: : * H 1| KOROŠKI ČASOPIS 96 Leto VI, 12. julij 1996, cena 200 SIT I Poštnina plačana na pošti Ravne na Koroškem I .-■mt 4r ; -V ZAVAROVALNICA MARIBOR PODRUŽNICA ZA KOROŠKO ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM V »S m * it**m&-'** *■ ^ * AVTOHISA JAKOPEC Pooblaščen servis - prodaja vozil Kososvelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063 855 975 do 5 let za nova in rabljena vozila LEASING na 5 let MOŽNOST testnih voženj! STARO ZA NOVO jjfe Dmmtii OPSIL Originalni rezervni deli, dodatna oprema, avto alarm, kleparsko - ličarska dela Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE 04vÙ/t£^ DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD UliO QBIDHiiag UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/83-641, 83-652 tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-59 J Karikirano Nekoč so nas učili:«Domovina je ena nam vsem dodeljena!«. Na proslavah ni bilo težko izbrati pravih besed in pesmi, saj so bili opozicijski ustvarjalci zamolčani. V demokraciji pa je resnično težko. Domovina je sicer še vedno ena, zaslužnih za njeno osamosvojitev in osvoboditev pa toliko, da ne vemo, komu bi verjeli. Nekam hitro so začeli pisati zgodovino. V prestolnici so kulturne, državne in strankarske proslave dvignile toliko prahu, da ga narava spira kar nekaj tednov. Zaradi dežja so ogrožene vse poletne prireditve in celo žetev. Provinca bo še ob kruh zaradi prestolniških zdrah! Sicer pa tudi v novih občinah z novimi oblastniki ni veliko Ixtlje. Nekateri spoštujejo državne praznike, drugi pa le svoje. Ponekod usmerjajo programe kulturniki, drugod veterani. Več povdarka kot državnim je posvečeno občinskim praznikom. Dravograjčani so svojemu STAREMU občinskemu prazniku dodali NOVO utemeljitev in ga mimo praznujejo naprej. Laltko njim, ki se niso ločevali ! Težko pa je sosedom v otrčini Ravne-Prevalje. Občinski grb so sicer ohranili /čeprav bolj priprada Črnjanom/, občinski praznik pa želijo zamenjati. Zaključka svetovne morije vendar ne gre praznovati! Proslavam naj bodo osnova veseli dogodki. Javni poziv za datum in vsebino občinskega praznika je objavljen. Predlagam javno razpravo o vsebini: MOJE SREČANJE Z VESOLJCI Predlog ni strankarsko obarvan, ni povezan z gospodarskimi uspehi ali polomi, ne posega v bližnjo ali daljno zgodovino, ne daje prednosti nobenemu kraju v občini in je sploh - nevtralen. Datum si naj demokratično določi vsak sam, odvisno od tega, kdaj se je že ali si želi srečanje z vesoljci doživeti. Kulturni program si naj vsak izbere po svojem okusu in si privošči pogostitev iz lastnega žepa. Verjamem, da občinski svetniki boljšega in cenejšega predloga ne bodo sprejeli.O Pobudnik • Popravimo krivice - klin se s klinom izbija. • Naša politična sredina je vse bolj skrajna. • Če si pogosto okrogel, pogosto končaš v kotu. • Eni so radovedni, drugi rado videni. • Le napačni so brez napak. Niko VSEBINA X Boj za staro pravdo 4 X Politika in nogomet 5 X Maks Večko: Gradimo tudi stanovanja 8 X Anketa: Zdaj pa na morje 11 X TAB smelo v zrela leta 14 X Vsi radeljski župani 15 X Nojevska lipa '96 18 X Tereza v Dravogradu 27 X Naskok na vrh slovenjgraškega rokometa 30 X Spor med NK Fužinar in Korotan 33 Na naslovnici: Poletno veselje Foto: Tomo Jeseničnik PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne m Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13- točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju junij 1929 je pomemben datum ^ v sodobnem propadanju slovenskih gozdov. Takrat je Jakob Mlinar, po domače Motvoz iz Javorja pri Črni na Koroškem, dobil v roke dokument, ki je črno na belem dokazoval, da je za propadanje gozda na tej kmetiji kriva topilnica v Žerjavu. Že pred slabimi sedmimi desetletji sta se s topilnico pravdala dva kmeta v Mežiški dolini, poleg Matvoza tudi sosednji Kavšak in prevaljski advokat Dušan Senčar (oče danes znanega advokata in smučarskega delavca Dušana Senčarja iz Maribora) je leta 1930 od rudnika tudi izterjal odškodni- ODŠKODNINA ŽE LETA 1930 Boj za staro pravdo je 0,11 odstotka žvepla, v suhih vejicah pa 0,37 odstotka žvepla. Profesor Marek suvereno nadaljuje, da sušenje povzročajo žvepleni plini, ki verjetno prihajajo iz bližnje topilnice. Jakob Mlinar -tudi današnji gospodar na Matvozovi kmetiji je Jakob, njegov oče prav tako - je bil res pravi gospodar, saj je opazil vsako spremembo v svojem gozdu. S to strokovno analizo je odšel do advokata Dušana Senčarja na Prevalje in ta je leta 1930 od mežiškega rudnika tudi izterjal odškodnino za uničen gozd. Takrat je rudnik vso suho drevje posekal in ga Matvozu plačal po dnevni ceni: za bor je Matvoz dobil 135 dinarjev, za smreko pa ni videl. Danes so tod samo še bukve, pa tudi na teh se že kažejo posledice plina. Znano je, da visokogorski kmet na Koroškem lahko brez gozda samo životari, podoba pa je toliko krutejša, ko kmet sicer ima gozd, vendar je ta zaradi onesnaževanja uničen. DANES SE METALURGIJA ODŠKODNINI IZMIKA In novi dokazi, da se zgodovina Ko sta v začetku tega stoletja kmeta Matvoz in Kavšak opazila, da se jima suši gozd in propada drevje, je Jakob Mlinar, po domače Matvoz, iskal strokovno mnenje in zanj zaprosil zavod za organsko kemijsko tehnologijo v Zagrebu, profesor Marek pa je okoli leta 1929 tudi opravil v tem koroškem kotu prve analize. V poročilu omenjenega profesorja lahko preberemo: zelene vejice smreke vsebujejo 0,66 odstotka žvepla, v zelenih borovih iglicah Dolina smrti 130 dinarjev. Gre torej za prvi pisni dokument na slovenskih tleh, ki opozarja na propadanje slovenskih gozdov, Mlinar in Kavšak pa sta bila prva slovenska kmeta, ki sta se postavila po robu takrat mogočnemu rudniku. Terjala sta le pravico. Današnji gospodar na Matvo-zovem Jakob Mlinar se tako še spominja, kako so v njegovem gozdu leta 1965 posekali zadnjo smreko, jelke pa današnji gospodar na Matvozovem gruntu sploh ponavlja: po slabih sedmih desetletjih kakšnih sto kmetov iz Mežice in Črne žerjavsko topilnico toži zaradi neizplačane odškodnine, saj na račun odškodnin že štiri leta niso prejeli niti tolarja. Teh odškodnin pa se je sedaj nabralo že za več kot 18 milijonov tolarjev. Še večje ogorčenje pa je bilo med temi kmeti pred tedni, saj niso dobili plačane niti stare odškodnine, ko je na kakšnih 400 hektarih gozdov prišlo ponovno do močne plinske pozebe. Tokrat v podjetju MPI iščejo vzroke zunaj topilnice, kljub temu, da je meseca maja bila najvišja še dovoljena meja onesnaževanja z žveplovim dioksidom v Črni presežena kar v desetih dneh in da so na sestanku v Črni iz šoštanjske termoelektrarne s številkami dokazali, da v tem mesecu niso niti enkrat prekoračili to dovoljeno mejo. V MPI pa priznavajo, da delajo s polno paro, kajti cena svinca na svetovnem trgu je izjemno velika, da so z ukinjanjem pražarne tudi ukinili ekološki monitoring, ko so lahko z merilnimi napravami in neposredno zvezo s podjetjem v primeru onesnaženja lahko zmanjševali proizvodnjo itd. Itd. V MPI so zaslutili, da se jim je v zadnji polovici leta zgodilo toliko usodnih reči (med drugimi požar na Glančniku, kjer so javnost kar nekaj časa skušali prepričevati, da ne gori, vse dokler zadeva ni zašla v skorajda neobvladljive vode), ki Iti lahko resno ogrozile obstoj podjetja, zato so se odločili za drugo taktiko: krivdo zavračajo. V žerjavski topilnici kajpak dobro vedo, da lahko strokovnjaki ugotovijo vzroke za letošnjo plinsko pozebo šele jeseni, saj v času vegetacije ni mogoče analizirati vzorcev. Torej, počakajmo vsaj na september in se vrnimo v bližnjo pretek- jš lost. Kmetje v zgornji Mežiški c dolini so nazadnje zagnali vik in krik leta 1977, ko je prišlo do enega večjih ožigov v njihovih § gozdovih. Kot da se ti ožigi ali “ plinske pozebe pojavljajo v destletnih ciklih: naslenji je bil leta 1986, zadnji pa pred nekaj dnevi. Rudnik Mežica, takrat še enovita delovna organizacija, je kmetom skromno odškodnino poravnaval vsako leto, to je vse do leta 1991, ko so s tem tudi prenehali. Načini plačevanja odškodnine so bili v teh letih različni: v nekem obdodbju so kmetom plačevali po hektarju, kar je bilo za mnoge kmete, kot je denimo Matvoz, nepravično. Več gozda je imel kmet, večjo odškodnino je dobil. Pravičnejši način je bil tisti, ko so Komentar Ivan Voler-Kavšak, zastopnik interesov kmetov v tožbi proti žerjavski topilnici kmetje dobili plačan tisti les, ki bi ga morali sekati, pa ga zaradi propadanja niso mogli. S to odškodnino so kmetje bili zadovoljni, nikakor pa niso zadovoljni, da sedaj že peto leto ostajajo brez odškodnin. Kmetje so o vzrokih prenehanja plačevanja Škode spraSevali v rudniku, leta 1993 so sklicali zbor, kasneje pa se odločili Se za tožbo. Ivan Voler, ki sedaj gospodari na KavSakovi kmetiji v Javorju in je predstavnik kakSnih sto oškodovanih kmetov, je povedal: -V teh letih je bilo s strani podjetja MPI in rudnika Mežica veliko sprenevedanja. V enem od dopisov so na naSo zahtevo odgovorili, da so zahteve za odškodnine vzeli na znanje in dodajajo, da bo dokončni dogovor o eventuelnem izplačilu možen po končanem lastninskem preoblikovanju podjetje MPI. Rekli so tudi, da se odškodnini ne izmikajo, vendar naj kmetje pripravimo kriterije, po katerih bi to izplačevali. Kmetje smo zagovarjali, da bi odškodnino plačevali po enakih kriterijih kot leta 1986, vendar je podjetje MPI to zavrnilo. Zato sta kmetijska pospeševalna služba za kmetijski del in Zavod za gozdove za področje gozdarstva izdelala študijo in na tej osnovi pripravila kriterije, po katerih smo kmetje upravičeni do odškodnine. Tudi na osnovi tega se v Mežici niso zganili in tako smo 26. septembra 1995 vložili tožbo na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in o tem tudi pismeno obvestili pod-jete MPI in rudnik svinca in cinka.« Dopis, da naj kmetje počakajo do končanega lastninjenja podjetja, je pesek v oči. Znano je namreč, da v MPI ne bodo oddali programa lastninjenja in konec leta topilnica preide v roke sklada oziroma države. Takrat bodo kmetom nemara lahko zabrusili, naj se pogovarjajo z lastnikom, državo. Ivan Voler dodaja, da so kmetje pristali na minimalne odškodnine, saj se zavedajo, da pravičnih odškodnin ne bodo dobili nikoli izplačanih. Radi bi le tolikšne odškodnine, da bi na drugi strani državi lahko plačevali davke. Ironija je, da država brez sramu pobira davke od tistih gozdov, ki so tudi povsem uničeni in od varovalnih gozdov, v katerih je gospodarjenje omejeno. Za prekvalifikacijo zemljišč in gozdov je kmetijsko ministrstvo še vedno gluho. Sicer pa kmetijski strokovnjaki ugotavljajo, da je zaradi onesnaževanja prizadetost kmetijskih kultur v zgornji Mežiški dolini od pet do deset odstotna, zaradi emisije pa je škoda v reprodukciji živine okoli 20-odstotna. Strokovnjaki Republiškega zavoda za gozdove so ugotovili, da je na površini 1319 hektarov zasebnih gozdov 115 hektarov povsem uničenih, 756 hektarov močno poškodovanih, 446 pa poškodovanih. Ti gozdovi so v lasti 76 kmetov, katastrski dohodek teh gozdov je nekaj manj kot sedem milijonov tolarjev, škoda v teh gozdovih pa je ocenjena na tri milijone tolarjev. Gozdarji so naredili za vsakega kmeta posebej oceno in nekatere kmetije imajo dele gozda povsem poškodovane. Tisti kmetje, ki imajo vsega 30 odstotno poško-dovanost gozdov, pa sploh niso vložili zahtevka za odškodnino. Zakon o varstvu okolja je v členu 78. in 80. dovolj jasen in govori o tem, da mora povzročitelj razvrednotenega okolja pač plačati odškodnino. Kaveljc sprenevedanja je danes v tem, kdo neki je povzročitelj, potem ko je to jasno tudi slepim in gluhim. Stotnija kmetov iz Črne in Mežice čaka na pravdanje na slovenjgraškem sodišču in prav zanimiv bo izid v primerjavi z letom 1929. □ (ok) Politika in nogomet Piše: Niko R. Kolar Evropsko nogometno prvenstvo za leto 1996 je končano. Pričakovan triumf Nemčije in nenavadno velik uspeh Češke. Moštvi obeh držav sta v finalni tekmi poskrbeli za izjemen športen užitek. Tisti, ki smo preko malih zaslonov spremljali to dogajanje, smo bili nemalo presenečeni, ko smo v častni loži videli zbrane državnike, Kohla, Havla, Majorja, da posebej ne omenjam kraljice Elizabete. To pomeni, da v tujini določeni politiki precej dajo na nogomet. Kje vse se jim ta privrženost obrestuje, bi človek težko pokomentiral. Dejstvo pa je, da v naši majhni Sloveniji ta praksa še ni uveljavljena, zato tudi predsednik Kučan ali kakšen vladni predstavnik ni bil prisoten, recimo, na finalu slovenskega nogomemega pokala za leto 1996. Seveda pa se lahko vprašamo, zakaj naj bi bil oz., iz kakšnih vzrokov naj bi politiki, takšnih ali dmgačnih strank, hodili na nogometne tekme? V slovenski ligi deseterice še klubi niso jasneje politično definirani, saj nekateri od teh delujejo še po preživeli društveni shematiki, tisti, ki se več ali manj privatizirajo, pa tudi ne želijo biti ne črno ne rdeče, še manj pa zeleno obarvani. Vsak poskus v to smer je v zdajšnjem obdobju tranzicije skorajda obsojen na neuspeh. Tako se v zadnjem času ruši skoraj levo obarvana SCT Olimpija, sredinska ekipa Publikuma in do nedavno od tega za desno obsojena ekipa Mag Korotana. Spregledati ne morem niti nejasno opredeljene ekipe Branik-Maribora, še najlažje pa bi lahko politično obarval, kot levo usmerjeno, ekipo Hita iz Nove Gorice. Ta klub tega niti ne prikriva in se po rezultatih pretekle sezone tudi na račun svoje «pravilne« naravnanosti uspešno zoperstavlja zlonamernemu strankarskemu etiketiranju. Če še enkrat omenim Mag Korotan, moram zapisati, da v preteklih sezonah ni bilo opaziti politične prisotnosti v tem klubu. Morda se je zazdelo, da bo v sezoni 1995/96 generalni sponzor revije Mag iz Ljubljane, gospod Danilo Slivnik videl pri tem kakšne osebne ambicije, pa jih očitno ni, saj se na Prevaljah ni pojavil na nobeni tekmi te ekipe. Tudi vodilni funkcionarji Korotana so ves čas izjavljali, da nimajo namena ustvarjati politične klime znotraj kluba. Res pa je, da je na začetku sezone 96/97 prišlo do odstopa prejšnjega generalnega sponzorja Graje desno usmerjenega), zdaj pa naj bi sponzorstvo prevzele levo usmerjene gospodarske ustanove in ustvarjale na Koroškem nov politično-nogometni kurz. Takoj se zastavlja vprašanje posledic. Domnevam, da bo klub Korotan finančno boljše prosperiral, da se bo začela prepotrebna izgradnja nogomeme tribune na Prevaljah in da 1» končno na kakšen pomemben jesenski derbi prišel tudi župan otrčine Ravne-Prevalje, gospod Maks Večko. Prav z veseljem sem pred dnevi tudi prebral v občinskem glasilu poziv župana občine Dravograd, gospoda Rada Krpača, ki je pozval vsa podjetja in občane te občine, da bi gmotno in tudi drugače podprli nogometnega drugoligaša v Dravo gradu. Verjamem, da mu zato ni bilo potrebno biti kaj posebej politično navdalmjen (strankarsko), pa tudi mislim, da na račun tega poziva ne bo koval kakšen bodoči politični kapital. Povsem na zaključku naj zapišem, da bi moral po svoji vesti že v naslovu zapisati Nogomet in politika, se dotakniti nogometnih razsežnosti in veliko manj političnih zakulisij, ki neusmiljeno in vztrajno vdirajo v koroški nogometni vsakdan. □ Aktualno Mežiški »povej in se V občini Mežica so z velikim začudenjem sprejeli novico, da je Upravna enota Ravne na Koroškem 25.maja letos izdala lokacijsko dovoljenje družbi Aero-Lastic Europa, ki namerava na Glančniku pri Mežici proizvajati poliuretanske kolesne obroče. In kot je že napovedal župan Janez Praper, so se v Mežici v zakonitem roku na izdano lokacijsko dovoljenje na naslov Ministrstva za okolje in prastor tudi pritožili. Začudenje na izdano lokacijsko dovoljenje je bilo v Mežici toliko večje, saj so menili, da bo upravni organ upošteval odločitev občanov Mežica na referendumu 11. februarja letos, na katerem je 75,25 odstotka volivcev glasovalo proti izgradnji te tovarne. O dejstvu izglasovanega referenduma obveščajo tudi pristojno ministrstvo in v svoji pritožbi pojasnjujejo, da je občinski svet na osnovi volje občanov, izražene na referendumu, pričel postopek spremembe prostorsko ureditvenih pogojev, po katerih na tem prostoru ne bi smeli organizirati proizvodnje, ki uporablja kot surovine predpolimere diizo-cianata in poliole. POMISLEKI OBČNE MEŽICA Na seji 23. februarja letos pa je na osnovi 29. člena Zakona o varstvu okolja občinski svet območju občine Mežica določil status ogroženega okolja, predpise okrog uveljavitve tega statusa pa bodo izdelali po mednarodnih kriterijih eko standardov ISO 14000. Občina ima na izdano lokacijsko dovoljenje vrsto pripomb. Pišejo namreč, da odpadnih voda iz te proizvodnje ne bi smeli čistiti v komunalni čistilni napravi, ker niso pojasnjeni vplivi teh surovin na delovanje bakterij. Po mnenju občine Mežica bi bilo treba te vode čistiti v obratni čistilni napravi. Dodajajo, da ne vedo, kje namerava podjetje prati posode za surovine, saj jih v obratu ne smejo, na področju Koroške pa takšnih pralnic ni. Občina še vedno ni dobila odgovora, kam bo podjetje šlo z odpadom (škartom), ki nastaja pri tej proizvodnji. V času »zorenja-, to je takrat, ko reakcije še vedno potekajo, je tudi produkt poliuretanski obroč samovnetljiv, kar je po mnenju Mežičanov investitor zamolčal, inšpektorji pa tega očitno ne vedo. Trdni poliuretanski odpadki veljalo za posebne odpadke in jih Gospod Kreuh, na zadnji seji občinskega sveta ste imeli precej oster dialog z županom Janezom Praperjem. Kaj je botrovalo takšni ohladitvi odnosov med vama? Že na februarski seji je občinski svet sprejel sklep, kaj se lahko v občini Mežica pri postavljanju industrijske proizvodnje še dela. Opredelili smo, da morajo biti vsi posegi v skladu z mednarodnimi eko standardi ISO 14000. Ker je Mežica ekološko ogrožena, je prepovedano vsako nadaljnje zas- ni možno odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Skratka, v Mežici pravijo, da okoljevarstvene rešitve načrtovane proizvodnje niso takšne, da ne bi prizadele pravic in pravnih koristi tretjih oseb, ki jih je verificiral referendum. Upravna enota Ravne na Koroškem je v postopku izdajanja lokacijskega dovoljenja pridobila tudi strokovna mnenja ustreznih institucij. V Mežici menijo, da mariborski Zavod za zdravstveno varstvo ni primerna ustanova, saj je ta zavod za investitorja že prej pripravil strokovno mnenje. Torej so v svojem drugem mnenju ocenjevali svoje prvo mnenje. SPOR KREUH - ŽUPAN Svetnik Jože Kreuh, ki je bil tudi pobudnik za razpis referenduma, pa pravi, da gre pri izdaji lokacijskega dovoljenja za nedopustno napako. Kreuh dodaja, da je občinski svet na seji 7. junija sprejel sklep, da mora Komunalno podjetje, katerega soustanovitelj je občina Mežica, pred izdajo soglasja za priključek na vodovod in kanalizacijo pridobiti mnenje občinskega sveta Mežica. Komunalno podjetje Prevalje pa je 11. septembra družbi Aero-Lastic izdalo pozitivno mnenje za trupljanje kraja. Na moje insisti-ranje je bil sprejet konkreten sklep glede prepovedi proizvodnje poliuretana. Občina vseh teh argumentov in zahtev ni dala v celoti naprej, za kar krivim gospoda župana. Tudi pozneje, v zadnji pritožbi občine, ni bilo jasno definirano stališče občinskega sveta. Če se ne bi sam spustil v raziskovanje in končno dobil originalno dokumentacijo na Komunalnem podjetju Prevalje, se zadeve še zdaj ne bi razpletle. Ker je tudi občina Mežica lastnik »Dokončni NE za Aero-lastic« TUDI IZVEN MEŽICE JE POZNANO, DA JE NAJVEČ AKTIVNOSTI, VKLJUČNO Z ZBIRANJEM PODPISOV ZA REFERENDUM, PROTI POSTAVITVI TOVARNE POLIURETANSKIH OBROČEV VODIL JOŽE KREUH, LASTNIK ZNANE GOSTILNE EDLVAJS. OB ZADNJIH DOGODKIH SMO GA ZAPROSILI ZA IZJAVO: odvoz tehnoloških odpadkov, ki nastanejo pri tej proizvodnji. Gre za mnenje, da bi lahko vozili smeti na odlagališče na Holmcu, vendar o tem pogodba ni bila podpisana. 