PnSfnlna plačana v trotovim.
Leto XIV., Stev. 248
upravuiStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Lnseratm oddelek: Ljubljana, šelenburgova UL 3. — Tel. 3492. 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica •L 11. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pri pošt Cek. zavodih: LJutn Ijana St 11.842, Praga ftislo 78.180, Wien St 105.241.
Naša mladina
Novo življenje je zavrvelo danes teden po Sloveniji. Na razvalinah starega liberalizma in klerikalizma je mogočno vstala armada jugoslovenskega nacionalizma, ki je takoj v prvem zaletu vrgla ob tla glavnega svojega sovražnika, državi in narodu škodljivo punktaštvo. V vrstah jugoslovenske fronte je bilo mnogo takih, ki so nekdaj stali v medsebojni politični borbi kot liberalci in klerikalci, sedaj pa so pozabili na žalostno preteklost starih političnih strank ter se skupno vrgli v boj za nove ideale in nove cilje. Hvala in slava vsem tem starim borcem, ki so se sedaj združili v zmagoviti nacionalni fronti. Eni kot drugi so bili zvesti svojim velikim bu-diteljem in voditeljem preteklosti, tako velikemu Jugoslovenu Gregorju Žerjavu, kakor velikemu Jugoslovenu Janezu Kreku.
Predvsem pa je mladina bila ona velika sila, ki je preteklo nedeljo ustvarila v Sloveniji povsem novo politično orijentacijo. Ona ne pozna in ne prizna nobenih bivših političnih formacij, ona hoče nekaj novega, nekaj boljšega. In tako je mladina zgrabila za prapore jugoslovenskega nacionalizma ter jih v nedeljo nosila z največjim elanom in naj-sijajnejšim uspehom na bojno polje. Priznanje in pohvala gre tej mladini, ki je ponekod že čisto samostojno nastopila v najljutejši borbi s punktaši ter odnesla zmago nad njimi. Ta mladina je izšla iz vrst našega kmečkega, obrtniškega in delavskega stanu, torej iz jedra naroda; današnja mladina postaja na ta način sama jedro naroda.
Baš ta podeželska nacionalna mladina je bila v nedeljo lahko v zgled ne le velikemu delu naše akademske mladine, marveč tudi vzgled in vzpodbuda velikemu delu slovenske inteligence, ki je v fiezdravem kavarniškem ozračju deloma izgubila vse ideale ter smisel za pozitivno javno delo. Preko materializma, preko vseh povojnih težav, gospodarskih, socialnih in kulturnih kriz, gre ta omladina v novo življenje s samozavestjo sigurne zmage kakor gredo milijoni nacionalne mladine drugih srednjeevropskih držav na nova pota, ki naj odrešijo naroue ter jih povedejo v boljšo in srečnejšo bodočnost.
Hvala Bogu, da je naša država med vsemi evropskimi državami menda še najbolj očuvana od povojne dekadence. Zato je značilno, da naša nacionalna mladina ne čuti v sebi potrebe, da bi gojila in propagirala sovraštvo do drugih narodov, pač pa hoče za vsako ceno oču-vati moč, veličino in edinstvo svojega naroda. Za vsako ceno očuvati in utrditi težko priborjeno svobodo lastne države. Polet slovenske mladine je prava sreča za Slovenijo in za Jugoslavijo, ker je v njenem poletu dana garancija za srečnejšo bodočnost. Ta polet naše mladine znači najodločnejši protest proti defetizmu in proti dekadenci.
Velike zasluge za nacionalni preporod slovenske mladine ima nesporno slovensko učiteljstvo, ki je pod težkimi okoliščinami neumorno in požrtvovalno širilo nacionalno vzgojo ter se borilo proti defetizmu in razdiranju. Največje zadoščenje vsem tem učiteljem in učiteljicam je krasna zmaga naciona.ne misli pri nedeljskih volitvah, zmaga ki je v veliki meri plod njihovega dela. Ravnali so tudi sami tako, kakor uče zaupano jim deco: »Ne samo, kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan!«
Vsa nacionalna generacija je ponosna na svojo mladino in hvaležna učitelj-stvu, da jo je pomagalo vzgojiti. Oni starejši, ki so pod moro materialne in moralne krize morda že omahovali, so dobili ob pogledu na idealov in borbenosti polno mladino novih moči. Z utrjeno vero in okrepljeno voljo se bodo vrgli na delo, da pripravijo lepšo in zadovolj-nejšo bodočnost svoji sedanji generaciji, pred vsem pa nastopajočemu mlademu rodu. In ravno v tem je eden najlepših in najbolj dragocenih uspehov nedeljske zmage.	___
Ločitev zakona italijanskega prestolonaslednika
Bruselj, 21. oktobra, p. Belgijski listi poročajo, da je papež že pristal na ločitev zakona italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Jo-žefo. Vzrok za ločitev je zdravniška ugotovitev, da mlada princesa nikdar ne bo mogla postati mati. Ker pa je prestolonaslednik Umberto edini sin italijanske kraljevske dvojice, bi nastale hude komplikacije v pogledu prestolonasledstva, če bi ostal Umberto brez potomcev.
Dunaj, 21. oktobra n. Italijanski prestolonaslednik Humbert je snoči prispel v Inomost, odkoder je nekaj minut kasneje odpotoval v Nemčijo, kjer se bo sestal s svojim svakom Filipom Hessenskim. Italijanskega prestolonaslednika spremlja le njegov adjutant.
Aretacija nemškega princa
Dunaj, 21- -oktobra. AA. iz Celovca na Koroškem poročajo, da je policija aretirala princa Sachsen-Meiningena, ki ima grad blizu Pitaetetottena in je navdušen hitlerjevec.
Ljubljana, nedelja M. oktobra 19B
Cena t,- Din
ROOSEVELT PREDLAGA RUSIJI OBNOVO DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV
Neoficielnim pismenim razgovorom med Rooseveltom in Kalini-mm bodo v kratkem sledila iiradna pogajanja, pri katerih bo zastopal Rusijo komisar za zunanje zadeve Litvinov
Washington, 21. oktobra, s. Danes so bila objavljena pisma, ki sta jih v teku neoficielnih razgovorov glede obnove diplomatskih odnosa iev izmenjala predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in predsednik osrednjega izvršnega odbora Sovjetske unije, Kalinin.
Roosevelt naglaša v svoiem pismu med drugim, da je treba najbolj obžalovati dejstvo, ker sta ostala dva velika naroda, ki ju je vezalo stoletno prijateljstvo, naenkrat brez neposrednih stikov, ter izraža prepričanje, da bi mogli osebni razgovori odstraniti vse ovire, ki še obstoje za obnovo rednih odnošajev. Zato prosi Kalini-na. naj določi svoiega delegata, ki ga bo Roosevelt z največjim vesel iem spreiel.
Kalinin je na pismo predsednika Roose-velta odgovoril v dališem pismu, v katerem izraža naiprei svoie vesel ie^ nad tem spoznanjem odgovornega voditelja Amerike. Nato poudaria, da žalostne posledice sedanjega nenormalnega stania v odnošajih med Ameriko in Rusijo ne povzročajo velike škode samo tema dvema neposredno prizadetima državama, marveč ie to v škodo vsega sveta, zlasti pa v škodo svetovnega miru, ki bi se dal z obnovo rednih odnošaiev med Rusijo in Ameriko najbolj učvrstiti. S tem bi se najuspešneje preprečile vse špekulacije elementov, ki 5e vedno ni je jo proti sporazumu in sodelovanju med narodi in državami. Pozdravlja ioč iz vsega srca pobudo Roosevelta, sporoča Kalinin obenem, da pride v Washington sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov kot pooblaščeni zastopnik v svrho definitivnega dogovora.
Čeprav je predsednik Roosevelt ob objavi korespondence med washingtonsko vlado in Moskvo naglasil ameriškim novinarjem, da vabilo, ki ga je poslal predsedniku osrednjega izvršnega odbora SSSR
Kalininu, še ne pomem priznanja sovjetske Rusije po Zedinjenih državah, so ameriški politični krogi vendarle mnenja, da pomeni ta korak dejansko priznanje. Roosevelt je v svoji iziavi novinarjem prav tako naglasil, da bo osebno vodil razgovore s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim.
Roosevelt hoče s pogajanji s sovjetsko Rusijo vsekakor pridobiti na gospodarskem področju in okrepiti položaj Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu proti Japonski. Na njegovi strani je vse javno mnenje in tudi bančniki podpirajo njegovo rusko nolitiko. Sovjetska Rusiia se bo morala odpovedati propagandi v Zedinie-nih državah in priznati ameriško posojilo Kerenskemu v znesku 192 milijonov dolarjev. Nadalje gre za premoženja ameriških državljanov, zaplenjena v Rusiji in za razna posojila v skupnem znesku 441 milijonov dolarjev. Sovieti ne bi nasprotovali kompromisni rešitvi teh finančnih vprašanj.
Rooseveltova pobuda je naletela tudi na skoraj soglasno odobravanje v Washingto-nu navzočih članov kongresa. Kongres se kaže dovzetnega v prvi vrsti za trgovinske ugodnosti in koristi, ki jih utegnejo dobiti Zedin jene države z obnovo normalnega razmerja z Rusijo, po drugi stran' se "bo pa tudi ameriška posto janka na Daljnem vzhodu proti Japonski močno
okrepila.	, .
Govori se že celo, da poide za poslanika Filip Lafolett, bivši guverner države Wisconsin. ki je lani potoval po Rusiji, drugi zopet imenujejo senatorja Boraha. vendar pa ni verjetno, da bi Borah to mesto sprejel.	,
Iz zanesljivega vira se doznava, da pride Litvinov že čez 14 dni v \Vashington. da prične razgovore o obnovi odnošajev med Rusijo in Zedinjenimi državami.
Nemčija in
Društvo narodov
Nemčija proglaša Društvo narodov kot ustanovo za židovske in marksistične deklamacije
Ženeva, 21. oktobra. AA. Dopoldne ob 10.30 je nemški generalni 'konzul v Ženevi Kraul izročil generalnemu tajniku Društva narodov Avenolu uradno sporočilo o izstopu Nemčije iz DN. Sporočilo se glasi: Nemški vladi ie čast sporočiti, da Nemčiia izstopa iz DN na podlagi čl. 1 paragrafa 3 pakta DN. Podpis• v Neurath
Po tem sporočilu je nemški generalni pod-tain.ik v DN Trendelenburg sporočil Avenolu svojo ostavko
Berlin. 21. oktobra. AA. Agencija Conti
pravi, da se ie Društvo narodov zadnia leta izrremenilo v urad za židovske in marksistične deklamacije. Razen tega je postalo tudi zbirališče protifašistov. S tem ie^ Društvo narodov izgubilo pravico do imena ustanove, ki naj objema ves civilizirani svet. Nemčija ne bo več sodelovala pri ia-r k ih prireditvah za široke množice, ki so sama karikatura mednarodnega sodelovanja Uradno obvestilo o izstopu Nemčije ie sedaj presekalo govorice v inozemstvu, češ da se Nemčija obotavlja. Izstop z Društva narodov je logična in nujna posledica dejstva, da je Nemčija zapustila razorožitve-no konferenco, ki je le organ Društva narodov. Nemčiia ie po vstopu v Društvo narodov doživljala neprestana razočaranja. Formalno so ji priznali položaj velesile, "izkazalo pa se je, da je bilo to priznanje le teoretično in brez koristi. Razorožitvena konferenca je bila preizkusni kamen, v resnici ipa so na njej jemali Nemčiji njene pravice drugo za drugo. Zato j© morala naposled izstopiti.
Včeraj je minister za propagando Gobbels otvoril volilno kampanjo z govorom, ki je bil prav za prav ponovitev sobotnega Hitlerjevega govora. Gobbels je posebno poudaril, da je nemški narod, ki je danes popolnoma razorožen, globoko vdan miru in da želi lojalno sodelovati z drugimi narodi, vendar pa z enakimi pravicami. Nemčija se zlastj želi sporazumeti s Francijo, od katere je ne bo ničesar več delilo, ko se ii vrne Posarje.
Gobbels je nato kritiikoval Društvo narodov, češ, da ni bilo kos svoji nalogi ter nato še enkrat ponovil, da si Nemčiia želi iskrene ureditve vseh evropskih problemov. Nemški narod stoji strnjeno za Hitlerjevo vlado, kar bo dokazal pri volitvah 12. novembra.
Odgovor Avenola
Ženeva, 21. oktobra, s. Glavni tajnik Društva narodov Avenol je objavil popoldne svoj odgovor na noto nemške vlade, s katero je sporočila izstop Nemčije iz Društva narodov. Odgovor se glasi:
»Čast mi je potrditi prejem pisma, ki ste mi ga poslali 19. oktobra v imenu nemške vlade in iz katerega je razvidno, da je Nemčija sprejela na znanje rok za predhodno prijavo za izstop iz Društva narodov, ki ga vsebuje člen 1. odstavek 3. pakta Društva narodov m se glasi:
Vsaka članica zveze lahko po dveletni odpovedi izstopi iz Društva narodov pod pogojem, da je ob času izpolnila vse svoje mednarodne obveznosti, vštevši one, ki jih ima iz sedanjega zasedanja.
Potrudil se bom, da bom nemudoma o Vaši izjavi obvestil člane Društva narodov.«
Razpust državi sovražnih strank v ČSR
Parlamnt je odobril zakonski predlog vlade — Poleg nemških bodo razpuščene tudi druge opozicionalne
stranke
Praga, 21. oktobra, g. Poslanska zbornica je včeraj popoldne na mirni seji z glasovi vseh vladnih strank sprejela zakon o razpustu državi sovražnih strank. V torek bo ta zakon sprejet tudi v senatu ter bo takoj stopil v veljavo. Zanimivo je, da težišče debate ni bilo toliko v stališču do tega zakona. temveč v debati zaradi dogodkov pri svečanostih v Nitri. Dva govornika Hlinko-ve stranke sta ostro napadla vlado. V svojem odgovoru je ugotovil minister predsednik Malypeter, da izdatki za Slovaško mnogo prsegaio dohodke. Glede zakona samega je izjavil predsednik vlade, da demokra cija ne sme pokazati nobenih slabosti. Zakon se ne bo uporabljal lahkomiselno ter bo samo ojačil demokracijo. Poročevalec
poslanec dr. Patejdl je izjavil, da se bo novi zakon uporabil tudi proti opoziciji, ki je pred nekaj meseci pod krinko patriotizma napadla vojašnico v Brnu. Iz tega poročila sklepajo v političnih krogih, da bo raz-puščena tudi češka fašistična stranka. Zbornica se je nato od<*odila do 6. novembra.
Praga. 21. oktobra, s. Policijsko ravnateljstvo je danes ustavilo poslovanje bralnega diuštva nemških visokošolcev »Ger-mania«. ki je bila največja dijaška organizacija v Pragi, ker so se njegovi člani politično udejstvovali v smernicah obeh razpuščenih nemških strank. V klubovib prostorih nemških narodnih socialistov in nemških nacionalcev v poslanski zbornici je bila danes izvršena preiskava.
Sporazum samo še formalna zadeva
London. 21. oktobra, e. Objava pisem, ki sta jih zamenjala Roosevelt in Kalinin, je izzvala v tukajšnjih krogih ogromno pozornost. Donim *o nrei smatrali vesti o skorajšnji obnovi odnošajev med Ameriko in Rusijo za neresne, so sedaj prepričani, da ie to že gotova stvar in da gre samo še za formalnosti. Litvinov be za svoiega bivanja v Washingtonu gost predsednika Roosevelta v Beli hiši. kar po mnenju londonskih krogov najbolie potrjuje, da so ne-oficielni razgovori zadnje mesece razčistili vse zadeve že tako daleč, da gre samo še za formalno notrditev sklenjenega dogovora. Londonski krogi se najbolj zanimajo, kakšne posledice bo imela obnova odnošajev med Rusijo in Ameriko za razvoj svetovne trgovine. V gotovih angleških krogih vidijo v tem veliko nevarnost za angleško trgovino, ker so prepričani, da sta si Amerika in Rusija medsebojno dovolili dalekosežne koncesije v pogledu izmenjave
blaga.	. _
»Daily Herald« pozdravlja Rooseveltov korak in pripominja, da Severna Amerika in sovjetska Rusija sicet nista članici Društva narodov, vendar pa se je o nriliki navzočnosti njjnih zastopnikov v Ženevi na razorožitveni konferenci dosegel prvi stiK med njima. Rooseveltov ukrep je nov korak za ureditev perečih svetovnih problemov in triumf ne samo za obe vladi, temveč tudi za Društvo narodov.
Skupna akcija proti Japonski
Pari«. 21. oktobra. AA. V »Echo de Pariš« piše Pertinax, da so se v zadnjem času dogodile tako v sovjetski Rusiji, kakor v Zedinienib državah velike epremem-
tfaroCnina £nasa mesečno Din i Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu.
be. Sovjetska vlada se je odpovedala prevratni akciji, ki naj spremeni obličje vsega sveta, na drugi strani pa opuščajo Ze-dinjene države laradi lastne gospodarske krize svojo nekdanjo ošabnost napram drugim državam. Novo ameriško stališče je le jasna posledica stremljenja po ozdravljenju gospodarstva, kakršnega si želi Roosevelt. Sovjetska Rusija in Zedinjene držaTe soglašajo zaradi tega glede skupnega nastopa proti Japonski, o kateri sumijo, da namerava prodreti v Vzhodno Sibirijo. Rusija ie odločena braniti Vladivostok do skrajnosti
Splošno zadovoljstvo v Evropi
Rim, 21. oktobra. AA. Lasti le na kratko poročajo o izmenjavi brzojavk med Rooseveltom in Kalininom ter se vzdržujejo komentarjev. Vzlic rezerviranosti se pa zdi, da so v Italiji z zadovoljstvom sprejeli to vest, saj je Italija ena izmed prvih držav, ki je priznala Rusijo, na drugi strani pa je znano, da goji velike simpatije do Zedinjenih držav.
Vesti o napetosti na Daljnem vzhodu so začele tudi Italijo nekoliko vznemirjati. Italija se more zato le veseliti, da se ustvarjajo dobri odnošaji med dvema velesilama, ki imata skupne interese nasproti Japonski.
Varšava, 21. oktobra. AA. Tukajšnji politični krogi pozdravljajo z zadovoljstvom pogajanja med Zedinjenimi državami in Rusijo ter poudarjajo, da bodo ta pogajanja rodila ne samo politične, temveč tudi dalekosežne gospodarske sadove. Verjetno je, da bo z urejenimi odnoSajS med tema dvema državama pridobilo tudi svetovno gospodarstvo s tem, da se bo povrnilo splošno medsebojno zaupanje.
Bukarešta, 21. oktobra, g. Vest o skorajšnjih ruskih-ameriških pogajanjih v \Va-shingtonu sprejemajo v Bukarešti z velikim zanimanjem in pričakujejo z napetostjo obnovo diplomatskih odnošajev med Ameriko in Rusijo. Zunanji minister Titulescu je imel z ruskim poslanikom v Varšavi daljši razgovor ln je pri tej priliki izrazil trdno namero rumunske vlade, da hoče čimprej normalizirati odnošaje med Rumunijo i.i Rusijo. Vesti o Titulescovem obisku v Mosikvi so za sedaj vsekakor zelo preuranjene.
