ttev. 209 TRST, torek 27. julija (909 Tečaj XXXr/ IZHAJA VSAKI DAN Mdl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj- Pesauiiene štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih Wbak?.rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-iiini. Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 itolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglasa po 8 st. mm, -^^rortnice, zahvale, poslanice, oglas-e denaruih zavodov po tO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .fitfino^ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moć ! ■nm KAIiOČNINA ZNAŠA za vse leto 24 pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aročnlna na nedeljsko Izdanje „EDIKCSTI' stane : eeU-- i — letno K 5*20, pol le « HO ■■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, »franko- vana pisma ?e p.e sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio^ Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0I>I>*A. Lastnik konsorcij lista „Edinost 4. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. PoSino-hranSlnRni račun 5t. 841652. TELEFON It. 11-57. Brzojavne vesti. Vzlet Bleriota PARIZ 26. Vsi dan«Soji 'utrcji listi ne 0 izključno z vzletom Bleriota in »o priobčili avtentična poročila o istem. — Po-v< i7argleško obrežne straža opisuje pri-} d Bleriote, nastopno: Oh 5. u;i me je i-t'-£žs obvestila, dn pluje od francoske obale i^-rr- z nai*ečo uagiico torpedovka, ki bržkone »:cdi kakemu zrakoplovcu. A cs obzoru ni opaziti nieeasr. Nakra* se ie prikazala ki ie naglo narEŠ*als in udari H Bmer i t St. M>.: girčt-Bfiy. N;en^ hitrost je bila i .s. Skoro b: se stavilo, da je tj velika itics. Vzlic veliki daljami sow e čulo ropot k* - cd kakega avtomobila. S? nikder nisem *t 1 iake hitrosti. Msrokansko odposlanstvo odpotovalo iz Madrida. PARIZ 26. I z Madrida pcročajc, da je mar čansko odposlanstvo cdpotovaio, k;er so mu o zdelo bivanje tamkaj nevarno. Vzlic vs~m varnostnim odredbam ie prebivalstvo smt-alo navzočnost Marokance? kakor izzivanje. r Now-York 25. Glasom zadnjih vesti, je bilo po»cdom zadnjeg* orkana u*mrtenih ▼ južnih obmorskih držs*ah 42 oseb. Pariz 26. Bivši ministerski predsednik Ciemence&u je sineči odpotoval v Karlo *e.jvare. Maša šolska mizerija (Govoril drž. poslanec dr. Rybar na shodu slov. starišev pri sv. Jakobu minole sobote zvečer.) Komaj so se zaprla vrata caših učilnic, mudita naše stariše strah in skrb, kako bo z m letem ? ! Kam s flovenskimi otročiči ? Kam najprej s tistimi, ki »o dovršiti 6. leto i« kam petem z enimi, ki so že absoNirah 4—5 ra;redov, ko nimamo tu ne srednjih ne ■trakovnih šol ! Kam naj pošiljajo, komu naj zar: : o svojo decc ? A i naj iifc - So- , kjer ni liubezai do njih, k;,er bi jih jdi v janiča-je, ki b do zaničevali svoje stariše in se celo sramovali njihovega »p isica ? I Britka in težka stvar je to, za starša, k ljubijo tvoj narod. Skrb i.: je?a pretre-»at- Moveka, ko vidi. da mr-ranco mi. ki sm m doma, bi moramo ti v?$'ti dolžnosti, he.'hčiri to, kar nam gre in še ne moremo d?b t ! Na prej se je govornik na rszsežno bavi; z otročiči, ki im^jo sedaj vstopiti v šole. Naravno bi biio, da v slovenska Sole, ka i otrok v tako n^žni starosti umeje le s ■•< > materino besede. Prvo znanie si mora prid biti t materinem jeziku — kasoeje caj ge v i tudi drug h jelkov. Kajti veaki drugi in retji jezik dela druzegs. in tretj -i človeka. Za otroka, ki ima srvikrat stcpiti tez 8-1 ki prag, je šola itak že nekai hudega-S ;ab ga jtf ; red učiteljem, plašno mu gleda v .-.raz. Ko iko huii pa j* ta strah, ako o(r k učitelja ne umeje! Prvi pous; v ptičem jeziku je brezvspeaen, pri tem pa (t ok pozablja svoj lastui matenm fedk. Motiio se rti, m mejijo, da ZHdcš?f, ako otrok doma 1 svoj jezik. M»io dete p?zun le m^l > in avadnih besed, v se drugo »e uči v šoti. A č^ se tu pouk *rši v tujem jeziku, ne. jn tega, č^sar se je učil. iz^žsti v &vojf£3, ker a,u za razne po^m3 iL»arim. Plačevati moramo pač davke, doklade, claiati Tojske, kar naa zade\lie tem huje, ker srni po ogromni večini reveži. In pri vsem teui moramo ie za &olo plače rati! A ra^no zato, ker je r.aš narod r^ven, naša šola ne more biti glede prostorov tika, kakor bi trebalo. Premajhna je naša šola za toliko množico otrok! Dogaja se, da je v kakem razredu na naš: soli do in tudi nad 90 otrok. T > pa je proti vsakemu pametnemu pedagog čnemu načelo — p^oti 1 ubezni do bližnjega! Zato moramo iskati tudi druzih poti, da jih spravizzo v šolo. S t-joa pa *e*tda *>o opuščamo stare poti z aj. t e/v a ti j a slovenske šole, ako se ? tako natlačeni šoli muči učenca in učitelja. Predsednik današnjemu shodu, g, Vcuk, je omenjal, da Italija celo v Albaniji snuje laške šole, da se torej ugidno raziiku e od naše vlade. Aii ca nekaj je pozabil. Na to namreč, da tudi Avttr.ja snuje v Albaniji — laške šole!!! To je nekaj ceverjctiega. Cele znani baron Chlumetzky, ki gotovo ni orija-t^lj Slovanov, pi§s v neki kojigi, ds je to neverjetGo — neumno. Nekdaj je imela Avstrija skoro vso trgovino v Albaoiji v slojih rekah. Namesto da bi tisto dolžnost, k i j o doma ne zna vršiti proti svojim lastnim narodom, vršila vsaj v Aiba-ni;i in snovala šole v jeziku naroda, scu e in vzdržuje italijanske šole, plačuje italijanske duhovnike in gre s tem na roko nJim, ki jej delajo naj-hujo konkurenco v trgovini z Albanijo!! Našd trgovina pada vedno bolj, a v isti meri n*ra£č& ita!ij&n*ka, take, da na ska-darskem jezera vidiš dnne3 že &koro edino le italijanske pžrjike. Človek se prijemlje za glavo : za lastne državljane v Avstriji nimajo denarja, d.i bi jim dali potrebnih šol, v ptujini p^ snujejo šole n i korut svojim najhujšim konkurentom. Ali povrnimo se k predmetu. K im naj poiiljajo naši stariši s?oj^ otroke, v kolikor jih n9 morejo v ntšo slovensko Šolo ? ! Človeku pač krvavi srcf , ko more izbirati. Ali mor - biti! Moje mnenje je: v i a s z e dulo nikakor ne! Srtm ma ie skoro, ko moram svetovati: rajše v nemške državna šoie! Sram mo je a iniLijo src,e šo^e. Ce odsvetujem lasite šole, ne gjvorim is sovražtva proti Italijanoro. ampak, ker naa skušnja uči, da se na?i ctroci v teh Soiah v par letih nart dci» p o g u o 1 j a j o, da se o d t u j a • o rodu in svojim atarišect, L;u.: razlog ps je ta — in zelo važsu je. da se r laških šolao cauće tržaški g^ i tal. dijalekta ia clru z j ga juii in postajajo tako uesposobni za vsako javno siužbovRnj«?. (Pride Se.) Tovarišem abiturijentom! Že v kratkem ča»u se odiočite, kam se podaste š udira:. V poštev prihajajo sa Vas Gradec, Praga in Duoat. čs etvar premotrite malo a praktično aioveokfgi stališča, mislimo, da s* na idločite težko. Prosimo in vzpodbujamo V&8, pojdite študirat v Prago l Mnogo r:** je že tu in šteaio jugoslovanskega dija* s v . s'aico raate. Prepričani *mo. da je oa L»j ' u in v Glradcu veiiko več tal&h, ki