljali Tatjana Bradeško, dr. Ignacij Voje in Primož Hainz. Tudi v tem mandatnem obdobju je društvo sledilo programu, ki ga ima od usta­ novitve: omogočiti članom Doglobitev strokovnega znanja z organiziranjem različnih ored.avanj, ogledov, kulturnih in drugih za zgodovinarje zanimivih ustanov, sodelo­ vanje pri pripravi strokovnih srečanj zgodovinarjev. Društvo naj bi si prizadevalo tudi za razširitev svoje dejavnosti v splošno slovenskem in interdisciplinarnem oziru. V času svojega mandata je izvršni odbor pripravil sedem predavanj, dve okrogli mizi, dva ogleda in žalno sejo. Predavanja so se vrstila takole: 27. novembra 1986 je Lojze Kovačič govoril o svoji knjigi Prišleki, 12. februarja 1987 Branko Korošec o idrijski zemljemerski in kartografski dejavnosti v 18. stoletju, 9. aprila 1987 dr. Ja­ dran Ferluga o kolonizacijski politiki bizantinske oblasti od 7. do 13. stoletja, 14. ja­ nuarja 1988 dr. Ljudmila Gec-Plesničar o novih izkopavanjih v Ljubljani, 18. febru­ arja 1988 dr. Božo Otoreoec o pečatih in grbu mesta Ljubljane, 12. maja 1988 dr. An­ dreas Schwarz o tradiciji Origogentis kot podlagi politične legitimacije v zgodnjem srednjem veku in 13. maja 1988 dr. Wolfgang Kessler o nemški historiografiji o zgo­ dovini iužnoslovanskih narodov. Obisk predavanj je bil različen; na nekaterih pre­ davanjih je bilo udeležencev zelo malo, nekatera pa so bila presenetljivo dobro obiskana, najbolj prvo, Lojzeta Kovačiča. s katerim smo posegli prav na splošno slo­ vensko in interdiscmlinarno področje. Pri tem predavanju se je pokazalo, da je bila nublika nrecei drugačna kot običaifip. kar seveda pomeni, da bi podobna oredavania kros obiskovalcev razširila. Po dragi strani oa je predsednik slišal povsem nasnrotna mnen.ia in kritike in potem ni več nadalieval s takšnimi oredavanji. ki bi Dosegala iz ozkega zgodovinarskega Dodročia na širšo, morda tudi boli družbeno oerečo tema­ tiko, s katero bi bili uritesnili tudi strokovnjake drugih, za zgodovino tudi važnih ved. da bi oredavali mor. filozofe, ekonomiste, politologe). Društvo je 22. ianuarja 1987 organiziralo proiekciio filmov na Viba filmu. 14. maia 1987 " a ogled mvovarniškega muzeja Skupaj z društvom za antične in humani­ stične študiie smo imeli za dr. Jaroslavom Sašliem 7. 4. 1988 žalno sejo. Zelo odmevni in dobro obiskani sta bili dve okrogli mizi. ki smo lih priredili ob obletnicah smrti dveh rom^mbnih s lovaških politikov, in sicer ie bila 16. oktobra 1987 okrogla miza nh 70-letnici smrt-' dr. Janeza Evangelista Kreka. 20. novembra 1987 oa okrogla miza ob 50-letn.ici smrti Albina Preoeluha-Abditusa. Na vsaki okrogli mizi je nastonilo no r>et uvodničarjev, obakrat pa je bila zanimiva, kvalitetna in obsežna diskusija. Okrog­ li mizi smo oriredili v sodelovanju z Mestnim muzejem v kulturnoinformacijskem centru Križanke, s finančno Dodooro ljubljanske občinske raziskovalne skupnosti. IZDG, ZZD in mestnega sindikalnega sveta. Referati prve okrogle mize bodo izšli v Reviji 2000, druge pa v Novi reviji. Sprejeli smo tudi resolucijo o vprašanjih po­ uka zgodovine v sredniem usmerjenem izobraževanju. Glede na številčnost in struk­ turo ljubljanskega društva je nemogoče našteti vse delo in prizadevanja, ki so ga člani društva opravili pri organiziranju različnih znanstvenih in strokovnih srečanj