29. septembra lani je družba Aero-Lastic pozvala Komunalno podjetje Prevalje, da potrebujejo njihovo soglasje k lokacijski dokumentaciji, ki pa ga prevaljska komunala ni izdala in je 6. oktobra lani obvestila družbo Aero-Lastic, da splošnega soglasja za ureditev te proizvodnje niso izdali zaradi sklepa občinskega sveta Mežica. To je potrdil tudi direktor KPP Ernest Blatnik, ki se je začudil, da so lahko v lokacijskem dovoljenju pisali o soglasjih njihovega podjetja, kar ne drži, in tudi napovedal pritožbo na izdano lokacijsko dovoljenje. To pa še ni vse. Poliuretanski obroč je ponovno razvnel tudi občinski svet Mežice. Jože Kreuh je na občinskem svetu protestiral, ker v svojem ugovoru na izdano lokacijsko dokumentacijo občina ni opisala tudi dejstev, da investitor ni razpolagal z vsemi dovoljenji. Na tej točki sta se precej ostro besedno spopadla tudi nekdanja zaveznika, svetnik Jože Kreuh in župan Mežice Janez P ra per, □ (mp) Jože Kreuh komunalnega podjetja, niso smeli preko obljube, da brez našega soglasja ne bodo dali pozitivnega mnenja o odlaganju nevarnih odpadkov. Gospod župan pa tudi po prejemu teh dokumentov ni reagiral in jih ni predložil k pritožbi, čeprav sem mu jih pravočasno dostavil. Kako se bo zadeva s poliuretanskimi obroči po vaše razvijala naprej? Po tem nespornem dokazu, da ni vseh potrebnih soglasij, se inve- Aktualno Prevalje, oktober 6. 1995 Številka: 108-a/95 AEROLASTIC EUROPA 62392 NEŽICA Glančnik 3 Zadeva: IZDAJA SOGLASJA Sporočamo vam. da vam splošnega soglasja za ureditev proizvodnje poliuvretanskih kolesnih obročev nismo izdali zaradi sklepa občinskega sveta Nežica, ki je mnenja, da mora sodelovati pri končni odločitvi o proizvodnji poliuvretana v Nežici. Pripominjamo, da je Občina Nežica ena izmed ustanoviteljic našega podjetja. AOiuUbA-.Jl EUUJtiJL «.«. pKE VALJE • Direktor KPP: Ernest BLATNIK Faksimile dokumenta zavrnitvi soglasja stirorji tovarne poliuretanskih obročev dokončno umikajo in že prodajajo halo. Menim, da sem opravil za Mežico zgodovinsko delo, saj pri tem ne gre le za poli-uretan. Dokazali smo, da smo dovolj močni, da preprečimo kakršnokoli dodatno onesnaževanje našega kraja. To velja tudi v prihodnje, če bi kdorkoli želel pri nas delati s škodljivimi snovmi. Spomnimo se samo na predloge, da bi v mežiških rovih odlagali jedrske odpadke in podobno. Da smo uspeli, pa ni le moja zasluga. Za pomoč se zahvaljujem Vanji Karner, Meti Vinki, in Zoranu Mlakarju. Zasluge za to ima tudi direktor komunalnega podjetja Ernest Blatnik, ki je bil pripravljen izročiti originalne dokumente. Očitno je, da imate velik vpliv na javno mnenje v Mežici Stališča ljudi najbrž tudi dobro poznate. Kako so občani reagirali na dejstvo, da je bilo za postavitev tovarne poliretanskih obročev kljub referendumskemu ne izdano lokacijsko dovoljenje? Ljudje so bili ogorčeni, tudi do te mere, da so bili pripravljeni na državljansko nepokorščino, vključno s fizičnimi obračunavanji nad nepovabljenimi gosti. So pa tudi takšni, ki imajo drugačno mnenje. Na vas so leteli tudi očitki, da ste proti odpiranju novih delovnih mest. Pojavile so se razne govorice - da sem proti vsakemu razvoju gospodarstva v našem okolju in podobne neumnosti. Ta natolcevanja so čista laž. Sem za razvoj lesne in kovinske industrije, kot je to opredeljeno v pripravljenih spremembah prostorskoured-itvenih pogojev v občini Mežica. Nisem pristaš teze, da se mora zapreti naša topilnica. Delam v smeri, da MPI dobi državni denar za sanacijo ekološke obremenjenosti, da bo proizvodnja ekološko sprejemljiva. To so resnična dejstva. Sicer pa mi pokažite gostinca, ki bi bil tako nor, da bi bil proti gospodarskemu razvoju kraja, v katerem ima gostilno. □ JI MESECU^ vmr ji NierosTF Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najslabšega člena v proizv. ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omogočajo doseganje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa. NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078 Intervju Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalie: Gradimo tudi stanovanja OBČINA RAVNE-PREVALJE JE PO ŠTEVILU PREBIVALCEV NAJVEČJA OBČINA NA KOROŠKEM. GOTOVO JE, DA SO PROBLEMI PRI ZAGOTAVLJANJU OSNOVNIH POTREB OBČANOV, KI SE REŠUJEJO Z LOKALNO SAMOUPRAVO, V TAKI OBČINI DRUGAČNE NARAVE KOT V KATERI MANJŠI, KI SMO JIH SKOZI POGOVORE Z ŽUPANI V NAŠEM ČASOPISU LETOS ŽE PREDSTAVILI. V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO OBJAVILI OSNOVNA IZHODIŠČA ZA DEJAVNOST OBČINE RAVNE-PREVALIE, KI SOJIH PRIPRAVILI V NJIHOVIH STROKOVNIH SLUŽBAH, TOKRAT PA SMO ZA KOMENTAR POPROSILI ŽUPANA MAKSA VEčKA. Gospod župan, v programu dela za leto 1996 ste v občinski upravi zapisali, da boste kandidirali na javnih natečajih za pridobitev republiških sredstev, predvsem za izvajanje nalog na področju komunalnocest-nega gospodarstva. Ali ste, in koliko, teh sredstev od republike že pridobili? Pri vseh teh natečajih je tako, da mora občina zagotoviti večino sredstev, republika pa sodeluje v manjšem delu, če pridemo v program. Kandidirali smo za republiška sredstva za rekonstrukcijo lokalne ceste Čečovje-Šrot-nek v predračunski vrednosti 45 milijonov tolarjev in dobili 10 milijonov republiških sredstev. Letos in drugo leto pričakujemo iz tega naslova še 11,5 milijona SIT, kandidirali smo z investicijama v rekonstrukcijo ceste v Šentanel (vrednost del je ok. 35 milijonov SIT) in ceste Prevalje-Leše (60 milijonov SIT). Dodatno smo od republike zagotovili 18 milijonov tolarjev za sofinanciranje izgradnje kanalizacijskih sistemov - izgradnjo »kanala L« na Ravnah od trga do kinodvorane, kandidirali pa smo tudi pri ekološkem razvojnem skladu RS za dokončanje izgradnje plinifikacije in toplifikacije na območju naše občine. Preko komunalnega podjetja smo pri pristojnih ministrstvih prijavili tudi investicije za ločeno zbiranje odpadkov in sanacijo smetne jame. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa iščemo tudi druge možne vire. Tako smo med drugim sprejeli odlok o pobiranju komunalne pristojbine na mejnem prehodu Holmec za tovorna vozila, ki prehajajt) mejo na našem območju. **" V občini je kar nekaj še nedokončanih investicij, ki ste jih pričeli že v preteklih letih, kot na primer sanacija smetne jame na Ivkoviči, kolektor »kanal L« Suha na Ravnah, fazna izgradnja pokopališča Rarbara in drugo. Kakšno je trenutno stanje pri urejanju teh zadev oziroma kako daleč ste z dokončanji del? Dokončanje začetih investicij je naša prioritetna naloga. Pri investicijah, ki jih omenjate, sta vsaj dve, ki jih ni mogoče končati takoj, ampak so investicije na daljši rok. Urejevanje odlagališča odpadkov je že ena takih stvari, pri pokopališču Barbara pa se k problematiki Maks Večko finančnih sredstev priključuje tudi problem nerazčiščenega lastništva. Tudi pri «kanalu L«, to je kanalizacijski vod ob potoku Suha na Ravnah, sedaj predstavlja največjo oviro razčiščevanje lastninskih odnosov. Odlagališče odpadkov na Ivkoviči ne bo preneslo dolgotrajnega odlaganja. Ali so Že izdelani načrti za novo odlagališče, ali morda razmišljate in se dogovarjate za skupno odlagališče odpadkov za Koroško? Pri odlagališču odpadkov imamo rešitev, ki pomeni nadaljno petletno odlaganje. V tem času,sem prepričan, pa bomo morali priti do dokončne dolgoročne rešitve. V to rešitev vljučujem dogovor o lokaciji z večjim številom olrčin, da bi se čimbolj približali merilom ministrstva za sofinansiranje, to pa je odlagališče za območje, ki pokriva minimalno 45 000 prebivalcev. Naj dodam, da so idejni načrti za novo odlagališče pri nas izgotovljeni. Če ostaneva še malo na področju komunale - kako komentirate zaplete pri registraciji Komunalnega podjetja Prevalje kot skupnega javnega podjetja vseh treh občin v Mežiški dolini oziroma kakšni so zadržki občin za polno delovanje skupnega podjetja? Zapletov pri skupnem komunalnem podjetju za občine Mežiške doline ne bi želel komentirati. Dejstvo je, da se je občina »ma, v zadnjem času pa tudi Mežica, odločila stopiti na tem področju na samostojno pot. Gospod Večko, znano je, da ste že kot predsednik občinske skupščine pred leti dosti energije vložili v popravilo cest. Kakšno je sedanje stanje na naših cestah in kaj bi bilo treba prednostno urediti? Področje cest v občini je nikoli dokončana tema. Cest, ki bi jih bilo potrebno »prednostno* urediti, je v naši občini, pri sedanji finančni sposobnosti občine, gotovo za deset let dela. Ob taki perspektivi so narekovaji ob besedi prednostno gotovo upravičeni. Zdi pa se mi upravičeno povdariti, da ob gradnjah cest, ki se jih lotevamo, vztrajam, da morajo biti gradnje kvalitetne in ceste morajo biti primerno široke. Držim se pravila: raje kakšen kilometer manj, pa tisto bolj kvalitetno. O obvoznicah za Prevalje in Ravne se v tem prostoru že dolgo govori Ali obstajajo realne možnosti, da hi v teh dveh krajih v doglednem času uresničili prepotrebne prometne rešitve? Podatki o dnevnem prometu nedvomno govorijo, da obvoznici, ki jo omenjate, pa tudi širša in kvalitetnejša cesta skozi Dobjo vas, niso muha naših prebivalcev, ampak potreba, ki bi se morala uresničevati že jutri. Ker gre v danih primerili za državno investicijo, je težko zanesljivo govoriti o dokončnih rokih, vsekakor bi bilo potrebno začeti v naslednjih dveh letih. Prognoze rasti prometa govorijo, da lx> skozi Dobjo vas leta 2015 šlo preko dvajset tisoč avtomobilov dnevno. Mislim, da se to ne bo zgodilo. Prej bomo doživeli prometni infarkt! «■ Kaj pa vzdrževanje gozdnokamionskih cest? Najprej naj rečem, da vse ceste, ki jih uvrščamo v to kategorijo, niso samo gozdne ceste, ampak veliko več: omogočajo prebivalcem okoliških krajev vsakodnevni stik z dolino, omogočajo njihov gospodarski obstoj in podobno. Zato je poleg spremenjenega odnosa do zagotavljanja sredstev zelo pomembno tudi priznanje dejanskega statusa cest. Za občino bi to pomenilo tudi nove zelo pomemne naloge, vendar se temu ne bi smeli izmikati. Za ceste, ki imajo ta trenutek status gozdnih cest, pa naj povem, da smo od sredstev, ki jih država namenja občini za te ceste (15 milijonov), letos samo za zimsko pluženje potrošili več. Perspektiva vzdrževanja potemtakem sloni samo na sredstvih, ki jih občina dodatno namenja za te ceste in na pripravljenosti nekaterih prebivalcev, ki živijo ob njih in so zanje življenskega pomena, da tudi sami storijo nekaj zanje. Občinski prispevek bo zato usmerjen tja, kjer taka pripravljenost obstaja. Občina ima precej načrtov za investicije v dograjevanje šolskega standarda na Ravnah, Prevaljah in v Kotljah. V vašem programu pa je tudi priprava projektov za izgradnjo nove telovadnice pri Gimimziji Ravne. Ali ni ta investicija v domeni države? Na Ravnah poteka izgradnja prizidka pri Oa Prežihovega Voranca. Naslednja investicija je predvidena na Prevaljah, in sicer je to izgradnja šolske telovadnice pri osnovni šoli. Idejni načrti so pripravljeni in so dobili soglasje Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo gradnjo sofinanciralo. Sedaj smo v fazi izbire projektantov za izvedbene načne. Gradnja naj bi bila zakjučena v naslednjem letu. Po končani gradnji na Prevaljah naj bi se lotili šole in telovadnice še v Kotljah. Gradnja telovadnice pri Gimnaziji je zadeva Ministrstva za šolstvo in šport, ki je za srednje šole neposredno pristojno. Kolikor poznam, bi naj gradnja potekala v letu 1998. Občina je bila s strani ministrstva povabljena, da si ob tej gradnji zagotovi eventuelen nadstandard. O tem bo pravočasno tekla beseda na občinskem svetu, ki je pristojen za takšno odločitev. Tudi sanacijo atletske steze na ravenskem stadionu sofinancira ministrstvo za šolstvo in šport. Kakšno stezo oziroma stadion bomo s tem pridobili? Športni zavod se je ob razpisu Ministrstva za sofi-naasiranje izgradnje športnih objektov v slovenskih olxSnah prijavil z več projekti. Od teh predlogov so uspeli s projektom sanacije atletske steze. Projekt predvideva sanacijo odvodnavanja atletske steze, izgradnjo tampona, asfalt in končno prekritje z umetno maso. Ministrstvo sodeluje pri sofinanciranju prekritja z umetno maso, ostalo pa bi morali zagotoviti doma. Ker v proračunu ni sredstev za ta namen, se potrebna sredstva sedaj poskušajo pridobiti od donatorjev oz. sponzorjev. Atletska steza naj bi bila zgrajena s šestimi tekmovalnimi pasovi, s površinami za skoke, Intervju mete itd. Če lx> zadeva uspela, bi s tem pridobili enega boljših atletskih stadionov v Sloveniji. Naj povdarim, da bi s tem podprli tudi našo Gimnazijo, ki si je s pridobitvijo koncesije za športno gimnazijo odprla novo, dodatno perspektivo, atleti Koroškega atletskega kluba, ki so v mladinskih kategorijah v slovenskem vrhu, pa bi dobili bistveno boljše pogoje za delo. Katere investicije še načrtujete na področju družbenih dejavnosti in splošnega standarda? Nedokončana investicija nadgradnje prevaljskega Druži lenega doma kliče po nadaljevanju. Dosedanja prizadevanja prodati prostore niso bila uspešna. V okviru teh aktivnosti se je pokazalo, da bi bilo vendarle mogoče s prostori tržiti, če bi bili izgrajeni. Interesentov za najem je bistveno več kot pripravljenosti za odkup. Zato je naša naloga, da poiščemo sredstva ali sofi-nanserja za dokončanje gradnje in prostore ponudimo v najem. V pripravi so tudi načrti za sanacijo ravenskega kulturnega doma. Načrte potrebujemo zaradi morebitne prijave projekta na razpisih ministrstva za kulturo. Na isto ministrstvo računamo tudi pri sanaciji ravenskega gradu oziroma iitudijske knjižnice. Stavba je v takem stanju, da je temeljitejši poseg nujno potreben, sredstev v ta namen pa občinski proračun nima. V okviru odgovora na to vprašanje bi rad omenil tudi naša prizadevanja pri gradnji stanovanj. Po dolgih letih popolnega zatišja v stanovanjski gradnji smo vendarle uspeli nekaj premakniti tudi na tem področju. Občina trenutno končuje šest masardnih stanovanj v Prežihovi ulici na Ravnah, koncu gradnje se bliža adaptacija bivšega samskega doma Stavbenika na Dobjem dvoru, še v tem mesecu pa naj bi začeli z gradnjo stanovanj na Prevaljah. Gre za novogradnjo - nadaljevanje gradnje bloka, v katerem je A banka. Sredstva za te gradnje pridobivamo iz kupnin za prodana stanovanja, iz dela stanarin za občinska stanovanja, uspešno pa smo zaprosili tudi za kredit pri slovenskem stanovanjskem skladu. Stadion Korotana na Prevaljah je še vedno na mrtvi točki in se ga med ljudmi že prijemlje ime »Samajama«. Slišati je celo, da sami niste najbolj naklonjeni nogometu in da od vas ni pričakovati večjih aktivnosti za nadaljevanje gradnje tribun na Prevaljah. Koliko je v teh govoricah resnice? Tribuno stadiona na Prevaljah gradi nogometni klub. V dogovoru z njim bo občina po končani gradnji lastnik garderobnih in sanitarnih prostorov za športnike, medtem ko so vsi ostali prostori namenjeni za prodajo. Svoje lasmištvo nad omenjenimi prostori bo občina poplačala z odstopom dodatnih površin, namenjenih za servisne površine štadiona (parkirni prostori), s komunalno infrastrukturo, razliko do dogovorjene vrednosti pa tudi v obliki plačila. Naj povem, da smo tik pred tem, da svoje obveznosti v celoti izpolnimo. Zato se mi trditev o nenaklonjenosti nogometu zdi strel v prazno; tam, kjer je dovolj aktivistov, mi preprosto ni potrebno biti zraven, delam tam, kjer je moj angažma potrebnejši. Pred dnevi je nogometne delavce na Ravnah precej vznemiril nedodelan odnos med občinskim zavodom za šport kot lastnikom ravenskega stadiona ter nogometnima kluboma Fužinar in Korotan kot uporabnikoma igrišča. Kakšen je status NK Fužinar, ki je vendarle matični klub na Ravnah, glede uporabe oziroma upravljanja s tem igriščem? To je drugo vprašanje v tem intervjuju, namenjeno nogometu. Zdi se mi potrebno reči, da je ob omenjenem konfliktu šlo predvsem za nesporazume oz. rivalstvo med dvema nogometnima kolektivoma. Zdi se mi prav, da je športni zavod Korotanu v trenutku, ko obnavlja svoje površine, omogočil štirinajstdnevno vadi» na ravenskem igrišču, saj gre navsezadnje za klub iz naše olrčine. Najlrolj prav pa bi seveda bilo, če bi se funkcionarji obeh klubov znali sami pogovoriti in najti rešitev. »■ Gospod župan, kako bi komentirali izjavo predsednika sveta občine Ravne-Prevalje Marijana Berložnika, da ta občina ni obvladljiva, ker je prevelika? Znano je namreč, da ste bili ob referendumu za nove občine med najbolj vnetimi zagovorniki skupne občine za kraja Ravne in Prevalje. Izjave ne bi komentiral.