IV AS' GLAS občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Slavnostna govornica na proslavi v nekdanjem zbirnem izgnanskem taborišču Rajhenburg je bila tovarilica VIDA TOMŠIČ VIDA TOMŠIČ: Živimo v času, ko se vse močneje pojavljajo nestrpnosti in rastejo poskusi oživljanja nacionalizmov, fundamentalizem in ekskluzivizem, ko smo priča izbruhom nasilja in rasizma, v času, ki vse preveč spominja na svetovno gospodarsko krizo in brezposelnost in na začetne pojave fašizma pred izbruhom druge svetovne vojne. Z rastočo oboroževalno tekmo reakcionarne sile skušajo pridobivati mladino za nove nacionalistične in rasistične pohode. Posebej nas vznemirja, da se fašistični elementi v Avstriji in Italiji še kar naprej skušajo krepiti s pritiski na slovensko manjšino. Spomin na strašne duševne in t desne stiske, v katere je fašizem pognal milijone ljudi, spomin na strahotne številke ubitih, mučenih, uničeva-nih na najgrozovitejše načine, spomin na trpljenje in muke mož, žena, mater, otrok in na načrtno uničevanje samih malih otrok terja, da moramo krepiti odpor človeštva proti vsem poskusom, da bi se vrnili ljudje in čas, ki so povzročili taka divjanja..." (Izgovora Vide Tomšič na proslavi 40roble-tnice osvoboditve ter vrnitve izgnancev, interni-rancev in političnih zapornikov — na brestaniškem gradu 8. junija letos) OB 4. JULIJU — DNEVU BORCA Tudi izgnanstvo je del naše revolucionarne preteklosti in tudi to pozna svoje heroje, tragične žrtve in oblike odpora. Ti elementi se kot rdeča nit vlečejo skozi vsa leta narodnoosvobodilne borbe. Glede na to. da izhaja 8. številka Našega glasa neposredno pred 4. julijem — dnevom borca, smo bralcem tokrat namesto priložnostnega uvodnika namenili izbor iz govora, kigajetovarišica VIDA TOMŠIČ imelaob proslavi 40-let niče osvoboditve ter vrnitve izgnancev, interniran cev in političnih zapornikov 8. junija na brestaniškem gradu. Njegova sporočilna vrednost je vsekakor upoštevanja vredna: soborce bo spomnila nekdanjih dni. kokljubvsem težavam in nevarnostim niso klonili, mladim pa naj bo v poduk in opomin! 3. JULIJ — PRAZNIK RUDARJEV! Dan rudarjev — 3. julij je v rudarskem poklicu dan. ki nekako zaokrožuje enoletno delo in tako nudi priložnost, da pregledamo dosežene rezultate in se dogovorimo, kako naprej. Na ta svoj dan rudarji končno le za hip odložijo delo, ki sicer ne pozna ne sobot ne nedelj, ne dneva ne noči. Jama nikoli ne počiva, vedno se v njej nekaj dogaja. Zgarane, trde roke postanejo mehke in mrke. oznojeni obrazi jasni in veseli. Redkobesednosti ni več, nadomestijo jo veseli, smeha polni sproščeni pogovori, z veliko šalami in zbadljivkami predvsem na račun dogodivščin •z jame — tiste jame, ki knapa prav povsod spremlja tudi takrat, ko bi rad vsaj malo pozabil nanjo in se zares odpočil. Ni lepšega za rudarja kot občutek, daje pošteno opravil svoje delo. da je dat družbi, kar od njega pričakuje in da zato lahko odkrito in jasno pogleda vsakomur v oči. čeprav včasih na svojstven način, opozorina nepravilnosti in pomanjkljivosti v našem delu in življenju. Težko je včasih razumeti nagibanja knapa. vendar le tistim, ki ne poznajo dovolj tega poklica, predvsem pogojev, v katerih opravljajo svoje delo par sto metrov pod zemljo, kjer nenehno grozi voda, ogenj, prah, zruški, metan in drugo. V takih pogojih postane izrečena beseda zakon, saj bi vsako dvoumljenje lahko usodno vplivalo na varnost rudarjev. Zato so njihove besede jasne, odločne, brezkompromisne in trdne in tako jih postavljajo tudi na- NAŠ GLAS 8 2 ZORAN ŠOLN, predsednik KPO senovskega premogovnika, po eni izmed prostovoljnih sobotnih delovnih akcij, potem ko je — ne prvič — okusil v potu svojega telesa, kako trd je rudarski kruh... vzven do nepravilnosti v delu in življenju in razmerah v družbi. V zadnjih letih mnogo govorimo o energetiki in premogovništvu kot delu te celote. Vseskozi poudarjamo pomen te panoge za družbeni razvoj, zlasti v pogojih gospodarjenja, kakršne poznamo danes. Skušamo spremeniti odnose v družbi do te panoge in odnose v panogi sami, da bi resnično dobila ustrezno mesto v gospodarstvu kot celoti. Morda je ravno rudarski praznik priložnost, da si skušamo odgovoriti na vprašanje, do kod smo v naših prizadevanjih prišli. V odgovoru na to vprašanje moramo nedvoumno izhajati iz dejstva, da celotno združeno delo veliko združuje za razvoj in sanacijo razmer v energetiki, zavedajoč se dejstva, daje ravno energetika tista osnova, na kateri lahko tudi druge panoge, predvsem industrijske, gradijo svoje rezultate, in pa dejstva, da v primerjavi z drugimi državami prav v tej panogi zelo zaostajamo. Ne glede na pripravljenost združenega dela, da pomaga pri sanaciji razmer, pa moramo vendarle ugotoviti, da je zastoj v razvoju, zlasti premogovništva, izredno velik in gaje nemogoče kar preko noči nadoknadili. Sanacija teh razmer zahteva resnično koordinirano, jasno opredeljeno in hitro akcijo. Pa vendarle moramo priznali, da ni vedno tako. Vse preveč stopicamo na mestu, premalo smo odločni in dorečeni v smereh razvoja energetike kot celote in njenih sestavnih delov, predvsem premogovništva. »Kupčkamo« z družbenimi sredstvi za razvoj energetike. Opredelimo se že za razvoj določenega rudnika, pa zopet pričnemo dvomiti v pravilnost odločitve itd... S takšnim obnašanjem ne bomo kmalu razrešili sedanjih neugodnih možnosti energetike za razvoj celotnega gospodarstva S takšnim obnašanjem še naprej obsojamo rudarja na živo- tarjenje in na neperspektivnost njegovega poklica. Ne rešujemo celovito njegovega statusa, ampak parcialno, po kapljicah. Z vso silo se zaženemo v reševanje določenega dela problema. n.pr. odpiranje novega rudnika, ob tem pa pozabimo na kompleksnost take investicije — stanovanja za rudarje, ki bodo rudarili v tem rudniku, kadrovsko politiko in izobraževanje za ta poklic in še bi lahko naštevali. Na eni strani nudimo rudarjem povečano stopnjo benefika-cijskedobe, na drugi strani pa ob dejstvu, daru-darjev primanjkuje, zahtevamo večje količine nakopanega premoga, hkrati s tempa zakonsko omejujemo možnosti nadurnega dela in ga dodatno obdavčujemo, kljub temu, da vemo. da ravfto na dela proste dni rudarji prekoračujejo svoj plan proizvodnje. Veliko govorimo o novi samoupravni organiziranosti v energetiki, pa se tudi zaradi posamičnosti interesov stvari zelo počasi premikajo. Ne moremo in ne moremo urediti dohodkovnih odnosov v sami panogi, da ne govorimo o tem. daje nagrajevanje po delu izredno različno in nepravično, kar je zelo daleč od zaželjenega cilja samoupravne preobrazbe energetike po izenačevanju statusa delavcev v njej — seveda odvisno od rezultatov dela. Pa tudi o veselih in spodbudnih stvareh razmišlja rudar ob svojem prazniku. Čuti, dasestvari vendarle premikajo. V povezavi s siceršnjim družbenim razvojem si z dneva v dan ustvarja boljše življenjske pogoje. Kljub zaostrenim gospodarskim in družbenim pogojem mu njegovo delo omogoča solidno življenje in standard. Počasi se le izboljšujejo pogoji dela, uvaja se mehanizacija, sodobnejše tehnične in tehnološke rešitve, ki napovedujejo boljši jutri. Stanovanjska izgradnja in družbeni standard napredujeta. Rudarski poklic znova pridobiva na veljavi. To potrjuje že dejstvo, da se tudi vedno več mladih odloča za ta poklic in da smo zaradi lega celo v fyškem šolskem centru uspeli organizirati rudarski oddelek, ki bo omogočil mladim hitrejše strokovno napredovanje. Perspektiva razvoja rudarjenja v rudniku Senovo je več ali manj jasna. Z novimi investicijskimi vlaganji bomo življenjsko dobo rudnika, ki praznuje drugo leto častitljivo obletnico — 190 let — še podaljšali. Z odpiranjem novih rudnikov, katerih investitor je rudnik Senovo (Globoko. Krmelj). bo rudarska tradicija tega območja ostala. Vse to knapa navdaja z optimizmom in voljo, da z vsemi svojimi močmi prispeva k razreševanju problemov za boljši jutri. Zato dela tudi ob sobotah in nedeljah, udarniško. Hoče se pošteno oddolžili družbi za skrb in vložena sredstva v premogovništvu. Jezi ga pa, da se včasih stvari premikajo prepočasi in premalo odločno. Za dosežene delovne uspehe izrekamo družbenopolitične organizacije, samoupravm organi in vodstvo rudnika delavcem rudnika Senovo ob rudarskem prazniku iskrene čestitke in želje za še boljše delovne uspehe 1 Z, ŠOLN NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1300 izvodov — Odgovorni urednik Ivan KasteHc — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk Papirkonfekcdja Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! POTEK RAZISKOVALNO— ODPIRALNIH DEL V NAHAJALIŠČU LIGNITA GLOBOKO Ležišče lignita pri Globokem naj razprostiralo v smeri proti zahodu in juau opuščenega rudnika Globoko. Na tem i Krško-Brežiškega polja so v obsežni sink odloženi terciarni sedimenti, ki proti zah segajo vse do Otočca na Dolenjskem, i vzhodu pa se terciarna sinklinala nadaljuj« sosednjo Hrvaško. V njej se poleg ležišča« Globokem še na več mestih pojavlja lignjTl Dosedanje geološke raziskave v okoli Globokega in širša prospekcija terena kazujejo možnost, da se na ozemlju og sinklinale lahko tudi dalje proti zahodu 9 jugu nahajajo ekonomsko pomembne kolij ne lignita. Na podlagi zadnjih podatkoJ kontrolnega vrtanja pa se ne izključuje tudi I možnost nadaljevanja pomembnih količinli nita proti vzhodu. V letu 1981 so se pričela raziskovalna vrtM nja, ki so se nadaljevala vse do danes. Skupno je bilo na območju zapadno in južno m opuščenega premogovnika izvrtanih 46 vrtin, ¦ skupno dolžino 8034 m. Raziskovalno WJ tanje je bilo financirano iz sredstev naftneg»| dinarja in sredstev republiške raziskovalMl skupnosti. Raziskovalno vrtanje je bilo sf**! mljano s proučevanjem geoloških značilnosti j nahajališča. Na osnovi rezultatov raziskovalnega vrt* nja v letih 1981 in 1982 je bila ob koncu Id* 1982 izdelana obsežna preliminarna študija" možnosti odkopavanja lignita v nahajali** Globoko. Študijo je izdelal Rudarski inšun« Ljubljana, nosilci naloge pa so bili ugl«** univerzitetni strokovnjaki s sodelavci NAŠ GLAS 8 3 "osti Geološkega zavoda Ljubljana. Ta študija je povzela podatke predhodnega vrtanja, na podlagi katerih je bilo izračunanih 11 milijonov ton geoloških zalog, od tega nekaj nad 7 milijonov eksploatabilnih. Že takrat je bilo v večini vrtin navrtanih več lignitnih slojev, debeline od nekaj dm do 3 m in kvalitete 9 do 11 MJ/kg. Recenzijsko poročilo te študije v začetku leta 1983 je vplivalo na odločitev, da se je začelo z aktivnostmi za pričetek izvajanja tudi rudarskih raziskav tega nahajališča, zlasti z namenom neposrednega spoznanja montan-geoloških posebnosti lignitnih slojev in prihri-bin, natančnejše strukturne obdelave, lekto-nike ipd. Ob tem je bilo prav tako dogovorjeno, da se rudarsko raziskovalni objekti locirajo in izdelajo tako, da bi lahko služili tudi kasnejši eksploataciji. Skrbništvo za izvajanje rudarskih raziskav je bilo dodeljeno Rudniku Senovo, ki je pravočasno pridobil vso potrebno dokumentacijo za pričetek del. Za pridobitev dovoljenja za izvajanje je bilo potrebno obdelati vso lokacijsko problematiko, s številnimi soglasji, odkupom zemljišč, projektno dokumentacijo itd. Zaradi kasnitve operativnosti sredstev naftnega dinarja se je pričelo z izvajanjem t. i. I. dela — I. laze rudarskih raziskav šele v zadnjem kvartalu 19X4. V sklopu 1. laze rudarskih raziskav je že izdelan plato na koli 207. severno od vasi Dcčnosclo. Plato je s približno 3(K) m dolgo cesto povezan s cesto Brežice—Sromlje. Na platoju je zgrajena RT postaja s 1000 kVA-20/(i/0.5. ki je s 640 m dolgim kablovodoni povezana s 20 K V omrežjem. Na platoju je v glavnem zgrajena že vsa potrebna tehnična in druga infrastruktura, ki omogoča izvajanje rudarsko gradbenih del. S platoja se izdelujeta dva paralelna vpadnika. Izvažalni vpadnik je trenutno izde- PIIIAI.NI ORKI.SIT.R IN N.IKCOVI NA.1VKC.1I USPKIII — 5. sklepno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. 2(>. d. 1977 v Rogaški Slatini. III. težavnostna skupina, dosežena »srebrna plaketa«. — I. tekmovanje \ korakanju pihalnih orkestrov Slovenije. 17.(i. 1979 v Anicah, dosežena »zlata plaketa-: — d. sklepno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. 14. d. 19X1 na Bledu. II. težavnostna skupina, dosežena »zlata plaketa«: — 2. tekmovanje v korakanju pihalnih orkestrov Slovenijo. 12. (v I9S3 v Slovenskih Konjicah, dosežena »zlata plaketa«: — X. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. 2d. 5. 19X5 v Ljubljani v 1. težavnostni skupini A (sami amaterji A), dosežena »zlata plaketa«: — 22. področno tekmovanje godb (Allgau — Schvvabischcr Musikbund Be/irk 12) v kraju \Valdstelten ZR Nemčija. Id. d. 19X5 v visoki oziroma umetniški skupini in dosežem) najvišje priznanje s posebno pohvalo. lan v dolžini 110 m, zračilni pa 70 m. Podg-rajevanje se izvaja z ločnim podporjem in litim oz. brizganim betonom. Dela nekoliko ka-snijo, ker je bila izvajalcu šele v marcu dana možnost električnega napajanja, kljub temu da je bil transformator dobavljen pred pogodbenim rokom. Velike težave so povzročale neugodne vremenske razmere, posebno nizke temperature v januarju in februarju ter nenehne padavine. Številni problemi so nastali zaradi projektno slabo obdelanih zunanjih gradbenih del. Tako so .se v prestrmi brežini useka platoja začeli pojavljati plazovi, ki že ovirajo normalno manipuliranje na platoju. Naklon brežine bo potrebno zmanjšati, kar bo skupaj s prenizko ocenjenim nasipnim koeficientom povzročilo bistveno povečanje nasipnega dela platoja. Nasip bo tako zaprl strugo potoka vzdolž platoja in bo potrebno potok kanaliz.irati, kar bo sedaj veliko težje izvedljivo, kot če bi bilo v projektu predvideno. Izvajalci geoloških raziskav imajo velike težave s povezovanjem številnih premogovih slojev med posameznimi vrtinami. Zato so se odločili, da s kontrolnimi vrtinami preverijo pravilnosti ugotovljene strukture. Že prva kontrolna vrtina, izvrtana v začetku tega leta, je pokazala, da so bile nekatere vrtine iz preteklih let v področju južne meje nahajališča zanesljivo preplitve. Naslednji dve vrtini sta to. samo potrdili. Zadnja celo nakazuje možnost, da je sloj, ki je doslej veljal za glavnega, dejansko samo eden od debelejših krovninskih slojev. Če se bo ta predpostavka potrdila, bo slika strukture tega nahajališča bistveno drugačna. Zaloge bi se v tem primeru znatno povečale, leda bi nastopale v večjih globinah. Za potrditev te domneve pa bo potrebno izvrtati še vsaj eno dodatno vrtino. MARTIN VIDMAR DVOJE USPEHOV SENOVSKE PIHALNE GODBE JE ŠE OLEPŠALO TRADICIONALNI RUDARSKI PRAZNIK Prvo srečanje pihalnih ,eW/> in orkestrov slovenskih rudarjev v Trbovljah — 13. 10. 19H4 Delavski pihalni orkester DKD SVOBODA Senovo je sicer zrasel pod okriljem Rudnika in postal v arov anec celotnega senov ske-ga združenega dela. a navezanost godbenikov na rudniško tradicijo s tem nikakor ni usahnila. To je možno razbrati že po njihovih črnili uniformah / lesketajočim se okrasjem. Pa še po nečem! Ob letošnjem tradicionalnem rudarskem prazniku (Barbara — 3. julija) so si člani kolektiva Rudnika Senovo zaželeli, da v Našem glasu temeljito predstavimo »njihovo« godbo. Zakaj'.'! Zato. ker so fantje v knapov-skih uniformah in \ potu svojega obraza 2d. maja 19X5 »pripihali« ZLATO Pl.AKL TO na tekmovanju najvišje težavnostne skupine, ki je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani. l's-peh je še toliko večji, če upoštevamo, da so v si člani godbe amaterji. Navdušenje se še ni poleglo, koso se godbeniki odpravili še na eno srečanje: na obisk h pobrateni godbi »rokavičarjev« (po tovarni rokavic, ki je nekoč tam stala), v zahodno-nemško mesto BURGAU. Obisk ni bil kar tako, lam jih je pričakalo 29 pihalnih godb in orkestrov. V dvodnevnem tekmovanju, kije bilo posvečeno 130-letnici godbe iz \Valdstet-tena. so Senovčani dosegli v visoki jakostni skupini NAJVIŠJE PRIZNANJE S POSEBNO POHVALO. Tekmovanje, ki je (zaradi akustike) potekalo v cerkv i. je snemala radijska postaja in iz tehničnih vzrokov je bila zapovedana stroga tišina. Kljub temu so Senovčani (edini) podžgali s svojo glasbil publiko k burnemu aplavzu, medtem kosi jih je žirija ob koncu tekmovanja izbrala kot najboljši orkester in jih prosila, naj zaigrajo še drugo prijavljeno skladbo. NAS GLAS 8 4 ki je v tekmovalnem delu niso izžrebali. S tem pa se njihove obveznosti niso končale: še istega večera so nastopili s samostojnim koncertom v/mestu Burgau, naslednjega dne pa so sodelovali ha zaključnem delu praznovanja devetdesete obletnice delovanja Rdeče- ga križa v mestu Giinzburg. Torej: dvoje vzrokov za veselje in za to, da tokratno pisanje ob knapovskem prazniku posvetimo senovski pihalni godbi ter združimo to čestitko rudarjem za njihov dan. SREČNO! Člani delavske go uniformah vo leta 1935 pred Delavskim domom na Senovem v svojih prvih DROBNI UTRINKI IZ VELIKE PRETEKLOSTI PREGLED RAZVOJA IN RASTI DELAVSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA DKD SVOBODA SENOVO Začetki glasbene dejavnosti sedanjega delavskega pihalnega orkestra Svoboda Senovo segajo že daleč nazaj, saj so jo rudarji rajhen-burškcga Rudnika ustanovili že jeseni leta I92X. Mnogo prizadevnosti takratnih delavskih zaupnikov II. rudarske skupine in skupnih odrekanj je bilo potrebno, da seje obdržala rudarska godba. Leta 1930 seje pričela velika rudarska kriza, ki je trajala vse do I. 1933. Mnogi delavci in godbeniki so morali iskati delo drugod, med njimi tudi prvi kapel-nik Alojz Kralj. Godbenike je njegov odhod najbolj prizadel že pomladi I. 1932. Do sprejema pravil delavske godbe na pihala v Senovem 10. 3. 1931 je vodila godbo strokovna organizacija Zveze rudarjev 11. rudarske skupine. Godba je imela svoje prostore v takratnem delavskem domu na Senovem, kije bil zgrajen 1. 1925. Po letu 1932 so vodili godbo: Tone Kink. Drago Peternel. Josip Gorišek. ravnatelj meščanske šole na Senovem, in Martin Seher od leta 1935 do I. 1944. Prvo uniformo so godbeniki dobili leta 1935. bilajepopolmujia bela. Najtežjo preizkušnjo je doživela v času druge svetovne vojne, ko se je vključila \ NOB. Delovala je v Kozjanskem odredu od 15. septembra 1944. v času borb pa je zamenjala instrumente za orožje, instrumente pa je deponirala do osvoboditve. V NOB sta godbo vodila Franjo Zorko in Alojz Šabec. Po osvoboditvi so se godbeniki začeli vračati domov z velikim veseljem, da se ponovno zbero v godbeni sekciji. Vendar se niso vsi vrnili. Šest mladih godbenikov, mladih junakov, mož in sinov, so zaman čakale žene z otroki, matere in očetje. Darovali so svoja mlada življenja za naš lepši današnji dan. Življenje v zelenem maju je nenadoma dobilo nove cilje. Pod vodstvom kapelnika Ferda Karata je godba zaigrala že bolj samostojno. Prvi učenci so že pihali v instrumente. Kapelnik Karat je neutrudljivo učil mlade ljudi, jih vzpodbujal in na novo gradil godbo. Ko še niso bile pozabljene tegobe druge svetovne vojne in izgube godbenikov, je ponovno nastopil žalosten dan. ko je godba 21. K). 