jim j« ž-ti d* ao tp,m, nego pa 7 Prsgi. Ne oomo razlagan ua široko, kaj ima slovanski oziroma »iO^er.iki dijak pretrpeti v Gradcu in na Du.aju. Vaena so zaane lanske demonstracije, vstm je znano, da oo hoteli nemški kuituronosci-divj aki izstradati dunajsko dijaStfo « tr.m, da so prisilili oblasti, da *o zaprle „menso acada-irioc". Tako vid mo, da v omenjenih meatih Sio ao ni-ie v nemarnosti zz sfo1^ življen e, ampak da 83 mu tudi iahko zg idi, da izstrada; o. Slovan plačaj potem pa vun, ?amo da me ne nadleguješ dalje časa! Kako dolg > bo še tra:aio ža:Oitn& in sramotno de;-»tvo, df» se bodo slovanski dijaki siiili v tu a mesta, na tuja v^eučilišća ? Saj nas nočejo; dokazali sc nam to že stikras ia nam šs ! Ia tnko žaiibog še danes veČina c loven«kega di-jaštva prež "1 j a naiepša leta v tu ih mastih, k;tr ču i t-ak dan le prariranie iu zaimeb. A Le «a;uo s praktično slovanskega stališča, tudi z egoizma mora vsak priti do soo-znan-e, da jxu je Prsgd biiž|a nego Gradec in DudaT. Ž »ijeaje ja — to b^di naglašeno enkrat za v^lej, — gotovo dosti cenejše, boljše in lepše nego ▼ Gradcu ali nft Dunaiu. Na čelkih visokih šoiah boste prijazno vapre e i in povsed bodo z Vami prijazna ravnali. Seznanite ae tu natanko z češkim ntrodom, katerega kultura je silna, videli boste to žilavo sloTamko p:em9, ki dela na vseh poljih z občudovanja vredno vstraj-nostjo, in ki brani svoj nared, cbklopljen cd tseh strani z velikim in bogatim nemškim plemenom, z čudesno spretnostjo ia požrtvovalnostjo. Tudi jugodovanike dijaške organizscije Vam nudijo mnogo; tu je skupna jugoslovanska čitalnica, kjer imate na razpoiago vse slovenske, hrvatske, szbske iu češke časopise in rerijc. Imate knjižnico slovensko, hrvatsko, srbske, češko in nemško, ki Vam nudijo mn go zanimivfg* in noučnegs. prihodnje leto pa se ustauo^i „Zveza" vseh jugoslovanskih društev in potem bo prilike dosti, da se Jugoslovani spoznamo med seboj ! Z izlet*, predavanji in predvsem z življenjem pa spo znate brezdvomno prvi narod slovanski češki. Pridite torej in se prepričajte sami 1 Tu v Pragi nai se centralizira jugoslovansko di-TEbivo in od tukaj iz slovanskega mestn, bomo kričali viadi n% gluha ušesa, da nam mors> dati, kar nam gre! Ia čim več nas bo, tem sijne ši bo gl&3 in tim prej bodemo uslišani. Ša enkrat Vas torej vspodbujamo, obrnite hrbet nemškim mestom, mislite na lastne koristi in tudi na veselje akademičnih let! V jeseni pa kovčeg v reko in ▼ Prago ! Združena jcgoslojanska društva v Pragi. („Ilirija*, „Hrvat*, „Šamadija".") — Mi/ko Hrašovec t. č. predsednik. .,Veleizdajiiišfel" proces v Zagrebu. Škandal. Tako vsklika celo „Die Zeit" ozin m na zagrebški „veleiz-jajniški-1 proces. Podčrtu-jemo „Die Z e i t" iz posebnega razloga. Ta list je namreč potem avojih dopisnikov igral neko ukgo na — fabriciranju tega procesa. Jeden teb dopisnikov ie bil celo zaupnikom tistega — poštenjaka Gjorgje Nastlča, ki je nabiral material za svo?e delo brezvestnega denuncijanta. Tudi so bila vsa poročila reče« Čenega iista o zagrebškem procesu vedno prikrojena takda so vzbujala vero v „ve-so torej opravičevala ta proces imajo svojo vest tako kon-pa naj ie ali ni med njimi tudi — da so se mogli odločiti sediij isti „Zeit" označa pa po nsšem nediploma-zasiufcuje vse druga čno močjo je bila R *uchu omogočena uprizorite* tega pr ceia. 4. Stara obdolžitev, da so se Hrvatje obrmli do Avstriie in proti Ogrski ter d* ie ta procea delo Avstriie, ni resn čna. Hr*.atje apelirajo ra vso E»iopo, a v kMtkor so krivi tndi na Dannju na tem škaodalu, jih ie zavel v to rarno pritisk Iz Ogrske. Teritorijalno kršenje Avstrije In Ogrske. Iz Zagreba nam pišejo da? 24. VIL: Dan&Snji Z3g?eb3ki koalicijski »iiti razpravljajo žfahoo o dogedkh na včeraišnii razpravi. Branitelj dr. M a z z u r a je namreč konstatiraj di je bil kronska prić^ Na&tić svoiedobno (v avgustu minolega leta) r.retiran v Budimpešti po s fu zagrebške policije Spor-c ću in jednem zagrebških detektivov Pu5-karju, da ae je v njiju spremstvu pel al na Dunaj, k:er je bil v£č dnij ped njiju nadzorstvom, na ka- se ie zopet v njiju spremstvu n-~dal v Zagreb. To je priznal brez ovinkov. Ker pa je Nastič pristojen v Sarajevo je zagrebška policija s tem, da je Nastiča are-tirala in ga v Avstriji in Ogrski držala pod policijskim nadzorstvom, zagrešila teritorijalno kršenje Ogrske in Avstrije. .Obzor*4 govori o tem slučaju v daijšem č.anku in vpmiu;e : „Kdj viie prin^uo ta proces na dan ? ! — „Pokret* zahteva prasnila o ttm in zaključuje svoja izvajanja: ali je brezdeoamo, da >e zagrebško po icila zagrešila tako kršenje, ali pa Nastič sploh ni bil aretiran in da je zagrebški policijski šef s povsem drugo nalogo prišel k Nastiću v Budimpešto !! Nastič — krivoprisežnik. Na razoravi v soboto je prišlo radi znana afere Naat;ć» radi neke menice do burnih, viharmn prizorov. Nastič je izjoved^i pod prisego, da neki dolg 500 dinarjev m njego? ao;g, Branit9ij dr. P o p o v i ć pa je n&to prečita! — kakor ić : „S a s t i 6 je torej pod prisego lagal: (Velikanski h up v dvorani). Ofcčiostvo je vzklikalo: „Tak o j e! Lagal je. Proganjajte ga radi k r i 7 a p r i 3 e g e !" Predsednik ,e zvonil, državni pravdn*k kričal. Branitelj dr. Popo-vič: „Potem se ne smete Čuditi, če se bo o tem gororilo v javnosti. Ne pritožujte »e potem radi kontrole Evrope !lu _ Turska železnica in Slovenci. Zgodovinsko-etimologične reminiscence. (Zvršetek) Pravilno bo torej ime „Tare" in to je slovenskega izvora. OJ kod torej nemško „Tauern*. Vpraša se-ii kakega, Solno-eradčana ali Korošca po „Tauerna, tsdaj P-J v»* *■ gUMV««) — f.....J—J —r —— —! -t I «_■ « viiizirane Erro^e radi tega tendencijoznega in pokazuje vedno na kako gostilao, ki ie naha-z breznrimerno frivclnoitjo, da: brezvestno-jjajo aemterta raztrošene ob prelazih gorovja, stio insceniranega prccesa, začenjajo irar.c-jNe vse gorovie. lepreiaze označajo vati tudi oni, ki so ga doslej skušali oora-! kakor „Tauem\ Zakaj? Ker ?e t;* ob njih vi Če vati — bodi že, da jih je pri tem gnalo! nahajajo gostilne ali orenočiščs, kater-h latin- do našega plemena, sko ime ,taverna" Nemci označajo z* „Tau- ieizdajo", ki in njih, ki struirano — baron Aehrenthal za početje, ki je kakor škandal, ki tiškem naziranju označenje. Vae — piše spravil ta oLUž-nce. A Ji .A l nje sJ-^jO spreminja iičuo :ud; „Zeit" —, kar je doslej proces na dan in ki obremenjuj^ je — njihovo mi*' mišljena ~ebi kažnjivo? Do'afcr se ne v dejanja, je moramo sicer mora-nnistiožje obsoiati, ali sicer ie moramo puščati na miru, ker mišljen je samonaaebine more biti nikoli v podlago za kazensko proganjanje. Državni pratdiik je dodaj dokazoval le mišljenje, aii veleizdainiškeg^ čina ni doslej dokazal niti jednega samega. A to nemožnost aii pa s>ojo nesposobnost hoče sodišče pokrivati s čim brutalnejim vodstvom prccesa. Tako piše sedaj „Die Z it" povodom poziva francozkih na roadjir-.