Titulescova misija
Manifestacija grškommunskega prijateljstva v Ate-nah — Ojačena akcija za sodelovanje balkanskih držav
. .. . i_ _ i__rr ~ ~	o "in \rn/V5<t
Atene, 21. oktobra. AA. V odgovoru na zdravico predsednika grške vlade Tsaldarisa na svečanem banketu, je rumunski zunanji minister Titulescu med drugim dejal:
Gospod predsednik vlade! Ne Grčija ne Rumunija ne zasledujeta pri delu za okrepitev miru na Balkanu sebičnih ciljev. Hočemo v okviru obstoječih pogodb delati za mir, da se rešimo iz hude krize, kakršne zgodovina ne pomni. Hočemo preko meja ponuditi roko vsem sosedom. Grško-turška pogodba je zgled obojestranske požrtvovalnosti in plod modrosti, ki je zelo povečal ugled Grčije v naših očeh in ki kaže človeštvu, da je treba iskati rešitve edino v delu na podlagi zdravega razuma, prepričan sem, da bo naše sodelovanje pri delu za mir plodno in kronano z dejanskimi uspehi.
»Proja« piše o grško-rumunskih razgovorih, d* bodo rodili za obe državi zelo koristne sadove. Titulescu se Je mogel prepričati o iskrenosti in atmosferi prijateljstva, ki ga obdaja na Grškem, ter o splošni želji po miroljubni konsolidaciji, ki vlada v tej državi. Prijateljska pogodba, sklenjena 1. 1927 med Grško in Rumunijo, je služila pozneje za vzor pogodbam, ki so jih sklenile tudi druge balkanske države. Grčija je že zdavnaj prepričana o potrebi zagotovitve trajnega miru na balkanskem polotoku in zato ne more ostati ravnodušna nasproti pobudam, ki streme
za istim idealom. Zato bi grška javnost z največjim zadovoljstvom pozdravila kronanje tega prizadevanja s sklenitvijo splošnega balkanskega dogovora, ki bi ga podpisale vse Balkanske države, ne izvzem-
ši Bolgarije.
Bukarešta, 21. oktobra, s. Titulescu prispe 25. t m. v Beograd, kjer bo ostal dva dni, in se nato 27. t. m. vrnil v Bukarešto, da poroča kralju o izidu svojih razgovorov v Sofiji, Ankari, Atenah in Beogradu. Zaradi tega bo najbrže sestanek kralja Karola in kralja Borisa, ki je bil prvotno določen za 28. oktobra, odgoden na 1. ali 2. novembra. Kralj Karol hoče biti, preden se bo sestal z bolgarskim kraljem, brezpogojno poučen o pogajanjih, kt jih je imel Titulescu na Balkanu. V ostalem bo Titulescu pri tem sestanku, ki mu v diplomatskih krogih v Bukarešti posvečajo največje zanimanje, spremljal Kralja.
Namestnik zunanjega ministra Mirone-scu Je sprejel danes bolgarskega poslanika, s katerim je razpravljal o vpadih in Izgredih komitašev na rumunsko-bolgarskl meji. Mironescu je izjavil, da so rumunske oblasti tolpe identificirale in da imajo dokaze v rokah, da so jih vprizorili ljudje iz Bolgarije. Rumunska -vlada prosi, da naj poslanik o tem obvesti svojo vlado v Sofiji in izraža obenem željo, naj bolgarske oblasti v interesu dobrih odnošajev med obema državama nujno ukrenejo vse potrebno, da se v bodoče takšni obmejni izgredi in vpadi ne bodo več ponavljali.
Londonski razgovori
Razgovori angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona s poslaniki velesil o položaju v ženevi
London, 21. okt. AA. >Daily Herald« po-
roča, da se razorožitvena pogajanja nadaljujejo v obliki razgovorov med državami, ki so podpisale pakt štirih. Pogajanja pa se ne vrše v Rimu, kakor se je splošno pričakovalo, temveč v Londonu. List opira svoje peročilo na konferenco, ki_jo je imel v četrtek angleški zunanji minister Simon s poslanikom Francije in Italije, kakor tu-di na včerajšnji razgovor Simona z nemškim poslanikom v Londonu Hoschem.
Glede na sejo predsedništva in splošne komisije razorožitvene konference priti nji teden piše list >Times« med drugim: Konferenca se mora sedaj omejiti na medsebojno posvetovanje in sodelovanje med glavnimi vladami. Sedaj ni mesta za nagle odločitve. Prav tako pa tudi sedanji dogodki ne bodo mogli povzročiti takojšnje katastrofe. Nemčija se je iz lastnega nagiba umaknila in ne izolirala, da lahko izvede volitve za domače potrebe.
Sestanek glavnega razorožitvenega odbora
Pariz, 21. oktobra. A A. »Le Journal« pravi glede včerajšnjega sestanka zunanjega ministra Boncourj« in angleškega poslanika lorda Tvrrella. da sta razpravljala o mednarodnem položaju, nastalem po iz-
stopu Nemčije iz Društva narodov. Angleški veleposlanik je poročal francoskemu zunanjemu ministru o poteku seje ministrskega odbora v Londonu, ki je bila v četrtek. Paul Boncour je potrdila lordu Tyr-rellu željo Francije, naj bi se splošna komisija razorožitvene konference sestala v Ženevi 26. oktobra, kakor je bilo že določeno.
Angleška Bela knjiga
London, 21. okt. n. Angleška vlada je ' snoči izdala svojo Belo knjigo, v kateri je objavila vse govore na poslednji seji glavnega odbora razorožitvene konference v ženevi. Najbolj pomemben govor je bil ekspoze angleškega zunanjega ministra Simona. O sporu med Simonom in nemškim zunanjim ministrom v knjigi ni sledu.
Henderson kandidat za Noblovc
nagrado
London, 21. oktobra n. Po vesteh .z Stokholma bo dobil letos Noblovo mirovDo nagrado predsednik razorožitvene konference Henderson. Za nagrado kandidira tudi ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov.
Borba s prevratniki
na češkoslovaškem
Nov zakon za zaščito države — Judeže vi srebrniki iz Nemčije — Ukinjenje državljanskih pravic
H. Praga, 10. oktobra.
Ceškoslovška skupščina in senat sta se sešla 17. t. m. k rednemu zasedanju, čeprav proračun za leto 1934 še ni izdelan. Iz tega se da zaključiti, da je politični položaj nenavadno težak in da razburjena javnost zahteva izrednih ukrepov. Glasilo republikanske stranke »Venkov« označuje položaj takole: »Ljudstvo zasleduje Tazvoj dogodkov z isto pozornostjo kakor v svetovni vojni. Zato mu je tudi treba povedati rosnico. V njem je oživela narodna misel in kliče po silni, dobro oboroženi vojski. Po kmetih je hudo, ali ljudstvo kljub temu ne izgublja vere v svojo državo. marveč zahteva odločnost, strogost in temu odgovarjajoča dejanja.« Drugi listi zopet resno naglašajo potrebo trdne vse-narodne solidarnosti.
Vlada je predložila parlamentu predlog zakona o političnih strankah, ki je bil po pospešenem postopku takoj izročen ustavnopravnemu odboru. V kratkem roku je moral odbor predlog izdelati in dopolniti ♦ e' da vrniti v plenum. Mnogo nujnejse kakor proračun ter finančni in gospodarski ukrepi proti krizi so postale naenkrat politične razmere. V ustavnopravnem odboru je poročal ministrski predsednik Malv-petr in ie v obširnem ekspozeju razlozil izredne razloge, ki so vlado prisilili, da je predložila omenjeni zakonski načrt.
Zakon proti prevratnim političnim strankam vsebuje preventivne naredbe, da se v bodoče pod plaščem demokracije m demokratskih svoboščin ne bodo vec skrivali kaznivi čini. zlasti pa da prevratna agitacija ne bo zapeljevala v protidrzavm pravec doraščajoče mladine. Doslej je bila vlada popolnoma brez vsake moči, ker ji obstoječe zakonske določbe niso nudile nikake možnosti za nastop proti prevratnemu delu nekaterih strank. Vladni jiacrt nima namena zatirati strankarsko življenje ali delati težav posameznim političnim voditeliem, marveč je v njem zapopadena samo skrb za državo v tako resnem času, kakor je današnji. Dosedanji bežni ukrepi ne zadostujejo več v boju proti prevrat-nikom, ki proti državi in vladi uporabljajo vsakršna sredstva. Zato je morala tudi država najti orožje, da se ubrani silovitim napadom. Nekateri listi imenujejo sedanjo ero »ofenzivo demokracije«, drugi pa menijo, da pomeni predloženi zakonski načrt šele začetek boja za pravo demokracijo in republiko.
Zakonski predlog vsebuje ostre ln brezobzirne ukrepe proti strankam, strujam, društvom, klubom in osebam, ki se skrivajo za demokracijo in se bojujejo proti državi, izpodkopujoč njen ugled z raznimi čini, bodisi iz neumnosti, iz hudobnosti al. pa ,po naročilu iz tujine. Celo vrsto let že traja to pogubno rovarjenje proti republiki, v zadnjem času pa je to početje postalo osobito nasilno «n delo prevratnih elementov je postalo kar očitno. Iz temnih virov se seje strup, se širijo izmišljene vesti in obrekovanja, javno življenje je pre-
napolnjeno raznih protidržavnih agentov, med katerim; so celo uradniki, ki Jih država bogato plačuje za njihovo razdiralno delo. Kakor je oblast ugotovila, so češki Nemci zadnje mesece dobili iz Nemčije 40 milijonov Kč, namenjenih za borbo proti čsl. republiki. Vendar je to le neznaten del Judeževih grošev, kajti znano je, da prihajajo na češkoslovaško znatne vsote tudi iz drugih virov.
Javnost vidi vse to, posluša zlobna obrekovanja in je razburjena, uradom pa se le redko posreči odkriti izvor in korenine tega zla. Temu stanju se je moral napraviti konec m zelo umestne so ostre določbe novega zakona za zaščito države. Ostal bo v veljavi za sedaj samo eno leto, po potrebi pa se bo .podaljšala njegova veljavnost, ako bi se pokazalo, da je ta rok prekratek za temeljit obračun s prevratnimi živ-lji.
Zakonski načrt razumeva pod strankami tudi razna društva, pokrete in skupine, ki nastopajo v javnosti s svojim delovanjem. Vse take tvorbe lahko vlada razpusti aH ustavi njihovo delovanje. Poslanci razpuščenih strank pa za enkrat še ne izgube svojih mandatov v skupščini ln v senatu. Obenem z razpustom stranke zadene ista usoda tudi vse stranske organizacije gospodarskega, kulturnega ali strokovnega značaja, ako se izkaže, da matica, od katere so odvisne, greši proti interesom države. Pristaši razpuščenih organizacij se lahko omejijo svoboščine, zajamčene v ustav.. Tako je zanje razveljavljena pisemska tajnost, tajnost telefona in brzojava, v primeru potrebe pa jih oblast lahko izžene, konfinira ali postavi pod policijsko nadzorstvo. Zakon tudi ne pušča državnim uradnikom tn nameščencem polne svobode sodelovanja v protidržavnih organizacijah.
To so prvi ukrepi za čas največje nevarnosti. Zakonov, ki bodo na novo uredili politično življenje, bo več in bodo za izredno dobo do podrobnosti določili obseg političnega udejstvovanja. že sedaj se čujejo vesti o zakonu za registracijo političnih strank, na temelju katerega bo država priznavala samo one stranke, ki so v svoj program sprejele določbo, da stoje brezpogojno na strani narodnega in državnega edinstva. Katera skupina ne bo sprejela f<5ga pogoja, ne bo registrirana in ne br smela javno delovati. Vlada tudi pomišlja, da bi strankam naložila tudi odgovornost za vsako škodo, ki bi jo napravili pristaši te ali one stranke pri demonstracijah. Stroški za oboroženo stražo gredo na njihov račun, za dejanja strank bodo pred zakonom odgovorni vodilni činitelji, ne pa za,peljanci in nevedneži, ka-kor je to bik doslej.
Vsi ti in bodoči ukrepi so v čsl. javnosti napravili zelo dober vtisk in domoljubni življi v polni meri odobravajo nastop vlade. Povsod vlada prepričanje, da bodo že sami strogi zakoni marsikoga odvrnili od proti državnega delovanja/ne da bi bilo-treba čakati na uporabo zakonskih določb Komur pa to ne bo zadostovalo, bo moral pač občutiti vso težo zakona.
lalkanska carinska unija
Važni sklepi jugoslovenskega nacionalnega odbora balkanske konSerence
Beograd, 21. oktobra, p. Glavni odbor jugoslovenske nacionalne skuipine balkanske konference je na svoji zadnji seji na predlog gospodarske sekcije tega odbora sprejel naslednje sklepe:
Glede na bližnjo četrto balkansko konferenco, kj se sestane meseca novembra v Solunu, nalaga jugoslovenski nacionalni odbor gospodarski podkomisiji konference, da dela z vsemi sredstvi za čim tesnejšo gospodarsko združitev balkanskih držav, koje končni cilj mor«: biti carinska unija kot najidealnej-iša rešitev tega vprašanja, ki nai se doseže evolucijskim potom.
V to svrho smatra jugoslovenski nacionalni odbor balk. konference za potrebno: 1. Da se v prvi vrsti nemudoma vzpostavijo redni trgovsko-politični odnosa j i med
vsemi balkanskimi državami, v kolikor še ne obstojajo.
2.	Da prevzame medbalkanska zbornica za TOI v Carigradu nalogo, da v zaščito proizvodov balkanskih držav na Izvenbal-kanskih tržiščih zbere hi prouči vse na to se nanašajoče gradivo na osnovi medbalkan-skih preferenčnih tarif v skladu z njihovo trgovinsko politiko.
3.	Da predloži omenjena zbornica na peti balkanski konferenci, ki bo leta 1934. v Beogradu, dokumentarno poročilo o vsem delu, ki naj se v svrho proučitve in odobritve dostavi najmanj mesec dni pred sestankom konference vsem nacionalnim odborom.
Gospodarska akcija jugoslovenske naoio-nalne skupine balkanske konference nai-skrbi za izvršitev tega sklepa.
Finančne reforme Francije
Usoda Daladierjeve vlade je odvisna od sporazuma
med radikali in socialisti
' Pariz, 21. oktobra, s. Jutri se prične v plenumu zbornice velika debata o finančnem programu. Glede na nujnost rešitve bo splošna razprava trajala najbrže samo eno sejo, nakar se bodo takoj pričeli obravnavati posamezni členi. Računa se lahko, da bo vlada že jutri postavila vprašanje zaupnice. V zbornici se je izvedelo, da bodo pristaši socialistične manjšinske skupine, kakor n. pr. Renaudel, Marquet in ostali poslanci, v vsakem primeru glasovali za vlado ne glede na to, kakšno stališče bo zavzela večina socialistične stranke.
Poročilo generalnega poročevalca finančnega odbora poslanske zbornice Jacquier-ja je dotiskano. Poročevalec ugotavlja v uvodu, da tvori načrt integralen del celotnega sistema, ki naj zagotovi finančno ozdravljenje in obnovo gospodarske aktivnosti naroda. Svoj ekspoze zaključuje takole:
Ta načrt ni popoln, toda samo neresni duhovi bi mogli zahtevati popolnost spričo finančnih težkoč, v katerih živimo. Radi priznamo, da ta načrt ne namerava izvesti masivne deflacije. Omejuje se samo na poudarek že doseženih prihrankov, ki bodo izpopolnjeni z novimi, tako da bomo mogli doseči vsaj integralno ravnotežje proračuna, če že ne definitivnega. Definitivno ravnotežje se bo dalo šele doseči, ko se bomo z organskimi reformami lotili zakonov, konvencionalnih običajev in drugih ustanov, ki že same po sebi vsako leto zvišujejo izdatke.
London, 21. oktobra, s. Reuterjev urad poroča iz Pariza, da je baje ministrski predsednik Daladier v kuloarjih zbornice izjavil, da bo treba misliti na novo inflacijo, če v teku petih do šestih tednov ne bo uravnotežen državni proračun.
Madžarsko-turško prijateljstvo
Ankara, 21. oktobra. AA. Predsednik turške vlade Izmet paša je na banketu na čast madžarskima ministroma poudarjal, da bo Turčija tudi nadalje vodila politiko miru in prijateljstva. Zvesta danim besedam in sklenjenim prijateljstvom, si Turčija iskreno prizadeva, da doprinese k po-pustitvi napetosti, ki vlada med nekaterimi državami. Ozko sodelovanje med Turčijo in Madžarsko je bilo že doslej zelo
plodno. Na tem polju hoče Turčija še nadalje delovati.
V svojem odgovoru Izmet-paši je predsednik madžarske vlade Gombos naglašal, da je bilo leto 1929 pomembno za obe državi, ker se je takrat ustvarila skupna in sporazumna politična smer Turčije in Madžarske v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Ta politika je v skladu s čustvi obeh tiarodov, razen tega pa temelji tudi na zelo stvarnih interesih obeh držav in težnji obeh narodov po iskrenem miru. Noben oblak in noben vihar ne bo mo?el ovirati sodelovanja med Madžarsko in Turčijo, ki se bo nadaljevalo in še bolj razvilo.
Prvi glas proti balkanski zvezi
Nemški ti9k je že davno pred svetovno vojno razširil po svetu mnenje, da je Balkan gnezdo nevarnih zapletljajev in da je treba na balkanske države in narode vedno 6krbno paziti, da ne povzroče požara, ki bi se lahko razširil tudi na ostalo Evropo. Površen čitatelj takih ugotovitev nemškega novinarstva je verjel taki frazeologiji, kdor pa je le nekoliko kritičneje premotrival do godke na Balkanu, je moral priti do čisto drugačnih zaključkov. Kratka zgodovina modernih balkanskih držav nas namreč uči. da se balkanski narodi nikoli niso bojevali med seboj po lastni volji, marveč vedno le nahujskani in zapeljani po velesilah, kajti interesi eo se trli na oalkan 6kem polotoku. Idejne niti vseh medsebojnih balkanskih pobojev vodijo v prestolnice velikih držav Evrope; v polpreteklem času je igral to ulogo osobito Dunaj. po vojni pa ga je nadomestil Rim.
To dejstvo je na Balkano že splošno znano in prodira njega spoznanje čedalje globlje v narodne mase. Zato ie tem bolj čudno, da se je znani grški politik Papanast.isiu uprl balkanski zvezi ravno iz razloga, da bi taka zveza morda ne bila všeč velesilam. V atenskem listu »Neos Kosmos« je imenovani bivši grški minister priobčil niz člankov, v katerih naglaša. da mira jedro balkanskega sporazuma tvoriti <rrško-turški pakt, Rumunija in naša kraljevina pa da toliko časa ne loreta misliti na sodelovanje v balkanskem sporazumu, dokler sta v dosedanjem tesnem spoju s Češkoslovaško. Ali d bi Mala antanta pristopila k balkanski zVezi, bi češkoslovaška industrija postala občuten tekmec indjstrijskih velesil, ki bi gotovo poskušale vedno znova razdreti sporizum, oziroma sploh ne bi dopustile, da pride do balkanske zveze, koje težišče bi bilo v Mali antanti.