1945 po povratku g komemoracije v Krmelju doživela nesrečo na prehodu če/ žel- ezniško progo,smer Blanca — Brestanica koi je v kamion trčil brzi vlak. Razdejanje je biki i strahotno: ranjeni godbeniki, uničeni in rumenti. usihajoča volja. Umrla sta godbenika, Andro Seničar in Štefan Dolenc. Bodo zmogli spet na novo? In zopet, kot fc tolikokrat, sta volja in moč premagala obup Ponovno je zmagalo življenje nad smrtjo čeprav je v duši zijala globoka rana. k i jo čas še danes ni zacelil. Senovo je kljub žalosti ponovno zaživelo Zaživeli so rudarji in rili kot krti pod zemljo stisnjenih zobinprepotenihtelesso kljubovali teži grude nad glavo. V prsih je vrelo, kipelaje mladost, priganjalo je delo in vendar je bil še čas za vaje pri godbi. Kako prijetno je posedeti in igrati po utrujajočem delu! Godba na Senovem in v spodnjem Posavju postaja nepogrešljiva udeleženka praznovanja 9 žalosti. Povsod je zaželjena. nikomur ne odreče. Začeli so se festivali, praznovanja, kjer so aktivno sodelovali godbeniki 9 Senovega. Leta 1953 zapusti Senovo kapelnik Karat, taktirko pa prevzame v svoje roke godbenik Maks Umek. veteran in že prej učitelj mladih godbenikov. Številčnost godbe je iz leta v leto rasla in v letu 1956 so prvič dobili rudarske uniforme. Podmladek seje tako povečal, da je lahko samostojno nastopala mladinska godba. Godba seje po letu 1954 udeleževala vseh pomembnih srečanj v Sloveniji in se začela udeleževati tekmovanj. Leta 1955 so se prvič udeležili tekmovanja rudarskih godb v Velenju, na katerem niso dosegli zaželjenih rezultatov, dosegli so samo 52,5 točk. Spoznanje, da je kvaliteta igranja pogoj za dobre uvrstitve na tekmovanjih, je vlilo v godbenike nove moči za še resnejše delo. za. posamezno in skupinsko poučevanje. Trudni bil zaman. Kvaliteta igranja seje stopnjevala iz leta v leto, kar je bil dokaz udeležba na različnih srečanjih. Leto 1958 je bilo za godbo na Senove izredno težko, ko je kapelnik Maks Umek i pustil Senovo in prevzel godbo Celuloze M Krškem. Vrzel za tem veliki človekom, kije bil s srcem in dušo predan glasbi in godbi na Senovem, je bilo zelo težko zapolniti. God Tehnično slab. a pomemben posnetek: godbeniki v NOHmed'igranjem na Planini pri Sevnici oktobra 1944 NAŠ GLAS 8 5 je prevzel kapelnik Alojz Šabec iz Brestanice, ki je godbo vodil že pred drugo svetovno vojno in v NOB. Pomanjkanje časa in zavzetost v službi pa sta z dirigentskega odra potegnili tudi tovariša Sabca. Sledilo je obdobje skupnega dela dveh godb iz Krškega in Senovega pod taktirko veterana Maksa Umeka od leta 1960 dalje. pisno bogat kapelnik Maks Umek. Odšel je tiho, brez slovesa, brez stiska rok. Ostala je globoka brazgotina brez dna in mora, ki jesti-skala in dušila nema grla. Godba pa je morala nadaljevati svoje delo. Taktirko je prevzel Anton Žveglič in jo vodil do februarja 1976. Sam si je mnogo prizadeval, da bi čim prej dobili novega dirigenta. Prizadevanjem vodstva Trft &ryt Afv—:"~ '.{*.uj.~ t 4 U A--? fcb: ' ' lr x, \\ 3? — ^ " if 'S S i? fi llf i! n Dolgoletno stalno delo, prežeto z žrtvami, je nujno poslalo breme. To je bil trenutek v verigi dolgih let, hip malodušja in resignacije: bomo še lahko? Saj ne inoremo več! Stisnile so se pesti, dvignile glave. Pred seboj so gledali moža, ki je dvakrat tedensko prihajal na Senovo, v dežju in vročini, v megli in burji in se peš vračal do svojih v Krško. Ta nepremagljivi človek — invalid je zmogel vse. Minevali so meseci in leta. Izglasbencsobc so odmevali nežni zvoki glasbe. Tiho so se vračali spomini na skupne žrtve, malodušno povešane glave so se spet dvignile, še bolj žive. Potem seje zgodilo. Sončen dan — kot praznik. Življenje je kipelo povsod, v srcih spokojnost. Eno življenje pa se tega sončnega 25. 2. 1975 pretrga. Tiho. kol odpade porjaveli list z veje, je odšel, skromen celo življenje, vendar nepo- DK O Svoboda Senovo in kolektiva Rudnika Senovo velja zahvala, da smo ustvarili osnovne pogoje, daje Janez Ceglar. profesor glasbe, lahko prevzel umetniško vodenje godbe od marca 1976 dalje. Prizadevanja dirigenta Janeza O jjariin godbenikov so postala nepopisna. Njihova množičnost (56 članov) in kvaliteta izvajanja skladb je iz dneva v dan naraščala. Vključili so se v Združenje pihalnih orkestrov Slovenije in se praktično udeleževali vseh razpisanih tekmovanj. Leta 1977 seje delavski pihalni orkester »SVOBODA« Senovo vključil v tekmovanje 111. težavnostne kategorije in dosegel srebrno plaketo. V slabih desetih letih je toliko napredoval, da je dosegel štiri zlate plakete, dve v tekmovalnem korakanju. 1979 in 198.1, v II. težavnostni skupini na Bledu I. 1981 in v I. težavnostni skupini »A« v Ljubljani maja 1985 ter na področnem tekmovanju godb v ZR Nemčiji v kraju Waldstetten 16. 6. 1985 v visoki skupini »najvišje priznanje s posebno pohvalo«. Vsem članom DPO »SVOBODA« Senovo, dirigentu profesorju Janezu Ceglarju in odboru orkestra iskreno čestitam za dosežene uspehe z željo, da s sedanjim nivojem izvajanja glasbe nadaljujejo. Enako velja tudi zahvala vsem podpornim članom Rudnika, Metalne, Lisce in staršem oziroma družinam članov godbenikov ter ljubiteljem orkestra. Zahvala ''dja tudi širši družbenopolitični skupnosti občine Krško za moralno in materialno pomoč z željo, da bi bila pomoč v bodoče z ozirom na dosežene rezultate še večja. DKD »SVOBODA« SENOVO PLETERSKI ANTON VIDA TOMŠIČ: »Načrt, sestavljen s pravo nemško pe-danlnostjo, je predvideval, da v tako imenovanem prvem valu izženejo vse slovensko izob-raženstvo, v drugem valu so nameravali izgnali večino ljudi, ki so se preselili na Gorenjsko in na slovensko Štajersko po letu 1914 (torej predvsem primorske Slovence, ki so po prvi svetovni vojni kot zavedni Slovenci pribežali iz Italije), tretjo skupino izgnancev naj bi sestavljali prebivalci ob novi meji nemškega rajha z Italijo. Želeli so zgraditi kordon med nemškim rajhom in italijansko državo in ga naselili s čistokrvnimi Nemci. V zadnji skupini naj bi bili vsi listi, ki ne bi pristali na raznarodovanje, na germanizacijo. v kolikor bi jih za lak postopek sploh sprejeli po njihovih resnih merilih. Toda njihov natančni načrt je bil račun brez krčmarja. Napredne sile slovenskega naroda so se zgrnile v svojo Osvobodilno fronto. Boj zabiti ali ne bili slovenskega naroda, za narodov obstoj, je potegnil slovenske delavske, kmečke. razumniške ljudske množice v hrabra dejanja, s katerimi je slovenski narod — v neločljivi povezanosti z narodi in narodnostmi v Jugoslaviji — namesto v smrt stopil na prizorišče evropske in svetovne zgodovine... V totalni vojni proti našemu narodu je moglo zmagovali le vsenarodno antifašislično Ijudsko-fronm gibanje, narodnoosvobodilni boj pa je svojim osnovnim nosilcem — delavcem, kmetom, inteligenci, ženskam in mladini — zagolovaljal tudi socialistične družbene spremembe. Oblike boja za jasen program OF so bile različne, saj so jih razmeram primerno oblikovali ljudje sami. naslonjeni na povsod prisotno, za sovražnika nevidno, a čvrsto in odločno organizacijo Komunistične partije Jugoslavije in Slovenije, ki so jo komunisti daljnovidno ustvarjali že desetletja prej. Prav to dejstvo je omogočilo uspešno povezanost vseh oblik oboroženega boja in političnega odpora, ki ga ni uspelo uničiti zverinsko ¦mučenje in ubijanje, nili ječe ne taborišča, niti izgnpnje in nasilno polujčevanje. Povsod — v mestih in vaseh, v gozdovih, ječah in taboriščih — je bila ustvarjena fronta boja. v kateri je pospešeno zorel slovenski narod iz naroda hlapcev v narod junakov, ki je ponovno dokazoval, da se veličina naroda ne meri z njegovo številnostjo...« (Iz govora Vide Tomšič na proslavi 40. obletnice osvoboditve ter vrnitve izgnancev, interniranem in političnih zapornikov — na brestaniškem gradu 8. junija letos) NAS GLAS 8 6 Priznanja ob občinskem prazniku slovesnem podpisu listine, oziroma jih ni presegli in tako prispevali pomemben deldl negovanju bratstva in enotnosti ter širil medobčinskega in medrepubliškega vanja.« (Povzeto do gradivu za sejo zborov Krško) Na slavnostni seji delegatov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki je bila 7. junija v DD E. Kardelj , je zbranim spregovoril predsednik SO Krško Branko Pire. Seja je bila v počastitev občinskega praznika in na njej so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim občanom ter organizacijam. Dobitnica »Velikega znaka občine Krško«: SKUPŠČINA OBČINE BAJINA BAŠTA VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO je Skupščina občine Bajina Bašta prejela ob 10-letnici podpisa listine o pobratenju — za prispevek k utrjevanju bralstva in enotnosti ter medobčinskega in medrepubliškega sodelovanja. »Na svečani seji delegatov vseh treh zborov je Skupščina občine Krško 7. junija 1975 slovesno podpisala listino o pobratenju z občino Bajina Bašta. na ta način sta obe družbenopolitični skupnosti dotedanje sodelovanje, ki sta ga pričeli v okviru Vlaka bratstva in enotnosti, postavili na nove, trdnejše in trajne temelje. Danes lahko ugotavljamo, da seje sodelovanje med občinama in njunima skupščinama močno utrdilo in, kar je še posebej pomembno, razvejalo v vseh dogovorjenih smereh. Pogosti stiki med vodilnimi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti so se z ravni občinskih skupščin ter občinsk"4h družbenopolitičnih organizacij prenesli tudi v združeno delo in na druga področja ter se iz priložnostnih srečanj spremenili v oblike načrtovanih in trajnih aktivnosti, ki so poleg izmenjave mnenj in delovnih izkušenj prinesle povsem konkretne oblike sodelovanja, ki so prispe- vale k družbenoekonomskemu razvoju obeh občin. Z vsemi dosedanjimi oblikami sodelovanja in povezovanja sta pobrateni občini izpolnili želje in pričakovanja, ki sta jih izrekli ob V imenu Skupščine občine Bajina Bašta je Veliki znak občine Krško prevzel njen predsednik STOJAN TUTIC, ki je ob tej priložnosti izročil predsedniku SO Krško BRANKU P1RCU za našo družbenopolitično skupnost spominsko darilo — olje B. Kovačeviča »Breze na Kadinjači«. „Na sliki je naš slikar upodobil kraje, kjer so se na Tari bile hude borbe. Nismo vam želeli podarjati slike s spominskimi obeležji, ki jih je tam precej ampak le podobo teh slavnih krajev. Vabimo vas pa, da si spomenike pridete ogledat sami," je svojo zahvalo za prejeto priznanje v imenu občine Bajina Bašta povedal njen predsednik tov. Stojan Tutič NAŠ GLAS 8 7 Dobitnik »Velikega znaka občine Krško«: ING. VITAL KOVAČIČ VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO je ing. Vital Kovači? prejel za pomemben strokovni in organizacijski prispevek k razvoju delovne organizacije SOP Krško. »27-lctna zgodovina krškega SOP — Specializiranega podjetja za industrijsko opremo je kolektiv, ki se je razvijal na obrtni tradiciji, uvrstila v njegovi panogi med proizvodno in poslovno najbolj uspešne v naši republiki. Nedovmno ima zasluge za to tudi ing. VITAL KOVAČIČ, ki se je s svojimi bogatimi strokovnimi in delovnimi izkušnjami vključil vanj 1. julija 1967 kot vodja tedaj ustanovljenega »Inženirskega biroja« v Ljubljani. V takratnih časih in gospodarskih razmerah je bila odločitev, da delovna organizacija, katere direktorje bil Branko Voglar, ustanovi strokovni tim izven kraja svoje dejavnosti, sicer neobičajna, a se je kmalu pokazala za pravilno in vzgledno. Krški SOP je namreč odtlej odločno uresničeval svojo usmeritev — proizvodnjo industrijske opreme, pri čemer je ••Inženirski biro« prevzel načrtovanje in prodajo oz. raziskavo tržišča, pripravo pogodb, projektiranje, konstruiranje in predajo objektov kupcem. Uspešno pot združitve strokovnega znanja in pridnih rok delavcev SOP so v naslednjih letih še utrjevali: z novimi proizvodnimi programi, širitvijo proizvodnih zmogljivosti in števila zaposlenih, z višjo delovno storilnostjo ter iz leta v leto večjim dohodkom in ostankom dohodka. Upoštevajoč izjemen delovni in strokovni prispevek ing. VITALA KOVAČIČA, ga je kolektiv leta 1977 izvolil za svojega generalnega direktorja, na zadolžitev, ki jo je uspešno opravljal vse do letos. Bilo je to obdobje, ko je SOP Krško samo še utrjeval sloves kakovosti svojih proizvodnih programov, ki hkrati pomenijo uspešno nadomeščanje uvoza in v katere so i lastnim znanjem vnašali tudi nove. boljše tehnološke rešitve.« (Povzeto po gradivu za sejo zborov SO Krško) Dobitnik »Velikega znaka občine Krško«: MILAN ŠTAJNER VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO je Milan Štajner prejel za življenjsko delo na področju razvoja delavskega turizma. »Tovariš Milan Štajner, rojen I. julija 1927 v Krškem, je večino svojega dela posvetil uresničevanju pomembne družbene naloge — skrbi za razvoj možnosti za oddih delovnega človeka in v tem okviru, s svojimi prizadevanji, dosegel izjemne uspehe. Z njegovim imenom in delom so povezani začetki delavskega turizma v naši občini, še posebej pa izreden razvoj te dejavnosti. V letu 1961. ko je tedanji počitniški dom v Materadi pri Poreču postal s svojimi zmogljivostmi temelj Občinski počitniški skupnosti, je bilo vanjo vključenih I} delovnih organizacij, ki so imele na voljo 6.' ležišč. Do leta 1977 je skupnost narasla na 6X članic, število ležišč pa se je povečalo na 50X. Ker je bila zaradi spremenjene politike občine Poreč v tem okviru vsaka širitev onemogočena, je bila prav zasluga MILANA ŠTA.INLR.IA. da ji je uspel zagotovili nove. delavskemu turizmu in oddihu primerne površine pri Nerezinali na otoku Lošinju. Z njegovim vodstvom in delom, ki je po obsegu daleč presegalo običajne zahteve, je tam zraslo novo počitniško naselje, ki po obsegu, urejenosti ter ugodju, ki ga nudi. nedvomno sodi v sam vrh jugoslovanskih dosežkov. Krška Občinska počitniška skupnost je že od 1961 naprej delovala po delegatskem načelu in se je kasneje preoblikovala v Samoupravno interesno skupnost za oddih in rekreacijo, ki vključuje tudi članice izven krške občine. Samoupravno, organizaeijsko-lchni-čno ter poslovno je bila skupnost vsa leta izredno uspešna. (Povzeto po gradivu za sejo zborov SO Krško) VIDA TOMŠIČ: "Hrabrost ni rasla iz obupa. Korenini/a je v globokem prepričanju v pravičnost in upravičenost oboroženega upora proti nasilju in izkoriščanju, rasla je iz jasne vizije, da osvoboditev pomeni: lastno, ljudsko oblast, potrditev narodove samobitnosti in možnost razvoja, v katerem bo omogočena neposredna udeležba in samoupravljanje vseh ljudi. Upravičeno poudarjamo, da je začetek našega socialističnega samoupravljanja prav v organiziranem narodnoosvobodilnem boju, ko so partizanski prostovoljci pokazali moč ustvarjalne borbenosti in organiziranosti. In pričevanja iz zaporov in taborišč govore enako o izjemni samoorga-niziranosti in povezanosti ljudi med seboj v samopomoči... V tem je bila pomembna vloga Komunistične partije, kije znala v usodnih trenutkih narodove zgodovine osmisliti na celotnem ozemlju, kjer so živeli Slovenci, in v Osvobodilno fronto življenjsko povezati interese delavskega razreda z resničnimi interesi naroda. To je omogočilo organsko povezanost osvoboditve z dokončnim obračunom z razredno oblastjo domače in tuje gospode, ki se je z narodnim izdajstvom in zapeljevanjem neukih ljudi v umazano službo okupatorju sama obsodila...« ••Deportacije prebivalstva in teror nad njim, ki naj bi zastrašil zasužnjene narode in pri nas posebej uničil zaledje partizanskim enotam — vse to je le številčno in moralno krepilo naš upor. Odločnost in širina jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe pa je dejansko preprečila okupatorju njegove zločinske načrte o uničenju slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov. Tudi v koncentracijskih taboriščih (Ausc-hwilz, Dachau. Huchemvald, Mauthausen. Kauensbriick. Rižarna. Banjica, Jasenovac, (iradiška. Rab. Begunje in druga, katerih imena so postala pojem za nečloveške zločine) internirana' iz Jugoslavije niso umirali kol klavna žrtev, marveč kol borbeni odred. Internirani in zaporniki iz Jugoslavije so se v vseh teh moriščih čutili povezane s svojo domovino, s partizansko borbo, v skupni fronti. Vsepovsod jih najdemo v organiziranih oblikah odpora. Izgnanci se ob prvi priliki vključujejo v politično de/o in v partizanske enote, bataljone in brigade, taboriščniki organizirajo samoobrambo in pripravljajo lastno osvobodil er. Iz tisočer preganjanih primorskih Slovencev ter zapornikov v Italiji nastajajo prekomorske brigade, ki dajo v zadnjem letu vojne ogromen prispevek k zmagi. In iz fašističnih italijanskih ječ osvobojene zapornice postanejo jedro ženske čete v I. prekomorski brigadi...« (Iz govora Vide Tomšič na proslavi 40. obletnice osvoboditve ter vrnitve izgnancev, atterni-rancev in političnih zapornikov — na brestaniškem gradu 8. junija letos) NAS GLAS 8 8 Dobitnica »Znaka občine Krško«: ING. ARH. ŠPELA VALENTINČIČ — JURKOVIČ ZNAK OBČINE KRŠKO je ing. arh. Špela Valentinčič—Jurkovič prejela za izredne zasluge pri ohranjanju in obnavljanju kulturne in zgodovinske dediščine v krški občini. »Ing. arh. Špela Valentinčič—Jurkovič iz Ljubljane je svoje življenjsko delo posvetila konservatorski dejavnosti in stroki in v tem okviru razvoju in napredku spomeniškovarstve-ne službe ter reševanju kulturne dediščine predvsem na območju krške občine. Čeprav je svoje veliko strokovno znanje nesebično in predano vlagala v različne naloge, so nedvomno najbolj vidni in pomembni dosežki njenega dela v Kostanjevici. Ing. arh. Špela Valentinčič — Jurkovič že skoraj 30 let skrbi za kostanjeviško opatijsko arhitekturo in prav njena zasluga je, da smo ta veličastni spomenik slovenske kulture ohranili in očuvali pred propadom. Enako uspešno se je posvetila reševanju romanske arhitekture v kostanjeviški cerkvi sv. Jakoba; v istem kraju pa je ob tem brezplačno načrtovala, vodila in nadzirala obnovo Lamutovega likovnega salona, danes enega najlepših slovenskih likovnih razstavišč. Ob potnenu njenega strokovnega dela za našo občino ne smemo prezreti še druge plati njenih prizadevanj za ohranjanje naše kulturne dediščine — njenega vpliva na republiške in območne strokovne službe, saj lahko prav temu pripišemo njihovo večje razumevanje in s tem pomoč za tovrstne programe v naši občini.« (Povzeto po gradivu za sejo zborov SO Krško) Dobitnik »Priznanja občine Krško«: PLAVALNI KLUB CELULOZAR KRŠKO PRIZNANJE OBČINE KRŠKO je Plavalni klub Celulozar Krško prejel ob 30-letnici ustanovitve — za dosežene tekmovalne uspehe in vzgojo mladine. Plavalni klub Celulozar Krško so ustanovili leta 1955 na pobudo delavcev Tovarne celul- Dobitnik »Znaka občine Krško«: FRANC ŽABKAR ZNAK OBČINE KRŠKO je Franc Žabkar prejel za ustvarjalni prispevek k razvoju obrti v krški občini. »Tovariš Franc Žabkar, rojen 14. maja 1925, je večino svojega dela posvetil razvoju obrtništva. Bil je med ustanovitelji Republiškega sklada za vzajemno pomoč obrtnikov, ki je do uvedbe obveznega invalidskega in pokojninskega zavarovanja zagotavljal ostarelim obrtnikom socialno varnost v obliki pokojnine. Še posebej pomembno vlogo je imel pri organizaciji obrtništva v krški občini, saj je bil soustanovitelj občinskega Društva zasebnih obrtnikov in enakega društva za posavsko regijo. Ko se je občinsko društvo leta 1979 v skladu z zakonom o združenem delu preimenovalo v Obrtno združenje občine Krško, je tovariš Franc Žabkar postal njegov predsednik in ga uspešno vodil že drugi mandat, po njegovi zaslugi pa sodi prav naše združenje med najbolj delavne in uspešne v republiki. Tovariš Franc Žabkar jetudi član izvršilnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije, kjer uspešno uveljavlja interese obrtnikov naše občine in posavske regije.« (Povzeto po gradivu za sejo zborov SO Krško) oze in papirja DjuroSalaj Krško, ki je njegovo dejavnost omogočila / i/gradnjo 50-metrske-ga bazena in katere kolektiv je ves čas tudi njegov pokrovitelj. V 30-letni dejavnosti je klub uresničeval dvoje poslanstev: z organizacijo plavalnih šol je odpravljal plavalno nepismenost, hkrati pa so mu bile osnova za uspešno tekmovalno dejavnost. Prav ta je postopno prinesla Krškemu sloves enega i/med pomembnejših plavalnih središč v SRS in SFRJ. Po doslej osvojenem številu medalj na republiških in državnih prvenstvih, po naslovih republiških in državnih pnorkov in rekorderjev ter po številu re-prezentantov ima prav Plavani klubCclulo/ur posebno mesto v okviru jugoslovanskega plavalnega športa. Ob tej oceni nikakor ne smemo prezreti dejstva, da se njegova dejavnost odvija v kraju, ki se po številu prebivalstva nikakor ne more primerjati z okolji, v katerih delujejo drugi plavalni klubi. (Pov/elo po gradivu za sejo zborov SO Krško) Dobitnik »Priznanja občine Krško«: IGMP SAVA KRŠKO—TOZD SAVAPROJEKT PRIZNANJE OBČINE KRŠKO je IGMP Sava Krško-tozd Savaprojekt prejel ob svoji desetletnici — za prispevek k družbenoekonoin. skemu razvoju občine. IGM Sava je leta 1975. v okviru svoje de« javnosti, ustanovila Projektivni biro. Kljujj maloštevilni kadrovski sestavi je Projektivd biro že na samem začetku, ob nalogah za' lastno delovno organizacijo, prevzemal tudi dela za njene poslovne parnterje. S kadrovska in strokovno krepitvijo je Projektivni biro kaj kmalu lahko prevzemal tudi zahtevnejše na-loge in jih uspešno izpolnjeval. PravzatojeSGj Krško s posebnim odlokom leta 1977 p blastila IGM Sava z njenim projektivn birojem za opravljanje strokovnih zadev področja urbanističnega planiranja. V okvi tega pooblastila in svoje dejavnosti nasploh * Projektivni biro/ izdelavo številnih pomebnuV projektov uspešno sodeloval pri razvoju krške občine. V svojem prvem obdobju je uspešno, razrešil problematiko izdelovanja lokacij, kasneje pa je pomembno njegovo delot predvsem pri izdelavi občinskega prostorsko« ga plana 1981-85, osnutka prostorskega del« plana 1986-90 ter dolgoročnega plana I986d 2000. Med njegove pomembnejše razvojne do« kumente štejemo še izdelavo precejšnjega šte* vila zazidalnih načrtov, obtem pa seje ProjeH tivni biro uveljavil še / načrti za potrebe" stanovanjske zidave, športa, kulture, izobraževanja pa tudi industrije. Projektivni biro IGM Sava seje I. januarja 1984 organiziral kot tozd Savaprojekt in zaposluje danes že več kot 70 delavcev, med katerimi jih je že skoraj polovica / višjo lit, visoko šolsko izobrazbo. (Povzelo po gradivu za sejo zborov SO Krško) VIDA TOMŠIČ: 1 •¦/.iva vez se je stkala takrat, v najtežjih dneh — to je, tla bralstvu in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti raste iz naše skupne usode in skupne bodočnosti Takrat, pred 44 leti. ko so transporti slovenskih izgnaneevprihajali >' Srbijo. Hrvatsko, Htisno. ko so vsepovsod(ktii-' vljuli topel sprejem, ko so jim Utišali gorje in krepili zavesi, da niso na tujem, ampak doma-Dejavno so doživljali pomen Titovega poziva k bratstvu in enotnosti narodov v jugoslovanski skupnosti..." (Iz govora Vide Tomšič na proslavi 40. obletnice osvoboditve ter vrnitve izgnancev, interni-rancev in političnih zapornikov — na brestaniškem gradu 8. junija letos) NAS GLAS 8 9 NCKS GLAS SKUPNE PCUGATSiCIjINFORMACIJI Povzetki delegatskih gradiv KAJ STORITI! ALI KAKO ZAGOTOVITI DELEGATSKIH SKUPŠČIN »Očitno je, da pri izbiri delegata skupščin SIS za to mandatno obdobje ni bilo prave sreče, saj so prav delegacije krajevnih skupnosti na vseh sejah skupščin (ne samo izobraževalne skupnosti!) praviloma nesKlep-čne ali na robu sklepčnosti. Stanje je toliko bolj zaskrbljujoče, ker se delegati posameznih krajevnih skupnosti sej skupščin sploh ne udeležujejo. V nadaljevanju vam navajam seznam tistih skupnosti, katerih delegati se niso udeležili 12. seje skupščine OIS Krško Dolenja vas. Gora, Kostanjevica, Krško polje, Rožno-Presladol, Senovo (2 delegata), Se-nuše. Veliki Podlog in Veliki Trn.