□ V. Močnik SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO DELA NA PODROČJU ARHITEKTURE IN GRADBENIŠTVA PREŽIHOVA 24, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel./fax: 0602 23 631 /TUDI# ARHUEKTNI STUDIO VARIA PROJEKTIRAMO: vse vrste gradbenih objektov; stanovanjskih, poslovnih, proizvodnih adaptacije, revitalizacije, prenove, zunanje ureditve notranjo opremo stanovanjskih in poslovnih prevzamemo investicijski inženiring (priprava investicije - projek -izvedba - predaja z uporabnim dovoljenjem) POSEBNA PONUDBA! ČE STE PRED DILEMO, KJE POISKATI PRIMEREN TIPSKI PROJEKT ZA VAŠO NOVO STANOVANJSKO HIŠO, JE NAŠ STUDIO PRAVI NASLOV. MED ŠTEVILNIMI SODOBNIMI NOVIMI TIPSKIMI PROJEKTI BOSTE PRAV GOTOVO NAŠLI SEBI PRIMERNEGA! Priloga PS Ravne - Prevalje, Var.2, PLDP(voz/dan); 1.2015 - total - tunel in obvoznica Železarna Ravne Cecovje Prometno problematiko na območju Raven na Koroškem predstavlja na eni strani vodenje regionalne ceste R 341B Ravne - Kotlje, ki sedaj prometno neustrezno poteka preko starega mestnega jedra, katerega bi bilo nujno zapreti za celoten promet, da bi se s tem pridobila ustrezna kvaliteta življenja v centru Raven. Za rešitev tega problema je izdelana tehnična dokumentacija za vodenje nove regionalne ceste po zahodnem robu centra v predoru pod Čečovjem Poleg te rešitve se pojavlja tudi ideja, da bi se izvedla obvoznica vzhodno od mesta. Naslednji prometni problem je vodenje prometa v območju Prevalj, kjer do sedaj izdelane študije kažejo na možnost vodenja regionalne ceste R 341 Holmec -Dravograd po novi trasi južno od Prevalj. V okviru te promeme študije so bile analizirane tri variante cestnega omrežja. Varianta 1 predvideva novo regionalno cesto R 341B na zahodnem robu centra v predoru pod Čečovjem, pri tem pa se popolnoma zapre za promet Trg svobode. Ostale cestne povezave ostanejo nespremenjene. Varianta 2 vključuje omrežje iz variante 1, poleg tega pa je predvidena nova trasa ceste R 341 v poteku severno od železarne ob železniški progi, nato prečka obstoječo cesto R 341 na vzhodnem robu mesta Prevalj in se nadaljuje južno od mesta in reke Meže ter se zahodno od Prevalj priključuje na obstoječo regionalno cesto. Varianta 3 vključuje celotno omrežje iz variante 2, s tem, da je dodana še vzhodna obvoznica Raven. Za vsa tri variantna omrežja so bile izdelane prometne napovedi za leti 1995 in 2015. Poleg tega je bila izdelana prometno-ekonomska ocena upravičenosti izgradnje dvopasovne obvozne ceste s predorom pod Čečovjem. Rezultati prometnih obremenitev so prikazani v grafičnih prilogah in predstavljajajo povprečni letni dnevni promet v vozilih na dan (PLDP). Glavne značilnosti rezultatov so naslednje: Prva varianta kaže, da ima dvopasovna obvoznica s predorom v letu 2015 predvideno obremenitev 15-960 vozil na dan. Za izgradnjo te obvoznice je bila računana interna stopnja donosnosti (ISD). Investicija za novo regionalno cesto pod Čečovjem v dolžini 712 m, računana po cenah DDC d.o.o. iz marca 1996, znaša 699 831.000 tolarjev, s predorom dolžine ca. 200 m. Visoka investicija daje ISD 4,08%. Ta stopnja donosnosti sicer ne izkazuje neposredne upravičenosti izgradnje obvoznice, vendar izgradnja predora omogoča zaporo starega mestnega središča, kar naj bi bil odločujoč element za realizacijo te investicije. Druga varianta kaže, da je južna obvoznica Prevalj prometno atraktivna, saj pritegne nase 70% celotnega prometa skozi Prevalje. Na cesti skozi Prevalje pa se obremenitve zmanjšajo na ok. 5.000 vozil na dan, s čemer lahko ta cesta dobi vlogo tipične mestne ceste ali ulice. Obvoznica Raven severno od Železarne ni prometno upravičena, ker pritegne nase le 20% celotnega prometa oz. 5.000 vozil na dan. Taka količina pa ne opravičuje investicije v to novo cesto. Tretja varianta ima v glavnem enake karakteristike kot varianta 2. Vzhodna obvoznica Raven pa pritegne nase le ok. 20% prometa v smeri sever - jug skozi Ravne. Ker je izvedba predora ne glede na izgradnjo vzhodne obvoznice nujna zaradi potrebe mesta (zapora Trga svobode), se postavlja vprašanje upravičenosti gradnje nove ceste vzhodno od Raven za evidentno nizke obremenitve 2.100 oz. 5900 vozil na dan v letu 1995 oz. 2015. Analiza mirujočega prometa kaže, da so problemi parkiranja razmeroma enostavno rešljivi oziroma, da je za celotno območje centra mesta Raven potrebna izgradnja le ene garažne hiše na območju južno od Trga svobode in zahodno od potoka Suhe, s kpaciteto 300 parkirnih mest.Q Na zgornji grafični prilogi smo objavili drugo varianto rešitve prometa za kraja Prevalje in Ravne na Koroškem, ker je glede na prometne napovedi (obremenitve) najbolj aktualna. Številke kažejo predvideno gostoto prometa na posameznih cestnih odsekih. Anketa Od leve proti desni: Irena Fasvald, Simon Terpotec, Tatjana Bučman, Sebastjan Slemenih, Janja Jun in Faik Bajrami » Zdaj pa na morje...« OB PREHODU V POLETJE JE NORMALNO, DA RAZMIŠLJAMO, KAKO IN KJE BOMO PREŽIVELI DOPUST. NAČRTOV JE VELIKO, NEKATERI NA MORJU, DRUGI V PLANINAH, MNOGI PA BODO DOPUSTOVALI KAR DOMA. TUDI MI SMO NAKLJUČNE BRALCE PREPIRA POVPRAŠALI, KIE BODO PREŽIVELI DOPUST. IRENA FASVALD, novinarka Koroškega radia: »Ravno sedaj seje po dolgih dneh končno pokazalo sonce, ki sem ga prišla lovit na balkon. Vzbuja mi spomine na moije, ki je zame pač asociacija na letni dopust. Užila ga bom v mesecu avgustu, saj lani, ko sem zibala dojenčka, na morje nisem šla. Zdaj je moj mali nadobudnež že tako velik, da bo morja in vse, kar prijetnega prinaša, tudi vesel. Vsekakor pa zame ni dopusta, če ne spremenim okolja in ne pozabim na radio - koroški, seveda.« SIMON TERPOTEC, vodja prodajalne Poljana: »Če človek celo leto pridno dela, mu je vsaj nekaj počitka še kako potrebno. No, jaz nameravam svoj letni dopust (s svojo boljšo polovico op.p) preživeti nekaj dni na slovenski obali. Zdi se mi, da moije dobro dene, zato si seveda želim lepega vremena, da sc bom vrnil zagorel. Če bo dopusta še kaj ostalo, ga bom izkoristil še kako drugače.« TATJANA BUČMAN, gostinski tehnik, Pameče pri Slovenj Gradcu: »Letošnji dopust bomo z družino preživeli na Debelem rtiču. Tu smo doslej dopustovali že trikrat in všeč mi je, ker so dopustniške cene izredno vabljive in ugodne. Želim si, da bi nas vseskozi spremljalo lepo in toplo vreme, kajti takrat ima človek nekaj od dopusta.« SEBASTJAN SLEMENIK, študent ekonomije, Tomaška vas: »Ker sem študent, je denatja za dopust bolj malo. Letos ne bom šel nikamor. Vse proste dneve bom porabil za študij, moral bom pomagati doma pri obnovi hiše. Mislim, da bodo ti dnevi prav tako lepi in zanimivi. Če bo kaj časa še na razpolago, bom za kakšen dan skočil v planine.« JANJA JUG, kemični tehnih, Mežica: »Z družino bomo letos letovali na Pagu. Tu smo bili že trikrat in nam je izredno všeč. Lahko se pohvalim, da smo letos za dopust dobili toliko regresa, da si bo lahko vsak po svoje privoščil prijeten oddih. Zato nam ni bilo treba posebej »šparati« denarja. FAIK BAJRAMI, tesar, Dravograd: »S svojo družino hodim na letni dopust v Crikvenico. Tam smo bili že desetkrat in zdi se mi, da je najlepše. Otroci si motja izredno želijo, zato jim je treba željo izpolniti. Za letošnji dopust sem varčeval celo leto, saj veste, da je vse izredno drago. Če pa se človek le odloči za moije, moraš imeti denar. Seveda pa si želim v času dopusta lepo vreme.«Q F. Jurač V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO Q20FAS m mmm, \pmim m 0® m\?m PROIZVAJA IN PRODAJA: ® 0602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO! > SGP KOGRAD AfiS. DRAVOGRAD iri IGEM Pokoj nina po vaši meri. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Pogovor z direktorjem GP Košenjak Antonom Vrtičem Intervju Vztrajnost premaga vse ovire CENTER TRABERG JE ODPRI. VRATA, USPEŠNO POSLUJE TUDI ISTRABENZOVA ČRPALKA, KI SO JI NEKATERI ŽOLČNO NASPROTOVALI V dravograjski športni hali je završalo, ko je voditelj na prireditvi ob odprtju poslovno športnega centra Traberg parafraziral misel Dostojevskega, rekoč: -Če bi se na poti k cilju začeli ustavljati, da bi kamenjali vsakega psa, ki je lajal na nas, centra Traberg ne bi zgradili nikdar!- Ostrina teh besed izdaja, da še ne tako davna nasprotovanja in razprtije, tako značilne za Dravograd, ne morejo biti zlahka pozabljene, tudi če je vsemu navkljub cilj dosežen. Zgraditev Traberga, - da je do tega vendarle prišlo, sta si močno prizadevala direktor GP Košenjak Anton Vrtič in župan Rado Krpač, ki je s številnimi pogajanji umirjal žogo na strani naspromikov - se je konec koncev izkazala kot pridobitev, na katero so Dravograjčani čakali in si jo tudi zaslužijo. Sicer pa je o Trabergu v pogovoru za Prepih Anton Vrtič povedal marsikaj zanimivega. Na Koroškem so družbene gostinske firme po osamosvojitvi Slovenije šle rakovo pot, tako De profundis in hotel Men na Ravnah in hotel Peca v Črni, podjetje Košenjak pa se je v Dravogradu lotilo zavidljive naložbe v center Traberg. Od kod ta vnema? •Ko smo zaradi denacionalizacije starega hotela Košenjak izgubili skoraj eno tretjino delovnih mest in s tem dobršen del prometa, sodelavcev nismo mogli pustiti na cesti niti se nismo mogli zanašati, da bomo preživeli s preostalo dejavnostjo. Tako smo se v času, ko je večina podjetij razvojno in investicijsko mirovala v pričakovanju lastninskega preoblikovanja, odločili uresničiti staro razvojno ambicijo -postaviti nadomestni hotel,- *" Večkrat smo lahko slišali, da so mičrti že obstajali za časa prejšnjega direktorja. •Vodenje firme sem prevzel leta 1983. Tedaj je bila to čista gostinska finita. Takoj na začetku sem videl, da s samim gostinstvom ne bomo mogli živeti, zato smo šli v soinvesti-torstvo pri gradnji brezcarilnskih prodajaln na Viču in v Libeličah skupaj z Emono Obala Koper. V obeh imamo 50 odstotni delež. Po osamosvojitvi, ko se je začela privama iniciativa, je bilo še bolj jasno, da nas gostinstvo ne bo reševalo. Res so bili v predalih načrti in večina soglasij za sedanji Traberg že od začetka osemdesetih let. Ne vem iz kakšnega razloga se tedaj gradnje niso lotili. Mi smo pač prišli do spoznanja, da bo nadaljnji razvoj mogoč samo v okviru lastnih zmožnosti in sposobnosti. Ko smo se v GP Košenjak lotili investicije v Traberg, smo ugotovili dvoje: da je namreč škoda prostora samo za hotel, (celoten kompleks meri 15.000 kvadratnih metrov) in da sami tega ne zmoremo, zato smo iskali partnerje. OMV Lstraltenz je bil zelo pomemben partner zaradi prispevka v infrastrukturo. Prav tako pa tudi drugi, ki so že pred začetkom gradnje izkazali resen interes za odkup poslovnih prostorov. Preden je na zemljišču Gradis Ravne pognal stroje, smo imeli zagotovljen odkup za 60 odstotkov prodaji namenjenih površin v centru Traberg. *" Črpalka je bila hud kamen spotike. Okoli 300podpis- nikov je temu močno nasprotovalo. Pritožbe so šle na različne naslove, tudi na vrhovno sodiče. Zakaj so vam tako nasprotovali? ■Zaradi nasprotovanj se je gradnja zavlekla, kar nam je povzročilo finančno škodo v višini okoli 800 tisoč mark. V resnici pa še danes ne vem, zakaj so bila nasprotovanja. V nasprotnem taboru so se obračali na vrtičkarje, teh je bilo okoli 400 na zemljišču sedanjega Traberga, nekaj je bilo tudi sosedov, ki so jih uspeli prepričati, da so zavračali gradnjo. Mi smo imeli samo načrte in odločnost, da vztrajamo. Nekaj tožb je bilo umaknjenih, vseeno pa je prišlo do ene obravnave na vrhovnem sodišču in na ministrstvu za okolje, vendar so bili nasprotniki zavrnjeni, ker je bilo ugotovljeno, da smo ravnali prav. Okoli 90 odstotkov tistih, ki so podpisovali peticijo, danes razmišlja drugače. Okoli sto se mi jih je osebno opravičilo. Vsi najbrž ne obžalujejo svojega početja, večina pa in tudi mi smo prepričani, da je bila naša odločitev pravilna.- Kaj vse obsega center Traberg, koliko je veljala naložba? •Naložila nas je kot investitorje veljala 600 milijonov tolarjev. Večino lokalov, namenjenih prodaji, smo že prodali, 12 jih je še na voljo. Želimo jih prodati čimprej. Če ne lx> šlo drugače, tudi na leasing ali pa se bomo sami lotili v njih nove dejavnosti. Na črpalki in v hotelu Traberg je dobilo delo 30 ljudi, večinoma novih, vendar nismo odpustili nikogar od sodelavcev, za katere moram reči, da so me vseskozi podpirali. V sklopu centra je bencinska črpalka OMV Istrabenz, ki jo imamo v najemu, samopostrežna trgovina, kava bar in avtomatska avtopralnica, v slednja dva objekta smo sami investirali. Hotel 15 kategorije ima 63 ležišč, sodobno kuhinjo, restavracijo, sejno dvorano, kava bar, dva letna vrtova. Večji, ki bo imel 150 sedežev, bo urejen v avgustu. Imamo še nočni klub z okoli 70 sedeži. Ni takega tipa, kot so si nekateri predstavljali. Skušali bomo gostom ponuditi programe za vsak okus. Nastopali Ixxlo estradni umetniki, različni ansambli, čarodeji, nekaj lxi utdi striptiza. Cene so enkrat višje kot v restavraciji, vstopnine pa ne bo.- Menda ste ga imenovali Al Capone. Čemu to nasprotje v primerjavi z bneiwm hotela Traberg? -Ime ima svoj pomen. Naspromiki gradnje cenra Traberg so nas v člankih nazivali z Al Caponejem in njegovo bando. Naj bo v spomin na tiste, ki so nas tako imenovali.- V Dravugradu je Košenjak najmočnejša firma na področju gostinstva, kar pomeni, da resne konkurence ni Ali je to lahko konkurenca drugim m Koroškem? •Gradili smo zato, da bomo preživeli. Vsak razvoj vleče naprej. Na hotele v drugih občinah ne gledamo kot na konkurenco, temveč jih vidimo v vlogi partnerjev. Menim, da bomo vsi preživeli, čeprav na Koroško prihaja premalo turistov. Imamo kaj pokazati in ponuditi, samo izkoristiti tega ne znamo. Napačna pa so pričakovanja, da bo gostinstvo vodilo turizem, saj ne more biti organizator in izvajalec hkrati.- •" V preteklosti gostinstvo na Koroškem ni imelo posebne veljave, deloma tudi zato, ker je funkcioniralo kot podaljšana roka delavskih menz. Kako si gradi veljavo danes? ■Gostinstvo je zahtevna panoga, vendar žal podcenjena. Za minulo obdobje je značilno, da smo razvijali industrijo, marsikaj drugega pa zanemarili, med drugim tudi gostinstvo. Mladega, sposobnega človeka je še zmeraj mnogim žal, če se odloči za ta poklic, zato se težave začenjajo že s kadri. Pri nas ni tako kot v Španiji ali Italiji, kjer so ponosni, če imajo v družini gostinca. Čas je, da začnemo o tem temeljito razmišljati. Zaradi naravnih danosti imamo izredne možnosti, da na področju gostinstva postanemo cenjeni in iskani, vendar bo morala država za to več storiti. Investicijsko gledano, je država odsotna in kot investitor v gostinstvo ostaneš sam v vlogi navadnega kreditojemalca na vsaki banki.- Podjetje Košenjak se ne obnaša tako kot država, znano je namreč, da ste kraju precej pomagali. Kaj vse je bilo storjeno? •Od kar sem v finni, nosi naš kolektiv precejšnje breme pri razvoju Dravograda. Precej denarja smo namenili izgradnji objektov, dejavnostim in društvom. Pred dvema letoma smo skupaj z Emono za izgradnjo mrliške vežice prispevali 5 milijonov tolarjev. Tudi zoper to je bilo 15 podpisnikov. Pri ribiškem domu smo sodelovali s 3 milijoni tolarjev. Tudi sponzorstvo pogosto sprejmemo. Dravograd lahko računa, da bo tako tudi v prihodnje, takoj ko si opomoremo od naložbe v Traberg, kjer nas bremeni še močan kredit,- Ob letošnjem občinskem prazniku 4. juliju ste prejeli občinsko priznanje, na otvoritvi Traberga pa so vas Dravograjčani zasuli s čestitkami ■Vesel sem, da sem bil predlagan za občinsko nagrado, ker pa sem jo prejel že leta 1991, je bil predlog spremenjen. Zahvaljujem se predlagateljem in vsem Dravograjčanom, ki so nas bodrili in z udeležbo na otvoritvi dokazali, da so objekt sprejeli. Ogromno ljudi bi moral našteti, ki so pomagali, da je M cilj dosežen. Med njimi je bila tudi moja družina, ki mi je dve leti trdno stala ob strani.