^e no-inarje, naj se svojim vplivom aeitjo na to, ua se stori kocec temu škandalu! Ta nastop dunajskega lista je velikega simptomatičnega pomena. Znak je ' tc, da sa pred poiavi gnusa, ki prihajajo iz vse ci-j prirojeno jim sovražtvo w bodi da so iz tega ali ontgs drugega vzroka ern". (n i'atierna- je ako ce ze rim-sega uslužbeni oblastnikem v Budimpešti in ca izvora, vendar gotovo p-ipijovati vplivu Irali-Dunaju. Baron Bsucn, ki je faktični vod-aijanov, ki so bili zaposleni v rudnikih, ali so tega procesa in sta dobra goapoda Tarabc- se pa bavili s trg;vmo ; enako a:;kor osraria, chia in Accarti le slepa izvrševatelja njegove tiranske voije, doživlja sedaj moralne udarce tolike t že, di je pod mimi vsakdo drugi kar s&m zbežal s v na temneji seva, in bi tam goreče Boga, naj mu podeli vsaj ; pozabi na ta — škandal !! Zagrebški listi o odgovoru „OtthonaV Vii zagrebški listi hrvatsko-srbske koa-' h'cije ss bavijo z odgovorom novinarskega : društva »Otthon" na znano pismo francozkih 1 žumaiistov ter konstatiraio soglasno, da < .Orthon" ni odgovoril na pismo,' cantina itd), Ako ?.mo pa mi Siovani tamkaj izgubili vze gospodit^o, ne smemo imena „Ture" kakor pravo a lo v e a « k o označbo /a g rifje, se seda) oduira vekt u cev, na uoben prosil dobrotnega i način puititi „pokehiti", oziroma „ponem-to milost, da svet čiti" pozorišoa in se skril pred svetom' kc kotiček kakega svojega post- kj In k&m je prišla stara slovenska posest r T^rah? Napredujoča germanizacija je na njej že v 9. stoletju zabila prve kole 2a gradnjo mosta : B e r o 1 i n*A d r i j a. K&kcr na Gorenjskem, so bili tudi tukaj frižinski škofje prvi pijonirji n e m š t v a. Leta 1030 so 8 slovenskih posestev za- ampak de je odgovoru — izognil. j meajaji ob i27iru Beld (vasi SEaUon. Lissacb, 1. Ne odgovarja rasnici, da je ograko j Gtoriacb). A ie le admontiki benediktinci in mnenje brez kri?de na razmerah v «olnograški lavno brez kri? da Hrvatski, ki jim daja karakteristiko ravno „veieizdajski" proces. Res je sicer sodstvo f i Hrvttski avtonomno, vendar je javno mnenje 1 Ogrske odgovorno za Rsuchov režim in vie nezakonitosti, ki so nastopile s tem režimom. 2. Ni ugotovijeno, da bi bil proces doslej dokazal kaj druzega razun tega, da so obtoženci v nekonfisciranih listih in spisih širile s?rje nazore. 3. Je „veleizdajniški" proces političen proces, s Čemer je povedano vse. Mora-lično odgovornost za vsa kršenja zakonov ▼ tem procesu zadevlje v prvi vrati Ogrsko in nje javno mnenje, kajti le z njiju po- škof e so znali pra-r polagoma slovenski element potom germanizacne popolnoma uničiti. Ko je okolu ltta 1250 fri-žinsko nnsestvo popolnoma prešlo v roke sol-nograšVre cadškcfije, tedaj je kacalu utihnila tudi zadnja slovenska beseds v Balanski dolini. Ia tako je šio polagoma da je do današnje jezikjvaa meje. In d* pojd. cako še hitreje naprej tadi vsoričs nove prometne proge, o tem nam Nemec vaak dan ~v svojem „varstvenem delovanju^poje svojo svarilno pesem. Zaključimo zopet z novo tursko železnico, kakor novim nemškim mostom do Adrije. Nedavno sta prišla dva slovenska tu- Stran II „EDINOST ' št. 209 V Trstu; dne 27. julija 1909 rista k nekem a kmečkem dvora v po imenu čiito slovenski kraj pod Turami, tta tamkaj igrajcče otroke nagovorila slovenski, a v niuno začudenje so ju pa otroci začudeno gledali. Prišla je pa neka stara mamica, ki je spregovorila vsakega Slovana srce pretresajoče besede : -Jaz sem še znala slovensku, a moji vnuki ne^umejo v e č". Potre buje-li ta žalostna samoizpoved še nadaijnega komentarja ? Ne ! Kajti v tem je vsem nam Slovanom resen opomin : Se spava na Tarah in p^d Turami slovenska kri. slovensko življenje, ki se ž? tivočletje brri tamkaj z okrutnim elementom; treba je le čarodej ne besede naše trdne volje, da se navidezno mrtve zopet obadi k vstajenju. Služil nam bo v to ravno novi berolinski mo»t do Adrije ! Ta most ne sme oitati le ne i a defenziva, postati mora tudi naša ofenziva! Nobeno staro ali novoslovensko posestvo naše monarhijo na potrebuje za za-petno osvojitev izgubljenega, za ohranitev obstoječega, tako nujno sodelovanje vseh Slovanov, kakor ravno naše Ture, oziroma Koroška, kjer je naše „starosloven-sko pravo" protipravno ugrabila germanizacija. Hitimo »našim bratom v s!iskani deželi" na pomoč! Sedaj, pc novi železnici, je to potrebno tem bolj, je to bolj nsša najsve-teja dolžnost, nego kedaj prej ! Lep, sre-tovno znamenit je ta izgubljeni slovenski raj v območju do neba vspeajajočega se Velikega Kleka (3797). Združenimi močmi uporabljaj mo novo prometno progo, da si zopet osvojimo svoje ugrabljeno nam posestvo! — Tako se utegne zgoditi, da je sovražnik dal zgraditi to novo pot le za grob svojega prev-ladja, še preden doseže konečni čilj: — Adrijo, kakor povračilo za storjeno kri-vico... _ Slovanska enota. „Srrat»kaM, giasilo hrvatske stranke prava in jedno giavnih glasil hrvatsko-srbske koalicije, prinaša v svojem izdanju od minole sobote članek, ki je posebno po«večan oni če-torici dalmatinskih poslancev, ki so izstopili iz zveze Jugoslov. in ki posebno ojstro obsojajo obstrukcijo. Avktor izvaja, kako se je vlada zmotila v svojih računih, ko je menila, da tudi to pot premami Slovence z raznimi obljubami, s kakimi koncesijami ia „gospodarsko po^zdrgo", ali morda celo s kakimi ministerskimi poit* felji v — bodočnosti. Tem huje je bilo za vlado razočaranje. Nerešeno češko - aemško vprašanje, itaii;an§ko vseučilišče, s katerim se zabada k i i n v a s j - vitalne j e interese n*;*polnievanie cbljub naipreti Dalmatincem Sn sploh pretisioramka struja kabineta Bie-nerthovega in slednjič najvažneje vprašanje agrarne banke v B .sni: vse to so vprašanja, ki so morala priti do kulmiaantiiega stadija, da pridemo eekrat na čiito o stališču jednih proti drugim. Indo tega je prišlo z obstrukcijo v .S i o v. enoti". Pa tudi če je pri ttrn igral kako vlogo khk osebni motiv, vendar radi tega Slovani ne smejo obsojati obstrukcije.. ker je baje preprečila glasovanje o poobla-stilnem zakonu za trgovinske pogodbe, kakor tendencijozno trdijo oficijozne no«ine, Saj to ni bila svrha obstrukcije, ampak namen je bil, da proti Nemcem pokaže slovansko moč in da vrši pritisk na vlado. To stališče „Slovanske enote" je tako vplivalo na druge Slovane, ki niso v njej, da se že vrše razgovori o pristopu nekaterih teh. Na to se člankar obrača proti iz „Zveze* izstopivSim poslancem, in meni, da so se ustrašili groženj v „Neue Freie Presse" in „Fremdenblatta". O trditvi, da so ob*trukci-jonisti krivi, da „Zveze" ni več (kar pa tudi ne odgovarja resnici) pravi „Hrvatska", da je ta trditev čudea. Posebno pa očita posl. Biankiniju, v kakem navskrižja je njegovo postopanje, s tedanjim, ko je v resolucijonaški eri vodil prvo