« Tudi odgovorni kadri v združenem delu so prejeli podobno pismo, v katerem med drugim piše: »Delegatski sistem delovanja skupščin SIS, za katerega so se delovni ljudje samoupravno odločili, na ta način seveda ne more delovati. Razumemo vse objektivne okoliščine, v katerih se nahajamo, ob tem pa moramo takoj poudariti, da delegate obremenjujemo v najmanjši možni meri. Seje skupščin so praviloma vsake tri mesece, kar dejansko ne predstavlja nobenega izrednega napora niti vodjem niti članom delegacij. Zavedamo se, da ste z delom preobremenjeni, vendar vas kot vodjo delovne organizacije vseeno naprošamo, da skušate posredovati pri vodji delegacije, ugotoviti vzroke za odsotnost na sejah in predvsem doseči, da se bodo delegacije sestajale in zagotavljale delegate na sejo skupščine. Navajamo vam nosilec delegacij oziroma konference delegacij za skupščino OIS Krško, ki se niso udeležili 12. seje skupščine: TCP Djuro Salaj (ob 3 prisotnih enega ni bilo). Rudnik rjavega premoga Senovo. Metalna-tozd TGO Senovo. Elektrarna Brestanica. Konfekcija Lisca. SGP Pionir-to/d Gradbeni sektor in tozdTogrel. Kostak. Transport. Kovinarska (2 delegata). SOP.Zastavaavto-tozd Servis. M-HotelSremič. TOK Agrokombinat. Obrtna zadruga in Obrtno združenje.« Pismo, ki so ga iz skupnih strokovnih služb SIS poslali poslovodnim organom oz. odgovornim funkcionarjem v krajevnih skupnostih( smo vzeli zgolj za primer. Tudi verjamemo, da je bolj slučaj, daje tokrat beseda o delegatih za občinsko izobraževalno skupnost. Izkušnje povedo, da se podobni prizori kar redno vrstijo na sejah skoraj vseh skupščin SIS: delegati, ki so prišli, so kaznovani s čakanjem, organizatorji-sklicatelji so nervozni, pogledujejo na uro, telefonarijo (če jim je znano, kje so odsotni delegati) in, če gre vse SKLEPČNOST SIS pačSzezamuneJaibora lahko začne ~ ^s* S^T1>vi8°tudLpopolfitr,čem temeljito čutijo^V Th"0™ b°U dela kot pa Jpo»r*o PO svobodm menjav, sklepčnosti oŠ '' ™° Lf "J,h0^ pa so pri združb0 T. Pr°blem°Y. Žal samoupravnih i„, "JU sredsiev: V plural,zmu in mnenja tudi de e ^ P**"8 *? s,ališča očitno to potrebo hm UPOri'OV' " P8 kot breme ki se P° usklaJevanJučut'J° b°U be ga Je treba otresti. Pred nami je nov krog kandidacijskih postopkov za volitve, ki nam bodo dale spomladi 86 novo celotno zgradbo — od temeljnih delegacij do vostvenih individualnih ali kolektivnih organov. Praviloma naj bi neodgovorne delegate klicali na zagovor, zamenjavali z vestnejšimi že med samim njihovim mandatom, še zlasti pa ob novih volitvah. S tem bi se kadri izboljševali, problemov naj bi bilo (zaradi samega njihovega dela) čedalje manj. Izkušnje žal kažejo na obratno. Kako bomo zagotovili učinkovitost delovanja četrte generacije delegatov — o tem bi kazalo že sedaj začeti temeljito razmišljati in ne le razmišljati! Kaj storiti!? ?TU?2^st Pokojninskega in invalidskega zavarovanja 17. ZBOR DELEGATOV KRŠKE ENOTE SkCp^Sonk 2b0ra dele9at0V En0te „"Prn°Sa' pok°ininskega in invalidskega SrM" T 0bčini Kr*kO ADAM VAH- u&t*TI17-sej0 ,ega or9ana za 24- KrfL\ In -Un V Se*ni dVOranl B SO n«tan„H nanj Položil v sklicnem vabilu naslednji dnevni red- r»1|„PBS,?V ZaPl»"""» Mdnje »«ie zbo- •tJSSS" sred8,ev za rekrea- dife uSpXte°rnd0d8,n' d0,aC',, " """ t nlff!0 tt 17- "H° »kupone SPIZ pseine sp'zranie de,eflata 2a sei0 sku" 6. Vprašanja in predlogi delegatov IZ ZAPISNIKA PREJŠNjE SEJE i««™ 'V.Preiel sklep, da podpira na-kaJa"° rTe,tl,ev ^ obnovo stanovanjskega ^ ni? eV' ki stanujejo sedaj v preveli- „1 nCi0nal* 'n »to tudi dražjih »tanovan„h Pri sofinanciranju objek'ta »LLnic i°^elovala tudi stanovanjska ^™nK:lk0 s sredstvi za revitalizacijo tndeanoS^^'katerenal°9aJePriPra' w Hn= .. . Šl,ev in izracun, kjer bo raz-2LJJSu">. levilo stanovanj ter „rlif L . • ,lnar|cerjev, seveda s sodelo-"anne„ . lanovaniske komisije zbora delegatov krške enote SPIZ. n^nl'6 Podprt Predlagani rebalans fi-.™.„. .?* načrta SPIZ » leto 1985, nI pa LL*!! 8.pobu°anil Izven skupnosti, naj bi se celotna s,«,,,™ .klada pretila v us- kladitev pokojnin. Enota je namreč že prevzela obveznosti za nakup stanovanj za upokojence v Kostanjevici, za kredite upokojencem in za dopolnjeni program obnove Doma oskrbovancev na Impoljci. Namestnik predsednika zbora" delegatov JOŽE RADEJ je opozoril na neudeležbo oz. slabo udeležbo delegatov iz nekaterih KS in OZD. PREDLOG SKLEPA O RAZPOREDITVI SREDSTEV ZA REKREATIVNO DEJAVNOST ZA LETO 1985 V gradivu za sklic zbora delegatov smo prebrali, da je komisija za rekreativno dejavnost pripravila predlog, po katerem naj bi 75 odstotkov sredstev dodelili društvom upokojencev glede na število članov, ostala sredstva pa DU Krško in DU Senovo v enakih deležih, ker sta njuna programa kulturnih in športno-rekreativnih dejavnosti enakovredna. Sredstva naj bi razdelili takole: BRESTANICA (293 članov) — 45.800 dinarjev, KOSTANJEVICA (358 članov) — 56.000 dinarjev, KRŠKO (732 članov) — 171.910 dinarjev, RAKA (165 članov) — 25.800 dinarjev, SENOVO (657 članov) — 160.110 dinarjev. DODATNA DOTACIJA ZA KREDITE UPOKOJENCEM? Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško je marca letos razpisala javni natečaj za individualno kreditiranje upokojencev in invalidov na osnovi sklepa zbora delegatov enote SPIZ Krško, da za ta namen odobri dotacijo 7 milijonov dinarjev. NAS G LAS 8 10 Po opravljenih ogledih stanovanj vseh prosilcev je bilo ugotovljeno, da bi bilo za zadovoljitev vseh potreb navedeno dotacijo povečati za 1.550.000 dinarjev, o čemer naj bi zbor. delegatov krške enote SPIZ sprejel ustrezen sklep. KAJ NAJ BI OBRAVNAVALI NA SEJI SKUPŠČINE SPIZ Iz gradiva za sklic zbora delegatov krške enote SPIZ povzemamo nekatere skrajšane naslove tem, ki naj bi jih obravnavali na 17. seji skupščine SPIZ 27. junija v Ljubljani: delovno gradivo za spremembe statuta SPIZ, predlogi sklepov o zavarovalnih dobah, ki se štejejo s povečanjem, za dela v proizvodnji klora in luga, v kovaški industriji in dimnikarstvu, določitev kriterijev za višino sredstev, kj jih SPIZ namenja za prireditev prostorov in delovnih sredstev za prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo delovnih invalidov. Občinska skupnost za zaposlovanje Krško TRINAJSTA SEJA SKUPŠČINE Predsednik skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško ANTON PLETERSKI je sklical za 26. junij ob 7. uri v sejni sobi B SO Krško 13. sejo skupščine te samoupravne interesne skupnosti in v vabilu predvidel naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev dveh overovateljev zapisnika 2. Pregled sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika 3. Osnovne značilnosti zaposlovanja in gibanja brezposelnosti v obdobju januar-april 1985 v občini Krško 4. Pogodbeno in nadurno delo v letu I9S4V občini Krško 5. Usklajenost povpraševanja po delu in ponudbe dela v letu 1985 v Posavju 6. Finančno poročilo Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško ter finančno poročilo sklada za štipendiranje za I. trimesečje leta 1985 ter obdobje od 1. 1. do 31. 5. 1985 7. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za zaposlovanje občine Krško za obdobje 1986-1990 8. Obravnava gradiva za 14. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in izv-olitev delegata 9. Vprašanja in predlogi delegatov IZ DELEGATSKEGA BILTENA Delegatom v pomoč: O KMETIJSKIH ZAKONIH Sekretariat za informacije pri Skupščini SRS nam je poslal informacijo: Zbori Skupščine SR Slovenije bodo na sejah, ki so sklicane za 10. julij, obravnavali osnutke štirih kmetijskih zakonov, s katerimi se dopolnjuje zakonodaja na tem področju. Predloge za izdajo teh zakonov so zbori sprejeli na sejah 17. aprila, sprejeli pa so tudi usmeritve za opredelitev nekaterih predlaganih rešitev. Osnutki zakonov so v celotnem besedilu objavljeni v skupščinskem POROČEVALCU, štev. 19/4. junija 1985. V nadaljevanju vas opozarjamo le na nekatere predložene rešitve v osnutkih zakonov, na katere je bilo že v prejšnjih razpravah danih več pripomb in predlogov in ki jih je predlagatelj vključil v predložena zakonska besedila. OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH — status kmeta: za kmeta naj bi se tudi v prihodnje štel občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to dejavnost ustrezno usposobljen in mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oziroma dopolnilno dejavnost. Zaostruje pa se pogoj, kaj se šteje za glavno oziroma dopolnilno dejavnost; to bo tista dejavnost, ki daje tako vrednost proizvodnje, dosežene z osebnim obdelovanjem kmetijskih zemljišč, ki dosega najmanj 2/3 povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini ali pa tolikšna vlaganja v kmetijsko proizvodnjo, ki bodo omogočila doseganje take vrednosti proizvodnje. Hkrati pa so opredeljeni tudi osnovni kriteriji oziroma pogoji (3) za ugotavljanje, kdaj se šteje, da je nekdo ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. — varstvo kmetijskih zemljišč: v skladu s predpisi o urejanju prostora so določena zemljišča, ki morajo biti trajno namenjena kmetijski proizvodnji, to so zemljišča I. in II. kategorije, zemljišča, ki jih je mogoče usposobiti z meloirancijami za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ter druga zemljišča, na katerih je mogoče oblikovati komplekse za družbeno in družbeno organizirano proizvodnjo ter ze- mljišča za trajne nasade. Določena pa so tudi zemljišča in kriteriji za nekmetijsko rabo zemljišč, o katerih se porabniki usklajujejo v planskih aktih. — začasno upravljanje s kmetijskimi zemljišči: zaradi zagotovitvekvalitetneobdelave kmetijskih zemljišč je predvideno skrajšanje časa trajanja začasnega upravljanja kmetijske zemljiške skupnosti s kmetijskimi zemljišči z 10 na 5 let. V tem času bi lahko lastnik zahteval vračilo zemljišča, vendar se mu bo le-toob izpolnitvi določenih pogojev vrnilo šele po izteku petletnega roka. OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (KMETIJ) — pogoji in kriteriji za določitev zaščitenih kmetij: po osnutku zakona je zaščitena kmetija tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost; to pa je tista kmetija, ki dosega predpisano višino katastrskega dohodka. Predlaga se, da bi bila zaščitena kmetija tista, ki ima za leto 1984 izračunan katastrski dohodek najmanj 50.000 dinarjev. — dedovanje: omogoča se dedovanje dedičev iz dednega reda, ki sicer ni pozvan k zakonitemu dedovanju, čejetak dedič posebej izkazal namen obdelovati kmetijo s tem. daje na kmetiji delal oziroma se je usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč. Razširja pa se tudi krog dedičev na podlagi oporoke na druge osebe in ne samo na zakonite dediče. Oporočitelj lahko z oporoko zapusti kmetijo kateri koli osebi, ki je na kmetiji delala, se usposobila za delo na kmetiji ali pa je vlagala sredstva v to kmetijo. OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRUŽEVANJU KMETOV — opredelitev pojma »član« in »kooperant«: kmet postane združeni kme^če sklene samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev in na tej podlagi pisno pogodbo, s katero se z organizacijo združenih kmetov dogovori za določeno skupno proizvodnjo. Član bi bil tisti združeni kmet, ki proizvodno sodeluje s kmetijsko zadrugo ali temeljno zadružno organizacijo, kooperant pa tisti združeni kmet, ki sodeluje s temeljno oziroma delovno organizacijo kooperantov ali z drugo organizacijo združenega dela, ki ni organizacija združenih kmetov. OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREŽIVINSKEM VARSTVU KMETOV Z zakonom naj bi zagotovili torej ostarelemu ali za delo nezmožnemu kmetu ekonomsko in socialno varnost na račun oddanih zemljišč. Pravica do preživnine se zagotovi v zameno za prostovoljno oddano kmetijsko zemljišče v družbeno lastnino; višina preživnine je odvisna od površine in kvalitete oddanega zemljišča; poleg načela samofinanciranja bi delno uveljavili tudi načelo vzajemnosti in solidarnosti med zavezanci in uživalci pravic v SPIZ v SR Sloveniji. Poglavitne spremembe in dopolnitve v osnutkih zakonov, pa tudi vsi predlogi, ki so se izoblikovali v dosedanjih razpravah, pa jih predlagatelj ni vključil v besedila osnutkov zakonov, so podrobno pojasnjeni v obrazložitvah. NAS GLAS 8 11 Priznanja za krajevne praznike DOBITNIKI KS KRŠKO PLAKET Na svečani seji skupščine ter vodstev družbenopolitičnih organizacij KS Krško, ki je bila v petek. 14. junija I9K5. v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, so prejeli plakete s priznanjem KS Krško: ZLATA PLAKETA OBČINSKA GASILSKA ZVEZA. KRŠKO. SILVO (»ORI-NC. MARIJA GRA.IZL. SRKBRNA PLAKETA TRANSPORT KRŠKO. MARINKA l*RI SKAR. DUŠAN STUPAR. BRONASTA IM.AKKIA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST KRŠKO. GRADBENI ODUOR NARPEIJ. MARTIN RADIJ. ERIKA LAPUH. VILI D1MC KS Krško DOBITNIKI BRONA- STIH ZNAKOV OSVOBODILNE FRONTE Letošnji dobitniki bronastih znakov Osvobodilne fronte v Krajevni skupnosti Krško so: SMUČARSKI KLUB KRŠKO. KEGL.IAŠKI KLUB KRŠKO. KARAM! KLUB NUKLEARNA EI.EKTRARNA KRŠKO. MAKSIMII..IAN BABIC. I RANČ BRAČUN. I RANČ DROI ENIK. LEOPOLD S I ANKO. |WMMMMHMHMMMMM v. j v^k ^L K *'*.< V* ." ¦B * ****** »* l.den najuspešnejših veslueev krškega Kajak kanu kluba je mladi 1)1 .ŠIV Hl.\ < ... l'o napornem veslanju je neha opremo i udi oskrbeli i ilj veslaškega maratona (S. junija) od Kadeč do krik ena. ki so ga ludi letos člani KKK Krško organizirali v počastitev krajevnega praznika, je bil. kol običajno, pod Jermanov a skalo. Ta ludi letos ni prizanesla s svojim valov jem in marsikateri veslač ie ob rahlem tleiju tistega dne okusil tudi naraslo reko Savo... ^S sara OB 40-LETNICI SVOBODE KRAJEVNI PRAZNIK LESKOVEC 2. JUNIJ 1985 KS Leskovec DOBITNIKI PRIZNANJ V nedeljo, 2. junija I9X5. so prebivalci KS Leskovec svečano proslavili s.voj pra/nik in podelili priznanja zaslužnim krajanom in družbenim dejavnikom. PLAKETO KS LESKOVEC so prejeli: SLOVENSKI BATALJON PRVE KRAJIŠKi: BRIGADI-. OSNOVNA ŠOLA HLROINE MILKI: KERIN LESKOVEC. DRUŠTVO PRI.IA I L1..ILV MLADINI! LESKOVEC. GASILSKO DRUŠTVO LESKOVI*'. JOŽI: ARH. VINKO KRAN.IČEVIČ. RhZI PIRC. LEOPOLD RIEDL. FRANC VARD1.IAN. BRANKO VOGLAR. BRONASTI ZNAK OSVOBODILNI-: KRONIK so dobili: DUŠAN ARH. I RANČ ČUČLK. IINE 1 RANKOVIČ. MIRA RLSN1K. VERICA ŠVAB. NAS GLAS 8 12 7. junij — praznik KS Brestanica DOBITNIKI BRONASTIH ZNAKOV OF Na slavnostni seji skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij Krajevne skupnosti Brestanica so podelili bronaste znake Osvobodilne fronte. Dobili so jih: DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE BRESTANICA. Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško — TOZD TES BRESTANICA. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS BRESTANICA. JOŽE MIRT z Armeškega. JANEZ KAVČIČ. ALOJZ ŠABEC, IVAN ULČNIK. OLGA BRAČUN. VERA MASLOVARIČ, ARMIN TOMAŠIČ, vsi iz Brestanice. Na kratko iz NAŠEGA KRUHA Junijska številka Našega kruha, glasila Aktiva kmečkih žena. ki deluje v okviru M-Agrokombinala Krško. TOK KIS. DE Kooperacija objavlja tokrat na uvodnem mestu članek -Vloga kmetic v razvoju kmetijstva in ohranjanju podcžcljavjiato pa sledijo organizacijske vesti: »Dovolj prijav za pohodna Triglav — Ugotavljamo velik interes članic za pohod na Triglav. Prijavilo se je kar 110 članic... Imele smo že prvo predavanje in takrat smo se dogovorile s članom planinskega društva za datum. 26. in 27. julij. Pred pohodom si bomo morale nabrati moči s hojo po nižjem hribovju...« (Bohor in Lisca naj bi bila že za njimi. Lihna pa jih čaka 21. julija j op. ur.) »Naša prireditev bo letos v Šcdmu — nad Senovim pod naslovom ŽETEV — KMEČKI: IGRE. Predvidena je 7. ali 14. julija, odvisno od vremena in zrelosti pšenice. V kmečkih igrah bodo sodelovale 4 ekipe, iz vsakega proizvodnega okoliša po ena. Sestavljena bo iz treh članic in treh moških. Ti naj bi kosili, želi. vezali snopje. likali itd." »Strokovna ekskurzija bo 15. avgusta v Slovenj Gradec..." Glasilo, ki gaje uredila Marica Živ ič in je izšlo v 500 izvodih, objavlja še obvestilo o SREČANJU HARMONIKARJEV, ki ga je pripravil Vaški odbor Kostanjek pri Zdolah skupaj s članicami Aktiva kmečkih žena v nedeljo. 16. junija letos. Iz Dolenjskega lista smo izvedeli, da je na prireditvi zmagal 15-letni IONI SOTOŠEK iz Koprivnice ter daje izkupiček prireditve namenjen za zbiralnico mleka, vaški dom in asfaltiranje ceste od Raven do Koslanjka. KS Brestanica REFERENDUM USPEL Volilna komisija krajevne skupnosti Brestanica (predsednik RAFKO OROŽEN, tajnica DARINKA HABINC. člana DAUGUL MARIJA in FRANC ŠERBEC) nam je posredovala poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofi-nanciranje dograditve šolskih prostorov (telovadnice), pokopališko dejavnost in ostale komunalne dejavnosti: »Na podlagi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Brestanica je bil 26. maja 19X5 opravljen referendum. Volilna komisija je na podlagi glasovnih spiskov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za uvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Vseh volilnih upravičencev je bilo 1.613. Od navedenega števila volilnih upra- IZ M-AGROKOMBINATA KRŠKO Iz M-Agrokombinata Krško smo po presledku, kije trajal kar prcej časa, ponovno prejeli »Poročevalec, glasilo delavcev in združenih kmetov«. V uvodu prve izmed dveh poslanih številk »Informacij« je zapisano, da naj te služijo delavcem in združenim kmetom za bc^jšo obveščenost in lažje vključevanje pri samoupravnem odločanju. Informacije so ponovno izšle na pobudo vodstva delovne organizacije in naj bi bile tedensko tiskane v 500 izvodih. Ob problematiki, kije pomembna predvsem za sam kolektiv, je njihov avtor Jože Černoša v prvih dveh številkah zbral tudi nekaj takih, ki bodo morda zanimale tudi vas: 26. maja je minilo 20 let od prve registracije delovne organizacije ACROKOMB1NAT KRŠKO, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE. Zato praznujemo letos dvajsetletnico naše delovne organizacije. Več in podrobno bomo o tem ju bileju pisali v rednem poročevalcu, ko bomo skušali oceniti dosežke naših delavcev in združenih kmetov. Vsem delavcem in združenim kmetom iskreno čestitamo. Koliko nas je? Na posestvu Žadovinek so letos v precej ol-ežanih razmerah posejali 110 ha koruze. Približno polovica je namenjene siliranju in za krmo živini, druga polovica pa za zrnje. Moča in hladno vreme pri pripravi zemlje in setvi ter suša po setvi bodo zmanjšale pridelek. vičencev je glasovalo 1.493 ali 92.56%. »ZA« uvedbo samoprispevka je glasovatJ 900 ali 55.X0%. »PROTI« je glasovalo 506 ali 31.37';*. j Neveljavnih glasovnic je bilo 90 ali 5.58% Opravičeno ali neopravičeno ni glasovalo? 