Laščani nočejo slišati za hitro cesto Pokrajine iiot jahte ali čolni na vesla? ercator OpekArnvsko 9. Cel}«. I«^ Mi 03;42e 80 00 sobota, 21. junij, ob 9. uri DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ sobota. 28. junij, ob 16. uri SLADOLED IN MOI^E ŠT. 48 - LETO 63 - CELJE, 20.6.2008 - CENA 1,25 EUR '■■•■■i Foto: SHERPA ABITURA Fodjerie zo izobfoz«van|e SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA PRODAJALEC Vps v t. in 2. letruk, ^REKVAUPKACUA -EKONOMSKITEHNIK PT1 PflOSRAM (po konCsni irgonki lot} VPIS B016.SEPT.200e,aB IS. URI PMVe;ABITURAü,o.Q,o.tUv8lCeli6 Tel: 031428 55 30 www.abitura.si Izkoristite POLETNO AKCIJO in svojemu domu podarite okna in vrata po iZlEKNO UGODNI CENI. J eiiii Samo v SOBOTO, 21. junija ZOOB. od 9h do 12li preti skladiscem podjetja MIK Ce^je. Celjska c^ta 5S. HM Vojnik. M Vojniks igrišča pod kiiucam, sola pod senioiji Logar In Breinik: uglašen dirigentski par Zadnja pot smeti Obtoieni IHirovIc o umoru sploh nima pojma DOGODKI NOVI TEDNIK URŠKA SEUŠNIK UVODNIK Jahte ali čolni na vesla? Med pripravo časopisa se je zdelo, kot da pokrajine m z njimi povezm nedeljski posvetovalni referendum iz minuie v minuto močneje burijo du-hove^ Sevedn. samo politične, ker vse bolj ugotavljamo, da navadni smrtniki nim/im(j)o čisto jasne slike, kaj naj bi pokrajine prinesle. Na pojtedeljkovem posveta v Velenja, ko so predstavniki vlade agitira-li »za«, je bilo slišati primerjavo, da je država kot letalonosilka, za katero potrebuješ čas, da jo obmeS. Pokrajine bi bile kot hitre jahte, ki bi se lahko hitro odzvale na potrebe prebivakev, predvsem gospodarstva. Ampak, da ne bo pomote - Že v Velenju, verjetno sedežu morebitne bodoče Sainnjsko-Šaleške pokrajine, ki naj bi, vsaj uradno, veljala za najbolj zaželeno, so mnogi omenjeni primerjavi dodali bojazen, da se bodo pokrajine spremenile v Čolne na vesla. Da v nedeljo ne bomo odločali o ničemer, trdi opozicija, koalicija pa, da bo posvetovalni referendum dal ustrezne signale s terena, kaj ljudje želijo. Ampak da smo doslej govorili bolj o obliki - torej kje. katere občine, sedeži in imena pokrajin, manj pa o vsebini -pristojnosti, financiranje in podobno, priznava tudi pristojni minist^ Ivan Žagar. In v isd sapi dodaja, da nobeno vprašanje še ni zaprto, da so dogovori še možni, seveda če bodo prišli konkretni predlogi^ Teoretično gledano bi seveda lahko podprä ustanovitev pokrajin, vendar nismo poliäki, da bi branili tiste, ki menijo, da bo nedeljski referendum samo javnomnenjska anketa, ali pa tiste, ki so prepričani, da bodo v nedeljo dobili potrditev državljanov ^ede načrtovanega razvojnega koraka. iMhko pa, na podlagi že omenjenega pogovora iz Velenja. ugotovimo, da se navadni volivke in voliva zaradi političnega prerekanja in razkazovanja mišic preprosto - dolgočasijo. Razburjajo jih kvečjemu še stroški in denar, ki bo potreben za izvedbo posvetovain£ga re^renduma. Pa še ob tem potem, ko se sliši o drugih izgubljenih milijonih eurov, skomignejo z rameni Ker v končni fdzi mnogo ljudi ne ve, o čem bodo odločali v nedeljo. Veliko je tudi takšnih, ki so prepričani, da o ničemer, še opozicijske stranke so si umile roke - na »brezvezriem« referenduma naj ljudje glasujejo po svoji vesti. Tbrej, Če vam je vŠeČ kakšrm Saša ali pa so vam pri srcu Celjski, boste gl^ovali za, sicer pač ne. ant javmo w/iim za «omunmm stoftrfvt t^ftila uanfu tf.«.*. sm^^teatm m*''" «■> (mak0y>ibm4 o i «mmm vabi k sodelovanju kandidate za nasledn|a prosta delovna mesta 1. VODJA PE VODOOSKRBC IN VZORŽEVAMJA (M/Ž) Pogoji: • VI/1 ali VII/0 stopnja strokovne izobrazbe gradbene, strojne ali komunalne smeh • 1 leto(zaVII/O8t0pnjoizobrazbe)oz.3leta(zaVI/i stopnjo izobrazbe) delovnih izkušenj na podobnih delih • obvladovanje računalnikih orodij, izpit 6-kategori]e • organizaci iske sposobnosti, kreativnost, pn pravtje nost na timsko delo. ana}rtičnost. zanesljivost in fleksibilnost. 2. KOMUNALNI DELAVEC -NAKLADALEC KOMUNALNIH ODPADKOV Pogoji: • dokončna osnovna sola • sposobnost prenašanja fizičnih naponDv in neugodnih vremenskih razmer. Rok za prijavo 5 dni od dneva objave . Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom za delovno mesto pod točko 1 in z 1-mesečnim poskusnim delom za delovno mesto pod točko 2. F^sne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o., Celjs^ cesta 12.3250 Rogaška Slatini. O izboru in nadaljnjih postopkih bomo kandidate / kandidatke obvestili pisno v zakonsko predpisanem roku. www.novitednik.coiii Laščani niti slišati nočejo za hitro cesto »Nočemo, da bo država tranzitni promet z Balkana reševala skozi naša pljuča!« Občani Laškega so na sredmem posvetu glede predvidene trase hitre ceste skozi občino dali jasno vedeti» da hitre ceste skozi občino nočejo pod nobenim pogojem. Prepričani so namreč, da jim bo ta drastično poslabšala življenjske in okoljske razmere, zlasti nepopravljive posledice bo imela za zdravje ljudi. Posvet, ki gaje Občina Laško organizirala na zahtevo Civilne iniciative krajanov Laškega (CIKL), z namenom, da bi razjasnili Številne dileme in vprašanja v zvezi s traso, občanom ni prinesel zadovoljivih odgovorov. Čeprav je študija pri umestitvi trase upoštevala različne kri-terije, je po mnenju članov civilne Iniciative marsikaj spregledala: »Zanima nas. zakaj ste traso vrisaJi na stare prostorske skice, kjer manjkajo nekateri pomernbni objekti, kol so OŠ Debro, vrtec Debro v gradnji in dom starejših? V študiji, ki smo jo temeljito preštudirali, tudi nismo nikjer zasledili podat- V nabrto polni dvorani Kulturnega centra je vladalo enotno prepričanje: »Nočemo hitre ceste!« kov o vplivu hitre ceste in prometa na zdravje ljudi. Zdravje in varovanje okolja sta vrednoti, ki presegata gospodarski razvoj, dobiček in kapital!« Občani Laškega so prepričani, da bo hitra ce- : v r iPiSTjucekÄa Predstavniki Civilne iniciative krajanov Laškega so izrazili številne povsem upravičene pomisleka in nasprotovanja glede umestitve hitre ceste skozi občino l^ško. Na projakciji najbolj bodejo v oä trikotniki, s katerimi so označeni za rušenje predvideni obiakti. IZJAVA TEDNA »Spoštovaniposlanci, vemdasteutmjeni, imamo pa skupno veselje, da imamo postelje bU-zu.« Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je tolažila poslance Saša regije, hkrati pa pogovor v Velenju ocenila kot delo na domu. www.radiocelje.com sta trajno degradirala njihovo okolje. »Menimo, da bodo posledice načrtovanega posega katastrofalne. Na celotni trasi jepredvidenih 155 rušitev, 7 predorov» 15 viaduktov, 8 nadvozov, 5 mostov in 22 prečkanj vodotokov, kar je nekajkrat več kot pri variantah Gl in G3. Prav tako ne smemo spregledati povečanih možnosti ekoloških katastrof ob prometnih nesrečah in nenazadnje; s prometnimi tokovi se selijo tudi storilci kaznivih dejanj .ft Posebej so v CIKL-u izpostavili drastično povečanje onesnaženosti zraka in negativen vpliv hitre ceste na turizem: >>Se zavedate, da bodo vsa ta miniranja in vrtanja zaprla termalne vire? Kaj to pomeni za turizem, verjetno ni treba razlagati.« Čeprav trasa Se ni natančno določena in je do njene dokončne umestitve Še dolga pot, so imeli zbrani na pos-vetu tudi precej zelo konkretnih vprašanj: »Po predlagani varianti je celotna naša do-mačija predvidena za rušenje. Zakaj niste vrisali trase sto metrov bolj levo ali de- sno? Kako naj zdaj ves čas živim v negotovosti in z misli-jo> da bo skozi mojo hišo vodila hitra cesta? Kdo mi bo povrnil vse neprespane noči?« Prizadete in razburjene krajane ni pomirila niti izjava pred stavite) j a študije Rada Romiha iz podjetja RC Planiranje, in sicer, da je predlagana trasa še zdaleč ni dokončna in da še vedno obstaja rnožnost, da bo hitra cesta potekala bodisi skozi Kozjansko bodisi skozi Zasavje. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: KATJUŠA Da omenjene trase v državnem zboru ne bo podprl, je zatrdil poslanec Matjaž Han, Po njegovem mnenju je pametneje» da država uredi obstoječo državno cesto skozi Laško kot pa da na tem območju gradi novo. Župan Franc Zdolšek pa je obljubil, da bodo upoštevali voljo občanov in mnenje ot>Činskega sveta. Sicer lahko občani na Občini Laško še do S. julija oddajo svoje pripombe glede trase hitre ceste. Obmo&io sdnfženl« veteranov vojne ta Slovenijo Celje in veteranko dra&tvo SEVUr o 2 začetkom ob 14. uri. Predstavili se nam bodo Slovenska vojska In policija ter poklicna gasilska enota Celje s tehniko. Slavnostni govornik bo župan MO Celje Bojan Šrot. Ob 40. obletnici Teritorialne obrambe Slovenije pa bo spregovoril brigadir mag. Viki Kranjc. Ob tej priliki bodo podeljena veteranska priznanja najzasiuznej-šim čfanom. NOVI TEDNIK DOGODKI Diplomatski icrompir ob Sotii v Podčetrtku bo danes in jutii prvo neformalno srečanje obrambnih ministrov Jugovzhodne Evrope. Od tam pričakujejo ministre iz Albanije. Bosne in Herce-govine, Cme gore in HrvaŠke, Makedonija in Srbija pa pošiljata namestnike. V Podčetrtku pričakujejo tako 65 delegatov ip 20 oficirjev, ki bodo bivali predvsem v najboljšem hotelu So-te&a s štirimi zvezdicami. Župan Podčetrtka Peter Mišja pravi, da v Obsoielju dogodka na takšni ravni ne pomni- jo, v njem vidi tudi priložnost za dodamo predstavitev tamkajšnjega turizma, Pomen dogodka je toliko večji, ker je eden redkih dogodkov iz obdobja slovenskega predsedovanja Evropski uniji, ki bo izven obzidja Brda pri Kranju. In zakaj bo dogodek ravno v Podčetrtku? Župan pripisuje to dobremu sode-lovanju med Obsoteljem in obrambnim ministrstvom, odločilno besedo pa naj bi izrekel minister. V Podčetrtku bo seveda kar najbolj poskrbljeno za Kuharji Term Olimia v Podčetrtku bodo pripravili posebne kulinarične užitke. Na mize jim bodo prinesli lososov carp^ccio na rukoU z balzamičnim kisom, nadevana jajčka s kaviarjem, Skampove repke z limonino polivko, škarpino s koromačem, goveji steak z zeliščnim maslom, diplomatski krompir... varnost udeležencev neformalnega srečanja. Upoštevani gosti bodo bivali v zdravilišču tik ob meji s Hrvaško, ob šengenski meji, ki je v zadnjih letih tako zavarovana, da je v Podčetrtku že dogodek, če bi kakšni gospodinji izginila kokoš. Ver- jeli ali ne, toda po policijskih podatkih so ostali edini ilegalni prehodniki meje pošteni hotelski gosti, ki so na dovoljen sprehod na hrvaško stran pozabili vzeti dovoljenje za prehod Šen-genske meje... BRANE JERANKO Celjani bodo dan državnosti proslavili v lorek, na predvečer praznika s slovesnostjo v Parku svobode. Slavnostni govornik bo predsednik celjskega zgodovinskega društva dr. Tone Kregar, slovesnost pa bo predvsem zaznamovala glasba. Nastopili bodo Pihalni orkester Celje pod vodstvom Gordane Siko-Šek, Celjski plesni orkester Žabe pod vodstvom Davida Jarha in pevca Maja Slatin-šek in Boštjan Dermol Ob dnevu državnosti bo tudi več spremnih prireditev. PREJELI SMO Odgovor na članek z ruslo-vom Kulturniki s peticijo proti Sazasu (avtorice Rozman Petek), objavljenonvNovem tedniku 13.6.2008. V zvezi z izjavami g. Matjaža Kača, organizacooa festivala vokalne zabavne ^asbe Sredi zvezd, in ge. Tanje Gobec, Cla» nice Folklorne skupine Šentjur, v članku z naslovom Kulturniki s peticijo proti Sazasu želimo pojasniti naslednje: G. Kač navaja, da »je büa prva kaplja Čez rob, da avtoiji, ki so bili na festivalu, na primer The Flying Pickets, niso od nastopa dobili nič«. Kar se tiČe av» torskega honoraria, lo drži, žal pa je g. Kač »pozabil« omeniti, da organizator prireditve, na kateri je skupina nastopala, ni plačal računa, ki jim ga je Združenje SAZAS izdalo za plačilo avtorskega nadomestila za to prireditev. Za prireditev 5. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd, ki jebila izvedena 18. in 19. maja 2007, je bil namreč organizatorju poslan račun v skladu s Pravilnikom o javni priob-čitvi glasbenih del (Ur.l. RS.» 5l 29/98, 138/06), vendar ^ (še do danes!) niso poravnali. Naj potemtakem Združenje SAZAS plača honorar avtorjem iz »lastnega žepa«? G. Kač prav tako brez vsakega verodostojnega argumenta trdi, da Zdr\iženje SAZAS »za isto prireditev račune pošilja več naslovnikom«^, kar je čista neresnica. Ob tem pou- 2e v nedeljo bo na Šmartin-skem jezeru aquation za najmlajše in olimpijski triatlon za pokal knežjega mesta. V torek bo pri dvorani Zla-lorog 17. mali maraton državnosti za otroke in odrasle na 11 in 21 km, v dvorani Zla-lorog bo prireditev TV Celje Šumijo gozdovi domači, v cerkvi sv. Jožefa pa večerna maša za domovino, ki se bo ob 21. uri nadaljevala v kre-so vanje. Na praznični dan pripravljajo mašo za domovino še v cerkvi sv. Daniela, ob 20. uri pa se bo oglasilo še zvonje-nje v čast prazniku iz vseh celjskih cerkva. V Šentjurju bodo dan državnosti obeležili v torek, 24. jtmija, ko pripravljajo osrednjo slovesnost. Na Mestnem trgu se bo z uradnim delom začela ob 20.30, ko bo zbrane nagovoril Šentjurski Župan mag. Štefan Tisel Sledil bo koncert Pihalnega orkestra Šentjur z gosti, člani zasedbe Žurdov. Prireditev bo povezoval Boštjan Dermol, v primeru slabega vremena pa jo bodo pripravili v dvorani šentjurskega kulturnega doma. V okviru praznovanj dneva državnosti bo v Lesičnem v nedeljo ob 10. uri domi-cilno srečanje borcev in aktivistov Kozjanskega odreda, ki ga pripravljajo borci NOB ter veterani vojne za Slovenijo. Slavnostni govornik bo obrambni minister Kari Erjavec, pripravljajo tudi bogat kulturni program. Srečanje bo v osnovni šoli. BJ, BS, PM darjamo. da naši uporabniki večkrat (hote ali nehote?) navajajo tovrsme neresnice in mešajo hruške z jabolki. Ne ločijo namreč, kaj je prošnja za podatke (seznam izvedenih del na prireditvi, podatki o št. obiskovalcev, prihodku ipd.] in kaj račun. Res je, da se včasih zgodi, da prošnjo za podatke naslovimo na napačnega organizatorja. Organizatorji namreč mnogokrat »pozabijo« prijavili prireditev in jih posledično mora Združenje SAZAS samo slediti, različni mediji pa navajajo različne organizatorje prireditev, prav tako iste prireditve različno poimenujejo ipd., zaradi česar se zgodi, da prošnjo za podatke pošljemo napačnemu organizatorju. Vendar zadevo takoj po ugotovitvi napake tudiprekličemo! Nikakor pa ne izstavljamo računov, Če predhodno ne dobimo vseh podatkov, kar pomeni» da posledično računa ne moremo izstaviti nekomu, ki ni organiziral prireditev, za katero smo mu poslali proSnjo za podatke. Torej, da se vrnemo k primeru g. Kača, prošnja za podatke (in nikakor ne račun!) za festival Sredi zvezd za dne 18- 5- 2007 je bila pomotoma poslana na uporabnika JSKD (zaradi zgoraj navedenih razlogov), vend^ smo jo preklicali. Računa torej ni bilo! 17. S. 2008 pa je bila prošnja (podobno) pomotoma poslana na Zavod za kulturo Sport in turizem Žalec. A računa jim seveda nismo izdalil V kolikor g. Kač vztraja pri svoji trditvi, naj prihodnjič. ko bo (spet) navajal podobne "posplošitve«. te račune rudi pok^e. Odločno pa zavračamo tudi trditev, ki bi jo naj posredoval g. Kač, in sicer da je Združenje SAZAS lani za svoje delovanje porabilo več kot polovico prihodkov in avtorjem razdelilo le 45 odstotkov. Gre namreč za popolno dezinformacijo, katere vira g. KaČ ne navaja (le zakaj neki?). Resnica, ki jo lahko potrdi tudi nedavno zaklj učen revizij ski pregled, je namreč popolnoma drugačna. Suoški delovanja Združenja SAZAS so se v zadnjih štirih letih s takratnih 30 odstotkov še znižali, in sicer na 21 odstotkov, vsa preostala zbrana sredstva pa se razdelijo domačim in tujim avtorjem glasbenih del oziroma imetnikom avtorske pravice. Želimo pa razjasniti tudi dvome ge. Gobec, ki pravi: » Ukvarjamo sez ljudslüm blagom, izročilom, ki so ga kasneje sicer spravili na papir, da se ne bi pozabilo. Avtorjev tukaj m in jih nihče ne more dokazati. Komu torej plačujemo?«. V ko-likor se izvaja glasba po ljudskem izročilu in avtorjev ni oz. niso znani, avtorskega nadomestila ne obračunamo. Poudarjamo pa, da lega ne moremo vedeti, preden ne prejmemo sporeda izvedenih del, saj ne moremo preveriti, ali ta dela res niso zaščitena. Tbrej, ne glede na to. da vi veste oz. mislite, da so bile izvedene le skladbe po ljudskem izročilu, ste v skladu s 159. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, tako kol vsi uporabnih, dolžni ta spored posredovati, in sicer v roku peinajsüh dni po prireditvi. Ga. Gobec navaja tudi, da je nedopustno, da računamo za stvar, ki jo delajo ljubiteljsko. V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, so organizatorji kultumo-umet-niških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del, v primeru, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev varovanih del, v petnajstih dneh po prireditvi pa poslali pristojni kolektivni oiganizaciji vse sporede uporabljenih glasbenih del. Če se torej izkaže, da so bila Izvajana dela zaščitena, je organizator v vsakem primeru dolžan poravnati avtorsko nadomestilo, ne glede na to, za katero vrsto organizacije gre (ljubilelj$kad^uštva,ku]-luma društva itd.). Zakon namreč velja za vse uporabnike glasbe enako, pri čemer je Združenje S^lAS nemočno. Edina možnost, ki jo lahko po-nudimo, je 8. Člen Pravilnika o javni priobčilvi glasbenih del. ki navaja, da lahko Združenje SAZAS z interesnimi združenji uporabnikov sklene posebne tarifne sporazume. Problem je le v tem, da se društva med seboj ne organizirajo in ne podajo svojih predlogov, na podlagi katerih bi se sklenil tak sporazum, ki bi bil sprejemljiv tako za uporabnika kot za Združenje SAZAS oz. avtorje glasbenih del. za Združenje SAZAS Katja Dolinar in Tinka Rauh VOLITVE Znani kandidati LDS Liberalna demokracija Slovenije je v Hotelu Stornian v Celju v torek predstavila listo svojih kandidatov za septembrske državnozborske volitve. Ob tem je predsednica nekoč največje in najpomembnejše slovenske politične stranke Katarina Kresal predstavila tudi program, s katerim bo stranka nastopila na volitvah. Poudarila je, da je ta zelo konkreten in naravnan na obdobje 10 do 15 let, utemeljili pa so ga na štirih stebrih - konkurenčnem gospodarstvu, socialni družbi, pravni državi in izvirni slovenski ustvarjalnosti. Ob predstavitvi kandidatov za volitve pa je Kresalova povedala, da je lista nastala na predlog lokalnih odborov in ima vso podporo centrale, V 5. volilni enoti bo v Šentjurju in Dobju kandidiral Ro-ber Polnar, v delu Celja, v Vojniku in Dobrni Alenka Pre-bičnik Sešel, v Celju Jana Govc Eržen, v Žalcu in na Polzeli Slavko Resnik, v preostalem delu Spodnje Savinjske doline pa Franc Škrabe. V Zgornji Savinjski dolini bo kandidatka LDS Darja Planinšek, v Velenju dr. Evgen Dervarič, V preostalem delu Velenja, Šoštanju in Šmartnera ob Paki bo kandidiral Milan Kopušar. V 7. volilni enoti bo v kozjanskih občinah (brez Šentjurja in Dobja) kandidatka Her-mina Bobek, v Slovenskih Konjicah. Zrečah in Vitanju pa Miro Kvas. Za 6. volilno enoto v Laškem bo kandidat znan konec meseca. BS Zares predstavil kandidate Na drugi konvenciji stranke Zares - nova politika, ki je bila 14. junija v Ljubljani, so potrdili predlog programa stranke Zares in predstavili v^ino kandidatk in kandidatov» ki bodo na septembrskih državnozborskih volitvah zastopali stranko. V 5. volilni enori bodo na našem območju kandidirali: dr. Branko Lobnikar (volibii okraj Celje mesto), Franci Zidar (Celje okolica), Lojze Posedel (Žalec mesto), Helena Žagar (Mozirje) in dr. Matej Lahovnik [Velenje mesto). Kandidatke oziroma kandidati za Šentjur. Velenje (okolica), Žalec (okolica) in Slovenj Gradec Se niso izbrani. V 6. volilni enoti je znan kandidat Jani Medved (Laško. Radeče), v 7. pa David Stupica (Šmarje pri Jelšah) in Tadej Slapnik (Slovenske Konjice). Konjičanka mag. Zdenka Kovač bo kandidirala v mariborskem volilnem okraju. MBP V svojo sredino vabimo motivirane, h uspehom naravnane sodelavce, k) so sposobni delovali v Hmu in 51 želijo strokovnih izzivov. Pndruate se nam kol: PRAVNIK - SPECIALIST (m/« - ,7va,aiec na sedežo poslovne enote v CELJU V Od vas pričakujemo: • Vil. stopnjo univerzitetne izobrazbe pravne smeri, • znanje 1 tujega jezika, • sposobnost p^iovnih pogajanj. • državni pravniški i^rt. • poznavanje okolja MS Office. V zameno za predano delo in prijazen odnos do strank vam nudimo: • stimulativno plačflo» • urejeno delovno okolje. • strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja. 2 izbranim kandidatom bomo delovno radarje sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: ADRIATIC SLOVENICA d. d.. Sektor kadrovske zadeve, Ljubljanska c. 3a, 6503 Koper. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 6 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranim kandidatom. AdriaticSlovenica del • Oar»ca Skupne KD Gmup as m Ni ga čez »kovzješkofc trmo Muzej preživetja Kozjačanov - Edina zahteva-so dobre ceste - Stalnica: borba za šolo Dolga cesta navkreber z deloma grobim makada-mom» ozki ovinki, od nalivov uničene bankine, a hkrati neverjetni razgledi» bogata narava, mirni pašniki in »avtohlonci«, ki se jim Še zdi vredno prikimati tujcu, ki gre skozi vas. Vse to sestavlja Vaški Kozjak, naselje, v ka-term so združeni občani Velenja. Mislinje ter Dobrne. Že po osnovni §oIi, ki smo jo obiskali jeseni na pna šolski dan, smo vedeli, da znova prihajamo v prav poseben kraj. Redkokje (če sploh) boste še naSli osnovno Šolo z več garsonjerami za učitelje, a z eno samo učiteljico ter vsega petimi učenci. Kar malo strah nas je bilo vprašati, kaj bo naslednje leto s šolo, a še preden smo uspeli to tudi izreči, so sogovorniki že povedali, da jim tudi letos ni uspelo obdržati dveh oddelkov ter s tem dveh učiteljic, »Resda je koma; pet otrok, a če b( bila dva oddelka, bi nekateri starši otroke pripeljali nazaj v koz-ješko šolo,« je prepričana Ma* rila RamŠak. Tako skromno število otrok ji gre najbrž težko v glavo, saj je sama imela 120 sošolk in sošolcev. »Že večkrat so sicer šolo hoteli ukiniti z izgovori, da nj učiteljev. Pa smo jih šli kar sami poiskat, potem pa je bilo za nekaj Časa spet urejeno.« di mlajša generacija se povsem enako trmasto bori za obstoj šole m preračunava, koliko Na Paškem Kozjaku delujeta dve društvi - kulturno in Športno, ki povezu-jeu ljudi treh občin. Skorajda največ družabnih do-godkov je povezanih s cerkvijo. Velika noč je pri njih drugačna, vsak krajan prispeva nekaj »iz žeg-na«, da si skupaj pripra-vi jo pojedino, posebej slovesno je tudi tisto nedeljo, ko praznu je zavetnik cerkve. kmalu pa se jim obeta še ponovitev nove maše. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali ŽIČE. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, 25. junija, ob 20. uri na turistični domačiji Pietarstvo KaiŠek. kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v va$ kraj» nam pišite ali nas pokličite! ša. Živa enci^opedlja. kot bi mu glede na množico podatkov, ki jih trosi iz rokava, lahko rekli, ima dovolj dela z obnovami, zdaj tega, zdaj onega objekta. V gradnji je ravno mrliSka vežica, pa stara mež-narija, s prihranki njegove sestre pa se gradi Muzej preživetja Kozjačanov. Tistih, najbolj trmastih! ROZMARl PETEK Foto: Grup A v mšm kraju otrok bi vseeno ostalo v tej šoli, če bi bilo dovolj oddelkov. »Če bi le vsi otroci do petega razreda ostali tukaj, bi jih bilo dovolj,« meni Olga RamSak, »vendar pa določenim staršem ne moremo zameriti, da otroke vozijo >v do-linoi, saj imajo tam službe.« »Ta mlade bodo grante spufale« »Dolina« je za veČino krajanov vsakodnevni opravek, že zato, ker je do najbližje trgovine dobrih deset kilometrov. Redki pa so tisti, ki si »planinskega raja«, kot tudi pravijo svojemu »kovzješ-kemu« koncu, ne kvarijo ravno vsak dan. Na primer Olga. ki je oskrbnica planinske okrepčevalnice, s svojo malo »čvekico«, 2-letno Pij o, doma ne zapušča za kar bodi. Pa Jože Mešl, ki uživa v pokoju in trenutno ravno sprejema čestitke za komaj 14-dnevnega vnučka (mimogrede, rekord Kozjaka so štirje Čudovite detajle Psitiega Koqaka je mogače najti cbId na pakapalfšEu. Ali bo mala Plja Š« lahko hodila v toplo, prijazno podncnnno osnovno šolo? Če bo njma posvojena »>omapobov<, ki so >ledlk in jTej samota in dežela, niti najmanj ne pogre- Podatke o (era, da |e bil Paški Kozjak (ime je najbrž dobil po kozjih samdh) naseljen že v ^su kamene dobe, imajo iz prve roke. Redovnik Kmec je iz te dobe našel iglo in nekaj ke-ramike. po žamih grobovih (bili so sicer sestavljeni iz plasti pepeU ter plaki ilovke) pa je prepoznal dobo 2 do 3 tisoč let pred Kristusom. V kraju je na nekaterih kapelicah in ruševinah mogoče prepoznati romanske in gotske sloge, komaj vidni pa so ostanki cerkve na Špiku. Obstoječo cerkev so na hribu gradili šele okoli leta 1650. Anton Kmoc, sicer Dolenjecja že pred 35 leti na Paškem Kozjaku našel dnjgl dom. Idilična pokrajina v dolini Daje m AKTUALNO Zapraifljeni milijoni eirroir? V nedei|o posvetovalni referendum o pokrajinah • Na Celjskem glasovanje o ustanovitvi Celjske in Savinjsko- Šaleške pokrajine v nedeijo nas vabijo na volišča. Glasovali bomo o pokrajinah na svojem območju. Na širšem Celjskem se bodo volivci izrekali o us-tanovitvi Celjskeali Savinj-sko-$ale$ke pokrajine. Vprašanje na glasovnicah bo zelo preprosto - v smislu, če so volivci za ustanovitev te in te pokrajine, ki obsega te in te občine. Ob preprostem vprašanju, za katerega mnogi menijo, da ne bo dalo pravih odgovo* rov, je pokrajinskih dilem zelo veliko. Sicer naj bi se Slovenija raz-delila na 13 poi^djin (12 plus meslo Ljubljana). Razmišljanja o njihovi ustanoviivi niso nova. Posveti, strokovne skupine, priprave izhodišč in iskanje konsenza o možnih variantah pokrajinskega zemljevida so namreč ena od stalnic Že več kol desetletje. Med drugim je büo določeno, da bo državni zbor zakon o ustanovitvi pokrajin, ki bo določil njihova območja, sedeže in imena, sprejemal z dvotretjinsko večino, TakSne podpore vladni predlog ža ustanovitev 14 pokrajin januarja ni dobil. l2 vrst opozidje je bilo slišati zavzemanje za manjše število pokrajin ter očitke na račun preostalih predlaganih pokrajinskih zakonov, r^edlagali so tudi referendum, ki pa ga je DZ ob obstrukciji opozicije s 46 glasovi za in tremi proti določil na predlog koalicije Šele 22. maja. Tako bomo v nedeljo na posvetovalnem referendumu odločali glede 13 pokrajin. Danes opolnoči se bo za-Čel uradni volilni molk. »Pokrajine so potrebne zaradi hitrejšega razvoja, zlasti za obmofla, kjer so zaostanki največji. Nesorazmerja, mer- Predlagane pokrajine Maribor$iid (Osfedn|eila|«nlia) Koroika Sdvln)sko- PonHnto (PritmuniKhPrieika) Miška Vzhodnoitaj^rskd (PMsko-Ormoika) OsrMni«slovmka v.Posavska Dortnlsk^* I ^, — - - - - ^ r \ r Precividena pokrajinska delitev Slovenije jena skozi bruto produkt, se povečujejo. S tem so tesno povezani življenjski pogoji, neto plača, stopnja socialne ogroženosti ... Pokrajine bi prinesle hitrejSi razvoj, izboljšanje življenjskih pogojev in odločanje o lastnih prioritetah-^ za to, da bi premaknili vzvode odločanja iz Ljubljane bliže ljudem,« zatrjuje mimster Ivan Žagar, ki je prepričan, da pokrajinski plusi bistveno odtehtajo minuse. Po izračunu bi se z uvedbo pokrajin na regionalno raven preneslo 1,3 milijarde evrov, pri čemer se 700 milijonov evrov namenja za razvoj. Poleg tega še 4.200 delovnih mest, zato se uradnikom ne bi bilo treba tako množično seliti v Ljubljano. Uradni Hzaic in sejnine v Celju je župan Bojan Šrot sklical dopisno sejo mestne- Celjska pokrajina bi vključevala obäne Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje. La$ko, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur» Šmarje pri JeUah, Štore, bor, Vitanje, Vojnik, Vran-sko, Zreče in Žalec. Menda je to, po Izstopu Radeč, ena najmanj spornih pokrajin. V začetku obravnave pokra* jinskih paketov je bilo sporno le ime, saj so v službi vlade predlagali »savinjska«. Čemur so nasprotovali praktično vsi občinski sved in skoraj soglasno predlagali ime »celjska«. ga sveta, na kateri so svetniki podprli ustanovitev Celjske pokrajine ler pozvali volivce, da se referenduma udeležijo in na njem izrazijo svojo vo- ljo. Zupanov predlog je močno razjezil svetniško skupino LDS- »Zdi se nam zavajajoče in nesmiselno sodelovati pri tej manipulaciji. Seveda smo za Celjsko pokrajino in pri-čakujemo> da bo ustanovitev pokrajin prinesla določen razvoj. Nikakor pa ne na tak način, ko volivce manipulirajo z vprašanjem, ki to sploh ni. Cre le za neko posvetovanje, volivci pa ne bodo odločali o ničemer - ne o velikosti in ne o številu pokrajin, številu prebivalcev v njih. Sprašujemo tudi, od kod denar za financiranje pokrajin, ali ga bo dovolj ali pa ga bomo morali dati vsi skupaj še več. Zato smo svojim volivcem svetovali, naj gredo na referendum in da, podobno, kot bomo mi, glasujejo proti,« je povedala predsednica Jana Govc Eržen. Cena posvetovalnega referenduma je približno 4 milijone evrov, 2 za stroške volilnih odborov, volišč in obveščanja volivcev, 1,1 milijona bo šlo za nadomestila, kilometrine in podobno, 400 tisočakov za stroške tiskanja gradiv. T\idi na Vranskem so svetniki pozvali občane, da glasujejo za Celjsko pokrajino. Pozvati volivce, da pridejo na referendum in obkrožijo »za« pokrajino, }e bilo, kot kaže, tako nujno, da so v ponedeljek sklicali Izredno sejo z eno samo točko dnevnega reda, za kar je mimogrede vsak svetnik v žep pospra\nli dobrih 70 evrov. »Ustanavljanje pokrajin je pomanjkljivo, brez odgovorov in vsebuje konflJkt-na vprašanja.« prävi Vlado Rančigaj (SD), kar pa podžupan Andrej Semprimožnik (SDS) zavrača: »Gre za tako pomemben projekt, da se nam zdi vsaka akcija primerna.« 2e v sredo so Vranšane s pomočjo občinskega informatorja obvestili, da občinski svet so^aša s pokrajinami in jih še enkrat pozvali k udeležbi na referendumu in pravilnemu glasovanju. Savinjsko-Šaleška pokrajina bi vključevala občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Uradno je ena naboij zaželenih pokrajin. V Šentjurju so predlog podžupana Jožeta Koržeta (SDS), da bi točko o referendumu v zadnjem hipu uvrstili na dnevni red, svetniki zavrnili. Marko Diaci (SMS) je idejo komentiral kot dobro, vendar prepozno. »Svetnikom ru pošteno vsiljevati mnenja» ki naj bi ga ti posredno prenesli tudi na volivce, To je osebna odločitev in nihče ne bo nikomur dirigiral, kako se bo odločil,« meni Cveto Florjan Erjavec (SD), Diaci pa je ob to Še pribil, da za Šentjur vse skupaj tako nima bistvenega pomena. »Jasno je, da bomo v Celjski pokrajini. Če bo zraven prikjjučena še Šaleška dolina, v končni fazi za nas ni tako pomembno.« Potem ko so svetnikom kljub zavrnitvi te točke na klopi razdelili s tem povezano gradivo, ga je Slavko Spur (LDS) jezno vmil, ker naj bi Šlo za izigravanje njihovih sklepov. Ali takšno nestrpnost v Šent-juflu povzročajo pokrajine ali njihov predlagatelj, lahko samo u^bamo. Tuči svetniki v Vojniku so, sicer na redni seji, na predlog treh koalicijskih strank Pokrajinski primeži C^rav praktično v vseh političnih strankah trdijo, da niso proti pokrajinam, v opozicij skih vrstah vseeno opozarjajo na različne pasti. Med dm^, da bo uvedba pokrajin povzročila povišanje davkov tn povečanje birokracije. Glede referenduma v opoziciji pravijo, da je pripravljen prehitro, da je le posvetovalne narave, predstavlja nepotreben strošek in nosi v sebi "vnaprej vgrajen konflikt. T^o, kot je pripravljen, ne bo dal odgovorov na osnovna \pra5anja. Rezuhati referenduma ne bodo odgovorili na vprašanja, ali si volivci pokrajine sploh želijo, koliko naj jih bo, kako ziaj bodo financirane in Iqe naj bodo njihovi sedeži,« trdi Bojan Kontič (SD). Gre predvsem za vprašanje, Če bodo nove pokrajine zgolj 13 novih birokratsldh centrov brez lasmih finančnih virov in finančno povsem odvisnih od vladne koalicije. Poleg tega vladi očitajo, da čeprav ref^ rendumske kampanje ni prijavila, v njej zelo aktivno sodeluje in zavaja* volivce. Kot primer navajajo brošure, ki so jih poslali d^vljanom na dom. nekaj časa namenili referendumu. Kot so se strinjali, so pokrajine, vsaj za občine na Celjskem, nujne, s potrditvijo na občinskem svetu pa želijo svoja mnenja posredovati občanom. Čeprav referendum ne bo obvezujoč, so prepričani, da bodo poslanci o pokrajinah začeli razmišljati logično, ne zgolj politično. US, MJ, BS. Sto, RP Foto: KATJUŠA Eden pokrajinskih »biserov« bo v Vinski Gori, kjer po 13 letih, odkar so se na novo oblikovale občine. Še vedno volijo župana v Velenju, poslance pa v Žalcu. Tači pokrajinski referendum bo zanimiv, saj bodo glasovali v Vinski Gori, glasovnice odnesli v Žalec, nato pa jih Šteli v Velenju. PrddcBsne volitve Legenda: - »zaposlenicc proidkcija prenosa kadrov na pokrajine • »financiranje«: izračun v evrih vključoje primemo porabo in davek od dohodkov pravnih oseb - »stroški«; stroški pokrajine za izvajanje obveznih na^og - »naložbe«: razvojne naloge in investicije GOSPODARSTVO O cetis Gorazd Komšec in Damjan Pintar Vrhunski hotel Desetine milijonov evrov za naložbe - Unior začenja v Termah Zreče z gradnjo vrhunskega hotela Zreški Unior bo letos za naložbe namenil 18 milijonov in prihodnje leto kar 35 milijonov evrov. Precej bodo porabili za nadaljnjo modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter Širitev kapacitet. Vlaganja v preteklosti Že dajejo sadove, saj so v prvih štirih letošnjih mesecih uspeli povečati prodajo za 12 odstotkov, dobiček pa v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za četrtino. Velika prii^ovanja spremljajo tudi naložbe v Programu Iti-rizem. Na Rogli v tem času zaključujejo prenovo in gradnjo seminarskih prostorov, za kar bodo namenili 1,25 milijona evrov, pripravljajo pa se tudi na gradnjo tekaškega poligona. Naložba, vredna 5 milijonov evrov, bo zaživela prihodnje ieto, ko bo Rogla prvič gostila tekmo za svetovni pokal v teku na smučeh. V Termah Zreče zaključujejo obnovo Vil in Savna vasi, predvsem pa se pripravljajo na gradnjo novega hotelskega kompleksa, vrednega preko 26 milijonov evrov. 4 m'ilijone evrov bo za to gradnjo prispevala tudi Evropa. Gradnja hotelskega kompleksa se že začenja. Hotel kategorije Štirih zvezdic bo umeščen v gozdič ob sedanjem zdravstvenem in bazen-skem kompleksu Term. »V skupni po\^ini 15.500 kva-dratriih metrov jih bo kar 1.200 namenjenih wellness centru, kompleks pa bo imel notranji in zunanji bazen. Nočitev bo mogoča v 93 sobah z 213 ležišči, reslavraci- Unior z 32 hčerinskimi firmami utrjuje svoj položaj v Evropi in svetu. V Sloveniji se z 2.611 zaposlenimi uvrš-Ča na 10. mesto. Če upoštevamo le družbe, ki se ukvarja* jo s proizvodno dejavnostjo, pa na 5. mesto. Skupaj s podjetjem štore Steel, ki je tudi njihovo, pa celo na 3. mesto. »Večji sta samo Gorenje in Krka,« ugotavlja Go-razd Korošec. S 155 štipendisti je Unior tudi največji šti* penditor v Sloveniji. ja bo lahko sprejela 250 gostov, novi hotel pa bo s hodniki povezan tudi s sedanjimi Termami,« opisuje izvršilni direktor Programa Turizem oziroma Uniturja Damjan Pintar. Preteklo poslovno leto je Unior zaključil s 4,1 milijona evrov Čistega dobička. O njegovi delitvi bodo od-ločaii na skupščini 22. julija. Uprava predlaga izplačilo dividend v višini 0,32 evra bruto na delnico. Poleg naložbe v hotelski kompleks, se Unior skupaj z drugimi uporabniki loteva tudi naložbe v vstopni objekt: »V njem bodo prostori za občinsko upravo, pošlo, lekarno in knjižnico. Uredili bomo tudi preko 200 pokritih parkirišč. S tem bomo izboljšali ponudbo gostom, hkrati pa bomo ponudili možnost odkupa garaž ljudem, ki živijo v bližnjih stanovanjskih blokih,(< dodaja predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec. Odprtje novega hotelskega kompleksa napovedujejo septembra 2009. MILENA B. POKLIC Šrot nima milijarde v sredo so se na večtedenska ugibanja o osebnem premoženju direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota odzvaji tudi v Pivovarni Laško. Kol so zapisali v sporočilu za medije, je bila ocena o milijardi evrov vrednem premoženju Šrota in njegove žene pretirana, celo zmanipulirana, saj je vrednost Koionela, za katerega se je razkrilo, da je v lasti Srota, preko tečaja delnic družbe Center naložbe vsakomur vidna. Poudarjajo, da ima Boško Šrot v osebni lasti 9.030 delnic Pivovarne Laško (v sredo so bQe vredne 695.310 evrov), podjetje Kolone!. ki je lastnik 77 odstotkov delnic Centra naložb, pa je bil po sredinem tečaju vreden 23,3 milijona evrov. »V zadnjih dveh le- tih je vrednost delnic podjetja Center naložbe na Ljubljanski borzi zrasla za približno Štirikrat. Na dan 3. 1. 2006 je znašala 2,02 evra, na dan prevzema, avgusta 2006 je bila prevzemna cena 2,34 evra, danes pa je 8,03 evra. Izražena vrednost delnice je za vsedel-ničarje družbe Center naložbe enaka. To pomeni, da je vrednost delnice naraščala vsem delničarjem in ne zgolj družbi Kolonel. V tem obdobju se je več kot podvojila tudi vrednost Infond Holdinga in Pivovarne I^ko,« so navedli v obrazložitvi. Kot so še sporočili iz Pivovarne Laško, so bili vsi prevzemi transparentnl in javni, denar zanje pa je družba zakoncev Srot Atka Prima pridobila z bančnim posojilom brez sodelovanja Pivovarne Laško. RP Rekordna bera inovatorjev Regionalna gospodarska zbornica Celje je osmo leto zapored podelila priznanja za najboljše inovacije minulega lela. Letos so prejeli rekordno Število prijav, 19 iz desetih raizUčnih podjetij, v njih pa je sodelovalo 53 inovatorjev. Z zlatim priznanjem so nagradili pet inovatorjev iz Cinkarne Celje, ki so iznašli učinkovit sistem za porabo viškov pare. Pet inovatorjev iz družbe Comet Zreče je z razvojem nove linije keramičnih brusov preseglo težave, ki nastanejo pri brušenju z majhnimi obremenitvami brusnih zm, ter za izum prejelo zlato priznanje. Z enako žlahtnim priznanjem pa so nagradili še Jožeta Šolin-ca iz podjetja Bosio za ino-vativen ločevalnik olja iz vode in pralnih tekočin (njegov izum že obratuje v Združenih državah Amerike in v Irski). Vse tri inovacije se bo- do za priznanje potegovale še na državnem nivoju. Včeraj so podelili še tri srebrna in sedem bronastih priznanj. Sest inovatoqev pa je prejelo diplome. Kljub rekordnem številu prijavljenih inovacij direktor RGZC Jože Pušnik ugotavlja, da je regija na področju inovacij podhranjena. To je razvidno iz nizke dodane vrednosti na zaposlenega ter skromnega števila podjetij (le 48), ki imajo v podjetju organiziran oddelek za raziskave in razvoj. »Tukaj so Še velike rezerve,« meni Pušnik. »Odgovor na vprašanja, zakaj nizke plače, zakaj nizke dodane vrednosti, je po mojem ravno v tem, da ni izboljšav, ni inovacij.« RP, foto: SHERPA Regionalna gospodarska zbornica Celje, ki samostojno deluje od februarja letos, bo svojim manjšim članom v tem mesecu poslala položnice za celoletno člaos-tvo. Kot pravi direktor Jože Pušnik, so se dosedaj financirali zgolj iz polletne Članarine večjih članic, predvideva pa, da celoletni znesek v višini 70 evrov ludi manjšim ne bo predstavljal prevelikega stroška. Oökai članstvo zbornice temelji na prostovoljnem Članstvu» se je število članov znižalo z dobrih 5 tisoč na nekaj več kot 850, zbornica pa je svoje delo racionalizirala ter ga priredila željam gospodarstvenikov v regiji. V kratkem zbornico in njene bivše hčere čaka tudi delitev premoženja, ki je ocenjeno na 34 milijonov evrov. Koliko od tega bo celjska zbornica »potegnila« od nekdanje matere, Pušnik še ne ve. Inovator Marko Radosavljevič (desno), ki sije zamislil prenosni pepelnik in bil zanj nagrajen. Hmeljišč več kot lani Po braslovškem neurju, ki je lani avgusta opustošilo hmeljišča, podiralo žičnice in uničevalo pridelek, pristojni ugotavljajo, da je letos število hektarjev, zasajenih s hmeljem, večje kot lani. Skupno v Sloveniji hmelj raste na 1.620 hektarjih oziroma približno 50 hektarjih več kot lani. Največ, tisoč hek-tarjev. Je zasajenih z auroro. slabih 200 hektarjev s savinjskim goldingom, na ostalih hmeljiščih pa rastejo bobek, celeia in druge soiie. V Sloveniji je registriranih 141 pri-delovicev hmelja, od tega velika večina, 134, v Sawnjski dolini s Celjsko kotlino. Na našem območju je hmelj zasajen na dobrih 1.100 hektarjih. Vreme ludi hmeljarjem ni preveč naklonjeno, saj deževje ill hlad uvirata hmelj v rasti. »Tako hmeljarji težko pričakujejo sončne dneve,« je povedala specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdar-skem zavodu Celje Irena Friškovec. US wMlSiPflpiiyiflDBßfe iUESEC JUNIJ-MESEC UGODNOSTI ZAKONSKE SPALrjiCE ŽE OD 499 € DALJE 5Q % POPUST NA RAZSTAVNE EKSPONATE SPALNIC VABLJENI V RAZŠIRJEN IN PRENOVLJEN SALON NA POLZELI A /;/) Wwl**|iaWi,NaliIÄi Ut/ Uit ^MOJnOT dri^ndiii^tnUMfnU @>töll partner I najlwlMlm cHmcm AKTUALNO Malomarnost ali načrtna odtujitev? o izginulih dokumentih o obnovi stavbe v šentjurskem Zgornjem trgu nihče ne ve ničesar Zgodba glede izginotja do-kumentacije o obnovi stavbe v Ulici skladateljev [pav-cev 17 v Šentjurskem Zgornjem trgu se še zmeraj zapleta. Hkrati ostaja nekakšen mislerlj; vpleteni v tem trenutku kaj konkretnega ne želijo povedati, izgovarjajo pa se na čakanje na re-zultate policijske preiskave. Zaenkrat torej ni jasno, kdo ali zakaj bi si tako silno želel polastili omenjene dokumentacije. Je člane nadzornega odbora, pooblaščene za njen pregled, tako zelo fascinirala, da so si jo pri-lasiiH? So želeli opravili še »domačo nalogo«? So jo na občinski upravi preveč temeljito «pospravili«? Je imel do nje dostop še kdo tretji? »Počakali bomo na rezultate, preiskave. Ne morem reči, da koga vnaprej sumimo,« je bil kratek in jedrnat direktor občinske uprave Jože Palčnik. Bo trpela tudi obnova? Kakšna je že zgodba »zloglasne« hiše s številko 17? Vprašanja šentjurskih občinskih svetnikov glede obnove stavbe se vrstijo že dalj časa; pogosto so jih zmotile domnevno nenavadno visoke postavke pri proračunskih sredstvih, ki jih je občina namenjala obnovi. Na ta račun naj bi nekatere projekte dali »na ^^'f iü Kam so izginili dokumenti o ohnovi hiša v senzorskem Zgornjem trgu. trenutno preiskuje policija. Čakanje«. Občinska uprava je zmeraj odgovarjala z argumentom, da gre za prednostni projekt, za katerega so pridobili evropska sredstva in ga zato morajo tudi izpeljati. In res; lani je obäna skupaj z Raz-vojno agencijo Kozjansko uspela na projektu in dobila sredstva za potrebe Centra za usposabljanje za razvoj podeželja, ki ima sedaj v Ulici skladateljev Ipavcev 17 svoje prostore, v istem objektu je tudi Muze) Rifnik. Za preureditev prostorov podstrešja In opremo so pridobili 125 tisoč evrov nepovratnih sredstev in že lani začeli s lakoimenovano 1. fazo prenove objektov v Zgornjem ti^. Stavbo je občina sicer začela obnavljati že leta 2003, sedanja prva faza pa na) bi bila zaključena v naslednjem letu. Skupno so za prenove objektov v Zgornjem trgu pridobili 434.500 evrov. »Gre za zelo zahteven projekt, ki ga izvajamo v več fa:^.