-Q Zlatka Strgar Gospodarstvo TAu jujsJu 'j affstla Jsiu TRIDESET LET NI VELIKO, PA TUDI MALO NE. LE KOLIKO OD 1300 PODJETIJ NA KOROŠKEM BO DOČAKALO TAKŠNO STAROST ALI PREŽIVELO TAKŠEN RAZVOJ, KOT GA JE DRUŽBA TOVARNA AKUMULATORSKIH BATERU MEŽICA (TAB D.O.O.), KI JE V TREH DESETLETJIH PRERASLO V NAJPOMEMBNEJŠE PODJETJE V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI? Gre za podjetje, ki zaposluje 390 delavcev, letna realizacija presega 36 milijonov mark, to je podjetje, ki je v tem koncu prvo pridobilo ISO standard in prvo podjetje, ki se pripravlja na osvojitev ekološkega standarda ISO 14001. Dovolj razlogo torej za Prepihov intervju z direktorjem podjetja TAB diplomiranim inženirjem Antonom Krajncem. Ob takšnem okroglem jubileju je tudi priložnost za pogled v preteklost, ki jo je direktor Krajnc takole povzel: »Osnova slovenske akumulatorske industrije je bil podpis licenčne pogodbe s švedskim Tudorjem. V okviru rudnika Mežica smo po zamisli takratnega direktorja Gregorja Pungartnika nameravali razvijati akumulatorsko industrijo na treh lokacijah: v Mežici, mariborski Vesni in zagrebški Muniji, slednji podjetji sta takrat bili pod streho mežiškega rudnika. Munija se je odcepila leta 1968 in prvotni program je tako propadel. Med tovarno akumualtorskih baterij Mežica in Vesno je takrat prišlo do delitve dela v tej smeri, da smo v Žerjavu večinoma delali industrijske baterije in baterije za namensko proizvodnjo, v Vesni pa starter baterije. Vesna, takrat še »mežiška«, je leta 1970 veliko delala za prvo vgradnjo za podjetje Fiat, leto za tem pa je pričela proizvajati tudi za francoski trg. Leta 1976 je Vesna dobavljala starter baterije za vse francoske tovarne in je za prvo vgradnjo obvladovala kar polovico tega tržišča. Ta trg so pričeli izgubljati po letu 1986, leta 1987 pa se je Vesna tudi odcepila od rudnika Mežica. Seveda so s to odcepitvijo nastale vrzeli tudi znotraj TAB-a, saj smo Vesni dobavljali svinčev prah in mrežice. V TAB-u pa smo se že takrat pripravljali program za baterije z vezanim elektrolitom, bilo je okoli leta 1988, vendar smo se po odcepitvi Vesne odločili za proizvodnjo Topla starter baterij. S Tudorjem je Vesna prekinila-licenco leta 1976, saj je pri razvoju prišla tako daleč, da te licence niso več potrebovali. Na področju industrijskih baterij pa smo lahko prenehali z licenco leta 1980 in se oprli na lastno znanje ter razvoj.« Po letu 1990je prišlo do velikih sprememb tudi znotraj rudnika Mežica. Kako daleč ste s programom lastninskega preoblikovanja? •Z lastninjenjem smo pred koncem in računamo, da bomo v dveh mesecih pridobili še drugo soglasje. Lastniki bodo poslej trije: 41-odsotni lastnik bodo delavci in bivši zaposleni v rudniku Mežica, 32 odstotkov bo imel holding Rudnik Mežica in 27 odstotkov skladi. Iščemo partnerja Anton Krajnc, direktor družbe TAB Posnetek: Franc Jurač no dosegla 36 milijonov mark, od tega 80 odstotkov v izvozu. Industrijske baterije največ kupujejo v Italiji, tržišče za starter baterije pa je pretežno Rusija.« V zadnjem času je veliko govora o usodi predelave starih akumulatorskih baterij v podjetju MPI. Kakšna je vaša odvisnost in navezava z žerjavsko topilnico? »Podjetje MPI je za nas gotovo zelo pomemben dobavitelj svinca in svinčevih zlitin, saj od njih kupimo okoli 60 odstotkov surovin. Ker smo sosedje, imamo dobavo »just in time«, manjša je obremenjenost naših obratnih sredstev, seveda pa je pomembno tudi vprašanje reciklaže starih akumulatorskih baterij, saj bi v nasprotnem primeru morali iskati kakšno drugo topilnico. Ukinjanje te proizvodnje bi za TAB pomenilo izgubo tiste prednosti, ki jo zaradi bližine in prisotnosti topilnice na našem dvorišču še imamo pred konkurenco. Seveda pa stari akumulatorji niso le problem reciklaže, kot se to pogosto omenja. Ti akumulatorji postajajo na nek način surovinska baza države in o teh strateških vprašanjih se mora odločati država.« oziroma želimo si takšnega solastnika, ki bi imel 51 odstokov in v podjetju ne bi iskal le dobička, ampak razvijal to proizvodnjo, da bi zdržali v ostrem lx>lju s konkurenco.« Ali je ta konkurenčnost pričela v zadnjih letih pešati? »Na tem področju je konkurenca izjemno velika in konkurenčnost z leti pada. Rast produktivnosti v zadnjih letih ni biki tako hitra kot rast plač. Posebej iz držav združenja CEFTA prihaja velika konkurenca in naša realizacija na zaposlenega je v primerjavi s temi državami prenizka. Tačas v TAB-u dosegamo 90 tisoč mark na zaposlenega na leto, konkurenca pa ob nižjih plačah od 110 do 130 tisoč mark na zaposlenega. To vemo, vendar kaj narediti? Na eni strani je rešitev v večji proizvodnji in produktivnosti, na drugi strani pa manjšanje zaposlenosti ob enaki proizvodnji. V Mežiški dolini, kjer je veliki problem pomanjkanje delovnih mest, pa slednji ukrep ne bi bil najboljši. Mi si prizadevamo ohraniti the 390 delovnih mest, da Ixxlo postala trdna in perspektivna* Omenili ste že število zaposlenih. Zanima nas tudi, kakšno realizacijo načrtujete v tem letu. »V letošnjem letu načrtujemo proizvodnjo med 360 in 370 tisoč starter baterij in okoli 4800 ton industrijskih baterij. Celotna realizacija lx> verjet- Svojčas je imel TAB tudi probleme z visoko strokovnimi kadri. Danes menda ni več tako. »Ko sem leta 1976 prišel v to podjetje, sem bil pivi diplomirani inženir, danes zaposlujemo 16 diplomiranih inženirjev. Pred dvajsetimi leti in še kasneje je za visoko kvalificirani kader bila najbolj zanimiva ravenska železarna, zato smo si morali kader ustvarjati sami. Danes imamo dober potencial, visoko izobraženi strokovnjaki so v povprečju stari manj kot 35 let in mladi imajo drugačne ideje, so bolj prodorni in nase pripravljeni prevzeti več rizika. In to je za podjetje dobro« V zgornji Mežiški dolini ste bili pred letom dni tudi prvi, ki ste pridobili certijikat kakovosti ISO 9001, na Koroškem ste bili takrat drugi s tem certifikatom, kar pomeni, da vam kakovost ni tuja. ■Certifikat ISO 9001 smo pridobili lani in v tem času smo uspešno prestali tri revizije. Sedaj pa smo si zadali že novo nalogo; v dveh letih bi radi osvojili še ekostandard ISO 14001. Pridobitev tega standarda pa je bistveno težja. Smo v skupini osmih jxxljetij v Sloveniji, ki so se (xlločila, da v dveh letih skušajo pridobiti ta standard. Proizvodnja po teh standardih je za nas namreč nujna, sicer je na evropskem trgu ne bomo dobro odnesli.* □ (mp) Občina Radlje ob Dravi Vsi dosedanji radeljski župani v družbi s poslancem Mirkom Toplerjem. Če odštejemo nekaj KLO-jevskih let in hitrih povojnih sprememb po letu 1945, se je na županskem prestolu prestolu donedavne občine Radlje vendarle zavrtelo samo pet županov. Vsak je v svojem času pustil za sabo tudi takšne ali drugačne spomine. Če bi jih danes v precejšnji časovni odmaknjenosti povprašali, bi vendarle lahko vsak položil na mizo katerega od svojih uspehov. Silvo Lasnik - prvi z leve, je županoval v času največjih administrativnih gospodarskih usmeritev. Plan je bil vse in izvajanje naloga številka ena! Čeprav je mož prišel neposredno iz partijskega krmila, bi mu realni poznavalci le težko očitali kakšno posebno pravovernost, za tisti čas in sistem je znal biti kar med bolj tolerantnimi. Kot smo dobro poznali delavci javnega obveščanja, se je znal vsaj na štiri oči izjemno človeško pogovoriti in ni znano, da bi za hrbtom delal drtigače. Naslednji prav tako prihaja s političnega prizorišča, z nekoliko tršo roko, prvi z desne. Žarko Žigon. Župan v nič kaj prijetnem času tozdiranja in reorganizacije kmetijske politike, gradnje šol in v prvih samoprispevno-referendumskih časih. Viktor Seitl, drugi z desne, je bil prvi, ki je nekako pariral komplekse večvrednosti takoimenovanih -večjih- koroških občin, ki je upal glasno povedati, da smo največji, seveda po obsegu na Koroškem, vendarle Radeljčani, da pomenimo družbenoekonomski potencial in je uveljavljal nove pozicije. Je širokih pogledov glede razvoja, gradi še danes poznano »Seitl-štrase- - cesto na Radeljski prelaz. Je bil tudi dokaj učinkovit poslanec, škoda, da v skupini, ki je gradila tisto -Slovenija včeraj, danes, jutri-. Peter Krajnc, vetji z desne. Izrazito brez slehernih političnih izkušenj ali zaslombe. K sreči v času nekakšnega gospodarskega razvoja. Mož je prišel iz gospodarstva, po rodu vsaj izkustveno dobro pozna kmetijstvo, in to se je v času županovnja tudi poznalo. Domala zlomila ga je politika in po enem mandatu se je umaknil zopet v gospodarstvo. Peti je današnji župan občine Radlje Herman Tomažič. Še vedno velja za moža širokega obzorja, z občutkom za ljudi in trdo kožo, če se že spusti v politične dialoge. Slučajno se ga drži sloves »zadnjega moža-. Na krmilo še skupnega župana občine Radlje ga pripelje večina glasov. To vsekakor ni slučajno, težko bi mu očitali kakršenkoli centralizem. Vedno pa je imel rad vsaj nekaj bolj po svoje in k sreči se je to večkrat izkazalo tudi kot racionalno. Bil je tudi -likvidator- bivše olrčine Radlje, tudi tu je bil torej zadnji mož. Želimo lahko le, da se sedanja občina Radlje ne bo razdelila na več občin. Vmes ima Herman še uspešno »skup držanje- in vodenje Delavske univerze, Radia, bifeja in še kaj; tudi za to je bilo treba imeti močan povezovalni faktor. □ k. vaiti Ko so sodelavci letos pripravili tisto lepo oddajo, ki postaja tudi že tradicionalna, -Zvoki radia Radlje-, je le malokdo vedel, da hkrati pričenjajo tudi lepo, pomembno obletnico, 35 let dela ene prvih slovenskih lokalnih radijskih postaj. Niti ni toliko pomembno, kako je vznikla, kakšne porodne krče in otroško dobo je preživljala. Pomembno pa je, da je prav posebej v àstili prvih šestdesetih v tem okolju odigrala pomembno informativno, kulturno in vzgojno nalogo. Nikoli, tudi v časih najlmlj trdili ured-niško-političnih prijemih, ni postala kakšno oličinsko polihčno trobilo niti nikoli ni bila razglasna postaja. Že sednika vlade ^za Draovška Ta srečali odstop: KSnbnfl ter Jelko Kacin, ki je bil tudi slavnostni govornik 1 Vi h , Domačini so bili prehud jiasprotnik za prisotne državnike v »športnih igrah«, tako tudi v dirki na hoduljah ali »berglah«, bi rekli po naše |trcovsk^podjctje4 SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 partnersko podjetje Poslovalnica KONFEKCIJA Glavni trg, Slovenj Gradec in zgornja etaža BLAGOVNICA - Mislinja V teh dneh Vam nudijo poletni program modne konfekcije SCALA - ZARJA Petrovče po izjemnih akcijskih cenah. Ženske bermudke so že za 2.100,00 SIT Dolge poletne hlače 3.575,00 SIT Moške hlače že za 5.100,00 SIT Poleg tega imajo v teh dneh v obeh poslovalnicah na voljo še posezonsko znižanje cen čevljev. Obiščite jih - zagotovo boste zadovoljni! I ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 IVKO DESIGN MEŽICA- SLOVENIJA IMAMO CERTIFIKAT ISO 9001 KAKOVOST NAŠIH AKUMOLATORJEV PRESEGA VAŠA PRIČAKOVANJA • hotel, nočni klub • bencinski servis z avtopralnico • pekarna Hlebček • trgovine: Emona Merkur Emona obala Koper Jeklotehna - Katja \?m j-jiAiisjis • Gospodarska zbornica • Zavarovalnica • Optika in frizerstvo Olga • Studio Mediana: kozmetični in fitnes program • drugi butični lokali SANJE SO POSTALE RESNIČNOST Sosedski spor Dušan Krebel, občinski svetnik in direktor Dimnikarskega podjetja Ravne, je na tajni seji otre inskega sveta Mežica prišel v resni spor z Ireno Mazej, občinsko svetnico in direktorico podjetja TOM v stečaju. Irena bi rada z Alpom potovala na Škotsko, vendar je Dušan glasoval proti. Menil je namreč, da bi bila to vendarle prelepa nagrada za doseženo stanje v Tomu. Pri vsem tem je nerodno tudi, da sta Irena in Dušan v Mežici soseda. Kakšna je razlika med mežiškim Tomom in mani x irskim Tamom? Razlike je le v sredini, to je v črkah O in A. Oltema je skupno, da sta bila nekoč ponos, danes pa v stečaju. Prejšnja oblast tudi uspešna V Dravogradu so šele v zadnjem letu rešili vrsto stanovanjskih socialnih problemov, kar v prejšnjih štirih letih ni bilo mogoče. Vendar je tudi prejšnja oblast bila uspešna, seveda pri proizvodnji socialnih tegob, ne pri njihovem reševanju. ©S» tj D'/D/j J V Slovenj Gradcu merijo napredek tudi v sejmu Prežema. Prva dva sejma sta bila v kardeljanski občini, druga dva v mestni olrčini, prihodnja dva sejma bosta menda že v deželnem središču Koroške. Samo da na otvoritvi ne bi govoril Joerg Hekler! j® Čuli smo, da Mag Korotan mènda ne lx> več Mag. glede na stanje v blagajni pa bi lahko bil samo še Jag Korotan. Mh M |0ii tajni seji občinskega sveta Mežica, na kateri so Sevali 2,7 milijona, ki jih je občina posodila podjetju M, so snemalcu Darku Orlaču zabičali, eia mora biti v času trajanja seje gluh in slep. brez komentarja. Trenutna koruzna kriza po različnih prodajalnah kroji usodo tistih, ki jo potrebujejo, pač po svoje. Tudi trgovci v prodajalne Koroške kmetijske zadruge v Turiški vasi si jo očitno tako. Kupcu, ki si že rezervira dve borni vreči, jo pred nosom prodajo in mu potem »čisto svežo zalogo« ponudijo po novi ceni. Da te kap... [LcaBaJtj® Nekateri krot’i blizu Korotana govorijo, da lx> gradbišče oh igrišču spet zaživelo. Zabrneli IxkIo tovornjaki, ki hoda zasipali luknjo. Če to drži, srčno upamo, da bodo zraven zasuli še kakšnega od akterjev projekta ‘Sama jama-. Podhod za dvoživke V Dravogradu bodo menda pri tamkajšnjem jezeru Še letos gradili podhod za dvoživke. Podhod mora biti tako obilen, da bodo skozenj lahko zlezle tudi dvoživke na dveh nogah. Teh je v Dravogradu menda kar precej. NA IGRA: f V teh vročih poletnih dneh se pnleže tudi kozarec piva, tako kot družbi na naši sliki. Če se bo mladi gospod na naši sliki prepoznal in nam sporočil, kje je fotograf posnetek napravil, ga pri Zlatarstvu Pečnik v Slovenj Gradcu čaka nagrada. Še prej pa se mora oglasiti na našem uredništvu, kjer bo prejel nagradni kupon. Zlatarstvo Pečnik na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu prodaja zlat in srebrni nakit, vršijo tudi vsa popravila zlatnine. Stranke lahko pri njih kupijo tudi darilni bon. a» Prepihane čveke QtìiflilÉ flpy Iz ne i>ovsem zanesljivili virov srno tlobili informacijo, da so oni dan na osrednjem marilxrr.skem stadionu v Ljudskem vrtu pod KriŽmanrsvimi reflektorji v velikem nalivu nenapovedano opravili trening tekmo nogometaši Železničarja. Uprava Branika Maribora je sicer protestirala, ker v slaliem vremenu igrišča niti sami ne uporabljajo, da ga ne bi preveč poškodovali, a po toči zvoniti je bilo prepozno. V skupni mestni olx'ini pač lahko vsi mariborski klubi po mili volji uporabljajo vsa igrišča, kadar sv* jim zahoče, ker upravijalskih razmerij nimajo Krčno opredeljenih. Vsaka podobnost z dogodki na ravenskem stadionu je lahko tudi naključna. *********************************************** Četrti juljj ostaja praznik občine Dravograd, čeprav bi ga nekateri radi zbrisali iz zgodovine, drugi pa kar s koledaija. **************** Od kulta lahko živijo posamezniki, narodi nikdar. **************** Slovenjgraški trgovci in obrtniki niso uspeli s svojimi zahtevami po spremembi prometnega režima v mestnem jedru. Sami so si krivi, zakaj pa namesto peticije niso poslali mark. **************** Med Črno in Žerjavom stojijo ostanki najbolj točno postavljenega prometnega znaka v državi. Po znaku, ki je voznike opozarjal na padajoče kamenje, je očitno res padala toča kamnov. **************** Ravne baje nujno potrebujejo obvoznico. Kolikor so v zadnjih letih zavozili, bi bojj potrebovali - zavoznico. **************** Spolnost je zagotovo najboij plodna oblika sodelovanja. **************** Kmetje iz okolice Črne in Mežice so dvignili glas zaradi zadnjega plinskega požiga svojih gozdov. Na prebivalce v gornji Mežiški dolini pa plini še naprej očitno zdravilno vplivnjo, sa ni še nobeden zahteval odškodnine za svoje zdravje. **************** Spet je premalo denarja za koroške ceste. Česa vse Korošci ne imenujemo cesta? *****£********** V času dopustov celo Hrvati računajo na nas. Pri gostilni Regina v Podgorju so se tudi letos srečali dvojčki s področja države Slovenije. Vzdušje je bilo spet enkratno in vse kaže, da bo prireditev postala tradicionalna. Pokroviteljica srečanja Štefka Kučan se je med njimi, predvsem malčki, prav prijetno počutila. Velja ira tudi obratno. pa tm Zasebnik Marjan Slemenšek je nekoč mogočni firmi Ingrad iz Celja pokazal, kako se v novem sistemu sanirajo mostovi. Hitro in uspešno dela na Brančurnikovem mostu na Prevaljah, kjer je Ingrad poprej polovico mostu pacal po leta. Ingrad je večinoma imel na mostu dva delavca, oblečena v strgane trenirke in pošvedrane adidaske, ki sta na sveto jezo voznikov mahala enkrat v levo, drugič v desno. Na očeh tisoče voznikov je za ugled firme tudi prav, da primerno obleče svoje delavce, pri čemer / je Slemenšek spet lahko za zgled. I IVKO DESIGN nočni klub MI^I^C Turistično gostinsko podjetje, p.o. KOŠENJAK Koroška c. 47, 2370 Dravograd Tel.: 0602 83 073, 83 446 Fax: 0602 80 033 Tel. za hotel: 0602 84 440, 84 441, 84 442, 84 443 □ 2 km od državne meje □ 1500 m2,62 ležišč □ sejna soba □ nočni lokal: 2200 - 0400 □ bistro: 0600 - 2300 jedilnica hotelska soba maslene paštete srnin medaljon in srnin svitek košutin medaljon druga divjačina ribje jedi file mignon Kralj Matjaž jedi za najmlajše telefon, mini bar, televizor - STV pestra ponudba NEC NOVELL Microsoft EPSON Hewlett Packard osebni | SLO tipkovnica, SVGA grafična kamca 1 MB, ohišje mini RAČUNALNIKI J poaon 1.44 MB, SLO tipkovnica, SVGA grafična kartica 1 tower, PHILIPS barvni monitor 14” NI, LR -----1 MB) ohišje mini t0Wer, PHILIPS barvni monitor 14” NI, LR 2-700 SII i na mesec tiskalnikM 3.300 SIT na mesec EPSON Stylus Color Ds Barvni inlqet A4 NEC Super Script 610+, 600/300 dpi, 6 stran/min 990 SIT » ^ :Vt H p®»: na mesec 1,350 SIT MUITIMEDIJA| CD ROM štirikratna hitrost 16 BIT stereo 2V. kartica + SW aktivni zvočniki, 8W I na mesec samo 18.500 SIT ] Cene so brez 5% prometnega davka! /WENTIS ® 0602 83 000, fax: 83100 OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Grade«, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJN1ZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN UGODNI PRODAJNI POGOJI □ 20% popust pri nakupu sedežnih garnitur □ 25% popust pri nakupu ležišč □ 30% popust pri nakupu vzmetnic INFORMACIJE: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, ® 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Kolenke 65a, « 068 321 674 Divaca, Lokev 189b,tr 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83,061 123 38 45 Po Koroški tfiglair feni* Zavarovalnica Triglav, Poslovna enota Koroška, je tudi letos organizirala tradicionalni teniški turnir dvojic na Letališču Koroškega areokluba v Turiški vasi. Na njem je sodelovalo 12 parov v starosti do 45 let in osem parov v starosti nad 45 let. Polfinalisti turnirja so se uvrstili na masters turnir Urtila ymù Triglav tenis '96 je ponovna pritegnil veliko število tekmovalcev Triglav tenis 96 , ki bo oktobra v Ivo Beliš in Matjaž Geratič. Pri Portorožu. starejših dvojicah je zmagal par Zmagovalca v kategoriji do 45 let Janez Erhart in Viktor Vaupot, sta postala Janko Šteharnik in finalista pa sta še Janez Mlakar in Otmar Gačnik, finalista pa sta še Božo Štor. Da je bilo vzdušje na slo-venj-graškem turnirju športno nabru-šeno, kažejo tudi naši posnetki. □ Oto Slemenik, direktor Zavarovalnice Triglav za Koroško, prepeva svojo najljubšo pesem: OJ, TRIGLAV MOJ DOM... 2 11V iujJJ Kdo drug kot poštarji na Muti se bi lx>lj razsveselil novega Fiatovega avtomobila, ki so ga pred nedavnim dobili na pošti na Muti. Koliko kilometrov, ki so jih po okoliških hribih Primoža, Pernic in Jerneja prevozili na mopedu ali prehodili peš, bo z novim avtomobilom krajših in bolj prijetnih. Janko in Oto, poštarja, ki z veselimi ali pa tudi žalostnimi vestmi obiskujeta ljudi, zagotavljata, da bodo pošiljke še hitreje izročene naslovljencu. Slika in IxtsethtT.R. V Bratislava, glavno mesto Republike Slovenske, mi smo navajeni reči Slovaške, se ponaša- tudi z nazivom kot naš Slovenj Gradec: »mesto miru». Tt) pokaže tudi na obeh glavnih vstopih v mesto in na več krajih v mestu. Najbrž si res ne bomo omi.