117 ali 7.25%. Glede na število upravičencev (1.613) j„ glede na število veljavnih glasovnic »ZA« samoprispevek, katerih je bilo 900. je »ZA4 samoprispevek glasovalo 55.80 odstotka vse* upravičencev.« Iz Podrobnega pregleda glasovanja po posameznih voliščih v KS Brestanica objavljamo le, koliko volilcev je bilo »ZA« uvedbo samo-i prispevka: Brestanica I — 360 oz. 62.50%; Brestanica II —96oz. 42.29'/,. Armcško —54 oz. 42.85%. Dolenji LcskovccfKošcni vrh) — 79 oz. 73.15%. Dolenji Leskovee — 65 oz. 63.11%, Anže — 52 oz. 52.53% . Gorica pri Razlczu — 21 oz. 3X.X9%. Razle/ — .17 oz 49.33% . Lokve— 37oz. 67.27% . Stolovnik — 99 oz. 52,11%. Hladilnica je prazna. Prodali smo vse sadje, tako da smo lahko veseli, da vsaj pri prodaji sadja ni bilo težav. Na farmi za rejo prašičev na Pristavi je že skoraj 900 pujskov lastne vzreje, tako da lahko pričakujemo prve pitance (bekone) že v začetku novembra. Ujme nam letos nočejo prizanesli. Pozimi je trajne nasade (sadovnjake, vinograde, ribez) prizadela zimska pozeba, po tem še spomladanska pozeba in že zgodaj po cvetenju še toča. Pričakujemo, da nam bodo naravne nesreče zmanjšale pridelke med 60 in 80%. Na osnovi priporočila republiškega izvršnega sveta je LB-Združena banka priporočila vsem temeljnim bankam-, da izboljšajo pogoje kreditiranja kmetijske proizvodnje. Kratkoročne kredite naj bi po svojih zmožnostih spremenile v dolgoročne, nekaj investicijskih kreditov pa podaljšale. Če bo temu tako. lahko računamo na boljšo plačilno zmožnost naših temeljnih organizacij. Reja prašičev v kooperaciji ne more zeleno vejo. Nesorazmerje cen že ogroža obstoj in razvoj le panoge, ki se je v zadnjih letih močno razmahnila. Bati seje, da bodo kmelje začeli opuščati rejo prašičev in se usmerili v druge dejavnosti. TOZD___________________________NK_ TOZD Sadjarstvo 41 JOK KTS 12 TOZD Vinogradništvo-klcti 17 TOZD Poljedclstvo-mcso 15 DSSS_____________________________2_ DO 87 PK KV VKV S VIŠ VIS SKUPAJ 33 42 1 32 3 6 158 1 132 24 23 5 3 200 18 26 1 6 3 71 5 25 10 15 4 74 I 1 31 7 5 47 57 226 37 107 15 21 550 NAŠ GLAS 8 13 BRIGADIRJI VETERANI V LESKOVCU.... Ljubljanska mladina je pred 40 leti pomagala pospravljati kmetijske pridelke VETERANI NA POLJU MLADIH DNI KRAJI SO SE SPREMENILI, LJUDJE PA SO OSTALI TAKŠNI, KOT SO BILI, KAR JE POKAZAL TUDI SPREJEM V LESKOVCU Krško polje je bilo med vojno ena izmed pokrajin, kjer so Nemci najbolj dobesedno uresničevali Hitlerjeve besede: »Napravite mi to deželo nemško!«: kmete so z družinami vred izsiljevali na prisilno delo v Rajh, na Krško polje pa naseljevali kočevske Nemce. Ko so se ljudje s Krškega polja po vojni postopoma vračali iz izgnanstva ali partizanskih enot, so nepokošena žitna polja čakala IZVEDELI SMO ZLATI JUBILEJ MATURANTOV 8. junija se je v gostilni „Murko" v Krškem sestal razred, ki je pred 50. leti (11. - 15. junija 1935) opravil, zaključni ... ;:.t zrelostni izpit krške Meščanske šole. Razred je štel 29 dijakov - na letošnjem srečanju se jih je od 22 še živečih zbralo 16. Seveda tudi njihovih profesorjev ni več. Oni pa so prišli čili, veseli, - ponosni .... Za tak jubilej se že splača objaviti Fotografijo, ki so nam jo poslali. Nanjejso: Cener Marica - Pompe, Cerjak Milka - Knez, Bizjak Ivanka - Rankel Turna Milena - Turk, Zorko Stanko, Jeras Silva - Semelbaner, Pavlovič Ivanka - Zupan, Gomilšek Alojz, Pire Milena - Dolničar, Simončič Nada Muhič, Dimnik Anica - Kužnik, Brine Zdenka - Buchholz, Martinčič Marija - Klobasar, Škoda Poldi - Kravos, Zavrič Marija - Potočnik, Mavsar Marija - Gomilšek. (foto Vlado PODGORŠEK) pridnih rok, nikogar ni bilo, da bi obral breskve. Mestni komite mladine Ljubljane je tedaj organiziral mladinsko brigado, ki naj bi šla pomagat pobirat kmetijske pridelke na Krškem polju. Odzvalo se je okoli 650 ljubljanskih mladincev in mladink, starih od IS do 18 let. 10. junija 1945 je na postaji Videm-Krško z vlaka stopila prva mladinska brigada Majde Šile in pohitela na pomoč kmetom. Ta datum lahko torej upravičeno velja za začetek mladinskih delovnih akcij izven kraja njihovega bivanja. Dušan Kračman se takole spominja tistih dni: »Ljubljanski mestni otroci seveda nismo poznali kmečkih del, na primer, kako se poveže žitni snop. Kmetje so nam pokazali in kaj kmalu smo znali tudi mi povezovati snope. Rabutanje smo obvladovali že v Ljubljani, ko smo se sladkali s sosedovim sadjem, zato nam obiranje breskev ni delalo težav. Naučili smo se tudi pukati lan. Zdaj, ko sem po 40 letih spet tukaj, skoraj ne morem prepoznati kraja, kjer smo tedaj delali. Močno seje spremenil. Jože VVagner, namestnik komandanta Stoj an a Potočnika, pravi: »Bil sem v več brigadah, toda takega sodelovanja s krajevnimi oblastmi, kot je bilo v Krškem, nisem doživel nikjer. Štab je bil v Leskovcu, bataljoni pa razstreseni v petih naseljih. Kmetje so nas s konjskimi vpregami prevžali od vasi do vasi. To sodelovanje mi je ostalo najbolj v spominu.« Podobne občutke in spomine so imeli tudi drugi brigadirji veterani, ki so pred dnevi obiskali polje svojih mladih dni. Možje in žene, mnogi sedaj že dedki in babice, so videli, kako so se spremenili kraji, ljudje pa so ostali takšni kot nekoč. NAS G LAS 8 14 Sprejem v Leskovcu je bil več kot prisrčen. V pozdravnem govoru predsednice OK SZBL Krško, Margarete Marjetic, so brigadirji občutili prav takšno prisrčno dobrodošlico, kakršne so bili deležni pred 40 leti. Ivan Urbanč, ki je pozdravil brigadirje veterane v imenu mladine občine Krško, pa je dejal, da nastaja med Krškim in Ljubljano nova povezava obujanja spominov in tradicij in da z veseljem sprejemajo pobudo, da bi na šoli narodne herbjke Milke Kerin začeli zbirati gradivo o mladinskih delovnih brigadah. (Nedeljski dnevnik, 9. junija 1985) KRŠKI BRIGADIRJI V ŠABAC Mladinska delovna brigada iz Krškega »Matija Gubec« se bo letos udeležila »ORA Podrinje-Kolubara«. Brigadirji bodo preživeli v MDA čas med 21. julijem in 17. avgustom, in sicer v naselju Šabac. Brigada naj bi štela 40 brigadirjev in med njimi smeta biti le 2 pionirja ter osem deklet. Vsi ostali morajo biti fantje — mladinci in za učinkovitost brigade je bolje, da so čim starejši in čim močnejši. Doslej je prijavljenih 25 brigadirjev in fantom je kar malo nerodno, da njihovih prijav še ni, medtem ko se morajo mladink kar otepati. Med prijavljenimi je tečina mladincev, zaposlenih v različnih delovnih organizacijah, medtem ko (tako kot vedno) primanjkuje učencev in študentov. Vodstvo .brigade pričakuje, da se bodo nekateri odločili še po zaključnem preverjanju znanja in ocenjevanja v šolah, ko bo čas pomisliti tudi na načrtovanje počitnic. Zato vsem sporoča, da lahko svoje prijave pošljejo kar Občinski konferenci ZSMS Krško, najkasneje do IS. julija. Pričakujejo tudi še ponudbe oz. vabila na lokalne delovne akcije. Zato naj zainteresirani (verjetno zlasti krajevne skupnosti) svoje želje ravno tako sporočijo OK ZSMS. Povedati jim ni treba drugega kot čas in kraj lokalne delovne akcije in opisati delo, ki ga bodo brigadirji opravljali. Na svoji prvi konferenci (22. junija 85) so člani MDB Matije Gubca izvolili v štab brigade: Alojza Kranjca (Metalna TGO) za komandanta, Stanislava Kranjca (Pionir-Togrel) za traserja in Janka Kolarja (SŠ Brežice) za predsednika brigade. Mladinci-brigadirji: vas zanima, kakšna dela vas čakajo v Šabcu? Urejanje okolice (najbolj oddaljeno delov išče je 12 km iz Šabca) ter kopanje jarkov za vodovod in telefon. Vas zanima, če je brigadirsko življenje res tako pestro in lepo, kot ga opisujejo. Prijavite se v MDB Matija Gubec in izvedeli boste vse, kar vas zanima — iz prve roke. Foto: Miranda Bodor Počitniška vest?! ŠTUDENTSKI SERVIS IMA DELO ZA MLADE! Od 17. junija letos deluje v Krškem podružnica Študentskega servisa iz Maribora. Njeni prostori so v Domu mladih, na Cesti 4. julija št. 38, za študente in dijake pa je odprta med 7.30 in 12. uro. Telefonska številka: 71977! Možnost zaposlitve preko Študentskega servisa imajo vsi šolajoči se, starejši od 15 let. Pri včlanjanju morajo učenci prinesti s seboj potrdilo o šolanju in fotografijo, študentje pa sveže frekventacijsko potrdilo, indeks in fotografijo. Mimogrede še tole: za svoje bodoče člane je servis izposloval v krškem Fotostudiu Bodor določen popust pri fotografiranju za članske izkaznice. Sicer pa je pri posredovanju oz. prevzemanju del med strankami (Študentski servis — član servisa — delodajalec) veljavni dokument napotnica, ki jo skupno s člansko izkaznico bodoči delavec prinese v DO. Po opravljenem delu roma potrjena (žigosana) napotnica z obračunom v računalniško obdelavo v Maribor in v 12 dneh prejme učenec oz. študent svoj honorar skupno z novo hranilno knjižico Jugobanke po pošti domov. Za opravljeno delo dobi OZD (plačnik) od Študentskega servisa ustrezen račun, izplačana sredstva pa si lahko vodi pod pos- tavko »materialni stroški«, čimer si seveda ne obremenjuje mase osebnih dohodkov. Osnovne značilnosti in obveznosti v odnosu Študentski servis — član servisa — OZD so še: OZD mora prijaviti posamezna prosta dela in njihove značilnosti PRED PRIČETKOM njihovega izvajanja ustno ali pisno, pri čemer mora posebej navesti: — ime naročnika — OZD, — naslov naročnika — OZD, — ime osebe, pri kateri se bodo dela opravljala, ; — število prostih del in njihova vrsta, — trajanje dela, — posebne pogoje dela. Višina urne nagrade mora biti usklajena ob naročilu s članom Študentskega servisa oz. predstavnikom ŠS v neto višini. Ob prihodu na delo mora OZD preveriti identiteto člana Študetnskega servisa s člansko izkaznico in napotnico. Člani Študentskega servisa so upravičeni do nadomestil (nočno delo, potni stroški, delo preko polnega delovnega časa ipd.) po enakih merilih, kot veljajo za delavce v OZD naročnika. OZD je dolžna TAKOJ po opravljenem delu obračunati celotno nagrado za člana Študentskega servisa, jo vpisati na napotnico, potrditi z žigom in podpisom ter zadnja dva izvoda — POTRDILO poslati na sedež Študentskega servisa v Mariboru, Gosposvet-ska 87. Študetnski servis mora v zakonskih rokih opraviti vse naloge, povezane z izstavitvijo računa naročniku, in vse naloge, povezane z izplačilom članu Študentskega servisa. Za pokritje administrativno-tehničnih in finančno-organizacijskih stroškov zaračuna DO Študentski servis 10% manipulativnih stroškov. Pisne dogovore o poslovnem sodelovanju sklepa DO Študentski servis z naročnikom samo izjemoma, na željo naročnika. V primerih slabega opravljanja naročenih del članov Študentskega servisa je OZD dolžna to sporočiti v Študentski servis, ki mora zagotoviti kvalitetnejše opravljanje del. Člani Študentskega servisa so v času opravljanja del in nalog v OZD, poleg rednega zavarovanja, v celoti zavarovani tudi za primer nesreče pri delu, invalidnosti in telesne okvare, ki je posledica poškodbe pri delu, ali , poklicne bolezni (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 16. člen, 6. točka, 1. odstavek, UL SRS št. 27/83). Obveznosti za zavarovanje iz predhodne alinee prevzema v skladu z določili zakona (UL SRS št. 41/83) Študentski servis. Honorarji so odmerjeni glede na zahtevnost del, ki jih je treba opraviti, in na znanje, ki je za uspešno opravljanje teh del potrebno. Najnižja neto urna postavka je 200 dinarjev. Podrobneje o vrstah del in o honorarjih zanje pa v prihodnji številki Našega glasa, ko se bodo počitnice začele zares! NAS G LAS 8 15 Kje jemeja!? Gostovanje slovenskih kulturnikov iz Niirnberga Sredi junija (15. in 16.) seje v Krilcem na (reklo bi se) delovnem in prijateljskem obisku mudila 58-članska delegacija Slovenskega Športnega in kulturnega društva Simon Jenko iz Niirnberga. V skupini so bili predstavniki društva, ki pa jih ta zadolžitev niti v Nemčiji, še manj pa tu. ni ovirala, da jo potrebi ne bi zapeli, zaplesali, se pomerili v športnem srečanju... Tako smo si v teh dneh v Krškem in na Senovem lahko ogledali njihove nastope folklorne skupine, pevskega zbora in dramske skupine, ki je tu imela svoj primerni nastop z odrskim delom KJE JE MEJA avtorjev J. OgrincainM. Beline. Upoštevati je treba, daje marsikateri izmed nastopajočih bil rojen v Nemčiji in da tega iz njihove lepe slovenščine sploh ni bilo mogoče opaziti. Tudi sicer je- občinstvo njihove nastope ocenilo kot zelo uspešne in kakovostne. Tudi športna srečanja moških in žensk — kegljačev ter moških skupin v namiznem te- nisu na Senovem so prinesla polno mero uspeha. Razen zanimivih prijateljskih športnih borb seje namreč med tekmovalci (domačimi in gostujočimi) razvilo pristno in trajno prijateljstvo, kar je dejanski cilj vsake take akcije — da se ljudje med seboj spoznajo, zbližajo... Tako so senamiznote-nisači že dogovorili za nova srečanja in si, izmenjali naslove. , V »svojem prostem času« so si gostujoči kulturniki ogledali filma GREMO V KRŠKO in VLAGANJE GORILNIH ELEMENTOV V NEK ter stari del Krškega in knjižnico v samostanu. Dež jim je preprečil udeležbo na pikniku, ki ga je načrtovala KS Krško ob svojem prazniku, zalo so se udeležili zaključka tedna srbske kuhinje v hotelu Sremič. Tudi tu so gostom pokazali del svojega znanja— nastopila sta pevski zbor in folklorna skupina PISALI SO NAM IZ ZAMEJSTVA TEDEN DNI DOMOVINE Poročilo o bivanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Niirnberga pri vrstnikih na osnovni šoli Jurij Dalmatin Krško Na osnovi sodelovanja med SKŠD Simon Jenko iz Niirnberga in njegovim pokroviteljem O K SZDL Krško je bilo organizirano enotedensko bivanje naših učencev pri vrstnikih v domovini. Odzvali smo se vabilu, vendar z dokaj malim številom učencev. Prijavilo se jih je le osem. Vzroki za to so različni. Ne- kateri si želijo poleti na letovanje na morju, tudi preko sodelovanja z občino, iz Erlangena so bili istočasno na letovanju v Selcah, gotovo pa smo pri zbiranju prijav naredili kakšno napako. V obe smeri smo potovali z vlakom in že potovanje samo je zbližalo učence, ki se še niso poznali. Na osnovni šoli Jurij Dalmatin so pripravili zanimiv program, ki ga prilagam poročilu in ki smo ga v celoti izpolnili. Učenci so se brez večjih težav enkratno vživeli v nove družinske sredine. Skupno so prihajali k pouku, skupno so si ogledali znamenitosti mesta in se popeljali na ekskurzijo, kjer so si ogledali rojstno hišo tov. Tita in se seznanili z njegovim življenjem in delom ter videli mnoge dokumente, ki pričajo* o ljubezni našega naroda do domovine. Koristne trenutke so preživljali v popoldanskem času v krogu družin gostiteljev, ki so se v veliki meri trudili, da jim vsaj v začetku ni bilo preveč hudo po starših, saj so bili nekateri učenci prvič od doma. Spoznavali so življenje in delo doma drugače kot v času dopustov s starši ali pri dedkih in babicah. Nabrali so si koristnih izkušenj in popravili marsikatero napačno gledanje na domovino. V tem tednu bivanja so se lepo vživeli in bili enkratno sprejeti v razredne sredine, kjer so se prijetno počutili. Uporabljali so materin jezik in v večini pokazali napredek, ki ga pri pouku v Nemčiji dosegamo veliko bolj počasi. Po nekaj dneh je bilo presenetljivo, kako so se sprostili. To bivanje v domovini pa ni dalo ogromno samo učencem, marveč tudi spremljevalcem. S tovarišico Mileno Pahič sva bili sprejeti odprtih rok. Celoten kolektiv šole nam je ponudil pogled v svoje delo. V času pouka sva hospitirali pri različnih predmetih in razredih. Seznanili sva se z delom interesnih dejavnosti in podaljšanega bivanja. Mnogo koristnega sva dobili tudi v šolski knjižnici, kjer sva spoznali mnogo nove literature, koristne za najino delo. Veliko so dali tudi pogovori v času odmorov. To bivanje učencev v domovini lahko ocenim kot popolnoma uspelo. Vsem udeležencem je dalo ogromno novega. Želim se zato zahvaliti prav vsem, ki so pripomogli, da je do njega prišlo, posebej pa še vsem delavcem osnovne šole Jurij Dalmatin, tovarišu ravnatelju in tovarišici namestnici ter vsem učencem in staršem, ki so sprejeli naše učence. Prepričana sem, da se bodo ohranile trajne vezi in da bodo romala številna pisma v obe smeri. Veseli bomo, če bodo gostitelji in organizatorji držali besedo, dano ob slovesu, da lahko še pridemo. MANICA ŠERBINEK, učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka Učiteljici slovenskega dopolnilnega pouka MANICA ŠERBINEK in MILENA PAHIČ sta otroke spremljali na poti in med bivanjem v domovini NAS G LAS 8 16 V KRŠKEM En teden počitnic sem preživela v Krškem. Potovanje je trajalo celih dvanajst ur, vendar je bilo prijetno. Stanovala sem pri Sandri. Vsak dan sem morala ob šestih iz postelje, saj sva morali biti ob sedmih že v šoli. Teden, ki sem ga preživela v domovini, mi je zelo hitro minil. Najbolj parni bo ostala v spominu sreda tega tedna. Bilo je tako: S prijateljico Sandro in Klavdijo. ki je bila tudi na obisku iz Nemčije, smo hodile po češnje. Pravzaprav nas je tja zapeljal Sandrin oče. Lastnik češenj nam je dovolil, da smemo plezati na drevesa. Do sitega smo se najedle sladkih sadežev. Tudi naslednjega dne smo si zaželele češenj. Sandrin oče nas je spet odpeljal na hrib, kjer so bile češnje, vendar gospodarja tokrat ni bilo tam. Ograja je bila zaprta. Splezale smo čez njo. Meneje bilo nekoliko strah, pa mi je pomagal Sandrin oče, da nisem obvisela na plotu. Ko je bila moja vrečka do polovice napolnjena, je začelo, nenadoma deževati. Sandra in Klavdija sta se skrili v največjo krošnjo drevesa, jaz pa sem skočila pod bližnjo streho. Klavdiji in Sandri je postalo kmalu na drevesu premokro, zato sta pritekli k meni. Ker pašo bila tla spolzka, je Klavdiji spodrsnilo in pristala je na svoji zadnji plati. Njene hlače so bile povsem umazane. Skoraj smo popokale od smeha. Dežje kmalu ponehal in nadaljevale smo z nabiranjem češenj. Ko smo se vračali domov, je bila tudi moja obleka podobna prijateljičinim hlačam. V soboto, na dan slovesa, sta prišla po mene stric in teta. Moji prijatelji so se vrnili v Nemčijo, jaz pasem še ostala šest dni pri sorodnikih na Raki. Milena Pestotnik, 6. razred, slovenski dopolnilni pouk Niirnberg POČITNICE V KRŠKEM Po dolgi vožnji smo končno prispeli v Krško. Na postaji nas je pričakalo nekaj ljudi. Bili smo zelo razburjeni. Potem so nas spremili v hotel, kjer so čakali na nas naši vrstniki in njihovi starši, pri katerih smo stanovali. V hotelu smo odložili težke kovčke in posedli k mizi. Postregli so nam s sokom. Pozdravila sta nas neka tovarišica in tovariš ravnatelj. Potem so nas seznanili z našimi vrstniki. Podali smo si roke in spet posedli na svoja mesta. Na koncu sem se jaz v imenu vseh prispelih zahvalila za povabilo in lep sprejem. Nato smo se odpeljali na domove naših gostiteljev. Moji prijateljici je bilo ime Melanija. Pri njej sem razpakirala svoj kovček in obesila obleko v omaro. Potem mi je predstavila njeno družino. Imela je še eno sestro. Naslednji dan sva šli skupaj v šolo. V istem razredu je bila še prijateljica Milena, prav tako iz Nemčije. Bili sva središče pozornosti. Kar naprej so naju gledali. Dečki so se takoj zaljubili v naju. V Krškem mi je bilo zelo lepo. Spoznala sem veliko novih prijateljev in prijateljic. Klaudija Trkaj, 6. razred, slovenski dopolnilni pouk Niirnberg Še skupinski posnetek gostujočih otrok, članov Slovenskega športnega in kulturnega društva Simon Jenko iz NOrnbergain njihovih gostiteljev, učencev Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško. Potednu dni bivanja v Slo ven iji in obiskovanja slov enskega pouka so se otro ci n ovadili jezika in navezali trdne prijateljske vezi. Slovo je bilo težko, utrnila se je marsikaka solzica... POČITNICE V DOMOVINI TEDEN V SLOVENSKI ŠOLI Učenci iz Krškega so nas povabili k sebi v šolo. Tukaj v Nemčiji smo imeli počitnice. Potovali smo z vlakom. V Krškem nas je poleg drugih počakal moj stric. Tudi moja sestra je bila zraven. Stric nama je pomagal nesti težki torbi do hotela. Tam so nas že čakali naši gostitelji in njihovi starši. Tovariš ravnatelj je bral naša imena in imena učencev, pri katerih smo živeli tisti teden. Jaz sem prišla k Aleksandri. Jokala sem. Mislila sem, da bova s sestro skupaj. Pri Aleksandri je bilo zelo lepo. Imeli so lepo novo hišo. Naslednje jutro sva šli v šolo. Prijateljičina mama naju je zapeljala z avtom. Pred šolo sem spoznala tovarišico. Z Aleksandro sva šli v razred. Imeli so telovadbo. Tovarišica je bila vesela, da me je spoznala. Tudi jaz sem popolnoma pozabil na solze. V Krškem je bilo zelo lepo. Anjia pestotonik, 