« je še dodal Jože Palčnik. Zares se je pričelo zapletati, ko je odbor za proračun in občinsko premo^nje zahteval, da si nadzorni cdbor podrobneje ogleda dokumentacijo v zvezi s prenovo, s ämer sta izbrana člana nadzornega odbora tudi pričela, kot nam je povedal predsednik odbora za proračim Marko Diaci. »Najverjetneje v ponedeljek se bo naS odbor sestal na iziedni seji, da se dogovorimo, kako naprej. Glede na to, da gre za evropska sredstva, bi izguba dokumentacije lahko povzro-čOa nemalo preglavic.« Predsednik nadzornega odbora Igor Gobec je zaenkrat redkobeseden: »Ne bi Želel komentirati, dokler se ne sestanemo in se pogovorimo. Pregled dokumentacije, ki je izginila okoli 18. aprila, sta izvajala člana odbora Marija Budiša in Rudi Gajšek» ki odločno zanikata, da bi imela karkoli opraviti z izginotjem dokumentacije.« O dokumentih pa zaenkrat ne sluha ne duha. Bo tudi ta afera ostala pometena pod preprogo, ali bodo tokrat v Šentjurju vendarle letele glave? POLONA MASTNAK Foto: GrupA ZAPOSLITEV V SPARU? TZ / Dobro zane! Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? SI želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? BI se radi prioružlll mlademu In dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas In ugotovili boste, da je Spar res aobra fzblral Za delo v megamarketu Interspar VELENJE iščemo: Vodjo trgovine Interspar (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: > najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri ' poznavanje trgovinskega poslovanja ' komun Ikacijske, organizacijske in vodstvene sposobnosti ' najmanj 3 leta delovnih Izkušenj na podobnem vodstvenem delovnem mestu - zaželeno znanje nemškega jezika ' poznavanje dela na osebnem računalniku (Windows okolje) • vozniški Izpit 6 kategorije Kandidatom nudimo: • možnost profesionalnega razvoja - samostojno in odgovorno delo * zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: Spar Slovenija d.o.o., za Interspar, Letališka 26,1000 Ljubljana PRIDRUŽITE SE NAM! (£) SLOVENIJA POZOR, HUD PES Dobrotniki Gradov je po $vetu seveda ogromno. Vidimo jih že od daleč in običajno so postavljeni na mestu, ki nadzoruje neko doJočeno strateško območje. Zato so gradovi seveda zmeraj na odličnih raz* glednih točkah. Pa tk samo zato, ampak to v tem prime-nj niti ni tako zelo pomembno, vsekakor pa je razgled-na točka prav gotovo eden najpomembnejših razlogov» da se grad obišče, še posebej, če je dostopen z avtomobilom ali kakšnim drugim prevoznim sredstvom. Celjski grad je v tem srni-slu pravi »cukrček«. Sicer nastanejo manjši problemi pri obisku gradu z avtobusom, kot je bilo recimo to zadnjič, ko se je na parkirišču in pod njim zvrstilo v pičli uri kar devet avtobusov. Pa vendar, dostop je dober. Ko sem bii v preteklem tednu dvakrat na našem gradu, je bilo podobno. Skupaj vzeto v dveh urah, reci in piši, osem avtobusov. Halo, to pa so že številke, ki krepko presegajo predčasna napovedovanja obiskov mojega idejno domišljijsko donkihotov-skega projekia» jamranja v zvezi s hmelj arsko-pivovar-niSklm muzejem v tehle člankih. Hochosterwitz (Ostrovi-ca] je grad, ki leži približno sto kilometrov seveme-je od tod. Je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine in ena tzmed najbolj obiskanih koroških turističnih destinacij. Podobno pa, kot veČina gradov, leži na izredni točki. Če se pelješ mimo gradu, enostavno ne moreš mimo. Na grad se je potrebno povzpeli. Podobno kot na naš, celjski, ki je prav tako izreden. Čeprav je res, daje bistveno bolj uničen kot Ostro vlca, toda gledano skozi bogato ^odovino in legendarno ozadje gradu, naš za Ostrovico prav nič ne zao* staja. Kaj ju torej tako zelo ra^ikuje? Najprej seveda ohranjenost, č^rav so v celjskega seveda v zadnjih desetletjih ogromno vložili (prav je tako] in je na nek način ta razlika precej zmanjšaca. Dostop na grad. Na celjskega je moč priti vse Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail. com do vhodnih vrat, na Ostrovico vodi strma pot, pa tudi žičnica. Celjski vtem smislu vodi. Iz obeh gradov je fantastična panorama, razlike pravzaprav ni. Čeprav, sam bi stavil na celjsko. Os-trovica ima urejene razstavne prostore. Celjski ne, čeprav je sicer razstava o Celjskih na Ljubljanskem gradu, res velikodušno! Na Ostro vici si lahko privoščile restavracijo, kupite kakšne spominke. Če ne, pa popi-jete kakšen kofetek ali si privoščite sladoled, na celjskem gradu tega pač ni. Predvsem pa, pstrovica ima celo pravo pravcato stranišče. No, tu je Ostrovica v prednosti. Toda v nečem nas nikakor ne more preseči. V kapitalu, ki nam omogoča, da ne potrebujemo kakšnih dodatnih sredstev za obnovo gradu ali karkoli druge ga, saj je pri nas vse brezplačno, kar je privedlo do tega, da so nekateri že pričeli preračunavati, koliko bi recimo zaslužili za dodatno obnovo gradu ali zase> he-he, Če bi recimo v treh zgoraj omenjenih urah zaračunali vstopamo sedemnajstim avtobusom. Recimo 17 krat 40 potnikov, po evrč-ka. To bi bilo 680 evrčkov v dveh urah, če pa bi jih še peljali v restavracijo, pa recimo po 10 centov za WC, samo za najboJj nujne ... Takole se prične ljudem vrteti od denarja, kajne? Ampak, dragi moji, cene obiska 0^ irovice v evrih, za primerjavo: odrasli 7,S0, 6,50 skupina nad deset, S upokojenci, 4,50 otroci, žičnica S ... K^o zelo smo skromni, velikodušni in predvsem butasti! Butasti do amena, bi rekel senator Kalo. Toda, zaključimo poziüvno, vztrajni smo pa le, vztrajamo v trdi temi neumnosti. RAR 8 INTERVJU NOVI TEDNIK Uglašen dirigentski par z Matjažem Brežnikom in Bojanom Logarjem pred slavnostnim otvoritvenim koncertom Poletja v Celju» knežjem mestu s slavnostnim koncertom dveh vrhunskih orkestrov celjske glasbene šole (ustanove, ki v letošnjem letu slavi stoletnico slovenskega glasbenega šolstva v Celju), Mladinskega simioniČ-nega orkestra in Big banda - Extra banda, bo v nedeljo zvečer (ob 20.30) v knežje mesto v velikem slogu zakorakalo letošnje Poletje v Celju. Orkestra bosta na nogometnem štadionu Arena Petrol nastopila pod taktirko dirigentov Matjaža Brež-nika ia Bojana Logarja. Celjan Brežnik, ki vodi simfonike, in Mariborčan Logar, ki usmerja Extra band, sta dobro usklajen par, kar se v prvi vrsti odraža prav na njuoih skupnih nastopih. Ne le, da se odlično dopolnjujeta po glasbeni plati, usklajena sta tudi karaktemo. Smisla za humor jima ne manjka, prav tako ne profesionalnosti in pretanjenega občutka za glasbo. • Kakšne lastnosti mora še imeti dober dirigent? Matjaž: Delovanje orkestra Je kot podjetje, kjer menedžer vodi ljudi, ki so seveda vsak zase lahko vrhunski, ampak brez dobrega vodstva ne delujejo usklajeno. Naloga dirigenta je podobna: da vse glasbenike uskladi, da jih skuša spravili na isti imenovalec. To pa včasih ni lahko. Glasbeniki so umetniki, kar pomeni, da ima- MatjažBrežnik se je ro-dil20. januarja 1972 vCe-lju. Po končani srednji glasbeni Šoli v Mariboru smer kitara je študiral di-rigiranje v Gradcu in na mojstrskih tečajih pri prof. Hoffmanu, Hanigu in ZoUmanu. Že s 16 leti je postal umetniški vodja in stalni dirigent celjskega Orkestra Akord. Danes vodi Še Godalni in Simfonični orkester GŠ Celje, kjer je poučuje tudi kitaro. Kot kitarist deluje v Kvartetu Akord. Dirigiral je najboljšim slovenskim orkestrom, sodeloval z vrhunskimi domaČimi in tujimi solisti, ssestavi, ki jih vodi. pa je posnel tudi več 2goŠ4!^Dk. jo tudi umetniški karakter, ki je večinoma zelo razburkan in dejansko je dirigent Usti, ki mora vse te karakterie prepričati, da mu sledijo. Bojan: Dirigent mora biti predvsem dober psiholog in motivator. Imeti mora tudi srčno kulturo in empatičen odnos, sploh če gre za glasbenike v adolescenci, ki so še posebej občutljivi. Matjaž; Enkrat sem prebral zelo dober stavek, in sicer, da noben dirigent pred svojim šestdesetim letom ni še nič pametnega oddirigiral. Kar pomeni, da se dejansko ves čas učimo in zorimo, poleg stroke predvsem medsebojnih odnosov, psihologije, ki je potrebna, da znaš množico glasbenikov usmeriti k skupnemu cilju. V nedeljo bosta vajina orkestra odprla vraia letošnjega poletnega dogajanja v mestu. Kakšen program sta izbrala za otvoritev Poletja v Celju? Matjaž: Program je namenjen zelo široki populaciji. Na koncert želimo privabiti tudi ljudi, ki sicer ne hodijo na koncerte. Zato je treba program rahlo prilagoditi na ta način, da bo šel vsak obiskovalec dobre volje s koncerta. Glede na to, da bo letošnja otvoritev Poletja v Celju na dokaj nenavadnem prostoru, na celjskem nogomeuiem Štadionu, sva igrala tudi precej nenavadno glasbo, takšno, ki se med seboj na prvi pogled mogoče niti ne ujema. Tako kot se morda šport in kultura na prvi pogled ne ujemata. Izbrala sva na eni strani čisto klasične skladbe iz resnejšega repertoana simfonične literature, pa vse do funk in rok kompozicij. Ker je bila osrednja prireditev ob lOO-letnici slovenskega glasbenega šolstva v Celju za ožji krog obiskovalcev, bomo del programa ponovno izved- O li na tokratnem koncertu, na katerem bodo kot solisti nastopili naši najboljši dijaki, nekakšni »vunderkindl« celjske glasbene šole: flavtistka Eva Nina Kozmus, klarinetist Domen Mam in tolkalist-ka Špela Mastnak. K sodelovanju smo povabili tudi našo stalno gostjo, izjemno vo-kalistko Darjo Svajger. ki bo na koncertu zapela nekaj skladb iz džez repertoarja in nekaj priljubljenih skladb iz muzikalov. Upam, da bomo na koncert privabili čim več novih poslušalcev in jih tako navdušili, da bodo v bodoče naši redni gostje. Bojan: Nekatere mlade od klasične glasbe odvrača predvsem ta urejenost, kultivira-nost, ki jim je tuja. Skozi združitev klasične in rok glasbe pa se bodo mogoče lažje vpeljali v svet kulture. Mogoče bo katerega privabil tudi nogometni štadion, Kaj pravita? Matjaž: Zagotovo. Ljudje pri nas takšnih koncertov na odprtih prostorih, na ogromnih prizoriščih niso vajeni, v tujini pa je to stalna praksa. In vse, kar je novo, nenavadno, ljudi privlači. Bojan: Ja, zunaj si ljudje ob resni glasbi prirejajo piknike in pri tem poslušajo vrhunske orkestre, berlinsko filharmonijo, denimo, V zahodnoevropskih demokracijah je takšna praksa precej pogosta. Ljudje znajo tam sproščeno poslušali tudi resno glasbo. Če bo deževalo, bo koncert v Celjskem domu, ki pa zagotovo ne bo tako »vžgal« kot Arena. Sta za v nedeljo naročila lepo vreme? Bojan: (resno pogleda Matjaža) A ni občina plačala Velkavrhu, da bo lepo vreme »zrihtal«? Oba orkestra, ki ju vodita, sta močno vpeta v kulturno dogajanje v Celju. Kaj menitaokultur-ni dejavnosti v mestu? Matjaž: Zanimivo je to, da celjska kultura sloni predvsem na ljubiteljski dejavnosti, sploh kar se tiče izvajalske kulture (^asbena, plesna, gledališka). Imamo sicer dva muzeja in profesionalno gledališče, drugače pa vse temelji na ljubiteljski kuituri, ki pa v nekih okvirih že močno presega ljubiteljskost. Mislim. da je že počasi prišel čas, da bi se lahko v Celju ustanovil profesionalni ali polprofesionalni glasbeni sestav z abonmajem, ki bi celj-slu publiki zagotovo nudil vrhunske umetniške užitke. Slovenija tudi nima teatra, kjer bi se gojil izključno mu-zikal. Mogoče bi lahko bilo Celje prvo. Pa ima Celje dovolj usposobljenega kadra za profesionalni glasbeni sestav? Matjaž: Absolutno. Predvsem pa ima ogromno publike. Vse kvalitetne prireditve so zelo dobro obiskane. Bojan: Publika v Celju je lačna raznih kulturnih prireditev. Z najine strani je to preverjena informacija. Se spomnita kakine nenavadne prigode, ki se vama je zgodila pred polno dvorano? Bojan: Igrali smo na prireditvi pred Vilo Podrožnik. Za 10 priložnost sem napisal eno zadevo za big band in revij-ski orkester. Skladba je bila nekakšen preplet pop in klasične glasbe ter dveh himn, slovenske in evropske. Začeli smo z Zdravljico, ki se je prelevila v Odo radosti, ta pa v funk- Ko smo začeli Igrati slovensko himno, je publika vstala, orkester pa v smeh. Ljudje so nato ugotovili, da skladba pravzaprav ni mišljena kot himna in so sedli. Ko se je Zdravljica prelevila v evropsko himno, pa so spei vstali. Orkester se je kroho-tal, meni, ki sem dirigiral in ljudi za svojim hrbtom nisem videl, pa ni bilo jasno, kaj se sploh dogaja. Kasneje so mi ^asbeniki povedali, čemu so se ves čas smejali. Matjaž: TXidi sam imam podobno izkušnjo s »himno«. Na otvoritvi MOS-a smo začeli igrati fanfarno kompozicijo slovenskega avtorja Janeza Krst nika Dolarja, ki je ustvarjal v 17. stoletju. Orkester se je kar naenkrat začel smejati. Pogledam v dvorano in vidim, da cela dvorana stoji. Naslednji dan so Že pisali, da je bila to verjetno sejemska himna. Kakšno glasbo najraje poslušata v prostem <^su? Bojan: Jaz poslušam glasbo, k! je v osnovi glasba. Ki ni žanrsko obremenjena, ki je iskrena, ki ti da neko vibracijo. Kot ^asbenik namreč glasbo drugače dojemam kot večina ljudi. Zaradi poklicne deformacije in ukvarjanja s studijskim delom vsak komad analiziram, seciram. Rad imam glasbo, ki je pristna in predvsem avtohtona. Matjaž: Načeloma glasbe sploh ne poslušam. Niti v avtomobilu ne? Matjaž: Ne. Uživam v tišini. Zelo rad pa grem na kakšen koncert. Bliže mi je Živa glasba kot zvočni medij. Na katerem koncertu ste bili nazadnje v vlogi poslušalca? Matjaž: (razmišlja, tišina deset sekund) Jo j j (tlšinana-daljnjih pet sekund] Ja, tudi od tega je, izgleda, že kar nekaj Časa. (smeh) Bojan: Jaz sem se nazadnje udeležil koncerta ptičjega petja vgozdu. Tu sem redni abonent. Pohorski gozd je moj najlepši koncertni oder. Kako bi opisala drug drugega? Bojan Logar se je rodil 22. a\^usta 1973 v Mariboru. Po končani Srednji glasbeni šoli v Mariboru Je nadaljeval študij klarineta na glasbeni akademiji v Ljubljani pri prof. Jožetu KoUrju. Od leta 3997 je zaposlen v GŠ Celje kot profesor klarineta. Je dirigent Extra banda, mentor Kvarteta klarinetov, Član tria klarinetov Maister trio, komornega sestava Klarinet sekstet GŠ Celje, Orkestra slovenskih klarinetov in skupine NORD-unk. Ukvarja se tudi s studijskim delom. Kot produ-centa, aranžerja in skladatelja ga najdemo podpisanega na številnih zgoščenkah. Bojan: Matjaž je zelo uglajen, kultiviran moški srednjih let. [smeh) Vznaktesvo-je uglajenosti in kultiviranosti pri dirigiranju vedno uporablja dirigentsko palico. (smeh) Pri meni je ravno obratno. Matjaž: No, tudi za Bojana ne morem ravno reči, da ni kultiviran. (smeh) Mislim, da je rojeni vodja, da je raz-mi Siju j oč ... Bojan:... ja seveda, saj nisem ovca... (smeh) Matjaž; Najina karakterja se dobro ujameta, kar je zelo pomembno, če želiš z nekom dobro sodelovali. Bojan: No, tudi za Matjaža mislim, da je rojeni vodja. Da ve, kaj hoče, da ima srčno kulturo, da zna povezovali ljudi, da ima nekakšen Sesti čut - to je njegova glavna vrlina - da s svojo empatično zmožnostjo ve, kaj ljudje pričakujejo od določenega trenutka, dogodka. BOJANA avguštinCič Foto: Grup A Ma^az Breznik (levo) in Bojan Logar — it. 48 - 20. junij 2008 NOVI TEDNIK REPORTAŽA Zadnja pot smeti Včeraj so v Bukovžlaku slavnostno predali namenu prve objekte Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ste se že kdaj v življenju vprašali» kakšna je pot srne-ti. ki jih doma odvržete v smetnjak? Verjetno ne. Plačali ste položnico za odvoz smeti in tu se zgodba običajno zaključi. Morda pa vseeno kda j> v zgodnj ih jutianj ih urah» ko pred vašim domom ropočejo komunalna vozila, v vaše misli le pride vprašanje - kaj bo z vsemi temi smetmi? Odgovorno ravnanje z odpadki je eden največjih izzivov ČJoveSlva. In hkrati eden največjih in najdonosnejših poslov. V Celju in še 23 občinah celjskega območja smo lahko ponosni na včerajšnji dogodek, ko so v Bukovžlaku slavnostno predali namenu objekte iz prve faze Regio-nalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Smo namreč prvi v Sloveniji, ki bomo odpadke odstranjevali na okolju prijazen in hkrati gospodaren način. Slavnostno so odprli prve objekte za predelavo odpadkov. It zabojnikov do odlagališča Na zadnjo pol odvrženih smeti nas je popeljala vodja Delavci v sortimfci se dotfstno pregledajo in obdelajo ločeno zbrane odpadke. Milka Leskošek razvoja v podjetju Simbio, Milka Leskošek. »Odpadki nas vse bolj ogrožajo in vse več jih je. A bolj kot odpadki nas ogroža tisto, kar iz njih nastane in se širi v okolje -smrad, plini. Zato moramo z □jimi ravnati tako, da ne o^o-žajo ne nas in ne okolja. In da iz njih pridobimo, kar se še da porabiti in to koristno uporabimo.« pravi Leskoškova. In začne zgodbo doma, kjer odpadki nastajajo. Ko jih zmešamo med sabo, so bolj malo vredni, saj jih je težko ločiti in zato tudi za nadaljnjo predelavo niso uporabni. »Takšne odpadke je mogoče le odložiti na deponijo, edina korist od njih pa je plin, Hi nastaja ob njihovem razkroju. To je toplogredni plin, a Če ga z ustrezno tehnologijo in Črpalkami prestrežemo, nastaja v naših dveh plinskih elektrarnah električna energija. To je prvi način ravnanja z odpadki, ni pa zadosten.« iljui odgovornega ravnanja z odpadki je torej v ljudeh, v njihovem ravnanju doma, tam, kjer odpadid nastajajo. »Vse odpadke najlažje znova koristno uporabimo, če jih ločimo že na izvoru, v gospodinjstvu torej.« V Celju ločujejo papir» steklo, plastiko» kovine in embalažo že sedem let. Za te odpadke, ki so ponovno surovina za industrijo, so postavljeni ekološki otoki. V občini jih je že blizu 600 in občani jih pridno polnimo. Že dobrega pol leta imamo tudi ijave, bio zabojnike, v kate lih ločeno zbiramo vse biološko razgradljive smeti. Odloženi odpadki iz prvega dela zgodbe so zdaj v ekoloških otokih ali pa v zabojnikih • rjavih in zelenih. Tam jih komunalci poberejo in jih odpeljejo v RCERO, kjer se zgodba razplete... V reclldažo ali v kompost v zbirni center so v naši zgodbi pripeljala tri vozila. Prvo, z mešanimi odpadki, je svoj lovor odložilo na od- I I I * » X N > ^ i\ I M \ ^ • \ liliji.*- h bioloških odpadkov naslaja v kompostami koristen kompost. Pravi zaključek največje ekološke naložbe v Sloveniji zadnjih let bomo uporabniki dočakali jeseni, ko bo dograjena druga faza RCERO. V njej gradijo objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO) in toplarno. MBO je prava tovarna za obdelavo odpadkov, ki jih ni veČ mogoče snovno predelati. »Odpadke» iz katerih smo v prejšnjih /azah izločili vse uporabno in mešane komunalne odpadke, bodo tam najprej zmleli in biološko obdelali» podobno kot v kompostarni. Dobljeno zmes bodo zatem posušili, nato pa zelo natančno presejali. Preseje se vse, kar je gorljivega in termično bogatega,« opisuje Leskoškova. Gorljivi del snovi bo. pomešan s posušeno vsebino odpadkov iz čistilne naprave, šel na sežig v toplarno. Ob mešanju z ostalimi energenti bodo iz njih pridobivali toplotno in električno energijo. »Presejani, težek del odpadkov pa je negorljiv. Gre praktično za biološko neaktivno zemljo, ki jo bomo odlagali na odlagališče preostanka odpadkov.