šljali tako visokih in velikih umetniških stvaritev, ampak kaj manjšega bi najbrž zmogli. Tako bi tudi potnik iz drugih krajev vedel, v kakšnem mestu je in kaj čutijo meščani do tega lepega naziva.□ -kv DOMEN FASVALD, učenec 3. razreda Vuzenica:«Vesel sem, da sem uspešno končal 3. razred. Predvsem se veselim počitnic. Igram nogomet. Treniram v Radljah, včasih pa odigramo kakšno tekmo. Rad tudi plavam, če je lepo vreme gremo s starši na jezero v Avstrijo in takrat sem ves dan v vodi. Tudi morja se veselim, pa novih prijateljev, ki jih bom spoznal. Počitnice so najlepši čas v letu, zalo -HURA - na počitnice!« dì) Kultura SaaiiJaJa m m Vsi že poznamo rod Krpačev - Koroški akademski oktet, ki nas je dolga leta razveseljeval s svojim ubranim petjem, nam razvnemal srca. Potem ni čudno, da ima to dekle v svojem srcu tako velik dar. Sama pravi, da je članica glasbene družine: dedek Ivan Krpač, organist, zborovodja in znan kulturni delavec, stric Ciril Krpač je umetniški vodja Koroškega akademskega okteta. Tako je tudi naši Polonci Krpač vila sojenica že v zibel položila ta neprecenljivi dar petja. Še kot deklica je prepevala v otroškem zboru v vrtcu. Postala je članica šolskega pevskega zbora. Sedaj je že deseto leto članica in korepetitorica dekliškega pevskega zbora iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Pela je v zboru Glasbene šole Slovenj Gradec, kjer je tudi obiskovala nižjo glasbeno šolo /klavir/. Pozneje jo je še dve leti privatno poučevala prof. Mojca Eržen. Polonca je tudi sama pridobila veliko znanja pri igranju na orgle. Je absolventka Univerze v Mariboru, Visoka ekonomska poslovna fakulteta. Polonca čuti v svojem srcu še več. Leta 1992 je prevzela MPZ Kope-Legen. Poleg tega vodi moški zlx>r Čeki v Št. Janžu. Kaj naj rečemo o tako ustvarjalnemu dekletu. Veliko se nam razdaja, iz srca nam nudi slovensko misel v pesmi. Vodi nas na vesela, srečna pota.O Viktor Levovnik V juniju so se na Muti zbrali otroci vrtcev Remšnika, Podvelke, Brezna, Radelj, Vuzenice, Mute in Kaple, da staršem in obiskovalcem pokažejo, kako lepo znajo zapeti. Da je otroška pesem radoživa in glasovi iz otroških grl nežna melodija, so na reviji dokazali najmlajši. Mladi nadobudneži so pred navdušenim olrčinstvom na Muti preganjali kavbojce in obujali spomine na junaške Indijance. Skupaj s svojimi mamicami so sadili rože in se učili prvih korakov v veliki svet. Zanimivo in prikupno spoznavanje prvih šolskih učenosti je priklicalo v oči razneženih mamic tudi kakšno solzico... A največja radost je sledila, ko so drobne rožice izbirale med slastnimi krofi in se sladkale z bonbončki. Teks in slika: T.R. V. CB7N0 UOPAUSCe »MOJCA« Kavne Vas vabi, da ga obiščete. Odprto vsak dan od 09. -19. ure, bistro od 09. - 23. ure. Vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 19. ure dalje živa glasba na terasi. Pri nas nimamo samo sonca, imamo tudi senco! Ujemite čar poletja. GOSTIŠČE PIRAT 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem / IVKO DESIGN GostiSče IM KAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev iu italijanske kuhinje na odlična nedeljska kosila iu praznovanja družinskih praznikov. Poseliej vsihljive so raznovrstne ponudile dneva (samo 100 tolarjev). Vsak torek in petek nudimo svež.e morske ribe. Delovni čas: Torek, sreda, četrtek 1100 - 2100 petek, sobota 11“ - 2200 Nedelja II1”-20°° PONEDELJEK ZAPRTO Pričarajte kanček morja na svoj krožnik! Po Koroški ’Au ■l'dZÌUl'iilD CQ§]2Cl]^aiQa Vhodna podoba novega hotela Traberg Od leta 1994 pa do danes je v izjemni dinamiki rasel center Traberg in kazal podobo, ki se je z vsakim objektom vse bolj vključevala v oblike starega mesta na sotočju treh dolin, ob vstopnih severnih vratih v našo deželo. Tralrerg je tu, po svoje kot dokaz pravilne usmeritve in vztrajnosti Turistično gostinskega podjetja Košenjak. Povsem mirne vesti lahko zapišemo, da je to kolektiv, ki je hotel in znal v prvi vrsti obdržati delovna mesta in tudi v tranziciji ni spravil preteklega dela v črepinje. Nedvomno si lahko ob takšni priložnosti direktor Vrtič, župan občine, predsednik občinskega sveta in drugi sodelujoči upravičeno nazdravijo. Ampak tudi v tem zanosu niso pozabili sodelavcev, soinvestitorjev, izvajalcev in občanov. V Trabergu je 5.000 kvadratnih metrov poslovnih površin, hotel 13 kategorije s štirimi apartmaji in 62 ležišči, restavracija, kava bar, nočni bar, menjalnica, tu je sodobna trgovina, optika, frizerstvo, zlatarstvo in še nekatere druge potrebne dejavnosti. Med osrednjmi objekti je lepa črpalka OMV Istralrenz, kot je povedal dir. Jordan Habjan, 75. v Sloveniji in druga na Koroškem. To je črpalka evropske kvalitete in ponudbe. Ob tem seveda ne dajemo v nič staro dravograjsko črpalko, tudi prijaznih ljudi in lepega okolja. Ves kompleks je vreden dobrih 16 milijonov nemških mark. Dravograd je tako postal eno izmed -najhitrejših- koroških mest, razvija se, ohranja delo, postaja to, kar so kronisti baje zapisali že tkivnega 1.185 leta - da je Traberg trgovsko mesto v križišču dolin.O -Kv V okviru praznovanj občinskega praznika, ki ga Dravograjčani slave 4. julija, in ob otvoritvi Traberg centra, so Dravograjčani uživali ob paradi glasbenih nastopov odličnih glaslx’iiikov. Vrhunec so bili gotovo glasbeniki Corado in Brendi ter večno mlada in ncnadkrilji-va Ivo Robič in Tereza Kesovija. Navdušena množica ljudi v prepolni in nadvse soparni telovadni- ci pri osnovni šoli, je s hvaležnostjo sprejela in z navdušenjem pozdravila prihod glasbene dame Tereze Kesovije. Ta je polna energije in šarma že v prvih taktih ogrela občinstvo s slovensko, «Mi se mamo radi« in jih nekje na sredi koncerta » Prišla bo pomlad« učila kukati kot kukavice, ki oznanjajo pomlad. Navdušeni poslušalci so - ob pomanjkanju kvalitetnih glasbenih nastopov na Koroškem -pokazali, da se želijo takšnih nastopov. stiku in Ixtsedu.TR.V Polna šarma in energije, z notranjo lepoto in prikupnim nasmehom je v Dravogradu ogrela poslušalce Tereza Kesovija. NAGRADE IN PRIZNANJA Dravograjčani so ob občinskem prazniku 4. julija na slovesni seji podelili tudi letošnje nagrade in priznanja kolektivom in posameznikom za njihov prispevek k rasti mesta ob Dravi. Nagrado občine za leto 1996 je prejel VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD DRAVOGRAD za neumoren in odgovoren trud za doseganje najbolj kakovostnih rezultatov pri vzgoji najmlajših Dravograjčanov in za uspešeno izvedene posebne aktivnosti v preteklem obdobju. Priznanja so prejeli: LOVSKA DRUŽINA DRAVOGRAD, ob 50. obletnici delovanja, za uspehe pri strokovnem, gojitvenem in družabnem delovanju PIHALNA GODBA TRBONJE. za prispevek k približevanju glaslrene kulture krajanom ter sodelovanje na številnih slovesnostih in prireditvah JOŽE HUBMAN, za dolgoletno aktivno sodelovanje v godbi na pihala ZB Šentjanž, prispevek k razvoju šentjanske godile in oddelkov glasbene šole ANTON VRTIČ, za uspešno vodenje kolektiva Merx Košenjak, izgradnjo centra Tralierg in aktivno delo v organih krajevne skupnosti ČESTITAMO! Po Koroški MWm m 2[|](Dli@0Qfea ([©0 [pQaiiai) Koroški kantavtor in velik ljubitelj country glasbe Milan Kamnik je pred dnevi spustil v (v)eter svojo novo kaseto in CD ploščo z naslovom Dolina smrti. Promocijo je Milan organiziral v več koroških krajih in povsod požel veliko priznanja za kakovost posnetih skladb, ki predstavljajo izbor iz njegove glasbene zakladnice (in zakladnice Dua Kora) petnajstih let na eni strani in novejših, do čisto novih komadov, na drugi strani. Pad gr na ojgn in V vetru se že uspešno vrtita na radijskih valovih in se prebijati) v vrh glasl>enih lestvic. Milan je tudi tokrat ostal zvest Koroški in »koroščini«, za kar mu gre še posebno priznanje. [LOdmogMa a Tako je v posvetilo na ovitek nove CD plošče zapisal avtor Milan Kamnik Promocija njegove nove glasbene kasete in CD plošče je bila 28.6. v Lilveličah v gostilni -Pri Moštiju«. Prireditev, ki sta jo organizirala avtor in lastnik prej omenjene gostilne, je obiskalo kar precej Libeličanov. Milan, ki v Libeliče zelo rad pride, je ob spremljavi kitare igral svoje uspešnice ter predstavil pesmi z novega CD-ja. Med pesmimi, ki jih je z novo CD ploščo možno poslušati, je tudi pesem z naslovom »V Lilveličah-. Prvič da je kdo lastno pesem posvetil Libeličam, Libeličanom in njihovi govorici. Milan pravi, da se mu ljudje in govorica, ki ima nekak posel ven prizvok, v Libeličah tako dopadeta, da je moral napisati pesem. Koliko mu je uspelo o Libeličah zapeti po lilveliško, pa naj ocenijo domačini. Pravi tudi, da se bo že naučil čisto po libeliško -mornvat-. Prav tako, kot so v Libeličah ponosni na svojo knjigo o zgodovini kraja in ljudi v njem, so lahko ponosni na pesem, ki je bila s srcem napisana in zapeta. Milan Kamnik se je zahvalil vsem libeliškim podjetnikom in posameznikom, ki so pomagali, da sta kaseta in CD-plošča »Dolina smrti» lahko nastali. V imenu Libeličanov se je avtorju zahvalil regionalno tekmovanje V Slovenj Gradec - Glavni trg petek, 26. julija, ob 20. uri predsednik sveta krajevne skup- so vrgli še en »PACL GR NA nosti in izrazil željo, da bi Milan še OJGN« in v prijetnem vzdušju večkrat napisal in zapel kaj o njih. nadaljevali večer.'J Za sodelovanje so bili vsi. Nato pa Aclrijan Zalestnik Slovenije ^ 96 ^ MISS MISS WORLD WORLD DRUŽABNI DOGODEK LETA V SLOVENI GRADC1 Razgledi Moja domovina ali zvestoba zemlji in krvi Piše: Avgust Raščan Planet Zemlja je okvir človekovega življenja. Zemlja je dana človeškim otrokom. Človek je z njo intimno povezan; saj je izšel iz nje. Naj ji gospoduje in jo upravlja. Z ene strani ji s svojim delom vtiskava znamenja samega sebe; z dnige strani pa tudi zemlja vpliva na človeka: saj je resničnost, ki neprenehoma oblikuje njegovo duševnost, osebo. Zemlja je hkrati kraj človekove preizkušnje, kjer trpi, dokler se spet ne povrne vanjo, iz katere je izšel. To je svetopisemsko videnje ali biblijsko sporočilo o človeku in stvarstvu. Na planetu Zemlja ima vsakdo svojo domovino. Domovina je bistvena vrednota, ki jo človek posebno živo izkusi, je kakor ozadje, na katerem se razpleta bivanje, tako posameznika kakor tudi naroda. Domovinsko okolje ostaja v sleherni človeški zavesti njegovo lastno okolje. Vložek domovine se preliva v človekovo osebno bit in jo vedno spremlja. Zato ima vsakdo pravico imeti svojo domovino. Naš pisateli Ivan Tavčar takole opiše človekovo zvestobo zemlji in krvi: *... V takih trenutkih sem dobro vedel, da te, naj si še tako zapuščen in asiromašen, veže trdna veriga na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je zemlja, na kateri si se rodil. To je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti kaže en in isti obraz in zvesti ti astane, če jo še tolikokrat zatajiš! Ko tako ležim, mi sili iz ruše nova moč v onemogle ude, in prav vsaka koreninica pod mano poganja tudi v moje telo, da se čutim eno z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domači -ni prazna beseda: del mojega življenja je, in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo nidi življenje. Ko si oglodan do kosti, ko te povsod preganjajo, kakor bi se gobe razpasle po tvojem telesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom, kot te je sprejela nekdaj, ko so te še v zibel polagali. Nisi doživel spomladi, da bi te ne bilo objemalo njeno cvetje, in ne jeseni, da bi ti ne sipala svojih sadov. Mogoče, da je težko umreti - moja vera to ni! - ali tako zapišem, da bi raje umrl sredi domače doline, Itodisi od gladu, nego na zlatem stolu nemškega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe!- (Visoška kronika). Zvestoba zemlji in krvi, se pravi zvestoba domovini in narodu je del splošno človeške naloge, kristjanu pa je je prav gotovo pomemben del smeri, ki ga vodi k Bogu. Morebitno trpljenje in celo smrt za narod in domovino je najvišja, junaška stopnja v izvrševanju te kristjanove naloge in kot taka pred Bogom najpodobnejša pravemu mučeništvu. V odločilnem letu in odločilni uri za Slovenijo leta 1941 je moj profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani zapisal naslednje Iresede: «Nadnaraven dar podstavlja naravnega. Če nimamo narave, ne moremo dobiti ničesar nad njo. Po naravi sem pa človek, sin slovenskega očeta in matere, ki imata slovenske sorodnike, živita po slovenskih šegah in prebivata na slovenski zemlji. Kot tak sem postal še kristjan Biti kristjan je mnogo več, kakor biti samo človek. Toda če nisem človek - in kot človek sem Slovenec, tudi kristjan ne morem biti- (J. Janžekovič, Ob odločilni uri). Te misli so posvečene Sloveniji ob njenem nedavnem ptazniku. □ Avtocenter Meh Prodaja in servis Koroška 7d, Velenje ® 063 852955, 856 824 Fax:063 852 884 Audi ml mwuÈi Jml p«® lip«# «IMiillifeil Vozila Audi pri pooblaščenem prodajalcu. dentai lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE / PROTEI! KE /KONSERVATIVE /ORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 «061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek LjyMjana fax. Wl 168 35 17' IVKO IAČSK«W In memoriam Razgledi Pokopal ga je traktor Nikoli nihče ne bo mogel ugotoviti, kako in zakaj se je v večernih urah 23- junija 1996 ponesrečil s traktorjem in umrl na kraju nesreče mladi Anton Tomažič, -Gmbelski Tono-, na Selah. Umrl je v najlepših, moških letih, v 44. letu življenja. Tragična nesreča vnovič dokazuje in opozarja na to, da je traktor po eni strani zares najboljši, neprecenljiv pomočnik in prijatelj, po dmgi strani pa se zaradi hipne nepazljivosti, površnosti ali drugačne napake, spremeni v sovražnika, ki ogroža njegovo zdravje in življenje in mu lahko oboje tudi vzame. Rajni Tonč se je rodil pri Vocovniku na Vrheh, 19. decembra 1952. Komaj 9 let je bil star, ko mu je umrl oče. Odšel je od doma za delom in kruhom. Najprej je dve leti delal pri Monterju v Otiškem Vrhu, potem pa v Remontu železarne na Ravnah, vse do svoje prezgodnje smrti. Spoznal se je z Gtvbelsko Mojco na Selah. Vnela se je ljubezen. Leta 1984. sta se poročila. Njuno mlado srečo je kalila samo vroča želja po otroku, ki ga dolgo ni hotelo biti. Pred tremi leti se je vroča, dolgo pričakovana želja uresničila. Dobila sta sinka Dušana, ki je bil njuna sreča in radost. Hotela sta priti na svoje. Na parceli pri Grubelniku sta leta 1991 pričela graditi lastno hišo, svoj dom, ki je bil dniga največja želja mladega para. Žal je tragična nesreča, ki je terjala življenje ljubljenega moža in očeta, skoraj tik pred tem, ko bi bila lahko pričela uživati sadove svojega dela, uničila in verjetno za dalj časa zavrla gradnjo. Graditi sta pričela v času, ki gradnjam lastnih hiš ni preveč naklonjen. Tonč je bil dober človek. Bil je tudi gasilec, nižji gasilski časmik Gasilskega društva Sele - Vrhe. Prijazen, zgovoren, dobrodušen človek je bil. Ljubeč mož svoji ženi Mojci