Papanastasiu postavlja nekoliko čudno teorijo, da bi ogrodje balkanske federacije predstavljal pakt dveh držav, od katerih ena ima svoje težišče globoko v Mali Aziji, druga pa takisto ne sega ravno globoko na Balkan. Grški politik trdi. da bi^ naša kraljevina zaradi svoje zveze s Češkoslovaško vodila v prvi vrsti politiko srednje Evrope, ne pa politiko balkanskih interesov. Pri tem pa popolnoma prezre, da so v Atonab
S 70 leti se lahko počutite mladi in s 30 leti stari!
sklenili pogodbo e Turško, ki je le deloma hal kančka država, in da so v prijateljskih odnosih z neko velesilo, ki ima na Balkanu samo namišljene interese svojega prestiža. Ko tedaj očita Jugoslaviji njeno političio usmerjenost v srednjo Evropo in ji odreka pravico sodelovanja pri ureditvi balkpj^kib zadev, p.išea popolnoma z vidika, da je sama Grška s svojimi političnimi zvezami krenila z balkanskih tal na vzhod in za-pad. po mnenju italofilekega grškega politika bi bila za Grško ravno ta nebalkanska politika največja legitimacija, da postane osnova balkanske zveze, našo kraljevino pa naj onesnos&blja zanjo že sama zveza s Češkoslovaško.
Argumentacija, 1 katero Papanastasiu osporava naši kraljevini vstop v balkansko zvezo, je od sile neprepričljiva, pač pa izdaja v vsem, da grški gospod lomi kopje za račun rimske diplomacije, ki ji je zadnje potovanje našega vladarja ob obalah ^Balkana zelo ogrozilo njene račune. Ni rtamreč nikakega dvoma, da se Grki naboje češkoslovaške konkurence iz lastnega nagiba, marveč je na delu gotovo Italija, ki je balkanski federaciii vrgla na pot kn» prvo oviro mnenje italofilske stnje na Grškem. To je tem boli vredno pozornosti, ker se je omenjeni grški politik doslej kazal vedno kot iskrenega pristaša sporazu ma na Balkanu.
Nedavno smo čul? iz ust turškega zunanjega ministra čisto drugačne besede, kjer je Tevfik Ruždi bej izrečno naglasil, da je teritorij od Prage do Ankare oni 6rečni predel, ki nudi največ izgledov za jskren sporazum v blagor vseh narodov, živečih na tem ozemlju. Ako eden izmed podpisnikov grško - turškega pakta naglaša potrebo tesnega sodelovanja med Malo antan-to in snojočo se balkansko zvezo, je več kot čudno, da ee najdejo na Grškem državniki. ki podčrtavajo ravno nasprotno od tega. Kaže pa to, da je mnenje Papanastasija osamljeno ter v jedru pogrešeno. V njegovem konceptu imaio prostor enaki oziri na interese izvenbalkanskih velesil, kakršni so v prošlosti uničili prvo kratkotrajno balkansko zvezo in ki bi sploh ne dopustili nje obnovitve, ako nai v pogajanjih imajo isto vrednost ko medsebojne vitalne koristi balkanskih držav.
Grško javno mnenje se ni izreklo za Pa-panastasijevo teorijo, ki ji tvori bistvo skrb za italijanske interese, n« pa skrb za ureditev vzajemno koristnih gospodarskih odnošajev balkanskih držav. Zaradi tega tudi nova teorija ni mogla prodreti v širše sloje, na vsem ostalem Balkanu pa ie naletela na močan odpor. Kljub vsemu ie Papana-stasijev poskus prva laetaviea. ki oznania. da se bo iz Rima zafola ostra diklomatska ofenziva proti balkanski zvezi, koie obrisi so se komai začeli ustvarjati v mislih vodilnih državnikov.
Važno sokoisko zborovanie
Beograd, 21. oktobra, p. -V telovadnici beograjskega Sokola L se je vršil danes zbor starešin in načelnikov vseh sokolskih žup v naši državij Zborovanie ie otvoril nrvi namestnik starešine g. Gangl. .<i ie v daljšem govoru podčrtal važnost tega sokolskega nosveta in poudaril, da se mora o vseh točkah, ki so na dnevnem redu, izvršiti podrobna debata, da se n« ta nacm najde najpravilnejša rešitev vseh postav-lienih vprašani Po pojasnilih, ki jih je podal načelnik SK.T g. Ambrožič. «e i" razvila Obširna debata, zlasti o predn<aških izpitih v savezu. župah in društvih ter o proračunu načelstva SKJ Obširna debata se je vršila tudi o osnovanju sokolskih smučarskih oddelkov, o sodelovanju v športnih organizacijah, o taborjenju, o sokolskih knjižnicah ter o obvezni nošnji sokolskega znaka. V teku debate ie bilo sproženih tudi več načelnih vprašanj, ki so v zvezi z iznremembo zakona o SKJ Po debati je bila izvotiena posebna de putaciia. ki je ood vodstvom g Gangla posetila ministrskega predsednika ter mu obrazložila predloge in želje Sokolstva.
PLANINKA
xocavit.ni
Prenagljeni tempo našega časa prekomerno izčrpa naše živce. Le malokdo zamore uspešno kljubovati tem prevelikim naporom in tako trpi večina človeštva že okrog štiridesetega leta vsled izčrpanosti, poslabšanja spomina, Cestega glavobola in nervoznosti. Vznemirljiv, predčasen starostni občutek je posledica tega, dela-možnost pojenjava, veselje do življenja je skaljeno.
Redno uživanje »PLANINKA -CAJA - BAHOVEC« odstrani vsa ta zla, ker čisti in obnavlja kri ter urejuje prebavo. Na ta način osposablja ves naš organizem, da zamore nemoteno sprejemati za obnovo živčevja potrebno hrano.
Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah le pristni »PLANINKA-CAJ-BAHOVEC« v plombiranih zavitkih po Din 20.— in z napisom proizvajalca.
Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana.
Reg. br. 12590. — 20/VH. 1932.
Nameščenci in nameščenke! Delavci in delavke!
Volite danes vsi!
šele v ponedeljk ali torek bo znan končni rezultat včerajšnjih in današnjih volitev v Delavsko zbornico. Bitka pa se je začela že včeraj in bo danes odločena. Sodelujte pri tem vse, prav vsi! Naj ne bo nameščenca in nameščenke, ne delavca in delavke, kii ne bi volila.
Volitve morajo pokazati in bodo brez dvoma pokazale, da se delavstvo čuti za sestaven del velike narodne celote in da se tudi ono uvršča v mogočno nacionalno fronto.
Vsi. ki se zavedate pomena današnjih volitev, napnite še danes vse sile, da dobita obe plavi nacionalni listi čim več glasov. Le ako bodo nacionalni kandidati prišli v Delavsko zbornico v takem številu, da bodo imeli v njej odločujočo besedo, bo zbornica res postala stanovska zastopnica in predstavnica na-meščenstva in delavstva in bo iz nje izločena strankarska politika. Zato ne volite marksistov ne klerikalcev, marveč volite vsi nacionalne kandidate, ki imajo modre (plave) glasovnice!
Volitve se po vseh voliščih začno ob 9. dopoldne in trajajo nepretrgoma do 5. popoldne.
Ali volim tudi jaz?
Pri današnjih volitvah voli vsak, moški in ženska, ki je bil 16. avgusta t. I. zavarovan pri bolniški blagajni. Volijo vsi brez izjeme na stan in poklic, tudi osebe, ki še niso 21 let stare. Opozorite znanke in znance ter jih nagovorite, da gredo vsi volit. Vsi pa volite s plavo glasovnico! Njo pustite celo, ostale pa pretrgajte na dvoje!
Kje volim?
Volillke ln volilci po dežela volijo na sedežu svojega blagajniškega zdravnika; vs; večji kraji imajo svoja volišča, Ljubljana, Maribor, Trbovlie. Kranj in drugi centri celo po več. Volišča so po vseh teh kraiih objavljena z 'epaki, ljubljanska je obiavU tudi včerajšnji »Slovenski Narod«. Važno ie to. da za to. kje kdo voli. nI merodalno volilčevo stanovanie marveč sedež firme podjetja ali sploh službodajalca. Volitev torej ne voli v okrožju, kjer stanuje, marveč v onem volilnem okrožju, v katerem je zaposlen.
Volilce In volllke lz Šiške pri Ljubljani
opozarjamo pri tej priliki, da 16. volišče ni na osnovni šoli v Zgornji Šiški, kakor je bilo objavljeno marveč na dekliški osnovni šoli v Spodnji Šiški.
Kako volim?
Ko pride volilec ali volilka na volišče, pove komisiji svoje ime. Za vsak slučaj naj vzame s seboj kako legitimacijo (krstni list, domovnico, davčno knjižico, društveno izkaznico ali kako podobno listino), da se lahko izkaže, kdo je. Nato dobi od predsednika volilne komisije kuverto in tri listke (glasovnice) Z njim odide v zato določeni zaprti prostor, kjer belo in rdečo glasovn o pretrga na dvoje, nodro (plavo) glasovnico pa pusti celu. Vse tri glasovnice (celo plavo ter ra-itr^ano rdečo in belo) da v kuverto in jo zalepi. Potem se vrne k volilni komisiji in izroči predsedniku kuverto z glasovnicami.
Nameščenci volijo na enak način, samo s to izjemo, da dobe od predsednika štiri glasovnice, poleg prejšnjih še zeleno. Tudi
nameščenec pusti plavo glasovnico eelo, tri (zeleno, belo, rdečo) pa pretr«*.
Nameščenci! Nameščenke!
Ne pozabite, da je posebni odsek za nameščence z lastno samoupravo v Delavski zbornici še vedno v nevarnosti. Ze s sedanjim volilnim redom je marksistična večina Delavske zbornice hotela odpraviti posebno kurijo in ločene volitve za nameščence.
Zveza društev privatnih nameščencev in
njeni delegati so preprečili to nakano. Da ni bilo Zveze in njenih delegatov, bi bila posebna kurija za nameščence že pri današnjih volitvah odpravljena, kakor so jo odpravile ostale Delavske zbornice v naši državi.
Danes izkažite svoje priznanje delu in previdnosti Zveze s tem, da volite njeno plavo listo in povečate v Delavski zbornici število onih delegatov, ki se odločno potegujejo za resnično Delavsko-nameščen-sko zbornico!
Trgovski sotrudniki in sotrudnfce!
Vaša dolžnost je, da se današnjih volitev v Delavsko zbornico zanesljivo udeležite in agitirate za zmago plave liste. Na njej kandidira tudi naš tovariš in predsednik največjega trgovsko-pomočniškega zbora v dravski banovini, g. Franjo Melicer. Volite plavo nameščensko listo in nje kandidate, ki so Vas zaščitili lani pred nepravilnimi odpovednimi roki!
Natakarji in natakarice, gostilniško in kavarniško osobie!
Soglasen sklep našega stanovskega društva je, da volite vsi s plavo glasovnico, ker bo z zmago nacionalne liste izvoljen tudi naš tovariš Tone Korene. Naša kandidata na marksistični listi sta odstopila. Storite vsi svojo dolžnost: volite g plavo glasovnico!
Gospodinjske pomočnice!
Pojdite danes vse na volišče In volite svojo zastopnico, predsednico vašega društva tov. Franjo Petrič, k! bo znala uspešno braniti vaše interese v Delavski zbornici. Plavo glasovnico dajte v kuverto celo, belo in rdečo pa pretrgajte na dvoje.
Gospodinje!
Dajte svojim pomočnicam danee proet čas, da gredo volit Poučite jih, da je edino plava glasovnica prava, ker si bodo z njo Tvolile odlično svojo predstavnico, Izkušeno gospodinjsko pomočnico g. Franjo Petričevo. Poučite jih tudi, kako naj glasujejo.
Sokoli, Sokolice, nacionalisti!
Opustite danes vse izlete in pojdite na volišča! Kdorkoli ima volilno pravico, naj gre na volišče in voli listo nacionalnega delavstva in nameščenstva, ki imata modro glasovnico! Po volilnem aktu se zglasite v eni izmed volilnih pisarn in javite, da ste ze volili! Agitirajte med prijatelji in znanci, naj gredo na volišče in volijo modro glasovnico! Sokoli in Sokolice, nacionalisti, oddajte svoje glasove le nacionalnima listama in glasujte z modrimi glasovnicami!
Vsem krajevnim volilnim pisarnam.
Sporočite takoj po skrutiniju telefonič-no ali brzojavno volilne rezultate. Telefonske številke naših volilnih lokalov so: 20-77 23-50, 34-99, 21-23, telefonirate pa lahko tudi na »Jutro«, ki ima številke 31-22 do 31-26.
Delavci in nameščenci! V slogi je moč. Vaše zastopstvo v Delavski zbornici bo samo tedaj močno, če bo složno. Zato pustite črne in rdeče obljubkarje na strani in oddajte na voliščih modre glasovnice cele, bele in rdeče
pa raztrgajte!
Nov župan v Trstu
Trst, 21. oktobra, d. Dosedanji tržaški župan senator dr. Pitacco je podal ostavko. Za njegovega naslednika je bit imenovan Henrik Salem, ki je prevzel nocoj vodsrvo tržaške občinske uprave.
Dr. Pitacco se je pred vojno živahno udejstvoval v italijanskem iredentističnem pokretu, ko pa je po vojni v Italiji fašistični režim prevzel oblast, se je moral umakniti, ker ni bil njegov pristaš. Sele nekaj let kasneje se je uklonil, bil imenovan za senatorja in pred 5 leti je spet prevzel vodstvo tržaške občine.
Njegov naslednik Salem je zelo zainteresiran v tržaškem finančnem gospodarstvu ter velja pri režimu tudi za rešitelja skoraj propadlega denarnega zavoda »Ban-ca Popolare«, ki se je po njegovem prizadevanju obnovil pod imenom »Banca Tn-estina«. V zadnjem času je daroval za fašistično socialno skrbstvo 200.000 lir, kar mu je nedvomno v veliki meri pomagalo do funkcije tržaškega župana.
Atentat na tajnika ruskega konzulata v Lvovu
Varšava, 21. oktobra. AA. V Lvovu je neznanec ubil tajnika sovjetskega konzulata. Sodijo, da je atentator Ukrajinec ln član ukrajinske vojaške terdristične organizacije. Uradni krogi vidiio v atentatu namen škodovati dobrim odnošajem med Poljsko in Rusijo.
Spremembe v prosvetnem ministrstvu
Beograd, 21. oktobra, p. S kraljevim ukazom sta postavljena: za načelnika splošnega oddelka prosvetnega ministrstva dosedanji načelnik oddelka za osnovnošolski pouk Miladin Ševarli, za načelnika za osnovnošolski pouk pa Dušan Jakšič, do-sedaj načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu.
Napredovanje
Beograd, 21. oktobra, p. v višjo skupino je napredoval docent medicinske faikulte-t.e ljubljanske univerze dr. Alija Košir.
Upokojitev
Beograd, 21. oktobra, p. Na predlog prometnega ministra je s kraljevim ukazom upokojen svetnik poštne direkcije v Ljubljani inž. Matevž Kolarič.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ia danes:
Hladno, nekoliko bolj vedro. — Situacija včerajšnjega dne: Pritisk je narasel skoraj povsod za 1 do 5 mm. Temperature so padle v vseh delih države razen r Primorju in na severozapada, kjer so neznatno narasle.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
Vreme se ne bo mnogo spremenilo.
Naši kraji in
Pomnožite gasilske vrste!
Starešina Vatrogasnega saveza kraljevine Jugoslavije g. Radoslav Georgijevič je izdal proglas, iz katerega povzemamo;
L. 1922. se je začela ventilirati masel o potrebi organizacije gasilstva na široki podlagi- To so zahtevali bitni življenjski interesi naše države, zlasti ker nam je svetovna vojna dala dovolj dokazov o važnost obrambe pred zažigalnimi bombami. Zaradi napredka vojaške tehnike posebno avia<d-ie ie neprljatelju mogoče, da s svojo zračno flotiljo v vsakem času dneva in noči napade in v najkrajšem času uniči naša nezavarovana mesta ln vasi.
Minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav Hanžek
Ognjeni jeziki uničijo vsako leto za 300 do 400 milijonov Din našega narodnega premoženja. Ako upoštevamo tudi izgube, ki nastanejo neposredno zaradi požara (zastoj trgovinskega in industrijskega delovanja, uničenje industrijskih obratov, pomoč nezaposlenim delavcem, izguba na osebnem in socialnem dohodku), potem komaj vidimo, kakšna je škoda, ki nastane zastran požarov in ki prekaša milijardo dinarjev.
Borba proti ognjeni nesreči se vodi v glavnem takole; Prvič je treba paziti na to, da do ognja ne pride, in ako se že zgo-,di nesreča, ds se v kali uduši. Obramba proti temu je; široko zasnovana poljubna propaganda o preventivnih ukrepih, stavbni predpisi, ki se morajo rigorozno držati pri zidanju poslopij, pravilna zidava štedilnikov in peči kakor tudi njih čiščenje in
Starešina Gasilske zveze (Vatrogasnog Sar veza Jugoslavije) Radoslav A. Georgijevič
nadzorovanj e. V to kategorijo spadajo tudi vsi aparati za gašenje, ki morajo liti vedno pri roki in v rednem stanju, da se morejo rabiti takoj, ko nastane ogeaj. Pripravljene morajo biti posode, napolnjene z vodo. Vsi ti ukrepi so preventivna.
Ako vsi ti preventivni ukrepi ne dosežejo zaželjenega rezultata in ne ugasijo nastalega požara, potem je treba poklicati na pomoč gasilsko organizacijo, ki razpolage z dobro gasilsko opremo in orodjem kakor tudi z Izvežbanimi ljudmi. V naši državi so pokrajine, kjer je gasilstvo dobro razvito in kjer obstoje vzorne organizacije. Tam se strogo držijo predpisov policijskih oblastev o preventivnih ukrepih. Kolikor sta v zapadnih in severnih delih države gasilska misel in organizacija prodrli v vsako kmečko občino, toliko so južni in južno vzhodni deli naše domovine zaostali glede te za narodno premoženje važne organizacije.
Nujna potreba je zahtevala, da 86 Z/8.-čelo intenzivno delo na unifikaciji gasilstva in gasilskih predpisov na osnovi današnjih izkušenj in potreb. Vendar se dolgo časa ni nič napravilo na tem poprišču.
Generalni tajnik Petar Lekič
šele letos se je začelo to vprašanje resno preučevati. Prvi predlog je bil, da bi se vsa organizacija prepustila vojaški upravi in celotno gasilstvo postavilo pod vojaško komando. Drugi predlog je hotel, da bi se gasilstvo usmerilo po principu plačanega profe3ionalizma. Nadaljnji predlog, ki je bil tudi sprejet kot najprimernejši, zagovarja idejo prostovoljnega ga-
silstva. Potrebno pa je, da se ta rešitev učvrsti z vsestransko državno pomočjo in da se ji dado smernice delovanja v prav-cu čuvanja državnih interesov. Misel prostovoljnega gasilstva najbolj ustreza naši narodni duši. Ta način je tudi najcenejši in daje možnost sodelovanja najširših plasti našega naroda. Razen tega zahteva tudi naš geopolitični položaj sistem prostovoljnega gasilstva, ker profesionalno gasilstvo v državi ki je v pretežni večini kmečka, koristi le majhnemu številu prebivalstva, večjim naselbinam in industriji. Pri projektu zakona o gasilski organizaciji je vzeto v poštev načelo teritorijalne porazdelitve države: čete in društva imajo svoje župe v sreskih središčih, a župe svoje zveze na sedežih banovin. Vrhovno vodstvo vsega gasilstva pa je Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu.