« lagaiišče preostanka odpadkov, Tam ga bodo zasuli z zemljo in čakali na plin, ki je edini še koristni proizvod kupa odvrženih smeti. Drugo vozilo je s tovorom z ekoloških otokov zapeljalo do soriirnice. Tam delavci zbrane odpadke še dodatno ločijo. Obdelajo, stisnejo. balirajo. potem pa so pripravljeni za reciklažo • papir gre v papirnice, plastika glede na svojo sestavo v različne kemijske obrate, ko>n-na v vnovično predelavo. S tem je pol teh odpadkov končana do dne, ko jih v obliki recikliranih plastenk, pločevink, izdelkov iz papirja vnovič dobimo v roke. Tretje vozilo, z zbranimi biološko razgradljivimi odpadki, se je ustavilo pred novo kompostarno. »V njej je postopek predelave v kompost okolju kar najbolj prijazen. Teče v objektu, ki je herme-tično zaprl, v njem pa z avtomatskimi postopki, z dovajanjem zraka in temperaturo, ki se v procesu sprošča sama. nastaja kompost, ki naj bi bil uporaben kot dodatek zemlji za vrtnine, rože ...,« pravi Leskoškova. In kaj se bo zgodilo s pridelanim kompostom? »Zakonodaja je v tem pogledu zelo stroga. Vselej moramo imeti natančne analize vsebine komposta. Če bo ta ustrezal za vnos v zemljo, se bo porabil za zelenice, vrtove in podobno. Če za to ne bo dovolj Več ločevanja, manj plačevanja In kaj bomo z ločenim zbiranjem odpadkov, ki omogoča njihovo gospodarno in okolju prijazno predelavo» pridobili občani? »Kot prvi v Sloveniji bomo imeli celovito rešeno odstranjevanje in obdelavo odpadkov po sodobnih standardih in okolju prijaznih tehnologijah. To sicer pomeni več dela in več angažiranja, tudi več stroškov. A lo tudi drugim ne uide. Več bomo vlagali v snovno predelavo odpadkov» več bomo v kratkem pridobili» saj bodo listi, ki ravnajo drugače, plačevali višje takse. Z odpadki bomo morali ravnati skrajno odgovorno, sicer se nam slabo piše tako zaradi podnebnih sprememb kot zaradi ostrih kazni oziioma visokih taks,« je prepričljiva Leskoškova, V pripravi so namreč že tudi sistemi, ki bodo finančno spodbujali primerne načine skozi tarifne sisteme. V praksi - več boš ločeno zbral, manj boš plačal za odvoz odpadkov. Sortimlea je nekakšno sto obdelave kwsno zbranega papiria, plastike. kown, stekla in dnige embalaža. dober, bo po$tal zasipni material za stalno rekultivacijo odlagališča, za dograjevanje površin, ki jih po zasut ju ozelenimo in zasejemo s travo.« Pomembnejše od pridelanega komposta je pri tem preprečevanje odlaganja teh nevarnih odpadkov na odlagališče, saj so vir topologred-nih plinov. Ob opisanih novih objektih velja omenirt še prostor za de-montažo kosovnih odpadkov. »Tam svojo pol končajo odpadki, ki jih zberemo v posebnih akcijah. Gre za odsluženo be- lo tehniko, pohištvo in podobno. Zbrano razstavimo na dele. ki jih je še mogoče predelali, če ne drugače, v toplotno energijo,« pove Leskoškova. V tem objektu je tudi začasno skladišče nevarnih odpadkov, ki jih zbirajo dvakrat letno in zatem predajo v uničenje ali predelavo pooblaščenim izvajalcem. »T^h odpadkov v Bukovžlaku ne pr^elujemo in ne odstranjujemo,« pojasni Leskoškova. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK» SHERPA, KATJUŠA Objekti prve faze RCERO, ki so jih slavnostno odprli včeraj, so stali 18 milijonov evrov (brez DDV), pri Čemer je Evropska unija sofinancirala 55 odstotkov vrednosti naložbe. Preostalih 45 odstotkov stroškov so si na polovico razdelili država in 24 v projektu sodelujočih občin. Preostanek odpadkov, ki so neuporabni za kakršnokoli predelavo, konca na odlagališču preostanka odpadkov. Nova bo zadostovalo za 30 let 10 CEUE NOVI TEDNIK 555 ton odpadnega papirja Podjetje Simbio iz Celja je v letoSnjem Šoiskem letu organiziralo dva sklopa dejavnosti z namenom, da spod' budijo ozaveščenost o pomenu odgovornega ravnanja z odpadki med mJadimi. Zaključno prireditev so pripravili v torek v Celjskem domu. V tekmovanju v zbiranju odpadnega papirja so sodelovale osnovne in podružnične šole iz Celja in nekaterih sosednjih občin. V projektu odgovornega ravnanja z odpadki v okviru projekta izgradnje RCERO pa je sodelovalo 18 šol iz širše Savinjske regije. Osnovne Sole so skupaj zbrale kar 555 con odpadnega papirja. Med podružničnimi osnovnimi šolami je bila najbolj uspešna Osnovna šola Socka» drugo mesto je zasedla Osnovna Sola Kompole in tretje Osnovna Šola Šmartno. Največ papirja med osnovnimi šolami pa so zbrali učenci Osnovne šole Hudinja, drugi so bili Šolarji iz Dramelj in tretji z Ljubečne. Vse šole so podpisale skupno listino, s katero so se zavezale« da bodo z odpadki Še naprej ravnale skrbno in odgovorno. foto: GrupA Pomoč slepim Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih je minuli teden na novinarski konferenci predstavilo dva prispevka. Ček za 2000 evrov, ki jim ga je podaril Lions klub Žalec, in mizo za namizni tenis slepih, ki jo je dr\iŠtvo podarijo enemu izmed svojih Članov. Lions klub Žalec je Medobčinskemu liruštvu slepih in slabovidnih Celje podaril ček za 2000 evrov z namenom, da kupijo tehnične pripomočke za slepe in slabovidne v novih prostorih in prostorih za izvajanje posebnih socialnih programov na Mariborski cesti v Celju. Predsednik društva Edi Vodeb je povedal, da denar zanje pomeni veli* ko pomoč, saj se bodo s tem zelo približali dokončanju novih prostorov. Denar bodo porabQi za opremo kuhinje, prostori pa naj bi bili končani v oktobru. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje pa je podarilo mizo za namizni tenis slepih in slabovidnih (showdown) Gregor* ju Hafnerju, da bo lahko kot zelo dober športnik namizni tenis treniral doma. KS Ob 60. obletnici nase družbe smo spremenili svojo podobo... Največ odpadnega papirja so zbrali učenci Osnovne sole Hudinja. Na fotografiji skupaj i ostalimi predstavniki Šol s Celjskega. Pod Celjskim stropom in park ponoči Konec tedna bosta vsaka s svojimi aktivnostmi zaz-na movali Gimnazija Lava, ki nocoj pripravlja tradicionalno prireditev Užijmo dan, Vrtnarska Šo!a Mje pa v nedeljo nočni ogled parka. Dijaki evropskih oddelkov Gimnazije Lava bodo nocoj ob 19. ari v Pokrajinskem muzeju Celje, v dvorani pod Celjskim stropom, predstavili zadnjo fazo projekta o de-diščini rimske Celeie in sred- njeveškega Celja. V okviru projekta so povezani Številni predmeti; od slovenSčine» zgodovine, angleščine in informatike, vsako leto pa za obiskovalce Celja izdelajo tudi vodnik. Danes bodo dijaki v simulirani TV-oddaji Prisekana piramida soočili celjsko kulturno dediščino s sodobnim evropskim dogajanjem, pripravljajo tudi uprizoritev komedije z naslovom šola je tragedija in komedija, v kateri želijo prikazati« kako se spoznavanje dediščine odraža v Šolskem vsakdanu. Vse skupaj bodo pospremili z razstavo glinenih in kovinskih izdelkov. V nedeljo Vrtnarska Šola Celje pripravlja nočni ogled šolskega parka. Obiskovalci se jim ob 20.30 lahko pridružijo pred vhodom v šolo na Ljubljanski 97, nato pa se bodo skupaj podali na ogled, ki ga pripravljajo ob predvečeru kresne noči. PM Ko ti vrabec je iz roke ... . v«. ** -V^v. -r,» .- INVESTICIJSKO ZAVAROVANJE FLEKS Za vse tiste, ki želite večjo odzivnost natožb.enega zavarovanja in svobodo izbire, tako ob sklenitvi zavarovanja kot tudi med njegovim trajanjem, smo v Zavarovalnici Triglav, d.d., pripravili novo naložbeno 7avdrovanje, investicijsko zavarovanje FLEKS. Njegovo najpomembnejšo prednost je mogoče razbrati že iz samega imena, ki govori o tem, da gre za izjemno prilagodljivo zavarovanje. Zaradi svoje fleksibilnosti Je novost tako v ponudbi Zavarovalnice Triglav kot tudi na slovenskem zavarovalnem trgu. FLEKS prinaša številne prednosti, med katerimi velja najprej izpostaviti odprto zavarovalno dobo. Gre namreč za vsezivljenjsko zavarovanje, katerega potek ni vnaprej določen, temveč ga določi zavarovalec sam, skladno s svojimi žetjami in potrebami. FL£KS vas prav tako razbremeni stresov, povezanih z izbiro naložbene strategije in višino zavarovalne vsote ter vas tako varno pripelje do zastavljenega cilja * cilja, ki si ga sami izberete. Preprosto povedano, FLEKS prinaša na naŠ trg fleksibilnost, kot tudi Izjemno prilagodljivost. Razbremeni vas stresov, povezanih z odločitvami, ki bi jih sicer morali sprejeti že ob sami sklenitvi zavarovanja. Poteg odprte zavarovalne dobe prinaša fleksibilne naložbene strategije, ki jih lahko med trajanjem zavarovanja spreminjate. Uvaja novost, imenovano »finančni cilji«, ki omogoča aktivno upravljanje skladov na zavarovalni polici (letna sprememba košarice skladov) kot tudi dinamično prelivanje sredstev med naložbenimi razredi in s tem varovanje že ustvarjenih donosov. Najpomembnejšeje, da so fleksibilna tudi izplačila. Sami se namreč odločite, kdaj želite prejeti izplačana sredstva, kot tudi za obliko izplačila (enkratno izplačilo, mesečna renta ali kombinacija navedenih). Ob tem seveda ne smemo prezreti, da je priporočljivo zahtevati izpfačilo po preteku desetih let, saj vtem primeru izplačilo ni obdavčeno. Sicer se lahko dostopa do sredstev kadarkoli. FLEKS torej omogoča »razbrementtev» teže odločitve, prinaša fleksibilnost ob sklenitvi zavarovanja, predvsem pa uvaja izjemno prilagodljivost med trajanjem zavarovanja (sprememba naložbenih strategij, priključitev dodatnih zavarovanj, mirovanje plačevanja premije, predčasna izplačila, vpogled na naložbeni račun 24 ur na dan In sedem dni v tednu), dodatno pa se zavarovalnica zavezuje, da bo vse prihodnje novosti ponudila tudi obstoječim zavarovalcem. Nenazadnje FLEKS nagrajuje tudi zveste zavarovalce, saj po preteku desetih let zavarovalnica enkrat letno brezplačno pripiše dodatna sredstva na naložbeni račun. Iz vsega ni težko razbrati, da Fl£KS prinaša varnost, prilagodljivost, odprtost, transpa-rentnost, enostavnost in davčno učinkovitost. Gre za sodobno zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje za primer smrti In varčevanje v investicijskih skladih. S sklenitvijo investicijskega zavarovanja FLEKS, ki bo prilagojeno vam in vašim ciljem, bo vaša prihodnost in prihodnost vaših najdražjih postala perspektivnejša, bolj predvidljiva in zato tudi varnejša. Igor Zupan, direktor prodaje osebnih zavarovanj Zavarovalnica Triglav, d.d. triglav NOVI TEDNIK REČICA PREBOLD I POUiELA | 11 »Mastneff odškodnine? Gradnja doma starejših v Preboldu je še vedno zaustavljena. Tako je maja odločilo žalsko s(KliŠče» ki je izdalo sklep, s katerim prepoveduje investitorju gradnje, podjetju SG Kovač iz Izlak, kakršnekoli posege na zemljišču. Z zahtevo za denacionalizacijo in z vrnitvijo v naravi vseh podržavljenih posesti naj bi potomcem leta 1976 umrlega Aleša Pauline z Gorenjske vmili tudi zemljišče, na katerem naj bi drugo leto sta) dom za 126 oskrbovancev. Gre za 5400 kvadratnih metrov, ki naj bi jim jih po trditvah dedičev Pauline pred dvema letoma s pogodbo odtujila občina Prebold in se kot njegov lastnik v zemljiško knjigo vpisal investitor gradnje doma, podjetje SG Kovač. Potomci Pauline so prepričani, da je Upravna enota Žalec investitorju lani tako izdala gradbeno dovoljenje za parcele, ki bi morale biti vrnjene njim. Zato zahtevajo vrnitev parcel v naravi, ugotovitev ničnosti pogodbe, vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi, razveljavitev gradbenega dovoljenja, ustavitev gradnje in odstranitev vseh delovnih strojev» prepovedali so tudi dostop na zemljišče in zahtevajo njegovo vrnitev v prvotno stanje. Okrajno sodišče v Žalcu je njihovim zahtevam ugodilo in investitorju v primeru kršenja začasne odredbe naložilo kazen najmanj 5 ti-soč evrov. Podjetje SG Kovač, ki ima zaradi zapletov izgubo, se je na sklep sodišča pritožilo in želi z gradnjo nadaljevati. Izgradnja doma do junija 2009 pa je v interesu tudi občini Prebold, ki bo najverjetneje, namesto da vrne zemljišče v naravi, Paul i novi m zanj poravnala primemo odškodnino. Toda tudi tu je pričakovati zaplete kot pravi župan Vinko Debelak, saj se bojijo, da bo odškodnina postavljena previsoko. Dedičem Pauline so doslej vrnili že okoli 100 hektarov zemljišč in v upravljanje propadajoči dvorec Prebold. Vabilom Tekstilne tovarne Prebold, nekdanje upravljavke dvorca, da bi končno opravili primopredajo za upravljanje, se ne odzivajo. Češ da uradno niso dediči, ker da postopek dedovanja, tudi po SO letih od smrti Pauline, ni zaključen. Poleg tega naj bi jim vrnili §e okoli 50 hektarov podržavljenih posesti, od tega želijo mnogo teh v naravi. MATEJA JAZBEC Med knapi Kulturno društvo Svoboda Griže bo jutri zvečer v letnem gladališču Limberg uprizorilo veseloigro Med knapi ali Jakec se ženi avtorja Madina GorSka. Gre za veseloigro v desetih slikah, kjer vsaka izmed njih na svojevrsten način prikaže življenje zabukovških in Uboj-skih rudarjev v času po U. svetovni vojni. »Od dela v jami do prve >knapovske' plače in plačevanja >pufov< za staro >fasngo<, vmes pa fantovščina pred Jakčevo poroko s hčero vaške gostilničarje,« strne vsebino režiserka Olga Markovič. MJ banka celje Reciski nagrajanelzlupanom Vinkom Jerajem (desno) »Najmlajšiff praznujejo v leh dneh slavi najmlajša občina na Celjskem, Rečica ob Savinji. Praznik so $ slavnostno sejo občinskega sveta proslavili v torek, ko so podellii županova priznanja. Ta so prejeli trije učenci osnovne ^ole, ki so vsa leta dosegali odličen uspeh, ter poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Ciril Türk za požrtvovalno delo v gasilskih vrstah in pomoč pri odprav-Ijanfu posledic lanskih poplav. Župan Vinko Jeraj je poudaril, da so v minulem obdobju zastavili temelje za delo občine, med večjimi projekti, ki jih Čakajo, pa omenil dokončanje kanalizacij e Varpol j e- N izka-Spod nja Rečica, Še letos naj bi bila izdelana prostorska dokumentacija, pridobivajo potrebne dokumente za izgradnjo Re-nečkega mostu, s pomočjo države pa naj bi uredili kro-žiSče na Reneku ter pešpot in kolesarsko stezo do občinskega središča. Praznik bodo počastili še z današnjim kulturnim večerom, ko bo Bert Savodnik go- stil Miljo Meršola. Jutri v Var-poijah pripravljajo turnir v malem nogometu, odprli bodo tudi novo razsvetljavo na igrišču, zvečer pa bo rok žur. Danes l>odo na Trnovcu pripravili slovesnost, na kateri bodo predstavniki Rdečega križa Slovenije izročili denar, ki so ga namensko zbrali za gradnjo nove hiše Delejevih po lanski ujmi, ko jim je ta odnesla skoraj polovico hiše. Delejevi so se odločili za novogradnjo, hiša pa je že zgrajena do prve plošče. US, foto: EM PoŠta na novi lokaciji v nakupovalnem centru Tuš na Polzeli so odprli prostore nove pošte. Na skoraj 160 kvadratnih metrih bodo uporabnikom na voljo tri sodobno opremljena okenca za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev ter 60 poštnih predalov. Vanjo bo možen neoviran vstop tudi invalidom na vozičku. Pošta Slovenije je zanjo namenila okoli 270 tisoč evrov, v njej pa bodo zaposlili tri delavke in Šest pi-smonoš. Ne ^ede na novo lokacijo bo pošta Polzela še naprej poslovala z nespremenjenim delovnim časom, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Zupan Ljubo Znidar in Alaš Haue, diraktar Polte Slovenije, sta odpria TT, foto: KATJUŠA nova |W8to na Polzeli. Plaz pod nadzorom Po precej močnih nalivih v noči na sredo je bilo slišati, da je plaz v Studencah v žalski občini ponovno zdrsnil, Čemur na srečo ni bilo lako. ^)Zadeva ni tako kritična, kol ie bilo zaslediti,« je poudaril vodja oddelka za okolje in prostor v žalski obCini Aleksander Žolnir Med izvajanjem nujnih intervencijskih del so si v sredo plaz ponovno ogledali strokovnjaki. ki so izdelali predlog nadaljnje intervencijske sanacije. Gre za izgradnjo kamnitega rebra, ki bo odvodnil plaz, na vrhu plazu pa predlagajo izdelavo zajetja za vodo. Že minuli teden sta družini s sedmimi Člani poiskali zavetje pri sorodnikih, kjer še vedno bivajo. Kakor napovedujejo, naj bi potem, ko bo zgrajeno kamnito rebro, obstajala velika verjetnost, da bo omogočeno bivanje v domaČi hiši oziroma bo plaz toliko stabiliziran, da ne bo več nevarnosti zdrsa. Dela ne bodo poceni, draga bo tudi dokončna sanacija plazu • grobe ocene kažejo na 200-300 tisoč evrov. »Vendarie se zavedamo, da gre za dve sla* novanji, eno hišo in stanovanje, urejeno v gospodarskem delu objekta, prva naloga občine pa je tako varnost občanov,« je poudaril Žolnir. US it.48-20*junij2IH)8 12 Sehtjuh i . UŠKO I NOVI TEDNIK Na vrtcu se lomijo politična kopja V tretjem poskusu šentjurski svetniki blagoslovili podražitev vrtca Država je med ostalimi tudi vzgojiteljicam vvTtdhpo-veČaJa plače za 3,4 odstotke, inflacija nezadržno d vi* guje cene. Tako vrtec po novem stane več» tudi šentjurski. Če so Še oedolgo tega svetniki včasih resda godr-njaje, brez večjih pomislekov blagoslovili tudi veli-ko večje podražitve in finančne prerazporeditve, se je tokrat v Šentjurju kapitalno zalomilo. Šele v tretjem poskusu ]e županovemu predlogu t. i. uskladitve vrtčevskih cen le uspelo. Za mišjo dlako. Problem je širši, predvsem pa bistveno bolj političen kol ekonomski. Dejstvo )e, da podražitev za prvo starostno obdobje pomeni za starše le dodatnih pet evrov na mesec, za drugo slabe Štiri. V povprečju namreč plačujejo le med 20 in 30 odstotki ekonomske cene. Vse ostalo že sedaj krije občina. Proračunska postavka, ki pokriva ta največji javni zavod z 80 zaposlenimi in več kot 500 varovanci» je tako za občino med najbolj obremenilnimi. Še posebej, ker država vsako leto predpisuje višje standarde in plače» denar za to pa mora zagotoviti občina. Svetniških zahtev po racionalizaciji v vrtcu ni omajala niti slikovita predstavitev otroških dejavnosti niti čustveno prepričevanje ravnateljice Zore Ke-tiš, da so z rezervami na koncu. Podžupan Jože Artnak ni bil edini, ki se fe spraševal, kako da se ob večjem vpisu in polnih oddelkih cena na posameznega otroka ne razbremeni. Na drugi strani se je Ludvik Žafran spraševal, zakaj bi morala občina namesto uporabnikov krili Še to podražitev, ko pa z vrtci že tako velikodušno subvencionira del občanov - za razliko od tistih staršev, ki te možnosti ne morejo koristi- ti. Poleg tega bo s septembrom država uvedla brezplačni vrtec za drugega otroka. Da ni nobene potrebe še po subvencioniranju države, je bila ena redkih stvari, ob katerih so se svetniki strinjali- Sedem tisoč evrov dolga na vsak mesec zavlačevanja bo tako ah tako morala pokriti občina. Komu jih vzeti, pa je očitno še bolj kislo jabolko kot sama podražitev. Od 1. junija letos v šentjurskem vrtcu veljajo nove cene. Za prvo starostno obdobje polna cena znaša 413,80 evra, za drugo starostno obdobje 311,73 evra in v kombiniranih oddelkih 336,70 evra. Predlog uskladitve cen je bii tako izglasovan z enim glasom, brez dvoma pa si je ob takem razpletu marsikdo oddahnil. SAŠKA T. OCVIRK HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na tadaiif ob toiMh in petkih, lanimhro branja o ihrijenju m dalu na obmoc|u 33 občin na Coljskem« Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet Številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto« 3^5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemalo še vse posebne isdaje Novega tednika. Naročniki ima|o tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ECHö, ccninii Vsak petek 41 barvnih strani tetovizijskoga sporeda in tanMvosti it sveta glasbe ia tabave. lEMM Prelemova 19 300Q Celje NAROCILNICA InK rn pnitnok: Kraj: UKca: Dstiim rojstva: NeprekbCflO naročam Ndvt tednik z3 najmanj 6 mesecev podiHs: ?fr&RC d.ö.D, bo podatke upor&bljsl umo 72 potrebe ooroäiiike shižbt Novega icdnika Z odprla nove stalne razstave o pivovarstvu in zdraviliškem turizmu v Muzeju Laško Kot bi bili na zdraviiišifem vrtu Muzej LaSko je od tega tedna bogatejši za novo stalno razstavo. Že obstoječo stalno postavitev l^ko • potovanje skozi čas» ki prikazuje zgodovino Laškega in okolice do začetka 19. stoletja, so dopolnili z razsta-vo predmetov in slikovnega materiala o zgodovini pi-vovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. Zanimivo je. da so med pi-vovarstvom in zdraviliškim turizmom v občini LaSko nekoč obstajale tesne povezave, tako v lastništvu kot v uporabi termalne vode. »Začetki pi-vovarstva v Laškem segajo v leto 182S, ko je medičar in lectar Franc Geyer v riekda-njem Valvasorjevem Spitalu (današnjem hotelu Savinja) uredil obrtno pivovarno. VČa-su, ko je bil lastnik pivovarne August üblich (pivovarno je kupil leta 1838), pa je laško pivo zaslovelo Sirom po svetu, do Trsta, Aleksandrije in Kalkute. Uhlich, ki je bü nad zdravilno močjo termalne vode v Rimskih Toplicah močno navdušen, je kupil tudi takratno skromno z^avi-lišče in ga preuredil v sodobno letovišče, kamor seje kmalu začela zgrinjati smetana z evropskih dvorov. Istočasno je v LaSkem cvetelo ponovno odkrilo termalno kopaliSče, ki so ga poimenovali po ce-saiju Francu Jožefu in je privabljalo dunajsko družbeno smetano. Njenemu lastniku Theodoru Gunklu in novemu lastniku pivovarne Simonu Kukcu pa se je porodila zamisel o varjenju piva iz termalne vode. S Številnimi poskusi je ugotovil, da termalna voda pivu izboljšuje okus,« je zgodovino obeh strnil kustos Tomaž Majcen. Poudarek razstave je na slikovnem gradivu - Obiskovalci lahko listajo po ^burnih, polnih orumenelih fotografij, prebirajo stare zanimive časopisne članke, si ogledajo od starosti opraskan reklamni film, ali pa se predajo množici slik na zidovih razstavnega prostora. Zanimiva pa je tudi sama postavitev razstave. Obiskovalci imajo namreč občutek, da so prišli v staro gostilno oziroma na vrt pred zdraviliščem. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MOJCA MAROT Bolni od čakanja RifDskotopličani z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v katerem bo tudi nova zdravstvena postaja, nimajo sreče. Začetek del, ki bi morala steči že pred dobrim mesecem in poL se bo očitno zavlekel še za kakšen mesec. Stvari so se začele zapletati, ko je občinska komisija marca začela odpirati vloge ponudnikov za izgradnjo in je ugotovila, da nobena od 11 ponudb ni sprejemljiva, saj so vse presegale zagotovljena sredstva za izgradnjo objekta. Zato je Občina Laško vse ponudbe zavrnila in postopek izbire izvajaka del zaključila, oddajo javnega naročila pa je nameravala takoj nadaljevati s pogajanji z vsemi 11 ponudniki, Pri tem se je eden od ponudnikov (podjetje GD Hrastnik) na postopek izbire izvajalca pritožil in zahteval revizijo postopka. Državna revizijska komisija je pritožbo zavrnila in Občina Laško je s postopkom izbire izvajalca lahko nadaljevala. Kot najugodnejšega ponudnika je pred dobrimi tremi tedni izbrala velenjski Vegrad- V ponedeljek, zadnji dan pred iztekom roka za pritožbo, pa se je podjetje GD Hrastnik spei pritožilo na postopek izbire izvajalca del. Tb v praksi pomeni, da se bo začetek del ponovno zavlekel za kakšen mesec. Rimskotopličani so že močno nejevoljni, saj na novo zdravstveno postajo čakajo že več kot 40 let. Prizadevanja za njeno izgradnjo se vle- čejo že vse od leta 1965, pri čemer je bil v občinskem proračunu okoU leta 1975 denar za novogradnjo že zagotovljen. A so se stvari potemobr-nile drugače. Omenjeni denar je namesto v Rimske To-pUce šel za gradnjo zdravstvenega doma v Radečah ... Tbdi zdaj so sredstva za poslovno stanovanjski objekt v Rimskih Toplicah, v katerem so poleg zdravstvene postaje predvideni še lekarna in zo-botehnična ambulanta, prostori KS ter osem stanovanj, zagotovljena. Naložba je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov, od tega bo nekaj primaknilo ministrstvo za zdravje, nekaj stanovanjsid sldad občine, ostalo pa občinski proračun. BOJANA AVGUŠTINČIČ it 48 - 20. junij 2CN>8 NOVI TEDNIK ROGAŠKA S.I ŠMARJE P. J^ PODČETRTiKl Dan, ko prideš k meni -poln svetlobe dan Z misU)o iz naslova sladnski častni občan Jože Lipnik zaključi eno svojih pesmi, objavljenih v novi pesniški zbirld Sedem križev, ki sta jo ustvarila skupaj z Erno Perjanič. Za prvega je to druga pesniška zbirka, medtem ko se je Ferjaničeva» sicer znana slikarka, s poezijo predstavila prvič in za zbirko, v kateri je tudi nekaj Upnikovih prevodov drugih slovanskih avtorjev, prispevala še ilustracije. Pesniš^ zbirka Sedem križev, ki nosi naslov po eni od Upnikovih pesmi, je nekaj posebnega, saj se v njej skupaj predstavljata dve generaciji - učitelj in njegova učenka. Lipnik je namreč Ferjaničevo poučeval v slatinski I. osnovni šoli, Slednja se tistih Časov Se vedno dobro spominja. »Tisti, ki so kaj delali, so morali še veČ delati. Spomnim se, ko sem nastopala na proslavah, da nam je ie nekaj dni prej dal kakšno dol^o pesnitev in smo se jo morali strogo naučiti na pamet.In kakšna učenka je bila Erna? »V redu,« se nasmehne Lipnik- Zdaj pa nazaj k pesniški zbirki- »Najprej sem Emo povabil, da bi ilustrirala moje pesmi, potem sem Ji predlagal, naj še sama prispeva svoje,« pot do pesniške zbirke pojasnjuje Upnik. Erna Ferjanič namreč pesmi doslej ni objavljala javno, le enkrat ob svojih slikah v strokovni reviji. Jih pa rada prebere svojim kolegom slikarjem, »Nisem čutila potrebe, da bi pesmi objavila. Morda Še ni prišel Čas, saj sem več pozornosti in financ usmerjala v slikarske razstave in izdajo katalogov ob njih-« Zato je, v primerjavi z Upnikom, ki je objavil pesmi, napisane v zadnjih treh letih po izidu prve pesniške zbirke. imela precej težko delo pri izboru- Upnik ima tako zdaj že 14 knjig. In vse kaže, da jih bo še več, A naslednja skoraj zagotovo ne bo pesniška zbirka. Potem ko je pred časom že obdelal slatinske ulice, zdaj pripravlja knjigo z opisi vseh naselij v občini Rogaška Slatina. Ema Ferjanič pa zaenkrat ne razmišlja o izdaji samostojne pesniške zbirke. »Morda kdaj v prihodnosti.« ANDREJ KRAJNC 13 Jože Upnik in Ema Ferianičofa prebiranju svojs pesniške zbiri(e 79-letnik na maratonu Traso tradicionalnega, to-krat 19. kolesarskega ma-ratona Rogaška Oonat Mg. je uspešno prevozilo 120 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Organizatorju» slatinskemu kolesarskemu klubu, je služilo tudi vreme. Več kol polovica kolesarjev se je po petih strelih članov Društva ročnih možna-ristov Roga tec-Rogaška podala na 62 kilometrov dolgo pot po občinah Rogaška Slatina, Podčetrtek in Koz- je» ostali so izbrali 31-kilo-metrski mini maraton. »Z udeležbo smo zadovoljni, prav tako po besedah sodelujočih kaže. da je bila or-ganizacija na visokem nivoju,« je po koncu maratona povedal predsednik Kolesarskega kluba Rogaška Rudolf Krebs, ki je prevzel tudi vlogo povezovalca maratona-Ze pred začetkom so poskrbeli za spremljevalni program na evropski ploščadi, nastop folkloristov, na stojnicah je bilo mogoče poiz- kusiti pecivo in jerpico članic društva Gaja ter kupiti izdelke učencev Ii. osjiovne šole. Po prihodu na cilj je sledila še razglasitev »pomembnih« udeležencev. Najstarejši kolesar, Sieghid Shubert. je štel 79 let. najmlajši je bil devetletni Žan, kristalne pokale pa sta dobila tudi najstarejši zakonski par Sever in najštevilčnejša družina Polanec. V klubu so zdaj že stekle priprave na proslavljanje 20-letnice. ANDREI KRAJNC 120 rekreativnih kolesarjev je štartalo na slatinski Evropski ploščadi. Gasilci že v novili garažaii Na Sladki Gori so zaidju-čili prvo fazo izgradnje kul-tumo-gasilskega doma, v krajevni skupnosti pa so se razveselili še slabega kilometra asfaltiranih cest. Zlasti gasilci so na nove prostore za svojo tehniko dolgo čakali, saj je trenutni dom v slabem stanju in ni funkcionalen. Slednjega bodo zato po selitvi v nove prostore porušili in s tem polepšali izgled kra- ja ler odprli pogled na znamenito sladkogorsko cerkev. V prvi fazi so objekt zgradili do tretje gradbene faze in usposobili garaže za gasilska vozila. Naložba bo v celoti stala okrog milijon evrov, za prvo fazo pa so odšceli slabih 400 tisočakov, »Gradnja novega doma je prinesla v kraj optimizem, upanje, da tudi v vaških delih občine niso pozabljeni,« je ob otvoritvi poudaril župan Jože Čakš- Zdaj si želijo čimprej nadaljevati 2 izgradnjo. Drugo fazo je občina prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, saj želi pridobiü okoli 250 tisoč evrov evropskega denarja za razvoj podeželja, okoli 300 tisoč evrov pa bodo morali zagotoviti v proračunu. V objeklu bo tudi dvorana, o uporabi podstrešja še razmišljaj o - tam bi lahko bila stanovanja ali pa bi jih namenili rekreaciji. ANDREJ KRAJNC Prvi kozjanski krožišči v Podčetrtku je po novem vstop v občinsko središče ter v dolino Oiimja varnejši in urejenejši. V ponedeljek so tam odprli novi krožišči, prvi na Kozjanskem-Gre za dosedanjo prometno črno točko, kjer so bili najbolj ogroženi pešci in kolesarji. Med deli, ki so jih začeli jeseni, so zgradili dve krožišči; enega ob vstopu v občinsko središče, ki je ob glavni cesti med Celjem in Bistrico ob Sotli ter drugega v neposredni bližini, v smeri proti dolini Oiimja. Poleg krožišča so zgradili še kolesarsko stezo, pločnik in avtobusno postajališče. Vrednost del na obeh kro-žiščih znaša približno osem- sto tisoč evrov. Za glavno kio-žišče, ki je stalo nad poi milijona evrov, je večino denaija prispevala država, za »oUm-sko« krožišče pa večino občina. KroŽišče, ki ga krasi fon-tana, je odpri prometni minister Radovan Žerjav, skupaj z županom Podčetrtka Petrom Mišjo. BJ 40 let borbe za pravice invalidov Društvo invalidov Zgornje Posotelje praznuje letos 40-letiiico delovanja. Gre za najstarejše društvo v Zvezi delovnih invalidov, ki je obletnico s tradicionalnim sobotnim srečanjem proslavilo pri planinskem domu na Boču. Našteli so več kot 1.400 ljudi iz Slovenije in s HrvaŠke. Društvo, ki ima sedež v Rogaški Slatini in v katerega je včlanjenih okoli 1-200 invalidov iz Šestih posoteljskih občin» je sicer z jubilejnim letom zadovoljno. S pomočjo Fundacije za financiranje invalidskih in huma- nitarnih o^anizaclj so kupili nove prostore, v katere je dostop invalidom lažji, občina Rogaška Slatina pa se je priključila prizadevanjem za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Tako se prvi znaki odpravljanja ovir za invalide in njihovega vključevanja v življenje kraja že kažejo. »Ljudi je treba čimbolj informirati o delu in težavah invalidov, pa tudi politiki nam morajo bolj prisluhniti,« je ob srečanju poudaril predsednik društva Andelko Bendelja. AK piKt^^K m RAD'^ on flame VOJNIK. 22.6.2008 OD 14. URE DALJE Št. 48 • 20. junij 2008 VOJWIK I POBBWA I Igrišča pod ključem šola pod senzorji Zgolj kamere za vojniške vandale ne zadoščajo - Redar je edina rešitev Nekoč miren Vojnik zadnje čase pretresajo novi in vedno bolj »inovativni« iz-gredi vandalov. Motijo jih fasade» rože, igrišča, ulica, ki so jo postavili mladim, kJopi ... Vprašanja, kaj je razgrajačem sploh Še sveto in kdo je kriv za takšno stanje, se ljudem porajajo sama po sebi, pingpong žogico odgovornosti pa pripisujejo šoli aii staršem. Občanka, ki je se pred kratkim preselila v Vojnik, je bila nad sicer lepim mestom kmalu razočarana. Prerezane avtomobiiske gume, potihne in prevmjene balkonske rože so razlog, da ji je pošteno žal, ker je prišla v Vojnik- Razočaram pa so tudi »stari« Vojničani, saj se kar naenkrat ne morejo več po mil: volji rekreirati na nogometnem igrišču. Zaradi bojazni, kaj bodo vandali naredili s postavljenim prireditvenim šotorom in klopmi, so še zadnje nogometno i^š-če zaklenili. »Igrišč enostavno ne moremo več vzdrževati, preveč je bilo razrite trave, razbitih steklenic, zaradi katerih igrišča nihče ni mogel uporabljati,« razlaga župan Beno Podergajs. »Mladim smo ravno zato. ker vemo, da se nekje morajo zbirali, ob odbojkarskem igrišču postavili leseno uto, vendar so jo povsem uničili. Ne vem, kaj se dogaja v glavah nekaterih otrok. Nekateri sicer krivijo šolo, vendar menim, da je nekaj )narob€< tudi v glavah staršev, da otroke puščajo preveč same.« Včasih: nja, prosimic, zdaj: »Kva jelfc Prav minuli konec tedna se je skupina mladih po dolgem času znesla nad rumeno fasado v podhodu osnovne šole. Ograjo sicer zaklenjenega podhoda (pred leti so ga Občina razmišlja tudi o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo. Šport in turizem, da bi čim bolj organiziral dodatne stvari, ki bi bolj zaposlovale mlade. »Tako se bodo mladi mogoče le manj ukvarjali z izvenšolsko dejavnostjo, z imenom vandalizem,f< upa župan. zaklenili, ker naj bi se tam zbirali preprodajalci drog, skrbela pa jih je tudi varnost otrok, saj so se tam mimo vozili z motorji) so preskočili, varnostne kamere onemogočili s sprejem, na fasade pa napisale vulgarne izraze in grafite, »Imaino veliko mero tolerance do težav mladostnikov, veliko delamo na preprečevanju nasilja, mladim damo možnost, da stvari popravijo. tako da hujšega uničevanja na šoli ni,« šolarje zagovarja ravnateljica Majda Roje. Kljub vsemu so Še vtem tednu poleg kamer v podhod namestili senzorje, ki bodo ob vsakem plezanju čez ograjo alarmirali varnostno službo. »Težave povzročajo trije, Štirje otroci, kar glede na 670 otrok, kolikor jih je pri nas, ni veliko. Res pa je. da so otroci zdaj drugačni kot so bili pred 32 leti, ko sem sama prišla na vojniško šolo. Predvsem po svoji sproščenosti. Le primer, če so mi včasih odgovarjali z >Ja, prosim* mi zdaj rečejo >Kva je!< Po drugi strani pa je res tudi, da imamo zaradi spremenjenega delovnega Časa čedalje Sveže prepleskan podhod pn šoli bodo tedaj poleg kamer nadzirali še senzorji. manj časa za otroke. Več so prepuščeni inlemetu. s katerim pa lahko najdejo tudi neprimerne vsebine. Določeni starši niso dovolj vešči, da bi gledanje takšnih vsebin otrokom preprečili-« Čeprav kritike letijo predvsem na račun mladih, je med vandali precej odraslih. Ti se ob napeti nogometni tekmi »olajšajo« kar pod Šolskimi okni, zgodilo se je že tudi, da so veliko potrebo opravili kar na hodniku enega izmed bližnjih blokov. Nekaj so zalegla mobilna javna stranišča, a spet drugi so v njih videli novo priložnost izživljanja. Kaj storiti, župan ne ve več. Upa, da bo zalegla zaposlitev redarja, o katerem razmišljajo, Se prej pa jeogra-jo in kJjučavnico naroČil tudi Še za zadnje neograjeno, košarkarsko igrišče. ROZMARi PETEK Letošnji občinski nagrajenci (manjkal je Andrej Olenšek) Od nič do kar 200 projektov s slavnostno sejo občinskega sveta na Dobrni so obeležili lO-letnIco samostojnosti občine. Kot je ob obletnici poudaril župan Martin BrecU leta 1998 občina ni Imela ne svojih prostorov, evidenc, ljudi, vizije, danes pa imajo v leku 200 različnih projektov. Trenutno aktualne gradnje 80 dokončanje vodooskrbe za del od iOanca do Lokovine» gradnja zmogljivejše Čistilne naprave, najbolj nestrpno pa čakajo na sofinancerske deleže države pri gradnji treh objektov družbenega standarda. Občina nima lastnih prostorov za prireditve, knjižnica je premajhna, enako velja za osnovno šolo. Slavnostna seja ob prazniku pa Je bila namenjena predvsem podelitvi zahval in priznanj občanom. Nagradili so svetnike, ki so v desetih letih sooblikovali razvoj občine, priznanja je prejelo tudi sedem osnovnošolcev, ki so devetletko Izdelali z odli-ko^župan je priznanja podelil dr. Andreju OlenŠku, podjetniku Andreju Farkašu ter vsestranski družini Hroval, listino občine pa je prejel dol- toletni slaščičar na Dobrni enazi Ibrahimi. RP NA KRATKO Občina toži Raj* Raj pa občino VOJNIK - Pogrebna služba Raj bo koncesijsko dejavnost v Vojniku opravljala le Še do konca meseca. Kot je znano, se na nov razpis podjetje ni moglo prijaviti, ker z obäno ni imelo poravnanih zapadlih obveznosti. Te bo sedaj občina terjala na sodišču, za enako potezo pa se je odločil Raj. saj mu občina ni poplačala zneska, ki ga je podjetje vložilo v obnovo pokopališča. RP NASTOPAJO : • SPIDI . FOXY TfifiNS fN DAVID • Y0- 20 • TUROO ANGELS . TANJA ZA6AR • WANCA SPIK .KATRCa • DANI GReCORC s^^uKE eox • BRIGITA SULER •ZLATKO DOBRIG • RCBEKA OREMEUJ • aoSTJAN K0N6CNIK -POTEPUHI • V£S&LI SVATJE • GOLTE • ANS. LIPOVSEK . IGOR IN ZLATI ZVOKI • POLKA PUNCE • ROSA • ISKRICE . PR/fteOlTEVBO OB VSAkCM VRBMBNU {ŠOTOR ) • LOnafiARK 7A OTfiOKP 'NACHACe vstopnine NI I VOJNIK, 22.6.2008 VSTOPNINLNU NOVI TEDNIK ^ kUlTURA 15 Prireditve bodo barvale poletje Poletje v Celju, knežjem mestu se začenja v soboto in bo trajalo v september v Celju so predstavili že trinajsti sklop prireditev pod skupnim imenom Poletje v Ceiju» knežjem mestu. Vrsta organizatorjev, katerih napore je povezal zavod Ce-leia» je pripravila spored, ki bo b^al poletje v mestu vse do konca avgusta in še v septembru. Direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik je povedala, da so se letos približali k želeni zasnovi nekakšnega festivala festivalov. »Zasnovali smo ga z ena jstimi sodeluj očimi organizatorji, program pa nagovarja zelo široko občinstvo. Vseh prireditev bo vsaj 65.« Poletje uvaja jutrišnja (sobota) Poletna muzejska noč. Prvič letos pa bodo Poletje v Celju odprli na slavnosten način, z velikim koncertom na nogometnem štadionu Arena Petrol. Koncert z dvema orkestroma glasbene šole in Dar]o Švajger bo v nedeljo ob 20.30, vstop je prost. Poletje v Celju, knežjem mestu se bo uradno zaključilo s tokrat dvodnevnim srednjeveškim dnevom {29. in 30. avgust). Prireditve pa se bodo potegnile še v september z Veronikinim večerom, kon- -r- - 'S Eden od vrhuncev poletnih prireditevv Celju bo gotovo koncert Eroice. cenom Gorana Karana in komedijo pod zvezdami. Rdeča nit prireditev so tudi letos glasbeni večeri, od katerih jih bo nekaj za vse okuse, nekaj pa za ciljno publiko. Ne-nad Firšt pravi. ^ bo paleta žanrov in nastopajočih res široka. »Od gala koncertov, kol bo naprlmer koncert Eroice, do koncerta Ota Pestnerja ob 40-letniG njegovega delovanja, pa vse do koncerta Ditke Ha-berl, komornih,a vseeno sproš- čenih dogodkov, koncertov rok, alternativne in klasične glasbe. Čaka nas obilica izrednih glasbenih dogodkov na visoki ravni,« pravi FirŠt. Med glasbeni dogodki velja opozoriti še na tridnevni festival Z glasbo do vrelišča, ki ga pripravJjasredi julija KJub študentov občine Celje, Med ostalimi dogodki pa kino pod zvezdami, ki se tokrat seli v lapidarij Pokrajinskega muzeja, pa mednarodni festival Električne podgane sanjajo video sanje in kar nekaj vrhunskih likovnih dogodkov. Podroben spored priredi* te v je objavljen v posebni brezplačni knjižici, ki jena razpolago v celjskem TIC-u in na nekaterih prizoriščih letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu. Tudi letos se bodo prireditve odvijale na številnih pri-zoriščih od Starega grada. Vodnega stolpa, ulic, mestnih trgov do galerij- Celoten spored pa je (ob sponzorjih nekaterih prireditev) s 37 tisoč evri podprla Mestna občina Celje. BRANKO STAMEJČIČ Foto: AŠ Prve baletne stopinje V dvorani celjske glasbene Šole so v ponedeljek pre-miemo zaplesale baletke iz plesne Šole Tamare Divjak, ki bo kmalu praznovala prvo obletnico delovanja. Za odprtje plesne šole se je diplomirana baletna plesalka s statusom plesalke, koreografinje in pedagoginje v kulturi odločila lani in kmalu so v okviru plesnih vaj na prstke stopile prve malčice. Divjakova namreč pripravlja baletne pripravlja In ice za otroke od 6. do 9. leta starosti, balet za začetnike od 9. leta dalje, na voljo pa je tudi balet za Študente in odrasle» profesionalni balemi trening in balet za plesalce sodobnih plesov. Mlade baletke so se na prvi nastop aktivno pripravljale, Divjakova je zanje pripravila kratke koreografije, Brina Zupančič, ki jih tudi sicer pri učnih urah spremlja z igranjem na pianino, pa je napisala ^asbo za nastop. Na pomoč so priskočili še glasbeniki glasbene šole. PM, foto: KATJUŠA Male balerine so se na odnj dobro znašle. Muzejska noč se bo začela že dopoldne Poletna muzejska noč, skupna akcija slovenskih muzejev, galerij ia drugih razstavišč, bo jutri, na prvi poletni dan legla tud! na oba celjska muzeja. Namen muzejske poletne noči je ponuditi muzej kot prostor sproščenega preživljanja prostega časa, pri čemer so ta dan v ospredju zabavne in sproščene vsebine, ki so povezane z muzejsko dejavnostjo- Pokrajinski muzej Celje bo jutri vrata za obiskovalce odprl med 10. in 22. uro. Ob 14. in 17. uri bodo na voljo brezplačni vodeni ogledi po stalnih In občasnih razstavah, ob 15. uri bo zaživela otroška delavnica Oblačila Rimljanov, zvečer pa se bo pestro dogajanje v celjskem pokrajinskem muzeju zaključilo s koncertom venezuelskega tenorista Die-ga Barriosa Rossa in modno revijo Jolande Thaler, Številni dogodki bodo Muzejsko poietno noč zaznamovali tudi v Muzeju novejše zgodovine. Med 18. in 20. uro bodo gospodične, oblečene v kostume iz 1. polovice 20. stoletja, na mestni promenadi meščane vabile na dogajanje v mestu. Med 18. in 24. uro bodo v muzeju predvajali projekcijo izbranih filmov Mednarodnega festivala dokumentarnega etnografskega filma 2008. Ob 19.30 in ponovno ob 21. uri bo obiskovalce v najkrajšo noč tega leta in v poletno muzejsko noč povabilo zborovsko petje Mešanega pevskega zbora Zarja - Akvonij iz Šentvida pri Planini- Petnajst minul za tem (in nato ponovno ob 21,15) pa bosta Marjeta Bregar in Jasna Kocuvan iz Dolenjskega muzeja povabili na ogled gostujoče razstave o Božidarju Jakcu. Ob 22. uri se bo večer prevesil v noč ob kulinaričnem druženju v muzejski ka-varnici. BA Slikarji znova na Tinslcem v sredo se je začela 3. slikarska likovna kolonija Zibika - Tinsko. Gre za tradicionalno srečanje slikarjev, ki si za motiviko svojih del izberejo lepote Šmarske pokrajine. Slikarske kolonije so se letos udeležili Igor Banfi, Lu* cija Bratuš. Milena Gregorčič, Lado