in očka svojemu sinu Dušanu. Garač, ki je vse svoje mnogo prekratko življenje delal, trpel in garal. Takega bomo našega Antona Tomažiča, -Gmbelskega Tonča-, ohranili v najlepšem spominu. Rok Gorenšek Novodobni kotiček Ko odgovornost postane cilj! Piše: Miša Felle Če ste doslej mojim razmišljanjem v tem kotičku nemo ali glasno prikimavali, se morda tokrat mnogi ne boste strinjali z mano. Pred nedavnim sem končno v neki knjigi zasledila misel avtorja, ki mi je potrdila moje prepričanje, da je en človek lahko odgovoren za vzgojo največ enega človeka. Obstaja tudi nekaj močnih teorij, da je naš planet prenaseljen, ampak misel, da lahko osebno poskrbim oziroma prevzamem odgovoronost za nič več kot enega otroka, je v meni sprožila plaz osebnih stališč, ki sem jih doslej morala držati v sebi. Imeti otroka se mi je vedno zdela velika odgovornost. Ko je otrok prišel, sem se pričela te odgovornosti tudi zavedati in učiti. Danes, po enajstih letih, se popolnoma strinjam s prej navedeno mislijo. Močno namreč čutim, da je to res in, da je od tega odvisna tudi naša prihodnost. Odgovornost, ki jo omenjam, se razpenja tako med materialnim kot duhovnim svetom. V norem vsakdanu se dogaja, da starši vedno manj vzgajamo svoje otroke. Prepuščamo jih vzgojiteljicam, učiteljem, dedkom in babicam, tujcem. Če iinamo otroke, ko še sami nismo zreli, nas to pravzaprav ne moti, če pa že zorimo, vidimo, kako okolje ta čudovita bitja na veliko zatira. Če nimajo podpore v starših, da so lahko to, kar so, se dogajajo velike bitke za življenje. Te življenjske preizkušnje so v današnjem času zelo trde, kdor pa jih uspešno »zvozi", je na dobri poti svojega evolucijskega razvoja. Morda nas je res preveč. Uradna poročila sicer venomer poudarjajo, da bi bilo hrane dovolj za vse, če bi se ta pravilno porazdelila med prebivalce. Toda hrano poskušamo izsiliti že iz puščav in ledenih ploskev. Živeli in hranili pa naj bi se v skladu z naravnimi ritmi. Če le poskušamo slediti temu načelu, slej ko prej ugotovimo, da je nekaj močno narobe. Mnoge religije (žal tudi mnogi politični sistemi) zatrjujejo, da je splav greh in najbolj prav je tisto: kolikor bog da. Le redki se zavedajo, da bog ničesar ne da, pa tudi jeinlje ne. Zdravje ali bolezen, bogastvo ali revščino, vse si pridelamo sami. Edino, kar smo dobili od boga, je svobodna volja. Če bi bog imel čustva, bi presneto trpel, ko bi gledal, kaj počnemo s to bogato dediščino. Žal se tudi smejati ne more morda pa mu bo to z našo pomočjo nekoč le uspelo. šport Pogovor s predsednikom rokometnega kluba Prevent Slovenj Gradec Jožetom Kozmusom Letos nov naskok na vrh, cilj je uvrstitev v Evropo ROKOMET JE V SLOVENJ GRADCU ŽE OD NEKDAJ ŠPORT ŠTEVILKA ENA. OD OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE LETA 1991 V PRVI DRŽAVNI ROKOMETNI LIGI SODELUJE DVANAJST VSAKO LETO MOČNEJŠIH MOŠKIH EKIP. MED KATERIMI POMEMBNO VLOGO VSESKOZI IGRA TUDI SLOVENJGRAŠKI PREVENT. SLOVENJGRAŠKI ROKOMETAŠI SO V SEZONI 1995-96 RAZOČARALI SVOJE PRLSTAŠE, SAJ SO OB KONCU OSVOJILI KOMAJ PETO MESTO, FINALE POKALA, KI BI ŠE PRINESLO TRETJE SODELOVANJE V EVROPI, PA SE JIM JE IZMUZNILO V ZADNJIH SEKUNDAH TEKME S SLOVANOM V LJUBLJANI. Tudi v športu pa je tako, da je treba gledati predvsem le naprej. Pri rokometnem klubu Prevent v Slovenj Gradcu, ki je v dvainštiridesetletni zgodovini že šestkrat bil prvak Slovenije, so se priprav na novo tekmovalno sezono lotili preudarno in pravi čas. Okrepili so ekipo, se za nadaljnje sodelovanje dogovorili s trenerjem Slavkom Ivezičem iz Celja, še pred začetkom lige pa bodo dopolnili tudi upravo kluba. O rokometnega klubu Prevent v novi sezoni smo se pogovarjali z znanim in uspešnim slovenjgraškim gospodarstvenikom, direktorjem podjetja Prevent Jožetom Kozmusom, ki je že skoraj dve leti tudi predsednik tega najuspešnejšega slovenjgraškega športnega kolektiva. Kako bi ocenili lansko sezono? Od nje ste veliko pričakovali, vendar cilja - Evrope niste dosegli. Ja, pričakovanja so bila večja, vendar je uspeh v športu pač odvisen od večih stvari. Kljub temu rezultata lanske sezone ne štejemo za neuspeh. Predvsem zato, ker smo igro začeli graditi na dolgoročnejših temeljih. Tako lansko delo še ni dalo pričakovanih rezultatov, ti se Ixxlo prav pokazali šele letos in v naslednjih letih. Klub se je za to sezono precej okrepil, tako organizacijsko kot tudi igralsko. Kakšna so zdaj pričakovanja in želje? Naša želja je zgraditi resnično stabilen klub. To bomo dosegli tako, da bomo ustvarili dobro prvo ekipo, hkrati pa se intenzivno ukvarjali tudi z mlajšimi generacijami. Želimo tudi, da bi prva ekipa bazirala na domačih igralcih, čeprav samo z domačimi verjetno nikoli ne bi uspeli. Najpomembnejša je vsekakor prva članska ekipa, ki je nekakšno ogledalo uspešnosti vsakega kluba. Domači igralci so večinoma znani, kaj pa okrepitve? V letošnji sezoni pričakujemo domačina Aleša Levca, poleg tega pa še Celjana Tomaža Jeršiča ter Boštjana Straška. Kljub temu stvari še niso Jože Kozmus popolnoma jasne, v mislih imam predvsem vratarja Rolanda Pušnika. Čisto dokončno je trenutno težko kaj reči; od lanske ekipe bodo ostali praktično vsi, le Petričevič zagotovo ne bo več igral za Prevent. Ostal bo Maksič in računam, tako pravi tudi trener, da bomo s takšno ekipo v novi sezoni napraviti korak k vrhu. »■ Kakovost rokometa v Sloveniji je iz leta v leto boljša. Ali Prevent sledi temu razvoju? Seveda. Mislim, da je Slovenj Gradec takšno okolje, ki si zasluži in je finančno sposobno imeti ekipo pri vrhu prve lige oziroma v evropskih pokalih. Zato se bo klub moral okrepiti tudi drugače, predvsem v organizacijskem pogledu. Letos bi tudi tu morali narediti korak naprej. Z razvojem rokometa so potrebna tudi vse večja finančna podpora. Kdo ho poleg Preventa prispeval svoj delež? Trenutno je še prezgodaj govoriti o tem, kdo vse bodo sponzorji. Dejstvo pa je, da Prevent sam ne mora izločati tolikšnih denarnih sred- stev, s katerimibi pokrili primankljaj za nazaj in ustrezno financirali nadaljnji razvoj kluba. V zadnjih dveh sezonah smo imeli namreč za 22,5 milijona tolarjev izgube, ki jo trenutno pokrivamo z raznimi krediti. Zaradi tega se v klubu trudimo, da bi ob podpori občinskih struktur, privabili čimvečji krog sponzorjev ali donatorjev. Na vsak način rokomet pomeni svojevrstno promocijo Slovenj Gradca in če vsak nekaj prispeva, je mogoče uspeti. Na drugi strani pa, če je to veliko denarno breme obešeno na samo enega sponzorja oz. donatorja, uspeha ni mogoče pričakovati. Že samo funkcioniranje kluba zahteva precej denarja, stroški v visoki tekmovalni sezoni pa so veliki, saj imamo poleg članske še več ekip naraščajnikov in drugo ekipo, ki bo igrala v tretji ligi. Za pridobivanje denarja bo klub imel menda tudi poseben odbor? Da, v načrtu imamo organiziracijo posebne službe, ki se bo ukvarjala s pridobivanjem sponzorjev oziroma denarnih sredstev. Sponzorji pa naj bi se organizirali v odboru, ki bo v celoti obveščen o delovanju kluba. Gre preprosto za to, da bodo tisti, ki bodo sodelovali in vlagali denar za razvoj rokometa oz. kluba, pri tem imeli tudi besedo in bodo o vsem tudi pravočasno obveščeni. Donatorji in sponzorji pa bodo pričakovali tudi rezulate. Kakšni so torej letošnji poglavitni tekmovalni cilji kluba? Evropa. Do tja pač vodi nek uspeh v ligi, ki ga nameravamo doseči. Mesta ne bi napovedoval, ker je uspeh odvisen od večih faktorjev. Vem pa, da so se skoraj vse ekipe za to sezono precej okrepile. To se pravi, da bo liga v sezoni 1996-97 bistveno boljša kot lani, ko je bila zelo izenačena. Uspeli bodo le najboljše pripravljeni in organizirani, mi pa moramo biti med njimi. To zagotovo od igralcem terja tudi javnost, mi v klubskem vodstvu pa še prav posebej. Rokomet v Slovenj Gradcu bo še bolj atraktiven in priljubljen, ko bodo naši rezultati še boljši. Tudi letos, ko se nam je Evropa izmuznila, smo na tekmah imeli dober obisk. Ljudje imajo radi rokomet. •" V Sloveniji je vse več profesionalnih ter polprofesionalnih klubov. Kako je glede tega opredeljen rokometni klub Prevent? Če slovenski rokomet želi obdržati doseženo raven oz. tudi napredovati, potem se bomo morali obnašati kot drugi klubi v Evropi - se pravi profesionalno. Seveda bo še vedno nekaj čistih amaterjev, v prvih ligah pa vse več profesionalnih klubov. Ob tem je treba seveda imeti tudi dovolj močan strokovni štab, kar je predpogoj, da lahko tudi igralci pokažejo svoj maksimum. V klubu boste še bolj načrtno delali tudi Z mladimi selekcijami. Kako bo potekalo to delo? Poleg selekcij, ki tekmujejo v ligi, bo klub skušali organizirati še šolsko tekmovanje, v s/ Sport katerem naj bi sodelovalo čimveč koroških šol. Zavedamo se, da je pri tem potrebna pomoč s strani kluba in da je pomanjkanje trenerjev in drugih, ki bi delali z mladimi. Vendar pa je to edina pot, da bomo čez nekaj let imeli domačo osnovo prve ekipe. Tu pričakujemo in upamo na sodelovanje ravnateljev koroških šol ter učiteljev telesne vzgoje. Za to pa je potrebna tudi podpora ljudi Ali ima rokomet na Koroškem oz, v Slovenj Gradcu dovolj podpore? Rokomet je v Slovenj Gradcu pravzaprav zelo popularen šport. Ne smemo pozabiti tudi dejstva, da je rokomet najbolj uspešen slovenski ekipni šport v zelo priljubljenih igrah z žogo. Vendar pa ni dovolj, da ljudje le hodijo na rokometne tekme. Mislim, da smo v preteklosti v klubu naredili premalo, da bi ta šport ljudem še bolj približali. Zato bomo letos tudi več naredili za obveščanje javnosti o zadevah v klubu, kjer seveda računamo tudi na medijsko podporo. V klubu bi prav tako bili zelo veseli ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri nadaljnem razvoju. Zato vabim vse, ki jih rokomet ne zanime le kot gledalce, da se nam pridružijo. Pri tem mislim predvsem na mlade športne novinarje, zapisnikarje, še posebej pa na sodniški kader. Tega v Slovenj Gradcu skorajda ni. To mesto bi poleg močne ekipe potrebovalo tudi dobre sodnike, ki bi sodili v prvi ligi. Sodniki so zelo pomebmen del razvoja te športne panoge, kajti brez njih si ne moremo predstavljajti tekem, če to koga zanima, naj se nam javi; vabimo pa tudi druge, ki bi bili s svojim delom kakorkoli pripravljeni pomagati. Verjamem, da bo Slovenj Gradec postal še Irolj športno in rokometno mesto.QMutej Praprotnik Planinsko društvo Izlet Datum Vodnik / Informacije Telefon PD-Čma na Koroškem Škrlatica 03 .avg Vsi vodniki / Inf.:Lesjak Pavel Tel.d.:39-161 PD-Dravograd Raduha lO.avg Vod.:Podrzavnik Martin Tel.d.:84-147 Grossglockner 24.avg Izlet za vodnike PD-Dravograd Tel.d:83-487 PD-Gorenje Fecro Slov.Gr. Dreiherrenspitze Ni datuma Vod.:Rozman Stojan Tel.d.:41-174 Triglav Ni datuma Vod.:Senica Jože Tel.d.:4i-765 PD-Mežica Škrlatica lO.avg Vod.:Lesjak Boštjan Tel .d.:35-592 Triglav 31.avg Vod.:Lesjak Boštjan Tel.d.:35-592 PD-Mislinja Triglav, Triglavska jezera (3 dni) Ni datuma Inf.:Bricman Franc Tel.d.:42-752 Grossglockner Ni datuma Inf.:Bricman Franc Tcl.d.:42-752 PD-Muta Izlet na Dobruii (2l67m) 25 .avg lnf.:Preglav Ernest Tel.d.:61-318 PD-Oliball/Kapla Prisojnik, Mojstrovka (2 dni) 10/11.avg Vod.:Krajnc Franjo Tel.d.:71-430 Srečanje koroških planincev (MontaB) 17.avg Vod.Tepec Tone Tel.d.:60-074 Stol, Begunjščca (2 dni) 31.avg/0l.sep Vod.Tlasenčnik Igor Tel.d.:60-717 PD-Prevalje Jalova 09/10.avg Vod.:Mravljak Tončka Tel.d:33-305 Škrlatica 24.avg Vod. Močnik Roman Tel.d.:33-141 PD-Radljc ob Dravi Zelenica, Stol, Golica Ni datuma Vod.danko / Inf.:Semlak Janez Tel.d.:72-734 MO PD-Radlje Dolomiti (Italija-2 dni) Ni datuma Vod.: Igor PD-Ravnc na Koroškem Gross Venediger 03/04.avg Vod.Tigale Ivan Tel.d.:22-874 Po Slovenski planinski transverzali, »Kamniške Alpe« 16/17/18.avg Vod.Mihev Sonja Tel.d:22-232 Km iz Lepene 24.avg Vod.:Komik Andrej Tcl.d:22-657 Triglav, Rjavina 31.avg/01.sep VodcŽunec Jože Tel.d.:22-329 MO PD-Ravne Pohod iiez Pohoije Ment.:Veronika Komik, Alojz Pristavnik OÈ.PV.22-495 Ment.:Danica Šušteršič OŠ.KJ.21-598 PD-Ribnica na Pohoiju Pohod na Prisojnik in Mojstrovko 10/1 Lavg Inf.:Kotnik Božo Tel.d.:68-194 PD-Slovenj Grada' Triglavska jezera Ni datuma Vod.:Hovnik Triglav Ni datuma Inf.:Hartman Ivan Tel.d.:44-126 Avstrija Ni datuma Vod.:Rajko Večko Grand Jurascs (Grand Paradiso) Ni datuma Inf.:Hartman Ivan Tel.d.:44-126 PD-Vu/enica Izlet v Etolomite, okrog treh Zin Ni datuma Vod.Mrakič Bogomir Tcl.d.:64-186 Iz programov PD, zbral in uredil Ivan Cigale. Lepa doživetja in varen korak, vam na izletih želi MDO-Meddruštveni odbor, PD-Koroške! šport MAG Korotan: Srečno -nesrečni klub! (//.) Če sem že opravil globalno oceno posameznih igralcev NK Mag Korotana in posredno opozoril tudi na nekatera dogajanja in odločanja upravnega odbora kluba ter strokovnega štaba, je prav, da javnost tudi seznanim, kdo je kdo v teh organili. Upravni odbor je imel devet rednih članov, dva zunanja člana in enega častnega člana. Predsednik upravnega odbora je gospod dr. Matic TASIČ, ki v največji meri skrbi za finančna sredstva v smislu prihodkov in odhodkov. Z nenavadno vztrajnostjo in iznajdljivostjo se je skozi vso tekmovalno sezono ukvarjal s finančnim proračunom, ki naj bi znašal ok. 900.000 DEM. Ob vsem tem je na momente vodil klub s precej trdo roko, preneka-terikrat pa je bil ob določenih vprašanjih (igralci) tudi mehak ali celo popustljiv. Resnica je, da igralske postave Tasič ni postavljal in tudi sam ni zamenjaval trenerjev, kot se mu je večkrat očitalo. Stanislav TAKS, podpredsednik, je eden največjih zasebnih finančnih podpornikov kluba, zato je še posebej zainteresiran, da stvari dobro funkcionirajo na vseh relacijah, od igralcev, strokovnega štaba do upravnega odbora. Vodil je tudi disciplinsko komisijo. Miran KOS v klubu ureja pravne zadeve (pogodbe, klubski akti, razreševanje sporov itd.). S svojo umirjenostjo in strokovno izkušnjo pride prav ob najrazličnejših zunanjih intervencijah. Marjetka SLIVNIK je posredno zastopala interese glavnega sponzorja, revije Mag iz Ljubljane in poleg tega tudi marsikdaj finančno priskočila na pomoč klubu. Gina KUSERBANJ je našla svoje mesto v UO, kot zastopnica zelo dobrega sponzorja, Hotelov Kompas iz Slovenj Gradca. Z veliko odgovornostjo in doslednostjo je osebno skrbela tudi za nemoteno organizacijo ob gostovanjih igralske ekipe. Takih gostovanj je bilo kar osemnajst, pa še nekaj karanten povrhu. Ernest BLATNIK, izjemno požrtvovalen član, ki vsa leta skrbi za funkcionalnost stadiona. S svojim znanjem in z njemu značilno trmo ohranja zeleno površino igrišča, pa čeprav so vremenske razmere na Koroškem včasih kar obupne. Danilo VUTE je zadolžen za medijsko aktualnost nogometnega kluba, če pa so mu bile naložene še druge naloge, jih je z njemu značilno vestnostjo tudi opravil. Ernest KOREN, človek protokola, ki se ob vsakem domačem igranju polno angažira in daje klubu svoj hvalevreden prispevek. Andrej KOKALJ, bivši predsednik upravnega odlx>ra, je v tej sezoni nekoliko popustil, mislim pa, da je svoje dodal kot gospodarstvenik oz. predstavnik Kovinotehne iz Celja. Zunanja člana sva bila Drago KOS in Niko R. KOLAR , ki sva vsak po svoje prispevala osebna stališča ob vprašanjih igralcev in strokovnega štaba. Pač tako, kakršne sva imela izkušnje iz preteklih igralskih obdobij. Častni član kluba je Matjan RED-NAK, ki ga ne pretekle ne prihodnje nogometne generacije ne smejo spregledati, saj je s Suvelom pridal ogromen prispevek k svetli zgodovini prevaljskega nogometa. Direktor kluba je Sašo PUC, ki dr. Maric Tasič, predsednik upravnega odbora Korotana ima zares nehvaležno delo. Dnevni kontakt s petindvajsetimi profesionalci (igralci in trener), z najrazličnejšimi velikimi in malimi sponzorji, s tehničnim osebjem ter po svoje zahtevnim upravnim odborom, je vredno svojega denarja. Pa še povsem na novo je začel v nogometu... Ko že naštevam, ne morem mimo določenih ljudi, ki so klubu veliko dali s svojo požrtvovalnostjo in predanostjo. To so Filip Jože in Darko, Miloševič Ljubo ter Krmek. Še posebej moram omeniti dr. Breznikar Braneta, ki je na vrhunsko strokoven način, skozi vso sezono, skrbel za zdravstveno stanje nogometašev. Sočasno je odigraval odlično vlogo klubskega psihologa in živel z igralci kot malokdo. Svoj prepotreben in kvaliteten prispevek je dal tudi maser Zorman Spregledati ne smem Tonija Tomažiča, pomočnika trenerjev Žežlja, Matiča in na koncu Marjona. Bil je vztrajen in soliden sodelavec. Nenazadnje pa moram omeniti še Franca Štefaniča, ki je zaradi posoje trenerske licence moral biti prisoten kar na vseh tekmah. Zgoraj navedeni ansambel ljudi je v nogometni sezoni 95/96, skupaj z igralci in strokovnim štabom, obdržal NK Korotan v prvi slovenski ligi. To je uspeh! Ne morem pa pozabiti vsega vloženega truda skorajda vseh članov upravnega odbora, ki so ure in ure prostega časa porabili za Korotan. Jesensko spomladanska sezona je bila dolga, zares dolga. Napetost proti koncu sezone pa takšna, da je kar nekaj članov bilo na tem, da predčasno zapustijo klub. Pa vendarle, nobeden tega ni storil! Delali smo do konca, predvsem zato, ker so nas v marsikateri nogometni sredini odpisovali, nam prerokovali najslabše in včasih tudi v časopisih pisali tako. Mi se pa nismo pustili, ker smo vedeli, da imamo odlično moštvo igralcev in da imamo najboljšo publiko na Slovenskem. Tudi zaradi te koroške publike smo vztrajali in imeli smo prav. Priznati pa moram, da smo nehote naredili napaki