PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE, ISSN 1580-0547, LETNIK I, DECEMBER 1999 številka 7 OBVESTILO Spoštovane občanke in občani Medvod! Z izvršnim odborom Notarske zbornice Slovenije smo se dogovorili o odprtju NOTARSKE PISARNE V PROSTORIH OBČINE MEDVODE, C. KOMANDANTA STANETA 12 Notarska pisarna bo začela poslovati v ponedeljek, 3. januarja leta 2000, v pritličju občinske stavbe - soba 5. Prepričani smo, da boste tudi v letu 2000 z veseljem prihajali v občinsko stavbo na Cesti komandanta Staneta 12. ŽUPAN Stanislav ŽAGAR Spoštovane občanke in občani! Minevajo dnevi, leta, desetletja in stoletja. Letos mineva tisočletje. Vsako novo leto pričakujemo z veseljem in upanjem, da bo polno uspehov, sreče, zdravja, zadovoljstva in vsega lepega. Sanj in dobrih želja nam ne morejo omejiti niti tisočletja. Kaj vse nam bo prineslo novo leto, novo stoletje, novo tisočletje? To se sprašujemo, ko delamo obračune za nazaj in kujemo načrte za prihodnost. Morda novo, tako želeno službo, novo stanovanje, morda poroko ali rojstvo otroka. Ali smo storili vse, da se lahko te želje uresničijo? Srečen in zadovoljen človek je tisti, ki lahko dela in ustvarja zase, za svojo družino in družbo. Bogastvo človeka ni le materialno, je tudi in predvsem duhovno. To pa nam zagotavljajo urejene in trdne družine, srečni in zadovoljni otroci in mladina, ki gleda in vidi v prihodnost. Božič in dnevi, ki so pred nami, so dnevi miru in praznovanja, dnevi, ko smo si ljudje bližji, ko si vzamemo čas za razmislek o sebi in svetu. To so dnevi dobrih želja in dnevi obdarovanja. Da ne ostajamo vedno le pri lepih besedah, z deli dokazujmo iskrenost svojih besed skozi vse prihodnje leto. V imenu vseh, ki upravljamo občino, vam zagotavljam, da se bomo potrudili, da iz občinske hiše ne boste odhajali nezadovoljni. Novo leto naj nam da upanja in moči, da skupaj pridemo v srečnejše čase, čase miru, dobrote in sprave med ljudmi. Z željo, da skrbi, težave in trpljenja, vsi pustili bi za sabo, da bi v novem tisočletju spremljala vas le sreča, zdravje in veselje vam voščimo srečno novo leto. Vaš župan Stanislav Žagar 9. seja občinskega sveta Svetniki SKD in SDS zapustili sejo Svetniki so bili skorajda soglasni, da je osnutek zazidalnega načrta za novo naselje Brezovec dober in pripravljen za javno razgrnitev. Njihova stališča pa so bila ponovno povsem različna o tem, kako sestavo odborov in komisij uskladiti z zakonodajo. Kdo ni več in kdo je nov v odborih in komisijah Vse razrešitve in nova imenovanja so bila posledica usklajevanja z zakonodajo, ki zahteva, da mora biti vsaj polovica članov v odborih in komisijah občinskega sveta iz vrst svetnikov. V odboru za turizem in gostinstvo so razrešeni Filip Češenj, Miroslav Gantar in Stanislav Bukovec, za novega člana pa je imenovan Alojz Tršan. V odboru za družbene dejavnosti so razrešeni Bogdana Kolenbrand Teršek, dr. Igor Lukšič in Primož Jurman. Namesto njih so za člane imenovani Marija Kunstelj, Aleksander Bartol in Alojz Tršan. V statutarno pravni komisiji sta bila razrešena Jožef Ločniškar in Jožef Zupan. Njuni mesti sta zasedla Nevenka Plešec in Anton Pušar. V komisiji za varovanje naravne in kulturne dediščine ter arhiv sta nova člana Štefan Čebašek in Vida Bališ, ki sta nadomestila Martino Čermelj in Franca Bončo. V odboru za urejanje prostora in ekologijo so razrešeni Milan Cotič, Andrej Sušnik, Jožef Ločniškar in Aleš Korbič. Za nova člana odbora sta imenovana Božidar Habjan in Martina Čermelj. Jožef Mežnaršič, Bojan Kržišnik in Doran Konjar so razrešeni člani odbora za komunalne dejavnosti. Novi člani so Štefan Čebašek, Leopold Knez in Nevenka Plešec. V odboru za kmetijstvo in gozdarstvo so razrešeni Franc Šušteršič, Milan Starman in Janez Hočevar. Nadomestili jih bodo Janez Burgar, Aleksander Mrak in Anton Pušar. Stanislav Novak, Ivan Regoršek in Olga Verovšek so razrešeni člani odbora za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Nov član je Aleksander Mrak. Hkrati so bili razrešeni tudi predsednik in člani odbora za prireditve, ki je po novem delovno telo pri županu. Oglašujte v Sotočju Osnutek zazidalnega načrta za novo naselje Brezovec je svetnikom predstavil njegov pripravljalec Peter Gabrijelčič, ki se je ob tej priložnosti pohvalil tudi sodelovanje s tričlansko komisijo svetnikov, ki jo je imenoval občinski svet. Ta je namreč bedela nad pripravo zazidalnega načrta in v dobršni meri vplivala na izrabo prostora in arhitektonsko podobo bodočega naselja. Pozitivno stališče so predhodno podali tudi predsedniki odbora za razvoj, odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in komisije za naravno in kulturno dediščino, ki so svetnikom tudi predlagali njegov sprejem. Več pripomb je imel le predsednik odbora za urejanje prostora in ekologijo Janez Burgar, ki je bil ob končnem glasovanju tudi edini svetnik, kije menil, da osnutek zazidalnega načrta še ni pripravljen v tolikšni meri, da bi šel lahko v javno razgrnitev. Vsa enotnost občinskega sveta se je porušila ob vprašanju, na kakšen način sestavo delovnih teles občinskega sveta uskladiti z zakonodajo. Ta namreč pravi, da mora biti vsaj polovica članov v posameznih komisijah in odborih iz vrst svetnikov. Temu v delovnih telesih medvoškega občinskega sveta vse do sedaj ni bilo tako. Predvsem Janez Šuštarčič je želel odgovor na vprašanje, ali so bili komisije in odbori, ki so se doslej že več kot pol leta pridno sestajali in delali, zakoniti, in ali so zakoniti sklepi, ki sojih do sedaj sprejeli. Vodja oddelka za splošne in pravne zadeve Vanja Debeljak je zagovarjala stališče, da je bilo imenovanje odborov in komisij na začetku mandata kljub vsemu zakonito, in da je potrebno sedaj le njihovo sestavo uskladiti z zakonodajo. Jože Duhovnik je to njeno izjavo komentiral, češ da je torej občinski svet zakonito sprejemal nezakonite sklepe. Da bodo komisije in odbori po novem bolj politično kot pa posvetovalno telo občinskega sveta, je bilo edino dejstvo, s katerim sta se strinjala tako leva kot desna stran 21-članskega omizja. Vladajoča koalicija je menila, da zakonodaji lahko zadostijo že tako, da nekatere zunanje člane v odborih in komisijah zamenjajo s svetniki. Skupina svetnikov Nestrankarske liste za razvoj krajev Občine Medvode, skupina svetnikov LDS, SLS, ZLSD, Zelenih Slovenije in Desus-a je zato oblikovala svoj predlog, ki je bil predhodno skorajda v celoti potrjen tudi na KVIAS-u in dan v presojo občinskemu svetu. Opozicija je zagovarjala stališče, da je potrebno dosedanje komisije in odbore razpustiti in zakonodaji primerno, in v dogovoru z vsemi strankami, sestaviti nove liste. Jože Duhovnik je ob tej priložnosti predstavil celo izračun predvidene sestave odborov in komisij, če bi prej omenjeni predlog sprejeli. Da taka sestava ne odraža volje volivcev, in da bi bili nekateri svetniki tako celo v štirih delavnih telesih, medtem ko bodo razrešeni nekateri poznavalci problematike, je bilo njihovo stališče proti ponujenemu predlogu. Kot je bilo slišati iz burne razprave, ki je sledila, naj bi svoj predlog Kviasu dala tudi SDS, vendarle ni dobil zadostne podpore. Svetniki iz vrst SDS doslej sicer niso želeli sodelovati, kot so dejali, v nezakonitih odborih in komisijah, tokratni predlog pa so predstavili kot ponovno željo po sodelovanju. Vendar je legitimna večina svetnikov njihovo stališče zavrnila. Svetniški skupini SKD in SDS zato nista želeli glasovati o ponujenem predlogu in sta sejno sobo zapustili. Pridružil se jim je tudi Bojan Kržišnik (Neodvisna stranka 1-2-3). kije bil po tem predlogu edini svetnik, ki naj bi bil razrešen kot član odbora za komunalne dejavnosti. Odgovora na vprašanje, zakaj seje kot edini svetnik znašel med predlaganimi za razrešitev, mu med razpravo predlagatelji zamenjav niso dali. V sejni sobi je ostalo 13 svetnikov in 12 med njimi, Roman Tehovnik je namreč vedno glasoval proti, je soglasno sprejelo vse razrešitve in nova imenovanja. Svetniški skupini sta se sicer na sejo vrnili, vendar sta se po petnajstminutnem odmoru odločili, da na nadaljevanju 9. seje občinskega sveta ne sodelujejo več. Ali je to le začasna odločitev, ob odhodu iz sejne sobe niso komentirali. Ostali svetniki so nato soglasno dali pozitivno mnenje k imenovanju Marjane Jelen za ravnateljico OŠ Simona Jenka v Smledniku in sprejeli predlog o ukinitvi javnega dobra. S prepisom nekaterih zemljišč najprej na občino Medvode in nato na državo, naj bi namreč pospešili realizacija krožišča na klancu. SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci (Silvana Knok, Jože Jarc), odgovorna urednica Leopoldina Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Zalar. Priprava za tisk Media Art, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA. d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 7 je priloga 102. številke Gorenjskega glasa. 24. decembra 1999, tiskana je na okolju prijaznem papirju, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Javna razgrnitev osnutka odloka o zazidalnem načrtu z,a območje Brezovec Novo naselje Bresovee 59 enodružinskih stanovanjskih hiš v degradiranem gozdu na obrobju hriba Brezovec Od 1. decembra 1999 do 14. januarja 2000 je v sejni sobi občine Medvode in prostorih KS Smlednik in KS Pirniče na ogled osnutek zazidalnega načrta za novo naselje Brezovec. Ves ta čas lahko krajani vpišejo svoje mnenje v priloženo knjigo pripomb ali jih pošljejo na Občino Medvode. Če seveda dodatnih pojasnil in odgovorov ne bodo zahtevali na javni obravnavi, ki bo 11. januarja 2000 v sejni sobi Občine Medvode. Nobenega dvoma ni več, da bo v degradi-■ ranem gozdu na obrobju hriba Brezovec zraslo novo naselje stanovanjskih hiš. Občinski svetniki so ga namreč, po večkratnih preverjanjih mnenja krajanov, uvrstili v Odlok o spremembi dolgoročnega plana občine Medvode. Na zadnji seji občinskega sveta so svoje pozitivno mnenje dali tudi osnutku zazidalnega načrta, ki predvideva gradnjo 59 enodružinskih stanovanjskih hiš in večnamenskega objekta za oskrbno servisni dejavnosti. Določeni so trije različni, tipi stanovanjskih hiš, ki se med seboj ločijo po velikosti. Pripravljalec zazidalnega načrta je za javno razgrnitev pripravil tudi maketi prostorske izrabe prostora in arhitektonske podobe objektov. Še največ pripomb na predstavljen osnutek zazidalnega načrta so doslej imeli člani odbora za urejanje prostora, ker po njihovem mnenju ni jasno opredeljeno, kako naj bi se reševala oskrba s pitno vodo v bodočem naselju. Pripravljalec zazidalnega načrta je sicer predvidel lastno vrtino in vodovodni sistem, s katerim naj bi upravljal Kranjski vodovod. Odborniki so predlagali tudi variantno rešitev priklopa na že obstoječe vodovodno omrežje. Želijo, da bi se pred sprejetjem zazidalnega načrta Vodovod Kranj jasno opredeli do obeh možnosti, kajti le tako naj bi bilo jasno, v kolikšni meri bi v prihodnosti stroški bodisi vzdrževanja bodisi oskrbe padli na ramena občine. Podobno vprašanje so zastavili tudi pri načrtovani gradnji lastnega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Po njihovem mnenju se mora od investitorjev zahtevati ureditev biološkega čiščenja odpadnih voda in stalni nadzor nad delovanjem čistilne naprave. Družina Lazarini kot predstavnik investitorjev je sodelovala pri vseh dosedanjih obravnavah osnutka zazidalnega načrta in obljubila, da bo pri pripravi predloga, skupaj s strokovnim sodelavcem Petrom Gabrijelčičem, upoštevala vse dobronamerne pobude krajanov in svetnikov. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/94, 71/93) in Statuta Občine Medvode (Ur. list Rs, št. 34/95, 47/95 in 82/98) je župan Občine Medvode sprejel SKLEP o javni razgrnitvi OSNUTKA ODLOKA 0 ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA ŠS 10/13-BREZOVEC I. Javno se razgrne Osnutek zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 10/13 - Brezovec za gradnjo stanovanjskega naselja. II. Osnutek odloka bo javno razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Smlednik, Smlednik 63, Smlednik, Krajevne skupnosti Pirniče, Zg. Pirniče 6, Medvode in v sejni sobi Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode od srede, 1. decembra 1999, do 14. januarja 2000. Med javno razgrnitvijo bo v torek, dne 11. januarja 2000, ob 18.00 uri organizirana javna obravnava v sejni dvorani Občine Medvode (pritličje), Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. III. Pisne pripombe k osnutku odloka boste lahko vpisovali v knjigo pripomb na krajih razgrnitve, ali poslali na Občini Medvode, Občinska uprava, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode, s pripisom: "Pripombe na javno razgrnitev". Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. ŽUPAN Številka: 3339/99 OBČINE MEDVODE Datum: 24. 11. 1999 Stanislav ŽAGAR Podvoz pod železnico odprt Varno in hitro do Medvod Gradbeno podjetje Slovenskih železnic je zgradilo podvoz v Medvodah, investitorja pa sta bila občina in Slovenske železnice. Medvode - V Medvodah so konec novembra dobili novozgrajeni podvoz pod gorenjsko železniško progo. Podvozje zgradilo Gradbeno podjetje Slovenskih železnic. 120 milijonov tolarjev za dograditev podvoza sta zagotovila občina Medvode in Slovenske železnice. Z izgradnjo podvoza se je za prebivalce desnega brega Sore zelo skrajšala pot do Medvod. Ta "bližnjica" pa je zdaj tudi veliko bolj varna, saj je bilo do zdaj na poti čez železniške tire že več nesreč. Z izgradnjo železniškega podvoza pa zdaj kliče po čimprejšnji ureditvi tudi cesta, za katero bo po ocenah treba zagotoviti 50 milijonov, pred začetkom urejanja pa bo treba pridobiti še nekaj soglasij od lastnikov zemljišč. Z izgradnjo podvoza in bodočo ureditvijo ceste, ki bo še bolj približala desni breg Sore Medvodam, pa bo izstopila sence neurejenosti v občini sedanja nedokončana športna dvorana, ki je že postala svojevrsten spomenik. Ob rob srečanju turističnih delavcev Moja dežela - lepa in gostoljubna V četrtek, 25. novembra, so medvoški turistični delavci že tretjič pripravili prireditev pod naslovom: MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA. Organizator shoda je občinski odbor za turizem in gostinstvo. Letos so to organizirali v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori in to s prav posebnim namenom. Srečanja so se udeležili vsi, ki so bili povabljeni, kar kaže na to, da je turizem pri nas še kako pomembna dejavnost in ji bo potrebno posvetiti še več pozornosti. Zakaj podelitve priznanj? V Sloveniji poteka akcija ocenjevanj pod imenom Moja dežela - lepa in gostoljubna že dalj časa in ves ta čas so se tudi medvoški kraji in objekti "borili" za uvrstitev. Po ponovni vzpostavi občine, pa so tovrstno akcijo po zaslugi članov prvega odbora za turizem in gostinstvo organizirali tudi v novi občini. Da je takšna akcija v Medvodah potrebna in pomembna izhaja iz dejstva, da so bile Medvode nekoč že pomemben turističen kraj za Ljubljano. Imeli smo tudi že naziv "Letoviški kraj Medvode", kamor je poleti vozil poseben kopalni vlak. Zato je takšna akcija nujna, da bi pri urejanju in privabljanju turistov in izletnikov sodeluje vsak občan po svojih močeh. Štiričlanska komisija (Sandi Bartol, Barbara Lapuh, Boris Primožič in Jože Jarc) si je ogledala več kot 40 hiš, kmetij, gostiln, javnih objektov, šol in zavodov ter krajev v občini. Vsako ocenjevanje je težko in tudi tokrat ni bilo drugače. Rezultat končnih ocen je naslednji: Za lepo urejene hiše so dobili priznanje -Družina Vinka Tršana in Marjan Zupančič iz Valburge, Franci Šetina iz Zbilj 97. Za lepo urejene kmetije - Jože Jerala iz Hraš 44, Zdravko Veber iz Ladje in Andrej Škof iz Vaš. Med najbolj urejenimi hribovskimi kraji so bili - Katarina, Osolnik in Selnica in med izletniškimi kraji so dobili najboljše ocene - Zbilje, Dragočajna in Golo Brdo. Komisija je največ točk namenila naslednjim zavodom oz. šolam - Vzgojno izobraževalni zavod Frana Milčinskega ter OŠ v Pirničah in Smledniku. Pri ogledu javnih objektov so se najbolje izkazali - zgradbi Občine in Zdravstvenega doma ter gasilski dom v Zbiljah. Komisija je letos tudi prvič obiskala gostinske objekte in kdo so se najbolj potrudili - Gostilne na Robežu, Mihovec v Pirničah ter Dobnikar na Katarini. Smo na pravi poti? Pri podelitvi priznanja Občini Medvode je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, da je delo turističnih delavcev in tudi občanov Medvod dobro in na pravi poti, saj sta letos na tovrstnem državnem tekmovanju dobila kar dva kraja iz iste občine (Katarina v kategoriji - hribovski kraji in Sora v kategoriji - drugi kraji), kar je edinstven primer v Sloveniji in dodal, da je naša bodoča naloga, da bi z urejenostjo posameznih krajev v prihodnosti uspeli tck- Župan občine Stanislav Žagar in predsednik odbora za turizem in gostinstvo Sandi Bartol sta podelila priznanje tudi Francu Jezeršku iz Hiše kulinarike Jezeršek v Sori. Za najlepše urejeno hišo je dobil priznanje Vinko Tršan. movati v evropskem tekmovanju. Tudi kraj (Hiša kulinarike), kjer smo danes podelili priznanja to možnost nakazuje. Morda izgle-da na prvi pogled to res utopija, vendar pa imajo nekateri naši kraji idealne osnove, da V iMŠkem sta kraja Sora in Katarina iz občine Medvode osvojila prvo mesto. Priznanja je podeljevala Turisti na zveza Slovenije. Četrta z leve na sliki je predstavnica Sore, prvi z desne pa je predstavnik Katarine. jih v naslednjem obdobju uredijo do te mere, da bodo sposobni konkurirati vsaj v eni kategoriji. Vse premalo se zavedamo, kaj nam bi morala pomeniti tovrstna priznanja. V naši občini smo dobili že kar nekaj priznanj, vendar turist oziroma izletnik, ne more nikjer videti omenjenih priznanj na javnem mestu. Drugod imajo takšna priznanja v povečanem merilu postavljene ob vhodu v kraj z opozorilom, da obiskovalec prihaja v prijazen in urejen kraj. Pri nas žal zaenkrat lahko to vidimo samo v zaprtem hodniku ali morda spravljene v mapi. Škoda! V prihodnje bo moral odbor za turizem in gostinstvo pripraviti pravilnik za celotno dejavnost ocenjevanja v prostoru, v katerem živimo. Krajevne skupnosti, TUristična in druga društva pa veliko več napraviti na tem področju in se odpreti tudi navzven ter povedati, kaj se pri njih dogaja in o tem obvestiti komisijo, da bodo ocene še pravičnejše. Zgled - vreden posnemanja V začetku članka smo zapisali, da je bila prireditev podelitve priznanj v Hiši kulinarike v Sori s posebnim namenom. Več razlogov je obstajalo za takšno odločitev, predvsem pa: Državno priznanje SORI IN KATARINI, in posebno občinsko priznanje za promocijo naše občine, ki jo družina Jezeršek in vsi zaposleni v HIŠi KULINARIKE opravljajo ne samo po Sloveniji, temveč tudi zunaj njenih meja, kot sta poudarila tako župan Stanislav Žagar kot predsednik Odbora za turizem in gostinstvo Sandi Bartol ob podelitvi priznanja, ki ga je v imenu hiše prevzel vodja in tvorec g. Franci Jezeršek. Po mnenju mnogih bi morale Medvode to bolje izkoristiti in tudi ceniti. Prepričan sem, da se na tem mestu lahko v imenu turističnih delavcev v občini zahvalimo tako vodstvu in delavcem Hiše kulinarike kot tudi KS Sora za prijazno povabilo, da smo to prireditev izpeljali tudi z njihovo pomočjo v kraju z državnim priznanjem za njihovo urejenost in gostolubje, gostitelj pa je na prijeten način pokazal, kje se sprejme gosta ob prihodu. Podelitev priznanj je povezovala Silvana Knok, program pa je popestri lil Kvartet saksofonistov iz Medvod. Med družabnim srečanjem pa so se pridružili še sorški pevci z lepo zapetimi pesmimi. Udeleženci pa so se razpravljali in delali načrte, kako naprej in ob slovesu dejali: Nasvidenje prihodnje leto! KJE? Novo iz Colorja Za večjo konkurenčnost in ekologijo Vrednost naložbe v nov obrat za proizvodnjo praskati premazov je 600 milijonov tolarjev. Srečno 2000! Color je v procesu lastninskega preoblikovanja uveljavljal za 686 milijonov tolarjev ekoloških rezervacij. Časovne omejitve, do kdaj je Color dolžan toliko sredstev nameniti v ekologijo sicer ni, vendar vodstvo meni, da so z novim programom praškastih premazov, te ekološke rezervacije že upravičili. Nova proizvodnja naj bi bila prijaznejša tako za delavce, za okolje, kot za končnega uporabnika. Proizvodnja praškastih premazov je novost v Colorjevih programih. Z delom v novem obratu, ki je rezultat predvsem lastnega znanja in tehnoloških rešitev, so začeli v mesecu novembru. Vrednost naložbe je 600 milijonov tolarjev. “Za ' naložbo smo pridobili 400 milijonov tolarjev posojila Ekološkega sklada, kar kaže na to, da je investicija res ekološko naravnana. Gre za ekološko pri-zvodnjo brez tehnoloških odpadkov in skorajda 100-odstotnim izkoristkom pri barvanju,” pravi Pavel Peterka, vodja projekta. Za razliko od proizvodnje klasičnih premaznih sredstev se v proizvodnji praškastih premazov ne uporablja organskih topil, ki so vir onesnaževanja in zdravju škodljivega delovnega okolja. Proizvodni proces poteka v zaprtem tokokrogu. Kroži tudi hladilna Pavel Peterka, vodja projekta voda, tako da iz obrata v okolico ne spuščajo nobenih odpadnih voda. Prah, ki nastaja se odstrani s centralnim odsesevalnim sistemom in prefiltrira. “To pomeni, da gre v okolico le čist zrak, vse ostalo ostane tukaj,” zagotavlja Primož Dražumerič, ki je vodja obrata, v katerem naj bi pridobili dobre izkušnje za večjega na novi lokaciji v Preski. Končni proizvod je praškasti premaz, ki ne vsebuje organskih topil, kar pomeni, da je delo z njim možno brez zaščite. Premaz je v obliki trdih delcev, ki se zaradi elektrostatskega naboja oprimejo predmeta, ki ga želimo zaščititi in hkrati pobarvati. Slabost praškastega premaza v primerjavi s klasičnimi barvami je predvsem ta, da je za njegovo utrjevanje potrebna relativno visoka temperatura, vsaj 150 stopinj celzija. Poleg tega se lahko nanaša zaenkrat le na kovinske dele, ki morajo biti zaradi načina nanosa prevodni. Zato v tem trenutku še ni namenjen široki potrošnji, vendar gre razvoj prav v tej smeri. Vodja razvoja Tone Hrovat je kot eno izmed njegovih pomembnih prednosti izpostavil možnost recikliranja. Prah, ki gre namreč mimo objekta nanosa, lahko ujamemo, presejemo in ga vrnemo nazaj v uporabo. Ekološko tehnološka sanacija v podjetju Donit Tesnit Ekologija s ekonomskim računom Naprava za čiščenje in regeneracijo toluena in destilacijska naprava za etanol že prinaša dobre rezultate X V procesu izdelave tesnilnih plošč se uporablja organsko topilo tolucn, ki je poleg eksplozivne nevarnosti tudi škodljiv zdravju in ne ravno poceni, zato je njegova regeneracija obvezna in tudi ekonomsko upravičena. “Obstoječa naprava za čiščenje zraka iz okolice delavnih mest je bila tehnološko zastarela in premajhne kapacitete. Ker etanola nismo regenerirali smo letno izgubili tudi do 30 milijonov tolarjev. To so bili, poleg okoljevarstvenih, zado- : Franc Velkavrh, direktor za strateške projekte v Donit Tesniti, d.d. stni razlogi, da smo se avgusta lani odločili za novo napravo, ki pa že prinaša predvidene rezultate. Beležimo 20-odstoten prihranek energije in za polovico manjšo izgubo topil, ki smo jih prej spuščali v ozračje,” pravi direktor za strateške projekte Franc Velkavrh. Po dobrih štirih mesecih obratovanja so presenečeni predvsem nad prihrankom energije, medtem ko so rezultati emisij škodljivih snovi v okolje in na delavnih mestih v skladu s pričakovanimi, torej dobri. ! TRAMPUŠ BOJAN, s.p. - centralne kurjave Škofjeloška cesta 20 tel.: 061/613-020 Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2000 G/ ŠIVILJSTVO THSTUME STORIM IN rtOOiUA IZMIKOV IRENA ČEBAŠEK, s.p. Podreča 7, 4211 Mavčiče, TRGOVINA Medveška 3 KNJIGARNA IN PAPIRNICA PIROTEHNIKA - OGNJEMETI STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO Alenka Habjan, s.p. Trampužema ul. 4, Medvode ooST/^ WncaV0‘\ VEDVO°E' r,/- 612 348 C GOSTILNA PRI KOLODVORU Bencak MEDVODE tel. 612 349 Po opravljenem nadzoru emisij škodljivih snovi in izdanem poročilu s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, deluje čistilna naprava skladno z zahtevami slovenske in evropske okoljevarstvene zakonodaje. Naložba je vredna 350 milijonov tolarjev in se bo, glede na dobre rezultate, povrnila v petih letih. V podjetju Donit Tesnit so na ta način skorajda v celoti izpolnili strateški načrt ekološke in tehnološke sanacije iz leta 1995, ki dobil tudi potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor. Za izvedbo načrta, ki poleg čistilne naprave, vključuje še obnovo podzemnega skladišča in pretakališča za topila ter sanacijo proizvodnega prezračevanja, je podjetje že namenila več kot 600 milijonov tolarjev. Na ta način so poskrbeli tudi za veliko večjo požarno varnost v podjetju in okolici. Do konca leta 2000 morajo le še v skladu z zakonodajo preostalo azbestno proizvodnjo nadomestiti z brezazbestno. SANIP, d,o.o, Pevec Iztok Cesta talcev 14, Medvode tel.: 061/612-468, GSM: 041/674-030 Zahvala sa povabilo Papirnica Goričane je 8. decembra organizirala srečanje za vse svoje upokojence. Ti so z zanimanjem prisluhnili direktorjevemu poročilu o proizvodnji papirja in izboljšavah na papirnem stroju. Tudi upokojenci so ponosni, daje podjetje letos dobro poslovalo in doseglo finančni uspeh. To so med drugim zapisali tudi v zahvali, ki so jo naslovili na direktorja, potem ko so bili prijetno presenečeni nad pogostitvijo in obdaritvijo. Med drugim so zapisali še, da mu želijo veliko uspeha pri vodenju papirnice in hkrati izrazili upanje, da se bo skupaj s sodelavci tudi v prihodnje spomnil nanje in jih povabil v svojo sredino. “Kako malo je treba storiti, da je starejši človek v določenih trenutkih srečen in zadovoljen, Dejstvo pa je, da smo vsi na isti poti,” so med drugim, v imenu vseh upokojencev, zapisali Milan Tehovnik, Rudi Trampuš in Vinko Šimnovec. Sejem Narava - Zdravje, 19. - 24. 10. 1999 Predstavitev OS Preska, Medvode OŠ Preska iz Medvod je sodelovala na letošnjem sejmu Narava - zdravje, ki je potekal od 19. do 24. oktobra 1999 na Gospodarskem razstavišču. V okviru EKOBAZARJA, srečanja osnovnih in srednjih šol, ki v svoje delo vključujejo skrb za varovanje okolja, se je predstavila z: - Raziskovalno nalogo: “Prispevek učencev in njihovih družin k varovanju okolja”, ki so jo v šolskem letuv 1998/99 izdelale Tanja Zupančič, Sabina Čarman in Urša Cvajnar. - Ekološko-raziskovalnim taborom sedmo-šolcev, ki je letos že šesto leto potekal v domu PD Ljubljana-matica na Komni. - Kolesarjenjem učencev 3a razreda po Sloveniji. V letu 1994 smo na OŠ Preska prvič izvedli t.i. planinsko šolo v naravi na Komni. Osnova nam je bila ideja, ki se je porodila na enem od športnih dni s planinsko vsebino, na kateri je bil prisoten tudi Joe Gostiša, planinski vodnik in gorski reševalec. Osnovni cilji tabora so: - izoblikovati pri učencih pristen odnos do narave ter smisel za čistočo naravnega okolja in za varstvo narave kot podlago ekološke ozaveščenosti. - prispevati k skladnemu celostnemu razvoju mladega človeka - izobraziti in vzgojiti mladega človeka, da bo gorništvo razumel in sprejel kot posebno vrednoto in si v različnih življenjskih obdobjih z njim bogatil življenje in krepil zdravje. Poleg orientacije, vremenskih razmer v gorskem svetu, ekologije in varovanja narave največ časa namenimo prvi pomoči ter gibanju v gorskem svetu in varni hoji v gorah. Zadnjih nekaj let na področju prve pomoči sodelujemo z g. Karmen Goljuf, medicinsko sestro z dolgoletnimi izkušnjami na reševalni postaji Ljubljana, ki je na tem področju vnesla veliko življenjskih situacij (eno od teh so učenci tudi predstavili na letošnjem sejmu). Že od vsega začetka z nami sodeluje GRS, Joe Gostiša, Marko Jurič, Ljudmila Kropeč in planinski vodnik Jani Bratina. Kasneje smo k sodelovanju pritegnili reševalno skupino z lavinskimi psi iz Kranja, Julko Koropec, Alenko Zorič in nekatere druge. Na tabor smo povabili tudi priznane slovenske alpiniste, Vikija Grošlja, Lada Vidmarja. Vsak izmed njih je dodal svoje poglede, znanje in izkušnje v mozaik naših taborov. V letu 1997 smo v goste povabili 23 učencev 3.b razreda Slovenske gimnazije iz Celovca, kjer se je šolala naša bivša učenka Kaja Novak. Skupaj z njenimi starši smo navezali stike z g. Jožkom Kovačičem, profesorjem slovenskega jezika na Slovenski gimnaziji v Celovcu, ki je bil nad našo idejo skupnega tabora navdušen. Po dolgotrajnih pripravah smo se v ponedeljek, 16. junija 1997, odpravili proti Bohinju in tako začeli petdnevno druženje s prijatelji iz Celovca. Sedmošolci, člani novinarskega krožka, so spremljali tabor in predstavili projekt na radiu Dur, kamor so se neposredno iz Komne tudi oglasili, učenci Slovenske gimnazije iz Celovca pa so se oglasili v slovensko oddajo na Koroškem radiu. Staršem smo pripravili prikaz dogajanja na roditeljskem sestanku. Tabor smo vsako leto popestrili s čim novim: - Slikanje zaščitenih alpskih cvetlic in planinskih motivov na majice - Kviz z ekološko vsebino - Fizika nad 1500 m - AIDS - kaj vem in še ne vem o njem Ob tej priložnosti smo s pomočjo Tiskarne LIST izdali bilten, v njem pa strnili vtise in fotografski material z dosedanjih taborov. Gospodu Ladu Vidmarju se za pomoč iskreno zahvaljujemo. Podrobnejše pa si lahko tabor ogledate na spletni strani OŠ Preska http://www2.arnes.si/~opreskalj/tekst/os- nova.htm Na osnovni šoli Preska smo organizirali tri kolesarske izlete po Sloveniji za 3.a razred. V tem razredu imajo učenci športno vzgojo vsak dan v tednu. Glede na to, da se učenci veliko ukvarjajo s športom že pri samih urah športne vzgoje, smo menili, da bodo sposobni s kolesom prevoziti približno 100 km v treh delih, pa tudi učni program v tretjem razredu se navezuje na kolesarstvo. Pri izbiri izletov smo si pomagali z Velikim kolesarskim vodnikom po Sloveniji, avtorja Igorja Maherja. Izlete smo skrbno načrtovali. Učenci so morali najprej poskrbeti za popolno opremo svojih koles. Največji problem nam je predstavljal prevoz koles na izhodiščno mesto. Mamica neke učenke se nam je ponudila, da nam kolesa prepelje z manjšim tovornjakom. Štirje spremljevalci na poti in spremljevalno vozilo z nahrbtniki, malico, oblačili in prvo pomočjo, to je bila naša ekipa. Pot smo začeli v Grosupljem in prek Lučke-ga dola nadaljevali do izvira Krke, od tam pa do Muljave na Jurčičevo domačijo in naprej do Ivančne Gorice. Drugi izlet smo začeli na Uncu, si ogledali Rakov Škocjan in obkrožili Cerkniško jezero. Na zadnjem izletu pa smo občudovali kraje nad Cerknim in Baško grapo. Pred kolesarjenjem smo si zastavili kar nekaj ciljev, za katere mislimo, da smo jih v celoti izpolnili. Učencem smo želeli ponuditi nekaj novega in jim priljubiti kolesarjenje, ki je pri nas in tudi v Evropi vedno večji trend. Želeli smo združiti športno-rekreativne, kulturne in naravoslovne vsebine, prikazati in spoznati manj znane kraje naše lepe Slovenije in njene znamenitosti. Ob tem smo učencem prigovarjali, naj poskrbijo za to, da bi kraje za seboj vedno puščali čiste in tako pripomogli k ohranjanju naše lepe domovine. Kolesarjenje samo ne onesnažuje okolja in deluje pozitivno tudi z ekološkega vidika. Nenazadnje pa je bil naš cilj v učencih vzbuditi željo, da bi se še kdaj odpravili na kolo in, da bi še koga navdušili za ta prelep šport. Ker je bilo naše kolesarjenje povezano tudi s stroški, so nam na pomoč priskočili naši sponzorji (KS Vaše-Goričane, Pliva Ljubljana, Športna zveza Medvod, Majk, d.o.o., ga. Helena Kuralt), ki se jim tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo. PD Medvode Planinski tabor BOGATIN 99 V prvem tednu avgusta letošnjega leta se je 16 mladih planincev iz občine Medvode udeležilo planinskega tabora v Koči pod Bogatinom v organizaciji PD Medvode. Za izvedbo programa so poskrbeli mentorji: Anica Keber, Boštjan Gortnar, Vojko Bizant in Darinka Verovšek. Pri izletih so sodelovali še: Jože Kršinar, Vili Luštrek, Miro Plešec in Urša Vidmar. Pripravili smo bogat program s številnimi zaposlitvami: obiskali smo Krnska jezera, Mahavšček, Lanževico, mednje vključili spoznavanje narave, vremena. Udeleženci so zapisovali svoje vtise s pohodov, o počutju in tako raznoliki Komni. Svoje sposobnosti so pokazali tudi v zabavnih in športnih igrah. Ob večerih smo ocenili uspešnost posameznega dne in se pripravili za naslednji dan. S pesmijo, igrami in vozlanjem pa smo zapolnili preostali prosti čas. Bivanje pod Bogatinom sta s svojim obiskom popestrila tudi župan občine Medvode Stanislav Žagar in predsednik PD Medvode Dušan Brekič. Ob koncu tabora smo analizirali delo in uspešnost tedna. Ugotovili smo, da smo se v enotedenskem druženju veliko naučili. Smo del narave, ki jo moramo spoštovati, zato jo moramo in jo tudi lahko spoznavamo. Obenem pripadamo tudi skupini, ki ima neka svoja pravila, ki se jim vsi podrejamo. Za uspešno izvedbo tabora se moramo zahvaliti prijaznemu osebju koče pod Bogatinom, vodnikom in PD Medvode, predvsem Dušanu Brekiču, kije finančno podprlo tabor. Mladinski odsek Pl) Medvode Krajevne skupnosti Krajevna skupnost Sora Brez kanalizacije ni velikih projektov V zadnjih dvajsetih letih do popolne komunalne opremljenosti. V prihodnje še kanalizacija in plinifikacija. Mojca Barle Ivan Regoršek dah Ivana Regorška, da bi občina Medvode morala najprej podpisati listino o dobrem sodelovanju s sosednjimi občinami, preden povezave išče še drugje. Da bi jo torej s sosednjo občino povezalo kaj več kot le obnove potrebna brv, ki sorško krajevno skupnost povezuje z reteško, na drugi strani reke Sore. Skorajda obupali so namreč, da bi se odlagališče v Dragi zaprlo, saj so celo njegovi najbolj glasni nasprotniki v zadnjem času utihnili. V svet Krajevne skupnosti Sora sta bili na aprilskih volitvah izvoljeni kar dve ženski; Mojca Jamnik in Mojca Barle, ki je prevzela tudi funkcijo predsednice. To je pred njo kar 19 let zelo uspešno opravljal Vinko Peklaj. V sedemčlanskem svetu so še Andrej Trampuš, Marjan Petelinkar, Ivan Regoršek, Franc Jezeršek in Franc Plešec. “Želela si bi še več sodelovanja krajanov. Da bi me s svojimi predlogi poklicali ne le takrat, ko jih zanima, ali bo njihova cesta do jutra splužena,” pravi predsednica Mojca Barle, še vsa pod vtisi prvega letošnjega snega. Ko se trasa zakoliči “Nobenega velikega projekta ne bo več brez urejene kanalizacije. V bližnji prihodnosti bo to zahteva in ne le volja posameznikov,” pravi Vinko Peklaj, ki še vedno bedi nad realizacijo projekta, čeprav na aprilskih volitvah ni več kandidiral v svet KS Sora. Izgradnja kanalizacije od Rakovniškega ovinka naprej do Sore in hkratna ureditev in obnova vseh ostalih komunalnih vodov, je na prvem mestu plana komunalnih investicij, ki ga je svet krajevne skupnosti oblikoval za prihodnje leto in ga poslal v vednost in presojo Občini Medvode. Naloga krajevnega vodstva je predvsem pridobivanje soglasij za prekop ali odstop zemljišča za posamezne projekte. “TUdi pri nas ni nič drugače kot drugje. Krajani se premislijo še potem, ko so že dali svoje soglasje. Potrebne so spremembe projekta, kar dela podraži in zavleče,” pravi Ivan Regoršek, ki je prepričan, da so bili krajani, če so to seveda želeli, dovolj obveščeni o načrtovani kanalizaciji: “Ljudje pokažejo zanimanje šele takrat, ko je trasa že zakoličena in količki zabiti v njihovo zemljo.” Prav zato, ker nekdo ne dovoli prekopa prek svojega zemljišča, se na kanalizacijsko omrežje ne morejo priklopiti nove večstanovanjske hiše v Rakovniku. Za okolje to pomeni veliko nevarnost, saj so se ljudje v hiše že vselili, čeprav te nimajo urejenih niti greznic. Celoten projekt kanalizacije vključuje tudi ureditev pločnikov in avtobusnih postajališč. Avtobus namreč sedaj počaka sredi vasi skorajda sredi ceste. Člani sveta KS Sora so občinski upravi že predlagali, da prek javnega natečaja poskrbi za enotno podobo avtobusnih postajališč po vsej občini Medvode. Hkrati naj bi se odpravilo tudi “ozko grlo” na vhodu v vas Sora, saj je most čez Ločnico enosmeren in temu primerno nevaren. Enaka merila za vse Člani sveta KS Sora pričakujejo kategorizacijo cest v občini skladno z veljavno zakonodajo. Temu primerno v prihodnjem letu pričakujejo tudi asfaltiranje petkilometrske ceste na Osolnik. Kot menijo, bi bilo potrebno več enotnosti vnesti tudi v program sanacij, vzdrževanja in kritja tekočih stroškov v domovih krajanov, ki so namenjeni za opravljanje kulturne dejavnosti. Sorški dom, ki je pomemben center kulturnega dogajanja v občini, bo prihodnje leto potreboval novo streho nad glavo in urejene sanitarije za številne obiskovalce. Prav tako pričakujejo enoten pokopališki red, cene in merila za naložbe v pokopališča in spremljajoče objekte v celotni občini. Že kar nekaj let namreč v program komunalnih investicij predlagajo ureditev sanitarij in nadstreška pred mrliško vežico na farnem pokopališču, kjer svoje zadnje počivališče dobijo tudi pokojni iz sosednjih vasi izven občine; iz Drage, Gosteč in Pungerta. Farne meje in meje šolskega okoliša so nekdaj povsem drugače določale ritem medsebojnega druženja in sodelovanja. Občinske meje so vedno bolj vidne. Dobršen del resnice se torej skriva v bese- Še veliko nekoristnega grmovja Krajevno vodstvo je še vedno nezadovoljno z možnostmi razvoja, kot ga je ponudil tokratni dolgoročni plan prostorskega urejanja v občini Medvode. Zato upajo, da se bodo priprave na novega kmalu začele. Po njihovem mnenju naj bi ta bolj smelo posegel v prostor, saj je po dolini reke Ločnice še precej nekoristnega grmovja. Upajo, da bo omogočil stanovanjsko in poslovno gradnjo ter nadaljnji.razcvet kraja. Že dosedanja sicer majhna možnost gradnje poslovnih objektov je dala več kot 70 delovnih mest. Do prihodnjega praznika dela naj bi padlo tudi staro šolsko poslopje. To že zdaleč ni več v ponos kraju, ki ga je TZ Slovenije letos že drugič razglasila za najlepše urejenega. Krajevno vodstvo v celoti podpira načrte občine Medvode, da na mestu stare šole zraste večstanovanjski objekt. Most čez ličnico z enosmerno cesto je “ozko grlo” ob prihodu v vas Sora. Vinko Peklaj je bil na čelu KS Sora dolgih in plodnih 19 let. V sodelovanju s številnimi sodelavci je znal nadgraditi delavno pripravljenost krajanov in društev. Nastajali so projekti, kot so razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice, asfaltiranje ceste, javna razsvetljava, mostovi in brvi, prizidek k Domu krajanov, nova šola... Sokrajani znajo povedati, da brez njegove skorajda pregovorne “delovne trme” v Sori ob šoli nikoli ne bi zrasla takšna telovadnica, kot je. “Tolikšnega zanosa, kot gaje bilo nekoč, sicer ni več. Vendar bo treba delat naprej, saj denarja za razvoj kraja ne bo nihče ponujal,” pravi danes, ko ho moral še precej svoje delovne trme vložiti v projekt kanalizacije. Spomini na stare gradove Goričanski dvorec Preden se povzpnemo po stopnicah do kapele in dvorane, se pogled ustavi na kvalitetni rokokojski štukaturi na dvoriščni fasadi. (Nadaljevanje iz prejšne številke) Po ohranjenih dokumentih je njen avtor celovški štukater Johann Wolf-gang Auracher. Ljubljanski škof Attems ga je na Goričanskem gradu zaposloval kar polnih osem let, kjer je krasil grajsko stavbo. Med drugim je bil med prezidavo gradu zamenjan tudi portal na vrtni strani. Novega so izdelali v Ljubljani, verjetno v delavnici Ludvika Bombasija, ki je sodeloval že pri zidavi. Grajska kapela S hodnika s čudovitimi štukaturami vstopimo v grajsko kapelo, ki je danes sicer brez slik in je trenutno žalosten pogled na njene stene, vendar so umetniška dela v glavnem ohranjena v Narodni galeriji v Ljubljani. Kapela je dolga 11 m, široka 8 in kar 7 m je visoka. Na glavnem oltarju je oljna slika sv. Frančiška Šaleškega - Attemsovega patrona, ki jo je izdelal Valentin Metzinger leta 1753. Ob strani sta dva angela, isto sta tudi na vrhu skupaj s simbolom svetega duha - golob z razprtimi krili. Med to pa je vpletenih še deset angelskih glavic. Največje tri slike, stropni oval s Svetnikom v nebeški slavi, Svetnik spoveduje plemiča in Svetnik s Frančiško Santalsko, visijo sedaj v Narodni galeriji v Ljubljani in to na zelo častnem mestu kar dokazuje vrednost goričanskih umetniških del. Avtor plastik ni znan, za atlante pa nekateri menijo, da so delo umetnika, ki je avtor glavnega oltarja v Trebelnem na Dolenjskem. Nekoč (do leta 1902.) je bil na evangeljski strani oltar s sliko sv. Uršule, ki je danes pravtako v Narodni galeriji. Prvotno je bila kapela njej posvečena, šele grof Attems je kapelo posvetil sv. Frančišku. Znamenita baročna dvorana Po hodniku pridemo do baročne dvorane, ki je višek umetniškega dela v gradu in je bila na tem mestu že v 17. stoletju. K njej je bil prislonjen balkon, ki so ga kasneje ob prezidavi odstranili in ga nadomestili z dvema oknoma. Same štukature je napravil celovški mojster Auracher. Dvorana je zanimiva predvsem po freskah, ki jih je naslikal ljubljanski jezuit Anton Verle v istem času, kot je bila poslikana tudi kapela. Naročilo mu je dal ljubljanski kne-zoškof Ernest Amadej, grof Attems. V Goričane je prišel konec poletja leta 1753 in tam ostal vse do naročnikove smrti. Poleg dvorane seje lotil tudi nekaterih drugih prostorov v dvorcu. Žal njegov opus dela še ni popolnoma raziskan. Po slogovnih značilnostih je moč sklepati, da se je oblikoval v Quagliovi ali Jelovškovi bližini, čeprav jih po mnenju poznavalcev ni dosegel. Njegov cikel slik v dvorani se začenja z upodobitvijo vladarja, ki mu arhitekt razkazuje načrt stolpa, sledi slika moža, ki hoče z bodalom umoriti ležečo osebo. Slikar je prizora povezal z zgodbo o kralju Kan-daulu in njegovem morilcu in nasledniku Gigesu. Prihodnji prizor kaže masagetsko kraljico Tomiris, kako v posodo s krvjo namaka glavo premaganega perzijskega kralja Kira. Sledi ji slika umirajočega, ki predstavlja Aleksandrovo smrt. Naslednja dva prizora sta iz rimske zgodovine: prvi prikazuje umor Pompeja v Egiptu, drugi pa verjetno Cezarjev umor z bežečimi zarotniki. S tem je slikar končal zgodovinski cikel v tej dvorani. Za ta čas taki krvavi prizori niso bili izjema tudi v škofijskih dvoranah. Ključ za razlago takega cikla je bila morda stoječa ženska figura med oknoma, ki prikazuje simbol minljive sreče, prevaranega zaupanja ali kaj podobnega. Muzej neevropskih kultur Leta 1964 je Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane ob 30-letnici pokrajinske partijske konference v goričanskem dvorcu odprl v njem Muzej neevropskih kultur, ki je bil gotovo najpomembnejši - največji in sploh prvi v takratni Jugoslaviji. Razdeljen je bil v šest delov: Kitajska muzejska zbirka kaže stvaritve iz obdobja zadnje mandžujske dinastije in časa revolucionarnih gibanj po prenehanju cesarstva in tudi številne izdelke ljudske umetnosti. Zbirko je poklonila ob svoji smrti leta 1963 japonka Tsuneko Kondo-Kavese, poročena Marija Skušek. Njen oče je bil cesarski dvorni arhitekt v Pekingu in bil velik ljubitelj klasične kitajske umetnosti in zgodovine. Zato je zbiral stare umetnine, notranjo opremo zgodovinskih dvornih palač in številne umetniško izdelane predmete. Ko seje hčerka poročila s Slovencem Skuškom, ji je oče vse to podaril. Leta 1920 je prišla z družino v Ljubljano, kjer je živela do svoje smrti. Zbirka vsebuje umetniške stvaritve velikih mojstrov in umetnikov iz nekdanjega Pekinga in osrednjega kitajskega ozemlja iz časa od 15. do začetka 20. stoletja. V drugem sklopu je bila prikazana ljudska umetnost Indonezije. Zbirko sta darovala Vera in dr. Aleš Bebler, ki sta nekaj let živela v diplomatski službi na otoku Java ter v tem času proučevala otoške kulture in na številnih potovanjih zbirala izvirne izdelke otoške ljudske umetnosti. Nadalje je bila zbirka mehiške ljudske umetnosti, ki je tudi najmlajša, sta jo leta 1978. Vera in Ignac Golob podarila muzeju ob vrnitvi v domovino. Predstavlja izvirne primerke karnevalskih mask, tradicionalne keramike, izdelke klasične umetnosti prvotnih prebivalcev Mehike in ljudske umetnosti iz več njenih zveznih držav. V stare zbirke iz drugih celin sodijo tudi izvirni etnološki predmeti severnoameriških Indijancev z območja Gornjega Michiganskega jezera. Omenjeni material so pošiljali slovenski misjonarji Friderik Baraga, Franc Pirc