Jakša, Jože Kumer, Klavdij Palčič, Karel Plemenitaš, Marija Mojca Vilar in Janko Orač, ki je tudi glavni pobudnik in poleg Kulturnega društva Zibika tudi organizator kolonije. Čeprav bo slednja potekala do nedelje, bo uradni zaldjuček že v soboto, ko si bomo lahko od 16. ure daije v Oračevi hiši ogledali ustvarjena likovna dela in se srečali s sli-karji. Zaključna prireditev bo ob 18. uri v cerkvi sv. Ane na Tinskem. Tam bo o slikarski koloniji spregovorila Marja Lorenčak, vokalna skupina Lyra> oktet Zlbi> ka in Duo Concertant pa bodo poskrbeli za spremljevalni program. A K KOD Svoboda Gfüe predslaTljameloiQrovlD.sliyi Med knapi i v LETNEM GLEDALIŠČU LIMBERG j vprirneru Slabega vremena v dvorani DOMA Svoboda Gnže : i v SOBOTO 21. junija 2008 ob 21.00 uri j iGftAX] . —»»u«'»'— ifijttumb* '*■>« i<*»r • vrs4 pttai' • will* ^imtitc « vir( ««»*(( ' ' fnc* wm» • ivfa • ■•«■»■«m • Medtjski poktovitolj: NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE 16 FT y- REPORTAŽA NOVI TEDNIK Čmo-rdee MeRZZaijazzbori Šentvidov Slovenije, ki so pred kratkim gostovali ns srečanju prav pri njih. Seveda Sentvidcani s pesmijo radi tudi gostujejo. Najbolj prisrčno je bilo pri Doriju v Berlinu, nejbolj dateČ in eksotično v Ameriki irt Kanadi. Lahko brez torte, samo da bodo okna Najstarejše društvo na Šentjurskem letos obeležuje sto let Začelo se je daljnega leta 1908. Mali Šentvid pri Planini je dobil dramsko skupino in Čitalnico. Nedolgo za tem še pevski zbor in teiova^o društvo. V slo letib se je Prosvetno društvo Zarja vseh tako ali drugače dotaknilo. Nekaterim je življenje usodno zaznamovalo in jim morda celo usmerilo pot. Oder je bil in je še veselje, prosti čas, druženje, strast. Pa pohod televizije in kina gor ali dol. Jožica Romih kot iz rokava ske zbore. To sa bili domaä strese imena zborovodij, ki so župniki» oi^anisl ali glasbeno vsa leta vodili šentviške pev- izobraženi domačini. Zadnjih Nsincčltc' 18 let je to vlogo prevzel njen sin \btej Romih, sicer glasbeni pedagog v OŠ Planina. Z odmevnimi nastopi doma in v tujini, s priznanji raznoraznih tekmovanj in slovesom enega najtwljgih zborov v občini se čtovek vpraša, kaj je zanj sploh še izziv. «Zame je ideal dobro petje. Takšno, W je občinstvu všeč. a vseeno dovolj zahtevno, da ohranja čar vznemirljive^ Kot zborovodja moraš aia-ti krmariti med enim in dru- gim. izbirati bilke, v katerih hočeš zmagati, in iz pevcev brez prisile potegniti najboljše, kar zmorejo,« Lahko si predstavljamo, da lo ni lahko. A z nastopi, ki jih pripravljajo, vedno znova očarajo- Klobuk dol pred domačini občinstvom če je zborovska pesem med šentjurskimi društvi najbo- lje zastopana, pa je Zarja med redkimi, ki še ohranjajo tradicijo ljubiteljske dramske dejavnosti. Jožica Romih se svoje mladosti spominja predvsem po vajah in nastopih, leta šteje po igrah, ki so jih igrali» medtem ko se zasvojenost z odrom Se danes ni polegla. »Samo igra, igra in igra. Samo to nam je šlo po glavi. Bila so celo leta, ko smo vzporedno pripravljali dve. in če sva z bratom Srečkom oba nastopala, sva po poti ves časvadila in igrala.«Vsa družina je živela s tem in Se danes se tradicija prenaša na vnuke. Šentviški oder Človeka posrka v najroaaejših letih. Tako je bilo tudi s sedanjo predsednico Anko Lu-skar. »Vse v zvezi s tem je imelo svoj Čar. Dobro se še spomnim podstrešja, kjer sva s sestrično skrivaj prebirali stričevo gradivo. Če je bila igra bolj strašljiva, kot Črna žena na primer, si potem sicer niti po stopnicah nisva upali, a ustavilo naju to nikakor ni,« se nasmeje Anka, ki je predsednica že drugi mandat. >»Pre)Snji predsednik [van Koželj si je nekako za-pičil v glavo» da ga bom jaz nasledila. Bil je tako prepričljiv. da se ni imelo smisla dolgo upirali. Ampak v resnici je težko najti naslednika. Časi. ko je bila igra edina stvar, ki ti je lahko šla poleg dela po glavi, so mimo. Tlidi ljudi je vedno manj. Najožja, najbolj zvesta ekipa je potem pač precej obremenjena- Ob tem seveda vse priznanje našim mentorjem.« Kot pravi» denarja tako in tako ni nikjer. Za ljubiteljsko kulturo še toliko manj. »Ampak mi imamo neskončno zvesto publiko. In brez nje, brez njene podpore in aplavza gotovo ne bi praznovali stoletnice- Praznujejo že vse leto po malem. Predvsem s kvalitetnimi in z odmevnimi projekti, ki jih nizajo drugega za drugim. Njihova želja ob tem jubileju je kar precej zgovorna. Ne velike zabave, za stoti rojstni dan Zarje si šentviški kulturniki za svoj dom - udarniško zgrajen konec 70- let -želijo nič drugega kot nova okna. SAŠKA T. OCVIRK JoSca Romili, zrasla s šentviškim odrom in zZaqo. skoziokno! $ proslavo ob Pmeniovem praziAu so Sari Prosvetnega (h^ (FotoJatja Gobec} - it. 48 - 20. Juni] 2008 - Celjski župan Bojan Šrol ja v torek v Narodnem domu pripravil tr^dicionalnt sprejem 2a najboljše osnovnošolca. Tokrat se je sprejema udelealo 21 učencev^ 12 vsake šole po en učenec ne zaključni razred ter en učenec Glasbene šole Celfe.Šoke so miede izbrale po točkovanju, pri katerem so upoštevale učni uspeh, ra&skovalM naicrge, športna tekmovanja, kuHumo poustvarjanje in ostale izjemne dosežke. Podelrtve priznanj so se udeležili tudi ravnatelji celjskih osnovnih šol, ki zaradi velikega števila uspešnih učencev razmišljajo o tem, da bodo pravilnik spremenili tako, da se bo v bodoče sprejema lahko udeležilo več mladih. (PM.foto: KATJUŠA) Med učenci, ki so letos zaključili Osnovno solo Dobrna, je bilo sedem takšnih, ki so vse razrede opravili z odliko. Župan Martin Bred jim je spominska priznanja podelil na slovesnosti ob občinskem prazniku. Žalski župan Lojie Posedel je na sprejem povabil 51 učencev, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh, še več pa je takšnih, lu so dosegli zlato ali srebrno priznanje na državnem tekmovanju a različnih predmetov. Posebno zahvalo je namenil mentorjem in ravnateljem osnovnih šol, hkratipasopodelili priznanja šolam, ki 50 sodelovale v projektu zbiranja odpadnega papirja in baterij. Najboljšim trem šolam so podelili denarne nagrade. Na slikiučenciizOŠ Griže (US, foto: TT) V športni dvorani v Braslovčah je učencem, ki so bili odlični vseh osem let šolanja ali dosegli rezultate na državnem nivoju, braslovŠki župan Marko Balant podelil pohvale in knjižne nagrade. (TT) Zupan Občine Rogaška Slatina Branka Kidrič js gostil najboljše učence. 43 je bilo tistih, ki so vsa leta osnovnega šolanja zaključilizodličnim uspehom ali pa se uvrstili na državno tekmovanje, ^part je učenkam in učencem čestital za dosežen uspeh tn jim aroČil spominska darila, zlasti vesel pa je bil, da so slatinski učenci tako uspešni. (AK) VOsflovni šoli Štore tako uspešne generacije, kot je bila zadnja, ne pomnijo. Med 51 devetošolci je namreč kar tretjina takšnih, ki so bili vsa leta odfičnjaki. V šoli ugotavljajo, da ne kaže, da bi lahko takšen izjemen rezultat ponovili. V petek, 13. junija, je bil za najboljše učence, ki so bili vsa leta odličnjaki, sprejem pri županu Stor, Miranu Jurkošku. s pogostitvijo in obdaritvijo. (EU) Podjetje bn'&AC, d.o.o. Din?klor:SietkoŠrot Podjetje opravlja Casopisno-zalo^jiiiUco» radijsko m agen* cijsju}-iržna dejavnost NasIov: Prešemovj 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, tax: (03) S441052. Novi tednik izhaja vsak lorekin pet^ cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1^5 EUR Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KianŠek. Mesečiia narocTniria je 7.90 EUK. Zi tujino je iecna naToinina 189.60 EUR« Številka iransakcijsk^ ra-Čuna: 06000 0026781320. NenaroCenihrokopisovinfoio- grafif ne vračamo. Tisk: CMo. d.d.. Tiskarsko »redilče, Dunajska S. direktor: (vo Oman. Novi tednik $odi med proi;wixle, za katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost. NOVI TEDMIK Odgovorna urednica: Tatjana CWrn Namestnica odg. ur.: Ivana Siamejčič RadiinaloLSki prelom: Igor Šarlah. Andreja Lzlakar ObUkovan je: www.minjadesign.com E'tn^l ur^niStva: tednik^nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik^nt rc.si RAMO CCLJE Odgovorna urednica: Simona Brg]ez Uränica irtformativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^ni-rc.si. E-mail v studiu: info Z zeleno nalepko po cesti Začela se je prodaja vi-njet na prodajnih mestih Petroia, OMV Slovenija, Kompasa MTS, Tobačne 3dva. Delo prodaje. Pošte Slovenije. AMZS in do kon-ca junija na cestninskih postajah. Sprva bodo na voljo le polletne vinjete, najkasneje do začetka decembra pa bo možen nakup letne vinjete za prihodnje le-to. Vozniki osebnih vozil bodo morali za polletno vi-njeto odšteti 35 in za letno 55 evrov, medtem ko bodo vozniki motornih koles za polletno vinjeto odšteli 17,50 evra in za letno 27,50 evra. Vinjete bodo letos zelene in prihodnje ieto oranžne barve. Izvajalci so na cestninskih postajah že začeli s postavljanjem nove prometne signalizacije, talnih označb in ostale prometne opreme, kar naj ne bi ohromilo prometa in bo le v manjši meri vplivalo na prepustnost cestninskih postaj, zagotavljajo na Darsu. V drugi fazi, ki naj bi se začela konec poletja bodo začeli z rušenjem cestninskih postaj in otokov na sredinskih pasovih avtocest in hitrih cest. Na katerih odsekih bo zahtevana vinjeca, bodo vozniki obveščeni najkasneje do ponedeljka, 3D. junija- «Avtoceste in hitre ceste, na katerih bo od 1, julija obvezna uporaba vinjet za vozila do 3,5 tone ter priključki nanje, bodo do konca meseca označene z ustrezno prometno signalizacijo, ki bo voznike opozarjala, da vstopajo na cesto, kjer je obvezna uporaba vinjete,« pojasnjujejo na Darsu, Nalepko bodo vozniki morali namestili po predpisih, najbolje levo zgoraj na notranjo Siran veirobranskega stekla. V primeru kršitev bodo vozniki oglobljeni z od 300 do 800 evrov. Nadzor bodo opravljali cestninski nadzorniki» ki bodo po zakonu o javnih cestah lahko tudi ustavljali voznike, jim pregledovali vozniška in prometna dovoljenja, preprečevali Imetniki ABC-kartice boste cestnino lahko plačevali še zadnji dan junija, nato pa ne bo več uporabna. Kartico lahko vrnete najkasneje do konca prihodnjega leta. Zanjo boste dobili vrnjeni neporabljeni del vplačanega zneska. Bo pa ta del zneska nekoliko nižji od zadnjega stanja na kartici. Za kartico je namreč predvidena uporaba sedem let, za kar ste praviloma odšteli 16,66 evra, kar pomeni, da se njena vrednost vsako leto zmanjša za nekaj manj kot 2,38 evra. Povračilo lahko zahtevate na več načinov, in sicer tablico skupaj z izpolnjenim obrazcem oddate osebno v Cestninskem uporabniškem centru v Ljubljani, jo po 1. juliju oddate na kateri koli cestninski postaji ali pa jo pošljete na naslov: Dars, d.d..Cestninski uporabniški center, Grič 54, in? Ljubljana-Drav-Ije. Denar vam bodo nakazali na osebni račun, podrobnejše informacije pa dobite na brezplačni telefonski številki 08015 03. Obrazec natisnete s spletne strani www.po-pabc.si, zanj vprašate na cestninski postaji ali vam ga pošljejo po pošti ali faksu. vožnjo čez cestninske postaje in nameščali lisice ter snemali vozila. 2a spoštovanje prometnih predpisov pa je v skladu z zakonom o var- nosti cestnega prometa, tako kot doslej, pristojna policija. MJ Foto: KATJUŠA Vinjete lahko kuprts tudi na bencinskih črpalkah, Ceste, Iger bo obvezna uporaba vinjet LEGENDA/LEGEND «vtecvstnl u kitf r» ]• ebvtzu upoTAM vinjet« rimtorway s«ctloo» ofi wlileh th« um et vlqntttvs It irtndAtory 4vtec**tnl edMU. kl bodo prtdani pronwtu V Ittu 200e In IM t« njlh »tvfjn« vlnjvt« metem^v Metion« whloh will bo optn to traHk in 2008 on wtileh tM us« of vlqn»tt«$ wilt bt msnditorv avtecvstnl odttkl, kl 6etfo predani prometu po letu 2008 In bo za njih ebw«zn8 uporMe vlnjtte metoovAv Mctlon» «hlcK will be open te treMe •Ker 2000 on wtikh the um of vl9nett«i will be mendetery MOJ DOM? I Ponudimo roko beguncem Evwysw wuo 2amcunce m © «•MTvcTvo KinitiKs ziaeve PGD LOKROVEC- DOBROVA HI V SOBOTO» 21*6.2008, BO PRED PGD LOKROVEC TRADICIONALNA GASILSKA VCSEUCA . ZA VAS BO OD 19. URE DALJE IGRAL ANSAMBEL LOJZETA SLAKA . m ^ 24 lO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 21. junij 5.00 ZaCetek jutranjega premama, 5.30 NZmdodiia tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 A/orlzem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. Jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poroöla, 920 Otročki radio. 10.00 Novice, li.OO Kulturni mozaik, ll.lS Maratoo glasnih ždja, 12.00 Novice, 13.00 Ritmi. 14.00 He^jske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot. 18.00 Lestvica-20\MUiiRadiaCelfe. 19.00 Novice. 19.152^vni program s Ibnyiem io Rot^em, 24.00 SNOP (Radio Robin) NEDELJA, 22. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop» 7.00 2. junanja kronika RaSb, 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikroiODom, 12.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih S. 12.00 Novice, 12.10 Pesem sioven-skedežele, 13.00CestitkeiD pozdravi, PoCestitkah-Nedelj* ski glasbeni veter z Magdo Ocvirk in javljanja iz Vojnika s piknika Katrce Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Univox] PONEDELJEK, 23. junij 5.00 Začetek jutranjega progama. 5.30 NZ melctdija ledna, 6.00 Poročilo OKC> 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.)5 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol» 9.15 Bingo )ack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.^5 Ponedeljkovo športno do* poldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom • ponovitev. 14.00 R^iske novice. 14.30 Poudarjeno. 1S.30 Dogodid in odmevi RaSlo. 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pol, 18.00 Mala dežela • velik korak. 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - klepetali bomo z gosti in izvajalci iz festivala Vurberk in Marija Reka, Zlata harmonika, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK. 24. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9-15Stetoskop, 10.00 Novice. 11.00 Kulaimi mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi I^Slo, 16.20 Župan oa zvezi. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse z^kancija. je Se znanje -kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi. 24.00 SNOP (Radio Celje • gostiteljica Andreja Petroviči SREDA« 25. junij 5.00 Začetek jutranjega programa • jutranja nostalgija, 5.01 Žin-ganje (narodnoza{»vna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.45 Nostalgija, va£a razvada, kaj paliega in navada?. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova mekidija tedna, 6.15 časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Cefje, 8.45 Jackpot, 8.59 Podomače. 10.00 Novice. 11,00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni vaJ, 12.00 Novice, 13.20 MaU O • pošta, 15.30 Mali O - klki, 14.00 Re^jske novi«, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1620 Filmsko plalno. 17.00 Kronika. 17.30 Huj&ajmo z Novim tednikom m Radiem Celje. 17.45 Jack pot. 18.00 P^čvek, 19.00 Novice, 19.15 Pcmovitev oddaje Žele-ni val, 20.00 Mal drugačs6PackČukurim. 23.00 Dobra godba, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Maja G0T)up) ČETRTEK. 26. junij 5.00 Začetek juU^jega progama, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsemkova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo.8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton. 10.00 Novice. 10.15 Najbolj Dore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Nagradna igra - Kdo Mercatorjevo ceno ulovi?, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni uojček. 17.00 Kroniiea, 17.45 Jack pot. 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop • ponovitev, 20.00 PREPLFTanja, 23.00 M.I.C. club, 24.00 SNOP (Koroški radio) *5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. Jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.2S PoroäJo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 No-vjce> U.OO Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj • sveže z domačeestrade, 12.00 Novice. U.15 Od pelka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skri-vanka. 15.00 Šport danes> 15.30 Dogodid in odmevi RaSlo« 16.20 Snokovnlaksvensje. 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, I9.15Ni vsakza vselnni vsak poklic za vsakogar - ponovitev. 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label 24.00 SNOP (Koroški radio) Naša Katrca Klavdija Winder, ki jo kličemo kar Katrca, je v prostore Radia Celje prišla že pred leti. Takrat je sodelovala v Full Cool Demo Topu, izboru mladih pevskih talentov» in navdušila z odlično izvedbo pesmi Še si tu. Že takrat je bila v Klavdiji energija, ki je ne pozabiš kar tako, zato tudi ni čudno, da smo jo že zelo kmalu videli tudi na profesionalnih odrih skupaj s skupino Ptujskih 5. "Ridi zaljubila se je v enega od članov, Izija Pant-nerja, in poslala sta neločljiva. Kmalu se jima je rodila hčerkica Iza. ki je v njuno živije-njephnesla novo sonce, hkrati pa je bila Klav-dijina nosečnost tudi razlog, da skupaj s pevcem Daliborjem ustanovijo svojo skupino. Nastala je skupina Katrca. Klavdija je prišla s prvo skladbo, ki so jo posneli, v prostore Radia Celje in ob klepetu smo jo vprašali, Če bi se morda lotila Še enega novega izziva, vodenja nedeljske oddaje Katnra. Bik je navdušena in t^o zdaj že drugo leto vsako nedeljo v družbi svojega moža, tonskega tehnika Izija, pozdravlja poslušalke in poslušalce Radia Celje. Če še niste poročeni, vas bo Klavdija prav gotovo poskušala navdušiti, da to čim prej storite, če boste potrebovali skupino, ki vam bo zaigrala skladbo Bela preproga ali kakšno drugo uspešnico, lahko pokličete kar Klavdi-jo in Izija, pa vam bo na vaši poroki igrala skupina Katrca. Sicer pa jo boste slišali tudi na tokratnem drugem pikniku oddaje Katrca to nedeljo v Vojniku. Tako skupino, kol seveda tudi Klavdijo. ki bo celoten program povezovala. Zato» ker ste vi tako želeli. Piknik Katrce je namreč nastal prav na željo poslušalk in poslušalcev Radia Celje, ki so spraševali, kdaj se bodo lahko družili s Klavdijo in njenimi glasbenimi gosti v živo. Pridite in izkoristile priložnost, da uživate z gosti, ki jih je Klavdija tokrat povabila na piknik. To so Spidi, Foxy Teens, David. Nataša Madjar, ansambel Golte. Brigita Suler, Veseli svatje. Polka punce, ansambel Lipovšek, Maaca Špik, Yo-Zo, Ela, Zlatko Dobrič, Iskrice. Čudežna polja. Dani Gregore in Yukebox, Potepuhi, Rebeka Dremelj, Igor in Zlati zvoki. Rosa. Boštjan Konečnik, videli bosle Elvis show, za piko na i pa bo poskrbela Tanja Žagar. Katrca tokrat v sodelovanju z Osnovno Šolo Vojnik pripravlja tudi dobrodelno akcijo za učence iz socialno ogroženih' družin, med vsemi tistimi. ki boste na prireditvi kupili posebne kupončke, pa bomo izžrebali družino, ki bo lahko poletela z balonom. In še nekaj vam lahko izdamo, Katrca bo tokrat na prireditev priletela. Pa ne z balonom. Pridite torej Že ob 14. uri in spoznajte to simpatično dekle, ki vas razoroži s svojim nasmehom in energijo ter seveda odličnim glasom. Kol se je to zgodilo na festivalu Z glasbo do srca, kjer je skupina Katrca letos zmagala s skladbo Ni dovolj. Foto: SHERPA Da so obiskovale! dobro slišali dogajanje na odru. sta poskrbela naša tonska mojstra Branko Ogrizek in Mjoša Bončina. Hujšali smo, bomo pa tudi na Katrci! Zaključila se je akcija Huj-Šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Čestitke vsem sodelujočim, ki so izgubili več kot 200 kilogramov, z željo, da jim bo tudi v prihodnje uspelo kontrolirati svoje telo. Vse, ki 80 v petih letih sodelovali v akciji HujŠajmo 2 Novim tednikom in RacÜem Celje, vabimo, da se nam pridružijo to nedeljo ob 16. uri na pikniku Katrce, kjer nam bodo med drugim zaupali kakšen zanimiv recept, kako ne le izgubiti, temveč tudi ohranili želeno težo. Folo: KATJUŠA »Hujiarjeic je ves čas spremljala naša novinarka Mateja Jazboc. Na odru je na zaključni prireditvi akcije v Citycentru v družbi voditeljice prireditve Andreje PetroviČidesno). 20 VROČIH RADIA CELJE miAtfSTVKA 1. SWEETABOOrME' QAfiR)EUAt31M |5| 2. BIAOCANOGOID-SAMSPAHRO {5} Flf£VERSSYOl^fACEAGAm-MAROOMSFEAT.FOUNNA 4. WHENIGR0WUP PUSSVCATOOaS B. HEARTBREMER-WILLI AMRCHERYIOXE 6. NINEINTIIEARBRNOON' PANICATTHEDiSCO 7. cotrscuiiBi-ADei 8. WEARMGK!YROl£X-Wll£Y 9. OmOALLYYOtmS CHAJGDAVIO (2) iaSAY(AaiNEED|-V€R£PUeUC {1) {4) (1) (2) (4) (3) (31 DOMAČA USTVKA 1. ^MESTOM-GÜM (3) I PRVAPOMOC-aZVATUflS 16} a CVETTflPflAHUUBEZNI-NQSHA {5} 4. NEŽIVI ZANAPfl£J- MESTNI POSTOPAČI (2) 5. POKA^MtJOMAL-STEREOnPI (t) 6. TROPlKANAKUIB-lOftfGmn (S) 7. VevmA-RISffiNPOP (4) 8. KDSIMIVZEUSflG£ CARPEDIEM(3) 9. DOeROJimtONOČ-$LAVKO^ANäČ (21 laEDN-SHSVA (1| PREDLOGA ZATUJO LESTVICO: AanSTMSICfilED-SHARLSNSPfTHQ BOmfITUP-SARABAAEUfS PREDLOGA ZA DCMAČO tfSIVKO: GsmA-m UIETAVSAKJE-ANORAŽ HRIBAR Nqrajmca: hn Stanosnk, PrcShova Želec Mriia Cw Kafu^ 45Ö. Kagrajsnca dvigneta dtbum, le jopol^fl^HTVS. na o^asnem oddsHcu Radia Celje. Lestvico 20 vmcti pa^u^te vsako soboto ob 1B. uri. VRTILJAK POLK IM VALČKOV 2008 (RUSKIH S plus 1. GASK£C-NAV!HANKE (4| 2. KJERSOŠSEJAL-VESa£ŠTAJS«nc^ttnoior 44 kW SJ90,-m Peugeot 2061.6X$ im3m.l010Ci0^m dtcvinka). bMOiskJ nutoc 6S)iW. KUMA Peuceot3071.6HDI »06.