ob izboru obeh trenerjev. Pri Žežlju smo bili predolgo tolerantni, pri Matiču pa premalo pozorni na njegove trenerske sposobnosti pri vodenju članskih ekip. Hvala bogu, da smo za kvalifikacije našli trenerja Marjona, ki je vnesel v klub potreben optimizem in med igralce ustrezno homogenost. Do upravnega odbora in do sebe moram biti kritičen tudi na račun izbora igralcev, saj smo slabo izbrali Sulejmanija, Smječanina in Mihilija. Verjetno smo se na preenostaven način odpovedali Dobrevi, ki je bil izredno koristen NK Dravograd. Sicer pa mislim, da je Mag Korotan bilo moštvo izjemne kvalitete, ki nam bo ostalo v spominu zlasti po treh izvrstnih zmagah proti Rudarju iz Velenja. Ob koncu moram demantirati vse tiste, ki so bili mnenja, da je upravni odbor preveč posegal v stroko (izbor igralcev za prvo postavo) in s tem onemogočal trenerje. To ni res, tako Žeželj kot Matič sta bila dovolj suverena in samozavestna, da si zunanjih posegov ne bi niti dovolila. Da pa je upravni odbor zastavljal določena vprašanja v tej zvezi (ob ciklusu zaporednih porazov), se mi zdi samoumevno, saj bi sicer kaj hitro dobili očitek, da nimamo pravega vpliva in znanja. Na koncu je tako, da kompletno odgovornost za delovanje nekega kluba nosijo njeni funkcionarji. Korotanovi ljudje smo skupaj z znanimi in manj znanimi sponzorji svojo nalogo in dolžnost izpolnili. Po vročem poletju pa se začenja prvoligaški cirkus, kdo ve kakšen. Vsekakor, Korotan bo zravenO NIKO R. KOLAR v (Sport. ---------------------------- Zakoj se nogometna kluba Korotan in Fužinar ne moreta dogovoriti o medsebojnem sodelovanju m® a(Dff(j]ao§[ka mmwv SPOR SE JE RAZPLAMTEL ŽE LANI, KO SO SE PREDSTAVNIKI NOGOMETNIH KLUBOV KOROTANA IN PUŽINARJA DOGOVARJALI O KONKRETNEM SODELOVANJU, DO KATEREGA PA ZARADI OBJEKTIVNIH RAZLOGOV, KOT SO TAKRAT REKU, NI PRIŠLO. ZNOVA SO SE PREDSTAVNIKI OBEH KLUBOV VSEDLI ZA SKUPNO MIZO LETOS, 24. JUNIJA, DA BI DALI SODELOVANJU PRIMERNO OSNOVO, SE DOGOVORM O PREHODU IZ KLUBA V KLUB IN SE DOGOVORM O MOŽNOSTI UPORABE IGRIŠČA NA RAVNAH ZA treninge članskega moštva KOROTANA V ČASU POPRAVILA IGRIŠČA NA PREVALJAH. KOT JE POVDARIL PREDSEDNIK UO PREVALJSKEGA KLUBA DR. MATIC TASIČ, SI PRI KOROTANU ŽEUJO, DA BI BIL FUŽINAR MOČNEJŠI IN MU ŽEUJO, DA BI TUDI Z NJIHOVO POMOČJO DOSEGEL NAPREDOVANJE V TRETJO UGO. Toda zataknilo se je pri igrišču, ki je bilo po mnenju predstavnikov Fužinarja potrebno popravila. Toda prevaljskemu prvoligašu, kjer morajo po navodilih Nogometne zveze Slovenije popolnoma sanirati svoje igrišče, sicer jim bo onemogočeno nastopanje na svojem domačem terenu, so takoj zatem, po njihovem, ubrali edino pot, ki jim je še preostala, da omogočijo nemotene priprave svoje ekipe. S športnim zavodom in občino Ravne - Prevalje so se dogovorili o uporabi tgrišča na Ravnah v času od L do 20. julija 19%. V dogovoru, ki so ga podpisali župan občine Maks Večko, direktor Športnega zavoda Zdravko Kotnik in predsednik UO NK Korotan Matic Tasič, je tudi jasno pov-darjeno, da bo NK Korotan vzdrževal igrišče ■n se prilagajal delom, ki potekajo na njem. Ro tem času bo .saniral igrišče pred goloma oziroma saniral poškodovano površino z nadomestno travo. O načrtih za sodelovanje >n o sporu zaradi igrišča je več povedal predsednik UO Korotan Matic Tasič: • Že dve leti poskušamo doseči povezavo med nogometnima kluboma Fužinar in Korotan, Skušamo se dogovoriti o sodelovanju, o izmenjavi igralcev, o uporabi igrišč in nasploh športne infrastrukture. Že lani smo se vsedli skupaj, toda ni se nam uspelo dogovoriti. Letos smo znova poskušali. Ponudili smo jim naše igralce, ki sedaj nastopajo v Mežici, v Čmi in pri nas, da bi igrali pri Fužinarju, nekateri tudi na dvojno registracijo. Toda odziv je bil s strani Fužinarjevih odbornikov prav zasmehujoč. Za dva igralca so bili zainteresirani, za druge ne, čeprav so si za cilj postavili uvrstitev v tretjo ligo.Nismo želeli nikakršnih odškodnin za te igralce. Na sestanku predstavnikov obeh klubov smo se dogovorjali tudi o uporabi igrišča na Ravnah v času priprav naše ekipe, žal so odločno odgovorili, da to ne pride v poštev, ker bodo tudi oni sanirali nogomemo igrišče. Seveda smo se obrnili na občino in športni zavod, podpisali z njimi dogovor o uporabi igrišča in bomo uporabnino tudi plačali. Igrišče bomo v času treningov sami vzdrževali in ga ob koncu tudi popravili, tako smo se obvezali s podpisom v pogodbi. Toda, v ponedeljek 1. julija, ko so imeli naši nogometaši prvi trening na Ravnah, so nekateri odborniki oz. predstavniki Fužinarja žal izgubili živce in padle so žaljivke po trenerju in igralcih, ki niso bili nič krivi. Ob prisotnosti številnih gledalcev so bile izrečene grožnje, ki nimajo s človeškim dostojanstvom nič skupnega. Prava sramota za klub Fužinar, za kraj in tamkajšnje ljudi. Še enkrat povdarjam, mi smo pripravljeni z njimi sodelovati, jim pomagati, tudi finančno, če bo potrebno. Fužinar bi lahko bil naša li ekipa, zdnižili bi tudi mladinske in kadetske vrste, toda na takšen način to ni možno. Ena občina smo in delajmo skupaj, zato se očitno zavzema tudi g. Potočnik, ki se je po incidentu tudi pogovarjal z nami. Toda zaradi lokalističnih omejenosti nekaterih ljudi in tudi -favšije- ni možno doseči vidnega napredka,- Ali res ni možno doseči pametnega kompromisa? Na Ravnah pravijo, da so za sodelovanje, torej v njihovih vrstah ni ljubosumja, zavisti, maščevalnosti in škodoželjnosti, kot jim nekateri očitajo. Ali pač? Predsedujoči v NK Fužinar gleda na vso stvar takole: ■Vzrok spora, ki pa po mojem mnenju to ni, vidim v netaktnem ravnanju športnega zavoda Ravne oz. direktorja Zdravka Kotnika. Mislim celo, da sodelovanju med kluboma ni ogroženo. Tako smo se s Korotanom na sestanku 22. junija lepo dogovorili, da bomo Prevaljčanom odstopili 7 mladincev, oni pa nam bodo odstopili dva igralca, ki sta prestara za mladinsko vrsto. To je bil dogovor z ljudmi, ki so odgovorni za mlade selekcije. Kasneje smo se g. Tone, g. Krajger in jaz udeležili sestanka s predstavniki Korotana. Pogovor je tekel o sodelovanju in izrazili smo pripravljenost, da delamo skupaj, v zvezi z uporabo našega igrišča pa smo povedali, da je potrebno sanacije in ga nekaj čase ne bo možno uporabljati. Enakega mnenja je bil na tem sestanku tudi g. Kotnik. V bistvu smo se dogovorili, da kluba skupno nastopita pred organi olrčine in da zaprostimo za začasno uporabo starega igrišča v parku. Predstavniki obeh klubov (Puc, Tone, in Krajger), so si kasneje ogledali teren v parku in ugotovili uporabnost, na osnovi tega pa smo se lotili popravila travnate površine pred goloma na štadionu. V ponedeljek, 1. julija, smo na naše začudenje ugotovili, da nogometaši Korotana mimo naše vednosti, vadijo na igrišču. Še enkrat povdarjam, da spora med kluboma pravzaprav ne vidim, toda preveč se odloča in dela za našim hrbtom, brez naše vednosti,- je ogorčen v.d. predsednika v ravenskem klubu Staš Potočnik Trener NK Fužinarja Franc Tone pa dodaja: ■Lani je bila zadeva podobna. Tudi takrat so ljudje iz našega kluba igrišče popravljali, pa se je dovolilo, da so na njem trenirali Dravograjčani. Ne moremo razumeti, da hočejo nekateri dobesedno izničiti ves trud peščice ljudi, ki delamo v klubu in si prizadevamo vzgojiti sto in več mladih nogometašev. Ne bi želel, da se problem širi, da se -pregrevajo- stari grehi, toda vedeti morate, da prav mi opravimo na igrišču največ prostovoljnega dela, okoli 600 ur letno, direktor zavoda pa nam očita, da smo mu za uporabo igrišča še dolžni. Celo več, da o igrišču sploh nimamo kaj odločati,-Takoj zatem nam Staš Potočnik pokaže pogodbo o oddaji športnih objektov v uporabo, ki so jo dne 11. 2.1994 podpisali takratni predsednik ŠD Fužinar Marjan Senica in predsednik IS občine Ravne dr. Matic Tasič, v imenu NK Fužinar pa Bojan Jehart. V pogodbi jasno piše, da ŠD Fužinar odda v soglasju z IS SO Ravne v uporalx) in vzdrževanje naslednje športne objekte - pod točko 3.: Nogometnemu klubu Fužinar se odda v uporabo nogometno igrišče na atletskem stadionu. Športni objekti se oddajo za nedoločen čas ter za izvajanje njihovih športnih dejavnosti. Toliko, in ker ni problem samo v sanaciji igrišča, pač pa tudi v redni vadbi njihovih selekcij, smatrajo pri ravenskem nogometnem klubu, da bi vendarle morala njihova beseda tudi nekaj veljati. Torej jabolko spora ni v tem, da Ravenčani ne bi želeli sodelovati v Prevaljčani, čeprav se na razne dvojne registracije igralcev in podobno ne zanesejo preveč. Prevečkrat so namreč bili opeharjeni. Bolj jih jezi to, da delajo v izjemno težkih razmerah, da nobeden nima pravega posluha za njih, da jih celo onemogočajo pri delu. Toda mi smo poiskali še tretjo zainteresirano stran, ki je v tem sporu odigrala ključno vlogo - namreč, direktorja Športnega zavoda in župana občine Ravne - Prevalje Zdravko Kotnik in Maks Večko sta nam posredovala pisno pojasnilo, ki ga v celoti objavljamo: ■Spor, ki je nastal zaradi NK Fužinar, nima realne osnove in je neupravičen, saj se iz njega čuti rivalstvo med obema kluboma (Fužinarjem in Korotanom). Občimi Ravne - Prevalje, v kateri domujeta oba kluba, zagotavlja na osnovi kriterijev in meril Ministerstva za šolstvo in šport sredstva iz proračuna za pogoje vadbe otrok in mladine. Vsa ostala sredstva za članske kategorije pa si morajo klubi zagotoviti sami. Pri tem je uspešnejši Korotan. NK Korotan je zaprosil za pomoč občino, saj mora kot prvoligaški klub ustrezno sanirati travnato površino, ki ni primerna za tekme. Občina je Korotanu dovolila 15 dnevno treniranje na ravenskem stadionu. V dogovoru je bilo zapisano, da lx> NK Korotan po končanih pripravah ustrezno saniral igrišče (pred goli) in plačil usluge. NK Fužinar v tem času ni vršil vadbe in zato ni bil moten. Z vidika občine in upravljalca športnih objektov Športnega zavoda Ravne - Prevalje ni mogoče razumeti predstavnikov NK Fužinar, ki so postopali sila nekorektno in nevljudno do določenih ljudi, ki morajo skrbeti enotno za celo občino. Za takšno početje ravenskemu klubu izrekamo grajo.-Toliko, ni v naši pristojnosti, da presojamo kdo ima bolj prav, zato kakršenkoli komentar ni potreben. Seveda pa bodo merodajni morali čimprej najti ustrezno rešitev, saj sedanje stanje, ni v čast koroškemu športu.O -im Pripis in mnenje urednika: Znano je, da je ob takih in podobnih dogodkih, ko so prisotni različni interesi in se razvnamejo strasti, resnica »vedno nekje na sredini». Pa vendar bi v tem primeru kazalo resnico malo premakniti na tisto stran, ki je bila tokrat resnično prizadeta. Ne gre oporekati upravičenosti NK Korotan, da uporablja tudi igrišče na Ravnah, kadar to potrebuje, gre pa za napačen pristop upravljalcev stadiona, ki se o konkretni uporabi dogovarjajo mimo matičnega kluba in ljudi, ki to igrišče redno, v veliki meri s prostovoljnim delom, vzdržujejo. Odvzeti pravico upravljanja z objekti, v katere je vtkano udarniško delo, pa je na Ravnah postala že moda, mar ne? in to boli. šport % # Mojca Kristan Menda bo kar res, kar pravi pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ivan -Ivči« Kristan je bil dolgo vrsto let odličen odbojkar ravenskega Fužinarja, leta 1972 je igral celo v ekipi, ki se je na kvalifikacijah v Osijeku priborila ponoven, že tretji nastop Fužinarja v takratno 1. jugoslovansko državno ligo. In po očetovih stopinjah se je napotila tudi njegova hčerka Mojca, ki je trenutno igralka prevaljskega kluba, pred kratkim pa je končala tretji letnik gimnazije na Ravnah. Z odbojkarsko igro se je Mojca srečala prvič v petem razredu OŠ Koroških jeklarjev, prve napotke pa ji je nudil učitelj telesne vzgoje Franjo Jež. Kmalu so prišli uspehi. Na republiškem prvenstvu osnovnih šol so igralke ekipe Koroških jeklarjev osvojile 2. mesto. Prelepo za začetek športne poti in to je bil najbrž razlog, da je Mojca kasneje opustila učenje klavirja in se vsa predala odbojki. S trinajstimi leti se je vključila v odbojkarski klub Prevalje, kjer jo je vzel v roke tedanji uspešni trener Janez Dokl in prav njemu se mora zahvaliti za izjemen kakovosten napredek pri svoji igri. Že naslednje leto (1992) je prišel nov uspeh. Na šolski olimpiadi v Darmstadtu v Nemčiji je mešana ekipa (3 igralci in 3 igralke) občine Ravne osvojila 2. mesto. V sezoni 1992/93 in tudi leto pozneje se Prevaljčanke nastopale v drugi slovenski ligi, kjer so se vselej uvrščale nekje pri vrhu lestvice. Še lepši uspeh je Mojca dosegla z ekipo kadetinj, ko so leta 1993 osvojile 3. mesto na državnem prvenstvu Slovenije. Želja po dodamem izobraževanju v odbojkarski igri je mojco Kristan vodila leta 1994 v takrat kakovostnejši klub, ki je nastopal v 1. B slovenski ligi - v Mislinjo. Sestri Andreja in Bojana Gašper sta bili v mislinjskem klubu pravi vzornici Mojci, saj sta jo po zanju in izkušnjah, ki sta si jih pridobili v reprezentanci Slovenije, prekašali in jo tudi marsikaj naučili. Toda v Mislinji je Mojca igrala le eno leto. Prenaporne so bile vsakdanje vožnje, kjer je imel svoj delež tudi oče, trpela je šola in Mojca se je znova vključila v prevaljski klub. V sezoni 1995/96, ko so nastopale v II. slovenski ligi, jim je uspel podvig in po enem letu so se Prevaljčanke znova »zavihtele«, tokrat pod vodstvom trenerja Toneta Spanžela, v 1. B slovensko ligo. »Ne vem kako bomo igrale, ko pa imamo premalo kakovostnih igralk. Tekme, ki jih igramo v dvorani na Ravnah so sila slabo obiskane. Boli me, da imamo tako malo navijačev, da je tako malo zanimanja za žensko odlxtjko. Predvsem bi si želela, da bi zaigrala v dresu Fužinarja, v dresu, v katerem je dolga leta nastopal moj oče, ki si močno prizadeva, da bi na Ravnah zaživela ženska odbojka« pravi Mojca, ki nastopa v prevaljski ekipi kot napadalka in je s svojimi 184 cm, ki jim meri v višino, nepogrešljiva v šesterki trenerja Spanžela. Mojca Kristan je rojena 27. 7. 1978 in stanuje v Kotljah. Ivo Mlakar % SiMKfl Piše: Ivo Mlakar V Črni prvi koroški kolesarski spust Drugo dirko slovenskega pokala v spustu /. gorskimi kolesi je na 3200 metrov dolgi progi, ki je potekala s Šumahove-ga vrha do Igerčevega pripravil Šport klub Krnes Avanture v Črni na Koroškem v sodelovanju i družbo A.L.P. Peca in smučarskim klubom Črna TAB Mežica. Organizatotji so ta »datvnhill« naslovili tudi Divja jaga ’96’ Nastopilo je 33 kolesaijev, med njimi pa sta slavila zmagi Ljubljančan Boštjan Kušar med člani in Novogoričan Matevž Bizjak med mladinci, ki je bil s časom 6:14,40 tudi najboljši v absolutni razvrstitvi vseh nastopajočih. Med rekreativci je bil najhitrejši Tone Nahtigal iz Kranja pred Rokom Kolarjem s Prevalj. Nočni turnir trgovini Grud Konec junija je na igrišču OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah potekal nočni turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral KMN Butik Doremu. Sodelovalo je 10 ekip, finalnem srečanju za 1. mesto pa je ekipa Trgovine Grad z. Javornika na Ravnah premagala Butik Doremi s 5:4 po streljanju kazenskih strelov. V regularnem delu se je tekma namreč končala brez zmagovalca, z rezultatom 2:2. Tudi v tekmi za 3. mesto so izvajali šest-metrovkc, boljši pa so bili igralci Bistroja Calibra z Raven, ki so premagali ekipo Krnic iz Slovenj Gradca z 2:0. Po končanem turnirju so za najboljšega vratarja izbrali Mulaahmetoviča (Butik Doremi), najboljši strelec turnirja pa je bil Potočnik (Bistro Calibra). Mednarodni nogometni turnir na Prevaljah Prevaljski nogometni klub je izpeljal prvi mednarodni nogometni turnir mlajših dečkov (U-10), na katerem je nastopilo 8 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Kljub deževnemu vremenu je turnir lepo uspel, mladi nogometni upi pa so pokazali solidno znanje. Na dvodnevnem turnirju so največ pokazali igralci NK Zagreb, ki so v finalni tekmi premagali ekipo iz Pragerskega s 3 : 0. V tekmi za tretje mesto je domači Korotan premagal Dravograd s 4:0. Končni vrstni red turnirja: 1. Zagreb, 2. Pragersko, 3. Korotan, 4. Dravograd, 5. Peca, 6. Lendava, 7. SAK Celovec, 8. Korotan 11. □ Športno-rekreativno društvo Mislinja je tudi letos pripravilo svoj značilni tradicionalni tek. Pisana množica tekmovalcev vseh starosti iz številnih tekaških klubov Slovenije je preiskušala svoje sile in moči po poteh Mislinjskega jarka, že 16. zapovrstjo. Tudi tokrat sta zmagovalcema, tako pri moških kot ženskah, svoji likovni deli poklonila Jože Tisnikar in Stana Lušnic-Arsovska. Da je tek tako dobro uspel, pa je pomagala kopica sponzorjev, za katere se tudi po tej plati organizator najlepše zahvaljujeJJ Silvo Jaš L_______________ — -..........- --......-.....