in Ivan Čebulj. Najstarejša afriška zbirka izvira iz sredine 19. stoletja, ki jo je slovenskemu muzejo podaril misijonar Ignacij Knoblehar. V muzeju so bile zbirke iz večine kontinentov sveta. Naša želja je bila obuditi spomin na vrednote, ki so bile v tem gradu. Upajmo samo, da se bo po dokončni obnovi gradu pretežna večina tega bogastva vrnilo nazaj v Goričane in zopet postal kraj, kjer si bodo ljudje vse to ogledovali. V kapeli pa omogočiti, da bo zopet služila svojemu namenu (tudi poroke). V na novo pridobljenem prostoru na podstrešju pa dati novo življenje. Vsekakor vsa pohvala sedanjemu vodstvu v gradu in občinski upravi ter svetnikom, da si zelo prizadevajo za dokončno ureditev in upajmo, da bo čez dve ali tri leta že kraj, kjer si bomo vse to ali še kaj drugega lahko ogledali. Kraji in ljudje Bukovškovi na Golem Brdu Od koder kranjska sivka leti v svet Kljub temu da sem pri Bukovškovih na Golem Brdu, po domače pri Babnikovih v Babnem Dolu, že bila, me je pot ponovno zapeljala drugam. Morda so bila kriva pripravljalna dela na cesti in utrjeno cestišče, ki obeta v prihodnjem letu asfaltno prevleko. Kasneje sem izvedela, da je Bukovškove ta cesta že stala 300 tisočakov in precej delovnih ur, da pa kaže, da to še vedno ne bo dovolj za 600 metrov asfalta. Kakorkoli, šele čebelnjak pred hišo in poslopje oh njej, sta me končno prepričala, da sem tam, od koder čebele "letijo” tudi v Ameriko. Sedli smo za veliko mizo v veliki izbi, kot se za veliko družino spodobi, in obujali spomine ati Alojz, mami Marinka in njuni otroci; 25-letni Miha, 20-letna Joži, 19-letna Ani in 12-letni Štefan, medtem ko je bil najstarejši 26-letni Janko to soboto v službi. Kasneje se nam je pridružil še stari ata Alojzij, stara mama pa je imela opravke v svojem gospodinjstvu. Krava za prve čebele Čebele so pri hiši že od leta 1931. Takrat 15-letni Alojzij jih je kupil pri Brcetovih na Jami (še en predel Golega Brda) in pri župniku v Zapogah. Domači znajo povedati, da je imel že kot otrok posebno žilico za čebele. Lovil jih je v vžigalično škatlico, češ da mu bodo prinesle med. Za prve čebelje družine se je zadolžil za več kot 1000 dinarjev oziroma za eno kravo. To je storil v veliko žalost svoje matere vdove, saj je bila kmetija že sicer zadolžena za 85 krav. Za kmetijo niso bili prav dobri časi, za čebelarjenje pa veliko boljši. Včasih je medila ajda, kije bila najbolj zanesljiva in glavna paša za čebele. "Kriv je kisel dež, plini v zraku, morda pa tudi gnojenje," nizata vzroke, zakaj ajda ne medi več, ati Alojz in sin Miha. Po gozdovih je bilo tudi več divje češnje, vrbe ive in podrasti. Stari ata Alojzij je najprej kupil 21 panjev, potem pa jih je izdeloval kar sam; Žnidaršičeve panje in Kranjiče. Ko je bil sin Alojz star deset let mu je dal v oskrbo prvi panj. Naslednje leto je ostalo pri enem, potem pa je že poskrbel za razmnoževanje. Še danes se spominja, kako rad je opazoval čebele, kako so vso energijo porabile za vzrejo zalega. Danes imajo Bukovškovi doma 70 panjev, kjer iz vsakega pridobijo v povprečju 5 kilogramov inešanega kostanjevega in lipovega medu. Še boljše je povprečje jelkinega ali mešanega gozdnega medu v 30 panjih ob Cerkniškem jezeru. Razmerje med žganjem in medom v medenem žganju, je njihova skorajda že zaščitena blagovna znamka. Povedano drugače, njihovo medeno žganje je več kot dobro. Miha, ati Alojz, mami Marinka, stari ata Alojzij, Joži, Štefan in Ani. Hukovškova tovarna medu. Že leta 1934 je stari ata Alojzij začel vzgajati prve matice. Prav po vzreji matice kranjske sivke (Apis Mellifica Carnica), Bukovškovi slovijo po vsej Sloveniji in tudi prek meja. Njihove matice so čebelarji odnesli tudi prek luže v Ameriko. Kup priložnosti za praznovanje Pri Bukovškovih ne zamudijo prav nobene priložnosti za druženje, za pogovor in pesem. Vsi pojejo in vsi po malem igrajo na kitaro. "Brez praznikov bi bil razvrednoten tudi vsak delavni dan," pravijo, zbrani okrog mize. Tudi današnji dan, je za njih nekaj posebnega, saj sta se ati Alojz in mami Marinka ravno II. decembra pred 29 leti prvič videla. In če besede za obujanje spominov niso več dovolj, kakšen dogodek iz preteklosti tudi uprizorijo. Pred leti so otroci takšno presenečenje pripravili atiju in mami, ko so zaigrali skeč z naslovom " Njuno prvo srečanje". Ati Alojz je svojo nevesto pripeljal iz Kamnika, prav tako kot nato še njegov brat, ki je zašel celo v isto hišo. Svojo bodočo ženo je "testiral" tako, da jo je točno opoldne peljal mimo bučečega čebelnjaka. Tja in nazaj. Test je dobro prestala. Le ko jo je prvič pičila čebela na oko ni spregledala tri dni. Rekord starega ata Alojzija je celo 200 čebeljih pikov na en dan. Delo je imel v čebelnjaku polnem nemirnih čebel, ki zaradi slabega vremena niso mogle na pašo. Nič posebnega se mu ni zgodilo, slabše pa jo odnesel vnuk Janko. Ko je J v-e»-i bil star leto in pol, je pri-l.T.. ^ «8 hlačal v čebelnjak in v drobni pesti zmečkal več deset čebel. Padel je v nezavest. po telesu so se razširili koprivnici podobni izpuščaji in veliki rdeče vijoličasti ter beli madeži. Na srečo so imeli doma dovolj kislega mleka, da so ga položili vanj. Čez slabe pol ure je že letal naokrog, kot da se ni nič zgodilo. Prvi trije otroci so sicer s čebeljimi piki opravili mimogrede, pri Aninih alergijah pa je pomagala atijeva mešanica medu, matičnega mlečka, propolisa, cvetnega prahu in kančka čebeljega strupa. Danes^ nima več nobenih težav. Najmlajšemu Štefanu so "zdravilo" dajali že na dudico. Ko gaje pičila prva čebela, ni niti zajokal. Kajla" kruha in med, so njegova priljubljena hrana. Za vse ostale pa žlička medu v kozjem mleku. "Med domačih čebelarjev je dobra preventiva proti alergijam na različne cvetne prahove. Vsebuje namreč cvetni prah rastlin iz okolja, kjer živimo," je Alojz predstavil naravno "cepivo" proti nadležnim alergijam. Rekord je 16 na dan Naj mlajši Štefan je še osnovnošolec. Ani in Joži sta študentki. Prva bo zagotovo učiteljica, druga, ki študira likovno pedagogiko, najbrž prav tako. Najstarejša dva, Janko in Miha, sta kmetijska tehnika. Janko dela v Semenarni, Miha pa je, na veliko veselje svojih staršev, resno poprijel za delo doma. Prihodnosti na kmetiji ga ni strah, čeprav se težav še kako zaveda. Že pred leti so se krave umaknile ovcam avtohtone jezersko-solčav-ske oplemenitene z romanovsko pasmo. "Poudarek je na večji rodnosti. To sta redki pasmi, kjer porodi niso sezonski, temveč razporejeni čez celo leto," razlaga Miha, ki je že prevzel večji del skrbi, ki jih prinaša 130-glava čreda ovac in 80 jagenjčkov. Prav zdajle proti koncu leta se jagenjčki kar množijo. Celo 16 mladičkov v enem samem dnevu so zabeležili pred kratkim. Teden Karitas v občini Medvode S starejšimi na poti Karitas ima v novembru svoj teden, ko naj bi se poživila dobrodelnost. Prostovoljci Karitas župnij Preska, Sora in Pirniče so v tem tednu želeli opozoriti na potrebe in organizirati akcijo zbiranja materialnih sredstev. Želeli so spodbuditi našo darežljivost in čut do naših občanov, ki so pomoči potrebni. V letošnjem tednu Karitas je bil organiziran koncert v medvoški dvorani Svoboda. V programu so sodelovali mladina iz Preske in Sore ter pevec Gianni Rijavec. Program je povezoval Jure Sešek, ki je letos dobil najvišje priznanje za svoje delo radijskega voditelja. "Nehote lahko opažamo, sami ali na opozorilo drugih, da med nami vedno živijo tudi ljudje, ki so v težavah ali zaidejo vanje v različnih obdobjih svojega življenja. Vzroki so lahko slabo zdravje, pomanjkanje materialnih dobrin, zasvojenost, osamljenost in podobno. Karitas, ki je organizirana po župnijah, želi kot dobrodelna organizacija lajšati te težave z dobro besedo, z drobnimi pozornostmi, pa tudi materialno; s hrano in plačilom položnic. Delo Karitas sloni na delu prostovoljcev,” pravi Ivanka Šušteršič, ki je prevzela dobršen del organizacije letošnjega tedna Karitas. Prostovoljci Karitas iz župnij Preska, Sora in Pirniče so vsem podjetjem oziroma delovnim organizacijam s svojega območja poslali obvestilo in prošnjo za materialno pomoč. Pošta je bila poslana na približno 600 naslovov. Že osmo leto zapored se je v teden Slovenske Karitas vključila tudi Televizija Medvode in v oddaji Klic dobrote zbirala sredstva za ljudi v stiski. S pomočjo posameznikov, ki so poklicali v uredništvo, je zbrala okrog 280 tisoč tolarjev, ki bodo župnijskim Karitas pomagale opravljati svoje poslanstvo. Z veseljem ugotavljamo, da je zbrani znesek presegel lanskega, čeprav je še vedno bistveno manjši kot pred štirimi leti, ko je znašal dobre pol milijona. V triurni oddaji so bili nanizani pogovori z družinsko zdravnico Metko Pentek. urednikom revije Prijatelj Vladom Bizantom, bolnišničnim župnikom dr. Jožetom Štup-nikarjem in stanovalcem Doma za starejše Tabor. Oddaja je potekala pod geslom letošnjega tedna Slovenske Karitas ”S starejšimi na poti". "Odziv na vse akcije je bil različen. Koncert Klic dobrote je bil dobro obiskan. Prostovoljni prispevki poslušalcev in prispevki donatorjev in sponzorjev so pokrili stroške koncerta. Ob nedeljski oddaji na TV Medvode je bil lep odziv; le na pisna vabila in prošnje je bil odziv manjši od pričakovanega. Na približno 600 poslanih prošenj za pomoč, se nam je odzvalo le nekaj več kot 30 podjet- Mednarodna fondacija SOROS se je odločila, da v Medvodah sofinancira projekt aktivnosti starejših in njihovih bližnjih. Za izvajanje projekta, ki poteka že od februarja, seje oblikovala skupina, ki jo sestavljajo zdravnica Metka Pentek in socialna delavca Mateja Mulej in Peter Virant. Doslej so pod skupnim naslovom "Sožitja v starosti" organizirali cel niz predavanj bodisi z zdravstveno bodisi socialno tematiko. Vsak drugi in četrti torek v mesecu je v prostorih medvoške enote Centra za socialno delo ponovno odprta informacijska pisarna. Tokratni teden starejših z nizom prireditev, ki so v knjižnico Na sotočju privabile vse generacije, je torej vrhunec projekta v letošnjem letu. Učenci OŠ Medvode in OŠ Preska so pisali in risali na temo "Zakaj imam rad babico in dedka.” Dvanajst med njimi je svoje spise in pesmi prebralo na uvodni prireditvi, hkrati pa so pripravili tudi razstavo risb na to temo. Predvsem babicam in dedkom ter njihovim vnukom je bila namenjena tudi lutkovna igrica. Teden starejših, s katerim bi odnose med generacijam še izboljšali, bodo organizirali tudi v prihodnje. nikov,” komentira teden Karitas Ivanka Šušteršič in dodaja: "Ob celi akciji Karitas v občini Medvode imamo prostovoljci skromno zadovoljstvo, da smo ob pomoči vseh sodelujočih morda vsaj nekoliko opozorili na potrebo po dobrodelnosti. To pomeni, da si moramo ljudje razviti občutek za težave in potrebe soljudi, za dajanje pomoči, pa tudi za sprejemanje pomoči.” Osrednja tema je bila razprava o položaju starejših ljudi v naši občini. Projektna skupina je predstavila načrte za prihodnje leto, ko naj bi anketirali od 60 do 70, naključno izbranih starejših občanov Medvod in tako ugotovili njihove dejanske želje in potrebe. Vodja projekta, družinska zdravnica Metka Pentek pričakuje, da bodo rezultati ankete pokazali potrebo ne le po gradnji doma za starejše občane, temveč tudi po organiziranju Centra za pomoč starejšim na domu in Dnevnega centra za starejše. Po zadnjih podatkih je v občini Medvode več kot 1800 ljudi starejših od 65 let oziroma 11,6 odstotka vseh prebivalcev, kar nas uvršča v slovensko povprečje. Tudi za Medvode velja, da je za 5 odstotkov starejših ljudi potrebna posebna oblika varstva v domovih za starejše občane. Ti svojo starost preživljajo po domovih širom Šlovenije. Trenutno jih sprejemajo le v Šentjurju pri Celju. Anketa naj bi torej pokazala, kakšne oblike pomoči naj bi ponudili vsem tisti, ki starost še lahko preživljajo doma. Hkrati naj bi pokazala, kakšne so potrebe po dodatnem organiziranju skupin za samopomoč. Ena takih namreč v Medvodah že deluje. Teden starejših v Medvodah Sožitje med generacijami Od 6. do 10. decembra so se v knjižnici Na sotočju zvrstile prireditve iz programa aktivnosti starejših in njihovih bližnjih, ki že celo leto poteka pod naslovom Sožitja v starosti. Ob 50-letnici medvoških upokojencev Upokojenski Abrakam Letos praznujejo medvoški upokojenci zlati jubilej svojega delovanja. Takoj po vojni so upokojenske zadeve reševali pri Zvezi sindikatov Slovenije. Vse potrebne evidence so potem porazdelili po podružnicah širom Slovenije in tako je nastala tudi v Medvodah svoja podružnica upokojencev in sicer v letu 1949. Skromen začetek Že ob ustanovitvi so ugotovili, da nimajo ustreznih prostorov. Delovati so začeli kar v gostinskem lokalu. Kmalu je njihov predsednik Ivan Pucelj dovolil, da so vso administrativno delo opravljali kar v njegovem stanovanju. Njegova žena je vodila tajniške in blagajniške posle, on pa je urejal predsedniške zadeve. Požrtvovalna zakonca Pucelj sta dobrohotna prenašala, da so upokojenci prihajali v njihovo skromno stanovanje in plačevali članarino, potrjevali izkaznice in podobne zadeve. Nekateri se še sedaj spominjajo prijaznega Ivana in njegove žene, ki sta bila vedno dobre volje. To obdobje je trajalo skoraj dvajset let. Medtem pa se je število upokojencev iz leta v leto povečevalo in tudi njihova ustvarjalnost je rasla. Leta 1962 so pripravili veliko slovesnost v domu Svobode v Medvodah, kjer so razvili svoj prvi društveni prapor. Članske aktivnosti so postavljale tudi zahteve po ustreznem društvenem prostoru. Prva zamisel je bila, da bi na platoju takratne medvoške občine zgradili prizidek za njihove potrebe, vendar njihovih želja takratna občinska uprava ni upoštevala. Novi prostori -spodbuda za delo Ob petindvajsetletnici društva seje takratni predsednik Andrej Klančar začel pogovarjati s tovarno Color, ki je imela v lastni stanovanjski objekt ob sami tovarni. Razumevanje direktorja Jožeta Klanjška je pripomoglo, da je tovarniški delavski svet ugodil prošnji društva za uporabo omenjenega objekta s pripombo, da ga lahko uporabljajo vse do časa, ko naj bi prenehal služiti društvu. Člani so takoj pristopili k urejanju prostorov. Poleg tovarne Color in Donit so obljubili pomoč tudi ostali kolektivi. Največ del pa so opravili sami člani s svojim prostovoljnim delom tako moški kot ženske in tako so bili prostori nared ob srebrnem jubileju društva leta 1974. Klubska dejavnost se je začela razvijati in kmalu so bile ustanovljene razne sekcije in krožki. Udeleževati so se začeli raznih tekmovanj ne samo v okviru občine, temveč tudi v republiških srečanjih so bile medvoške ekipe redno zast- Veteranska kegljaška ekipa DU Medvode državni prvaki za teto 1995. opane. Še danes so ekipe balinarjev, šahis-tov in drugih v samem vrhu posameznih tekmovanj. O vsem tem pričajo številni pokali in diplome, ki krasijo njihove vetrine. Pred desetimi leti je prišla nenadoma zahteva po izpraznitvi prostorov, ki jo je zahtevala Stanovanjska skupnost ljubljanskih občin. Društvu je s pomočjo vodilne medvoške strukture uspelo prostore zadržati. V tem času so se prizadevali za novogradnjo lastnega doma, pridobili so celo nekaj namenskih sredstev za pripravo potrebne dokumentacije, za kaj več pa ni bilo moči. Stanovanjski sklad in SPIZ sta potem načrt realizirala v naselju pod Svetjem, kjer je bil predviden tudi prostor za klubsko dejavnost, vendar so bili finančni pogoji za njih pretežki. Tako so ostali še naprej v najetih prostorih. Tildi gostinski lokal je postal nezanimiv, kajti tovrstna ponudba je v drugih lokalih boljša in tudi nekoč velika razlika v ceni storitev je danes minimalna. In kaj sedaj? Njihovo društveno življenje je še vedno zelo dejavno. Dvakrat tedensko (ponedeljek, četrtek) od 9. do 11. ure se člani srečujejo ob urejanju administrativnih zadev (članarina, prijave za izlete in podobno). Obveščanje svojih članov opravljajo preko kabelske TV Medvode, tudi v časopisu Sotočje, ki ga dobivajo vsa gospodinjstva, bi lahko vodstvo društva obveščalo svoje člane o svojem delovanju, kajti obveščanje po pošti je za njih prevelik strošek. Vodstvo in člani s pozornostjo spremljajo novice o novem zazidalnem območju "Zbiljski gaj" in o gradnji objekta za starejše občane in na tiho upajo, da se bo tudi za njih našel prostor. Vsekakor si društvo, ki šteje več kot 1000 članov zasluži primerne lastne in ne najemniške prostore v Medvodah za svoje delovanje. Tudi v naši občini se število starejših povečuje in si ta prostor vsekakor zaslužijo. O tem bi morali razmisliti ne samo občinski organi, temveč tudi v gospodarstvu, kajti mnogi sedanji upokojenci so veliko prispevali k njihovim uspehom in tudi sedanji zaposleni bodo nekoč upokojenci. Ob 25-letnici so dobili objekt, ki so ga sami preuredili. Ali smo jim sposobni ob 50-letnici ponuditi lastne prostore kot darilo za njihov skromni in tihi jubilej? Naše uredništvo bo pomagalo z rednim obveščanjem o reševanju njihovih težav. KDOR HITRO POMAGA -DVAKRAT POMAGA! DU organizira vsako leto več izletov in srečanj. Fotografija prikazuje udeležence izleta v Avstrijo, kjer so si ogledali Grossglockner z ledenikom. Medvode Škofjeloška 18 Tel.: 061/612 616 d.o.o. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2000 Realnost mnogih Nasilje nad ženskami in otroki Različne oblike nasilja poznamo: psihično, fizično, spolno ekonomsko. Nasilje je žal še vedno del realnosti mnogih žensk in otrok. Eden izmed razlogov je gotovo ta, daje naša družba na splošno strpna do nasilnosti moških, ki naj bi bila izraz njihove moškosti. Nasilje je način nadzorovanja, obvladovanja in izkazovanja moči, ki ga izvajajo predvsem moški nad ženskami. Za nasilje je odgovoren izključno tisti, ki ga izvaja in zanj ni opravičila. Nasilje ima različne oblike: govorimo o psihičnem nasilju (kričanje, zmerjanje, poniževanje, kritiziranje, grožnje, da jo bo pretepel, ubil, ji vzel otroke, izsiljevanje z molkom, uničevanje osebne lastnine), o fizičnem nasilju (klofute, brcanje, udarjanje s pestmi, lasanje, pljuvanje, davljenje, butanje ženske ob steno, poškodovanje z nožem...), o spolnem nasilju (otipavanje, verbalno nadlegovanje, razkazovanje, siljenje s pornografio, izsiljevanje spolnih odnosov, oralni, vaginalno in/ali analno posilstvo...), o ekonomskem nasilju (partner prepoveduje ženski, da bi hodila v službo, ne dovoli ji odločati o denarju, jemlje ji denar, sam ne prispeva za skupno gospodinjstvo....) in o vsiljeni izolaciji (partner ženski ne dovoli s prijatelji, prijateljicami, starši, sorodniki, jo zaklepa v stanovanje, jo nadzoruje...). Izkušnje žensk, ki doživljajo nasilje, kažejo na to, da so nasilni moški v večini primerov običajni moški, ki jih srečujemo na ulici, na delovnem mestu, morda so celo naši sosedje ali znanci. Nasilje se dogaja v družinah ne glede na njihov socialni status, izobrazbeni nivo, nacionalno pripadnost in starost. Eno naj pogostejši h vprašanj, ko gre za nasilje nad ženskami, je, zakaj ostajajo v nasilnem odnosu. Odgovor na to vprašanje ni preprost, gotovo pa niso resnične trditve, ki jih včasih slišimo, da zaradi tega, ker ženske tak odnos potrebujejo ali celo, da v njej uživajo. Ženski, ki doživlja nasilje, ni lahko zapustiti nasilnega odnosa, ker gre za splet različnih dejavnikov. Ni lahko oditi, ker gre za preteklost, sedanjost in prihodnost, za lastne občutke in družbena pričakovanja, ki so povezana s številnimi stereotipi o ženskah, moških in nasilju. Najpogostejši razlogi, zakaj ženske ne odidejo iz nasilnega odnosa, so: strah pred nasilnežem, nima kam oditi, občutek sramu, da se ji to dogaja, upanje, da se bo nasilni mož ali partner spremenil, prepričanje, da otrok potrebuje očeta in da je prav, da družina ostane skupaj, pomanjkanje podpore s strani bližnjih in podpore institucij, finančna odvisnost, pomanjkanje informacije itd. Nasilje pomeni izkušnjo, ko o tvojem življenju odloča nekdo drug. Ena izmed posledic nasilja je, da ženska izgubi samospoštovanje, samozavest, poruši se njen občutek varnosti, namesto tega se pojavijo občutki strahu, nezaupanja, nevrednosti. Nasilje nad žensko lahko povzroči tudi začasno ali trajno invalidnost in v najhujših primerih celo smrt. Ko govorimo o nasilju nad ženskami, ne smemo pozabiti na otroke. Družinsko nasilje prizadeva otroke, tudi če sami niso neposredne žrtve. Nasilje pušča na otroških dušah globoke rane, ki jih nesejo s seboj tudi v odraslost. Tako je pri dečkih, ki so bili priče družinskemu nasilju ali pa so bili sami žrtve, večja verjetnost, da bodo tudi sami nasilni partnerji, ko odrastejo. Pri deklicah, ki so gledale pretepanje svoje mame ali pa so bile same žrtve, pa je večja verjetnost, da bodo tudi same doživljale nasilje, ko odrastejo. Če veste za pretepanega, ali kako drugače zlorabljenega otorka, prijavite to centru za socialno delo ali policiji oziroma kriminalistični službi. Otroci si sami ne morejo pomagati, naloga in dolžnost nas odraslih je, da otrokom pomagamo, preprečimo zlorabo in jih zaščitimo pred zlorabami. Kaj lahko storimo kot sosedje, znanci, bližnji? Če slišite, da se pri sosedih dogaja nasilje, pokličite policijo, morda ženska na more do telefona. Če veste, da ženska doživlja nasilje, ponudite ji pomoč, morda je to uporaba vašega telefona, prenočitev... Če ženski govorite, kaj naj naredi, bo dobila občutek, da je ne razumete in morda ne zmore narediti tega, kar predlagate. V pomoč ji bo vaša podpora. Opogumljate jo, poslušajte jo, pogovarjajte se z njo, vprašajte jo, kaj potrebuje. Tako bo gotovo hitreje našla pot iz stiske. Ženskam, ki doživljajo nasilje želim, da bi našle moč in pogum za reševanje situacije, v kateri so se znašle. Pomembno je vedeti, da iz nasilnega odnosa obstaja izhod in da vam pri tem lahko pomagajo naslednje institucije in društva: - Center za socialno delo LJUBLJANA - ŠIŠKA, ENOTA MEDVODE, Medveška 4, tel.: 613-408 ali 613-990 - Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Medvode, Ostrovrharjeva ul. 6 - Policija, tel. 113 - Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, pri katerem deluje tudi zatočišče, kamor se lahko umaknete, tel. 080/11 55 - Društvo za nenasilno komunikacijo. Ul. Milana Majcna 12, tel.: 134-48-22. Karmen Fras, dipl. soc. del., CSD Ljubljana - Šiška Trgovina in posvetovalnica za živali C. komandanta Staneta 22 1215 Medvode Telefon: (061) 611-318 Del. čas: od pon. - pet.: 8. - 19. ure sobota: 8. - 13. ure ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2000 OB NAKUPU VAM SVETUJE STROKOVNJAK - VABLJENI mmm BC LOKA, MEDVOŠKA 3, MEDVODE Tel.: 612-935 VELIKA IZBIRA NOGAVIC IN SPODNJEGA PERILA Delovni čas: delavniki od 9. do 19. ure sob. od 9 do 13. ure Vesele božične praznike in srečno 2000 Ob tednu varnosti v cestnem prometu Zasedal je otroški parlament (H) Ker letos ob Tednu otroka ni bila napovedana nobena tema, so se učenci odločili, da bodo tudi letos razpravljali o prometni varnosti na poti v šolo. V zadnji številki Sotočja smo objavili povzetke vprašanj z zasedanja otroškega parlamenta. Po enakem vrstnem redu, kot v številki 6 Sotočja, zdaj^objavljamo odgovore župana Stanislava Žagarja oziroma iz občinske uprave. Osnovna šola Pirniče - Pobude za postavitev znakov so posredovane oddelku za komunalno dejavnost občine Medvode. Gradnja pločnika Verje-Pirniče je predvidena leta 2000. Z varnostno službo ZORO je občina sklenila pogodbo do 30. junija leta 2000. Pobudo za kolesarnico je treba nasloviti na ravnateljico. Osnovna šola Medvode - Čez prevoznika ni bilo pripomb, učenci naj obvestijo ravnatelja. % Občina bo letos za prevoze plačala 20 milijonov tolarjev, šola bo dala pobudo za prevoz učencev iz Senice. Denarja v proračunu je premalo, da bi uredili pločnik in da bi bil prevoz brezplačen. Dali bomo pobudo za prometni znak, na vrhu klanca se bo problem začel reševati predvidoma prihodnje leto, ureditev pa bo veljala 400 milijonov tolarjev. Prehod pri Donovi cesti proti Donitu bi moral biti zaradi nepreglednosti ukinjen. Osnovna šola Preska, podružnična šola Sora - Pobude glede hitrosti bomo posredovali oddelku za komunalno dejavnost. Za prevoz otrok iz Drage naj se šola skuša dogovoriti z občino Škofja Loka, ki je pristojna za reševanje prevozov otrok iz njihove občine. Osnovna šola Smlednik - Pobuda za prevoz iz Hraš je posredovana odboru za družbene dejavnosti. Šola naj pospreduje občini plane varnih poti, da bodo vključene v prednostni red pluženja pločnikov. Pripombe glede prevozov naj učenci posredujejo ravnateljici, vodja oddelka za družbene dejavnosti bo poklicala prevoznika. Pločnik od križišča proti graščini v Valburgi bo zgrajen pred- vidoma prihodnje leto. Letos je zmanjkalo denarja. Osnovna šola Preska - Vprašanji o prehodu in znaku bosta posredovani oddelku za komunalno dejavnost. Šole bodo dobile nove panoje. Predloge glede oddaj CATV naj učenci posredujejo TV Medvode. Osnovna šola Pirniče - Učenci bi lahko svoje prispevke naslavljali na občinsko glasilo pod "Mladinski kotiček”. Občina bo prispevke posredovala Gorenjskemu glasu. V naslednjih mesecih bi pisali o varnosti učencev in naselij v občini, o otroku, družini, vzgoji in o novoletnih praznikih. Učenci vseh šol - Pionirski dom je želel organizirati abonma kinopredstav, vendar ni bilo dovolj zanimanja. Za večjo informiranost bi morali skrbeti ravnatelji osnovnih šol, sporočila pa obešati na oglasne deske. 9. oktobra je bil pred trgovino Loka v Medvodah organiziran Zaletavček. 10. nacionalni otroški parlament Imava se rada - spolnost in AIDS 6. decembra je v prostorih državnega parlamenta potekal nacionalni otroški parlament, tokrat že 10. po vrsti. Na njem je sodeloval tudi Medvoščan, Matija Krajnc. Matija Krajnc je učenec 7. razreda osnovne šole Medvode. Najprej se je udeležil šolskega parlamenta, kjer so razpravljali na temo "Imava se rada” - spolnost in AIDS. Kot predstavnik svoje šole se je nato udeležil še regijskega parlamenta, kjer so sodelovale šole iz bivše šišenske občine. Matija se je zelo dobro odrezal tudi tam in bil izbran za predstavnika medvoške občine na letošnjem otroškem parlamentu, tokrat že desetem po vrsti. Pripravil je govor o zlorabi, medijih, ter spolni ozaveščenosti otrok in odraslih. Poudaril je, da so spolno zlorabljeni otroci premalo zaščiteni pred ponovno zlorabo, ter predlagal nekaj možnih rešitev, kot je na primer nujna ureditev zakonodaje na tem področju. Kot sam pravi, je prav, da že tako mladi rešujejo takšne probleme, saj bodo tudi oni enkrat odrasli. Tema otroškega parlamenta naslednje leto bo "Sodobni mladostniki” - njihovi idoli, oblačenje, skrbi, zasvojenosti in medsebojni odnosi. Prenovljen fotoatelje v Medvodah Z energijo in zaletom vedno do cilja Dejan Dubokovič je konec novembra povabil na odprtje prenovljenega ateljeja v Medvodah. Atelje je odprl župan občine Medvode Stanislav Žagar. Medvode - Poznano ime v svetu fotografije, Dejan Dubokovič iz Medvod je minuli teden pod naslovom Z novimi idejami v večje prostore odprl prenovljeni atelje za različne namene in dejavnosti. Poudarek je na modni in komercialni fotografiji, ob odprtju novega ateljeja pa je predstavil tudi digitalno fotografijo tisočletja, ki prihaja. Fotoatelje na površini 110 kvadratnih metrov je odprl medvoški župan Stanislav Žagar. Predstavitev športnega biljarda Biljard ni gostilniški šport Medvode s svojo biljardnico, v kateri pripravljajo tudi turnirje Biljardne zveze Slovenije in gostijo prenekatere v biljardnih krogih visoko sloveče ime, predstavljajo edinstveno območje za cvetoč razvoj biljarda. Tako vsaj trdijo Anže Logonder. predsednik Biljardne zveze Slovenije, in člani Biljardnega kluba Medvode. Na predstavitvi v medvoški biljardnici konec novembra so lahko le redkim prisotnim na grobo prikazali ta šport, ki ga bomo na Olimpijskih igrah v Sydneyju že spremljali kot olimpijsko disciplino. Glavni namen predstavitve je bil, da se ugled biljarda dvigne na športno raven. Zaradi napačnega razumevanja je bil namreč večkrat krivično obsojen in označen za gostilniški šport. Kot takemu je bila zaprta pot nadaljnega razvoja. Prav tu tiči vzrok, zakaj so mladinske vrste biljardnih društev prazne, da ni mladih tekmovalcev in da zato ni izoblikovanega turnirja in top liste za mladinske kategorije. Splošno razširjeno mnenje namreč je, da je biljard igra, ki se igra v zakajenih gostilnah ob obilni količini alkohola in sočnem preklinjanju. Da bi mladim, in tudi njihovim staršem, pobliže prikazali igro, so za pomoč poprosili predstavnike med voskih osnovnih šol. Prepričani so namreč, da je biljard, če je odigran v skladu s pravilnikom Biljardne zveze, zahteven miselni podvig. Športni pedagogi bodo otroke najprej pripeljali na neke vrste "športni dan". Tiste, ki bi se bili pripravljeni resneje posvetiti tej športni disciplini, bodo nato prepustili v roke članom Biljardnega kluba Medvode. Prvi festival lokalnih in regionalnih televizij Najboljše so Novice med vodami Po desetih letih delovanja v lokalnih okvirih so se ustvarjalci lokalnih in regionalnih TV programov prvič sešli na festivalu. Odgovorni urednik Iztok Pipan in redaktorica informativnih oddaj Silvana Knok. Prvi festival je organizirala TV Center Trbovlje pod pokroviteljstvom predsednika države, Milana Kučana. Festival je bil namenjen tako okroglim mizam o aktualnih temah, ki zadevajo vse ustvarjalce lokalnih TV programov, kot tudi zunanji ocenitvi produkcij. V okviru festivala je tekla beseda o nacionalnih TV arhivih, o programskem sodelovanju lokalnih in regionalnih televizij, o tržnem sodelovanju, na koncu pa tudi o vlogi lokalnih medijev pri sooblikovanju demokratičnega pluralizma. V današnjih časih informacijskih avtocest, o katerih pred leti še sanjati nismo mogli, je zelo enostavno potešiti večno željo po informacijah in dogodkih, ki se dogajajo. Pa naj si bo to na drugi strani zemeljske oble, v Evropi ali pa v prestolnici našega glavnega mesta. A človek ne bi bil človek, če ga ne bi zanimale zgodbe, ki se dogajajo pred njegovim pragom. Dogodki, ki so jih pred leti zapisovali le vestni kronisti. Danes jih zapisuje kamera. In za njo stoji cela TV ekipa. V Sloveniji je danes kar 40 lokalnih in regionalnih TV postaj. Taka kot je tudi TV Medvode. Oddaje in prispevke sodelujočih televizije je v presojo vzela festivalska komisija v sestavi: dr. Sandra Bašič Hrvatin in Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede, Janez Drozg z Akademije za gledališče, radio in televizijo, Branko Maksimovič, predsednik društva novinarjev Slovenije, ter novinarka Ljerka Bizilj. Komisija je ocenjevala oddaje v treh različnih kategorijah, in sicer redne informativne oddaje, oddaje po prosti izbiri ter posamezen novinarski prispevek. Tako je najboljši novinarki prispevek delo Črta Kanonija in Gorenjske televizije, in sicer gre za prispevek v seriji Gorenjske grče. Najboljša oddaja po izbiri je oddaja Idea TV iz Murske Sobote in govori o lončarskem sejmu. V kategoriji rednih informativnih oddaj so se najbolje odrezali avtorji oddaj, ki jih gledalci medvoške televizije že od leta 90 lahko gledate enkrat tedensko pod naslovom Novice med vodami. Tako se je naravnanost h kakovostnemu informativnemu programu, ki jo že od leta 1990 vodita Iztok Pipan in Silvana Knok potrdila tudi v slovenskem merilu. Nagrada je tako pohvala za dosedanje delo ter tudi spodbuda za še boljše oddaje v prihodnjem tisočletju. Srečno 2000! SETRING, d.o.o. Prodajalna, Gorenjska cesta 13, Medvode Ostrovrharjeva srečanja 99 Legendarni Komandant Stane Dve iz niza prireditev letošnjega Ostro-vrharjevega srečanja sta bili posvečeni 55-letnici smrti Franca Rozmana - Staneta, prvega komandanta slovenske vojske. V knjižnici na Sotočju je bila odprta razstava fotografij in predstavitev brošure Vinka Blatnika Komandant Stane, na Televiziji Medvode pa so gostili soborce, ki so obujali spomine nanj. Pogovori bodo v obliki posebne oddaje o Komandantu Stanetu predvajani predvidoma v mesecu januarju. Letos 7. novembra je minilo 55 let od tragične smrti Franca Rozmana - Staneta, komandanta Glavnega štaba slovenskih partizanskih brigad in divizij v odločilnih letih druge svetovne vojne. O legendarnem komandantu je izšlo že veliko pričevanj in zapisov, vendar še danes ni možno izreči dokončne besede o njegovi vlogi pri organiziranju in vodenju boja. Velja za izrednega stratega in oblikovalca posebne partizanske bojne taktike, s katero se lahko majhen narod upre tehnično bolje opremljeni in številnejši okupatorski vojski. Vinko Blatnik, ki je predstavil svojo brošuro o njem, je med drugim dejal, da je Franca Rozmana - Staneta v zavesti Slovencev dvignilo tako visoko predvsem to, da je ostal tudi v času druge svetovne vojne kot poveljnik strpen, razumevajoč in človeški ob strahu in stiskah svojih soborcev. Takšen pa je bil po njegovem mnenju tudi zaradi trpkih izkušenj iz svoje mladosti, ko je komaj tri leta star izgubil očeta in ga je mati morala dati v oskrbo tujim ljudem. Na eni izmed fotografij z razstave, ki sojo ob tej priložnosti postavili v knjižnici Na sotočju, je ob Komandantu Stanetu tudi njegov brat Martin, ki še danes rad obudi spomine nanj, čeprav nista imela veliko priložnosti za druženje. Večino