>n.}l800l((Fi (kffrInUa), IwiMnA notoc» iiW).nJMA fW Renault Megane Scenic 1.9 DO 2003. pffv.l^lon. beb motor. SSkW, UJMA 7M,-m RenduitScenic1.$Dd EXCEPTION Seat Cordoba Vdho 7.4 1998. pm.U4000 bn (koraki), bendnsU mWt, 44 kW 1.949,-£08 Toyota Avensis 2.0D4D$0L 20&,piTHl50M0l(in|lMnka).MnM0f.6SkW.KLlMA riJa^-fVff Avtocencer Kolak na Sezigrajski 17 je že več koc desetletje prodajno mesto oseb» nih in dostavnih vozil blagovne znamke Citroen. Podjetje, ki nenehno raste in se lahko pohvali s skoraj 9-odstocnim tržnim deležem ter je po Številu servisnih vhodov v samem vrtiu servisne mreže CUroen, je minuli ceirtek postreglo s premiere. V vseh Ciiro_ebnovih prodajnih salonih so namreč potekali Cicroenovi dnevi osvežitev, na katerih so med drugim premierno pred* števili tri nove Citroenove modele: BERUNGA,NEMAin CS. Novega BERUNCA imenujejo koncentrat užitkov. Gre za izredno di* namično in moderno novo obliko vozila. Ki ga lahko vedno znova spreminjate. Odstranljiva sedežna klop, deljiva v raTmerJu 2/3 in 1/3 ali trije ločeni odstranljivi sedeži ter naslonjala sedežev z nastavljivim naklonom vseh možnih kombinacij omogočajo, da se vse premika in spreminja. Drugo ime za novega ber-linga Je varnost, kar potrjujejo hevil* ne tehnološke inovacije: ABS. ESP (sistem za nadzor stabilnosti vozila), AFU jsistem za pomoč pri zaviranju v sili} in iest varnostnih blazin. Berlin-go, ki nudisirok izbor motorjev-dva bencinska in tri dizelske, nosi oznako airdrem, ki označuje le najbolj okoljsko prijazna vozila. Citroen NEMO je praktičen v vseh pogledih. NavduSuje z majhnimi zunanjimi merami, zaradi katerih je nadvse okreten v gostem prometu in ozkih ulicah. Direktor Avtocentra Košak Duško Košak in vodja prodajevoziKTanjaHriberniksta navzočim ponosno predstavila rwvi Cliroenov C5. Četudi navzven majhen, pa se nemo ponaša z velikodušnimi in prostornimi notranjimi merami, ki ponujajo toliko prostora kot marsikatera večja vozila. Nemo je izjemno ekonomično in ekološko vozilo. Ssvojo izredno nizko porabo goriva in nizkim izpustom škodljivim izpuinih plinov je novi nemo malček z velikim srcem. Novi Oiroenov C5 predstavlja nove smernice v razvoj u osebnih vozi I. Gre za avtomobil, ki združuje strast, lepoto, dovršenost in eleganco. Nova inovat;vna oblika, novi materiali, kakovost obdelave in nova tehnologija so združeni v novem C5, kJ ponuja izjemno adobje, odlično ergono* mija in širok izbor motorjev, ki bodo poskrbeli, da boste lahko izstopali tudi po voznem slogu. Novi C5 izstopa tudi po svojih aktivnih in pasivnih zaščitnih sistemih, kot so sistem za pomoč pri vožnji, sistem za nadzor stabilnosti vozila, sistem učinkovitosti zaviranja, sistem optimizacije opri» jema s cestiščem, zaščita potnikov, opozorilni k nenamerne spremembe voznega pasu, do devet varnostnih blazin in le in še. Nove Citroenove modele spoznajte m si jih pobliže oglejte v Avtocentru Košakna Bežigrajski 17 vCelju. it. u. 20. f unij 2008 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACME 27 wDtednik obveftlo noPoMkom Novoga tednlra! NaroMM Novega tednBca bo$te tahko naročnBlce ugodnosti • 4 mole oglase v Novem tecinllcu do 10 ' besed In čestitko mi Rodlu Celje f naročrriSI(o položil oziroma 2 osebnim dokumenta naročnika Novega tednika. NebkoriMene ugodnosti se ne preneselo v ncMlednfe letol VOZILA PRODAM MERODES 190 E, l^ik 1993. zo 2.500 EUR in C180, lemik 1996, prodom 26 4.800 EUR. Vozili sto no novo rehnicno pfeg[^ doni. Mn 030 924^00. $2» POLO 1,0, lelnik 1999/2000, prevoženih 78.000 km, 5 vral, lepo chrGn|en, prodom zo 1600 EUR.Mon 031 805-834. 2775 OPEL ligro in VW hros oldlimer prodcm. Telefon 572M75. z\o& FORD {ooK, lelnik 2001, model 2002, kli-mo, lepo ohfonjen, prodom. Telefon 041 836-995. 3074 flAT putilo. Mntk 2002, klimo, v» oslolo opremo, prodom.Telelon 041595-921. 3073 RENAULT 51,4, Istnik 1996, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 031 801-960. 3101 CORDOOAvorio 1,9 $di,$eo1, letnik 2001, no novoregisirirono, predem. Telefon 051 30U;i. $318 VW goH 1,4 d, lernik 12/1995, prevoženih 150.300 km, dobro ohro njen, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 314-934. 3136 PRODAM HIDRAVUOII dlit>def zo pobtralno nopruvo prr somoneklodalnf prikollii in hidro-vlični cilinder zo odpironje zosiino pn cisterni, zo gnojevko znomke Creino Kronj, pfodom. Telefon 041 999-906, 040455-990. t294 TROSILiC hlevskega gnojo, dvo pokončno volfo, brezhiben fn plug, 10 col, pro* dQm.Telefon04l 656^78. 2790 ROIACUSKO kosilnico. If p Cmni 2, somo-hodno, imo 3 koleso, zodnjo velika, motor Brigslon, 6 ks, moino ko^je do nogibo 25 stopinj,»v garanciji, ugodno, in cisterno zo kurilno olje, jeldeno, 2.0D01, d 2.000,1730. v 1.700 mm, store 1 leto, ugodno prodom. Telefon 031 820-967. ži04 PAlEK. delovne »rino 3,50 m, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 244-809. 3106 TRAiaORTomoVin{(Ovič732, letnik 1985, reg., prodom zo 3.300 EUR. Telefon 031 709-823. 3123 PAIEK, dobro ohranjen, prodom. Ceno po dogovora. Telefon 5797-081. 3i3d POSEST PRODAM VOJNIK, cen^. Dvostff>ovQnj^ohi$o, letrik 1972, podkleteno in dvokrol m 90 m' stonovonje, prodom. Ceno po dogov» ra.Telefon 040 250-733,04] mm. DVDS!ANOVAMISKO hHo, v C^ no Hudii«, prodom.Ielefon0402t3-S18. 37i9 NEPREMIČNINE ■•«I* neos S4$i4ue Odi 358.925 www.pgi^nepremicfilne.com auuzhillmjbbbcrjt PARCELO ZO grodnio monjse stonovonj^e hise (gospodo rsko bWoIni obj^}, z gradbenim dovoljenjem, 2.300 m\ no lepi, mn ir^ sončni lokotip, v bližini Nove Cerkve, pradam.TelefonOSl 314-616. 2771 GRADBENO porr^, 1.350 m', zo gradnjo poslovno stonovonjskego objekto, prodam ZD 125 EUR/m^ Parcela se nahqa v Kuliurniski ulici v Celju. Telefon 030 924-600. S 290 svet M d«.*. C-OT« Cilj« SutirTOV4 uUc« I« MOOCtlji nfmmčmnt Tfl.: OJ/4WOO« ftEAL £$TATE fu.: 0V416 00 «2 CMCelje CB$Te MOSTOVI CeUB d.d. Dfužbo za noife H vlfokB g/odr^ CM CBJE. ddv Uva 42, 3000 CeTjc Tei.: 03/426 61 00, Faks; 03/426 63 06 Polali; KMKflAOnjA, 3 hiia. V. V-nI 144 fitl ßsrc^a 432 m2. L hg: 2008. CfNA:>99.000«:iElfR fnM«; NOVOföADHJA e hä, V. gr. faza. vet. 180 m2 + garaSa. parcel» oa. 500 mZ. I. izg.' 2K6. CCNA: 210.000-230.000 EUR POSLOVNI (K^r, lep. priliimi, 80 m^ ren-ter Zolec, v ulici Node Ciknšek, tnozno preureditev v stonovonje, svoj porklmi prosfor, pradom. Popoldan. Telefon 03T 286-283. 2939 STAV8ND zemliišče, kmetijsko zemljik'e in stonovonjsko hišico prodom. Telefon 031 485-972. 3079 VEIEHJE, Vinsko Gora. Kompleks 12 peccel, skupno povriino 6.300 prodom. T9l^(Mi041 389-238. 3126 VIÜO stonovonjsko \m v Celju, zk urejeno, dobro lokodjo, vsi prtkIju&J, kakovostno grodnla, prodom. Telefon 041 731-737. 3131 KOZf^, f£timj. Prodomostanovor^o z gospodorskim objektom in drvomico, leto gradnje 1920, odopHrano 1995, pribliäollOm'slonovanlskih povriin * 1 heklor kmetijskego zemljišio, zo 49.500 EU8. Telefon 041 708-198. Sve-tovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri ^ortn^ 57 c, Celje; http:// svelovanje.gojbo.ne^ n Novo stanovanje v Celju! 78,55m* za 139,987 čur! v^rww.teps.si InformaciieiO^r663378 ZtfanteJaudrS P.iyWaxr/.pivlalB 10000Cie, Celje, Otok, vp/4, obnovljeno leto 2000, pn)dom. Ceno po dogovoru.T^fonOSl 210-569. 3112 DVOINPOLSOBNO stonovonje z garažo prodom zo 72.000 EUR. Telefon 041 391-284. 3141 ODDAM V SAVUORUI oddomo opadmo zo 3 do 4 oseba. Pred sezono in po sezoni 30 % cenete.Telefon041424^86. Ž91 APARTMAJE V(^oiki Zodro, 70 m od morjo, klima, zar, porkimi prostor, ugodno oddamo. Tele{on041 440-998. p V BAD Kleinkirchheimu v Avstriji oddam oportmo zo 4 osebe, ki se no hojo v neposredni bližini golfigrisk Ugodno. Telefon04} 799-660. aoee V PIRANU oddajam po ugodni ceni popoln^ mo opremli«^o gorsonjera zo pootniko-voni€.Tejefon04024S454. 3121 GARSONJERO, 33 m^ v Novi vasi v Celju, (^remljeno, oddom zo eno lelo. Telefon (03) 5808-128. 9i24 APARTMAJE, Koper, 8 mmut hc^do moQO, oddojorno. Telefon 031 398-069. p STAN0\rANJE, dvoinpolsobno, v Celju, Hudi-nja, oddom. T^fon 041456-136. 3142 NUMERO UNO ■ POTREBUJETE DENAR ülLisOOlCe^ PRODAM GARSONJERO, 29 m', 2. nodstropje, v Ulici brotov Vošnjokov, obnovljeno, možno lokojšnlo selitev, prodam. Telefon 031 474-203. 3033 STANOViWE,dvanpo)sobno,iL nodstrop-je, no Hudinj), 72 m^, pradom zo 99.900 EUR. Možnost nokupo tudi go-rože. Telefon 041 357-600 . 305d ENOSOBM stanovanje, 43 vCelju, vselp-vo po dogovoru, prodom zo 65.000 EUR.Telefon 041251-002. 3082 OV0S08N0 starwvanje^novo, v bližin) ovto-resteTeponjnzhod Slovenske Konjice, ugodno prodom. Telefon 041 733-265. 3092 HA novo odopHrono, 78 m' v^ko stonovonje, Kožarje, prodorno. Telefon 051 640058. 3106 CELJE. Prodamo no novo opremi jenogorso-njera s posebnimi lojnimi ^lodiično-poslovnimi prostori v prirtiqu individuol-ne stonovonjske hHe (16 m') in bivalnimi prostori v 2. nodstropju (22 m'), prenovljeno 2006, za 38.000 EUR. T^ fon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Goriro pri Smcitnem 57 C, Celje; http://svetovonje.gaj-bo.net. n - Št 48-20 0313421lBn03l 3B0072 PROMFTZNEPfiEMfCNINAMI NAKUP.PftO&UA, NAJEM, CENnVE DRAhlUl • na2*or. stan. hiia III. v K*I*M. tlorisne velikosti 110 m'. p«rcetaei3 tri', doslofina po a$ralini{esilcu.4l;fn do AC priklFvfke Dremlje, ene lO&.OOOCUR. no. C£UE • nntit, pniovn pccst» velikcsii cu 130 bi', bi ga saslavljajo 4piMme in sanllar Iti prosior, v pntfi^u, i« i«lnl sireni ceste, tia frekvantni (okdo^ Inj dobrin doilopom, perking v bliUfti, cen» co. 1&0.000 £UR. prod» mo CEUe • sinar Tmovlja. staiu hU», I. 1S9S popolnotna pronov^ans. 192 m' (K*P*U|, T» ras9, balkon, velika gMa^a-t^tremljina, prei^ sulo 2ejni|ilit 320 to' (vrt s sadovnjekon.» leniea asM&rano ^wiSä). una 225X100 m CCUC • VaMiova ulua. sienovenje i Kr* Itn. 34obM, ^Mvenfa a» plm, p b uahprosiftov hhoö na ditij. $ut)cv» nja sa naKsja ntmiml in urtjeni lokaciji in se pralni garah. Cena nsunovanje 127.000 EUR. ccoa»garsh 8.000 EUR. Če prodajal« ali kupujel» napraniičnin«, V3m uredimo i/se potrebne 2a varen m zakonit pr&nos leslninshe pravica. NAJAMEM ENOSOBN O stonovonje ali gomjero, kjer koli, vzame v najem sJorei» osebo. Telefon 031 305-277. 2886 STANOVANJE, gorsonjero oziramo enosob-no, vzamem vnojem zo daljše obdobje. TelefonOSl 352-610. ooso NUDIM STANOVANJE zo pomoč starejši invalidki nudimo. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 733-288. 3i29 GARAŽE ODDAM GARAŽO no Zelenki (zo tehnično solo) oddom. Telefon 031305-798. 3?93 KREDITI DoioinzivuztfosmiE, tUMUMLOCEHOUnUMKOJBK! OOSO^obremeniWe, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leosingi. Možnost odplačilo ne položnice. Pridemo tuifi na dom. NUMIfeO UNO Kvhov«« Mllnila ur 32. Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop rmTTTTTfn TAKOJ!!! PRODAM ORVA, bukovo, nozogono, 25 do 30 on, z dostovo, ugodno prodom. T^fon 031 71M61,(03)5795-540. Š29e lADU^ pod, bruna, opož, kamen škrilj prodam.Telefon03) 676-624. 2973 MREŽE, armaturne in o$ta!i gradbeni mo-teriol, ugodno prodom. Telefon (03) 5461-165,041 617m 3054 SMKEKOV opd, lodtidu pod, brano in ostali gradbeni les prodorno. Ves materiol doslovimo. Telefon 041 331-831.3097 100 m^ t1okova žensko, usiuäen-ko, želi prijoteljfl do 40 let. Resno. Telefon 041 248-647, ogencijo Alon, www.supemlon.si. 3031 El£&U(TEHi»Mnec, 50 k mlodoston, želi prijcieljico od 38 do SO let, zo skupno živijenje.Telefon 041 24U47, ogencf)D Alon, www.superolcn.si. 3081 30,000 posredovanj, 11.000 nevth poznanstev ji bilo v prelvklsm Istu »klenjenih znalo pcmoijo. Letos k»-ža, da bo ša ved. Ženina posrscf^ vsinica za vse ganaradje. Zaupanja, Dolenca vse 85. Prebold. 03/$7 26 319, 031 505 495. 031 638 37d UPOKOJiHI moški m žmko za skupno življenje. Ce bi katero imela veselje do delo no monj» kmetiji, noj se jovi. V nojem oddom tudi stor^ biso. O^olo podogovom. Telefon (03)5824411. 3021 iskrani fanl^a il£aja preprosta, zv»-daKlat^. Mnogo jth ^e, zato purw C6, pozabite na razočaranje Ter |lh brez 8V06K0V spoznajte. Tol.: 03/57 26 319, 9sm: 031/83S 378. l«^ OmsiX Lf. Odujs y«i 9S, PiMliL NEGA BOLNIKA NA DOMU Tet.: 070 844 660 UPOKOJENKA S svojm Stanovanjem See do brego, urejenego nrnkego, od 63 do 68 let. Telefot^ 040 870-363. 3117 Družba Nepremičnine Celje 1I.0.0.» Trg celjskih knezov 8. CeUe objavlja Javni pozn/ la ibiranje ponudb za oddajo stanovanja v najem xa določen cas Predmet javnega razpisa je oddaja v najem stanovanja na naslovu Novi trg 6 v izmeri 59,17 m% enosobno stanovanje primerno za največ dve osebi. Najerrtnina za stanovanje je določena v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofttnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, st. 131/03 in 142/04) In znaša na dan objave javnega peciva 211,20 EUR. Najemnik je ob najemnini zavezan še za plačilo vseh ostalih stroškov. Rezanih na uporabo stanovanja. Stanovanje bomo oddaii v najem državljanom Republike Slovenije za določen čas, za dobo 1 leta. Prednost prt dodelitvi stanovanj vnajem imajo prosilci: . - ki imajo prijavtleno stalno bivališče v Mestni občini Celje, - katerih skupni dohodki preračunani na družinskega člana bodo višji, • kiimajozagotovljenstalenvirdohodka, Na razpisu ne morejo sodelovati osebe, ki nimajo poravnanih vseh obveznosti do raz^^nika in osebe, ki so lastnild primernega stanovanja. Obrazec za ponudbo lahko dvignete na sedežu družbe Nepremični ne Celje d.o.o., Trg celjskih knezov 8, Celje ob ponedeljkih, ^dah in petkih od 8.00 do 11.00, v ^edo paše med 14.00 In 16.00. Interesenti naj pošljejo ponudbe priporočeno po pošti na naslov: Nepremičnine Celje d.o.o., Trg celjskih knezov 8, Celje ali jih osebno oddajo v tajništvu družte, najkasneje do 4. 7. 2008. Nepopolne ponudbe se zavržejo. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni do 18. 7. 2008. Kontaktna oseba za dodatne informacije je y^drej Urankar. tel.: 42-65-120 ali 031 383-627. Nepremičnine Celje d.o.o. Trg ceUsMh knezov 8 3000 Celje Tii ljubljena biUi si iz vsega srca -bodi ljubljena Se (am, kjer si zdaj doma. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame KAROLINE PUSNIK roj. Gobec iz TratDe pri Grobelnem se Iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem» ki ste jo pospremUi na njeni zadnji poti. darovali cvetje in sveče ter nam Izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala dr. iličevi za lajšanje bolečin v času njene bolezni, gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči vsi njeni Š320 DOBRA in r^nno gosf» zeli spoznati m» go moskego do 70 let. Pisne ponudbe pcäpte no Novi tednik pod §fro POlfTiE. 3140 ZAPOSLITEV SntCUNIKATgm in »ferjo tovomjoko zspo-sllnio. Ferdlnond Hercog, 1 p., levrä 8, 3270 üßko, telefon 041 65^70. L?30 Zaposlimo dveiurtaluHtcisčricuvf^sfiii usirežbo malicvCdju. V 63$u počitnic ^ Krtrebujfimo dvs ityitontki za pomoč pri str^bi v Laškem in Celju. Informadietia tdef. It 041-63^02. GMlinstvo Hodikraut« Globolco 13272 Rimske Toplice ZtfOSUMO not^rico za strežbo hrane in pijočt, Ugoden delovni čos, prgzriki In nedelje zoprto. Slimulolfvno pl«1lo. Telefon (03) 546)452. Gonilno Kok Obrtniskolttjubeüw. 303S l^ÖM delovzgojrtelpce predioblah otrok-vorävo in nego vgiih nojmlojsih. Ide-fon04) 945-206. l236 SA^ Mostnok Kfoknrec s. p., Lepo pot 2, (eriezoposii kozmelitnego tehniko. Telefon 545»62. n Mlad, dinamičen in igriv kolektiv Hrustljave skuii^we v Žalcu zaposli PRODAJALKO. Delo v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Oelo je dvotzmensko. nedelje in prazniki prosto. Začetek dela takoj. Informacije v dopoldanskem času na tel. št.: 03/703-39-02, GSM: 041/393-002. Evropska muttmaciwialka ^trajne 40S£BE ZADEIO V KOMERQAU. Inf. od poß. do petka od &. do 15. ure. Telefon 03/4»41-80. Mam 4« e. hbrtoAi cM. SOOOMi MsdnsTodno podjetje prp PftOKSa) ROUNOPtGEON »ouno {»slovni MHffa v Slovniji pMlevno sekretarko Od kMcMsOri priMujaiM! • najnanj VI. stopnja litArvDa. • aktivno invija an^aüna ai rtancoiiifte n a oziroma hrvaikega jaiik«. • pQiivav»fljft ttbiftalnittih ptoframov MiOmca.EraL • dobre orftfiunitternkofTiuiMkaaitka sposobnnö, • naUnSiHMt in veselja da dat». ZaposUiBv ie noZru takoi. Infofnaciiinaal.iOSI 337<66e< i.UuVätM ZAPOSLUAO simpotimo dekle oli »n^o zo strebo v dnevnem boru. Somo dopol-don^o izmeno, vikendi prosH. Telefon 041 547-996. Dr^ obrtnikov in podjetnikov, Tmoveljsko 2, Celje. 3114 HONORARNO delo, prodolo nogovk poslo-novonjih, podrnjeCetja tn okolice, provh zjjQ20K.T^h3rt04) 620482. Jotef Sumei, s. p., Cesto pod Rifnikcm I o, RAZNO IZDELUJEMO projekte stonovonjskih his, 9ospodorskiS in poslovnih objektov \n podobno.Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS^rojektironje, Anton Strnišo, s. p., Gobtovec 1 o, 324] Podplof. n SjU(\ svoj nK^s^ sprofeuonalm'TTii in sp^ Dolnimi slrql a iiposojevalnice SAM v Csllu (Hudlnio), UL brolovOo^otmškov 13, telefon (041) 629-644. (03) 5414-311. h SniQOVODII Iziielavo, montnzo m meritve strelovodov. Joze KHne, s. p., GMoliškl trg 7, Celje, lelefon 041 736-229.1733 POLETNI jezikovni tabor ongleMine za osnovnošolce v Logorski dolini, jerikovno društvo 8onre jeziko. Tniborjevo 53 b, Celje, telefon 031793430; borve.jezi-ko^gmcil.com. 2708 6{E Plesfeoifik, s. p., Plonlna 144, Planino. Adoplocije, borvonje slonovonj, oken, vrot, hiš. fosod. nopusčev. zldorsko de-lo.vCe;ijinokolQ.TeleUIH1610-717. n tZVAlAM cebvite prrorekopolnk in stanovanj. Kopolniie Stelcer, Molgojeva 20, Celje, telefon 041 826-594. ao42 OPRAVUAMOvsa d^ no h«h, popravilo in vzdrževanje. Vzdrievonje objektov Edvard Pilko, s. p., PoMo 2, Celje, telefon 041 727-243. 3980 km«&od^, staro od 30 do 40 let, zo monjso pomoč v juli|u, Hrana in stonovoAjevhisi. Bodi poir8na;n8olko-holiiGrko. Sorno resne ponudbe po telefonu 051211752. 3098 KAKOVOSTNO in po zelo u^nih cenob izdelu|emo demit fosade. MSgrod, d. 0. 0., Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-184. 3130 i ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 10.6.: Karmen Salomon Iz Sevnice • deklico» Polona TREBSE iz Loke pri Zidanem Mostu • deklico. 11. 6.: Zalika TISNIKAR LAMOT iz Velenja - dečka, Barbara MEDVESEK s Polze- BoleČina se da skriti pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljube mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Ob izgubi naSe drage mame, babice in prababice STANISLAVE ARZENŠEK iz Gorice pri Slivnici 12 (25.9.1920-8.6.2008) se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveCe in svete maše. Posebna hvala duhov-nikuMarku Sramlu za lepo opravljen obred slovesa, dr. Hildi Prebil in medicinski sestri Jožici iz Zdravstvenega doma Šentjur, patronažni sestri Silvi in sestrični Majdi Bezgovšek. Hvala Zvezi borcev in DruSlvu upokojencev Gorica pri Slivnid, pevskima zboroma za pelje pri maši in na pokopališču, trobentaču, govorniku za lepo opisano življenjsko pot, pogrebni službi Zagajšek ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki sle jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: hčerki Jelka in Ladica ter vsi njeni Šd08 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete JULIJANE PODBREGAR 12 Zahomc (15. 2.1918 - 26. 5. 2008) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v ležkih trenutkih stali ob strani in nam namenOi besedesožalja. tolažbe. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijareljemin vsem, ki ste jo imeli radi, se priSU poklonil njenemu spominu, daroval) cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Torineku za obiske na njenem domu vsa leta bolezni, opravljen obred in izbrane duhovne misli pri pogrebni maši. Hvala zdravnic: dr. Ljubi Centrih Četica za zdravljenje in osebju Zdravstvenega doma Vransko. Zahvala g. Bojanu za poslovilni govor o njeni življenjski poti in pevcem cerkvenega zbora, ki sie jo s pesmimi pospremili na njeru zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar za vse storitve ob pogrebni slovesnosti. Žalujoči vsi njeni z107 le' dečka, Ksenija LIPOVSEK iz Celja - dečka. 12. 6.: SaSa CILENŠEK iz Braslovč - dva dečka. 13. 6.: Petra NAROBE iz Vojnika - deklico. Romana CVERLIN iz Pristave pri Me-stinju • deklico. 14. 6.: Jožefa PLEVNIK iz Podplata • deklico, Veronika KODRE iz Braslovč - dečka. 