-------------------J/ Smo delali, se pogajali in čakali plačo. Dočakali smo obvestilo o ponovni prestavitvi izplačila zaradi premalo prilivov, nelikvidnosti, blokade ŽR, premalo sredstev, nezaupanja bank... Šok, razočaranje, nemoč in obup. Plačilni dan, nekoč tako natančno 15-ega v mesecu, se prestavlja vedno dalj v neznano. Izredno sejo IO sindikata, ki je že prej pripravljal enourno opozorilno stavko zaradi vse slabših razmer, je prekinilo neizpodbitno dejstvo - delavci stojijo. Tovarno je zajela grozeča tišina. Prisomi sindikalisti so onemeli, samo molk in tišina. Pomeni to začetek konca? Bodo zaman dolgi meseci odrekanja normalnim plačam, lx> zaman vse trdo delo zaposlenih v skorajda nenormalnih pogojih? bomo sami s stavko izgubili še zadnje, česar se oklepamo - delo ? Smo podjetje s predvsem žensko delovno silo. Me smo v tem podjetju, za temi stroji, pustile svoja mlada leta, del sebe, najboljše moči in idealizem! V povprečju dosegamo zrela ženska leta -nismo mlade ne stare. Toda naša resnica je drugačna: smo premlade za upokojitev in prestare za novo zaposlitev. Kruto dejstvo slovenske samostojne vsakdanjosti, naše generacije, ki se je odpovedovala in gradila tovarne, da bi v njih dočakala upokojitev, da bi jo dočakali tudi njeni potomci. Po tem, ko so Veliki državniki postali to, kar so - zaradi našega zaupanja -, smo dobili še velike kapitaliste, ki se postavljajo z našim Premoženjem. Slovenci se učimo novega sistema, medtem ko državniki kot za šalo polagajo izpite iz demokracije - dokaz za to je približevanje EU in NATU - in kapitalizma - dokaz za to je proces lasminjenja -, mi mali ljudje pa Padamo kot domine s svojih delovnih mest. Kot da moramo razumeti kapitalsko logiko samo delavci. Kaj pa naši - zaupanja vredni -Politiki, gospodarstveniki? Kako dolgo bodo še mešetarili z našim denarjem, si zatiskali ušesa in preizkušali potrpežljivost vse več brezposelnih, obubožanih in lačnih? Danes je ta potrpežljivost načeta pri nas. Bomo postali ena tistih tovarn, za katere nima nihče več razumevanja, tudi sami zaposleni ne več? bomo nadaljevali dolgo verigo stečajev podjetij tekstilne panoge? Bodo vsi naši protesti Proti nerazumni politiki, vsa naša opozorila, vse naše prošnje ... ostale pred zaprtimi vrati velikih...? Gospodje Kučan, Drnovšek, Rop, Dragonja ..., kaj Ixxste brez nas v Evropi? Zato naj bo ta naš protest izražen z molkom, namenjen tudi Vam. Ste vi in smo mi, so vaše besede in naš molk. Morda bo kdo od odgovornih slišal molk, ko besed ni. Ta molk je klic obupanih, nemočnih, Pisma, odmevi izrabljenih. Pove naj to, česar naše besede niso mogle. Smo delovno sposobni, pa s svojim zaslužkom ne moremo preživeti meseca. Naša tovarna je živ organizem, smo mi. Ne dovolite, da umre, kot nam umirajo sanje o demokraciji in lastništvu. Smo lastniki in delavci, pa nimamo niti dividend, niti plač. Smo lastniki brez možnosti upravljanja, zato je naša lastnina v rokah drugih, ki z njo ne vedo kaj početi. Njihove odločitve pa so pomembne za nas. In mi smo tu. Bojimo se, da bi njihove odločitve povzročile pogreb naših delovnih mest. Ne dovolite, Slovenci - da bi zgodovina pokazala, da sedaj niso tako slabi časi, ampak ljudje !!! Predsednica sveta delavcev TIO: Ema Žagar Preds. sindikata TIO: Meta Lorenci m 0® «•«•»»»»•«««««A«*********#*»» Živimo v kraju, ki je svoj napredek v zadnjem desetletj usmeril v razvoj komunalne infrastrukture in tercialnih dejavnosti. Ne pozablja pa, da je ob ugašanju industrijskih obratov v sosednjih občinah treba zaposliti tudi tiste, ki so tam izgubili delo. Tako je v prvih vrstah razvoj turizma in ob njem spremljajoče dejavnosti. To je čast vsakega občana meščana. Ne hvalimo se in ne želimo biti hvaljeni, bomo pa zelo zadovoljni, če se nam priznajo naša prizadevanja in hotenja, neglede od kod prihaja to priznanje. Tudi Prezenta - slovenjegraški sejem je ena od teh dejavnosti, s katero želimo, da bi celotna slovenska Koroška hotela in znala izkoristiti priložnost, ki se ji ponuja ob razcvetu sejemske dejavnosti, za svoj gospodarski, finančni, znanstveni, turistični in kulturni napredek. Sedaj ko je Prezenta - 4. slovenjegraški sejem pri kraju, je prav, da naredimo analizo, katera pa mora imeti in vsebovati vse elemente realnosti in resničnosti. To je tudi vzrok, da sem se osebno odzval na članek v Prepihu 12/96 z dne 28.6.1996. pod naslovom -PREZENTA SE JE UVELJAVILA-. Kronološko želim pojasniti nekatere do sedaj nejasne zadeve, ki pa širši javnosti morajo biti znane. Leta 1993- je bila v Slovenj Gradcu prvič organizirana sejemska prireditev z imenom Prezenta - prezentacija - predstavitev, v organizaciji mariborske firme STEP d.o.o., Izvršnega sveta Občine Slovenj Gradec in K & W TOUR d.o.o. Slovenj Gradec, katere lasmik sem bil. Drugi sejem, Prezenta 94, je bil še v istem organizacijskem sestavu, samo z razliko, da je bila celotna infrastruktura v moji nadležnosti. Vsled nesoglasij in nelikvidnosti firme STEP d.o.o. iz Maribora sem že Prezento 95 - 3-slovenjegraški sejem organiziral sam, to je KREBS s.p. Slovenj Gradec, skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec. Sedaj pa k stvari. Tudi Prezenta 96 - 4. slovenjegraški sejem je bila organizirana in fizično izpeljana s strani moje firme in ob moralni pomoči Mestne občine Slovenj Gradec, niso pa je organizirali Slovenjgradčani. Jih je nekaj, kateri so ji nasprotovali oziroma imeli pomisleke glede kvalitete prireditve same. Tisti, ki so kdaj že bili organizatorji sličnih prireditev, vedo in so tudi doživeli in občutili, da so spodrsljaji. Če se pravočasno odkrijejo in odpravijo, jih ni. Kot organizator sejma sem sodeloval in bil idejni organizacijski vodja vseh štirih sejmov, skupaj s svojimi sodelavci, kot sta vodja projekta Majda Jaki in Franček Krebs ml., ne pa Slovenjgradčani. Upam in prepričan sem, da mi bo uspelo organizirati tudi 5. jubilejni sejem Prezenta, ta bo od 23. 6. do 29. 6. 1997. Letošnji sejem je obiskovalo okoli 13.500 obiskovalcev. Obisk bi bil še večji, če prireditve ne bi motilo slabo vreme, kar tri dni od petih je deževalo. Ugotavljam, da je bilo vsled tega okoli 5.000 obiskovalcev manj. Še nekaj o sponzorjih - pokroviteljih. Glavni pokrovitelj je že četrtič Zavarovalnica Maribor, za kar se ji iskreno zahvaljujem, ob tem pa sem prepričan, da če ne bi bilo zaupanja v organizatorja sejemske prireditve, tudi sponzorstva ne bi bilo. Upam, da bodo generalni pokrovitelj tudi na 5. sejmu Prezente v 1997. letu. Letos sem kot organizator sejma želel pritegniti čim več obiskovalcev, zato sem se dogovoril s firmo Leasing Lampret za skupen nastop tako, da se podari avto Seat-Ibiza enemu od obiskovalcev sejma. Pri tem pa sodeluje vsak s 50% vrednosti avtomobila. Izžrebana je bila številka vstopnice 5594. Avto je dobila študentka iz Javorja nad Črno Aleksandra Grabner. Avto je bil svečano izročen 30.6.195)6. ob prisotnosti organizatorja sejma Prezenta 96 Franca Krebsa in lastnika Leasing Lampret, g. Jožeta Lampreta. Tudi 5. jubilejni sejem Prezenta bo imel nagrade in jih bomo žrebali vsak dan, z njimi pa stopnjevali do najvišje - avta. Ne želim opravičila, ampak samo objektivnost poročanja in pisanja v vašem štirinajstdnevniku. Franc Krebs Ghsirana črna kronika Narava vrača udarec PRAVUO, DA SE VSAKA STVAR NA SVETU ZNA PREJ KO PREJ TUDI BRANITI. V ZADNJEM ČASU JE TAKO SPET SVOJE ZOBE POKAZALA NARAVA, S KATERO • ROKO NA SRCE - DELAMO KOT SVINJA Z MEHOM. IN TO JE STORILA Z NAJUČINKOVITEJŠIM SREDSTVOM, KI GA IMA NA VOLJO: Z NEVIHTO ALI NEURJEM. NAJHUJE SE JE NA KOROŠKEM DOGAJALO 2. IN 3. JULIJA, NAJBOLJ PA SO BILE PRIZADETE OBČINE SLOVENJ GRADEC, RAVNE - PREVALJE, MISLINJA IN MEŽICA. Potoki, gramoz, blato V Mislinjski dolini ali v občini Slovenj Gradec je najbolj popol-javljal potok Homšnica. Tako je v Šmartnem pri Slovenj Gradcu narasla voda iz tega potoka vdrla v kletne prostore 22. hiš in gospodarskih zgradb. Reka Paka pa je na gradbišču na magistralni cesti v Hudi luknji poplavila nekaj delovnih strojev ter delno poškodovala vozišče te ceste. Na več mestih je bila popljavljena cesta Dolič - Vitanje, na nekatere druge ceste pa je voda nanosila večje količine blata in gramoza. V Mislinji je hudouriniški potok preplavil kar mestne ulice in nanosil veliko blata ter kamenja. Na krajevni cesti Slovenj Gradec -Podgorje je voda pri odcepu za Raduše prepravila kar 100 metrov vozišča. Po prvih grobih ocenah znaša gmotna škoda na omenjenih območjih okoli 15 milijonov tolarjev. Spodjeda Podobno kot v Mislinjski je bilo še ponekod v Mežiški dolini. Omeniti bi veljalo zlasti, da je narasla reka Meža na Prevaljah odnesla pomožni zidarski oder, ki so ga uporabljali pri obnovi Brančurnikovega mostu. Promet zaradi tega ni bil oviran. Zato pa je bila 3. julija med 8.30 in 13.45 za ves promet zaprta regionalna cesta med Mežico in Črno na Koroškem pri Ladinekovem mostu v kraju Breg pri Mežici. Narasel hudournik je namreč spodjedel del regionalne ceste in je na vozišču nastala večja luknja. Škodo v Mežiški dolini še nisó ocenili. Kdo (se) ubija? In, ker smo že na koroških cestah, ostanimo še naprej na njih. Po ugotovitvah policije je najpogostejši vzrok za prometne nesreče tudi v tej pokrajini še vedno hitrost. Sledijo pa: nepravilna stran in smer vožnje (tudi tako imenovane škarje), neupoštevanje pravila prednosti, nepravilnosti pri prehitevanju in premiki z vozilom. Ob tem je pogosto prisoten še alkohol. Tako je na primer bilo v letošnjem letu do 27.6. 99 voznikov, ki so povzročili prometno nezgodo, pod vplivom alkohola ali pa so alkotest odklonili. Hitrost Koroški policisti so 25.6. sklenili svojo preventivno akcijo Hitrost ubija ki je trajala mesec dni. Tudi rezultati te akcije so več kot porazni. V tem času so namreč s pomočjo radarjev in tahografov zabeležili 2063 prekoračitev dovoljene hitrosti. Za več kot 30 km/h je hitrost prekoračilo 32 voznikov, 1229. je bila za prekoračeno hitrost izrečena mandatna kazen na kraju prekrška, 782 voznikov, ki so hitrost prekoračili za okoli 10 km/h, pa so policisti le ustno opozorili. Praksa na cesti je izgledala takole: v času akcije se je na Koroškem pripetilo 76 prometnih nezgod, od tega jih je bilo 29 zaradi neprimerne hitrosti. Ena nezgoda se je končala tudi s smrtno žrtvijo. Policisti bodo s podobnimi akcijami še nadaljevali. Naj k temu dodam še delovno nezgodo, ki pa jo v širšem smislu lahko pojmujemo kot prometno: 23.6. popoldne je pod traktorjem, ki mu ga ni uspelo ustaviti na strmini in je skočil z njega, umrl A.T. s Sel pri Slovenj Gradcu. Zgorel je K prometnim zadevam, če lahko tako rečem, spada še tale novica: dne 20.6. ob 8.20 so bili policisti PP Ravne na Koroškem obveščeni, da je bil v kraju Jazbina, v Črni na Koroškem, najden osebni avtomobil, ki je zgorel. Pokazalo se je, da je bilo to vozilo znamke Peugeot 205 in da je zgorelo v celoti. Vzrok požara še ni znan, prav tako pa policisti še poizvedujejo, kdo je lastnik, ki je vozilo, potem ko je zgorelo, zapustil. Skril se je v Jazbino Kot jazbec se je pred policisti nameraval skriti avstrijski državljan R.P. dne 29.6. ob 9.40. Tedaj so ga namreč v kraju Breg pri Mežici želeli ustaviti ravenski policisti, ker je pred tem v nepreglednem ovinku prehiteval *v škarje«, kot radi rečemo. Vendar hitri R. ni ustavil, temveč je z nezmanjšano hitrostjo odrvel dalje proti Žerjavu in v Jazbino, kjer zavil na gozdno pot, da bi skril. Policista sta ga kljub vsemu odkrila in še istega dne privedla pred sodnika za prekrške. Ta ga je mandatno kaznoval, hitri Avstrijec pa bo v bodoče moral bolj paziti, sicer bo kmalu romal v kakšno drugo »jazbino«. Mi smo pa tako seveda že »priromali« do po moje zašpičenega in zasukanega dela današnje črne kronike. Zapora z nožem Če je bilo torej oni dan nekaj koroških cest zaprtih zaradi neurja, vode in blata, so se vozniki na krajevni cesti v kraju Podlipje srečali z zaporo drugačne vrste, ki smo ji sicer na srečo bolj redko priča. teQ[l@© v ptaeGoaS) Naša fotografija tokrat nazorno prikazuje, kako požrešni so lahko ognjeni zublji. Dne 29.6. okoli 23.40 je namreč prišlo do požara na dvoetažnem, štiriprekatnem lesenem kozolcu, last L.E. iz Turiške vasi. Kozolec je skupaj z več kmetijskimi stroji, orodjem, senom in lesom, kljub hitremu posegu okoliških gasilskih društev, v celoti pogorel. Po nestrokovnih ocenah znaša gmotna škoda okoli 4 milijone tolarjev. Vzrok požara še raziskujejo. Foto: Arhiv UNZ N/ Cma kronika 25.6. okoli 22. ure se je namreč M.L iz Svetega Vida iz neznanega vzroka z osebnim avtomobilom ustavil na krajevni cesti in tako zaprl promet drugim udeležencem. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom Z.G. iz Vuzenice in M.L. opozoril, da naj umakne vozilo. M.L. se je razburil in je iz svojega vozila vzel kuhinjski nož ter napadel Z.G. Ker se mu je ta umaknil, se je M.L. znesel nad njegovim avtomobilom in je nož zapiknil v pokrov motorja. Z.G. je potem svoje vozilo uspelo umakniti z vzratno vožnjo do bližnje hiše, odkoder je zaprosil za pomoč policistov. Od (ne)zanesljivih očisli.šcev je bilo bojda moč izvedeti, da M.L. sploh ni imel slabih namenov. Avotomobil Z.G. je bojda zamenjal za »potujočo torto v obliki avtomobila« in si je od nje pač želel odrezatii svoj košček. Sicer pa naj bi bilo tam v okolici Mute nekaj povsem običajnega, da se ljudje vozijo naokoli s kuhinjskim nožem v avtomobilskem predalu. No, ja! Živ človek vse doživi. 0&[D0 11-17% POPUST od 15. do 31. julija • možnost takojšnje dobave • možnost obročnega odplačevanja • brezplačen prevoz za nakup v vrednosti nad 100.000 SIT • garancijski rok 2 leti • organiziran servis in montaža • možnost izmer na domu • okna različnih oblik JELOVICA RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5 tel., fax: 0602/20-175 Bivši terc Šok "bivšega terca« je oni dan doživela JJ. s Prevalj. Kmalu po 21. večerni uri je namreč v njeno stanovanje nepovabljen prišel njen bivši mož D.S. in jo pričel zmerjati ter ji groziti. Kmalu se je lotil stanovanjske opreme, vrgel na tla glasbeni stolp, prevrnil je štedilnik, odšel še v kopalnico in prevrnil pralni stroj. »Po njegovih dejanjih sodeč mu njegova bivša ni ne dobro prala ne kuhala, da ne govorimo o njenem glasbenem okusu. Če to drži, mi predvsem ni jasno, zakaj še vedno zahaja k njej,« se je za kratek skok z dopusta v mojo rubriko vrnil Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana. •Upam, da ga bo življenje, zelo namreč sovražim nasilje nad ženskami, že kmalu kaznovalo z novo življensko družico, ki bo zares prava Ksantipa in ki si ji ne bo upal prevračati pohištva, marveč bo moral zanjo kuhati, prati in ji ob tem še prepevati. Tako, da mu časa še za dunajski zrekek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem ne bo ostalo,* se je še razhudil Rene. Veterani Sodeč po neprijetni življenski izkušnji R.S. z Raven na Koroškem je včasih zelo pomembno, kakšno okolje si izbereš za svoj kratek počitek ali oddih. Omenjeni državljan je namreč moral iskati zdravniško pomoč zaradi težjih telesnih poškodb (zlomljen nos in čeljust, odrgnine in udarnine po telesu). In kaj se mu je pravzaprav primerilo? Dne 30.6. je okoli tretje jutranje ure sedel na klopi pred Domom vojnih invalidov v kraju Uršlja gora v občini Ravne - Prevalje. Nenadoma je k njemu pristopil ■veteran« 17. lemi A.I. in ga z nogo brcnil v obraz, da je padel, nakar ga je na tleh še obrcal. Dovolj nerazumljivega nasilja in brez komentarjaO TI. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alta d. 0.0. REDAKCIJA IN STUDIO Cankaijova 1 2300 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,§ Mhz Razvedrilo f ----------- "N Durhcug vici Strah Tone vpraSa prijatelja: - Ali veS, da je tista natakarica, h kateri ste tako množično zahajali, naredila samomor? - Ne, zakaj? - Izvedela je, da ima aids. Velika smela Sošolca se pogovarjata: - Ali ve.š, kaj je to prava smola? -Ne. - Če ti oče obljubi, da te bo pretepel, ti si oblečeš trojne hlače, da Ito manj bolelo, on te pa nazadnje oklofuta. Pcnrava Janez vpraša sina: - Kdaj boš popravil negativne ocene v redovalnici? - Jaz bi jih že zdavnaj, pa učitelj sploh ne dai redovalnice iz rok. Tel.: Dilli 39 23i Vorontev Irg 2,2380 Slovenj Gradec dudtii LV. LL-IìIllLllLlìIi mLUlLL) LuLldULi tu CìL'LC![Ì-/lC! Več kot 120 naročnikov iz Slovenije, Švice, Irske, Francije, Velike Britanije in ZDA je pri nas naročilo fotografije za: prospekte, kataloge, plakate, reklamne oglase, embalaže, brošure, knjige, turistične publikacije,letake, razglednice, voščilnice, koledarje, letna poročila, panoje, povečave... t-ddicLie iiik 1 f--------- > Durhcug vici /Hi revna pogodba Marko vpraša očeta: - Očka, kaj je to mirovna pogodba? - Veliko stvari, sinko, na primer od šopka rož, pa do krznenega plašča. Nemcecce Srečnemu očetu Poldetu pravijo v bolnišnici: - Čestitamo, trojčke ste dobili. - To je pa nemogoče, trikrat zapovrstjo pa nikoli nisem, se čudi Polde. Posebna žella Jure vpraša svojo ženo: - Se spomniš, pred osmimi leti, ko sva se poročila, sem ti rekel, katera je moja najljubša jed? - seveda, kaj hočeš s tem povedati? - Ker bi rad jedel še kaj drugega. ZŠ. MODRI IZBOR ZELENIH POČITNIC Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Grčija, Turčija, Tunis 7 dnevni najem počitniške prikolice v AC Willly v Adlešičih ob Kolpi 380 DEM, 7 dnevni najem apartmaja na Kopah 280 DEM, 7 dnevni paket s polpenzionom in prevozom v Moravskih toplicah 350 DEM, 7 dnevno križarjenje z ladjo iz Opatije do Kornatov s polpenzionom 420 DEM, udobni zasebni apartmaji na otoku Pagu (Novalja, Metajna, Mandre, Povljana, Pag) za 3 do 8 oseb od 399 do 889 DEM za 7 dni (možen tudi 10 dnevni najem), 7 dnevni polpenzion na Rabu že za 332 DEM na osebo, apartmaji v slovenskem primorju, hrvaški Istri in Dalmaciji... 6 OBROKOV BREZ OBRESTI, KREDITI V OKVIRU SISTEMA OBRESTOVANEGA AVANSIRANJA PRIJAVE IN REZERVACIJE 063/ 853 321 int. 953 063/ 854 676 fax Gorenje Turizem, d. o. o. .Partizanska 1 2, 3503 Velenje VSAK DELOVNI DAN OD 7. DO 15. URE PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Prerado se zgodi, da se kaj pripeti. V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini, se še prerado zgodi, daje treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE