Intern MREŽA ODNOSOV Številka 4, letnik II, december 2018 ISSN 2591-0701 Izide do 2x letno. Odgovorna oseba: dr. Brigita RUPAR Urednica: Darja FIŠER Avtorski prispevki ne odražajo nujno stališc Društva SKOS. E-naslov uredništva: drustvoskos@gmail.com UVODNIK dr. Brigita RUPAR Brigita Rupar Spoštovani clani in dragi bralci, prvo decembrsko soboto leta 2018 smo izpeljali že drugi simpozij našega društva. K sodelovanju smo povabili tri strokovnjake s podrocja supervizije in psihoterapije. Doktorica Maša Žvelc, integrativna psihoterapevtka in supervizorka iz Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje je predstavila spodbujajoce in ovirajoce dejavnike v superviziji ter Integriran model supervizorjevih intervencij, ki je nastal na podlagi njene doktorske raziskave. Vec o tem si lahko preberete v povzetku. Naslednja predavateljica Aleksandra Schuller, plesno gibalna terapevtka in magistrica Pomoci z umetnostjo je na kreativen nacin predstavila koncept in metodologijo Ustvarjalne supervizije, ki jo razvija sama in jo združuje s t.i. utelešeno supervizijo Anne Chesner. Udeleženci smo nekaj principov tovrstne supervizije preizkusili v delavnici na konkretnih primerih. V povzetku je koncept bolj podrobno predstavljen. Miran Možina, sistemski in ucni psihoterapevt ter direktor in predavatelj na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, je s pomocjo video posnetkov prikazal strukturo supervizije v živo, kot jo izvajajo v okviru izobraževanja in usposabljanja iz sistemske psihoterapije na tej fakulteti. Prisotna je bila tudi njegova kolegica, terapevtka Tjaša Bertoncelj. Ogledali smo si video posnetek njene terapije s klientko s samomorilnimi nagnjenji. Udeleženci smo dobili neposreden vpogled v psihoterapevtsko obravnavo klientke, supervizorjeve intervencije in vlogo reflektirajocega tima. Darja Fišer in Claudia Knoll, clanici izvršnega odbora, sta se oktobra udeležili sestanka predsednikov in generalne skupšcine evropskega združenja ANSE v Budimpešti. Porocali sta o aktualnem dogajanju na evropski ravni in vec o tem si lahko preberete v njunem sestavku. Na okrogli mizi ob zakljucku simpozija so predavatelji in udeleženci razpravljali o prihodnosti supervizije v Sloveniji. Poudarili so pomen krovnega združenja za supervizijo, ki naj bi skrbelo za razvoj supervizije in strokovno podporo supervizorjev ne glede na razlicne modalitete, iz katerih izhajajo. Kot je poudarila Aleksandra Schuller se v Veliki Britaniji krepijo trendi v smeri transmodalitetnega dela supervizorjev, za kar si že dolgo prizadeva tudi ANSE. Zelo me veseli, da se nas je na tokratnem simpoziju zbralo 32 clanic in clanov, kar kaže na to, da je bil program kakovosten in zanimiv. V izvršnem odboru si prizadevamo, da bi privabili cim vec supervizorjev tudi iz drugih podrocij in z organizacijo tovrstnih dogodkov se naša mreža širi. Že zdaj pa vas vabim, da se udeležite našega tradicionalnega študijskega dneva, ki bo 16. marca 2019 v Ljubljani v okviru katerega bomo izvedli tudi skupšcino društva. Želim vam veliko uspeha pri vašem supervizorskem delu! Brigita Rupar 02. SIMPOZIJ Društva za supervizijo, koucing in organizacijsko svetovanje Ljubljana, 01. 12. 