4. razred, slovenski dopolnilni pouk Niirnberg Učenci iz osnovne šole Jurij Dalmatin iz Krškega so nas povabili k sebi na obisk. Tako sem zadnji teden v mesecu maju preživela med vrstniki v domovini. Obiskovala sem pouk. Najbolj všeč mi je bilo pri matematiki. To, kar so se učili doma, sem se jaz v nemški šoli že naučila. En dopoldan smo si ogledali mesto, naslednji dan pa smo šli na izlet v Kumrovec in Podsredo. Ostali učenci so stanovali pri vrstnikih. Jaz pa imam v Krškem sestrično in sem stanovala pri njej. Tam je bila tudi stara mama. Ta teden mi je zelo hitro minil. Prekmalu seje bilo treba posloviti in se vrniti v Nemčijo. Potovali smo z vlakom. V Nurnbergu so nas počakali naši starši. KORNELIJA JOŠT, 3. razred, slovenski dopolnilni pouk Eriangen Zdole PRENOVA NEKDANJE ŠOLE SE JE PRIČELA Sredi junija so krajani na Zdolah pričeli s prostovoljnimi delovnimi akcijami oz. pripravljalnimi deli za prenovo nekdanjega zdolskega hrama učenosti v večnamenski dom, ki bo nosil ime zdolskega rojaka BENA ZUPANČIČA, znanega družbenopolitičnega delavca in pisatelja. Krajani so se lotili pripravljalnih del za obnovo notranjosti stavbe,, potem ko je projektantska organizacija Savaprojekt Krško izdelala prenovitveni projekt. Potek prostovoljnih akcij bodo Zdolani »spremljali« z objavami o udeležbi in rezultatih s svojim glasilom Zdolan. Dom naj bi bil nared za svečano otvoritev 29. novembra letos, ko naj bi bila na Zdolah osrednja občinska proslava dneva Republike. Naj povemo še, daje član Predsedstva CK ZKJ MITJA RIBIČIČ ob delovnem obisku v Krškem (29. marca letos) predstavnikom KS Zdole obljubil, da bo prišel na otvoritev tega za Zdolane tako pomembnega družbenega objekta — DOMA »BENA ZUPANČIČA«. NNNP-PRILOGA 12 SEZNAM IN KOLIČINE 2IVIL ZA NADOMESTNO DOPOLNILNO 1-TEDENSKO ZALOGO SUHE HRANE ZA DOJENČKA ALI MALČKA Živilo Starost Količina za Vaše dojenčka 1 doj. ali potrebe 1 malčka BEBIRON 1 do 2 meseca 630 g BEBIRON 2 po 2. mesecu 630 g TRUFOOD BELJE Pasterizirana hrana, kuhana hrana v stekleničkah Spoonfoods (za mlajše dojenčke) Pretlačena mesno-zelenjavna jed 2 do 4 mesece 7 kozarcev Pretlačena sadna jed 2 do 4 mesece 7 kozarcev HUMANA kaše 3. in 4. mesec 35 g LAKTOVIT po 6. mesecu 1225 g TRUFOOD BELJE Junior Foods (za starejše dojenčke in malčke) od 6. meseca Pretlačena mesno zelenjavna jed do 3 let 7 kozarcev Pretlačena sadna jed od 6. meseca 7 kozarcev do 3 let HUMANA kaše od 5. do 8. meseca 70 g od 8. meseca dalje 105 g TRUFOOD BELJE Junior Foods Pretlačena mesno-zelen javna jed po 8. mesecu 7 kozarcev Pretlačena sadna jed 7 kozarcev Sterilizirano homogenizirano mleko 4,51 FRUCTOLINO 280 g NNNP-PRILOGA 13 SEZNAM IN KOLIČINE ŽIVIL ZA NADOMESTNO DOPOLNILNO 1-TEDENSKO ZALOGO SUHE HRANE ZA BOLNE IN STARE Živilo Količina za 1 osebo Količina za vaše gospodinjstvo TRUFOOD Junior Foods Pretlačena mesno-zelen javna jed Pretlačena sadna jed ali: Dietne konzervirane gotove jedi (npr. DEDIS — Gavrilovič) 21 kozarcev 7 kozarcev 5—6 konzerv SEZNAM IN KOLIČINE ŽIVIL ZA ZALOGO MOBILNE HRANE ZA DVA DNI Živilo Količina KoUčina Količina za 1 za 4-člansko za vaše osebo gospodinjstvo gospodinjstvo (3,5 potr. enot) Konzervirane gotove mesne in ribje jedi Kondenzirano mleko Topljen sir Prepečenec Keksi, sladki Keksi, slani Jetrna pašteta Sladkor, kocke Sadni sok (koncentrat) čokolada Orehi Sardine v olju 2—3 konzerve 6 konzerv 30 g 100 g 150 g 500 g 150 g 500 g 200 g 700 g 250 g 900 g 80 g 280 g 70 g* 250 g* 40 g 140 g 100 g* 350 g* 50 g* 200 g* 65 g 250 g Za dvodnevno mobilno hrano dokupimo le živila, označena z *, druga so že zajeta v seznamu dopolnilne 1-tedenske suhe hrane. Dvodnevna zaloga mobilne hrane je primerna tudi za celodnevne izlete v naravo. NNNP- PRILOGA 14 PREGLEDNICA SKLADIŠČENJA IN EMBALIRANJA ŽIVIL ZA Živilo Cas skladiščenja Temperatura v • C pogoji skladiščenja Meso, sveže 4 dni od—2 do +5«C Meso, prekajeno 14 dni od +1 do +5"C Ribe, sveže 1 dan od —2 do 4-0,5'C Mesne in ribje konzerve 2 leti + 12°C, suho, hladno, zračno Koncentrirane juhe 1 leto + 12°C, suho, hladno, zračno Mleko, sveže 1 dan + 5«C Mleko, sterilizirano, homogenizirano 3 mesece + 12"C Sladka smetana 2 dni od 0 do +2°C Kisla smetana, skuta, jogurt 2 do 3 dni + 2»C Jajca 14 dni od +1 do +8«C Sir, trd 7dnl + 12»C Sir v konzervi 1 leto + 12°C, suho, hladno, zračno Maslo, margarina 7dni +4»C Olje 1 leto + 12°C, suho, hladno, temno, zavarovano pied zrakom in svetlobo Testenine, riž, ovseni kosmiči, ješprenj A do 1 leto + 12°C, suho, hladno, zračno Moka, zdrob, kaša A leta + 12°C, suho, zračno, prepustno za zrak Prepečenec, keksi, pudingi 1 leto + 12°C, suho, zračno Sladkor 2 do 3 leta + 12°C, suho Med 1 leto + 12°C, suho, hladno Marmelada 1 leto + 12°C, suho, hladno, zračno Kakao A leta + 12»Csuho Čokolada 1 leto + 12°C, suho, hladno, zračno Kondenzirano mleko in mleko v prahu 1 leto 4- 12K3, suho, zračno Krompir-instant, polenta-instant 1 leto + 12°C, suho, zračno Prehrana v kozarcih za otroke A leta + 12°C, suho, hladno, zračno, ne prepustno za zrak in svetlobo Zelenjavne in sadne konzerve 2 leti +12° C, suho, hladno, zračno, neprepustno za zrak in svetlobo Suho sadje, paradižnikov sok ali mezga, sadni sokovi v konzervah ali steklenicah A leta + 12"C> v konzervah, suho, zračno, hladno; v steklenicah: dobro zaprto In na temnem Sveže sadje 7 dni od +4 do +12» C NNNP -PRILOGA 11 Seznam in količine živil za dopolnilno l-tedensko zalogo suhe hrane v gospodinjstvu Količina za Živilo 1 osebo Konzervirane gotove mesne jedi (npr. ravioli, hamburška slanina z grahovim pirejem, kranjska klobasa s kislim zeljem, rižota s svinino, polnjena paprika, goveji vampi)............ 5—6 konzerv Ribje konzerve ........ 1 kos Sterilizirano mleko (alpsko) 7 dl Topljenisir ......... 200 g Prepečenec .......... 400 g Keksi, sladici.......... 700 g Keksi,slani .......... 600 g Krompir, instant........ 100 g Polenta, instant ........ 1S0 g Kompot, konzerva....... 450 g Sadni sok ........... 21 Zelenjava (vložena)...... 200 g Kava, instant ......... 13 g Kakav, instant......... 40 g Mineralna voda ........ 11 i »» imi* —t*wn m • II VDOinšd- dNNN NNNP-PRILOGA 10 VRSTE ZALOG V GOSPODINJSTVU Vsak mesec sproti potrebujemo osnovno zalogo hrane, ki jo sestavljajo meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, mast in olje, sladkor, žitni izdelki, zelenjava in sadje. Ta hrana mora zadovoljevati potrebe človeškega organizma po energetskih in gradbenih snoveh ter tistih, ki uravnavajo presnovo v organizmu. Za primer elementarne nesreče ali vojne potrebujemo enotedensko zalogo hrane, ki mora prav tako zadovoljevati vse potrebe človeškega organizma. Za primer evakuacije prebivalstva ali vojne moramo v gospodinjstvu predvideti dvodnevno zalogo prenosne hrane. Tudi ta hrana mora zadoščati vsem potrebam človeškega organizma, zlasti pa mora biti visoko kalorična in lahko prenosna. Običajna javna preskrba z vodo lahko popolnoma odpove za daljši čas. Zaradi tega je izdatna zaloga pitne vode prav tako potrebna za življenje kakor zaloga živil. Določen del zaloge pitne vode lahko nadomestimo s sadnimi sokovi, predvsem pa z mineralno vodo, katero lahko v sili uporabimo tudi za kuhanje. Seznam in količine živil za zalogo prenosne hrane: Količina za Živilo 1 osebo Konzervirane gotove mesne in ribje jedi............ 2-3 konzerve Kondenzirano mleko ..... 30 g Topljeni sir .......... 150 g Prepečenec ......... 150 g Keksi, sladki.......... 200 g Keksi, slani .......... 250 g Jetrna pašteta ......... 80 g Sladkor, kocke......... 70 g Sadni sok (koncentrat)..... 40 g Čokolada ........... 100 g Orehi ............. 50 g Sardinevolju ......... 65 g fl VDOirad - dNNN NNNP-PRILOGA 15 OSNOVNO IN DOPOLNILNO ZALOGO HRANE V GOSPODINJSTVU Kraj skladiščenja Vrsta embalaže hladilnik, polica pod izparilnikom zaprta plastična posoda hladilnik, polica na vratih ali III. polica celofan hladilnik, polica pod izparilnikom zaprta plastična posoda klet, shrambna omara z zračenjem originalne doze shrambna omara z zračenjem originalna embalaža hladilnik, lateralna cona originalna embalaža klet, shrambna omara z zračenjem originalna embalaža hladilnik, II. polica originalna embalaža hladilnik, II. polica originalna embalaža hladilnik, predel za jajca na vratih originalna embalaža hladilnik, predel za sir na vratih zaprta plastična posoda klet, shrambna omara z zračenjem originalna embalaža hladilnik, predel za maslo na vratih originalna embalaža klet, shrambna omara z zračenjem temne steklenice, kovinska ročka shrambna omara kozarec ali originalna embalaža shrambna omara originalna embalaža shrambna omara originalna embalaža shrambna omara kozarec ali originalna embalaža klet, shrambna omara dobro zaprto klet, shrambna omara originalna embalaža shrambna omara dobro zaprto shrambna omara originalna embalaža shrambna omara z zračenjem originalna embalaža shrambna omara originalna embalaža klet, shrambna omara z zračenjem originalna embalaža klet, shrambna omara z zračenjem originalna embalaža klet, shrambna omara z zračenjem originalna embalaža hladilnik, predel za sadje in zelenjavo; . shrambna omara z zračenjem NNNP-PRILOGA 16 Živilo Cas skladiščenja Temperatura v * C pogoji skladiščenja Kislo zelje in kumare v konzervah ali kozarcih K leta +12« C, suho, hladno, zračno; v kozarcih zavarovano proti svetlobi in neprepustno Krompir 6 do 9 mesecev +6° C, suho, hladno, zračno Jabolka 3 do 5 mesecev od +3 do +5« C Mineralna voda hladno in zavarovano pred svetlobo Pražena kava v vakuumskih zavitkih, kavni ekstrakt,. kavni nadomestki 1 leto +12° C, suho, zračno SEZNAM IN KOLIČINE ŽIVIL ZA OSNOVNO 4-TEDENSKO Živilo KoUčina za 1 osebo Količina za 4-člansko gospodinjstvo (3,5 potr. enot) KoUčina za vaše gospodinjstvo Meso in mesni izdelki Jetrna pašteta Sardine v olju Jušni koncentrati Mlečni izdelki Mleko, alpsko Jajca Mast in olje Olje Žitarice in drugo Psenični zdrob na Drobtinice Ovseni kosmiči Koruzni zdrob Ajdova moka Prepečenec Bela moka Ješprenj 130 g 150 g 3 vrečke 5,25 1 16 kosov (2 X po 8) 11 250 g 500 g 100 g 30 g 160 g 70 g; 500g 700 g 85 g 450 g 530 g 8 vrečk 18,51 56 kosov (2 X po 28) 3,5* 1000 g 1700 g 350 g 100 g 600 g 250 g 1750 g 2500 g 300 g V seznamu so navedena osnovna živila, ki jih kupimo v začetku meseca. Sveže meso, sadje, zelenjavo kupimo enkrat tedensko in kruh dnevno. NNNP-PRILOGA 9 lahko kruh krije 1890 kJ, riž 1357 kJ in testenine 1310 kJ. Sestava in energetska vrednost 100 g različnih živil sta razvidni iz tabel energetske in hranilne vrednosti živil na strani 76 tega učbenika. S pomočjo tabel ni težko določiti količine kruha, riža in testenin, ki dajo navedene vrednosti kilojoulov. RAZDELITEV CELODNEVNEGA OBROKA Navadili smo se, da med dnevom večkrat jemo. To ni samo navada, ampak tudi potreba organizma. Kaj bi se zgodilo, če bi vso hrano dnevnega obroka pojedli naenkrat? V prvi vrsti bi preobremenili želodec. Prebava bi bila otežena in mnogo hranilnih snovi se ne bi izkoristilo. Dalj časa bi bih' nesposobni za delo, ker bi bila vsa aktivnost organizma usmerjena v prebavo; druge funkcije v telesu bi bile nesorazmerne. Med obroki bi imeli obdobja lakote, kar bi negativno vplivalo na živčni sistem. Vse te nevšečnosti kažejo, daje treba celodnevni obrok razdeliti na več manjših obrokov. V koliko manjših obrokov bomo razdelili celodnevni obrok in kateri obrok bo glavni, je odvisno od potreb in navad ljudi. Pri nekaterih narodih je zajtrk glavni obrok, pri nas je še vedno kosilo najbogatejše. To ni dobra navada, ker smo po kosilu nesposobni za intenzivno delo. Dopoldanski obrok mora biti osnova za ves dan. Zato moramo v tem obroku dobiti čimveč živil iz posameznih skupin. Naš način življenja narekuje dopoldanski obrok, ki ga sestavljata zajtrk in dopoldanska malica. Sredi dneva imamo običajno kuhan obrok, to je kosilo, kije ponavadi sestavljeno iz uvodne jedi (juha), glavne jedi (makaronovo meso) in poobedka (sadje). Večerja ali večerni obrok je tretji večji dnevni obrok hrane. Po tem obroku naj otroci ne jedo ničesar več. Želodec potrebuje dolg, neprekinjen počitek. Če pa smo zvečer zelo lačni, lahko pojemo jabolko ali kako drugo sadje in popijemo skodelico mleka. Končno pa moramo preveriti, če smo med dnevom zaužili primerne količine živil iz vseh živilskih skupin. II. MOŽNOSTI PREHRANJEVANJA V POSEBNIH RAZMERAH Živimo v času, ko se družbenoekonomski odnosi hitro spreminjajo ter povzročajo razna gibanja in nemire. Vsa ta gibanja in nemiri, kakor tudi morebitne naravne katastrofe (požari, poplave, pretresi) pa zahtevajo od nas, da se pripravimo in organiziramo vse potrebno za življenje v posebnih razmerah. V svojem gospodinjstvu si najosnovnejša sredstva za življenje lahko oskrbimo z ustrezno zalogo hrane, ki ima primerno kalorično biološko vrednost. ¦ i ¦¦.....»i i ¦«—MMB—Wfc"*aH •M NNNP- PRILOGA 8 KOLIKŠNI NAJ BODO DNEVNI OBROKI Krožna grafikona kažeta, kako lahko krijemo dnevne potrebe po hrani s štirimi ali petimi obroki. To priporočilo velja za vse starostne skupine in vse poklice. Za kateri razpored se bomo odločili, je odvisno, ali imamo pouk v dopoldanski izmeni ali pa imamo celodnevno šolo oziroma deljen delovni čas. Izbor jedi in količina obrokov se pa ravnata po potrebah posameznika. Ljudje, ki opravljajo pretežno umsko delo. potrebujejo beljakovinsko bogatejšo in z maščobami skromnejšo hrano, pa tudi manj obilne obroke kot ljudje, ki opravljajo težko telesno delo. Največ energije in hranilnih snovi rabimo v dobi rasti Boljše je pojesti pet manjših obrokov na dan kot tri velike SESTAVLJANJE JEDILNIKOV Obrok, v katerem je malo različnih živil, je znak neznanja in slabe skrbi za zdravje Jedilnike za dnevne obroke sestavljamo tako. da izbiramo živila iz vseh šestih skupin. Količine živil pa določamo glede na človekove potrebe po energiji in hranilnih snoveh. Dnevni obrok, v katerem je malo živil, ni znak revščine, temveč neznanje in slabe skrbi za zdravje. Zato ni važno samo napolniti želodec, da bi bili siti. ker lahko ..stradamo" tudi s polnim želodcem. Ko smo izbrali živila, ki jih želimo vključiti v sestavo dnevnega obroka, moramo določiti približno količino joulov. ki jih želimo kriti s posameznim živilom. Pri tem moramo paziti, da preveč ne presežemo skupne količine joulov. ki naj jo dajo vsa živila iste skupine. Če smo od žitnih izdelkov izbrali kruh. riž in testenine, ki morajo v navedenem primeru pokriti 4557 kJ, potem NNNP PRILOGA 17 Kraj skladiščenja Vrsta embalaže klet, shrambna omara z zračenjem originalna embalaža klet, shrambna omara z zračenjem lesen letvast zaboj klet, na policah v eni plasti klet, shrambna omara z zračenjem originalna embalaža shrambna omara z zračenjem vakuumski zavitki, konzerve ZALOGO V GOSPODINJSTVU Živilo Količina za 1 osebo Količina za 4-člansko gospodinjstvo (3,5 potr. enot) Količina za vaše gospodinjstvo Puding 1 zavitek 1000 g 70 g 170 g 50g 5600 g 180 g 500 g 400 g 150 g 100 g 2600 g 60g 200 g 21 450 g 30 g 500 g 3 zavitki 3500 g 250 g 600 g 175 g 19 500 g 600 g 1500 g 1500 g 500 g 350 g 9000 g 200 g 700 g 61 1500 g 100 g 1750 g Sladkor Med Marmelada Kakao Zelenjava Krompir Rdeča pesa (konz.) Stročji fižol (konz.) Grah (konzerva)* Paprika v olju* Paradiž, mezga* Sadje Jabolka Orehi Suhe slive Sadni sok Kompot (konz.) Rozine Sol * Količine živil za 4-člansko gospodinjstvo (3,5 potr. enot) smo nekoliko zaokrožili glede na originalne embalaže. NNNP-PRILOGA 18 JEDILNIKI ZA 1-TEDENSKO PREHRANJEVANJE S SUHO HRANO M H P w 2 Zajtrk: Malica: Kosilo: Malica: Večerja: bela kava, prepečenec, v trdo kuhano jajce sadje, keksi fižolova juha (koncentrat), kranjska klobasa s kislim zeljem (konzerva), krompirjev pire (instant), kompot topljen sir, slani keksi tuna z zelenjavo (konzerva), polenta (instant), limonada a o Zajtrk: Malica: Kosilo: Malica: Večerja: čaj, slani keksi z jetrno pašteto sadje, keksi gobova juha (koncentrat), prepečenec, maka- ronovo meso (golaževa konzerva), cvetača v solati (vložena) mleko, prepečenec zdrobov praženec, kompot (vloženo sadje) Zajtrk: kakao, keksi, marmelada Malica: topljeni sir, prepečenec Kosilo: goveji vampi (konzerva), polenta (instant), puding (instant) Malica: prepečenec, mleko Večerja: fižol z govejim mesom (konzerva), keksi, limonada < P NNNP-PRILOGA 7 POMEN HRANILNIH SNOVI V človeškem organizmu nekatere hranilne snovi gradijo telo. Najpomembnejša gradbena hranila so: voda, beljakovine, rudninske snovi in nekatere vrste maščob. Gradbene snovi so potrebne človeku ne samo v dobi rasti, temveč skozi vse življenje.ker se tkiva stalno obnavljajo. Ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine lahko izgorevajo in se zato imenujejo energetske hranilne snovi. Energetske hranilne snovi izgorevajo v našem telesu in dajejo pri tem toploto in energijo za delo. Pomen vitaminov ponazarja razpredelnica: L. VOOriTHd-dHHH NNNP - PRILOGA 6 Skupine živil Skupina Živila te skupine Kaj vsebujejo Pomen za organizem 1 Mleko, jogurt.' skuta, siri popolne beljakovine gradbene snovi: snovi, ki uravnavajo presnovo II Meso, drobovina, jajca. ribe. mesni izdelki popolne beljakovine gradbene snovi III a) kruh in žitni izdelki b) krompir, suhe stročnice ogljikove hidrate, nepopolne beljakovine energetske snovi IV Olje, svinjska in rastlinska mast, surovo maslo, margarina maščobe energetske snovi in snovi, ki uravnavajo presnovo V Sadje rudninske snovi, vitamine in celulozo snovi, ki uravnavajo presnovo, in celuloza, ki pospešuje prebavo VI Zelenjava rudninske snovi, vitamine in celulozo snovi, ki uravnavajo presnovo, in celuloza, ki pospešuje prebavo VII Sladkor in ostali koncentrati sladkorja ogljikove hidrate energetske snovi, ta skupina ni bistvena si VDOiraa-dNNN NNNP-PRILOGA 19 Zajtrk: sardine v olju, slani keksi, čaj M Malica: mleko, prepečenec ETRTE Kosilo: paradižnikova juha (koncentrat), džuveč z go- vejim mesom (konzerva), krompir v kosih, kompot O Malica: sadje, keksi Večerja: ravioli, sadni sok, prepečenec Zajtrk: bela kava, jetrna pašteta, slani keksi Malica: sadje, prepečenec TEK Kosilo: goveja juha (instant) s krompirjevimi žličniki (instant), rižota s svinjskim mesom (kon- H pL, zerva), stročji fižol v solati (vložen), sadni sok Malica: topljen sir, slani keksi, čaj Večerja: palačinke z marmelado, kompot (konzerva) Zajtrk: tuna z zelenjavo, čaj, keksi Malica: sadni sok, keksi < Kosilo: kokošja juha (instant) s testeninami, pol- »BOT njena paprika (konzerva), krompir, rdeča pesa v solati (vložena), sadni sok Malica: sadje Večerja: kranjska klobasa z zeljem (konzerva), krompir v kosih, kompot (konzerva) Zajtrk: mleko, prepečenec, topljen sir Malica: sadje, keksi V)t.nu>:u>) *o, itak 'iiiiuimiiiiii I " ifl iiriao. •i 4 -ž Spodnji del plašča in kapuco sešijemo skupaj ter prišijemo dva traka za vezanje. Zunanji rob kapuce obšijemo s trakom, v katerega uvedemo vrvico, da si s kapuco pokrijemo večji del obraza. Za zaščito ust in nosu pa naredimo podloženo bolničarsko masko. " NNNP-PRILOGA 24 •• Z x «- mja.kV.0. Lape Poleg tega pa ne gre brez osnovne prve pomoči. Tudi to je stvar vsake družine. Oprema za prvo pomoč naj bo tudi vedno pri roki in v nahrbtniku. Potrebe: OBVEZILA: 2 vrečici obliža s sterilno gazo, v sterilni vrečici iz plastične snovi (Tosa-¦aplast) — za manjše rane, 4 mali povoji (za-prstno obvezo) tip I, 3 prvi povoji srednje velikosti tip II, 2 prva povoja tip III (za velike rane), 1 zavitek sterilne gaze (1 m) (za opekline), 2 zavitka sterilne vate po 25 gr (za opornice), 2 raztegljiva povoja (za povijanje zvina in pritrjevanje opornice), 4 trikotne rute (za imobilizacijo roke in pritrjevanje opornice), ZDRAVILA: 1 stekleniška 20% vodne raztopine desola (za razkuševanje kože, prask, odrgnin in majhnih ranic), 1 tuba sterilnega borvazelina (20 gr), OSTALO: 1 škarje s topimi konicami, 12 varnostnih zaponk (nerjavečih). Vse to shranimo v nepremočljivo škatlo ali PVC vrečico ali vrečico iz gumiranega platna. NAS" GLAS obanakrfko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE NNNP PRILOGA NNNP PRILOGA NNNP PRILOGA NNNP PRILOGA NK RAZMERAH NAŠ GLAS 8 17 Rezi Pire — dobitnica PRIZNANJA ZVEZNE KONFERENCE SZDL Rezi Pire iz Leskovca je letos med dobitniki visokega priznanja Zvezne konference SZDL, ki jih je 27. junija v Ljubljani podelil predsednik Republiške konference SZDL Franc Šetinc. Rekel je med drugim: ,,Niso vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in posamezniki tak Sni kot ti, ki danes