15. 6: Anica KUPEC iz Gorice pri Slivnici - dečka, Aleksandra NOVAK iz Griž - dečka, Dolores LEDINEK iz Loč - deklico, Marjeta DERGAN iz Laškega - dečka, Andreja TERČEK iz Ljubljane - dečka, Darja ŽNIDAR iz Šentjurja ' dečka, Suzana GROM iz Ponikve • dečka, Leontlna VREČKO iz Celja - deklico, Peira MIRT iz Šmarja - deklico. 16. 6.: Drita XHAFA iz Celja - dečka, Vesna STRASEK Iz Rogaške Slatine - deklico, Alja VRBNJAK iz Celja - deklico, Tatjana ŠIMEC iz Laškega - dečka. 17, 6.: Klavdija KANCLER iz Zreč - dečka, Eva CANKAR iz Celja - dečka, Bogdana GRAŠIC iz Frankolovega • de-klico, Helena CERJAK iz Šentjurja - dečka, Monika LOJEN z Dobrne - dečka, Gabrijela GOJZNIKAR iz Griž - dečka. Barbara KOROŠEC iz Celja - deklico. SMRTI Velenje ümrii so: Angela BRGLEZ iz Šoštanja, 88 let, Rajko ZAGORIČNIK iz Šoštanja, 60 let, Monika FIJAVŽ iz Velenja, 71 let, Marija SLAPNIK iz Šoštanja, 85 let, Jožefa KOMAR iz Velenja, 74 let, Ivana MARKO iz Velenja, 81 let, Franjo ŽAGAR iz Veienja, 78 let, Ranko JOVIČIČ iz Velenja, 72 let, Frančišek SLAVl-NEC iz Šošun[a, 54 let, Mihaela MIKLAVZlNAiz Šoštanja, 82 let, Marija MOČJLNIK iz Mežice, 88 let, Justina JOVAN iz Velenja, 84 let, Vladimir RiSTIČ iz Slovenskih NOVI TEDNIK INFORIMACIJE 29 Dvaindvajset let na tvojem grobu svečke že gorijo, v Žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN še vedno nas spremlja bolečspomin na 19. junij, ko nas je pred 22. leti zapustil naš ljubljeni mož, ati in stari ate IVAN KOVAČ iz Padeža nad L^kim Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Njegovi najdražji L 238 ZAHVALA Ob slovesu našega ŠTEFANA LUŽEVIČA (1905*2008) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče in cvetje, g. Župniku Korenu, cerkvenim pevcem in vsem. ki ste se poslovili od njega. NaSo posebno zahvalo smo dolžni njegovi osebni zdravnici dr. Margareti Selič-Amon in patronažni sestri g. SiM JuiČak. Ohranite ga v lepem spominu. Njegovi žalujoči 309t Vse življenje si trdo garal, za dom> družino vse si dal, od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povso± Žalost, solza te zbudila nU praznina, ki ostaia je, zelo boU. V SPOMIN 21. junija 200S bosta minili žalostni dve leti, kar te je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine, FRANCI HAJNŠEK (1952-2006} Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njegovi Celje, 20. junija 2008 3119 Konjic. 63 let. Jožica REMIC iz Rečice ob Savinji, 51 let. Celje Umrli so: Peter KOŠTO-MAJ iz Trnovelj pri Socki, 40 let, Tomaž ŽAGAR iz Celja. 95 let, Albin SIVKA iz Celja, 58 let. Neža MLAKAR iz Celja, 98 let, Angela KRAJNC iz lot, 81 let. Srečko RECNIK iz Žepine, 54 let. Frančiška BOHORC iz Celja, 93 let, Ivan ŽALER iz Celja. 98 let, Stanislav SINTlC Iz Celja, 50 let, Stanislav KAN-TUŽER iz Paridola, 58 let, Franc KOTNIK iz Skal, 68 let, Jakob KUNSek iz Marijine vasi, 81 let. Ana ROJNIK s Polzele, 88 let, Katarina JUG iz BuC, 76 let. Šmarje pri Jelšah Umrli 80: Cvetozar MIT-ROVTČ iz Bosne in Hercegovine, 53 let, Ivan GUBENŠEK iz Spodnjega Tinskega, 77 let, Neža ŠKORJANEC iz Grlič, 76 let. Antun MASNEC iz Rogatca, 62 let. Alojz ŠTARKL izTevč, 70 let, Antonija PLA-NINŠEK iz Koretnega, 73 let, Jože GAJSEK tz Dobrine, 75 let, Stanislav GAJŠEK iz Spodnjih Negonj, 74 let, Ro-zalija ČAKŠ iz Predence, 83 let, Antonija CENTRIH-MLI-NARIČ iz Vrenske Gorce, 85 let, Scanisldv CORJUP iz Sladke Gore. 60 let, Marija NUNClC z Grobelnega, 70 let, Emilija TURNER iz Rogatca, 67 let. V 96. letu je zaspala drap mama, babica in prababica TEREZIJA KNEZ iz Zagrada 88 a Pokopah smo jo v četrtek. 19. junija 2008, na mest* nem pokopališču v Celju. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji pod. Žalujoči vsi ojeni Boleäno da se skriti, solze moč je zatajiti, lepraznine, kijeoslala. ne da se zapolniti ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. taSČe. svakinje, orne in babice MARJANE ŠTANTE S Cesle talcev 3, Vojnik {8.7.1923-6.6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hkrati se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo posebni službi Raj, pevskemu zboru iz Podsrede, Ivici Kos za govor ter gospodu Pergerju in gospodu Wajngerlu za opravljen obred in sveto mašo. Vsem in vsakemu posebej hvala! Žalujoči vsi njeni 3t11 Velike vode ne marejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti. (Visoka pesem 8:7) V večnost je odšel naš ljubi AVGUŠTIN GUSTIŠEPETAVC Pogreb bo v petek, 20. junija 2008, ob 15.30 uri na mestnem pokopališču v Celju. Zara bo na dan pogreba od 13. ure v vežici §t. 5 Vsi, ki smo ga ljubili. 313S V SPOMIN 22. junija bo minilo 8 let žalosti, kar si nas zapustil, ljubi sin DAMJAN LESKOVŠEK V naših srcih si zapisan, čas le ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš. z nami še živiš. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob. Vsi tvoji 9016 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v gmbu spiš, vsaj več ne trpiš, a vedi, da z nami Še naprej Živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata STANKA KANTUŽERJA iz Paridola se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo celotnemu kolektivu Clektroinstalacije in trgovina Anton Selič, s. p., govorniku gospodu Alojzu Jevšniku. gospe Irmi KeŠe, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Žalujka, d. o. o. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči: žena Valčka, sin Stanko in hčerka Danica z družinama ter ostalo sorodstvo 3315 Žito zorelo bo, tebe med nami ni! V SPOMIN 22. junija bo minilo eno leto, kar si za vedno odšel od nas, dragi sin, brat, mož, ati in stric JANKO SKAMEN (25.9.1963-22.6.2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Vsi njegovi 3058 POROKE Celje Poročila sta se- Igor TVA-KIČ in Jerica VODEB, oba iz Šentjurja. Velenje Porodil so se: Anton GRAB-NER in Mojca ROČNtK, oba iz Zavodenj, Miran LOGAR in Aleksandra PLAVŠIČ, oba iz Čmove, Šalih CAUSEVIC in Nevenka LAZNIK, oba iz Velenja, Rus min DEDIČ in Umi-hana BERBIČ. oba iz Velenja, Robert PŠENIČNIK iz Škal in Kristina MELANŠEK iz Velenja, Artan SUSURI iz Srbije in Florina GUTAJ iz Velenja, Miro BORlC in Danijela TA-D1Č> oba iz Šošunja. Zdaj v tihem groba spita, a v naših srcih Še živita. FRANCU 20 let je minilo V SPOMIN m ZAPUŠEK IVANI 3. se je obrnilo Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižgete svečo. Žalujoči otroci Vera, Ida. Fanika in Srečko z družinami 1227 KINO f • PLANET TUS IGiiMnatografi «i priMiijejo pnim spreRMiilit prfrgratoa. Hoflcn, Bnimimn fihn nmim IB^D DoUtr ni^ iadqwt M rsnwrtiCn« kmtič^ kuBana Jobw IV, abdjska pustolovi&na 19i)0. 21.S0 Spaad nc«. dnižinjkfi pustolovitma U4a 15.« Saks v matu, ramsnftäia komsd]» USJLiiia. 15,3D. 17.«. 18^. 20,45, 21.^. 2S.4S Matiimitsfcr iiias. 0razlpvfcd trikst 19.05, litmijatnj Hulk, akdjslca fanbziia imiB.10 1840.2im214g Do^adak, drama J2SL 16.40,1920.2U6.Z?.55 Ofufd, kDfnadi)8 1230 17.flD mfi,2U0,n30 l£6EN0A: predstaven vaak den pnästMso vpsrs/i n soöofo oradsttva » vsototo m iwdelw METROPOL PETEK 19.00 Etno koiiceft ekupaia Chidli^a SOBOTA 19.00 Prtdan aa stagnava 21.00 Tafta ja Uti fin fiUJBM 19.00 TaBuja^fin 21.0G Pradan sa nagoava StElA 21.00 Gospa Handorson (ndstivlia SLOVENSKE KONJICE SOBOTA 19.00 NivailatD.liarMtvali 21.00 Naadgmian kßc NEDEUA 20.00 Noodflovorian Mie I PRIREDITVE I nmK*20.6. 9.30-21.00 Radeče (ra^Čne lokacij e) 10. dnevi splavarjen)a na Savi 11.00 Muzej novejSe zgodovine Celje Božidar Jokac: »Vs«ga (lovek ne more narisati...« odpjTfe gostujoče razsimre Dolenjski muzeja Novo mesto IS.OO Športni park Sloveoske Konjice Ustvarjalno v parku 19.00 SP Naz^e HanDooikaiskj orkester Primoža Zvira koncert 20.00 Rimska nekropola Šempeter KUD Grilca Š&apeter ziati jubilej 20.50 igrišče Rečica ob Savinji Rockžur 2^00 atrij Savlnovehile, Žaiec Kličem te; skupina Dominik Savinamvečeri SMcnvtai.e. 9.00-12.00 center Celja TUioži(Je2008 ' ulično skkanje 9.00-24.00 Radeče (različne lokacije) 10. dnevi splavarjenja na Savi 9.00 POŠ Trie 14. Gališki dnevi razsuwa ročnih del razstava rož 10, OOpb ribr^iWrble Vidno nam odpira pogled v nevidno ceüxtnevnnpnredüev ■ 10.00 Narodni dom Celje___ Mednarodno srečanje strpnih prireditve s kulturnim programom 10.00-22.00 Pokrajinski muzej Celje Poletna muzejska noč prost vsiop 14.00-17.00 Pokrajinski muzej Celje Poletna muzejska noč brezplačni vodeni ogledi po časnih in stalnih razstavah 15.00 Pokrajinski muzej Cd je_ Oblačila Rimljanov orroškadeiavnica 16.00 Gasili dom Ttnovlje Celje Praznik KS Trnovi je Celje osrednjaprirediiev 17.00 Planinski dom v Marija Rekj Pojemo In igramo }2. srečanje ljudskih pevcev in 19.30,21.00 Muzej oovejSezgodovi* ne Celje_ Spesnijo v noč MePZ Zarja • Akvonij U Šemvi- dopriPlanini 19.45,21.15 Muzej novejSe zgodovi» ne Celje_ Božidar Jakac: »Vsega človek De more narisati...« uodsrvD avtoric Maijete Bregarin Jasne fEUA.22.6. 17.00 Dom sv. Jožef Evangelij po Čti^inu komedija 18.00 ob ribniku Vrbje Vidno nam odpira po^ed vne^ vidno kresni večer 18.0&-24.00 Muzej novejSezgodovi- ne Celje_ Festival po festivalu - izbor filmov projekdja izbmnih fUmov Mednarodnega festivala dokumen-tame$a etnografskega filma 2008 Diego Barrios Rossa koncert vertezuelskega tenorista in modna revija Jolande Thaler 20.00 Marijina cerkev v Olimju APZ Maribor in MePZ Bistrica ob Sotli konxn 20.00 &čka kartuzija__ Ognjena kartuzija večer koralov in madrigalov 20.00 igrišče Velika PireSica_ 14. Gaii^ dnevi vrtna veselioaz ansamblom 7b- neta Rusa in Nušo Derenda 20.00 Cerkev sv. Pavla, Prri)old Zbor societas cantina iz Vranov na Slovaškem končat ^.00-23 X|0_ Radeče (različdg lokacije) 10. dnevi splavarjenja na Savi 10.00 stolp nad Pelikanovo potjo Okvir za fotografijo fott^rafska uscvarjainica 10.00 Mozirskigaj Srečanje ljudi odprtih src dobrodelna prireditev IS.OOŽička kartuzija Janezova nedelja 16.00 Planinski dom v Mariji Reki Velika nagrada Savinjske define 6. festivaldomačihansamblov poNrnci mc23.e> 9.30 Mestni tigŠentjur Lizika in vila Tabletka glasbena predstava 22. 6. 2008 ob 20.30 NOGOMETNI STADION ARENA PETROL SLOVESNA OTVORITEV POLETJA V CELJU - KNEŽJEM MESTU 2008 Mladinski simfonični orkester Glasbene Šole Ceije Big Band • Extra band Glasbene sole Celje Dirigenta: Matjaž Breznik in Bojan Logar Solisti: Eva Nina Kozmus» flavta» Špela Mastnak» vibrafon in Domen Marn, klarinet Gostja večera: Darja Švajger, vokal POLETJE v CEUU-KNEŽJEM MESTU 2006 fiEDaJA.22.6. 20.30 Nogometni štadion Arena Pem)l_ Slovesno odprtje MkidinsfastmfmifiüOTkesterClas-bene šole Celje. Big Band - Extra band Glasbene šole Celje, Darja Švajger PO WED ti JBC 23,6, 18.00 Vodni stolp__ Kralj Matjaž in AlenČica latkffvna predstava PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Ojstrica Celje vabi: v sobolo, 21. junija» po Žerdonerjevi poti, 12. pohod mimo Heraklejevega svetiS' Ča prod MiklavSkem hribu, proii Homu, navrhSlomnikavTremeiiah. Odhod ob uri s zbirališča pri bisiroju Park pred Mestnim parkom v Celju, Štartnina 3 evre. Krajevna skupnost Aijaiev hrib vabi: v soboto. 21. junija, na pohod po meji krajevne skupnosti. Start ob 8. uri pred sedežem KS. Teharska cesta 2/a, Celje. i- ^ "i I-IIIF Vj^^,^ i. ^ ..i VSTOP PROST INFO: TIC Celje, Krekov trg 3, tel: 03 42 87 936,03 49 25 081, e-mail: tic@celje.$i V primeru slabega vremena bo priredltevv Celjskem domu. »iBiiiniiii m a—»M I'* M. C amouuout ^^ «M» a -Ä «El?» »T**, a ^k» n I igr m C «mm**» NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: tri vstopnice za obisk Ti> tanium fitnes centra v dvorani Zlato-rog v Celju in vstopnica za triurni obisk Term Olimia 2. nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški Rivieri 3. - 5. nagrada: vstopnica za triumi obisk Term Olimia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT^C, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 26. junija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke. ki je izšla 13. junija. Rešitev nagradne križanke iz st. 46 Vodoravno: KNA. LAN» RUSI, OBISK. SISTEM» PTA> HANS, ANTONIO» ONTARIO, RTINA, KANARČEK. AES, SAN, DIAKON, ILKA, AJDtČ, TA-LA, SIALUA. KANU» AV. AG, EDAM. ANART, KERN, NAM, lUAMI, ONE» Sl, AR. AKRA, VTISK. TARANTAS, IKSION, TVAR, OKI. CA» OTEP. NAUM, FINCI. NELA. SAMARITAN, ASO, UJE-DA» RIK» NARDA Geslo: Trenutno najboljši hokejisti Izid žrebanja 1. nagrado - dve vstopnici za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlato-rog v Celju in dve vstopnici za triurni obisk Term Olimia, prejme: Vilma Ve-lej, Bukovžiak 69, S22I Teharje. 2. nagrado - dve vstopnici za kopanje na Rogaški Rivieri, prejme: Metka Košak» Grobelce 27 b, 3264 Sveti Stefan. 3. - 5. nagrada: dve vstopnici za obisk celjskega bazena, prejmejo; Ida Zlen-der> Lesično 50, 3261 Lesično, Goran Lukner» Gavce 39 a, 3327 Šmartno ob Paki in Borivoj Belcer, Opekarniška 12, 3000 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. i jI i 6 7 S 9 |10 ,11 ;12 Ü 14 15 17 18 19 2D 21 ffi 24 27 1 28 29 i » ^ 33 ^ SS : j Ime in priimek: Naslov;____ HOROSKOP Em OVEN Onn: Imeli boste veliko srečo, da se bo vse odvijalo natanko po vaših predvidevanjih. Vse se bo počasi postavilo rm svoje mesto, na vas pa bo, da poberete dobičke, ki niti ne bodo tako skromni. On: Ljudje vas bodo premamili s svojim govorjenjem, da boste storili nekaj, kar sicer nikakor ne bi. Sicer pa se morale tako ali tako privaditi na spremembe. ki bodo prej ali slej stopile v vaše življenje. Ona: V ljubezni je potrebno predvsem zaupanje. Uslišani boste šele takrat, ko boste nekomu zaupali, da si telite več kot te nežnost. Torej ne odlašajte, naredite kaj ta-dizase. Vsak je sam svoje sreče kovač! On: Se vedno se ne boste mogli otresti nepr^etnega občutka, da vas nekdo v službi pošteno vleče za nos. Pretehtajte vse možnosti in kaj kmalii boste ugotovili, kdo je to! mm Ona: Nikar prehitro ne obupajte - nič Še ni izgubljenega. Vse sploh ni tako slabo, kot si zamišljate. Ozrite se malo okoli sebe in videli boste, da je na svetu Še precej lepih stvari, zato le pogumno naprej. On: V prihodnje se vam obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zalo nikar ne omahujte, temveč zgrabite priložnost. Znanec vam bo sicer skušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel prav on sam. Ona: Prevzeli boste neko obveznost. ki vas bo skoraj spravila ob živce, toda kaj hitro si bosie opomogli in se znašli v novi sHuaaji, s tem pa se bo pokazala (iidi nova priložnost za vaše skrite načrte. On: Kar nenadoma se bo pokazala odlična priložnost na ljubezenskem področju življenja, kar uas bo izjemno razveselilo. Nikar se ne obotavljajte, ampak se prepustite vrtinca čustev, ki vas bodo zajela. DVOJČKA ^ ■ STRELEC Ona: Poslovna uspešnost vam dviga ugled in položaj, toda ali ni Že čas, da skušate uspeti fu-di v ljubezni. Verjetrun ne boste imeli dovolj moä, da bi se uprli skušnjavi, ki jo za vas pomeni vsak poslovni izziv. On: Vaši načrti se bodo začeli počasi uresničevan. Toda nikar ne pokažite prevelikega navdušenja, raje bodite malo bolj hladni. Oseba, za kaiero se zanimale, goji zelo podob-nojhiscva^ kot so vaša. Ona: S partnerjem se boste dogovorili o zadevi, ki vaju mu-či že kar nekaj časa. liko bo med vama spet vse v najlepšem redu. četudi ste morali uporabiti majhno zvijačo pri prikazovanju resničiiega stanja. On: Najprej se boste res malce obirali, vendar se boste kasneje pošteno zagrizli v uresni-čei^je poslovnih načrtov, ki ste jih do sedaj vztrajno prelagali Uspeh bo prišel še prej, kot ste pri^kovali. Ona: Prizadevali si boste osvojiti srce neznanca, ki ga boste srečali med potepanjem po trgovinah in to vam bo v veliki meri tudi uspelo. Beseda bo dala besedo in hitro se boste znašli tam, kjer si najbolj želite. On: Počitek vam bo vsekakor koristil, prav tako boste ob prijetnem lenarjenju spoznali osebo, ki vam bo dobesedno zmešalaglavo. Poskusite se obnašati äm bolj naravno, ravno to bo ključ do uspeha. KOZOROG Ona: Po svetu hodite z odprtimi očmi. a vseeno ne opazite možnosti, ki se vam ponuja. Če ne gre drugače, vprašajte prijatelje. in pomagali vam bodo. Seveda se boste morali za dokončen uspeh kar precej potruditi. On: Kritično obdobje je počasi že za vami, zalo se potrudite, da boste nadoknadili tisto, kar ste zamudili. Še posebej ne spreglejte pribžnosti, ki se vam ponuja na ljubezenskem področju. ^^ IS ■ VODNAR ^ Ona: Nikar se ne sprenevedajte, da o celotni sn/ari niste imeli niti mnlo pojma. Nekdo vam bo postregel s prav nasprotnimi dokazi, ki vas bodo spravili v izredno neugoden položaj. Raje se make potuhnite. On: Nikar ne poslušajte ti-stegcL, ki je najglasnejši, temveč posluši^te raje glas srca. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi se čimprq postavili na svojenoge. saj imate za to prav odlične pogoje. DEVICA ^ Ona: Odgovorna vprašanje, ki se vam zadnje Čase stalno ponavlja, morate iskati predvsem v srcu, saj ga drugje ne morete najti. Omislili boste o svojem življenju in sprejeli kar nekaj odločitev, kako na-prej. On: Čeprav ste naredili vse, kar je bilo pametno in potrebno za ohranitev utečenih navad. se vam je življenjski ritem podrl Partnerka vam bo skušala pomagati, a tokrat res ne boste imeli prave sreče^ Ona: Če boste občasno nekoliko napeli ušesa, boste izvedeli marsikaj, kar vam lahko koristi. Partner vam bo pri tem obilo pomagal, pa bodo tako uspehi celo obilriejši, kot ste lahko pričakovali. On: Nekdo vam bo skušal nagajati, vendar mu pravočasno povejte, da ste ga spregledali in ga s lem postavile na hladno. To ga bo povsem streznilo, vi pa boste vse skupaj izrabili in uveljavili svoje na^e. OruL Raje vprašajte še enkral. najslabše bi bilo. Če bi si vse skupaj napačno tolmačili. Skušajte se dobro prepričati, preden storite naslednji korak, da kasneje ne boste razočarani. Pre-vidrwst je mati modrosti! On: Nekdo vas bo skušal prijetno presenetiti, toda vi boste vse že vedeli. Vseeno se boste prav imenitno zabavali. In nikar pri tem ne pozabite na prijatelje, saj bo tako še veliko bolj zanimivo ... Št. - 20. lunij 2008 m Tna G. in njena hä sta&e kot velHü liuUteljid (predvs^) muc Zvitorepke razvesefilL Zvitorepka v knežjem mestu v Celju so pred öaevi trije veterinarski navdušenci odprli svojo veterinarsko ambulanto. Zamise) je sprožil veterinar Rok Krajnik, ki je bil prvi glas zaved^ča Zon2ani. Da se mu ^ pri tem pridružila §e njegova Viktorija Lončar, ki se je doslej urila le v lučaj stran oddaljenem Veterisarskem centru Celju, je bilo jasno. V ekipo pa je povabil še Klavdijo AŠeoberger iz Savinjske veterinarske postaje v Žalcu. Kot je bi]o videti na otvoritvi» na mlado ekipo prisega kar nekaj znanih osebnosti; obetaven dirigent Simon DvorSak. pa Tina G., lastnika Ranča Kaja in Grom, uradno otvoritev pa je »požegnal« še sam župan knežjega mesta Bojan Šrot. Foto: GREGOR KATJC UradnojakonkurencilSeprav bi najbrž lahko zrasla kje dnigje kot v isti uKci) nazdravil tudi direktor sosednjega Vetennarske^a centra Detje Viktor Štokojnik. Zvitorepka alias Rok, Viktorija In Klavdija Med kenijskimi pastirji Za celjskega zdravnika Miiana Rajtmajerja )e že dolgo znano« da Je strasten popotnik in da že skoraj ni dežele» ki je ne bi obiskal. Posnetek, s katerim so opremili njegov intervju v JCrki-nem glasilu, je iz Kenije, kjer tamkajšnji pastirji očitno niso imeli oič proti po* moči iz Evrope ... PLE^SKJVRSTVO FASADERSTVO i^KUGLER KöSOs^lOVQ \6 3000 CEUE G«M 041 «SI Oft M 03 490 0143 Ironično, bolj kot si zeK Gusti umetno postarati les. manj hta svoja sledi puščajo pri njam. Te3io bi mu dovek prisodil 50 let. »Feelingfcje narediti nekaj novega Violinist, po potrebi kitarist, živi izvor »norih« idej, podjetnik ter po novem še abrahamovec Avguštin Pe-nič je za svoje prijatelje pripravil prav posebno rojst-nodnevno zabavo ter tako znova dokazai svoj življenjski moto: »Feeling« je narediti nekaj novega, nekaj, kar še nihče drug ni naredili Prostore Plesnega foruma Celje je zasedlo 100 Gusti-jevih prijateljev, ki so predvsem uŽivaD v izbranih glasbenih special)tetah. Za nekaj izmed njih je član nekdaj priljubljene skupine Kladivo, konj in voda poskrbel sam. pri petju in plesu pa je ne samo blestela, temveč dobesedno žarela (na delu so bili pirotehnični pripomočki) njegova hči Taja. Pa še nekaj o delu, ki ga nihče ni naredil... Avguštin, ki je uspešen podjetnik postal po naključju, že nekaj časa razkriva zakone fizike pri iskanju popolnega, mističnega tona violine. Ko mu bo to uspelo« bo lahko iz treh let starega lesa izdelal violino, ki bo zvenela, kot da je stara vsaj 150 let. ROZMARl PETEK, folo: NATAŠA MÜLLER / ) Gustijeva hci Taja je povaUjence zabavala s pe^em in ognjenim plosom.