besedo preti Dunaju. (Jlankar zaključuje : „Slovanska enotau si je pridobila v Dalmaciji in Istri velikih simpatij. To je jedini nasip, ki nas more rešiti pred nemškim navalom. Po izjavi Slovencev, še bo obstrukcija na jesen nadaljevala, dokler vlada ne odneha. Taka borba do skrajnosti je jedino sposobna, da si Slovani v Avstriji pridobe mesto, ki jim gre". Nanosa greze s a tema tiranu, kateri pre »eda že vsitr. Sv. Križ ima danes eno žrtev. — Danes zjutraj, ob 9.30 predpoludne je povozi vlak št. 1151 neko 60-letno gluho starko, z imenom Kalin, ravno na tračnicah pred železnico, a nihče ne govori o tej nesreči. Vsakdo vprašuje: Kaj bode dalje, koliko časa se nas bode še izzivalo ? Hotel sem nekaj odgovoriti svojim sopotnikom, a me je pretekel neki sivi starček : Otroci, tako se nam bo godilo, dokler bomo sami hoteli biti „i č a vi ". Pri direktorju Ammanu in v tovarni. V krasni dolini, r«vno pri potoku Hublju ki deli Ajdovščino in Štarje, oziroma dve deželi : Goriško in Kramsko, se vzdiguje ponosna stavba predilnice, s svojimi pobočnimi stavbami. Ž s cd leta 1826. se cedi v tej zgradbi slovenski znoj, skoro eno stoletje je že, kar se tu izrablja in izmolzuje slovenske milice, skoro eno stoletje se izcrpljujejo rile slovenskega delavca za koristi tujcev, za tuje žepe, eno stoletje je že skoro, kar izrablja in izerpljnje tuji kapital ta krasen kraj in te dobre vaščane. Eo sem vstopil v senčnati vrt predilnice mislil sem, da stopam v grad don Rodriga, kakor ga opisuje Maazoni. Prišel mi je nasproti neki Nemec, ter me odvedel mimo predilnice in preko malega mosta do stanovanja glavnega direktorja g. Ammana. Tam je bilo nekoliko orožnikov, ki so popisovali razbita st9kla. Hundert und drei, je rekel eden. Amman in njegov sin sta me sprejela lepo, ker sem go-gonl nemški, a v dragem jeziku se ■ to gospodo sploh ne more govoriti. Informacije, ki sta mi jih dala, so kratke: „Delavci dobivajo tu kruh, a nočejo delati. Nehvaležen narod !" Ia ta.... je vrgel bolnika na vrata in ga 1856. Potem koje služboval na več krajih je hotel s pestjo ozdraviti ! Drugič je ta isti bil dolgo vrsto let župnik in dekan v Buzeta, zdravnik brl poklican k nekemu kmetu, ki potem župnik pri sv. Jakobu v Trstu m po ni m.gel več iz postaje. — „Kaj, je zakričal smrti župnika mons. Hrovatina je postal žap-zdravnik — zakaj ne prideš v ambulanco ?" i nikom pri sv. Antonu novem in pozneje častni Bolnik je vzdihnil, a zdravnik, ne da bi ga kanonik, a pred 5 leti je bil imenovan škcU- pogledal, zapisal mu je zdravilo. „... in da stikom stolnega kapitelja pri Sv. Justu. L>t* si hitro prišel nazaj na delo!____je zakričal 1907 je dobil red železne krone III. rea«. g. zdravnik..... Ali iaz ne delam v predil-j V zadnjem času je mons. Fabris bolehal ia nici .... j pred 14 dnevi se je šel zdravit v Tržič v So, so?. ... Ia g. dr. Fink je hitro Furlaniji. Tamkaj ga je pa zadela kap, na- rt z trgal listek, pazliivo je pregledal bolnika kar se je dal odvesti v svoje stanovanje * in mu zapisal boljši prašek. „Juho Trst, ulica S. Michele št. 31, kjer je včeraj pijte pazite se in jutri pridem nazaj vas obi- izdihnil. •kat.a Tako ljubeznivo se je odslovil dr. Fink Pokojnik je bil nasproti Slovencem ozi* cd bolnika, ki ne pripada predilnici.... roma Hrvatom vedno pravičen. Pogreb bo Koliko časa bo še to trajalo v nemški pre- danes ob 10. uri predpoludne v baziliko sv, dilnici v Ajdovščini ? Besedo ima vlada, ka- Justa. N. p. v. m. tera je do sedaj operirala samo J« žandari. Bojkot tržaškjh Slovencev? Nemški listi Ali, ako oblastmje ne stopijo^na rep tiranč- iobć Jejo il5 Tfita 8lede,9 poro5ilo s Itai> kom okoli Ammana, bo spregovorila vsa vi- P ^ p()2ivljajo na b^ot proti pavska dolina, v kater« ze vrel kim 3[ov,vJm iQ prediagajo občinstvu, naj * * w , ustanovi veliko mestno pralnico, da ostanejo * ^ 1 slovenske perice brez dela. Noben Italijan naj Uradni „Koresp. biro" je pa »priobčil o ne kupuie škedenjskega kruha in okoličan-nedeljskih dogodkih v Ajdovščini sledečo brzo- skega ni;eka, potem naj se odpusti vse slo-javko : venske Uekle, k5kor tudi vso dalavce ia usluž- GORICA 26. Včeraj popoludne je imela bence. delavska organizacija v'Ajdovščini shod, na Kakor «a vidi torej, je poziv iz „Cod^ katerem se je govorilo o štrajku delavcev ta- del dtavolo" prešel v nemške liste. — Iz mošnje predilnice, ki traja že šest tednov, lista, za katerega se itak živ krst ue zmeni, je postalo naenkrat italijansko časopisje. Vidi se sicer, da je tudi to od strani Go?orila sta med drugimi voditelja delavcev dr. Josi o Mandić in Ivan Jaklič, oba iz Trsta. Sklenilo se je iti k tovarni po odgovor Nemcev le škodoželjne st, in da bi bilo Nem-tovarniškega ravnatelja, ki ga je ravnateljstvo cem prav, da pride do bojkota. Ali stvar itn* obljubilo predminolo nedeljo. Delavci, njih svojo kljuko in sicer to. da je tak bojkot 300 do 400, ojačani s tujimi elementi iz enostavno praktično neizvedljiv! Sicar Trsta — bilo je tamkaj 40 do 50 Tržačanov si pa pridržujemo, da o tem še spregovorimo, ruu, B Iiuuoju u«««, -so se podali k predilnici in najprej k ravna- ako se bodo ponavljali slični bedasti glasovi. Ia tovarna, ali ima mnogo škode s iemjtelju Amannu. Opisovanja degodkov se pa ne Glavni ravnatelj „Dalmatiae". Zaderski štrajkom? j ujemajo. Ravnatelj Amann pravi, da je šel Narodni list- je doznal, da bo imenovan G. Amman mi je odgovoril kakor Človek,; delavcem nasproti in da je takoj videl pre- giavcj m ravnateljem „Dalmatiae" g. Josip ki se na letovišču dobro zabava in dolgočasi: j teče vedenje. Umaknil se je v stanovanje in p ,t vita, trgovec in veleposestnik v Trifu. „Surovina je draga., nam je bolje, da tovarna j ko je gruča delavcev — kakih 50 oseb — imenovani gospod je doma iz Kotora v Dsl-počivc.... ; pričela bombardirati hišo s kamamem je macijje strokovnjak v pomorskih stvareh in Ia kaj zahtevajo delavci? j skozi okno v prvem nadstropju z malim re- dober naS giovek. Ako se ta vest zadarakega „Diese Impertinenten! Dva uradnika ho-: volverjem oddal dva alarmna strela. Dočim jigta ^„nj^ je famozni Cimadori vsaj pri čejo da damo proč in 20®/0 več plače zahte-!«e je to godilo in kmalu potem je druga da- ^Dalmaciji" — likvidiran, vajo I!" lavska skupina razbila na tovarni šipe okolu T x * ? ■ Grozno 1 — sem rekel, ali gosp. AmmanjiOO oken. Vie se je zgodilo v najkrajšem .Ali je delavcu v Trstu možno živeti?! ni razumel, na čegavo adreso gre ta moj sčasu in ko so prihiteli orožniki, obveščeni o Prejeli smo od delavca iz „Tržaškega tehmč-vsklik. i dogodkih po tretjih osebah, je mnDŽica ža nega zavoda": Dandanes so za dalavca * Pregledali smo tovarno. Okna oo razbita I odšla in orožniki so jo še bolj razkropili. 20- Trstu kritični časi; ne more De živeti — ne ali ne vsa. Pobočna Btavba, kjer je zdravni-; letni torarniški delavec Anton Furlan je bil ^reti. Vse, vse je drago. Gospodarji fc š ška ambulanca, vzdržala je hud naskok. Ni ranjen od krogle na kosti leve roke, 37 1-t- ^ajo in višajo cene stanovanjem, živila čuda: Tu je sedež znanega zdravnika dr.a nega Žagarja Alojzija Repiča je pa zadela "tajajo dnevno dražja. A plačila? Ta pa *e Finka, ki le pravi bič bož|i ubogim delav- krogla na leri »prednji roki. Oba poškodbi sta ne višajo ! Dnina težaka je vedno ista: 3 cem. Ali o njem malo niže. ! pa mnenja zdravnikov lahki. ^ne do 3 K 40 stot. Ša pisec teh vrst, G. Amman nas je vodil v veliko dvorano i Voditelj ekrainega glavarstva v Gorici, k?il,eml x6.am> m01-enJ Puteno živeti « to *ter .o .teoji. Veliki motor, ki razvija 1000 dvorni svetnik grof Attem«, je cba ranjenca P^o plačico. Kaj pa ša-le oče 4—5 inimor la konjskih «il, .toj; iouo. PoiirB pr-ikrafc p bi ga delav. c bočni zgradbi počivajo trije parni stroji, če- bili radi tega ogorčeni ter so, kakor sami tako potreboval v oktepilo, ne more biti t:ti trti dila, ker mora biti vedno pripravlien pr:z^ava^o, šli proti ravnatelja Amannu in govora. Kje so pa druge gospodinjske p -stroj za sesaljke. Službo mašinista in karjača!njegorem sinu. trebe kakor Pr* drTa» Petrolej itd.? Ak j opravlja Ammanov sin in njegovi uradniki, i Ravnatelj je baje potem oddal 5e en delavec nedobiva kaj od dela na pogodr-o Ta ni nikake škode. igtrel neposredno pred stanovanjem in tri do (kontrakc), ali ako nima kakega postran*keg i Videl sem vse. Mnogobrojni žandarji šta- štiri strele z okna prvega nadstropja, pri če- *fl" * " no jejo razbita okno in poslušaja ^nedolžnega" mer je bil zadet omenjeni Repič. Se le po- zaslužka, si ne more privoščiti ni najmanjih zabave in se ne more obleči sebe in ne svojift teden dnij brez de a (kar se večkrat dogaja), kam naj se obrne zadet_______ ___r_______ Ammana, dolge bele brade in dobrorejenega tem — vedno po izjavi delavesv — je šla otrok! Stejmo pa da dela le 6 dni! trebiha. f razjarjena množica proti tovarni in je razbila Jeiti pa ] e treba tudi s e d m i d » n. Med delom. okna, pri čemer je bila poškodovana tudi « ako °»tan.° delavec Obiskal sem delavce, da čujem njihovo elektrarna. Škode ni še ugotoviti, ker je pesem. Ubogi narod! Veliko je tvoje potrp- ^eeda kamenje, ki je padlo v tovarno, poško- pocemru ljenje in kako si skromen, ko dvigaš roko na kovalo tudi stroje. Ako napravi dolg, ga ne more plač.ti svoje tirane. Voditelj okrajnega glavarstva v Gorici, ob vsej poštenoiti in dobri volji. V tak>h a., . ,.u , , grof Attems je po noči, ko ie prejel brzo- kritičnih časih se nahsjamo mi delavci. A^ Čitateljem „Edino.ti ne bom pnpovado- ? Q p0r05il0J0 dogodkih, oorial v Ajdovščino pojde tako naprej, ne vem, kam pridemo! Jri ^ ^u i 8 Uu V 6 V vse orožnike, kar jih je bilo na razpolago in Ali naj ostane delavec vedno tak trpin? ! ! predilnici, o n.ti njihovem „kruhu": mi- 8 j . ^ y Aidovfi8in^ $ee je F. B. zerni plači od 90 stot. do K 1-80 dnevno. 1 , . v\ -i. onjn;:a Niti famoznega Kovača vam ne bom predstav- ^ Pred,to]-^' d.eleIne A * » ,n Š® e" kUltUrm' škandaI! 1 Te doi ljal, ki hočfsvojim edinim očesom viditi, Dolgan ža zspnčel preiikavo.OMŽntro proiz- liitali ^ letnem oCil ki ga je izdala c. kr. .kako se bodo delavci povrnili na delo kada^ od ,v03e 8trani' Do8le^ ai bl1 Se mkdo realka v Puli koncem tega šohkeg* let,, bo on hotel in to z 20°/0 manj o p 1 ačo aretiraD- "" " " " nego so imeli do sedaj0. Tudi gosp.-G- a n z je poznan, katerega delavci cočejo trpeti več. V obče so razmere v tej tovarni dne sta na podlagi enoglasnega sklepa T^minemcev. Češki izlet v poljske zemlje. Pod Tcdstvom praškega župana dr.a Groš a odpotuje te dci veča skupina Čehov v bratske poljtke zemlje. Izletniki pojdejo najprej v Krakov, potem na razstavo v Cen-stochovu, a potem v rusko Poljsko do Varšave. Poljaki se pripravljajo, da vsprejmejo češfe ■ brate najprisrčneje, in izlasti, da se oddoiže Pražanom, ki vsikdar vprejemajo Poljake kakor najbližje svoje brate. Štrajk v Ajdovščini. Vodstvo predilnice odgovarja n« želje Štrajkovcev z revolverji. (Od našega posebnega poročevalca.) AJDOVŠČINA 26. — Od Prvačine do Ajdovščine. — Od Prvačine do Ajdovščine govore kmetje razburjeno o včerajšnjih dogodkih pred predilnico. Niti eden mojih ao-potnikov ni bil iz Ajdovščine, niti iz Sturij, Ammana in njegove „brave" pozna cela vipa aka dolina, da, tudi nekateri kmetje z gladnih delavcev za ohole in site Nemce dobro poznane naši javnosti. Omejujem se samo, , v. . v. . .y, rp. da konstatiram dejstvo, da s^ v nedeljo po- občinskega staresinstva pnsla v Trst poludne po shodu, itrajkujoči delavci in ostali župan ajdovski poslanec g. Kovač in sovaščani (kakih 700—800 mož in žen) ho- podžupan g. notar Artur Lokar ter teli mirno do stanovanja gosp. Ammana, da imela zelo dolg pogovor z gosp. na-veudar enkrat debe odgovor na svojo peticijo mestnikom. Pogovor je trajal nad 1 i in da sta Ammanov sin prvi, a za njim , p t oče začela streljati na deputacijo, na kar je P0^ uro" " "" "" " izbruhnil naraven odpor iz mas ponižanih in v razžaljenih. Kanjena sta dva delavca : 20-letni Anton Furlan na levi roki in 38*letai Alojzij Bepič tudi na roki. Oba sta iz Ajdovščine; prvi je delavec v predilnici, drugi pa ne. Ra Zanimala nas je v prvi *nti uredna te*?* zavoda, ker tvori po svojem obstoju nekako nemško postojanke na južntm govor r" namestnikom. Včeraj dopolu- ^ A'i.'međ lm trt^TJ^t Štrajk v Ajdovščini. — Dolg po- g Kovač in notar Lokar sta imenu občine Ajdovščina prosila namestnika, naj zastavi ves svoj Pregledovaje notranji sesth* in delovanje na tem zavodu, opazili imo, da se ne razlikuje skeraj prav nič od kakeca dunajskega zavoda te vrste, Dunajaka realka v Istri, urejena po načrtih, določenih v dež 1-nem zakonu, nam je prava zagonetka. Noče nam v glavo, da bi bil istrski deželni zb .r sklenil svoječaino deželni zakon po tujem, za čisto druge razmere prirejenem vzorcu. Na sedanji realki (kakor tudi na rexi- cim prej na- resi. Opozarjala sta g. buka }e "trajala komaHktrt "ure°* £sneje^> mestnika, da stavka paralizira vse delavci srečali na cesti Ganza in Ditza (po- gospodarstvo občine in da se je bati slednji je nadmojster barvarnice) ter ju iz- ponovnih, hudih spopadov. osebni upliv, da se ta grozovita stavka kah na Dunaju), poučujeio: nemčino, fra-- - - coščino in angleščino. O deželnih je- zikih ni nobene aledi. Niti skromni kotička med „svobodnimi* predmeti jim ni.o prepustili. In vendar določa deželni zakon natančno žvižgali. Ganz je zapretil z revolverjem ia Q0Sp. namestnik je z najveČim zanima- T8e predmete, ki «e ima o poučavati. § 10 b se hiteo umaknil v tovarno. ■ . ^ 6ilu z^t lkoy našteva Izrecno deželna Jezika, nadalje nem- Neko staro delavko sem vprašal: Zakaj , , ^ A u a Sčlno francoščino kakor jezikovna predm ste bili najhuji v ambulanci zdravnika, kjer ajdovske občine ter obljubil da bode § 13 dolcčfi| da gi mofa -zbratl dlJf k ■te mogli narediti najmanj škode (dva stara storil, kar mu bo le možno, da stavka poleg učnega jezika (tega določa po § i a stola, nekaj papirja, potem doli v pritličlju v čim prej konča. vzdrževatelj zaroda) dva jezika iz m-.i kuhinji dva razbita lonca in v lokalu za ga- --onih, ki so našteti v § 10, b. § 8 daje p 4 silce tri zmečkane čelade), dočim bi bili mogli OnPVflP i/acfi ministru za uk in bogočastje pravico, da zaj re — ako bi hoteli — prodreti ▼ oddelek za j E-rilv, VIIC V Call. nemudoma zavod, čegar 8 e s t n v •troje, kjer to drage naprave? I f Mons. Karol Fabris. V nedeljo ob u in delovanje nasprotuje obsto- „Nam ni bfiu do škode, gospud, samo in pol uri predpoludne je preminul školastik ječim zakonom, smo teh znest »rojo jozo nad tem...." rekla stolnega kapitelja pri sv. Justu in dekan me-1 Sedaj nastaja vprašanje: čemu i m a i n je starica in se raznnela. Neki dan, je rekla stnega dekanata mons. Karol Fabris. — Po- v Istri svoj realčni zakon?! Aii starka, je pršu k zdravniku hudo bolan neki kojnik se je rodil dne 24, decembra 1833 v za to, da se urede po njem realke (c 52 letni starec, ki je delal t tovarni 40 let. Roču ▼ litri. V svečenika je bil posvečen 1. italijanski realni gimnazij z v iS, o realko v V Trstu, dne 27. julija 1909 •EDINOST« št. 209 Stran III Pazinu), ali pa za to, da ga naučna uprava krši, kakor ie jej izlubl; a ? ! Opozariamo vse prizadete činitelje na ta kulturni škandal, prozročen po naši, v nemških vodah veslajoči vladi. TJmestao bi bilo, da uporabijo deželni poslanci to stvar v deželnem zboru te zahtevajo rešitev v imislu zakona! Županu dr, Sandrinelli-ju je včeraj pred-poludoe deputacija magistratnih uradnikov pod vodstvom magistratnega ravnatelja dr. Artico, izročila krasno adreso iz pergamenta, podpisano od 364 uradnikov. Spomen-knjigo v proslavo 60-letnice Vj. Spinčići je izdala občina Kastav. Knjiga stane 2 kroni. Čist prihod je namenjen za družbo sv. C. in M. Imenovanje v poštni službi. Poštni cficijal Pavel Pogatschnig v Trstu je imenovan poštnim kcntrolo-jem. Nečuveno Je, kako daleč se v svoji samo-pašaoati spozabijajo k nara privaodrani tuici. Ponemčeni koroški Slovenec Biser (sedaj Wie« seri), postajenačelnik v Gorici, drž. žel,, je minolo sredo, 22. t. m. zopet pokazal, da je on na postaii absoluten gospodar, da so mu vslužbenci vdani kakor psi, da se vede tako samopašno in tako predrzno, kakor bi se v civilizirani državi pravzaprav ne spodobilo ! ! Naravnost gorostasno, da, neverjetno je, kar si je ta tevtonski psži dovolil. — Omenjeni dan je namreč bila zbrana tolpa različnih in-dividuov (bržkone pod Vizerjevo lastno komando kakor je kazalo njegovo vedenje) v čakalnici III razreda, in tam pila in prepevala — ne : tulila, Da »e jim je bolje godilo, 10 preskrbeli tudi par . . . „luštnih" „frajlic" ter jih nastanili v svojo sredo. In če si prišel pred prihodom vlaka, ki prihaja iz Trsta ob 12", na kolodvor, in si hotel vstopiti ▼ čakalnico III. razreda., si zapazil tam tolpo J.udi, ki se jim je poznalo, da so se ga že.... nasrkali. In h»jiali in kričali so v tej njim na čast z zelenjem okrašeni sobi, kakor bi imali kak semenj. Imeli so pa svoj „Abtchieds-abend" !! In to t javnem, potujočemu občioitvu namenjenem lokalu, kateri sicer ne služi kakor restavracija! Mnogo teh pivcev o a je bilo v uniformi in bržkone tudi kateri od njib v službi. A čujte ! Ko se je imel približati vlak iz Trsta, se je približal tej bandi službujoči namestnik poscajenačelnika in jim sporočil, da se bliža vlak, češ, vedite se zdaj bolj civilizirano!! Nekega gospo ia, ki ie potoval in hotel vitopiii v čakalnico III. razreda, je g. Vizer kakor vodja te fajhtno-vesele družbe z uljud-nostjo, vredno prave vandaliko-germanBke kulture, odpravil, češ da tu danes ni prostora! Omenjeni gospod je seveda lakoj šel v urad postajenačeloika ia v pritožno knjigo napisal pritožbo. Tevtoneka surovost in brezobzirnost že res ne pozna nikafce meje. Slavno c. kr. ravnateljstvo je s tem obveščeno o dejanju; naj postopa kakor je njega dolžnost! Čemu pa so čakalnice po kolodvorih ? Mari zato, da laško-nemški prenapeteži delajo v irih jvoje „ Abschiedoabende", zato, da nadlegujejo in surovim vpitjem žalijo potujoče občinssvo ? To, kar je Vizer zakrivil 22. t. m. s tem, da je javnemu premetu namenjeno dvorano dovolil privatni družbi v vporabo im jo zaprl *jotu očemu občinstvu, kateremu je namenjena, to je škandal. Ia ako ravnateljstvo c. kr. drž. 2el. v Trstu ne kaznuj a pimerao takega samovoljnega postopanja, bomo vedeli, da si pri-vandrani nadležni tajci na naši zemlji vse dovolju ejo, le zato ker to c. k. ravnateljstvo odobrava Škandale! ! Slavnosti „Lipe" v Bazovici ae udeležita radalje po deputaciji Vrdelski „Sokol44 in društvo „Zarja" iz RojaDa (z zaita?o); „Del. podporno društvo" v Trstu pa korporativno z zastavo. Planincem, ki bi se hoteli vdeležiti otvoritve nove plan. koče v Koritnici dne 1. av~ :gasta, priporočamo, da edijejo z vlakom do Trbiža, odkoder je po državni cesti 19 km. do Loga. S Trbiža vodijo za boljše htibolazce poti črez Mangart. — Z Loga do koče so 3 ure po treh različnih poteh, od katerih vodi z gorenjega Loga (1000 m.) skoraj po ravnem krasna, popolnoma «arna steza. Drugi dre stezi vodita iz doline in sta zanimivo nadelani in za veacega varni. Ako bi si želel kedo cgledati od Sv. Lucije daiie Scško dolino do rredela, mu priporočamo, da si preskrbi v družbi do 10 S ------w oseb voz pri Sv. Luciji, ki bi stal do Loga in nazaj 40—50 kron. Informacije glede zvez, morebitnih tur i*d. daja radevolje Soška podružnica v Tolminu. XXIV. redna velika skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" se bo vršila v nedeljo, dne avgusta 1909. leta ob 10. uri dopoludne na Jesenicah (v hiši gosp. Antona Trevna na Savi št. 16). Spored: 1- Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo porečilo. 4. Poročilo nadzor-mštva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo. S. Volitev nadzorništva (5 členov). 7. Volitev razsodništva (5 členov). 8. Izprememba pravil 9. Slučajnosti. Dostavek: 1. Po prihodu skupščinar-jev na Jesenice bo upcevod na Savo, kjer se bo tršilj zborovanje v hiši g. Antona Trevna št. 16. — 2. Ob treh popoludne bo ljudska veselica pri g. Višnarju, ki jo priredita domači podružnici s sporedom: a) javna telovadba „Sokola", b) srečolov, c) šaljiva pošta, d) prosta zabava. Skupni obed bo pripravljen v gostilni g. Jakoba Mesarja na Jesenicah, cena 1 K 50 stot. za osebo; udeleženci naj se za to pri-glase do 1. avgusta pri samem gostilničarju, ali pri podružnici družbe sv. Ciril in Metoda, na Jesenicah. Obed se dobi tudi v drugih narodnih gostilnah, posebno pri g. g. Trevnu na Savi, na „Pošti8, pri „Sokolu1', v gostilni Višnarjevi in Hrovatovi na Jesenicah. Cena navadnemu kosilu 80 stot. na razpolago pa bodo še druga jedila. Kdor hoče, da dobi tu pripravljeni obed, naj se oglasi do 1. avgusta pri navedenih gostilničarjih. Grad Miramar bo od 1. avgusta naprej občinstvu zaprt, ker pride tja bivat nadvoj-vodinja Marija Josipa. Park pa ostane ie nadalje do morebitne odredbe odprt občinstvu. Tobakarna na Vrdeli št. 490 se odda potom javne konkurence. Zgubil je nekdo na poti po Scalisanti kratko ovratnico z iglo z dijamantom. Pošten najditelj naj jo blagovoli izročiti v naiem uredništvu. Ugrabitev mladoletne deklice. Dne 14. minolega marca je vpokojeni redar Jakob Požar dal nalog svoii hčerki Ivanki, rojeni leta 1892, stanujoči v ulici j Campanile štev. 11, naj spremi ▼ samostan na Voloskem desetletno sestrico Lucijo. V to svrho jej je oče poleg denarja, potrebnega za pot, izročil tudi 24 kron, ki jih je imela izročiti samostanu. Čez par dni je oče izve* del, da je bila Lucija izročena v samostan na Voloskem ; hčere Ivanke pa ni bilo več nazaj ▼ Trst. Ubrgi oče je prestrašen poskusil vsa sredstva, da bi izvedel, kje se nahaja Ivanka, Ali vse poizvedbe so bile zaman. Še le pred par dnevi je neki Denipote, stanujoči v ul. Chiozza štev. 15, povedal Požarju, da je njegovo hči bržkone odvedel neki Glvido Rutter, privatni uradnik, star 30 let, oženjen in z deco, poprej stanujoč v ulici Cavana It. 18. Denipote je povedal Požarju, da je bil on zaljubljen v Iranko, a vedoč, da je ona ljubimkovala z Rutterjem, je v svoji ljubosumnosti oba nadzoroval. Izvedel je, da sta se oba skupaj hotela podati na Reko, in sklenil je zasledovati ju. Da bi ga ne spoznala, si je prilepil ponarejeno brado. Zato je bil tudi na Reki radi suma aretiran in policija ga je poslala nazaj v Trst. Oba ljubčka sta pa, kakor je izvedel Denipote, nadaljevala pot v Benetke. Požar je to naznanil policiji in se je sam podal v Benetke, kjer je s pomočjo tamošnje kve&ture našel svojo hčer in jo privedel nazaj v Trst. Deklica je povedala očetu, da čim je izdala ves denar in zastavila vse dragocenosti, je Rutter, ki se je dajal preživljati cd nje, izginil. Predvčerajšnjim pn so ga iztakniii tu v Trstu, g) aretirali in izročili sodišču. Rutter taji, sicer je pa policiji dobro znan. Tako si je leta 1907 izposodil pri nekemu Silviju Carpeoe iz Trsta dve dragoceni deli, ki jih pa ni dal več nazaj. V minolem predpustu je prosil, naj se mu dovoli, da sme r javnih lokalih nastopati kakor godec na mandolino in kitaro. Tržaška mala kronika. Izseljenci na povratku. — S parni kom „Argentina" Austro-Amerikane je včeraj prispelo iz New- Yorka 191 pasa žir j ev. Parni k „Carpathia" Cunard Line je priplul iz Ntw-Torka z 338 pasažirji. Star grešnik aretiran. Včeraj popoludne je bil v ulici Fabio Severo aretiran Peter Kutin iz Trsta, pristojen v Tolmin, star 47 let, in sicer radi razsajanja in žaljenja redarje?. Kutin je bil že okolo 50-krat radi raznih razlogov aretiran. Koledar in vreme. — Danes : Pantaleon muč. — J utri: Inoncencij pop. — Temperatura včeraj ob 2. uri pop. -f- 31.0 Ceis. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: — Lepo, večinoma jasno. Slabi vetrovi, — Temperatura malo spremenjena. Tendenca za nevihte. _ Društvene vesti. Členom „Delavskega podpornega druitva" se naznanja, da se društvo vdeleži ▼ nedeljo dne 1. avgusta t. 1. slavnosti pevske g 4 društva „Lipa" v Bazovici korporativno s zastavo. Zbirališče pred vasjo. Glasbeno društvo „Trst* naznanja svojim članom tamburašem, da se bo vršila nocoj (27. t. m.) ob pol 9. uri tamburaška vaja v društvenih prostorih. Obenem naznanja tudi, da v sprejema ta večer tudi nove tamburaše in tamburašice začetnike. Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk Ls -• Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. m- V moji pekarni ■e t dobi vsaki dan 3 fnSea kruh In bg đov&ža vsak čas tuđi na dom. • Dobi B8 tudi najfin. moke Iz najboljših mlinor, biikote in posebno pa specijaliteta za čaj. Dobi se tudi veliko iz bero buteljk, rum* in vsake vrste ćaja. Vse po najniijib cenah. — Spoštovanjem V. SKERK. a O a r o v i. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti darovali so gg. Nabergoj Milan 1 K, Šapla Daniel 1 K in Schrei Emanuel 1 K 10 stot. — Izreka se jim tem potom srčna hvala. DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši danes 28. t. m. od 9. —12. do 3—6 ure. Sivaloi stroji, spodnja krila, bluze, 8 po-nošenih ženskih srajc, velika množina dežnikov in solčnikov, palic, ročajev, pihalke, stolice. Mnenje gospoda Dr.a J. Bofh-a zdravnika v Bihar-Dereozke. --• ♦ •-- Gosp. J. SERRAVALLO TrsU Naznanjam Vam, da se je izkazalo Vaše Železnato Kina-Vino Serravalo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) kot jako uspešen pripomoček v slučajih šibkosti, ki je bila posledica težke bolezni. Isto je pomnožilo bolnikom slast do jedi ter jim v kratkem vrnilo zgubljene moči. - Radi tega je bom tudi v bodoče rad predpisoval. BIHAR-DERECZKE, 22. novembra 1908. Dr. J. BOTH. r Rodolphe Haas, trst, nI. Far ne t o 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. posebno za žage na paro in mline. Bombaž za čiščenje strojev. TELEFON 11-46. Pisalni stroj „MOYA" z vidno pisavo in premenljivimi črkami Je najboljši stroj, ki se prodaja po mzki_ceni |^r0p 250"- Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na: Glavno zastopstvo v Trstu ulica Valdirivo St. 23, I. Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko lecllnzić specijalist za otročke bolezni v ulici Stadion 6, L n. Telefon 18, IV (gledal Fenioe). ter ordinira od a. do 3. ure popoludne. Majcen Miloš .L mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 JOm priporoča slavnemu občinstvu lili svojo mizarnico. Lm Izdeluje vsakovrstno, tudi ■H NAJFINEJŠE POHIŠTVO 3 o Veliki obrtnijski zavod Cosovel cg giovanni TRST € ulica Chiozza St. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence. wv wt- solidno in Oleoante,4 do zmernih cenah Rafaele ItaHc TR8T — Via Maloanton prvi urad za revizijo prizive in injot m. i v davčnih zadevah i Trst, ulica, deli'Istitnto IO, IZ1., 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rent ni, obrtni in osebni davek; preskrbuj- prizive proti pretiranim odredbinam in pogresenim klasifikacijam Ura) je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto 08 9. nre prefip. 