prejemajo priznanje. Mnogo je tudi takih okolij, ki spijo spanje pravičnega. Toda današnje zahtevne gospodarske razmere niso čas za spanje. So čas, ko je treba poiskati, znati zbuditi vso ustvarjalno energijo v ljudeh, ki lahko učinkovito spremeni sedanje razmere in ki je sposobna še bolj kot do sedaj spodbuditi razvoj socialistične samoupravne demokracije." Rezi Pire je priznanje prejela v okviru tekmovanja PROGRAM A KCIJ KRAJE V NI H SKUPNOSTI 1981 - 1985. Čestitamo! DELO 1. JULIJA 1985 SPEEDWAY /v Osijeku Krešo\ V Omerzel J \. OSIJEK - Zmagovalec ^dirke za thtavno prvenstvo v_sp»€dwayu je članom filliii r"n BfDmerael. Kr-čan je zmagal v vseh petih vožnjah in zbral maksimalno {levilo točk - 15. Drugi je bil njegov klubski tovariš Jože Žibert s 13 točkami, 3. mestopa je zasedel slovenski prvak Franc Žagar iz Ljubljane. Rezultati: 1. Omerzel 15, 2. Žibert (oba Kriko) 13, 3. Žagar (Ljubljana) 12, 4. Horvat (Lendava) in Gerjevic (Kriko), 6. Kocmut (Gornja Radgona) in Z. Pavlic (Prelog) itd. Po treh dirkah je vrstni red najboljših takle: Omerzel 42, Žibert 39, Pavlic 36 itd., do konca prvenstva pa bo se pet dirk. ^NJI KIOVICi: TfclUW XBSKIH KOVINARJEV RepublijTlUgji lWfflW7anja kovinarjev za memorial Franca Leskoška - Luke (27., 28. junija v Titovem Velenju) se je udeležilo iz krške občine 13 tekmovalcev. Zadnji hip smo izvedeli za njihove odlične uvrstitve. Vas zanimajo?! Kovinostrugarji: 1. Karel Gabrič, Metalna TOZD TGO 2. Janko Bizjak, TCP Krško Konstrukcijski ključavničarji: 1. Rado Klene .ek, TCP Krško 2. Mirko Trat- Kovinarska Varilci - plamenski: 2. Ivan Zakšek, SOP 7. Martin Pire, Kovinarska Varilci - REO: 1. Ivan Zabasu, Kovinarska Varilci MAG: 1. Franc Pleterski, SOP Varilci - TIG: 6. Ivan Fridl, Kovinarska Avtomehaniki - Diesel: 10. Drago Jazbec, Transport 16. Ivan Zupančič, Transport Avtomehaniki - Otto: 3. Slavko Milar, Metalna TOZD TGO 11. Jože Lajkovič Transport Tekmovanja se je udeležilo 300 najboljših slovenskih kovinarjev. Tudi iz gigantov z metalurško tradicijo kot so Metalna, Litostroj, STT Trbovlje, Železarna Jesenice, Ravne, TAM Maribor, itd. NAS GLAS 8 18 Ob 20. juniju — dnevu civilne zaščite DOBITNIKI ZLATE ZNAČKE CZ Občinski štab civilne zaščite v občini Krško je letos sklenil podeliti ZLATO ZNAČKO CIVILNE ZAŠČITE četverici zaslužnih posameznikov v občini Krško na tem pomembnem področju družbenega udejstvovanja. Ob zaključku občinskega tekmovanja ekip L2 prve medicinske pomoči v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki 22. junija so navedeno odličje dobili: ing. JANEZ KALAN, poveljnik OŠCZ, za uspešno delo in aktivno vodenje akcij civilne zaščite v občini Krško, dr. MILAN MLAKAR, za učinkovito strokovno angažiranje na številnih področjih delovanja civilne zaščite v občini Krško, ing. DARKO KOLŠEK, poveljnik ŠCZ v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, za uspešno vodenje civilne zaščite v tej DO ter za aktivno vključevanje v akcije civilne zaščite v občinskem merilu, DRAGOIJUB KUPIROVIČ, član OŠCZ, za svoj prispevek h krepitvi in razvoju civilne zaščite v občini Krško. Galerija Krško VALENTIN SCAGNETTI IN HUIQUIN WANG 28. junija je bila v krški Galeriji odprta razstava kaligrafskih in slikarskih umetnin krškega rojaka dipl. ing. arh. VALENTINA SCAGNETTIJA in kitajske akademske slikarke HUIQUIN WANG. Otvoritveno svečanost sta obogatila basist Ladko Korošec in harmonikar Milan Stante. OBIŠČITE GA1ERIJO KRŠKO, V KATERI RAZSTAVLJATA VALENTIN SCAGNETTI IN HUIQUIN WANG! Razstavljena dela si lahko ogledate vsak dan do 12. julija, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure, v soboto od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. VALENTIN SCAGNETTI razstavlja umetnine, sestavljene iz pisav in risb. O tem krškem rojaku (rojen v Krškem 1909), ki živi v Ljubljani, je likovni kritik Janez Mesesnel med drugim zapisal: »Začelo se je v dijaških letih, ko je moral svojemu profesorju, kije poznal njegovo upodabljajočo nadarjenost, prepisati naslovno stran Dalmatinovega Svetega pisma, natanko posneti črke in likovno okrasje, pa tudi značilnosti črte in celo —papir! Slednjega je zbiral povsod, kjer je naletel na stare zaloge, neredko te popisanega na eni strani, a žlahtnega, kakor je lahko v naših očeh žlahten samo ročni izdelek, ki še diha osebnost mojstra Ko je študiral na Dunaju, seje sicer redno posvečal arhitekturi, ki je z vso njegovo osebno odgovornostjo zavzela prvo mesto v njegovem življenju in prizadevanju. Toda hkrati je študiral in vadil risanje po anatomiji, zbiral papirje, kupoval gosja peresa in vadil pisavo z njimi. Odkrival je stare pisave, uncialo. gotico, papeške in renesančne pisave pa bohoričico in navsezadnje izdelal svojevrstno starinsko lastno pisavo, ki diha zgodovinsko, a je izvirna...' Valentin Scagnetti je začel s Shakespearovimi soneti. »Soneti so postajali vse bolj izvirne, samostojne likovne umetnine, domiselni in domišljijski skupki, stkani iz pisave in spremljajočih risb. pretežno človeških likov, neredko sestavljeni v fantazijske vzorce, ki od daleč spominjajo na poznogotske in renesančne arhitekturne okraske... Shakespearove sonete, vseh 154, je prepisal doslej že dvajsetkrat, kar je po mednarodnih uzancah pogoj za zaščito avtorstva in za razpečevanje v samozaložbi... Odtlej se v svoji skoraj meniški osamljenosti in zamaknjenosti posveča umetnik branju in razmišljanju, pisanju in upodabljanju pesmi. ne. misli in pesniških svetov še mnogih drugih in zlasti domačih pesnikov: Goetheja, Heineja, Villona. Krleže, Prežema, Gradnika, Gregorčiča...* Valentin Sf^ietti bi želel videti svoje ume- tniške stvaritve v knjižni izdaji, a mu razmere niso naklonjene... »Ne upa večna knjižno izdajo, čeprav so enkrat to poskusili s posameznimi listi Prešernovega Krsta pri Savici.. Valentin Scagnetti čaka in prisluškuje morebitnim spremembam na boljše in koristnim pobudam med neprestanim delom. Slednje resda postaja že bolj ttjegova zasebna zagnanost in ljubezen, med svojimi »iluminiranimi« rokopisi zagotovo najde smisel življenja in vse tisto zadoščenje, katerega mu tudi morebitna slava ne bi mogla nadomestiti....« Nuška Kukovičič Je o kitajski slikarki Huiguin Wang v katalogu za razstavo v Galeriji Krško zapisala: Akademska slikarka HUO.UIN IVANO je bila leta 1955 v mestu Nantang blizu Šanghaja. Po srednji šoli je nekaj časa poučevala kallgrafijo In umetnost na višji šoli v Nanjingu, po kulturni revoluciji je diplomirala na Fakulteti za likovno umetnost smer olje. Kitajsko je zapustila 1983. leta, ko je z možem — Slovencem — pripotovala v Ljubljano. Zdaj specializira grafiko pri prof. Apoloni ju Zvestu na Ijubjpnski Akademiji za likovno umetnost. Tokrat se predstavlja s kaligrafljo in slikarstvom. Sama poudarja, da je tema dvema zvrstema še posebej naklonjena, saj obe zvrsti, združeni na sliki, stopnjujeta likovni izraz in širita svobodo ustvarjanja. Slikarstvo HUO.UIN vVANG črpa iz bogate kitajske tradicija. V njem skuša s čopičem, tušem in vodo Izraziti razpoloženje, ki ga v njej vzbudi narava . . . Z OTVORITVE LIKOVNE RAZSTAVE V KRŠKI GALERIJI - 6. junija zvečer je bila v tam razstavnem prostoru slovesna otvoritev razstave olj akademskega slikarja JOŽETA MARINCA, likovnega pedagoga na kostanjeviški osemletki. Po otvoritveni besedi upravnice Valvasorjeve knjižnice in čitalnica Ljudmile Sribar, je likovni svet slikarja predstavil umetnostni zgodovinar Luka Matijevič. V glasbenem delu programa to nastopili citraš Miran Kozole, ob spremljavi (na orglice) Danila Sitarja, in kantavtor Bojan Rabzelj, o katerem smo ob tej priliki izvedeli, da je nedavno pred tem osvojil zmagovalno nagrado na glasbenem festivalu v Skopju. Duhovite aforizme Črta čarge sta udeležencem slovesnosti prebrala člana Lite-rarnega kluba Beno Zupančič Krško Vida Kuselj in Ivan Mirt. . NAS G LAS 8 19 UMETNIKOV PRAZNIK 26. junija je akademski kipar in medaljer VLADIMIR.ŠTOVIČEK slavil svoj 89. rojstni dan. Skoraj sedemdeset let ustvarjalne umetniške poti je izpolnjeno z bogato bero skulptur, plaket in medalj, ki predstavljajo bogastvo, na katerega smo lahko ponosni ne samo kot ljudje, sredi katerih živi in ustvarja mojster Štoviček, temveč predvsem zato, ker je ta zaklad prispeval umetnik v zakladnico slovenske, jugoslovanske in svetovne kulture. Mojstru Štovičku želimo ob obletnici predvsem zdravja, ustvarjalnega nemira pa je bil tako vse svoje življenje poln. Če bo zdravje, ga bo pot še večkrat popeljala v atelje, pa bo nepregledni množici svojih umetnin pridružil še kakšno. Ob jubileju — iskrene čestitke! HURA, POČITNICE SO TU! Otroci, preberite in razložite svojim staršem! Mogoče boste s tem prihranili veliko skrbi in solza! Počitnice so tu, z njimi pa tudi nevarnosti, na katere morda niste pomislili. Med počitnicami imate več časa, zato ste pogosteje na cesti. Cesta ni samo za vas! Uporabljajo jo tudi drugi, ki so močnejši! Otrok — pešec: • Uporabljaj pločnik! 0 Če ni pločnika, hodi po levi strani ceste, da vidiš vozila, ki prihajajo naproti! • Med hojo se ne prerivaj! Ne hodi v skupini! • Hodi po skrajnem levem robu cestišča! Otrok — kolesar: • Preglej, če je kolo pravilno opremljeno in ima dobre zavore! • Na cesto smeš sam le, če imaš kolesarski izpit! • Vozi po desni strani ceste (največ 1 m od roba)! • Krnilo drži z obema rokama! Ne vozi drug poleg drugega! • Vozi se sam, brez akrobatskih sopotnikov! • Ne vozi prtljage, ki te lahko ovira! • V mraku ali megli prižgi luč, da te drugi lahko pravočasno opazijo! • Posebej pazi: — pri zavijanju na levo, — pri prihodu na cesto, — pri obračanju! • Ne divjaj, zlasti po klancu navzdol! Memorial Petra Mavsarja ŽE DRUGIČ GARNIZIJA CERKLJE TVD Partizan Zdole je 8. in 9. junija organiziral že četrtič turnir v malem nogometu, posvečen spominu na Petra Mavsarja, prerano umrlega športnika in športnega organizatorja. Kljub neugodnemu vremenu se je IV. MEMORIALA PETRA MAVSARJA udeležilo 10 ekip. Vrstni red po nedeljskih finalnih igrah je bil: 1. GARNIZIJA CERKLJE, 2. PTUJSKA iz Ljubljane, 3. TVD PARTIZAN ZDOLE, 4. ARTIČE. Prve tri ekipe so prejele poka le, vsi udeleženci nedeljskega finala pa posebna priznanja za sodelovanje. Pokal najboljšega strelca je osvojil Franc Hribar, iz ekipe Ptujska. Ekipa cerkljanske garnizije je tokrat zmagala že drugič in ima tako največ možnosti, da s še eno zmago osvoji veliki memorialni pokal v trajno last. Tretje mesto domačinov je doslej njihov največji uspeh na tem turnirju. Poročilo o akciji »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Krško je organiziral v sodelovanju s PM Krško, Zastavo avtom Krško, M. Agrokombinatom Krško, AMD Krško in ZSAM Krško preventivno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo« dne 22. 6. 1985. Akcija je potekala v celi regiji na isti dan. V akciji je sodelovalo 7 miličnikov, 10 kontrolorjev tehničnih pregledov, 7 inštruktorjev, predsednik AMD Krško in uslužbenec sekretariata za notranje zadeve. ZAHVALA VALVASORJEVE KNJIŽNICE Valvasorjeva knjižnica se zahvaljuje vsem navedenim organizacijam združenega dela, ker so prispevale namenska sredstva za nakup knjig, ki so obogatile fond te kulturne ustanove. V akciji 100 DIN ZA ZAPOSLENEGA, katere cilj je bil prispevati delež k ohranitvi matičnosti Valvasorjeve knjižnice, so svojo skrb za kulturni napredek izkazale: TCP Djuro Salaj, tozd PAPIRKONFEK-CIJA (12.500 dinarjev), SOP Krško, tozd OPREMA (23.600 dinarjev), SOP Krško, tozd IKON Kostanjevica (10.000 dinarjev), Vzgojnovarstveni zavod Krško (6.000 dinarjev), Lekarna Krško (1.500 dinarjev), Osnovna šola Kostanjevica (1.700 dinarjev), Srednja šola Krško (7.000 dinarjev), Počitniška skupnost Krško (30.000 dinarjev), Surovina — tozd Brestanica (1.200 dinarjev). Sodišče Krško (1.700 dinarjev) Transport Krško (19.100 dinarjev) Skupno sta bili pregledani 302- motorni vozili. Okvare so bile sledeče: 1. zavore: 7 mot. vozil 2. krmilni mehanizem:14 mot vozil 3. gume:44 mot. vozil 4. svetlobne naprave:69 mot. vozil 5. druge večje okvare:51 mot. vozil 6. brezhibnih motornih vozil; 115 mot. vozil Varnostni pas uporablja:97 voznikov moi. vozil Ne uporablja;20 voznikov mot. vozil Vozil z naslonjali je bilo; 51 mot. vozil Zaradi večjih pomanjkljivosti vozil ali potekle registracije je bilo odvzetih 12 prometnih dovoljenj in ene registrske tablice. 4 vozniki so bili brez vozniškega dovoljenja. Hkrati je bila tudi akcija pregleda koles. Tajnik sveta: PETER ZORKO ALI STE VEDELI? da zagleda voznik pešca, ki hodi pravilno po levi strani cestišča v smeri hoje in nosi pravilno obešeno kresničko, že na razdalji 300 m pri dolgih lučeh in na 130 m pri kratkih, da zagleda voznik pešca brez kresničke šele na 130 m pri dolgih lučeh in na 20 — 30 m (ali pa šele na vetrobranskem steklu) pri uporabi kratkih luči, da je najprimernejše mesto za nošenje kresničke desna stran oblačila, da kresnička prosto visi približno v višini kolena (40 - 120 cm od tal), da je nošenje kresničke OBVEZNO ZA ODRASLE IN OTROKE, kadar hodijo po cesti izven naselja ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti, da vas bo miličnik lahko kaznoval z denarno kaznijo, če ne boste nosili kresničke, kadar je to potrebno? NAS GLAS 8 20 Ob&mšd kom* ZKi. fHto KDO JE INOVATOR IN KAJ JE INOVACIJA!? Problemska konferenca OKZKS Krško o inovacijski dejavnosti O sklepih in usmeritvah, ki jih bo delovna skupina zapisala na podlagi razprave, bodo razpravljali Predsedstvo OK ZKS, Občinski komite ZKS ter Zbor združenega dela SO Krško. V razvitih državah dvigujemo produktivnost pretežno z inovacijami. Tako dosežejo okoli dve tretjini ali celo 90 odstotkov dviga produktivnosti, tretjino ?a z organizacijskimi izboljšavami. Na 00 zaposlenih dosegajo 40 do 50 in več inovacijskih predlogov (ZDA, Japonska, NDR in drugi), v Jugoslaviji jih imamo 4 odstotke. Okrog 90 odstotkov novih patentov nastaja v IS državah, v 21 državah prijavijo skupno 96 odstotkov patentov, ostanek (4 odstotke) pa prijavljajo vse druge države sveta, med katerimi je tudi Jugoslavija. ..To je le eden izmed podatkov, ki so jih v pripravljenem gradivu navedli organizatorji problemske konference o inovacijski dejavnosti v krški občini, ki jo je 25. junija letos sklicalo Predsedstvo OK ZKS Krško. Vsi udeleženci so si bili edini v nekaterih točkah: - da bo naše gospodarstvo lahko dvignilo produktivnost le z znanjem in z učinkovitejšo ( sodobnejšo in cenejšo) proizvodnjo, - da imamo za to kadrov - glede na svetovne razmere - dovolj, - da inovacij in patentov nimamo toliko, kot bi jih potrebovali glede na vse objektivne in subjektivne okoliščine. Okoliščine so sicer porinile v ospredje zavest o potrebi po inovacijah. Vzroki so predvsem mednarodni ekonomski odnosi, naše družbenoekonomske razmere (zadolženost v tujini) in stališča, ki smo jih zapisali v naših dokumentih. Zal pa pri vsem tem ne pomaga niti dejstvo, da smo ena prvih držav v svetu, . ki je obveznost vseh delovnih ljudi, da ob vestnem ravnanju s proizvodnimi sredstvi in materiali skrbi tudi za njeno nenehno izboljševanje, zapisala celo v Ustavo (15. člen). — Morali bi imeti referente za inovacije, vsaj v občinskem merilu. Skrbel naj bi za dostopnost do strokovne literature, opravljal formalnosti v zvezi s pripravljanjem inovacij, tehničnih izboljšav in patentov, vodil evidenco o njih, skrbel za redno sklepanje o nagrajevanju avtorjev, konstruktorjev .... Zapleta se vedno pri istem: - Ljudje svojih izboljšav in predlogov ne prijavljajo, ker se razprava o njihovi vrednosti in nagrajevanju prepogosto izrodi v mučno, dolgotrajno mrcvarjenje, namesto da bi postalo samoumevno. - Ne ločujeno dela od nedela, površnosti in neskrbnega ravnanja z orodji in materialom. - Ni informacijske in inovacijske kulture in ljudje so preskromni, da bi v svojih drobnih „ pogruntavščinah" gledali ekonomsko pridobitev za celoten kolektiv, ki bi jo bilo vredno in treba nagraditi. - Nikakor ne moremo razjasniti, kaj je delo konstruktorjev in ostalih strokovnjakov, kaj pa je tudi za njihovo delovno področje tehnična izboljšava. - Razumno se da in je treba uporabljati tudi vse dosegljivo tuje znanje. - V kar največji možni meri naj bi odpravili težave, ki izvirajo iz generacijskih nasprotij v OZD in iz zavisti ter dopovedati ljudem, da zaradi nagrade inovatorju ne bodo tanjših, temveč (zaradi prihranka) kvečjemu debelejše kuverte. - Premalo poznamo tudi zakonska določila in to omogoča zlorabe, izmikanja .. . Ponekod ni urejenih celo internih samoupravnih aktov, a ttdi tam, kjer je v dokumentih zapisano vse najlepše, se ne bo nič premaknilo brez subjektivnega faktorja. Razprava je pripeljala tudi do ugotovitve, da pri nas kriza učinkovitosti ni za trakom, ampak v vodenju in organizaciji. Te stvari bo treba slej ali prej razrešiti in celi vrsti različno rangiranih šefov v proizvodnji poiskati delo, kjer bodo lahko res pomagali. To bo sicer gotovo pripeljalo do socioloških nasprotij, a družbi kot celoti bo koristilo. V veliko večji meri bi morali izkoristiti (zlasti) tovarniška sredstva komuniciranja (razglase, oglasne deske, biltene), in sicer ne zato, da preko njih delavce samo učimo. Z ustreznim spodbujanjem, zlasti pa z objavljanjem opisa in seznama problemov, ki jih je treba razrešiti v proizvodnji, na zahodu dosegajo svojo zavidljivo rast učinkovitosti proizvodnje. Mi vse te institucije imamo torej jih izkoristimo! „Ali veste, da v zahodnih tovarnah hodijo vodje skupin in obratov med delavci z rokami na hrbtu (Tako kot pri nas, je pripomnil nekdo!) in najpo-mebnejša naloga jim je. da ugotovijo, kje v delovnem procesu nastajajo zastoji, kje so problemi.... ?!" je vrgel ., kost" eden izmed udeležencev. Ta „kost" je pripeljala do ugotovitve, da bi v skoraj vsaki naši delovni organizaciji dober organizator proizvodnje imel polne roke dela in bi ob tem lahko prijavil kup izboljšav, predno bi vse uredil in vsaj preprečil nastajanje škode. Jasno je, da ne gre kopirati modelov. Ustvariti si moramo svoj, avtohton, a učinkovit model in v njega vključiti vse, kar je uporabno ne pa dobro delovno metodo zavračali zaradi ideloške opredelitve države, iz katere prihaja. Izumi namreč dajejo kakovost, a za prihranek energije, časa in surovin je bistvena vrsta drobnih tehničnih izboljšav. Prihranek pa omogoča nižjo proizvodnjo in prodajno ceno. STANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V OBČINI KRSKO PO ANKETI IZ MAJA 1985 Občinska konferenca ZK je v maju 1985 razposlala anketo delovnim organizacijam v občini. Prejela je 19 odgovorov. Analiza odgovorov daje naslednjo sliko stanja inovacijske dejavnosti: 1. število anketiranih OZD: 19. 2. Število v anketo vključenih zaposle nih: 6884. 3. Število v anketo vključenih delavcev v proizvodnji, vzdrževanju in tehničnih službah: 5535. 4. število prijavljenih inovacij v letih 1983 in 1984: 52. 5. število skupinskih inovacij v letih 1983 in 1984:15. 6. Ekonomska korist inovacij v letih 1983 in 1984: 118.216.100 dinarjev. 7. Izplačan delež inovatorjem v letih 1983 in 1984: 1.143.662 dinarjev (0,97 % od koristi). 8. Kadrovska struktura inovatorjev: 1 NK, 7 KV, 13 VK, 12 SS, 5 VIS, 5 F (brez TCP Djuro Salaj). 9. Struktura inovacij v letih 1983 in 1984: 3 patenti, 42 tehničnih inovacij, 9 koristnih predlogov. 10. Stanje pravilnikov o inovacijah: Od 19 anketiranih OZD dvoje delov-vnih organizacij še ni sprejelo pravilnika o inovacijskih dejavnosti. Od 19 anketiranih OZD za leti 1983 Vse premalo vlagamo v vzgojo mladih kadrov. ZOTK občine Krško dobi sredstev toliko, da lahko le životari. Tako tudi ne more mladih pritegniti in jim omogočiti usposabljanje na vseh področjih tehničnih dejavnosti, kot bi jih morala in lahko glede na svoj osnovni koncept. Eden kričečih primerov je razvoj računalništva. Sredstev za nabavo računalnikov ni — torej so ti dosegljivi samo otrokom premožnejših staršev, ki zmorejo tako invisticijo. Skozi igro bodo ti otroci seveda zlahka prodrli v svet informatike in se kasneje uveljavili na tem področju. Kričeč primer socialnega razslojevanja otroki in 1984 so le v 8 delovnih organizacijah vidni rezultati procesa vzpodbujanja inventivne in inovacijske dejavnosti. Ker so bile v anketo vključene predvsem večje in pomeb-nejše DO v občini, je dejasko stanje v vseh preostalih DO slabo, če izvzamemo izjeme (obrtniško zadrugo. .) 11. Obdelovalci inovacijskih predlogov so v večini DO komisije in tehnične službe.Nobena od anketiranih DO ne navaja posebne službe za inovacije in uvajanje inovacij v prakso. 