2018 01. decembra 2018 je v Ljubljani potekal drugi simpozij Društva za supervizijo, koucing in organizacijsko svetovanje. Po pozdravnem nagovoru predsednice Brigite Rupar, ki je pozdravila preko trideset zbranih supervizorjev in izrazila zadovoljstvo o udeležbi, je zbrane pritegnil pester in predvsem visoko strokovno pripravljeni program. Maša Žvelc je v predavanju in v prakticni delavnici predstavila spodbujajoce in ovirajoce dejavnike v superviziji. O ustvarjalni superviziji, o ustvarjalnem procesu kot utelešeni / udejanjeni praksi refleksije je teoreticno govorila in na delavnici prakticno predstavila Aleksandra Schuller. Miran Možina je s Tjašo Bertoncelj govoril o superviziji v živo – kraljici supervizije. Njun prakticni prikaz s pomocjo video posnetka terapevtske seanse, ki jo je vodila Tjaša, se je dotaknil vseh udeležencev. Za prijeten zacetek dobrega dela na simpoziju sta poskrbeli Kaja Lomovšek in Anja Mlinar, študentki Inštituta Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo s pesmijo Danes je srecen dan. In res je bil srecen dan. SPODBUJAJOCI IN OVIRAJOCI DEJAVNIKI V SUPERVIZIJI dr. Maša ŽVELC Predavateljica je na podlagi svoje doktorske raziskave predstavila dejavnike, ki spodbudno vplivajo na kvaliteto supervizijskega procesa ter dejavnike, ki proces ovirajo. Ugotavlja, da so pomembni spodbujajoci dejavniki supervizije supervizijska delovna aliansa, odprt in empaticen stil supervizorja ter njegove kvalitetne intervencije, supervizantova spoznanja in zmožnost za refleksijo ter pridobivanje in utrjevanje vešcin supervizanta. Spodbujajoci dejavniki v skupini so spodbudno skupinsko vzdušje ter aktivnosti clanov skupine (predstavitve primerov, komentarji, vprašanja). Pomemben ugotovljen spodbujajoc proces v superviziji je tudi custvena regulacija. Custveno regulacijo predlaga za »cetrto« pomembno funkcijo supervizije. Ugotovljeni ovirajoci dejavniki so motnja v supervizijski aliansi (konflikti ali težave v supervizijskem odnosu, dvojne vloge, neujemanje v ciljih in metodah), nekatere znacilnosti supervizorja (avtoritaren, ponižujoc, zlorabi zaupanje, neodgovorna vedenja, utrujenost), nekatere znacilnosti supervizanta (izrazita samokritika, obcutek izgubljanja strokovne identitete, mocan kontratransfer) ter neustrezna dinamika v supervizijski skupini (sram, hierarhija moci, konflikt v skupini, nestabilen okvir). V delavnici z naslovom Intervencije in metode v superviziji je predstavila Integriran model supervizorjevih intervencij, ki je nastal na podlagi njene doktorske raziskave. Udeleženci so se seznanili z glavnimi kategorijami ucinkovitih supervizorjevih intervencij in jih povezali s konceptom matric v superviziji (klient-supervizant in supervizant – supervizor) ter s podrocji clovekovega funkcioniranja: kognitivno, fiziološko-custveno, vedenjsko in odnosno. Maša Žvelc, univerzitetna diplomirana psihologinja, doktorica psihologije, je integrativna psihoterapevtka (diplome EAIP, IIPA), psihoterapevtka (SDP, ECP), supervizorka (EAIP, IIPA) ter mednarodna uciteljica psihoterapije in supervizije (EAIP, IIPA). Je soustanoviteljica Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje, Ljubljana (Inštitut IPSA), kjer ima supervizorsko in psihoterapevtsko prakso ter vodi izobraževanje iz integrativne psihoterapije ter supervizije. Kot zunanja sodelavka poucuje tudi na fakultetah v Sloveniji ter inštitutih v tujini. Je sourednica knjige Psihoterapija. USTVARJALNA SUPERVIZIJA: USTVARJALNI PROCES KOT UTELEŠENA/UDEJANJENA PRAKSA REFLEKSIJE Aleksandra SCHULLER V predavanju in delavnici, izvedeni na 2. simpoziju je predavateljica predstavila temeljne teoretske koncepte in metodologijo dela Ustvarjalne supervizije kot jo je v desetletjih svoje supervizijske prakse vzpostavila Anna Chesner kakor tudi znacilnosti t.i. utelešene supervizije, ki jo z uporabo principov Avtenticnega gibanja razvija Schullerjeva. Ustvarjalna supervizija je supervizijski pristop, ki v ospredje postavlja z umetnostnimi izraznimi sredstvi udejanjeno prakso profesionalne refleksije. Supervizanti svoje strokovno delovanje in z njim povezane teme obravnavajo s pomocjo razlicnih umetnostnih medijev/izraznih nacinov; z uporabo raznovrstnih konkretizacijskih/projekcijskih