G .minister za telesno vzgojo naroda je odredil izredne občne zbore za čete in društva na dan 12. no/embra, za župe na dan 26. novembra, a za banovinske zveze na dan 10, decembra. Zveze morajo izvršiti reorganizacijo obstoječih gasilskih društev po predpisih novega zakona.
Istočasno sta storila potrebne ukrepe minister za telesno vzgojo naroda in Vatrogasni savez, da se izvede nova organizacija gasilske službe tudi v moravski, vardarski in zetski banovini. V to svrho so v dotičnih banovinah imenovani komisarji gasilske služoe.
Velike zasluge pri reševanju gasilskega vprašanja hra g. minister za vojsko in mornarico. Zasluga za pripravljalna dela okoli zakona pripada bivšemu ministru za telesno vzgojo in sedanjemu narodnemu poslancu g. Kraljeviču, a največjo zaslugo pri tem napornem delu ima brezdvom-no sedanji minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Hanžek, ki se je z veliko ener-
gijo zavzemal za to, da Je bil ta talce potrebni zakon tako hitro uveljavljen. Tudi zdaj, ko uvaja zakon, ima Vatrogasni savez v osebi ministra g. dr. Hanžka osebnost, ki z razumevanjem podpira našo akcijo.
Zakon o gasilstvu je osnovni kamen, na katerem se zida veličastna palača jugoslovenske plemenitosti požrtvovalnosti tn bratske ljubezni do bližnjega. Zakon določa vsestransko pomoč pri elementarnih nezgodah (pri ognju, potresu, poplavah itd.). Istotako določa zakon organizacijo reševalno - humanitarne in kulturno - prosvetne službe.
Z zakonom je zajamčen javnopravni položaj gasilskih edinic in jim daje vse pravice, ki jim kot takšnim pripadajo. Z zakonom je razširjena njihova delovnost v najširšem in najmodernejšem smislu. • Zakon je naposled rešil tudi materialno stran našega gasilstva. Obenem nam je postavil zakon druge naloge: da se morajo razširiti naše organizacije po vsej državi in da se dela na tem, da postane ideja gasilska obče državna. S tem zakonom v roki stopamo mi jugoslovenski gasilci pred Vas z obljubo, da bomo z božjo pomočjo služili svojemu kralju in dragi domovini. Naša organizacija je in bo vedno dostopna vsem Jugoslovenom. ki so pripravljeni, da služijo našemu geslu: »Nič za sebe, a vse za Boga in sobrate.«
Naši organizaciji so dobro došji stari in mladi, siromaki in bogatini, kmetje in gospodje.Ako ne morete sodelovati osebno kot izvršujoči člani, se vpišite v vrste reševalcev in sodelujte pri kulturno-pro-svetnih odsekih. Ako ste premožni, stopite v članstvo kot dobrodelniki, podporniki ali ustanovniki. Niti para se ne bo porabila po nepotrebnem.
S tem protrlasom pozivam vse državljane in državljanke, da se pridružijo naši orsranizaciji kjer najdejo bratsko ljubezen in bratsko vzajemnost. Pozivam Vas na veliko krščansko delo pomoči bližnjemu v nesreči.
Proslava 15 letnice ČSR
Že dolga leta se Ljubljana s posebno pozornostjo spominja naivečjega češkoslovaškega državnega praznika: 28. oktobra. Te proslave so pri nas postale že nekaka tradicija, ki jo vsako leto bolj poživljajo t^s-ne in presrčne vezi z bratsko češkoslovaško državo. Letošnji 28. oktober pa bo imel še posebni poudarek: dopolnilo se bo petnajst let obstoia češkoslovaške republike. To pomeni poldrugo desefetje velikopoteznega in smotrenega del« za utrditev dosežene narodne svobode, za narodov socialni in kulturni napredek, za mir in mednarodni sporazum na zunaj. Kakor so prva leta največjega pomena za razvoj posameznika, so prva desetletia zelo važna tudi za razvoj mladih držav. Prav zaradi teffa se bo češkoslovaški narod spominjal 151etnice svojega končnega osvoboienja — ne s hrupom in z dragimi slavnostmi, marveč z narodnimi in vzgojnimi dejanji. V teh 15 letih se je v Evropi marsikaj spremenilo in nove razmere nam narekujejo čim večjo budnost in previdnost; ob takih dneh naj se narod zave, kaj mu je svoboda in kakšne so njegove dolžnosti.
Zato bo letošnji 28. oktober praznoval češkoslovaški narod s posebnim poudarkom. a tudi ljubljanska proslava bo imela izreden značaj. Na predvečer, dne 27. t m. bo priredila Jugoslovensko-češkoslovafka liga v »Unionu« velik koncert češkoslovaške glasbe, na katerem bo sodelovala znamenita operna pevka ga; Zikova, ta čas članica dunajske Državne opere. Ze nien nastop, ki pomeni za Ljubljano družabni in koncertni dogodek, opravičuje nade. da bo ta koncert tudi po svoji vnanji sliki dostojna počastitev bratske države. Naslednjega dne bo ga. Zikova pela v Narodnem gledališču: tudi ta večer bo stal v znamenju proslave 28. oktobra.
Jugoslovensko-češkoslovaška liga je prepričana, da bo naše občinstvo zlasti v teh zamračenih časih, ko je staro, preizkušeno geslo: »Zvestoba za zvestobo« aktualneiše kakor kdaj po osvobojen ju. razumelo pomen te proslave iti ii z obilno udeležbo ds-lo značaj tihe, a dostojne in jasne manifestacije za neločljivo, srčno in politično zvezo obeh bratskih narodov.
Poset slovanskih sester v Sloveniji
Ljubljana, 21. oktobra.
Udeleženke beograjskega konaresa »Edinstva slovanskih žen« potujejo te dni po raznih naših krajih. Pot jih vodi preko Sarajeva do morja, potem skozi Zagreb do nas, kjer zaključijo bivanje v Jugoslaviji. V Ljubljani bodo samo en dan, t. J. v sredo.
V	čem je dejanski smoter tega novega ženskega udruženja?
Vsestransko praktično delo za medsebojno spoznavanje in razumevanje slovanskih Dlemen ter vzbujanje smisla za skupno nastopanje pri reševanju politični sporov na medsebojnem in mednarodnem poprišču z edinim orožjem — razumom.
Na beograjskem kongresu so se sestale zastopnice vseh slovanskih plemen razen Lužiških Srbkini in sovjetskih Rusinj, ki 90 zbog političnih zaprek odrezane od ostalih sester, a jih prav zato s tem trdnejšo nado pričakjieio na prihodnji kongres.
Program, ki so si ga zastavile slovenske žene. rešujejo že mnoga druga strokovna udruženja: juristi, profesorji, književniki, znanstveniki, umetniki, železničarji, tiskarji itd. Žena je uvidela, da so v tem skup-nem programu tudi dela, ki jih more uspešno vršiti prav ona.
Zborovalke so priznale, da so še rane, ki so ei jih Slovani medsebojno povzročili, in so ugotovile, da bo naše prizadevanje 7.a svetovni mir 'jsnešno le tedaj, če bomo nai-prej dosegli mirno poravnavo sporov med seboj.
V	ta praver je usmerjen načrt za podrobno, stvarno delo. ki nai posega v vse oblike dejanskega življenja. Žena naj vpliva, da se bo mladina doma in v šoli vzgajala k strpnosti, liubezni in razumevanju za sl.r vanstvo. Praktičen izraz tega kulturnega stremljenja naj bo izmeniava počitniških kolonij, večtedensko bivanje pedagogov v bratskih državah, širjenje prevodne slovanske literature v tisku in na odrih, širienie slovanskih ilustriranih listov in slikanic po čitalnicah in kavarnah, uvedba slovan-
Gospa Smolaf-čapkova, ustanoviteljica Je-dinstva slovanskih žen, predsednica češkoslovaške organizacije, ena najuglednejših slovanskih javnih delavk
ske literature kot učnega predmeta v višje razrede srednjih šol. izmenjava razstav itd.
»Edinstvo slovanskih žen« je nepolitična organizacija. nezavi9na od političnih. meja, verskih in socialnih nazorov, pa tjdi od feminističnih organizacij. Kot žensko udruženje bo pač v poedinih potrebnih primerih podpiralo druga ženska društva, oziroma iskalo pri njih pomori, toda samo ne bo posegalo v njih območja.
Prav bi bilo. da bi prišle članice »Edinstva« iz Cehoslovaške, Poljske in Bolgarske v dotiko z našimi ženami iz raznih poklicev in stanov. Pri sprejemu, pri ogledovanju mesta in pri zletu na Bled bo prilika, da se vsa? bežno spoznamo in si položimo prvo osnovo za bod.>če skupno delo
Pavla Ho?e<-arjeva.
Iz naše dunajske kolonije
Dunaj, 18. oktobra Naš Slovenski krožek je imel v nedeljo ▼ svojih prostorih (hotel »Fuchs«, Maria-hilferstrasse 138) svoj prvi jesenski večji sestanek. Vsi prostori so bili zasedeni in vladala je ves večer prav vesela razpolo-ženost. Svirali so tamburaši med sporedom in pozneje v mali dvorani za poskočno mladino precej pozno v noč.
Predsednik g. Jože Cernelč je pozdravil navzočne in povedal, da se je šola že pričela v Narodnem domu (Turnergasse 9). Povabil je starše, ki še ne pošiljajo otrok v našo šolo, naj to gotovo še store. Povedal je tudi. da je naš tamburaški zbor dobil po zaslugi rodoljubov v Ljubljani še 19 novih tamburic od Kovačiča iz Zagreba, tako da jih imamo zdaj nad 40. Zbor je deloval tudi čez počitnice. Zdaj se je
pričel nov tečaj za začetnike. Za Sveto-savsko besedo jih bo okrog 40, ki nastopijo.
Lepi govori in deklamacije treh dečkov in dveh deklic slovenske šole so pokazali, kako dobro se morejo naučiti maternega jezika tudi na Dunaju rojeni otroci v izvrstni šoli našega učitelja g. Zlatka Bisai-la iz Gorice. Predsednik g. černetč je naglasil tolik uspeh in se iskreno zahvalil za trud učitelju g. Bisailu.
Pred prosto zabavo je še govoril ustanovitelj in častni predsednik krožka, kj je v šaljivi in resni besedi razložil tiste zgodovinske dogodke, zaradi katerih stoji Dunaj tak, kakršen je. da imamo tu cerkev sv. Štefana. Rrng. Giirtel. Mariahilferstras-se in na njej hotel »Fuchs«, a kar je glavno. v tem hotelu Slovenski krožek in v
Brinetke
pozor!
Vendar enkrat odgovor no vprašanje: Kako negujem kostanjeve lase? Idealni odgovor? čo ' ti redno umivate lose z novim Brunelaflor Shompoo^om, Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequi!o, ki ga imo v sebi. Kostonjasto barvo, temni ton sta s tem neverjetno poudarjeno, lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno fepo se kodrajo.
*0»e \
E L I D A S P E C I AL S H AM PO O
BRUNETAFLOR
njem... smo mi tukaj, ki se moramo vsi zahvaliti samo Rudolfu Habsburškemu, da sploh živimo. Ako ne bi on premagal na Moravskem polju l. 1278. Premisla Otokar-ja, pod katerim smo bili združeni s Čehi skoro vsi Slovenci, tedaj bi bile v vseh naših deželah vse drugačne razmere. Tod bi se rodili vse drugačni ljudje in skoro gotovo je, da nihče od nas navzočnih ne bi došel na svet. Vsekakor bi ne doživeli zadnje svetovne vojne in nas bi ne bilo danes v tej dvorani...
V nedeljo teden bo imel g. stud. art. Karel Kregar predavanje o slovenskem slikarstvu s skioptičnimi slikami Za nadaljnja predavanja je poskrbljeno.
Klub koroških akademikov se je letos pomnožil, da jih bo vseh 15. Imajo svoj
zborček. ki ga poučuje glasbenik g. Sabla-
čan.
V marcu bo velik slovanski koncert na Dunaju ob sodelovanju vseh slovanskih društev.
Jugoslov.-avstrijska trgovinska zbornica priredi od 9, do 14. novembra izlet zastopnikov velike industrije in trgovine v Beograd. Izleta se utegne udeležiti nad 300 najodličnejših gospodarskih zastopnikov, . >d njimi več bivših ministrov. Za ta izlet vlada v Beogradu veliko zanimanje. Tamošnji obrtniki in trgovci se bodo z Dunajčani dogovorili o bodočih gospodarskih stikih. Ker je za jugoslovenski izvoz dunajski in sploh avstrijski trg prav važen. moramo le pozdraviti namen dunajskih gospodarstvenikov, ki hočejo trgovinske odnošaje po možnostih poživiti. A. G.
Trojanski morilci ¥ zaporu
Hladnokrvnost zločinskih pokvarjencev — Glavni povzročitelj je pretkano izkušal zamešati sled
Zagorje ob Savi, 21. oktobra.
Hazburjenje zaradi grozovitega umora pri Trojanah se med prebivalstvom še rii poleglo, vendar pa so se ljudje oddahnili, ko so zaznali, da so pod ključem osebe, ki imajo zločin na vesti.
Zasluga, da se je umor tako hitro pojasnil in da so bili zločinci prijeti, gre gkupnemu delu orožnikov iz Trojan in iz Zagorja. Zagorski orožniški komandir g. Baher je pretekli petek opazil v Zagorju Toneta Trdino, brata umorjenega Valentina, ki ga je poznal že po raznih prestopkih. Tone (ne France, kakor je bilo prvotno pomotno objavljeno) se je omenjenega dne zglasil pri svojem svaku Jožefu Herletu v Kotredežu. Dan po umoru je Tone med zasliševanjem izrazil sum, da je izvršil umor neki gostilničar iz Toplic, ki je bil s Tonetom v pravdi zaradi nekega vina, ki ga je Tone prejel še v Holandiji. Začel je prav pretkano mešati sled. Pripovedoval je, da je imel brat, ki se je peljal h krojaču v Izlake, njegovo obleko na sebi, zaradi česar je napadalec po Tonetovi izjavi pač menil, da gre za Toneta. Ko mu je pa komandir zabrusil v obraz, naj ne laže in naj ne zapleta zadeve, je umolknil in slednjič dejal, da ne ve, kdo je morilec. Sum, da so umor zasnovali in izvršili domači, je držal. Po aretaciji Herleta, ki je umor priznal, je prišlo na dan še marsikaj.
Dognano je, da je Tone izučen v mesarski obrti in da se je izučil pri Francetu Lovšetu v Ljubljani. Po prevratu je bil obsojen na tri leta ječe, ker je kradel iz vojaškega skladišča razno obleko. Nato je po prestani kazni odšel v Holandijo, kjer se je preživljal na razne načine. Tamkaj je bil že tudi skupaj s Herletom, ki ima za ženo Tonetovo sestro. Prišedši nazaj je Tone zalezoval bratovo ženo in je tako postal Valentin njegova žrtev.
Morilec Herle je v teku zasliševanja popisal zločin takole: Zvečer je čakal pod klancem. Ko se je Valentin pripeljal mimo, ga je najprej pozdravil, takoj nato pa je oddal nanj dva strela. Valentin pa še ni padel in se mu je umikal. Herle je tekel za njim in oddal na svaka še štiri strele, da je žrtev padla. Valentin je padel naslonjen na levo roko, z desno pa je v smrtnih krčih gra-
bil po pesku. Herle je šel nato mirno domov in čakal, da se je raznesla vest o umoru. V torek takoj po pogrebu, ko je prišel domov, pa je že vedel, da ga orožniki zasledujejo. V teku zasliševanja je kmalu priznal, da ga je pregovoril k groznemu dejanju svak Tone za nagrado 5000 Din. Umor je bil določen že na rožnovensko nedeljo. Ker pa se je tisti dan Valentin nekaj potolkel, ga niso spravili zdoma, kar Tonetu ni bilo posebno povšeči. Tone je bil posebno jezen tudi na orožniškega komandirja g. Pavšnerja, ki mu je že grozil s smrtjo.
Herle je bil zaposlen pri gradbi ceste pod gradom v Mediji. V pogovoru z delavci je v ponedeljek ostro obsojal umor, češ, kako je mogoče še dandanes izvršiti kaj takega, in to kar na glavni cesti.
Valentinov zakon z ženo Marijo, prej po poklicu trgovsko sotrudnico, je bil do prihoda Toneta prav srečen. V zakonu, ki je trajal že nad 4 leta, sta se mu rodila dva otroka, od katerih pa je eden nedavno umrl. Kakor se govori, bodo otrokovo truplo odkopali, da dože-nejo, kaj je z govoricami, da "ie bil otrok zastrupljen. V zapore so odpeljali vse štiri aretirance z avtomobilom. Tone je napravil na orožniški postaji, preden so ga odpeljali, celo svoj testament. V zaporih na Brdu so aretirane! navidezno prav brezbrižni. Valentinova vdova Marija je dejala, ko so ji pokazali zaporno celico, da ni baš napačna, in je pristavila še, da bi morala imeti koga za družbo. Prebivalstvu se smili pokojnikova dveletna hčerkica, ki je pri pogrebu jokala in prosila, naj očeta ne vržejo v jamo.
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo T kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefdva« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
NAJSLAVNEJŠI RADIO TENORIST
najboljši svetovni pevec čarobnega glasu
JOSEPH SCHMIDT
kateri prekaša Jana Kiepuro, poje nepozabne, očarljive pesmi v velefilmu
Pesem sveta
Z ozirom na to, da pričakujemo pri tem filmu ogromen naval na blagajne, priporočamo, da si vsakdo preskrbi vstopnice v predprodaji!
Sodelujejo:
CHARIAJTTE ANDER, VIKTOR DE KOVA, FRITZ KAMPERS
Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do %13. ure.
Kot dopolnilo: NAJNOVEJŠI ZVOČNI TEDNIK!
LITNI KINO MATICA
Telefon 2124 Danes ob 3., 5., 7% in 9 U zvečer?
Divji praJSiČi namreč no prihajajo na polje posamič, marveč v skupinah po trije do pet. Kadar se taka skupina spravi v koruzo ali repo, je ni mogoče pregnati. Nad Banjaloko se je na neki njivi celo zgodilo, da so se postavili merjasci kar proti preganjalcem glasno mlaskaje in godrnja-je. Ubogim kmetom ni preostalo drugo, kakor da so pobegnili. Pušk nimajo, s cepci pa jih ne morejo pobiti.
Da bi se uspešneje borili proti divjim merjascem ln jazbecem, so začeli kuriti. Na vseh koncih njiv gore ob mraku grmade, ki »o nekaki stražnji ognji. Ta način boja proti merjascem se je izkazal doslej Se najuspešnejši. Zverjad se namreč ognja zelo boji in se ne upa na njive, dokler vidi ogenj in voha dim.
Zanimivo je, da je Jazbec Se bolj trdoživ kakor merjasec. Težje ga človek prepodi z njive, kadar se loti poala. Vendar je manj nevaren, ker se navadno ne druži v skupine. Oba, merjasec in jazbec, pa sta enako požrešna. Kadar se spravita na njive, ne gledata na svoje telesne potrebe, marveč polomita vso koruzo in izrijeta,
Obnavljanje po velikih povodnjih
nabere ofcoli tvza krdelo planinskih mladeniče?, ki tako žele prepeljati na Čolnih vas in voz za 100 Din. A ti slabotni, napol trhli, slabo zvezani čolni vas navdajajo bolj s strahom, kakor i zaupanjem. Kdo vas bo od Škodoval, že se vse potopi, kar je prav lahko mogoče. Ce pa odklonite prevoz, vam ne preostane drugo, kakor da se vrnete.