12. Organiziranih oblik za pospeševanje množične inventivne dejavnosti (MID) na splošno ni. Izjeme so Iskra IEZ, TPC Djuro Salaj (v uvajanju!) NAS GLAS 8 21 - Pomemben strokovni delež k razpravi je prispeval prof. Kreto Puharič z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Razen tega je s seboj prinesel ne vpogled vrsto zanimivih knjig. Ocenjujemo, da bi si z njihovim prebiranjem lahko marsikateri inovator, organizator proizvodnje, vodilni delevec v združenem delu . . . pomagal in da v današnjem času znanje tujega jezika ne bi smela biti ovire. Zato (vam v pomoči objavljamo seznam teh knjig. Študij, brošur in dokumentov, vam pa prepuščamo, da si jih skušate nabaviti in jih preštudirati. 1. ERFINDEN - (K) EIN PROBLEM? -EINE EINLEITUNG FOR NE-UERER VND ERFINDER - G. S. ALTSCHULLER - VERLAG TRIBUNE BERLIN 1973 2. The Employed Inventor in the United States — R X D Policies, Lavv, and Practice — Fredrik Neume-yer with legel enalysis by John C. Stedman — Copvright 1971 by The Massachusetts Institute of Technology 3. NACHGETACHT MITBEMACHT -Eine Reihe fur Neuerer und solche, die es vverden vvollen 4. ista serija in založba H. Ring - J. Starke — Aller Anfang braucht Idetn (Erfahrungen eines NeuererkoUektivs aus dem VEB Schwermaschinenbau „S. M. Ki-rovtvi" Leipzig) 5. Janez Stanovnik — Svet v dolgovih in Mednarodni monetarni fond — DZS 1985 6. Financiranje in obračunavanje inovacij v organizacijah združenega dela, pripravil LOJZE KERSNIČ, dipl. oec. — Center za samoupravno normativno dejavnost Ljubljana, december 1977 7. Pot do spodbude in pravične delitve osebnih dohodkov — Zavod za organizacijo poslovanja, center za samoupravno normativno dejevnost, LJubljana 1979 - avtorji: Albin Černjač, Martin Grum, Vladimir Klemenčič, Bogdan Lipičnik, Rudi Male, Sebastijan Piskar, Miha Potočnik, Miran Potrč, Viola Prinčič-Gorjen 8. Rezolucija o daljam razvoju znan-stvenoistraživačke djelatnosti u SFRJ — sprejela jo bo skupščina SFRJ 9. Samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne skupnosti SRS za obdobje 1986 - 90 10. ČZ Uradni list SRS - PREDPISI O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOUŠA-VAH IN ZNAKIH RAZLIKOVANJA s komentarjem - Krešo Puharič, Lojze Ude, Marija Krisper —Kram-berger ČE VAS ZANIMA! in IGM Sava (le razpisi!). Nekatere DO pri tem »delujejo z ORS Krško. 13. Ovire za razmah inovacijske dejavnosti v anketiranilfDO so predvsem naslednje: - problemi vzdrževanja proizvodnega procesa zaradi malih serij in unikatov, - ne utečeno teamsko delo, - nedorečen pravilnik o inovacijah (kar pomeni nedorečenost v praktičnem izvajanju pravilnika), - pomanjkanje strokovnih služb, - prevelika angažiranost strokovnega kadra, - neustrezna stimulacija inventivnosti in inovacijske dejavnosti, zavist . . . , - tretiranje inovacij pri strokovnjakih za službeno obveznost. Vzorno je problematiko inventivne dejavnosti izpostavil poročevalec za Kovinarsko Krško. Ugotovitev je značilna za večino DO v občini. Občinflct raziskovalna skupnost Krško, ki je poleg ZKS, sindikata in MGZ delala analize o stanju inovacijske dejavnosti v občini, je prišla do podobnih ugotovitev. Vsem delovnim organizacijam ponujeni poenoteni pravilnik o inovacijski dejavnosti, ki ga je pripravila ORS, uvedba Teslinih plaket, priznanj in nagrad pri ORS ter številne akcije obveščanja naj bi pripomogli k ustvarjanju ustrezne klime in kulture za večje uveljavljanje ustvarjalnega dela. Iz analize ankete iz maja 1985 zaključujemo, da se je stanje inovacijske dejavnosti bistveno premaknilo le v določenih delovnih organizacijah (kar vključuje okrog 4000 zaposlenih v občini). gospodarski vestnik Leto XXXIV »št 19 f Najbolj so izkoriščeni pravniki, najmanj pa inženirji Po uveljavitvi zakona o združenem delu so pri nas naj boli iskani pravniki, inženirji pa so na zadnjem mestu, trdi znanstvena raziskava, ki sta jo pripravila GZJ in Inštitut zagrebške ekonomske fakultete Svojstven, samo naš paradoks je, da so bili leta 1972 pri nas najbolj iskani in najbolje izkoriščeni strokovnjaki ekonomisti, leta 1976 in leta 1984 pa pravniki - to je hkrati najbolj zgovorno pričevanje o tem, kaj se je v zadnjih desetih letih dogajalo v jugoslovanskem gospodarstvu. Diplomirani inženirji so bili leta 1972 na drugem mestu, tik za ekono-rr..3ti, leta 1976, po uveljavitvi zakona o združenem delu, pa so na prvem mestu ekonomiste zamenjali pravniki, pa tudi inženirji so prispeli na peto ali zadnje mesto. Leta 1980 so bili diplomirani pravniki še vedno na prvem mestu, diplomirani inženirji pa še vedno na zadnjem. Kljub temu, da je bil po letu 1980 sprejet dolgoročni stabilizacijski program in napovedan korenit zasuk k učinkovitejšemu gospodarjenju, so bili pravniki v letu 1984 še vedno najbolj iskani in na prvem mestu. Sledili so jih diplomirani ekonomisti, inženirji pa so bili na petem, to je na zadnjem mestu. Teh podatkov ne stresamo iz rokava, ampak sn l ih vzeli iz znanstvene raziskave (že če- .rte Ko vrsti), ki sta jo organizirala Gospodarska zbornica Jugoslavije in inštitut zagrebške ekonomske fakultete. Leta 1984 sta omenjeni ustanovi organizirali znanstveno raziskavo v 305 ozdih, v katerih sta z anonimno anketo testirali stopnjo izkoriščenosti strokovnega znanja kadrov z visoko in višjo izobrazbo, zaposlenih v gospodarstvu. Lani so testirali tudi izkoriščenost znanja visokokva-lificiranih in kvalificiranih delavcev. O rezultatih ankete bodo v kratkem širše razpravljali v Gospodarski zbornici Jugoslavije, po vsej verjetnosti pa tudi v nekaterih znanstvenih ustanovah, ki so pokazale zanimanje za ta vprašanja. Ti podatki to tudi zaslužijo, kajti en sam podatek iz tega sila bogatega gradiva - tisti, ki smo ga navedli v začetku (da so bili strokovnjaki) - je še en dokaz več o etatizaciji gospodarstva v zadnjem desetletju. Če bi bila ekonomski sistem in ekonomska politika dajala prednost hitrejšemu razvoju nove proizvodnje in novih tehnologij, spreminjanju gospodarske strukture z namenom večjega izvoza in hitrejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, se nikakor ne bi moglo zgoditi, da bi bili pravniki na prvem, inženirji in matematiki pa na zadnjem mestu. Najhuje pa je to - anketa to prepričljivo nakazuje - da stopnja znanja v jugoslovanski družbi nenehno narašča, da pa je strokovna struktura nezaposlenih še vedno boljša od strokovne strukture zaposlenih. Poleg tega pa velja za zaposlene, da so, čim večja je njihova strokovnost, časovno in efektivno tem manj izkoriščeni. NAŠ G LAS 8 22 Podatki iz industrije in rudarstva povedo, da je bilo v 14,1 odstotka organizacij strokovnost izkoriščena do 25 odstotno, v 30,8 organizacij do 50 odstotno, v 39,7 odstotkov 75 odstotno, samo 15,4 odstotka organizacij pa je izjavilo, da so strokovnjaki pri njih 100-odstotno izkoriščeni. V svetu velja, da je strokovnjak dobro izkoriščen, če znaša ta odstotek 85 do 90. Smo torej v skupini tistih držav, kjer niso slabo izkoriščeni zgolj stroji, oprema in čas, ampak tudi ljudje in njihova strokovnost. Naj povemo še, da dandanes štejejo v sodobnih gospodarstvih naložbe v izobraževanje za dvakrat bolj donosne kot naložbe v proizvajalna sredstva. To je razumljivo, saj so nosilci razvoja nove tehnologije, ki terjajo najsodobnejše znanje in njegovo čedalje večjo udeležbo v celotnih naložbah, na račun strojev in opreme. Profesor dr. Jovan Brekič z Inštituta zagrebške ekonomske fakultete pravi, da je treba značilno vztrajanje Mednarodnega monetarnega sklada pri zmanjšanju naložb v izobraževanje kritično presoditi, in pogledati koliko je in koliko ni v jugoslovanskem interesu. Anketa torej po svoje meri naše zaostajanje za svetom, žal pa ne samo za svetom, ampak tudi za lastnimi načrtovanimi družbenimi cilji, ki so postavili v ospredje motivacijo neposrednih proizvajalcev za povečanje proizvodnje in dohodka. Če so inženirji najbolj strokovni del čete proizvajalcev, je težko razumeti, da so leta 1972 in 1984 pri odgovorih na vprašanje, zakaj inženirji niso dovolj izkoriščeni, na prvem mestu navajali odgovor, da niso spodbudno nagrajevani. Leta 1972 je bil takšen odgovor na prvem mestu, 1976 na petem, leta 1980 na desetem in leta 1984 vnovič na prvem mestu. Najbolj porazno je sodelovanje strokovnjakov pri sprejemanju poslovnih in samoupravnih odločitev. Le 31,8 jih je izjavilo, da je ta vpliv precejšen, 48,1 odstotka jih pravi, da je le delen, 20,1 odstotka pa, da je šibak. Drugače povedano, 68,2 odstotka strokov- CE VAS ZANIMA: Iz Biltena Elektrogospodarstva Slovenije POSLOVANJE Z IZGUBO IN CENA ELEKTRIKE Od začetka tega leta se v slovenskih elektrogospodarskih organizacijah spet kopiči poslovna izguba. Vzrok je ta, da je po lanskem finančno uspešnem letu, ki se je končalo z ugodnim rezultatom glede dosežene količinske proizvodnje in tudi s pozitivnim bilančnim rezultatom, elektrogospodarstvo v leto, 1985 štartalo s prenizko povprečno ceno kilovatne ure. Že malodane celotno letošnje I. polletje torej Elektrogospodarstvo Slovenije ustvarja manjši skupni prihodek, kot bi bil potreben za pokritje stroškov izkopa premoga, proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije. Po najnovejših ocenah bo elektrogospodarstvo lahko letos ob sedanjih cenah električne energije ustvarilo samo 68,5 milijarde dinarjev skupnega prihodka. Tako mu bo za pokritje stroškov zmanjkalo okoli 12,8 milijarde dinarjev. S tem bo doseženega le 84 odstotkov potrebnega skupnega prihodka, s kolikršnim bi po oceni (s konca lanskega leta) Interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva pokrili letošnje poslovne stroške. Ob tem, ko je določanje cene električne energije v pristojnosti zveznega izvršnega sveta, je znana samo ena izmed postavk letošnje ekonomske politike, po kateri naj bi cena električne energije rastla hitreje od splošne rasti cen. Za zdaj pa še ni znano, kdaj bo zvezna vlada odločala o podražitvi in za kolikšen odstotek se bo odločila. Iz elektrogospodarstva Slovenije je osrednji organ upravljanja -delavski svet SOZD - vendarle že signaliziral, da terjajo ocene«, da bi se s 1. julijem morala električna energija podražiti za, 39 odstotkov, če naj se poslovno leto konča brez izgube. Jasno pa je, da potrebni odstotek podražitve iz meseca v mesec narašča. Prvega januarja letos bi namreč za finančno izravnan letni poslovni rezultat Elektrogospodarstva Slovenije zadoščal le 21 odstotni dvig povprečne cene. njakov trdi, da je njihov vpliv pri pripravljanju strokovnih odločitev v ozdih le delen in jj. bak, le tretjina pa, da imajo nanje precejšen vpliv (to je profesorja inženirja Ivana Sime-unoviča z Gospodarske zbornice Jugoslavije izzvalo, da se je vprašal, ali ni to nekakšen kazalec moči tehnokratskih skupin in ozkih timov, ki so sprejemanje odločitev monopo-lizirali za ožje skupine izbrancev). Ko so Zenica, Iskra ali Rade Končar glasovali za korenito spreminjanje proizvodnje, so preskrbeli svojim delavskim svetom ne le mnenja svojih domačih pristojnih strokovnjakov, ampak tudi zahodnih in vzhodnih. Kaj pa se dogaja s samoupravljanjem dandanes, če strokovnjake potiskajo na zapeček v lastni tovarni? Nič takega, česar ne bi bili že vedeli: dohodek je v 95 odstotkov primerih (podatki za leto 1984) sad zviševanja cen in ne rasti produktivnosti dela, spremenjene proizvodnje, novih tehnologij itd. Raziskava in anketa sta dali obilico novih podatkov o starih temah: o tehnološkem presežku med tistimi, ki so že zaposleni, o izkoriščenosti delovnega časa, strojev in zmogljivosti, ki jih v takšnem prispevku ne moremo niti omenjati, kaj šele komentirati. Prav bi bilo, če bi te podatke po pogovorih v Gospodarski zbornici Jugoslavije in nekaterih znanstvenih ustanovah, ki so pokazale zanimanje zanje, obravnavali tudi na drugih ravneh, od katerih je bolj odvisno stimuliranje zviševanja dohodka z državnimi ukrepi in predpisi, zavoljo katerih gospodarsko tako krvavo potrebujejo pravnike. Jovanka Brkič SAVSKE ELEKTRARNE SE BLIŽAJO Medobčinska gospodarska zbornica jo v Krškem 21. junija organizirala »posvetovanje o usklajevanju razvoja v Posavju ob izgradnji hidroelektrarn«. Gre seveda za izgradnjo verige pretočnih hidroelektrarn na reki Savi. Poudarek uvodnih obrazložitev je bil na tem, da naj bo ta »poseg tisočletja, ki ga lahko primerjamo morda le z izgradnjo Južne železnice« (kot ga je označil eden od razpra-vljalcev). vzpodbujevalec, ne pa nosilec razv- . oja vseh ostalih dejavnosti, ki nujno'morajo spremljati tak dogodek. Udeleženci posveta iz občin, na območju katerih se bodo te elektrarne gradile (Laško. Sevnica. Krško in Brežice), se tega povsem zavedajo, zato so svoja razmišljanja tudi začeli z nizanjem problemov in dilem, kijih bo treba razrešiti večinoma že pred pričetkom gradnje posameznih objektov. »Zavedamo se. da je to slovenski energetsl projekt (zopet besede enega od udeležencev) stoletja, da naš gospodarski in z njim ves ostali razvoj sloni na energiji. Iz izkušenj pa vemo. da taka gradnja prinaša vrsto vzporednih problemov na vseh mogočih področjih — oo gospodarstva, vzporedno na vse to vezane infrastrukture pa tja do čisto socioloških pojavov. Pred zaključkom dopoldanskega — s,a,P^ nega dela posvetovanja so si udeleženci bul edini v treh temeljnih ugotovitvah: di X, m NAS G LAS 8 23 1 1. Na območju občin, kjer se bodo elektrarne gradile, ni ostrega nasprotovanja gradnji, saj se vsi zavedamo potrebe po električni energiji. 2. Zavedamo se vsi, kakšne težave in zapleti nam pri gradnji teh objektov pretijo, in jasno je, da jih je treba praVočasno predvideti ter interese uskladiti v procesu planiranja. 3. Celotni projekt je tik pred vstopom v fazo razprave pred najširšo javnostjo in glede na to, da se nekaterih problemov zavedajo vsi udeleženci akcije, je jasno, da morajo pred javnost z že pripravljenimi rešitvami in odgovori na že sedaj prisotna vprašanja in dileme. Zaradi obsežnosti problematike so si udeleženci posveta razdelili delo in ga nadaljevali v 3 skupinah, katerih naloga je bila operacionalizacija zaključkov sestanka. Udeleženci dela so po skupinah razpravljali o: — planskih dejavnostih — vključevanju Posavja v razvojni plan SR Slovenije, — problematiki razvoja kmetijstva, gozdarstva, ribištva, vodnega gospodarstva..., — uresničevanju resolucijskih gibanj (1985), vključevanju v srednjeročni plan in razvojnih težavah Posavja. Tega razgovora so se med drugim udeležili tudi podpredsednik IS SR Slovenije za področje gospodarstva Janez Bohorič, podpredsednik RK SZDL za področje gospodarstva Jože Knez (nekdanji direktor Novolesa in nosilec Kraigherjevega prizna- nja), predsednika republiških komitejev za energetiko in plan tov. Piskernik in Samar ter direktorji organizacij združenega dela iz Posavja. Uvodno poročilo o gibanju gospodarstva v prvih petih mesecih sta pripravila MGZ in SDK. Zaradi kratkega roka je žal poročilo s posveta sila skrčeno, a glede na obsežnost, pomembnost in dolgoročno naravnanost celotne akcije smo prepričani, da bo že dovolj priložnosti za temeljito pisanje o njej. Dom XIV. divizije FOLKLORNO SREČANJE Tudi to smo našli na plakatu (mimogrede naj povemo, kako smo opazili, da je ročno pisanih plakatov vse ved): 22. junija popoldne je bilo v Domu XIV. divizije na Senovem 1. SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN, ki so se ga udeležile folklorne skupine Ivan Navratil iz Metlike, Anton Umek - Okiški iz Bo stanja, Anton Tanc iz Šmart-nega ob Paki, iz Smartnega v Rožni dolini ter domača folklorna skupina DKD Svoboda Senovo. Po folklornem programu je bilo družabno srečanje, na katerem je igral ansambel Brodniki. OD 14. JUNIJA NE KRŠKO V REMONTU V noči iz 14. na 15. junija je bilo prekinjeno obratovanje v Nuklearni elektrarni Krško zaradi rednega letnega remonta in tretje menjavegoriva. Najpomembnejša dela, od katerih je odvisen pravočasen zaključek letošnjega remonta, ki je načrtovan za 3. september, bodo na primarnem delu elektrarne pregled uparjalnikov in pregled reaktorske posode ter preizkušanje zadržculnega hrama. Na sekundarni strani bo glavno opravilo odpiranje ene nizkotlačne turbine. Čeprav imajo v nuklearki nekaj težav z nabavo rezervnih delov, upajo, da bodo s podaljšanjem delovnega časa in delom preko vikendov uspeli pognati elektrarno tudi kakšen dan pred predvidenim rokom. S. M. NE KRŠKO: PROIZVODNJA OD JANUARJA DO MAJA MWh razpoložljivost januar februar marec april maj 441 549 437 435 381 062 467 123 409 491 93,41 100 80,78 99,9 89,1 ¦1» NE KRŠKO NA RAZSTAVI V TRŽIČU Konec maja je bila v Tržiču že 13. mednarodna razstava mineralov in fosilov, na kateri sta poleg razstavljalcev iz 5 evropskih držav sodelovala tudi Rudnik urana Žirovski vrh in Nuklearna elektrarna Krško, prvi s predstavitvijo rudnin, iz katerih bo pripravljal rumeno pogačo za naše jedrske elektrarne, nuklearka pa seveda z delovanjem elektrarne, ki uporablja gorovo iz uranove rude. (Foto: IVAN KRAHULEC) POSLOVNI VLAK VARČUJE S ČASOM Hiter in udoben poslovni vlak varčuje s časom, čas je pa od nek daj, in je čedalje bolj, denar. Zakaj varčuje in kako?! Zalo. ker vas hitro pripelje v Ljubljano in vam zaradi sestanka, ki je (recimo) ob 9. uri, ni treba na vlak najpozneje ob šesti uri zjutraj. Norčujete pa lahko tudi tako, da v udobnosti vlaka samega že med potjo v miru opravite priprave na sestanek ali kak poslovni razgovor. Vse to' nikakor ni propagandna akcija v korist ŽTP. ampak v korist vseh. ki so se prisiljeni vsaj enkrat tedensko po službenih opravkih voziti vLjukljano ali Zagreb. Akcijo je že drugič (tokrat uspešno) vodil Izvršni svet SO Krško in tisto, česar ni mogla doseči uvedba bencinskih bonov, so sedaj očitno vsilile izpraznjene blagajne pa še kak objektivni dejavnik (tudi varnost prometa na avtocesti n. pr.). NAS G LAS 8 24 Torej: pogodbo je z ŽTP v imenu vseh koris-tnikov vozovnic poslovnega vlaka sklenil IS SO Krško. V naši občini so organizacije združenega dela odkupile 20 vozovnic, od katerih vsaka pomeni trajno rezerviran sedež na vlaku in letno velja 160.000 dinarjev. Stalne vozovnice so odkupile: NEK. TCP Djuro Salaj, Kovinarska. SO Krško. Beograd-ska banka. Ljubljanska banka-TPB. SOP. Zavarovalna skupnost Triglav, M-Agrokombinat in Preskrba. V prosti prodaji lahko potniki kupijo vozovnice z rezervacijo sedeža na železniških blagajnah. Cena enosmerne vozovnice za Ljubljano je 518 dinarjev, povratne pa 838 dinarjev. Za Zagreb boste v eno smer odšteli 378 dinarjev in za obe 616 dinarjev. Poslovni vlak stoji samo na postajah v Brežicah. Krškem in Sevnici. Iz Zagreba krene zjutraj ob 6.25. v Krškem je ob 7.01 in v Ljubljani ob 8.25. V obratno smer se odpravi iz Ljubljane ob 14.55. v Krškem je ob 16.21 in ob 17.00 v Zagrebu. Z OTVORITVE OBNOVLJENEGA DOMA OBRTNIKOV - Po uradnem delu otvoritve in ogledu prostorov, v katerih zda/ že skoraj poldrugi mesec poslujeta Združenje obrtnikov Kriko in Obrtna zadruga Resa Krško, se je na asfaltiranem prostoru pod domom številna zbrana množica obrtnikov in njihovih gostov po „ veselično"sprostila. . . Kulturnoumetniški program na proslavi 40-letnice osvoboditve ter vrnitve izgnancev, internirancev in političnih zapornikov 8. junija na brestaniškem gradu so izvedli: skupina recitatorjev iz Kostanjevice, združena pevska zbora iz Brestanice in Krškega ter Pihalna godba Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško. Udeležence prireditve je še posebej navudšila glasbena stvaritev Radovana Gobca »Od puntov do Tita«, ki je tu doživela krstno izvedbo. Posavski kovinarji na republiškem tekmovanju — struga rji: Karel Gabrič — Metalna, TGO, Janko Bizjak — TCP Djuro Salaj, Vzdrževanje, — konstrukcijski ključavničarji: Rado Klenovšek — TCP Djuro Salaj, Vzdrževanje, Mirko Tratar — Kovinarska, 10, — varilci MAG: Franc Pleterski, SOP, Oprema, — varilci REO: Ivan Zabgsu — Kovinarska, 10, — varilci TIG: Ivan Fridl — Kovirfarska, IO, — plamenski varilci: Martin Pire — Kovinarska, IO, Ivan Zakšek — SOP, Oprema, — avtomehaniki OTTO: Slavko Milar — Metalna, TGO, Jože Lajkovič — Transport, — avtomehaniki DIESEL: Drago Jazbec — Transport, Ivan Zupančič — Transport. Razen tekmovalcev so se srečanja udeležili tudi štirje člani strokovno-tehničnih komisij iz naše občine. Gre za izbrane dolgoletne sodelavce in udeležence tekmovanj na občinski in republiški ravni, ki so se s svojim delom že potrdili. To so: Zdenko Mirt — TCP Djuro Salaj, Vzdrževanje, Branko Vegelj in Janko Levičar iz Kovinarske ter Ivan Čumič iz Metalne, :TG0. Po enakih načelih sta se v strokovno žirijo• svojim dolgoletnim dosedanjim delom na tem področju »prebila« iz naše občine še: — ing. Stane Zorko (SOP) — vsa tekmovanja varilcev, — Anton Pleterski (OS ZSS Krško) — ključavničarji. Ne glede na končne uvrstitve na republiškem tekmovanju smo prepričani, da izbor kovinarjev tekmovalcev sili vse zainteresirane, da se v predpripravah izpopolnjujejo pri rednem delu, s tem pa v svojih organizacijah prispevajo čedalje več k učinkoviti, varčni in kakovostni proizvodnji. Res je, da tekmovalna trema marsikateremu odličnemu delavcu včasih ponagaja ali da kdo tudi nima poguma, da bi svoje znanje in sposobnosti pomeril z ostalimi. Pac, očitno Se velja pregovor, ki v jeziku bratskih narodov tako zveneče pove: »Na muci se poz-naju junaci.