tehnik kakor tudi tehnik t.i. neposrednega, utelešenega izkustva, izhajajocih iz plesno-gibalne terapije in psihodrame. Tovrstna supervizija vzpodbuja in razvija raznotere zaznavne zmožnosti posameznika, posledicno pa tudi ustvarjalno živost v obravnavi supervizijskih gradiv (vkljucno z vešcinami za izbor kar najbolj primerne tehnike za raziskovanje specificnega vprašanja, npr. dolocene situacije/odnosa) ter supervizantovo (in seveda tudi supervizorjevo) fleksibilnost v vzpostavljanju razlicnih fokusov, s katerimi je raziskovano temo mogoce osvetliti z raznovrstnih perspektiv in jo tako poskusiti zaobjeti v njeni kompleksnosti. Pri ustvarjalni superviziji ni poudarek niti na telesnem védenju niti na miselni (avto)refleksiji, to sta le dva informacijska vira: ustvarjalni proces kot (avto)refleksivna praksa ima nešteto potencialnih dostopov do plastenja védnosti o fenomenu, ki je predmet takšnega motrenja. Uvidi vznikajo, ce v ustvarjalnem procesu uspemo ohranjati pozicijo névedenja in osredotocenost na to, kar se v individualnem/skupinskem ustvarjalnem procesu hkrati ustvarja in razkriva pred nami, iz trenutka v trenutek. Ustvarjalna supervizija se je - kot oblika poklicne refleksije in proces, ki podpira kontinuirani strokovni razvoj posameznika - vzpostavila na podrocju umetnostnih terapij, zato se zanjo pogosto odlocajo glasbeni, plesno-gibalni, likovni, (psiho)dramski in integrativni (umetnostni) terapevti; skupaj z njimi pa tudi primarno pogovorni psihoterapevti razlicnih modalitet in drugi strokovnjaki t.i. poklicev pomoci, ki želijo svoja supervizijska vprašanja obravnavati na utelešen/udejanjen nacin (t.i. embodied/enacted creative supervision). Aleksandra Schuller je registrirana plesno-gibalna terapevtka s specializacijo v gibalnoterapevtskem pristopu Avtenticno gibanje (Authentic Movement) ter edukantka programa Ustvarjalna supervizija (Creative Supervision Postgraduate Diploma Course, London Centre for Psychodrama). Slednji ima status t.i. priznanega izobraževalnega programa s podrocja supervizije v psihoterapiji pri HIPC UKCP. Schullerjeva je doktorica znanosti s podrocja literarnih ved in magistra Pomoci z umetnostjo. Kot plesno-gibalna oziroma integrativna umetnostna terapevtka deluje v zasebni praksi, delno pa je zaposlena kot visokošolska uciteljica Univerze na Primorskem. Je gostujoca predavateljica razlicnih evropskih visokošolskih ustanov s podrocja umetnostnih terapij, ustanovna clanica in predsednica Združenja plesno-gibalnih terapevtov Slovenije. Podrocja njenega strokovnega delovanja v klinicnih in edukacijskih okoljih: intermodalna umetnostna terapija (s poudarkom na pristopu Avtenticno gibanje), ustvarjalna supervizija, umetniška praksa kot refleksivna praksa, ABR-Arts Based Research (raziskovanje z umetnostnimi izraznimi sredstvi). Kontakt: aleksandra.schuller@guest.arnes.si SUPERVIZIJA V ŽIVO – KRALJICA SUPERVIZIJ? mag. Miran MOŽINA Model supervizije v živo (SvŽ), ki ga izvajajo v okviru izobraževanja in usposabljanja iz sistemske psihoterapije na SFU Ljubljana, so razvili na osnovi narativnega ter k virom in rešitvam usmerjenega sistemskega pristopa, hkrati pa je njegovo teoretsko ozadje širše, saj zajema integracijo transdisciplinarnih nacel sinergetike in sodobnih spoznanj psihoterapevtske znanosti, ki presegajo okvire posameznih psihoterapevtskih pristopov. V primerjavi z individualno in skupinsko supervizijo, ki predstavlja osnovni meni specializantov sistemske psihoterapije, omogoca SvŽ najbolj neposreden vpogled v njegovo oziroma njeno psihoterapevtsko prakso. S pomocjo video posnetkov je bila prikazana struktura SvŽ, ki vkljucuje pripravo, izvedbo in analizo. Po individualni in/ali skupinski pripravi supervizant dela s klientskim sistemom, ki je lahko posameznik, par, družina ali skupina, v prisotnosti supervizorja in opazovalcev. Med seanso se lahko neposredno vkljucuje v terapevtski proces supervizor in reflektirajoci tim. Po seansi pa svoja opažanja klientskemu sistemu neposredno podelijo tudi opazovalci, pri cemer dajejo poudarek virom klientskega sistema in pozitivnim terapevtskim premikom, ki so jih zaznali med srecanjem. Ko klienti odidejo, sledijo pohvale specializantu, v katerih opazovalci in supervizor podelijo vse, kar so dobrega opazili v njegovem delu, od znacilnosti njegovega osebnega stila, kako mu je uspevalo razvijati terapevtski odnos, spodbujati klientove vire, do uporabe tehnik. Zaželeno je tudi, da vsi udeleženi reflektirajo svoj oseben proces, torej kaj se jih je med seanso osebno dotaknilo. SvŽ se zakljuci z analizo seanse, v kateri je glavni poudarek na razclembi procesa, ki se je odvil med seanso, na razvijanju spretnosti v uporabi tehnik in na oblikovanju napotkov za nadaljnje terapevtsko delo s klientskim sistemom. V zakljucku je bil prikazan tudi SFU raziskovalni projekt v zvezi s SvŽ in njegovi prvi plodovi. Mag. Miran Možina: dr. med. spec. psihiater, sistemski psihoterapevt, ucni terapevt in supervizor, dekan, direktor in predavatelj na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Tjaša Bertoncelj, terapevtka v procesu supervizije v živo ter specializantka na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda. OKROGLA MIZA IN ZAKLJUCKI SIMPOZIJA Darja FIŠER Tudi drugi simpozij je ponudil veliko. Predvsem veliko razmišljanja. Zakljucke simpozija lahko strnemo v nekaj sklepnih misli: . V Evropi se krepijo prizadevanja za transmodalitetni pristop v superviziji. To pomeni, da naj ne bi supervizijo izvajali supervizorji zgolj znotraj svoje terapevtske smeri temvec širše, tudi za strokovnjake, ki prihajajo iz drugih terapevtskih modalitet in modelov supervizije. . V Sloveniji potrebujemo takšno »transmodalitetno« društvo, kar bi lahko bil eden od ciljev našega društva. Društvo za supervizijo, koucing in organizacijsko svetovanje naj postane krovna organizacija vseh supervizorjev in koucev v Sloveniji, ne glede na smer dela, poklic ali usmeritev; to bi lahko pokrivale razlicne sekcije društva. S svojo razlicnostjo se le še bolj bogatimo in povezani smo le še mocnejši. . Kompetence supervizorjev in koucev so opredeljene v Okviru kompetenc (ECVision projekt pod vodstvom ANSE), ki ga je društvo prevedlo in je dosegljiv na spletni strani. Kompetencni okvir je osnova za višjo kakovost dela supervizorjev in koucev. . Tudi na državnem nivoju se krepi zavedanje, da je supervizija pomembna za strokovne delavce na razlicnih podrocjih dela. Ponovno smo ugotavljali, da je izrednega pomena naše povezovanje, da delimo izkušnje. Številcna udeležba clanov na decembrskem simpoziju je to potrdila. DOGAJANJE NA EVROPSKI SCENI - ANSE Claudia KNOLL in Darja FIŠER Od 26. do 28. 10. 2018 je v Budimpešti na Madžarskem potekala 17. generalna skupšcina ANSE - Association of National Organisations of Supervision in Europe, evropske zveze nacionalnih organizacij za supervizijo. Prvi dan, 26. 10. 2018 je potekal sestanek predsednikov v obliki World Caffe. Zvrstilo se je nekaj zanimivih tem, ki jih velja prenesti tudi v slovenski prostor. Teme, ki so bile odprte v tej svetovni kavarni, so bile: - Regulirati poklic ali ne (predstavljen je bil primer Avstrije, kjer se vrši pritisk vlade k regulaciji poklicev, ki smejo opravljati supervizijo; dokumenti: standardi kakovosti, kodeks etike); vzajemno priznanje poklica, projekt, ki ga je potrebno spraviti v življenje). - Pomagati si na višji nivo (deliti izkušnje mladi – stari v organizaciji; srecevanje v skupnosti; delavnice, konference – delitev znanja, funkcioniranje mreže). - Kakovost upravljanja supervizije (standardi kakovosti) (vroca tema, skupni projekti, novi sistemi; European Quality Framework EQF + prevod na nacionalno raven). - Koucing & supervizija (razlicne pozicije po državah; iskanje rešitev – kljucne besede, zahteve trga; sodelovanje obeh poklicev). - Raziskave (cilji in interesi – potrebno je postaviti zelo jasne cilje, legitimirati supervizijo, izboljšati prakso, upoštevati politicne interese; vrste raziskav – uporabne, pametna komunikacija; rezultati – baza podatkov v ANSE, porocila, zbrani rezultati; sredstva; nivoji raziskav – znanstvene, EU projekti, akcijske – prakticnost; implementacija v prakso). - Socialna odgovornost supervizorjev (ne delujemo le kot supervizorji, tudi kot strokovnjaki s svojega podrocja; konflikt vlog; izmenjava izkušenj; pomembna je psihološka pogodba (kje so tvoje meje)). - Aktiviranje clanov (na nacionalnem nivoju, nagrajevanje clanstva z udeležbo na dogodkih, motiviranje, delati regionalno (lažje kot centralno), predanost clanov z delitvijo nalog, ovrednotiti prostovoljno delo; širša opaznost). Na tokratni konferenci se je spremenilo to, da je sestanek predsednikov predstavljal »telo diskusije« in generalna skupšcina »telo odlocanja«. ANSE vedno bolj postaja mreža nacionalnih organizacij, clanic za izmenjavo (minimalni pogoji za clanstvo, zagotavljanje kakovosti, da se ustvari platforma), medkulturno povezovanje in od ANSE družine, prehaja preko ANSE skupnosti do ANSE organizacije. Pomembni cilji ANSE v sedanjem obdobju so: - Mreženje nacionalnih organizacij, povezava ljudi in organizacij, - »crossing bridges« - prestopati meje med supervizijo in koucingom in - zacetek diskusije o poenotenih standardih kakovosti poklica. 27. in 28. 10. 2018 je potekala generalna skupšcina. Države clanice so se predstavile s svojimi podatki in usmeritvami. V nadaljevanju so prikazani zbrani podatki, koliko let obstajajo posamezna društva, koliko clanov štejejo in nekaj glavnih poudarkov iz njihovega delovanja. Država cla Let obstoja Št. clanov Glavni poudarki MADŽARSKA 22 140 Profesionalni razvoj clanov, promocija S za nove ciljne skupine, inovativni projekti, prostovoljna S za humanitarne organizacije; sodelovanje z društvi koucinga; izziv – sistem kakovosti NORVEŠKA Pred 2 letoma v krizi 17 (se povecuje) Delavnice za vse zainteresirane, ne le za S, dogovor z 2 univerzama, certifikati za S (logo ANSE, domace društvo), ker nimajo drugje možnosti dobiti naziv S ESTONIJA 20 110 Nacionalni Kodeks etike, implementacija standardov kakovosti, ponovna akreditacija programa za S Država clanica Let obstoja Št. clanov Glavni poudarki LATVIJA Se povecuje 3 mag študiji S, 1 program nadaljnjega usposabljanja, 69% clanov certificiranih; veliko delajo na kakovosti (definicije, sodelovanje z ministrstvom) NEMCIJA 30 (2019) Dodali ime koucing, vec raziskav na temo S in K NIZOZEMSKA 2.157 clanov, 1368 certificiranih, 55 uciteljev S, 351 certificiranih K e-glasilo; vec opolnomocenja za clane; redefinirajo delovne profile S – na osnovi ECVision, nova knjiga Koucing v kontekstu ROMUNIJA Ust. 2007 Manj clanov kot ob ust. Ponovno vzpostavljajo poklic S; sodelujejo s fakultetami; sodelovanje s K; v procesu poklicni standard za S; želijo povezati S + K in postaviti center za certificiranje AVSTRIJA 1.350 clanov Nova spletna stran; velike težave – gospodarska zbornica profilirala poklice (življenjski ali socialni svetovalci ali izvršni svetovalci, terapevti ne morejo biti), ki so lahko S, le tisti dobijo certifikat (veliko brez dela); borijo se za korektni status S (3 nivoji) ITALIJA 22 30 Severni, tirolski del Italije; vzpostavljajo sodelovanje z izvajalci usposabljanja; poletna šola v Bolzanu 2019 Premošcanje: povezati svetova S in K SLOVENIJA 20 30 e-glasilo; register, simpozij 1 x letno, študijski dnevi za clane; nova spletna in FB stran; povezovanje S z razlicnih podrocij; preveden ECVision in kompetencni okvir ŠVICA 1.400 Implementirali oba poklica S in K; nacionalno priznanje HRVAŠKA Le licencirani S clani društva; izziv novi programi, prepoznavnost S; nove tehnologije v S (online supervizija); zagotavljanje kakovosti LITVA 15 61 Glasilo; spremembe statuta; preveden ECVision; standardi kakovosti; varovanje podatkov; podpora programom usposabljanja za S Država clanica Let obstoja Št. clanov Glavni poudarki UKRAJINA 4 20 9 certificiranih S po ANSE standardih; preveden ECVision; kodeks etike; izziv razviti program usposabljanja IRSKA 250 – 300 Glasilo, izgubili 1 mag program, samo še 1; uspešne konference 2x letno FRANCIJA Še niso polnopravni clani (pogoji); združevanje obeh pokicev (S in K), webinarji; nova spletna stran, knjiga s predstavitvijo društva in pogled naprej; želijo vec mednarodnega sodelovanja želijo implicirati tujo prakso v domace delo FINSKA 6 Se povecuje Še ni clanica; vedno vec programov usposabljanja za S; razvojni dnevi, usposabljanje clanov po regijah; izziv – webinarji, online študij, varnost na skypu, dvig kakovosti BOSNA Veliko aktivnosti, sodelovanje z ministrstvom; nova spletna stran; trudijo se povecati clanstvo; imajo financne težave v društvu ŠPANIJA Obnovili sistem reakreditiranja in certificiranja, nova spletna stran; želijo pripraviti prakticni vodnik za razumevanje S Stari upravni odbor Vodilna tema letošnjega dogodka je bila povezava med SUPERVIZIJO in KOUCINGOM, ki sta v Evropi precej locena, v svoje vrste bi ANSE želel vkljuciti tudi kouce in koucing. Druga pomembna tema so bili STANDARDI KAKOVOSTI dela na podrocju supervizije. Pomembno je poudariti doprinos clanstva v ANSE. Kadarkoli bi potrebovali pismo podpore, ga lahko dobimo. V okviru ANSE delujejo tudi mednarodne intervizijske skupine, ki se obicajno kreirajo na poletnih šolah. Trenutno deluje pet skupin, ki si same dolocijo temo (vec jih trenutno deluje na temo agresije) in si sami postavljajo pravila delovanja. Na tokratni skupšcini se je oblikoval tudi nov upravni odbor, predsednica je postala Agnes Turner, Avstrija (ÖVS), tajnica Marta Levai, Madžarska (MSZCT), blagajnicarka Andrea Geering, Švica (BSO) ter clanice Inese Stankus-Visa, Latvija (LSA), Piret Bristol, Estonija (ESCÜ), Miriam Ullrich, Nemcija (DGSv) in clan Reijer Jan van’t Hul, Nizozenska (LVSC). Novi upravni odbor Predstavili so tudi digitalizacijo ANSE, z novo spletno stranjo: http://www.anse.eu/ in ANSE glasilom s prostim dostopom. Izdajajo tudi ANSE revijo, ki je za clane zastonj (Številka 1 = Kakovost, Številka 2 = politicna in socialna odgovornost). Na spletni strani je mnogo clankov, pošljemo jih lahko tudi mi (lahko v slovenšcini, le povzetki morajo biti v anglešcini). Predstavili so nov logotip: Uporabljajo ga lahko vse nacionalne clanice in s tem tudi vsak, ki je clan nacionalne organizacije, ki je clanica ANSE, torej vsi mi, ki smo clani slovenskega Društva za supervizijo, koucing in organizacijsko svetovanje. Kolegi iz Italije so nas povabili na poletno šolo v Bolzanu, ki bo potekala od 26. do 30. 08. 2019. Naslov bo Bridging: Connecting Worlds through Supervision and Coaching - povezava kultur, voditeljstvo (tehnicni pristop, inovativni pristop), ekonomski in socialni pristop, medgeneracijski pogled, zapolnitev vrzeli. Vec informacij je že na ANSE spletni strani, kjer so tudi že odprte prijave na dogodek. https://www.facebook.com/drustvozasupervizijo/