Tam zgoraj po bresru doline ob železniškem tirj pa teče idealno ležeča cesta, ki je že Rimljanom služila, ko je spajala Emono t Romo. Po te} cesti pa je promet ponoči nemogoč, tako je del ceste, ležeč med Lazi in Ivanjim selom, v slabem stanju.
Zares, Planinska dolina veže ali bolje, loči Notranjsko onstran Planine od ostale države. Cisto kratek kos ceste (nekaj sto metrov) leži prenizko, a to zadostuje, da je ves promet ob najmanjšem dežju pretrgan. To je tem bolj neprijetno, ker v Planinski dolini nastopi voda skoro vsako jesen in vsako pomlad, a odteka le eilno počasi, tako da je promet često kar za nekaj mesecev ustavljen.
Vendar bi bilo prav lahko in t majhnimi stroški od pomoči tej veliki nepriliki. Soluciji sta dve:
Prvič s tem, da se oni del banovinske ceste Planina - Rakek, ki drži preko Planinske doline, dvigne za poldrugi meter ali dva. Ker voda tu izredno počasi odteka, bi tak nasip n« bil izpostavljen posebni nevarnosti, kakor niti oni, ki drži preko Cerkniškega jezera. Druga solucija, ki pa be nam zdi še mnogo bolj upoštevanja vredna, ker nudi večjo gotovost ob bistveno manjših stroških, pa bi obstajala v naslednjem:
Banovinska cesta iz Logatca preko Lazov v Planino od Lazov nima nadaljevanja preko Ivanjega sela na Rakek. Od Lazov drži le občinska pot — imenovana stara cesta, ki je pa v tako slabem stanju, da je uporabna kveččiemu za vlačilce lesa. Drigo vozilo je v največji nevarnosti, da ee razbije in da se pripetijo raznovrstne nesreče. O uporabi avtomobila pa sploh ne mer biti govora.
Vrniti staro cesto prometu pa bi predstavljalo le neznatne stroške. Prvič nI tehničnih ovir, ker je ves potrebni gradbeni material ob cesti in na cesti sami (razbiti bi bilo treba skale, ki štrle vsevprek po cesti), izvrstnih delovnih moči pa je v bližnjih vaseh na preostajo. Tudi vse za gradnjo cest potrebno orodje je v bližini, to je takoj zraven v Cerknici. Drugič je tudi ta del ceste (Laze - Ivanje selo) kakor oni preko Planinske doline prav kratek: le nekaf kilometrov. Tako bi tudi najlepše urejena cesta na tako pičlo daljavo ne mogla dajati prilike za izgovor na stroške.
Vprašujemo se torei. kako to, da niti banovina, niti zainteresirane občine (Logatec, Planina, Rakek, Cerknica, Begunje, Sv. Vid, Bloke, Stari trg, Loški potok itd.) do danes še niso ničesar storile, da se odpo-more temu občutnemu prometnemu nedo-statku. Ta cesta Je vendar mnogo važnejša kakor marsikatera druga, ki se je v zadnjih desetih letih popravila ali zgradila, ker vzpostavlja za primer povodnji edino prometno vez med velikim delom Notranjske in ostalo državo. Omenjene občine naj se zganejo, saj bi1 na pristojnih mestih gotovo našle razumevanje.
Opozoriti pa moramo še na naslednje: V obmejni postaji Rakeku obstaja glavna carinarnica. ki ima velik promet. Ker bi tvorila omenjena nova cesta važno zvezo do te carinarnice. ki se najbrž dala dobiti potrebna sredstva tudi iz kaldrminskega fonda, za kar nai bi ee v prvi vrsti pobrigala občina Rakek.
Vrh vseh navedenih dobrot, ki bi jih ureditev gori omenjene ceste prinesla seboj, bi se tudi številnim brezposelnim pomagalo, katerih je zaradi slabe lesne konjunkture v teb krajih v obilici.
Upamo, da ee bo to vprašanje čim prej konkretno rešilo v splošno zadovoljnost in korist

če sta nemotena pri delu, celo njivo krompirja, repe ali korenja. Pogled na tako uničeno njivo mora kmeta nadati z največjim obupom: ves trud in znoj, vse upanj« je uničeno.
KMETIJSKI VESTNIK
številu pristopajo k podružnicam, da »s tako vsaj deLno oddolže za trud in pomoč. Enako zadovoljni pa so seveda tudi meščani, ki na sadni borzi r KD dobe odbrano sortirano zimsko sadje po zmernih cenah. Tako bodo izločeni lahko v najkrajšem času vsi barantaši, ki škodujejo pro-ducentu ln konsumentm.
Vinogradništvo in sadjarstvo v Beli Krajini
Ob slabem vremenu &o nekatere domače belokrajinske trtne sorte kakor podbel in belina, precej trpele, medtem ko so neita-tere nove sorte (španjol, traminec, rulan-dec, silvanec, laški rizling) razmeroma dobro dozorele. Mošti kažejo po 16 do 18% sladkorja po klosterneuburški tehtnici, kisline pa od 9 do 11%. Portugalka je izredno dobra. Imela je povprečno po 17 do 19% sladkorja in lepo barvo. Pridelek je Sicer za tretjino manjši od lanskega, a kvaliteta bo vendar ustrezna. Za črno Portugalko je zelo mnogo zanimancev, pa se cena pri produceutih že danes giblje od 5 do 7 Din.
Trgatev je zdaj v polnem razmahu. Vinarska zadruga plačuje grozdje svojim članom po odstotkih sladKorja, in sicer za belo grozdje 15 par, a za črno 20 par. Cena je torej približno 3.20 do 3.24 Din za kg Belokranjce moramo letos posebno pohvaliti, ker so se z umnim vinogradništvom tako izkazali, da so celo strokovnjaki z njimi zadovoljni. Viden je vpliv vinskega zakona in delovanja oblastev, ki so s poukom in vzgledom dosegla, da je letošnji pridelek tako dober.
Pod vplivom potujoče kmetijske razstave v Črnomlju in Metliki, zadruge »Belokrajinske kleti«, društva »Bele Krajine« in predvsem Kmetijske družbe, ki je po svojih 12 podružnicah v teh krajih mnogo storila za vnovčevanje sadja, ki ga je doslej smatral belokrajinski gospodar za nekaj manjvrednega, je letos tudj sadjarstvo doživelo malo večji razmah. Samo v Metliki je bilo naloženih nad 40 vagonov sadja. Cena za moštno sadje je bila od 0.80 Din naprej, a Kmetijska družba je plačevala za namizno sadje do 2.50 Din po kakovosti. Na ta način so prišle v kraj za sadje velike vsote denarja, medtem ko bi kmetovalci sicer kakor navadno to sadje zmastdi ln porabili za mošt.
Podobna akcija je bila storjena tudi v Črnomlju in Semiču. Organiziral jo je tajnik Kmetijske družbe g. Kafol. že ta prvi poizkus je jasno pokazal belokrajinskemu kmetu, da ne kaže sadja podcenjevati. Kmet je bil prisiljen obirati sadje na način, ki Je v štajerskih goricah že povsem običajen, pa je sadje seveda tudi lahko prodal. Nešteto avtobusov sadja je spravila KD v Ljubljano in jih dirigirala tudi na jug. Omeniti moramo predvsem požrtvovalnost črnomeljskega sreskega načelnika g. dr. Trstenjaka ln sreskega kmetijskega referenta g. Stoklasa, ki sta mnogo pripomogla, da Je akcija tako lepo uspela.
Lepe zasluge ima tudi šolski upravitelj r Črnomlju g. Vizjak, ki Je poučeval ljudi zlasti v pravilnem obiranju ln spravljanju sadja za trg. V Semiču je vodil akcijo agllnl trgovec g. Sever. Nekateri gospodarji se ne morejo načuditi, da so za sadje letos dobili do 2500 Din to celo več.
Razni domači in tuji prekupčevalci ln barantači so sicer preplavili naše kraje in marsikoga pregovorili, da je dal sadje pod ceno, vendar pa v bodoče kmet gotovo ne bo več storil tako. Proti takim zlorabam bi bilo pač potrebno storiti potrebne ukrepe.
KD koraka * duhom časa in pomaga s svojo vnovčevalno akcijo našemu kmetu ker Je regulatorica cen in tako tudi glavna podlaga in glavni pogoc za povzdigo te kmetijske panoge kakor kmetijstva sploh. Vsa oblastva naj bi stremila za tem, da ne bi izkušala pomagati zgolj s teoretičnimi predavanji ln razglabljanji, nego naj bi tudi praktično delovala. Velikega po mena je, da je KD nastopila kot nakupo-valka le prvovrstnega sadja, ki mora biti obrano tn odbrano, člani so zelo hvaležn! In tudi drugi sadjarji, ki sedaj v velikem
Napočil je čas, ko stopa vinogradnik t brento in s škafom v svoj vinograd, da pobere in spravi žlahtni pridelek, za katerega je vse leto žrtvoval toliko časa, truda ln tudi gotovine. V normalnih letinah je dobra trgatev vinogradnikova edina gospodarska rešitev, letos pa, ko je pridelek ta prejšnjimi leti v vsem zaostal, bo vinogradnik zadovoljen, če z izkupičkom za prt>i»-no vino poravna vse svoje vinogradske stroške.
V lepih, dobri' letinah gre vse z veseljem na trgatev, letos pa je vse boli tiho, čeprav imamo lepo vreme. Vsakdo hiti, da čim prej konča trgatev, da mu še *t>, kar je ostalo, ne zgnije ali se drugače pokvari.
Od druge polovice septembra naprej ss
je grozdje sicer mnogo popravilo, zdebe-lilo se je in še precej dozorelo, tako da je izgubilo tudi mnogo preobilne kisline, toda zadnja dva tedna je pričelo precej gniti, osobito v boli nizkih legah, tako da se je količina še bolj zmanjšala, ponekod še pod polovico lanskega leta.
Najbolj se je skrčil pridelek portjgalke, ki znaša v splošnem četrtino la neukega pridelka in poleg tega je tudi kakovostno slabša. Zato ni letos onega povpraševanja in zanimanja za portugalko kakor prejšnja leta, zlasti ker je vrh tega cena razmerno visoka (do -5 Din pri prrducentu), a nekateri zahtevajo še višjo c.eno.
Kakšne cene bodo za ostale srednje in finejše mošte. odnosno nova vina, se zdaj še ne da reči. Vsekakor bodo cene letošnjemu pridelku v9aj v začetku prodaje višje od lanskih, toda če bodo previsoke, bodo prevladali spet dalmatinec in druga južna vina. Posledica bosta zastajanje kupčije z dravskimi vini in naposled padec cen navadnim vinom, česar pa ni želeti.
Kvalitativno bodo večji vinogradniki izboljšali. svo; letošnji mostni pridelek s slad-kanjem. Manjši vinogradniki, osobito dolenjski in belokrajinski pa skoro gotovo ne bodo sladkali, ker nimajo gotovine za nakup in takojšnje plačilo tudi pocenjene-ga sladkorja in ker ne morejo kuriti v svojih zidanicah, oziroma umetno segrevati mošt za nadaljnje kipenje, če jim dospe sladkor prepozno, namreč po dovršenem glavnem kipenju in ko se pokipeli mošt že močno obladi. Sploh pa ne mislijo sladkati že iz principa, ker nočejo imeti sitnosti s finančnimi in drugimi uradnimi organi, ter hočejo prodati svoje blago, kakršno so pač pridelali.
Dobro bi pa bilo. če bi oni producentt, ki iz enega ali drugega vzroka ne bodo sladkali prekisle mošte, odn. vina vsaj nekoliko omilijo z milejšim vinom, odnosno z dodatkom 100 do 130 gr (10 do 13 dkg) marmornega prahu na hektoliter. Nekateri mošti bodo ponekod faktično zelo kisli, ker imajo skoro toliko odtisočkov kisline kakor odstotkov sladkorja, kar ni v pravem razmerju, mačno kvari okus in zniža vrednost dotičnega vina. Preobilna kislina se sicer še znatno zmanjša sama od sebe z dolgim ležanjem v sodu na drožeh, toda prav letos ne bo kazalo puščati novega vina čez zimo nepretočenega na drožeh, ako ni bilo grozdje popolnoma zdravo, marveč ga bo treba pretočiti, ko se očisti, vsekakor Še pred zimo, ker bo v sesedli se gošči mnogo neprijetnih snovi od gnilih jagod, s Čimer dobi vino, Če dalje časa leži na tleh, duh in okjs po gnilem. Pran Gomba?.
Napa dela v Strugah in tam okrog
obsegajo: 1. čiščenje glavnega požiralnika pri Ponikvah in naprava dveh grabelj; 2. odprtje in obzidava drugega požiralnika v bližini prvega; 3. čiščenje in obzidava glavnega požiralnika Polomjenka pri Vidmu; 4. čiščenje in obzidava 4 ponorov v Stru-ški kotlini. — Nadaljnja dela naj bi se vršila v etapah. Obsegala bi v glavnem regulacijo Rašice, ki ima zelo razčlenjeno omrežje pritokov. Njeni glavni izvirki so pod Lužarji, pod Sv. Gregorjem in nad Robom. S temi deli bi ohranili v strugi za te kraje tako dragoceno vodo, na drugi strani pa zmanjšali visoke vode in povodnji. V območju občine Kompolje je treba izvršiti razna dela, tako očistiti in obzidati požiralnik Jakleve doline in požiralnik Rupo, kjer se pojavljajo nevarni udo-ri, ki pretijo porušiti hišo in gospodarska poslopja Potrebna je naprava 500 m dolgega kanala od Kompoljske jame do glavnega požiralnika v Stržinu, ki ga morajo temeljito očistiti ln obzidati.
Koliko bi znašali stroški? Je težko reči. Treba je sestaviti proračun za vsako delo posebej in izdelati splošni regulacijski načrt za vse območje kot celoto od Rašice do Strug. Za izvršitev nujnih del naj bi se čimprej odobril kolikor mogoče največji prispevek iz bednostnega fonda. Pri teh delih bi bilo v prvi vrsti zaposleno prebivalstvo, ki mu je voda vse uničila.
Vprašanje ceste preko Planinske doline
Planina, 21. oktobra.
Kogar sta suho vreme zadnjih dni in padajoča Ljubljanica premotila, da je krenil svoj voz preko Logatca, hoteč obiskati Kak kraj onkraj Planinske doline, ga je v Planini čakalo neprijetno iznenadenje: voda je stala še vedno visoko preko banovinske ceste, ki veže oba bregova doline.
To neprijetno iznenadenje se zares stopnjuje, ko obstanete tik pred pričenjajočo se vodno površino; zastonj napenjate fare svojega voza. obzidki moštu se komaj vidijo iznad vode, dasi bo kmalu mesec dni, odkar je nastopila poplava. Postavlja se vam vprašanje: kod? Cez italijansko si ran vas ne puste. Škoda poizkušati? Ce pa boste le poizkusili, ne boste opravili ničesar.
Ko ste pomišljali nekaj minut, se vam
Ljubljana, 21. oktobra.
V	Strugah ocenjuje škodo po povodnji g. inž. Skubic že deset dni, a še ni končana. Inšpektor hidrotehničnega odseka inž. Lojze Hočevar pa je bil poslan, da prouči hidrografične prilike v Strugah in da poda posebno poročilo, ki obsega v prvi vrsti ♦zroke zadnji tako obsežni povodnji in da predlaga, kaj je treba ukreniti, da se Struge zavarujejo pred bodočimi sličnimi poplavami.
Vzrok katastrofe so bile izredno visoke padavine prav v povodju Rašice, kjer se je na šentviško (St. Vid nad Cerknico) — bloški planoti utrgal oblak. Največja dnevna padavina je bila v Cerknici 30. septembra s 143.2 mm, v Robu 22. septembra s 105.3 mm. Na omenjenih planotah pa 20. septembra nad 200 mm. Skupno je padlo v teh krajih od 20. do 24. septembra 300 mm dežja. Ker meri povodje Rašice 65 km', je padlo na vso površino 19,500.000 ms vode ali 195.000.(XX) hI. Vse te ogromne množine vode so drvele v zaprto kraško kotlino Dobrepolje-Struge.
Še sreča je bila za Stiuško kotlino, da se je visoka voda Rašice pod železniškim nasipom razdelila v dva večja rokava. Prvi je odvajal visoko vodo ob vznožju hriba proti Podpeči, Podgori in dalje proti Strugam. Drugi pa proti Zdenski vasi. Slednji se je znova cepil. Del visoke vode je odtekal proti Mali vasi in Zagorici; to vodo so tamošnji požiralniki vso odvedli pod zemljo. Drugi del je drvel preko Vidma proti Podpeči, kjer se je zopet združil s prvim rokavom. Vendar je del te vode odvaja! požiralnik pri Vidmu.
V	splošnem so bili vsi požiralniki zama-ženi in so zato slabo odvajali vodo. Zato je voda tudi tako počasi upadala. V Stru-ški kotlini je pokrivala 4.5 km*. Visoka voda je stala na najnižjih mestih do 6 m visoko. Skupno se je nabralo v Struški kotlini 13,500.000 m3 vode, ki je potrebovala 10 dni, da se je v večjem delu odtekla. Račun nam pokaže, da so odvajali vsi požiralniki skupaj samo 15.62 m3 na sekundo.
Kakšni ukrepi so potrebni, da se preprečijo slične katastrofe? G. inž. L. Hočevar, ki vodi osuševanje na Cerkniškem jezeru in tudi druga hidrotehnična dela, je na to vprašanje odvrnil našemu uredniku: Prva nujna dela, ki se morajo takoj izvršiti, naj
Zverjad uničuje kočevska in kostevska polja
Nedavno me je pot zanesla proti Kočevski, pa sem jo potem mahnil tudi na Ko-stevsko. Pokrajina že kaže znamenja jeseni ,kl nastopi tu takoj po prvem dežju v septembru. V štalcarjih sem naletel na skupino kočevskih kmetov. Sedeli so v krčmi in žuiili vsaj svoj četrt. Kdo pa bi v teh časih zmogel cel polič, čeprav je bila nedelja! Pa vendar so bili dovolj zgovorni. Pomenkovali so se o svojih križih in težavah ter tožili, da bo letošnja letina ena najslabših v zadnjih letih.
Posebno hude težave imajo že vsa zadnja leta z divjimi prašiči in jazbeci. Ti jim pokončujejo pozne jesenske plodove, tako da bodo imeli Kočevarji letos prazne kašče.
Enake pritožbe sem slišal vso dolgo pot od Kostevske. Toda ta nemarna nadloga tudi Kostevcem ne prizanaša. Dohitel sem kmeta, ki je pripovedoval, kako hud in tudi nevaren je boj proti divjim prašičem.
fije, zrasle iz esejev Emersona in iz knjig Smilesa, Trinea in drugih tja do Fordovega »mdustrijsko-filozofskega sistema«, smo posneli samo lažnjivo frazo, ki je nihče ne jemlje resno: »Cas je zlato«. V Bata vi j i je drugače. Če bi delavec mogel odvrniti oči od stroja, ki deluje po verižnem sistemu in sili človeka k večji pozornosti, kakor katerikoli despot, bi videl skozi okno napise: Delo je slasti Ohrani duševni mir! Bodi človekl V Bataviji so moralisti, prav kakor nekoč v krščanskih samostanih Gospod Bafa ni hotel spremeniti samo načina izdelovanja čevljev, marveč tudi duševnost čevljarjev. Toda nauk, ki ga s kričečimi napisi ponuja njihovi duši. je docela nasproten češko-bratskemu nazoru. Bafova moralka je moralka Američana 19 stoletja, ki je veroval, da človek napreduje tako kakor tehnika. V Zlinu še niso skeptiki: drugod so že.
Bafa je izdelal v duhu svoje »industrijske filozofije« cel delovni sestav; za in proti so bile spisane že debele knjige. Nekateri vidijo v Bafovem mezdnem sistemu vzorno rešitev socialnega vprašanja, kajpak v okvirju velekapitalistične proizvodnje, drugi devljejo vse to popolnoma v nič in vidijo v Bafi samo prebrisanega za-jedavca. Bil sem v Zlinu le mimogrede, in ker podjetje za čudo slabo 6krbi za novinarske obiske, ni bilo prilike za ogled Bafovih socialnih in zdravstvenih zavodov. Dejstvo, da je na pr. bolnica za Bafovo delavstvo ena najboljše opremljenih v vsej republiki in da je padanje odstotka tuber-
Dve, tri ure v Bataviji
Prosim odpuščanja: ime ni priznano ne med jezikoslovci in ne med zemljepisci, ki bi prvi utegnili vreči nanj neizprosni pogled Batavija se začenja pri Otrokovi-cah Kje neki so Otrokovice, kje za širokim božjim hrbtom? Najdeš jih samo na večjem zemljevidu, ob progi, ki vodi preko Olomouca v Breclav in na Dunaj. Pred vojno se je pokrajina tu naokrog komaj razločevala od drugih krajev Zgornjemo-ravske doline, ki po nji že milijon let polzi Morava Kdo se je nekoč zaustavil v Otro-kovicah? Danes, no danes je drugače: tu se začenja Batavija, namreč Bafova dežela. Od Otrokovic do Zlina in še dalje je Bafa vtisnil pokrajini iov. trden pečat. Moravski tip se tu na mah spreminja v ameriški, lepa ograrna idila se neizprosno končuje, v pokrajini in ljudeh utriplje drug življenjski ritem, vse stvari dobivajo nov, sodobnejši stil. Ob lokalni progi je zraslo stotine Hiš. in še rasejo dalje v hribe: hiše, prosim, ne bajte: vse s čipkastimi zavesami in s cvetlicami na oknih, z električno razsvetljavo in z drugimi udob*: sodobne civilizacije.
V Otrokovicah, ki jih kanijo prekrstiti po Bafi. sedeš na poseben vlak. ki je last podjetja Bafa Ne pozna razredov in razlik med popotniki: vsak plača enako in se eilako vozi. V Bataviji so razdalje med postajami neznatne, vlak se čedalje bolj polni, vstopajo delavke in delavci, vsi do-
bro oblečeni, malomeščanski, na videz zadovoljni s svetom, ki ga je Bog ustvaril in Bafa izpopolnil. Kakor po nekem nagonu ti prej pogledajo noge kakor obraz; v hipu sem sramežljivo stisnil noge pod klop: Saj nameravam kupiti nove bat'ovke, prav zares, toda oprostite — še malo potrpljenja... Kaj čuda, če se v Bafavjil ljudje začenjajo spoznavati pri nogah, saj so po veliki večini čevljarji, in za čevljarja se začenja človek pri nogah. Potujemo v Zlin, mesto obutve. Tam je zemlja podplat, dolina velik čevelj in solnce, ki sije nad njo, ogromna žarnica, ki jo je pritrdil na nebo blagopokojni pan Bafa. Redkokje v Evropi imaš kraj, da, celo pokrajino, v kateri bi tako neposredno čutil enega samega človeka kakor v Bataviji. Vse, kar je bilo tu pred Bafo, je komaj vredno omembe: on je ta svet dvignil, preoblikoval, naselil in vzposobil za nadaljnji razvoj Videl sem stare zlinske urbarje, nekje še mora biti grad, kjer je živela plemiška gospoda. Kaj so ti pozabljeni, v žalostno provinco zakopani despoti z nekoliko sto dušami v primeri s tem močnim individu-jem 20. stoletja, s tem industrijskim ma-gnatom, ki se je iz zlinskega obrtnika razvil v svetovnega kralja čevljev? Njega občuduješ v tej moravski pokrajini, pred njim stresaš blato ali prah s čevljev, ko vstopaš v »mesto najboljše obutve na svetu«, v Bafovo metropolo Zlin..
Inž. Franjo Dedek In dogodek na Heki
Kako so Italijani aretirali graditelja velikih carinskih skladišč aa Sušaka
-	. .	____.__a i Vtrvn
Ljubljana, 21. oktobra.
Veliko delo je na Sušaku dovršil inž. Franjo Dedek. Na Karadjordjevem pristanišču, k"-er najbolj živo utripa naš promet, kjer se kolesa težko obloženih voz cvileče premikajo v prahu, kjer se tovorni avtomobili kakor mamuti komaj izogibajo drug dragemu, nekaj pednjev od plota, ki loči mrtvo mesto Reko od nagega žilavega gibanja, je zrasla letos ogromna stfvba Sam železobeton Je v njej neverjetne količine ga je znosil visok železen žeriav ki se je premikal na železniških tračnicah vse pa so pridne in spretne roke scenskih farjev spravile v eno-stavno vendar mogočno arhitektonsko Sonijo Zdaj je tu še tišina, ali v krat-kern^ bo završalo življenje kakor v panju.
Inž. Franjo Dedek
Dovrdena so aušažka carinska skladišča, a katerima bo združena lučka kapetanija in finančna kontrola. Celotna stavba je dolg« 140 metrov, globoka 40 m. Nič manj kakor nad 250 vagonov cementa so spravili v zgradbo. Cel vlak betonskega železa je med zidovjem. Najmodernejši stroji sa drobljenje kamenja in za mešanje betona so se avtomatično polnili s peskom in gramozom in si primešavali potrebne količine cementa za vsako vrsto betona •x>sebej. Po načrtih zagrebškega strokov-~'aka prof. Calogoviča so stotine pridnih rok naših delavcev ustvarjale in dovršile ogromen kompleks, vse to pa s podrobno ^ganizacijo in najmodernejšo tehniko, ki ndlikuje snovanja inženjerja Frana Dede-ka Podjetnik krepke volje, gentlemen od nog do glave, gradbenik modernega kova je inž. Franjo Dedek skrbel ne samo za prospeh gradnje, marveč istočasno za svoje delavce, ki še danes, ko je delo že končano, gotovo hranijo v spominu plačilne listke, na katerih so bili tiskani jedrnati • nauki: »Težke si zaslužil ta denar, ne nosi ga v krčmo, temveč domov! Ne kvartaj, temveč štedi! Treznost in štedenje sta gotova zmaga nad siromaštvom!«
Delo se je pričelo lani 1. maja, letos v septembru je bilo v zidarskem pogledu dovršeno. Zdaj se vdelujejo še okna in vrata, tvrdka Dedek pa je pravkar izlidtira-la še kanalizacijo. V novembru se bodo že vselili uradi. Sprehod po prostornih dvoranah napravlja vtis, kakor da bi hodil po parku med orjaškimi debli. Skladišča so za enkrat enonadstropna, debeli slopi nosijo glinaste strope. Spodaj so enako prostrane kleti, tam bo živina. Poslopje finančne kontrole je dvonadstropno, lučka kapetanija pa je zrasla v štiri nadstropja, zgoraj bo tudi moderna vremenska opazovalnica. Prezanimiv je z najvišje terase razgled tja na mrtvo mesto, ki počiva negibno na istem solncu božjem kakor tale naš sušaški vrvež, ki mu pripeva sinja širina obzorja in Jadranskega morja.
Najmanj vsakih štirinajst dni je hitel inž. Franjo Dedek nadzorovat delo na Sušaku. Ko je bilo delo v glavnem končano, je 17. septembra po enem mesecu zopet krenil iz Ljubljane preko Postojne nizdol k morju.
•
Pot je ob sončnem vremenu in po neoporečno dobri cesti potekla kar najugodneje, brez vsake nevšečnosti. Pogx>vor se je sukal tudi okrog fotografij. Nič oadnega. Inž. Franjo Dedek je imel veliko veselje s svojo rolejfleksko, ki sa jo je bil kupil pred dvema letoma. Bila mu je menda edina zabava. Ko smo na Planini čakali pred našo obmejno postajo, da so plombirali avto in pregledali potne liste, nam je g. inženjer razkazoval slike. Gledali so jih tudi naši obmejni organi, ki inž. Dedka seveda dobro poznajo. Nikake mojstrovine niso to bile: v glavnem posnetki iz njegovih zgradb, faze posameznih gradbenih del. (Inž. Dedek je za vsako svojo stavbo sestavil poseben album z opisom del, z lastnimi slikami in poročili časopisja. Tako je zlasti za svoje dosedanje največje delo, za carinska skladišča na Sušaku, pripravljal krasen album). Nadalje je imel nekaj mo-
tivov z morja: jadrnice, sončni zahod, partije z Loparja, kjer je zgradil neko imenitno vilo. In slično. Same nedolžne stvari če že med oporečne prištejemo posnetek karabinerjev, ki na mostu pri Sušaku tako radi požirajo.
Preden smo prestopili italijansko mejo, je g. inženjer še povprašal, če nimamo morda s seboj kakih slovenskih novin. Ne. Ničesar. Prestop meje pri Planini je bil povsem neoviran. Italijanski organi se prav nič niso zanimali ne za potnike, ne za avto. Finančni organ, ki se je popeljal na stopnici avta od mejns pregraje do carinarnice, se je smehljal od sile prijazno.
Nato pot čez serpentine in klance. Cesta je široka, na ovinkih še posebno razširjena, cestišče izglajeno, gramoz nasut na posebnih majhnih terasah izven ceste, da ne ovira prometa. Tišina. Ponekod so na delu cestarji. Med gozdovjem je razpeljana bodljikava žica, tu in tam še srečamo drobilec gramoza, ki je že opravil svoje delo. Pa je človek zadovoljen, ko se reši klancev in obmejne cone. Pri Postojni je cesta asfaltirana, tujci se sprehajajo po njej. Ko odcepimo na levo, srečujemo premnoge naše ženice, vse oblečene v črno. Vračajo se od večernic. žalna je nošnja Brkink. Tisto istrsko skalovje na desni so Brkini... V diru in v šumu motorja ni mogoče ujeti pomenka. Pastirčki nam mahajo v pozdrav. V Ilirski Bistrici in dalje je polno vojaštva. Mogočno se košatijo nove, moderne vojašnice. Da bi take bile šole! Ali kaj nas briga vse skupaj? Hitimo proti Reki, da bomo do večera spet na oni strani Nikjer se ne ustavimo. Edino v majhni vasi pod Ilirsko Bistrico se je domala zgodila nesreča: pijan norec je nalašč skočil tik pred avtom čez cesto, šofer Lojze mu je le z naglim okretom na levo ohranil zdravje in morda rešil življenje. Ko smo se ozrli, smo videli, kako je vsa, na vasi zbrana družba hrumela nad tepcem. inženjer Dedek pa je menil: >Vidite., norcev nikjer na svetu ne manjka!«
Po dosedanjih svojih izkušnjah inž. Fran Dedek ni imel povoda, da bi najslabše sodil o Italijanih. Nikakor. Kot gospodarstveniku, ki ni vpleten v politiko, je omenjal, mu ne povzročajo nikakih nerodnosti. Potem je povedal, kako mu je mesec dni prej, ko so tod okrog bili veliki manevri, neki narednik zaplenil film, ker je fotografiral
kuloznih pri njegovem podjetju statistično dokazano, priča, da je ta veliki selfma-deman videl v svojih delavcih tudi ljudi, ne samo »delovne sile«. Sprehodi po Zlinu so mi vsiljevali vtisk, da je bil Bafa največji socialni eksperimentator med evropskimi tovarnarji. Vzlic svojemu amerika-nizmu je ta mož koreninil v domači grudi in bil ponosen, da je tolikanj povzdignil domači kraj in zaposlil množice domačih ljudi.
Ali ne bi bilo bolje, če bi ti delavci in delavke, ki sedaj tiče vsak na svojem mestu in opravljajo dolga leta eno in isto delo v smotrno urejenem veleprodukcij-skem procesu, sedeli vsak v svoji samostojni delavnici in izdelovali čevlje? Sedaj n. pr. to-le čedno dekle že dolge mesece dan za dnem pleska s črno tekočino ženske podpetnike, ki jih prinaša v traku se vrteči stroj; onile delavec že več let uravnava strojne šive samo na eno mesto; tisoči, desettisoči čevljev gredo mimo njega in mož pozna samo tisto mestece na čevlju. Ali ne bi bilo bolje, če bi bil samostojen obrtnik in bi svojim naročnikom 'zdeloval čevlje od prve do zadnje drete?
S temi skeptičnimi mislimi sem hodil s čredo zvedavcev, ki jo je gospod Majer vodil po tovarni, in sem se upiral veliko-produkcijski filozofiji pokojnega Bafe. Zaman. Ti obrazi, teh stotine, tisoče delavskih obrazov je kazalo, da jim ne hodi noben upor po glavi. Človek se neverjetno hitro prilagodi mehanizmu in mehanično opravlja delo, ki zanj ni treba samostoj-
gledal na uro ln pripomnil: »Zdaj bomo pa
kmalu na Sušaku.«
Na Reki se avto ni ustavil, vozli Je v počasnem tempu, in inženjer Dedek nam je pri neki ulici pokazal na desno. Tam doli se je videl del carinskega skladišča, ki ga je zgradil. Povabil me je s seboj. In smo sklenili, da si takoj po prihodu na Sušak ogledamo cgroir.no stavbo, kajti naslednji dan je inž. Dedek imel dražbo zaradi kanalizacije pri skladišču.
Ustavili smo pred mostom. Meja. Se ta formalnost pa bomo tam, na Sušaku. šofer Lojze je ponesel potne liste v obmejni italijanski urad. Tako je bilo vedno, da potnikom ni bilo treba izstopiti. Kmalu se je vrnil: »Gospod! Vas želijo.« Inž. Dedek je mirno izstopil.
Nato so pozvali še mene, zgolj zaradi malenkosti, zaradi očetovega imena, kali. Inženjer Dedek je bil v sosednji sobi. Nihče pač ni slutil, da ga bodo pridržali. Sam gotovo najmanj. Zeleni cariniki so pregledali avto, preobračali sedeže. Eden izmed njih je nato pozval šoferja Lojzeta in sta se odpeljala nazaj proti Reki. Uradnik v veži, siten, s poltjo kakor iz perga-menta, po narečju bi ga prisodil med Ro-manjole, je čez čas planil izza mize, izza debele vpisne knjige: »Kje je avto, kje je avto?« Pomiril se je šele, ko se je avto medtem že vrnil.
Tu nekaj ni moglo biti v redu. Cas je mineval, poteklo je skoro pol ure. Predolgi postanek je že vzbujal pozornost radovednih ženščin, nabranih tam okrog v gručah. Preko mosta se je razvijal najži-vahnejši nedeljski promet, cela živa reka je tekla po obeh straneh, po desni s Sušaka sem na Reko, po levi so hiteli Rečani s celimi familijami ceneno preživet večerne ure na naši strani.
Natanko pol ure smo tako čakali, ko Je prišel inženjer Dedek iz sosednje sobe v spremstvu detektiva, čokatega, postarnega dsdcd*
Prožil je roko, nekoliko je bil prepaden. zardel v obraz, ali vendar povsem miren: »Moram malo na kvesturo — kdo bi bil to
pričakoval!«
Potem je še pripomnil: »Izvolite peš čez most, rezervirajte mi sobo v hotelu Kontinenta!! Prtljago lahko pustite kar v vozu, pridem kmalu. Dobimo se v kavarni.« — To tako v naglici, mimogrede. Svoj kov-
Slika, posneta med gradbo velikih carinskih skladnišč na Sušaku, ki so zdaj že
dovršena
vojake na poljski kuhinji, s makaroni v
ustih in pesteh. »Pa se je dal narednik pametno pogovoriti, ko sem mu rekel, naj pač ta posnetek zapleni, ostali film pa vrne, ker imam na njem lepe posnetke telovadnice v Zagrebu.
»Prava sreča, da se je tako mirno izteklo, sem pohvalil dan pred večerom.
Potem smo spet občudovali cesto, ki je povsem novo zgrajena, seka vse ovinke in je bila že takrat prepojena z asfaltom, zdaj je gotovo že docela asfaltirana. Pri Matu-ljah, kjer je prerezala cel hrib, da stojita vsak sebi dve goli, skalnati piramidi, se je odprl razgled na morje. Inž. Dedek je po-
Ceg sem vendarle vzel iz avtomobila, ki Je takoj nato zavil nazaj na Reko.
Minevale so ure, že se Je nagnil večer ali avta z inženjerjem Dedkom ni bilo na Sušak. Bolj in bolj se je utrjeval sum, da je inženjer Dedek zaradi same tiste slike padel v pest italijanske oblasti.
Ko se je umiril promet na mostu čez Rečino in Je bil naš obmejni uradnik v svoji pisarni nemoten, je najpozorneje zaslišal poročilo, kako so Italijani pridržali inž. Dedka in kakšen utegne biti vzrok. Zmajal je z glavo, nato pa o zadevi takoj obvestil obmejnega komisarja. Nedelja, noč _ nič se ni dalo ukreniti. Naslednje jutro
Gotovo
Sedaj pa
NIVEA
S tem na lahno natrite. To zadostuje. Za hišnimi posli ne ostane nikaka sled. Vaše roke dobe nežen žametno mehak in negovan izgled. Vedno se boste radovali nad tem.
Nivea krema pronikne popolnoma v kožo, a ne ostav-lja nobenega bleska na površini.
Nivea je poceni! Doze 3.50, 6.—, 12.— in 25.— Din.
nega mišljenja. Kje bi toliko ljudi našlo samostojno zaposlitev, če ne bi bilo veli-koprodukcije? Kakšne bi bile cene naših čevljev? Nesporno je Bafa zadel pravo pot: v veleprodukciji je rešitev. Je-li njegova krivda, da človeštvo še ni rešilo problema: stroj in človek? 1 ★
Bafe ni več med živimi, toda njegov duh je prisoten v vsem Zlinu. Zgradil si je piramido kakor faraon, in v nji uživa milost bogov. To ni piramida iz nepremičnega kamenja, ki bi skrivala faraonovo večno bivališče. Batova piramida so njegove tovarne, je ves njegov Zlin. Okrog mrtvega faraona, ki je vse to ustvaril, nenehoma polje mlado življenje. Njegbvo delo nadaljujejo. Grade se nove palače. Vzlic gospodarski krizi Zlin rase. Tisoči in tisoči čevljev zapuščajo obsežne tovarne. Polni vlaki obuvala hite v svet
Na pobočju gozdnatega hriba, ki se pod njim razprostira Zlin, je zgrajena velika steklena palača, podobna tistim Bafovim prodajalnam, ki je na njih zapisano: »Naš naročnik, naš gospod«. Tu ni tega napisa. Poslopje je posvečeno spominu Tomaža Bafe. Njegov muzej je, obenem muzej vse mlade preteklosti zamerikaniziranega Zli-na. Tu imaš popoln pregled celotnega razvoja in razmaha; tu je spravljeno vse, kar je v zvezi s tem genialnim čevljarjem: od rodbinskih dokumentov in rodovnika Bafo-vih do letala, s katerim je Tomaž Bafa končal zemeljsko pot Američan bi najbrž
ne bil tolikanj sentimentalen nasproti osebnosti in drobnim spominom na njo; tu čutiš, da je bil Bafa Ceh in Slovan. A tudi v domu svojega spomina Bafa neprestano fi-lozofira in poučuje: sami izpodbudni napisi, nič žalovanja ali odpovedi, delo, samo delo. To je njegova faraonska oporoka. In tako počiva ta veliki kopitar med tisoči drobnih čevljarjev, stroji se vrte, sirene tulijo, vlaki žvižgajo in rdeči bloki poslopij kipe pod nebo. Odhajajoč iz tega nenavadnega mesta samo še iščem napis: Hvala vam, da niste socialisti B. Borko.