801. pop. IVAN KRŽE - TRST Piazza S. Giovanni i tov. 1 Zalogft kuhinjskih in kletarskih potreb^-m od lesa in pletenin, ikafov, brent, čebrov in ka je črez nekaj dni šla iskat mater radi r je izvedevala, cia taka ženske in dotič- i g itneoa nilče v ulici ne pozna, in tudi ne t ft > lici.i. Angleži in slovenske knjige. V Cleve linčn v Ameriki je na Wiilson cesti angleška i it . ca, ki ima tudi mnogo slovenskih kojig. A igriški listi poročajo : „Predstojnica čital-r je na podlagi statistike dokazala, da S oci v največjem številu sćgajo po knji- i (»i«-venskih). Dobesedao se je izjavila: li i i smo, da se Slovani, posebno Kran;ci, iakor piavimo v Ameriki Slovencem, ne za-u ajo za knjige kaj posebno ; kako presene j f t . pa, ko nam kn g piir^anjkuje vraki ć 'j a na moremo pridLim slovenskim mo-{ ž m, dečkom ia dekhcam postreči; narečiiij suil* vetji število slovenskih knjig, kar radi: ii o mo, če vidimo tako zavzeto .t in ljubezen i aro ■& ćo svo e knjige. Cene špiritu na Nemškem te zvišajo. Skupni odbor centrale za špirit je sklenil zvišati cene špiritu pri prodajni ceni za io kron pri hektolitru, ne oziraje se na de-naturirani špirit, katerega cene ostanejo nespremenjene. Od pravljenje male loterije. »Volkszeit.« v Libercih na Češkem poroča, da namerava finančno ministerstvo odpraviti malo loterijo, ki donaša državi vsako leto več milijonov dobička, katerih seveda noče noben finančni minister pogrešati. Sedaj se pa baje vendar namerava odpraviti malo loterijo, če se dovolijo — novi dohodki po znanem finančnem načrtu. Prva mednarodna lovska razstava na Dunaju leta 1910 obeta biti v vsakem oziru na sijajnejša prireditev svoje vrste. Protektorat je prevzel avstr. cesar sam. Rasta 'a ima v prvi vrsti namen, pokazati .-.vetu pomen lova v narodnem gospodarstvu. Obsezala ne bo le strogo lovskih predmetov, temveč vse, kar je količkaj z lovom v zvezi. Udeleže se je do malega tudt vse zunanje drŽave, kakor Angleška, Francoska, Italija, Nemčija, Rusija, pa tudi Amerika, Kitajska in Japonska. Uro ! • •t z verižico ^^ popolnoma zastonj. == Da seznanr-mo cenj. čitatelje z našo tTdko, kakor tudi z ctš mi žepnimi urami za gospode ir. gosj h. sklenili emo darovati vsakomur, ki naši poš^e za poštne stroške E T— (tudi v znamkah) kra*no uro z verižico ===== ic naš ilustrovani cenik. == Gostilna „Al Ginnasio" ul. Squero 7,f~ta viihiuu■ u nuovo 7 ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavp. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1273 G. M Mil k CD. Nova in bogata zaŠog& vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne ia jedilne sobe na izbero, Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Retiori ši ! HOTEL-ABBAZ A Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2*— naprej. Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Woschitz. Odprlo se je novo veliko F-kladi;če ISTVA tapetari] Telefon št 71 Romano IV - ^ „ - ; ,,Sr H © 1 @ si s ti^ri ST 112 V ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85 t? Zaloga. Steklenih Šip veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in mo- ^^ — m . ^^ fleme ri^be ter popolnih oprav za stanovanja. —:— F. Hormailll, ^^StS ^ Zaduje aiovosti te stroke. Pišite takoj na tvrdko ur HENRIK ' WEISS Dunaj 99. Poštni predal. i*. IKillovatz nI. Caserma št. 17 Kristali, zrcala, stekleni ventiia-toijj, okvirji za slike, posode za ribe, steklene in bakrene Črke vezanja v medi in svincu, artistična dela v Btekiu. Sprejme vsakovrstne poprave in naročila za hiše pre-— nočišča, verande itd. itd. — ANTON REPENSEK knjigovez v Tritu, vla Ceollia 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah, =— SVOJI K SVOJIM 1 =—= i Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti ||DRSgotin STMIKEL K | prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso .34 - TRS r Galanterije iz usnja, Potne torbe emiHice, fležli \i palico. Specijaliteta: Fotrebdome za hnbolazce. 1 mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. jnmm "Up" OANIELE PILUM I TBST - u ica Aoquedotto 94 8 TELEFON 241 I Velika zaloga gašenega in — živega apna. Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči. in M iS Dr. Fran Korsano Specijalist /a sirilitične in kožne bolezn: ima svoj ambulatorij y Jrst3 v ulici San Jftceib štev. 9 (nad bfcnko) a 12- i« i. U si t>. ia is s. u csi piisl ii is m i zirs?^t^■»i/xnrrj7?zfrrr-^irf^rrrs; i feA ^žžaj^zii^-UiL: ^■jlIJ&jlU^^ j a u upusu&tj im PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH UR JOSIP OPPENHEIM 1| urar In Izdelovatelj časomerjev MALI OGLASI (U ; je računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat vei. flaimanjSa pristojbina stane 40 - ; — '■■ Plača se takoj. nnknii klavir je na prodaj, ulica del Foscolo 22 UOBer v nad., vrata 18. _1308 čevljarskega vajenca (učenca), ulica - - * ---- ' 1307 I c on c O čevljarskega vajenca wl»C OD Belvedere 32, Scbenk. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijeod Salarini ru. te della Fabra 2 I ul. Poste Nuove vogal Torrente) Alla cittft di Londn. N ^ ' isbor izgotovljenih oblek ra mt.Jke in deck-j ;.mi 21» otroke. Površniki, močne jope, kožuhi i» i.ir paictotov. Obleke za dom in delo. Delavsk« t • Lr. Tirolski leden. Nepremočljivi piašči ^priaiD i 8pecfjal»t3ta: blago ta- in inozemski* t« 'ur- isgotovljajo ae obleke po meri po najnovejž. točno, solidno in elegantno po nizkih cenah Io?o pogrebno podjetje (H. stibiel in dr.) z bogato opremo^za vsakovrstni pogreb in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana. ZALOGA VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno. Se preseli meseca julija t. I. v blizu lekarne Rovis (Piazza Goldcn^ Irst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilo m. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih oenah. Popravljanje se izvrši po m. cenaii in z garancijo Imet m zoDie Corso štev. 49. aoje zobov brei RISOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici obiek ^fe Alla citta, di Triest^, Trst ul(P%c¥o^ntJ,0 Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, de5kih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu- in inozemskega blaga za Obleke po meri, tj se izvržujejo v '.asrni dehdnici. Specijaliteta hlač, jop in arajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. —--—-- , Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducei 40 (prej Torreste) Vsi oni, ki rabijo barve, kemične izdelke, mineralne vode, mazila za pode, čistilo za čevije, dišave in vse, kar se more dobiti v mirodilnici, naj obišče dobroznano prodajalnico Giovanni Cillia - Trst ulica Gioachino Rossini štev. 14. ZALOGA MODRE GALICE IN ŽVEPLA. — Zastopstvo Amerikanske Petroline Wielnan (najboljšega izdelka za lase) po K 1, kakor tudi lieprekosljive mrčesiie tekočine v steklenicah v zobozdravnikom kabinetu Dr. 3. čermalc in eusehe r T ii S T sillet d»ll» Caitrma it »v. 13, II. n»(«t. M. F. TORCELLO TRST, via Chiozza štav. 18. Popravljanja gum, črev, specijelno vuka-nizovanje, prodaja in zalog-a DUNLOP-ov. Avtorizovana prodajalnica koles „PHAN2MBN" Delalnica za poprave ulica Giulia 78. Jako zmerne cene. po 70 sitotink 99 Radical" po 70 stotink a in o Mi urar i Sežani ima svojo ima prodajalnico v ar «■ TSSTTJ ul-VlDC. Belimi 13 nasproti cerkve tvci Antona novega Vsakovrstne verižice oo pravih iov. censh t=t ■/•„•/..■••('i