« NAŠ GLAS 8 25 BILA SEM PRI PLANINCE-VIH NA LIBNI V torek smo šli na I.ibno. k Planinčcvim. da bomo v krušni peči pekli domači kruh. Ko smo prišli gor. smo se pozdravili. Nato smo si oblekli bele predpasnike in dali naglaverulke. Umiti smo si roke. nato smo šli mesit kruli, la čas, ko je kruh vzhajal, je 1'laninčeva teta zakurila veliko krušno peč. Pri peči je rabila omelo, grcbljico in lopar. Bojana je prinesla skuto in smetano in smo napravili še sirov zavitek. Ta čas, ko je kruh vzhajal, so nas povabili na češnjo, /a njih smo natrgali kamilice in lipe'. Ogledalhsmo si tudi hlev. kjer imajo več glav živine, la čas je gospodinja vzela z loparjem iz peči rumeno zapečen kruh. Ker je bil še vroč. ga nismo mogli jesti in smo ga vzeli v šolo. Veseli smo bili. da smo videli, kako se peče kruh v krušni peči. nato smo se vrnili domov. RKNATA IIRŠILK , učenka l.y r. OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Z Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško: O SLOVENSKIH SAMPIONKAH IN ŠE O ČEM. ali si: lahko ra/ridu pravi tklovadnic a? V pogovoru z ravnaleljieoOsnovnešole dr. Mihajla Rostoharja Krško lili DO HO/K' smo izvedeli, da so njihove mlade rokomelašiee poslale X. junija letos republiške prvakinje med svojimi vrstnicami. I/ poročila na eni izmed športnih strani ponedeljkovega Dela lega nepoučeni bralec ne more izvedeti, ker so BOJANA SINIIČ (kapetanka). HO.IANA l.l-VS-TIK. RO/.IKA STOPAH. MAKU I A IIUDOKI .IN. MARTINA Al .T in MIRA MOI.AN nastopile kol ekipa Dolenjske: »...rokomet — dekleta: Dolenjska:Ljubljana 7:1. (.orcnjska:P Monika Mavsar BODIMO KOT VELIKA, SREČNA DRU2IIMA Bodimo si brstje, ljudje! Bodimo vendar ljudje! Združimo, združimo se vsi, vsi ljudje, ljudje z vseh celin bodimo kot en človek! Pridite ter prinesite spoštovanje s seboj! Sejte ljubezen, sejte prijateljstvo! Pomagajmo si, da bomo živeli srečno! Bodimo kot eden, kot družina! (Že 40 let živimo v miru.) Bilo je težko, na potoke krvi je bilo prelite,, vendar zdaj živimo lepo. Ne sovražite, ne ubijajte! Združimo se, pomagajmo si, tako bomo živeli lepše! Bojujmo se, vendar ne z orožjem! Bojujmo se za pravice, za bratstvo, za enakost in neodvisnost! Bodimo kot velika, srečna družina! (Monika Mavsar, učenka 7. c razreda OS Jurija Dalmatina Krško,je za to stvaritev prejela 11. nagrado na natečaju OK SZDL Krško.) Zadnje novice Samoupravna stanovanjska skupnost Krško: TE2KO URESNIČLJIVA SOLIDARNOST Utrinkisseje skupščine SSS Krško Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti je na svoji zadnji seji (2. junija) razpravljala in sklepala med drugim tudi o: poročilu o delu, poslovanju s sredstvi SSS in poslovnem poročilu delovne skupnosti SSS občine Krško za leto 1984 in planu delovne skupnosti za leto 1985. Razprava je tekla tudi o predlogu programa dela in finančnega načrta SSS za leto 1985, o predlogu prednostne liste odobrenih posojil OZD, TOZD, DS individualnim prosilcem iz sredstev vzajemnosti, sredstev ZZBNOV, SPIZ in delavcem, ki so zaposleni pri obrtnikih, povišanju najemnine in obratovalnih stroškov .. . Iz poročila o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1984 smo vzeli nekaj odlomkov. V programu dela in finančnega načrta SSS občine Krško za leto 1985 beremo: Cene stanovanj so se v letu 1984 podražile v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1983 za 32 %. Poprečna cena m stanovanja je znašala v polletju 1984 49.284,40 din/m- V letu 1984 smo zgradili naslednja stanovanja: 1. KRŠKO - 64 stanovanj V Krškem smo zgradili 3 objekte s 64 stanovanji, s skupno površino 3562 m". Poleg stanovanjskih objektov smo zgradili tudi zaklonišče za 200 oseb in kotlovnico. 2. SENOVO 24 stanovanj Na Senovem je zgrajen 24- stanovanjski objekt s skupno površino 1408 m\ V objektu je tudi zaklonišče za 100 oseb. Dejstvo je, da republiška zakonodaja ne obravnava več mladih družin kot posebne kategorije upravičencev, obravnavajo se v okviru kategorije delavcev in družin z nizkimi dohodki in se jim stanovanja dodeljujejo za nedoločeno dobo kot vsem ostalim upravičencem. Torej jamstvo organizacij združenega dela, kjer je prosilec zaposlen, ni več potrebno in ni pogoj za dodelitev stanovanj. Najvišji znesek povprečnega mesečnega dohodka na člana družine upravičenca Gre torej za dohodek, ki ne sme presegati določen % (40 % oz. 60 % za mlade družine) povprečnega čistega dohodka delavca v SRS v letu pred razpisom natečaja za pridobitev solidarnostnih stanovanj. To je poseben pogoj za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju. Odbor je pri pripravi predloga pravilnika sicer upošteval ta člen družbenega dogovora, ker je za vse podpisnike obvezujoč, vendar ugotavlja, da so mejni zneski, izraženi v procentih od povprečnega osebnega dohodka v SRS, postavljeni na kritično mejo. Ljudem, ki imajo tako nizke dohodke, da izpolnjujejo ta poseben pogoj, je ogrožena socialna varnost, ker stroški (standardnega) stanovanja znašajo 5,4 % dohodka družine, ekonomska stanarina pa celo 8,3 % dohodka (Analiza Zveze stanovanjskih skupnosti SRS). Hkrati pa to pomeni, da morajo upravičenci do solidarnostnega stanovanja plačati pred vselitvijo lastno udeležbo, kr znaša, že pri 40 % povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v odnosu na povprečni mesečni dohodek v SRS v letu pred natečajem za dodelitev teh stanovanj, 4 % vrednosti SEJA IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet SO Krško je na svoji zadnji seji (27. junija letos) obravnaval med drugim tudi: program ukrepov za sanacijo stanja DO Kostak, predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa eksploatacije gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad, informacijo o stanju v OZD in na področju družbenih dejavnosti v letu 1985, predlog za brezplačen prenos pravice uporabe na delu stavbe CKŽ 12, predlog komisije za varstvo pred nalezljivimi boleznimi in zahtevek uprave za družbene prihodke za imenovanje vodje inšpekcije. dodeljenega stanovanja. To pomeni (za leto 1984), da mora štiričlanska družina pri povprečnem mesečnem dohodku 29.214 40 din plačati za, po površinskem normativu, dodeljeno stanovanje 149.605,22 din lastne udeležbe. Postavlja se vprašanje, če upravičenca, ki mu je dodeljeno stanovanje kot socialni kategoriji, s to dodelitvijo ne pahnemo še v večjo socialno ogroženost ali celo pred dejstvo, da se v stanovanje ne more vseliti, ker nima sredstev za lastno udeležbo ali pa stanovanja ne bi mogel vzdrževati. Zato je nujno uveljavljanje načela solidarnosti in vzajemnosti v naši družbi, ki zagotavlja socialno varnost tistim prebivalcem, ki tega s svojim delom objektivno ne morejo sami oziroma tistim, ki objektivno niso sposobni sami sebi zagotavljati socialne varnosti. NAS GLAS 8 31 V občini Krško je bilo do letošnjega leta zgrajenih in dodeljenih 342 solidarnostnih stanovanj: 274 v KS Krško, 36 v KS Senovo, 4 v KS Raka. 5 v KS Kostanjevica in 7 v KS Podbočje. Od tega je bilo dodeljenih za določen čas 249 stano vanj. Stanovanja so bila dodeljena po pogojih tedaj veljavnih pravilnikov in ostanejo v veljavi. 69 družinam so organizacije združenega dela, ki so jamčile zanje, rešile stanovajske probleme z Vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1984 V januarju 1984. leta je odbor za graditev in prenovo stanovanj razpisal javni natečaj za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti za leto 1984, skupno s sredstvi ZZB NOV Krško in sredstvi SPIZ Krško, namenjenih za kreditiranje individualne gradnje v skupni višini din 108.746.762,00 din, Po opravljeni preverki vseh vlog s pravilnikom o dodelitvi posojil iz sredstev vzajemnosti v občini Krško, po opravljenih terenskih ogledih, faznosti gradnje in stanovanjskih razmer vseh individualnih prosilcev ter naknadno sprejetem sklepu o zmanjšanju prispevne stopnje za potrebe vzajemnosti v občini Krško za čas od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984 je odbor za graditev in prenovo stanovanj izdelal predlog o razdelitvi zmanjšanih sredstev, katerega pa je potrdil tudi zbor uporabnikov skupščine na seji dne 14. 6. 1984. Razdelitev posojil je bila naslednja: - posojilo za nakup stanovanj na Kore-sovem bregu v Krškem, v objektu A 4 na Senovem in objektu v Kostanjevici je prejelo 21 OZD, TOZD in DS, - za komunalno opremo zemljišč in kreditiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena se je posojilo dodelilo SKIS-u Krško v višini 8.258.254.00 din, - razpisna sredstva za revitalizacijo v višini 5.000.000.00 din se zaradi zmanjšanega priliva niso dodelila. - sredstva za kreditiranje individualne gradnje in nakup stanovanj so se razdelila med 184 prosilcev, delavcev zaposlenih v OZD, TOZD in DS, podpisnicah samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS občine Krško za obdobje 1981 1985. - 37 prosilcev je prejelo posojilo iz sredstev, namenjenih udeležencev. NOB, - 37 prosilcev pa je prejelo posojilo iz sredstev SPIZ. Na kredite individualnim prosilcem se je pritožilo 7 prosilcev, katerih pri tožbe sta odbor za graditev in prenovo stanovanj in skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško reševala tako. da je realizacija odobrenega kredita možna samo ob povečanem prilivu sredstev. Vsi odobreni krediti so se koristili po mesečnem dotoku sredstev. Tako je na dan 31. 12 1984 bilo neizkoriščeno posojilo samo dveh OZD za nakup stanovanj v Kostanjevici. Program dela Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško upošteva še program dela Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za leto 1985. odkupom solidarnostnih stanovanj, in sicer: 42 v Krškem 25 na Senovem in 2 v Brestanici. 180 družin, ki jim šestletni rok še ni potekel, bo moralo stanovanje izprazniti oziroma reševati stanovanjsko vprašanje z OZD, ki so jamčile zanje. Z dodeletvijo solidarnostnih stanovanj so se reševali še stanovanjski problemi upokojencev, invalidov in borcev za nedoločen čas. V delovni načrt Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za leto 1985 so vključene tudi vse naloge iz delovnega načrta za leto 1984, ki v tem letu še niso bile zaključene, in sicer: 1. Obravnava sprememb in dopolnitev zakona o stanovanjskem gospodarstvu 2. Obravnava in sprejem stališč o samoupravni organiziranosti in delovanju delegatskega sistema v stanovanjski skupnosti, s posebnim poudarkom na problematiki dela in pristojnosti stalnih skupnih organov ter strokovnih služb stanovanjske skupnosti; 3. Sprejem enotnih stališč za politiko stanarin in najemnin v letu 1985/1986; 4. Sprejem dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva občine Krško v obdobju 1986-2000; 5. Sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1986 - 1990 in srednjeročnega plana 1986 - 1990; 6. Uveljavitev samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstve-nih pravic; 7. Uresničevanje in sprejem dogoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov s področja socialnega varstva; 8. Sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznosti ter načinu združevanja dela in sredstev ter koriščenje sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR /loveniji ter občini Krško v letu 1985; 9. Zagotoviti izvajanje družbenega dogovora za gradnjo domov za učence in študente v letu 1985; 10. Določiti stopnjo za združevanje sredstev solidarnosti in vzajemnosti na ravni republike; 11. Zagotoviti materialne pogoje, potrebne za pričetek delovanja posebnega združenega dela za področje stanovanjskega gospodarstva; 12. Ustanoviti posavsko stanovanjsko zadrugo s posebnim poudarkom na opredelitvi razvoja stanovanjskega zadružništva v samoupravnem sporazumu o temeljih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za srednjeročno obdobje 1986 1990 13. Proučiti uveljavitev informacijskega sistema na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva. gospodarski vestnik Ljubljana, 28. junij 1985 Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije Podprta zamisel o splošni SIS na ravni občine Izvršilni odbor združenja je že na seji 17. aprila obravnaval delovno gradivo 'Analiza uresničevanja družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje- ter v zvezi s tem sprejel nekatere sklepe in predloge. Na Izredni seji 4. junija pa je ponovno obravnaval omenjeno gradivo, (objavljeno v prilogi Poročevalca št. 15 z dne 7. S. 1985) ter pri tem ugotovil, daje treba podpreti dane ugotovitve in predloge za učinkovitejše in racionalnejše delovanje SIS-ov materialne proizvodnje, pri tem pa zagotoviti večji vpliv uporabnikov. Zavzeti se je treba tudi za večjo fleksibilnost sistema, ki bo upošteval dejanske potrebe določenega območja in funkcionalno povezanost dejavnikov na tem področju. Postati pa bi morali tudi dejansko mesto dogovarjanja. Izvršilni odbor je podprl idejo o organiziranosti splošne SIS materialne proizvodnje na nivoju občine za področje komunalnega, stanovanjskega, energetskega in cestnega gospodarstva. Proučiti bi morali tudi organizacijo SIS vodnega gospodarstva, predvsem glede razmejitve nalog med vodnim in komunalnim gospodarstvom za področje oskrbe prebivalstva in industrije s pitno in porabno vodo. Dodatno bi bilo treba opredeliti tudi mesto in vlogo stavbno-zemljiških skupnosti oz. novo ustanovljenih skladov stavbnih zemljišč, da bi se ti funkcionalno vključevali v novo oblikovane splošne SlS-e materialne proizvodnje. Jasneje pa bi bilo treba, kot so menili, opredeliti tudi pristojnosti razširjenih delavskih svetov in organov SIS. O strokovnih službah SIS pa so menili, da naj bi te opravljale predvsem naloge planiranja, financiranja in usklajevanja, za izvajanje ostalih nalog pa naj bi poblastili strokovne službe izvajalcev oz. drugih pooblaščenih ozdov. Prav tako pa so menili, da strokovnih služb gospodarske zbornice in splošnih združenj ne moremo enačiti s strokovnimi službami SIS-ov materialne proizvodnje in se ne strinjajo s predlogom, da bi strokovna deta za SIS materialne proizvodnje prevzele službe zbornic in splošnih združenj, niti s predlogom, da bl se strokovne službe združenj in SIS na republiški ravni združile. NAŠ GLAS 8 32 Proslave na brestaniškem gradu so se poleg družbenopolitičnih delavcev iz občine udeležili tudi častni gostje (od leve proti desni): slavnostna govornica VIDA TOMŠIČ. FRANC ŠETINC, BOŽENA OSTROVRSNIK. EMIL ŠTERN in LIDIJA ŠENTJURC VIDA TOMŠIČ: »Naše spominske proslave, tudi današnja, naj bodo za nas nenehni vir krepitve in nadaljnjega razvijanja vseh tistih najplemenitejših idej in lastnosti našiiborce)rturesničevanje vseh tistih sanj in načrtov, ki so jih skušali fašisti s fizičnim uničenjem na moriščih in v plinskih celicah zadušiti, ki pa so zato še silneje zaživele. Vizija o osvobojenem človeku v osvobojeni socialistični družbi, za katero je bil človek pripravljen na najtežje žrtve, naj v mladih rodovih najde nove oblikovalce. Vztrajanje v graditvi družbe socialističnega samoupravljanja naj bo naš trajni spomenik žrtvam preteklih bojev in naš ofenzivni odgovor reakciji in fašizmu.« (Iz govora Vide Tomšič na proslavi 40. obletnice osvoboditve ter vrnitve izgnancev, intemi-rancev in političnih zapornikov — na brestaniškem gradu 8. junija letos) OBČANI, POZOR: V OBČINI KRŠKO 1000 ILEGALCEV »Ilegalci« ste namreč vsi tisti-, ki nimate veljavne osebne izkaznice. Vaša osebna izkaznica pa ni veljavna, če ni bila izdana v času med 1981 in 10. oktobrom 1984. Že ta rok je bil enkrat podaljšan v pomoč vsem zamudnikom, vanje pa štejete tudi vsi tisti, ki imate trajne osebne izkaznice. Pred kratkim so delavci sekretariata za notranje zadeve občine Krško izbrali iz kartoteke vse tiste, ki osebnih izkaznic še niso zamenjali in jim poslali opozorilo z naslednjo vsebino: »Po Zakonu o osebni izkaznici (Ur. list SRS. št. 16/74 in 29/79) ste bili dolžni do 12. 10. 1984 zamenjati osebno izkaznico. Ker tega niste storili v določenem roku, morateosebno izkaznico zamenjati takoj, najkasneje pa v desetih dneh. V kolikor ne boste v roku desetih dni od prejema tega obvestila osebne izkaznice zamenjali, vas bomo na podlagi 16. člena, S točka Zakona o osebni izkaznici predlagali v postopek SODNIKU ZA PREKRŠKE. Sekretar: ANTON PODGORŠEK, dipl. Delavci Rudnika rjavega p družbenopolitičnimi organizacija, v sredo, 3. julija 1985 ob 18. uri pred red Dčjmm Sti pvo s samoupravnimi organi In praznovanje rudarskega praznika štirinajste divizije Senovo! Opozorila zamudnikom pošiljajo postopoma po krajevnih uradih. Vsekakor pa je bolj modro, da ne čakate tega opozorila, ampak da se napotite v »svoj« krajevni urad in oddate vlogo za zamenjavo osebne izkaznice. Če ne veste: neveljavne so vse tiste osebne izkaznice, ki nimajo vpisane osebne matične številke občana. Zato ne čakajte, da vam to pove uradni dopis, uslužbenec pri bančnem ali poštnem okencu ali miličniška patrola, ki vas lahko (ker ste brez dokumenta) kaznuje. Poglejte svojo osebno izkaznico in, če ni prava, si zagotovite novo. NOVA SPREJEMNA PISARNA Informacije, vloge, koleki v udobnejšem prostoru Občane, kijih bodo različni opravki vouili v pisarne upravnih organov, so končno dobili možnost, da večino teh zadev opravijo na ugodnejši način, kol so jih doslej. Od I. julija namreč v pritličju občinske upravne zgradbe deluje novasprejmno-informa-tivna pisarna, ki bo le nekaj metrov od glavnih vhodnih vrat na desni strani hodnika in bo nadomestila dosedanjo zastekleno lino, neudobno tako za stranke kot za zaposlene. Pred vhodom v novo pisarno bo visel svetlobni napis INFORMACIJE, VLOGE, KOLEKI, ki se bo prižgal hkrati z lučmi v tem prostoru. Ni pa ta novost namenjena samo ugodnejšemu počutju občanov in zaposlenih, ampak čim učinkovitejšemu poslovanju občinske uprave, saj bodo v njo skušali prenesti čimveč tistih (zlasti enostavnih) upravnih zadev, ki so jih doslej stranke morale opravljati po različnih pisarnah. Postopek bo enostaven: pri sprejemnem pultu bodo stranke povedale, kaj potrebujejo, prejele ustrezen obrazec z navodili za izpolnitev in, ko ga bodo oddale, tudi obvestilo o tem, kako bo prišel odgovor na njihovo zahtevo —v štirinajstih dneh po pošti ali pa bodo po nekatere dokumente (potni listi, osebne izkaznice...) prišli osebno. Tudi koleke strankam že nekaj časa ni treba hoditi kupovat v trafike in možnost nabave kolekov bodo še naprej imele kar pri sprejemnem pultu. Prej omenjene »vse preproste zadeve«, ki da jih bodo občani lahko opravili pri sprejemnem pultu in se s tem ognili tavanju po hodnikih občinske upravne zgradbe, so vse, kar so občani že doslej opravljali pri sprejemnem pultu. Poleg tega bodo tu oddajali še vloge za izdajo — nabavnih dovoljenj za orožje, — potrdil o premoženjskem stanju, — izdajo ali podaljšanje potnih listin, — izdajo osebnih izkaznic... Postopoma — glede na izkušnje in potrebe — bodo funkcionarji različnih služb občinske uprave v sprejemno pisarno prenašali še ostale zadeve. SPREJEMNO—INFORMATIVNA PISARNA bo odprt a za stranke vsak dan med 7. in 15. uro oz. ob sredah do 17. ure. PREIZKUS (TUDI) KRŠKIH KOVINARJEV Med šestnajstimi tekmovalci Posavja jih je iz krške občine 13 Deveto delovno srečanje kovinarjev Slovenije z novim imenom MEMOR1AL FRANCA LESKOŠKA — LUKE je bilo med 27. in 29. junijem v Titovem Velenju. Na osnovi republiške uradne razdelitve seje tega tekmovanja najboljših in najučinkovitejših kovinarjev udeležilo iz posavskih občin 16 tekmovalcev, med njimi kar 13 tistih, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela krške občine. Glede na to, da že na tako srečanje ne more kdor-sibodi, ampak le najboljši, je vredno zapisati njihova imena: (seznam tekmovalcev je na strani V)