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem »Vzajemni pomoči«, reg. pom. blagajni v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16, n. nad., za kulantno izplačilo posmrtnine ter jr najtopleje priporočam.
Ljubljana, 21. oktobra 1933. 10109	Keržič Franc.
ZAHVALA.
Podpisana se zahvaljujem »Vzajemni pomoči«, reg. pom. blagajni v Ljubljani. Miklošičeva cesta 16, n. nad., za kulantno izplačilo posmrtnine ter jo najtopleje priporočam.
Vižmarje,- 21. oktobra 1933. 10109	Trampuž Katarina.
tako- ieper ih
Mer isi kakor- tK>w, če gcu p&*em>
z A LB U S
berperiJMix>wm iniconv.
ALBUS terpentinovo milo da bogato mehko peno, odstrani naglo vso nesnago in je tako dan pranja pravi praznik. .ALBUS" terpentinovo milo učinkuje tako blago, da na mojih rokah pranje ne zapusti niti
najmanjšega sledu. Milo, ki učinkuje tako blago, da varuje roke. je pravo idealno milo za moje perilo, — zatorej za vse dni in za vsako perilo: ALBUS terpentinovo milo.
pa je obmejni komisar sestavil protokol in je o stvari bdi obveščen naš generalni konzulat na Reki.
V domnevi, da je morda bil inženjer Dedek ponoči le izpuščen in je namestu v hotel pohitel takoj na svojo stavbo zaradi licitacije, sem stopil še tjakaj. Sredi šuma, prahu in hruma, ki odmeva po Karadjordjevem pristanišču, počiva ogromno novo poslopje povsem tiho, prazno. Edino polir Ferdo Vaš je imel nekaj opravka pri stopnišču. Ves zavzet je sprejel novico, nato pa hitel na telefon, poročat v Ljubljano.
Medtem ko je hitel prokurist g. Podles-nik iz Ljubljane na pot, da intervenira na Reki, so g. inženjerja Dedeka že eskor-tirali v Trst. To je šlo tako naglo, da se je sam kvestor na Reki lahko na intervencijo začudil:
»Nimam pojma o tej stvari — sem pravkar prišel z dopusta...«
Kakor vedno, je imel inž. Franjo Dedek tudi to pot s seboj načrte in račune svojih gradb s slovenskim In hrvatskim besedilom. Zlasti načrte sužaškega skladišča
in one velike telovadnice v Zagrebu. Ali naj bo to eden izmed razlogov, da Italijani tako dolgo preiskujejo zadevo, ne ume-vajoč, da so to zgolj privatni gradbeni akti? — V pričetku vojne 1914 je bil v Gradcu (Paulustorgasse!) v strogi preiskavi bister Poljak, tehnik. Pri njem so bili našli neke čudne risbe. Po vsestranskih razglabljanjih se je izkazalo, da to nikakor ni načrt kake avstrijske trdnjave, marve« osnutek zelo komplicirane ključavnice, ki jc je Poljak hotel dati patentirati. — Ali nam je dovoljeno upati, da so Italijani razumnejši od onih — bivših — c. kr. Avstrijcev?
Kakorkoli, — slejkoprej bodo morala italijanska oblastva uvideti (v kolikor že ne vedo), da drže v svoji oblasti čisto po nedolžnem uglednega jugoslovenskega državljana. Preko te šikane in samovoljstva se bodo daleč v bodočnost stekale poti našega gospodarstva in pomorskega prometa v ogromno zakladnico, ki jo je na pragu Reke in našega morja ustvaril inž. Franjo Dedek.	D. Ravljen.
Trije jubileji najdrznejšega jugoslovenskega plezalca
Jesenice, 21. oktobra.
Štiridesetletni življenjski jubilej ni nič izrednega, toda naš jubilant g. Joža čop praznuje obenem g 40 letnico rojstva, 25 letnico planinskega udejstvovanja in 10 letnico članstva pri jeseniški »Skali«. G. Čop dobesedno vedno visi med življenjem in smrtjo bodisi v službi, ko okrog nJega vedno sikajo žareče železne kače, ali pa visoko gori v divjih stenah in prepadih naših velegorskih aristokratov.
Joža čop se je rodil 1. 1893. kot ain tovarniškega delovodje. Bilo je 10 bratov m sestra, ki so rasli drug za drugim in lli v samostojno življenje. Od vseh bratov je najbolj znan naš Jubilant Joža, ki je neštetokrat prehodil naše planine in preplezal v vseh smereh ie vse naše gorske rr-šee in je danes poleg Marko Debeljako-ve. Pavle Jesihove, dr. Mihe Potočnika ln dr. Stanka Tominška najvztrajnejši in najdrznejši plezalec velegorskih sten.
Njegove drzne plezalne ture so sastovfl« r zadnjih 7 letih, ko je sam ali v dnilbi dr. Stanka Tominška, dr. Mihe PotoCnlka in Pavle Jesihove preplezal vse stene naših gorskih orjakov po enkrat aH večkrat. Pred leti se je v družbi dr. Tominška, 4r. PotočDika in ravnatelja Lovšina povzpel na Matterhorn, letos pa je v družbi prvih dveh preplezal zelo nevarno steno Dach* steina. Dalje se Je letos povzpel na vrh Kanina in Montaža. Triglavsko severno steno je pa letos preplezal v vseh smereh kar sedemnajstkrat. Poleg tega je letos v družbi dr. Potočnika preplezal novo smer v steni Jalovca. Poleg najdrznejših plezalnih tur je prehodil vse naše«planine, samo na Triglavu je bi' v svojem življenju okrog 150 krat, medtem ko ne more števila drugih tur navesti niti v približnem številu.
Precej njegovih plezalnih tovarišev že krije hladna zemlja, ker so postali žrtve planin. Nekatere izmed njih je Čop mrtve spravil z nedostopnih pečin v velegorske soteske in jih spremil k večnemu počitku. Lepo število pa Jih je, ki Jim je rešil življenje, ko jim je v zadnjih trenutkih v snegu, megli burji in viharju z največjo nevarnostjo za lastno življenje pritekel na pomoč. Pisma iz Nemčije in Avstrije, ki jih je prejel od svojcev reSenih, so Jožetu
hvaležno priznanje sa njegovo poSrtvoval-
nost.
Joža čop je vedno vesel in Sidane volje, izvrsten družabnik, vedno poln zdravega planinskega humorja m kot tak dobro znan vsem tistim, ki so jih zimski šport, krasote narave in veličastje naših gor pritegnili nase. Pred dvema letoma je sodeloval pri filmanju prvega jugoslovenskega alpinskega filma »V kraljestvu Zlato-roga«, lansko leto pa v filmu »Triglavske
strmine«. Naš jubilant je vseh 10 let član jeseniške »Skale«, dalje časa je bil njen podpredsednik in načelnik plezalnega in reševalnega odseka, čop je brez dvoma danes najstarejši in najbolj izkušeni plezalec in poznavalec naših velegorskih sten
G. čopu, čigar zasluge za razvoj alpinizma v Sloveniji so velike, želimo k njegovemu trajnemu jubileju, da ga usoda ohrani še dolgo vrsto let čilega in zdravega!
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos?
RADIO THERMA LAŠKO
najučinkovitejše zdravljenje revmatizma vseh vrst, išijasa, ženskih bolezni, znižanja krvnega tlaka Ltd. — Odprto skozi vse leto.
Pavšalna penzija za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1.100 Din.
Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča!	10996
Domače vesti
♦	še 10 dni je čas, da izpolnite svojo narodno dolžnost do naše vsenarodne Vodnikove družbe. Poverjenikom je podaljšan rok za nabiranje članov do 31. t. m. S tem dnem se zaključijo nabiralne pole, ker mora pisarna na njih podlagi pripraviti vse potrebno za ekspedi-cijo. Prosimo še enkrat vse zamudnike, da te dni urede to malenkost, da bodo mogle iti knjige čim prej med članstvo.
♦	Kongres lekarnarjev v Ljubljani. V nizu letošnjih kongresov nas bodo, kakor smo že beležili, počastili s svojim obiskom lekarnarji iz vse Jugoslavije. Redni občni zbor apotekarske komore kraljevine Jugoslavije se bo namreč vršil 30. oktobra
v	veliki dvorani Kazine. Letošnji kongres je posebno važen, ker se bo na njem med d rušim razmotrivalo tudi o osnutku novega študijskega reda za farmacevte. No-
vi	študijski red naj bi imel nalogo, odvrniti lekarnarje od merkantilizma, kamor jih sistematsko sili tuja kemijsko-farma-cevtska industrija in jih zopet dovesti v oni stari položaj lekarnarjev, znanstve-ruh delavcev, iz katerih vrst je izšlo mnogo znamenitih mož na polju prirodoslov-nib ved. Po kongresu se bodo razšle posamezne grupe udeležencev širom nase banovine, da si ogledajo njene krasote. Lekarnarjem želimo najprijetnejše bivanje v naši sredini ter popoln uspeh njihovega kongresa.	___
SUKNO TEOKAROV1C
C RADIŠČE 4 UAinOTI MHUH
VAM NUDI
možnost, da dosežete največjo eleganco z najmanjšimi izdatki	264
Pletilna volna — Odeje — Bereti.
♦	Gostllničarskl kongres. Ker se je prijavilo samo nekaj nad dvesto udeležencev, ne bo vozil posebni brzi vlak v Beograd. Udeleženci imajo le s posebnimi legitimacijami, ki jih dobijo pri zadružnih načel-stvih, pravjco do polovične vožnje. Legitimacija se mora dati žigosati pri železniški blagajni pri odhodu z domovinske postaje in pa pri odhodu iz Beograda, železniška blagajna bo na legitimacijo vpisala številko kupljene karte. Večji del udeležencev odpotuje 23. t. m. z brzim vla-kom, ki vozi iz Ljubljane ob 20. in na katerega imajo tudi udeleženci iz bivše mariborske oblasti na Zidanem mostu priključek.
♦	Službeni list dravske banovine objav-
javlja v 85. letošnji številki: pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, pravilnik o izvrševanju zakona o zdravnikih-specialistih za bolezni ust ln zob in o zobnih tehnikih, pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov gozdarske stroke s fakultetno izobrazbo, odločbo o prenosu krompirja iz Italije, pojasnilo o proizvodnji žganja, ruma in konjaka, odločbo o izpremembi člena 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, odločbo o izpremembi člena 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, in izpremembo o dopolnitvi pravilnika o ureditvi prometa z devizami m valutami.
♦	Koroške vesti. Jesensko deževje je tudi na Koroškem povzročilo velike poplave. Poleg Zilske doline 0b Glini je najbolj prizadeta Labudska dolina. A tudi v spodnjem delu Koroške je povodenj napravila obilo škode. _ Na letošnjem zborovanju Sudmarke se je ponovno naglašala potreba »obrambe ogroženega nemštva ob meji«. šolam v Slovenskem Plajberku, žitari vasi, na Blatu, v Medgorjah, Kazazah in na Ledenicah je v svrho »obrambe« dovo-
v •.
Vprašajte
naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi vam ustrežemo!
JOS. R O JIN A, Ljubljana
Aleksandrova cesta S.
NEZNOSNA ZGAGA Te večkrat peče? Najboljše zdravilo proti zgagi je topla ali prestana RCGAŠKA SLATINA. Iskreno Ti svetujem, da plješ rogaško slatino tudi pri prejaki ŽELODČNI KISLINI, pri želodčnem tvoru in katarju. Ne bo Ti žal! S pitjem ROGAŠKE SLATINE si na sigurni poti ozdravljenja teh bolezni.
/vnčni kino Ideal
Bttster Keaton
prinaša smeh v
Za ljubezen ni zdravila
Film smeha in zabave.
Polly Moran, Irene Parceli, Roland Gilbert. Mona Maris.
Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. ari.
Ijena denarna podpora. — V Kotmari vasi so posestniku Piršu pogoreli hiša, gospodarsko poslopje in hlev. Ogenj je bil baje podtaknjen. Rešili so le živino in stroje.
V	Osojah je umrl tamkajšnji župnik g. Lorenc Franta, ki Je pastiroval tamkaj 32 let.
♦	Naši v Ameriki. Dr. Josip Ermenc lz Jugoslavije, ki se je par tednov mudil v Zedinjenih državah in posetil svetovno razstavo v Chicagu, je te dni odpotoval v Evropo. Dr. Ermenc je obljubil, da bo svoje vtiske o izletu v Ameriko opisal v chicaški »Prosvetl«. — V slovenskih naselbinah Zedinjenih držav se predvaja film »Triglavske strmine«. — Zlato poroko je praznovala zakonska dvojica Jakob in Marija Stonič v Holywoodu v Kaliforniji. Sto-nič je kot trgovec z zlatnino 38 let potoval po ameriškem aapadu. Njegova mlajša brata Janez in Fran, ki sta sodelovala v zlatarski trgovini, sta letos drug za drugim umrla v Chicagu. Vsi bratje so po rodu iz Otavca v Beli Krajini. _ Smrt je med ameriškimi rojaki v zadnjem času zahtevala številne žrtve. V visoki starosti 74 let je v Julietu preminila Neža Pi-škurjeva, po rodu iz Metlike na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 40 let. Zapušča
tri smove in eno hčer. _ Za srčno kapjo
je v Milwaukeju umrla Uršula Hofbauer-jeva, stara 76 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini. V Ameriki, kjer Je bivala 26 let, zapušča moža in srna, v stari domovini pa dve hčeri in štiri brate. — V Cle-velandu je pri delu v tovarni nagle smrti umrl Andrej Podobnikar, star 42 let, doma z Zidanega mosta. V Ameriki, kjer zapušča ženo, sinčka, očeta in brata, je bival 25 let. V Butti je legel v grob Jurij Mu-hič doma iz Hinja pri žužemberku. V Ameriki je bil 30 let.
♦	Posebni vlak v Prago, na Dunaj ln v Budimpešto. »Putnik« priredi v času od 11. do 20. novembra veliko ekskurzijo s posebnim vlakom v češkoslovaško v zvezi z izletom na Dunaj in v Budimpešto. Pri organizaciji izleta sodelujejo poleg »Putnika« še Zveza jugoslovensko-češkoslovaških lig, Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in radijska postaja v Beogradu. Izlet je v glavnem namenjen češkoslovaški, da povrnemo obisk češkoslovaških ekskurzij, ki so bile prirejene letos po naši državi. Zato upamo, da se bo naša javnost izleta udeležila v obilnem številu in se prijavila za ta zanimiv, lep in cenen izlet pri »Put-niku« v Ljubljani za nebotičnikom. Program: V soboto 11. nov. odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 20.03, iz Maribora v nedeljo 12. nov. ob 3.50 in prihod v Prago ob 21.; prevoz v hotele, večerja in prenočišče. V ponedeljek 13. nov. bo dopoldne in popoldne ogled mesta z avtobusi>14., 15. in 16. nov. prosto ali pa fakultativni izlet na Karlštajn, Plzenj, Karlove Vary. Odhod iz Prage 17. nov. Vilsonovo nadr. ob 6.; prihod na Dunaj F. J. B. ob 12.30; popoldne prosto; večerja v Wiener Rathauskellerju 18. nov. dopoldne ogled zmamenitosti Dunaja z avtobusi; odhod iz Ost.bf. ob 14.; prihod v Bratislavo ob 16.; ogled mesta; ob 20.03 nadaljevanje vožnje v Budimpešto, kamor se prispe ob 23.30. 19. nov. dopoldne ogled mesta z avtobusi; popoldne prosto; odhod iz Budimpešte ob 20. Prihod v Maribor 20. nov. ob 3.20, v Ljubljano ob 5.51. Cena izleta (to je vožnja v III. razredu, prenočišče, ogled mest z avtobusi, prevozi s kolodvora v hotele in obratno, napitnine, takse) je 2790 Din za osebo. Cena samo vožnje v III. razredu 785 Din,
v	K. razredu 1075 Din. Prijave sprejema »Putnik,, najkasneje do 4. nov. Zahtevajte programe.
♦	čudno ozdravljenje bolne mladenke.
V	Velikem Bečkereku se je te dni pripetil zanimiv medicinski primer. Uradnica Milka Majneričeva je pred dvema letoma obolela za neko živčno boleznijo, tako da se ji je glava močno nagnila na levo stran. Potovala je v Beograd, kjer so jo pregledali profesorji medicinske fakultete, a ji niso mogli pomagati. Ker ni bilo pomoči, se je naposled vlada v usodo. Te dni pa se je pripetil čudež. V sredo zvečer se je vle-gla kakor navadno, ko pa se je v četrtek zjutraj prebudila, je bila glava spet v normalnem položaju. Za to bolezen se zanimajo zdravniki, a ne morejo ugotoviti, kaj je povzročilo ozdravljenje.
♦	Samomor upokojenega ©rožnika. V Vlasenici v drinski banovini je upokojeni orožniški narednik Peter Radakovič, po rodu iz Gospiča, po svoji upokojitvi otvo-ril hotel na Han Pjesku. Hotel je te dni pogorel. Ker ni bil zavarovan je Radakovič materialno propadel. Nesreča, ki ga je spravila ob vse premoženje, je Radako. viča pognala v smrt.
♦	Sprevodnik je padel lz vlaka. Te dni se Je zgodila na postaji Pragerskem huda železniška nesreča, ki bi skoro zahtevala življenje službujočega sprevodnika. Pri brzem vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 14.08, je sprevodniku pri odhodu s postaje spodrsnilo, da je padel s stopnic na tla. Kolesje ga je prijelo za suknjo in ga dvakrat preobrnilo. Da se pa ni zgodilo še kaj hujšega, je pripisati prisotnosti duha po-nesrečnega sprevodnika, ki je takoj ko je padel potegnil roke in noge k sebi. Dobil pa je hude poškodbe na glavi. Na postaji se mu je nudila prva zdravniška pomoč, nato pa je bil z naslednjim brzim vlakom, ki prihaja iz Ptuja, odpeljan v mariborsko bolnišnico. Sprevodnik je doma iz Ljubljane.
♦	Dva podjetna svedrovca so Imeli te Ani na obiskih pri posestnici Heleni Habjano-
vi	na Breznici z zminški občini. Eden tatov je vdrl v sobo in pobral lastnici precej srebrnine, nekaj zlatnine in drugih malenkosti. Orožniki so oba tatinska bratca izsledili. Enega so zaprli, drugi pa Je ubežal.