fotografij, ki so sicer zbrane v Muzeju novejše zgodovine, so sodelavci knjižnice Šiška za razstavo presneli in uredili v primernem formatu. Hkrati so pridobili veliko fotografij iz zasebnih zbirk borcev in iz spominske sobe posvečene Komandatu Stanetu. “Ker je bilo toliko truda vloženega v pripravo te razstave, smo se sodelavci Knjižnice Šiška odločili, dajo zaščiteno in plastifi-cirano podarimo spominski hiši Komandanta Staneta, v upanju, da bodo Medvoščani znali ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino in jo predati ostalim rodovom," je med drugim dejala Silva Črnugelj, direktorica Knjižnice Šiška. Nekateri udeleženci so se z odprtja razstave v knjižnici Na sotočju preselili tudi v prostore Televizije Medvode, kjer so obudili svoje spomine na komandanta Staneta. V obliki posebne oddaje, ki bo nastala v sodelovanju z Glavnim odborom združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije in Občinskim odborom združenja borcev in udeležencev NOB Medvode, OTH Pirniče in Ciciglejem, jih bodo, predvidoma v januarju posredovali tudi ostalim lokalnim televizijam po Sloveniji. Kolesar Ulja Mištrafovič Dvakratno slato za Ilijo Letos znova dokazal, da je kolesar vseslovenskega in tudi širšega merila. V petek, 10. decembra, ko je bila vsakoletna slavnostna konferenca Odbora za množičnost in šolski šport, na kateri so podelili priznanja najboljšim rekreativnim kolesarjem preteklega leta, je Ilija Mištrafovič prejel zlato medaljo na državnem prvenstvu, ter pokal za prvo mesto v Pokalu Slovenije v skupini kolesarji - veterani B. Ilija Mištrafovič, kolesar iz Senice, pravi, da je presrečen, ker se mu je posrečil tako velik podvig, kot je zmaga v DP in istočasno prvo mesto v Pokalu Slovenije. V isti sapi dodaja, da mu kaj takega seveda ne bi uspelo brez pomoči njegove žene Dragice, ki ga spremlja in spodbuja na vseh tekmah. Veliko vlogo pri tem igra tudi njegov spon-k zor (Uni Author Pulzar), ki mu finančno pomaga, da lahko tekmuje na tekmah. Seveda takih uspehov človek ne doseže kar čez noč. Ilija kolesari aktivno že od leta 1986, ko se je prvič udeležil maratona Franje. Njegova prva zmaga je bila istega leta na cestni dirki "Na Štajk" pri Sežani. Od takrat je nanizal več kot 60 zmag in več kot 80 pokalov z dirk po Sloveniji in v tujini. Na vprašanje, ali pozimi počiva, mi je odgovoril, da redno teče na Osolnik ali druge okoliške hribe. Poleg tega krepi svoje mišice še z dvigovanjem uteži. Čez leto pa tako ali tako prekolesari ria dan čez 100 km. Včasih, ko ni časa, so mu trening kar dirke same. Udeležuje se tako cestnih preizkušenj \ Ilija Mištrafovič je pred nekaj leti zmaga! na treh kolesarskih tekmah zapored. Nekateri bodo verjetno rekli, da to ni nič posebnega. Moram reči, da se popolnoma strinjam z njimi, če ne upoštevam pomembnega dejstva, da se je to zgodilo v pičlih 24 urah. Na prvi dirki, po našem obmorskem mestu Kopru, je štartul ob 15..10. Naslednji dan je nadaljeval s cestnim vzponom iz Ajdovščine v Predmejo, še isti dan pa je stal ob 15.50 na štartu gorske preizkušnje na Šentiljsko planoto. Največja ironija je, da Ilija za to sploh ni vedel. Ugotovil je šele doma, ko je primerjal rezultate iz preteklih tekem. KLEMEN BELEC Ilija Mištrafovič (kolesar - veteran): "Uspehi me motivirajo, da kolesarim še več." kot tudi tekem v gorskem kolesarjenju. S svojim znanjem in nasveti mu veliko pomaga Primož Čerin. Toda, kot pravi sam, brez svoje žene, ki ga povsod spremlja, mu kuha in ga spodbuja, zagotovo ne bi dosegel toliko, kot je. O medvoškem kolesarjenju pravi takole: "Želim, da bi čimveč ljudi spoznalo kako zdrav šport je kolesarjenje, ker je v naši občini veliko možnosti za cestno kolesarjenje, da o izzivih, ki jih ponujajo okoliški hribi za gorskega kolesarja sploh ne govorim." Obžaluje samo, da ni prirejenih več dirk na območju medvoške občine, ker imamo po njegovem mnenju veliko primernih in atraktivnih lokacij. O smešnih in zanimivih dogodkih med tekmami, kot je popolna zapora ceste (zasedle so jo krave) ob dirki na Vršič, pa bi verjetno lahko napisal kar celo knjigo. Vedno nasmejanemu in poštenemu kolesarju Iliji Mištrafoviču v prihodnje želimo še veliko uspehov in mu čestitamo. Sestavite fotografijo in počakajte na žreb Nekaj smo prerezali na pol V tej nagradni igri v decembrski prilogi Sotočje lahko sodelujete le, če boste v današnji 102. številki Gorenjskega glasa, predpredzadnji letošnji številki, poiskali drugi del skrivnostne fotografije. Na 'polovični' fotografiji v Sotočju je delček ponudbe uspešnega medvoškega podjetja ter leva roka njegovega lastnika. Za rešitev je potrebno: sestaviti oba dela fotografije in 'zlepljenko' čimprej (vsekakor pa do petka, 14. januarja 2000) poslati na naslov: SOTOČJE, Zoisova 1, p. p. 124,4 001 Kranj. Za vse, ki boste pravilno sestavili nagradno oba dela fotografije, je GORENJSKI GLAS pripravil 20 imenitnih nagrad: tri celodnevne izlete, pri katerih je Gorenjski glas medijski pokrovitelj, po izbiri, kadarkoli do sobote, 30. junija 2001. leta; desetkrat po eno uro igranja tenisa na pokritih igriščih Teniškega kluba Triglav Kranj; sedem reklamnih trakov za glavo, izdelek podjetja Bolero Oblak Kranj. Rezultati žreba bodo objavljeni v naslednji številki priloge Sotočje. Zdaj pa še k rešitvam nagradnega vprašanja iz šeste številke Sotočja. Pravilni odgovor je bil: Seničica pod Motelom oziroma od Šušteršiča do Medna. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Anica Kuralt,Višnarjeva 4, 1215 Medvode; Judita Muc Žnidaršič, Goričane 24 H, 1215 Medvode; Danica Gabrovec, Spodnja Senica 12 B, 1215 Medvode. \ovotetnfoprejem športnikov V torek, 21. decembra, opoldne sta župan občine Medvode Stanislav Žagar in predsednik občinske športne zveze Jože Omerzu pripravila novoletni sprejem za športnice in športnike občine Medvode. Čestitala sta jim za uspehe in zaželela novih uspehov v prihodnjem letu, ko bodo tudi v občini Medvode pred koncem leta spet razglasili najboljše športnike. Srečanje v Hrašah Konjeniški klub Norik in Turistično društvo iz Hraš pri Smledniku organizirata 26. decembra na god sv. Štefana pri podružnični cerkvi v Hrašah blagoslov konj. Ob desetih dopoldne bo sprevod konjenikov od Doma krajanov in od Jahalnega centra Janhar do cerkve sv. Jakoba, kjer bo ob pol enajstih maša in po maši blagoslov konj. Po končanem blagoslovu bo podelitev priložnostni spominkov in zatem družabno srečanje z igrami in pogostitev z golažem. Parkirišče bo v vasi in od tam jih bodo vozili konjeniki z zapravljivčki ali sanmi do prireditvenega prostora. nmo Program prireditev Lanske izkušnje so pokazale, da je za silvestrovanje na prostem veliko zanimanje med občani in to nas je spodbudilo, da smo za konec letošnjega leta in tudi za nekatere spornega konec tisočletja pripravili obsežnejši božično - novoletni program. Prireditve se bodo začele na predvečer božiča in se zaključile na novoletno jutro. Vsi nastopi igralskih, pevskih in drugih skupin bodo v zaprtem ogrevanem šotoru, v katerem bodo postavljene mize in sedeži. Silvestrsko praznovanje pa bo tako na prostem kot v šotoru pred BC Mercator - Loka v središču Medvod. V času vseh prireditev bo v šotoru na voljo tudi pestra gostinska ponudba, na Silvestrovo pa vas bodo gostinci postregli tudi na prostem. Po želji se boste lahko okrepčali s dobrotami, ki jih boste prinesli s seboj. In kaj smo pripravili v tem času? Na predvečer božiča, 24. decembra, ob 17. uri smo pripravili prijetno domačo prireditev pod naslovom: TA NOČ JE POLNA VESELJA. Sodelovali bodo mladi pevci in pevke sv. Urha iz Smlednika, medvoška godba na pihala, KUD Oton Župančič iz Sore s svojim programom, na dia projekciji bodo predstavljene letošnje jaslice napravljene na dvorišču, v sobi, cerkvi itd. s posebno osvetlitvijo, pred koncem pa jih bo obiskal še Božiček. V nedeljo, 26. decembra, (državni praznik) smo v sodelovanju z Gorenjskim glasom pripravili veliki koncert po naslovom: VESELO V NOVO LETO. Sodelovali bodo n narodnozabavni ansambli: Melos, Jevšek, Kranjski muzikanti in vam pripravili poleg uradnega koncerta še prijeten večer ob dobri gostinski ponudbi. V nedeljo, 26. decembra, se bo na Sv. Jakobu ob 18. uri začela že deseta slovesnost ob Dnevu samostojnosti. V ponedeljek, 27. decembra, bomo začeli z otroškim programom že ob 11. uri z nastopom učencev POŠ Topol v igrici MUCA COPATARICA, učenci iz OŠ Simona Jenka iz Smlednika pa bodo ob pol dvanajstih nastopili z igrico POLNA LUNA IN SHUJŠEVALNA KURA. Popoldne ob 17. uri pa bodo lutkarji iz Dravelj uprizorili PRAVLJICO O NEZADOVOLJNI SMREČICI in zatem bo otroke obiskal DEDEK MRAZ. Zvečer bo prišla na svoj račun tudi mladina, ki jo bo zabaval znani ansambel HAZARD. Naslednji dan bo dopoldanski in večerni program pripravil Mladinski kulturni center Medvode in sicer ob 11. uri likovno delavnico in zvečer ob pol osmih nastop znanega ansambla KONTRABANT s svojim šou-vom. Popoldne ob petih pa bodo mladi lutkarji z Jesenic predstavili igrico ROPAR- SES&KO 2000 v zavetju gozda Zbiljska c. 8, Medvode Tek: Obl/611-913 SKI VITEZ JAROMIR, dedek Mraz pa bo pozdravil vse navzoče. V sredo, 29. decembra, bo dopoldne ob pol dvanajstih in ob pol sedmih zvečer modna revija Šiviljstva Čebašek za otroke. Ob II. uri bodo draveljski lutkarji pričarali za najmlajše ZGODBE IZ GOZDIČKA in ob 17. uri bodo kranjskogorci znano igrico KEKEC IN PEHTA. DEDEK MRAZ pa bo tudi ta dan obiskal mlade Medvodčane. Zvečer pa bo naš rojak Andrej Kos pripravil VEČER D.J. - pregled glasbenega dogajanja ob koncu tisočletja. Zadnji dan dnevnih prireditev se bo začel ob 11.00 z igrico O LISICI IN GARDINI in pol ure zatem bodo lutkarji iz Starega Trga Pri Ložu pripravili lutkovno delavnico. Popoldne ob pol petih bodo člani OTH iz Pirnič in Cicigleja iz Medvod uprizorili predstavo NOVOLETNO PRAZNOVANJE. Za ljubitelje lepe slovenske pesmi pa bo zvečer ob 18.30 koncert z naslovom S PESMIJO V NOVO LETO, na katerem bodo sodelovali Lovski pevski zbor, MePZ Jakob Aljaž iz Medvod, KUD Oton Župančič iz Sore in drugi. Finalna prireditev pa bo vsekakor lahko rečemo že tradicionalno SILVESTROVANJE NA PROSTEM V MEDVODAH. Letos smo dodali tudi veliki ogrevan šotor za tiste, ki bodo prišli že zgodaj in bodo želeli preživeti večer in noč v prehodu v novo za nekatere "sporno" tisočletje. Pripravljene bodo mize s sedeži v šotoru in tudi na prostem. Ob živi glasbi znanega narodnozabavnega ansambla Medvoški muzikantje in posebni gostinski ponudbi v šotoru in na prostem boste lahko uživali. Minuto pred 00.00 Vam bo čestital tudi župan in zatem boste lahko uživali ob doslej največjem ognjemetu v zgodovini medvoške občine. Posebno presenečenje, ki smo ga napovedovali pa Vas bo spremljalo ves večer oz. noč in to bo posebno pravljično osvetljevanje silvestrskega prizorišča in celotnih Medvod. Svoje "gostinske priboljške" lahko prinesete tudi s seboj. Naše SILVESTROVANJE ne zahteva nobenih dodatnih stroškov - naš cilj je prijetno medsebojno druženje. NASVIDENJE NA SILVESTROVANJU V MEDVODAH!