♦	Za planince. Podružnica SPD v Kranju sporoča, da je Valvazorjeva koča stalno odprta in oskrbovana. Koča na Ljubni-ku je še vedno odprta in oskrbovana. Lep razgled s te točke se nudi Izletnikom prav v jesenskih dneh.
♦	Dar, Narodna šola v Polhovem gradcu je zbrala za poplavljence 302 Din. Srčna hvala.
CltotU ga atfiUtUtMto
flottanjo opterno
<0ttg. a\¥i. <& tavcat
šeienburgova 6111. Ljubljana._
♦	Naknadni pregled motornh vozil. V petek 27. L m. od 9. do 12. ur« bo v LJubljani, šubičeva ulica 5, pred poslopjem uprave policije naknadni komisijski pregled onih motornih vozil, ki služijo za obrtno prevažanje oseb (avtotaksi, avtobusi). K pregledu morajo pripeljati svoje avtomobile avtomobilski avtoizvoščki in lastniki avtobusov iz vse banovine, katerih vozila še niso bila pregledana za II. polletje letos in ki nimajo v knjižici uradno potrjene rabne odobritve za izvrševanje prevozniške obrti za II. polletje letos. Avto-taksiji ln avtobusni podjetniki, ki svojih vozil ne bodo pripeljali k pregledu, bodo kaznovani In njih vozila odstranjena iz prometa. -Istočasno bo pregled tudi za nova še nepreizkušena motorna vozila, odnosno za vozila, ki so bila doslej v popravilu.
» Borba proti glavobolu. V času aero-planov in radia napreduje tudi medicina z velikimi koraki. Epohalna odkritja na po-prišču notranje sekrecije, serologije, bakte-riologije in rentgenologije zagotavljajo napredek zdravljenja. Znanje o vitaminih je dovedlo do tega, da so odstranjene ovire prehrani in rasti. Kljub temu napredku muči ljudi danes kakor prej glavobol, muka, ki se dnevno ponavlja. 90 odstotkov glavobola prihaja od slabe prebave in leni-vostl ali zaprtju črev. Klinike in zdravniki dajejo največje priznanje majhnim dražejem artina. Zadosti je, ako se zvečer použijeta dva dražeja, pa dobi človek zjutraj normalno izpraznjenje črev, ki ga oprosti mučnega glavobola.
♦	Pevsko društvo »Vardar« priredi koncert v Ljubljani. V prvi polovici meseca novembra se bo pevsko društvo »Vardar« iz Skoplja napotilo na turnejo po Jugo slavij! in bo priredilo koncerte v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Mariboru.
Opozorilo!
Ponovno opozarjamo gg. Inserente ln naročnike »Naše pratike« za leto 1934, da ista za navedeno leto ne bo izšla in da je solastninski (konzorcijalnl) delež g. Josipa Bradača pri »Naši pratiki« kakor tudi vse naročilnice, ki jih je poprej razpošiljal g. Josip Bradač za inserate in nakup »Naš.? pratike«, bodisi po pošti, bodisi po svojih zastopnikih, zarubljene in g. Josip Bradač, pa tudi nihče drugi ne sme z njimi razpolagati. (Sklep Sreskega sodišča ljubljanskega V-I. 2379/2 z dne 28. sept. 1933). Obenem opozarjamo vse gg. interesente, da ne nasedajo izjavam kakih agentov, ki bi morda nastopali pod imenom »Naše pratike«, in jih naprošamo, da najavijo vsako njihovo izjavo, bodisi ustno ali pismeno, s katero bi skušali "eklevetati ali oškodovati kako drugo podjetje. Kar pa se tiče odgovorov gg. JottfM Bradača in njegovega brata Viktorja Bradača na tem mesta dne 19. t. m. na naše lOpozorilo« na istem mestu dne 18. t. m., pa se bo z zadevo pečalo sodišče.
11135	KONZORCIJ.
Konzorcij »Delavsko-kmetske pratike« izjavlja, da nima z zgoraj omenjeno rubež-nijo nikake zveze.
♦	Začetek obratovanja. Z moderno napravo za pokromanje in ponikljanje je začela obratovati tvrdka »Unitas«. Inž. Mand>a, šelenburgova 7, telefon 2219. Ob-rat je v tovarni Ljubljanske komercialne družbe. Celovška cesta 90a, telefon 29-64
♦	Bele ploščice za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvaliteti se dobe najceneje pri Material trg. dr. z o z., Ljubljana, Tyrševa cesta 3«. Opozarjamo na današnji oglas.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar-vah In plisira tovarna JOS. REICH.
♦	Pri zahvali za Ivanom Romoldom v »Jutru« z dne 20. t. m. je pomotno izostalo, da se rodbina zahvali tudi upravitelju in ličiteljstvu osnovne šole v Rušah za po-klonjeno cvetje in spremstvo pri pogrebu, kar s tem popravljamo.
KaUor poštevanka jasno je,
da moramo vsak dinar sedemkrat obrniti, preden ga izdamo. Ko ga boste obrnili osmič, pridite po plašč k nam.
10973
IGLIČ, Tavčarjeva 3.
Srečke zastonj!
Zahtevajte načrt
od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru!
Sortirana zimska
JABOLKA
se dobijo
pri KMETIJSKI DRUŽBI v Ljubljani
NOVI TRG 3 vedno v zalogi po zmernih cenah. Na željo se dostavlja jabolka tudi na dom. 11102
Tel. 33-87
F'
DOfi
< »

Danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob pol 7. in pol 9. uri Liane Haid in Gustav Froh-lich v prelepi veleopereti
Zvezde z neba
Film, pri katerem boste uživali prekrasno glasbo .n petje, pri katerem se boste , zabavali in od srca nasmejali!
CEJSE. . -jO, S,6\S,4r Diin
Pride! »KRALJICA SUŽNJEV« Pride!
Bilo huda fsvuda i
f
Iz L^A^um
u_ Diplomiran Je bU včeraj na prtrodo-
alovnem oddelku filozofske fakultete ljubljanske univerze g. Vladimir Gaspari iz Ljubljane, zvest in marljiv naš uredniški sotrudnik. (Iskreno čestitamo!
u— Slavnostni koncert v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Na večer pred češkoslovaškim praznikom r petek 27. L m. bo v dvorani Uniona slavnostni koncert, ki ga priredi JČL v Ljubljani. Sodelovali bodo: operna pevka Vilma Thierry-Kavčnikova, mlad slovenski tenor Ivan Franci In pomnoženi operni orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Slavnostni govor bo imel podpredsednik lige dr. Stare. Vstopnice od 5 do 30 Din. so že v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Naša dolžnost je, da dostojno prostat vimo praznik naše bratske zaveznice.
u_ Kolo jugoclovenskth sester v Ljubljani vabi ženska društva, da pošljejo gotovo po dve zastopnici k sestanku, ki bo v ponedeljek 23. L m. ob 17. zaradi sprejema delegatk kongresa Jedinstva slovanskih žen iz Beograda v društvenih prostorih, Rimska cesta št. 9, pritličje desno. Prosimo, da se udeleže razgovora tudi vse književnice! Franja Tavčarjeva, predsednica.
u_ Korošci priredijo 4. novembra ▼
dvorni Delavske zbornice koroški večer. G. dr. Bajič bo predaval o mednarodnem pomenu koroškega vprašanja, dr. KušeJ mlajši pa o koroškem vprašanju ▼ pravni luči. Med petjem koroških narodnih pesmi se bodo uprizorile žive slike lz življenja in trpljenja koroških Slovencev od prevrata do sodobnih dni. Nato bo družabni večer s prosto zabavo. Naj se na ta dan po možnosti opuste druge društvene prireditve. Zlasti emigrantske organrzacije naj se v čim večjem številu udeleže koroškega večera.
u_ Rudarski dan v Ljubljani. V zvezi
s snočnjim koncertom, na katerem so pred polno unionsko dvorano dosegli trboveljski »Zvon«, pianist Ciril Ličar in trboveljski slavčki mogočen uspeh, se danes po vseh ljubljanskih ulicah vrši nabiranje prostovoljnih prispevkov v prid gladujo-čim rudarskim otrokom. Akcija bo med našim prebivalstvom brez dvoma naletela na prijazen odziv.
u_ Pogreb ge. Amalije Mikličeve, ki se
je vršil včeraj popoldne izpred hiše žalosti v Slomškovi ulici, je pokazal, kako priljubljena je bila blaga pokojnica v mestu. Pa tudi z dežele, zlasti z Dolenjskega, so prihajali ljudje že predvčerajšnjim v Ljubljano, da počaste pokojnico na mrtvaškem odru in da jo potem spremijo na njeni zadnji poti. Pred hišo žalosti so se, preden je krenil voz s krsto in okrog 28 venci proti pokopališču Sv. Križa, zbrale ogromne množice. Združeni pevci so zapeli ža-lostinko »Blagor mu«, na pokopališču pa »Vigred«. Pokojnlco so na pokopališču položili v rodbinsko grobnico, kjer naj najde večni počitek!
u_ društvo »Skrb za mladino« v LJubljani priredi kakor vsako leto tudi letos štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovaL ce prosimo, da v svrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storili mnogo v pomoč najsiromašnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu delu.
u_ Zanimivosti Iz bloskopov. »Velika
parada« je neoporečno najboljše filmsko delo o vojni. V Ljubljani vzbuja vso pozornost in bo gotovo tudi današnja predstava ZKD ob 11. v Elitnem kinu Matici najbolje zasedena. _ Senzacija za Ljubljano je tenorist Joseph Schmidt, ki je sinoči prvič zapel na platnu v Matici. Takega pevca še nismo slišali. Izvrstni film »Pesem sveta« je opis njegovega lastnega življenja. Nekaj njegovih arij se je čulo tudi v našem radiu, ker jih je prenašal, mi Krof on iz Elitnega kina Matice. Pojdite ta film gledat in poslušat! Josef Schmidt poje dnevno ob 16., 19.15 m 21.15.
u— Violinist Karlo Rupel In pianistka Zora Zarnikova sta z velikim uspehom v letošnji pomladi priredila violinski koncert v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu. Prvič bosta koncertirala skupaj v Ljubljani v petek 3. novembra v Filharmonični dvorani. Vstopnice so že na razpolago v Matični knjigarni.
u_ Dobrovoljci se pozivajo, da se udeleže širšega sestanka, ki bo v torek 24. t. m. ob 20. v gostilni pri Krečiču, VLdov-danska cesta. Ker bo na dnevnem redu zelo važna zadeva, se pričakuje polnoštevil-na udeležba.
u_ Preporod ovci! Danes ob pol 10. bo
redni članski sestanek. Predaval bo profesor g. Kolar o mladini. Udeležba Btrogo obvezna. Povabljeni so tudi člani SOP.
u— Frizerska novost. Stane Rakar, frizer za dame in gospode v Prešernovi ulici 7, poleg glavne pošte, sporoča, da se je vrnila njegova soproga z daljšega, potovanja po tujini, kjer se je specializirala v najnovejših metodah frizerstva, posebno v specialnem barvanju las, lepotni masaži in trajni ondulaciji, ki se izvršuje na aparatih svetovnega slovesa, ki avtomatično hlade in ne poškodujejo kože in las. Izvršuje tudi krasne plesne frizure.
u_ Za zgradbo nove osnovne i<>,e 23 Bežigradom razpisuje mestno načelstvo oddajo težaškega in zidarskega dela. Vsi razpisani pripomočki se dobe od 25. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, na povračilo nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vložiti do 8. nov. do 11. dop. v omenjenem uradu kjer bo takoj nato komisijonalno javno odpiranje vloženih ponudb.
u_ Razpis dobav za Delavski dom v
LJubljani. Mestno načelstvo razpisuje za Delavski dom v Ljubljani dobavo: 1.) emajliranih napisnih črk na fasadi, 2.) preprog iz linoleja, 3.) kuhinjskega in jedilnega pribora, pločevinaste, aluminijaste in emajlirane posode, porcelana, stekla in suhe robe, 4.) emajliranih napisnih tablic in sobnih številk, žigov za perilo m lesenih predmetov, priveskov za ključe in označb za jedilni pribor. Vsi razpisni pripomočki se dobe od 23. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, na povračilo nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vložiti do 2 novembra do 11. dopoldne v omenjenem uradu, kjer se bo takoj nato vršilo komisijonalno javno odpiranje vloženih ponudb.
Radijski kotiček
Ljubljana, 22. oktobra
Današnji dopoldanski radijski program obsega poleg gimnastične ure za vse in verskega predavanja znanega cerkvenega govornika g. dr. Gvida Ranta orgelski koncert, ki ga bomo poslušali od 9.3Q do 10.* potem bo pa predavala znana naša pubb-cistka ga. Minka Govekarjeva o higijenl stanovanja. Sledil bo ob 10.30 vokalni In
instrumentalni koncert, in sicer: DoHnar Bernard: »V zarji jutranji« (peli bodo Ko-renčanova, Petrovčič in Banovec ob sprem-ljevanju radijskega orkestra). Ob 11.30 bo instrumentalni koncert radijskega orkestra, ki nastopi izključno s slovensko glasbo.
Popoldne ob 16. do predaval g. Šinkovec o pridelovanju lanu, ob 16.30 nastopi De-lakov gledališki studio z ljudsko igro »Magdo«, ob 20. bo pa prenašal radio is ljubljanske opere Abrahamovo opereto »Havajsko rožo«. Za zaključek bomo dišali najnovejše vesti in športna in vremenska poročila.
Naše gospodinje opozarjamo, da oddaja radio vsak večer tik pred 20. uro jedilni list za naslednji dan in sicer za siromašne za meščanske in za imovitejše sloje, tako da je poskrbljeno za vse. Gospodinjam je s tem ustreženo, ker jim ni treba iskati po kuhinjskih knjigah, kai bi kuhale.
u— Predavanje s skioptičniml slikami o važnosti oblačila in zgodovini mode priredi v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta) zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI. Predavala bosta ga. šarčeva, lastnica modnega ateljeja in oblastveno dovoljenega učilišča za damsko krojaštvo, in g. Pavlin, lastnik odlične damske konfekcije. Predavanje bo brezplačno.
u— Zanimivosti 6 trga. Ves prostor od zmajskega mostu tja do Prešernove kavarne na šempeterskem nasipu je bil včeraj zaseden s krompirjem in zeljem. Takega dovoza krompirja še ni bilo letos. Bilo ga je 70 voz. Krompir se je zato pocenil in so ga prodajali po 0.75 do 0.85. Din kg na debelo, medtem ko je bil še prejšnji teden po 0.85 do 0.90 Din. Krompir Je bil skoro ves pokupljen. Ljudje nakupujejo krompir, ker računajo, da se bo pozneje podražil, zlasti na pomlad, ko ga bodo mnogi po povodnji prizadeti okoličani potrebovali za seme. Nad 60 voz je bilo dalje na trgu zelja, ki so ga ponujali celo po 0.40 do 0.50 Din za glavo. Po zelju ni bilo takega povpraševanja. Trnovsko kislo zelje je bilo po 3 Din na drobno, kisla repa pa po 2.50 Din. Sadja je bilo obilo. Cene na drobno so v splošnem stalne. Banatsko in štajersko grozdje I. vrste je bilo na debelo po 4.50 do 5 Din, hruške na debelo po 5 Din, jabolka izbrana na debelo p 4.50 do 4.75 Din kilogram. _ Sezona za domače breskve in bo-sanske slive je minila. Kot redkost je bil na trgu okoliški stročji fižol, ki je bil po 5 do 6 Din kg.
u_ Prvi kostanjarji so se včeraj pojavili na raznih prometnih točkah in začeli prodajati pečene kostanje. Mestni magistrat je dovolil prodajo kostanja 30 prosilcem. Najemnina znaša 600 do 1000 Din za prostor v eni sezoni. Za prostore je bila med prosilci velika konkurenca, kar znači da kostanjarji kljub krizi pridejo na svoj račun. Na včerajšnjem trgu se je pojavil prvič štajerski kostanj v večji množini, ki je bil na debelo po 3.50 do 4 Din, na drobno pa 4 do 5 Din kg. V okolici je letos kostanj prav slabo obrodil. Velike Bku-pine nabiralcev hodijo po Golovcu in Rož. niku, toda tam je prav malo kostanja.
Lepe, moderne
SPOMENIKE
poceni izdeluje
KUNOVAR FRANJO,
kamnoseško in kiparsko podjetje v LJUBLJANI, pokopališče Sv. Križ. Telefon 27-87
Zvočni kino Dvor
Telefon 2730
TOM MIK
Velenapeti film
Eno minuto pred dvanajsto
poln divjih scen, akrobacije ~a konju. Tom kot junak dneva. Lepi konji.
Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. ari.
ljudske cene 2, 4, 6 in 8
u_ Betonska dela v Ljubljanici se nada-
ljujejo. Ljubljanična struga od trnovske zatvornice tja do trimostja je v glavnem »zpraznjena in včeraj so se že pričela betonska dela pri čevljarskem mostu, ki se bodo vršila nepretrgoma noč m dan^ Ljubljanska gradbena družba bo tu v s skupinah po 8 delavcev začela z betonira-njem 300 kv. metrov obsegajoče, ploskve pod čevljarskim mostom. Pri ™stj>U so postaviLi črpalko in ko bo	$z
črpana, se bodo ^daljeva a betonska de
la najprej pod ^rirn^ PO»e * se
drugod, tako da bo napoSl* etrov. Tudi tu
še letos Pjort«;^J,0® ^ez prestanka. V se bodo dela vršila^ » na obeh
kratkem P^.J^l od Zmajskega mostu H3'?'fukSne in 7e naprej. Med trimosL ]a d°' zmaikim mostom bodo za enkrat nostavili ™amo ograjo na šentpeterskem LSnu kier se dvakrat na teden vrsi krompirjev trg. Ograje bodo lesene, po-stavljeni pa bodo betonski stebnči.
PRIZNANO ELEGANTNI
DAMSKI PLAŠČI
v največji izbiri in najsolidnejši ceni pri
A. PAULIN, LJUBLJANA
Kongresni trg_10374
0_ Dva nevarna sleparja. Brezposeln' delavec Milan K. iz Cerknice m njegov tovariš brezposelni mizarski pomočnik Jože S. z Viča sta se klatila že dalje časa po mestu, kjer sta prežala na razne prilike, da si pomagata na kakršenkoli način. V zadnjem času sta imela posebno Diko na gobarje, ki so prinašali v mesto z dežele suhe gobe. Pričakala sta jih navadno kar na kolodvoru in jih nato ustavljn.na na ulicah v mestu. Te dni sta se lotela nekega starejšega posestnika z Dolenjskega ki je prinesel v mesto okrog 7 kg suhih gob. Dejala sta mu, da vesta za tvrdko, ki mu bo gobe plačala po najvišjih cenah. Speljala sta ga v neko trafiko, kjer je mož odložil gobe z namenom, da stopilo vsi tnje k trgovcu in se pogodijo za ceno. Pozneje na cesti pa se je Milan K ločil od družbe in stopil nazaj v trafiko, kjer je vzel gobe, dočim je "možu tudi Jože izginil izpred oči. Oba sleparja sta se spet našla na dogovorjenem mestu, gobe prodala, de nar pa zapila. Razočarani mož je zadevo prijavil, nakar se je policiji posreči;o sleparja izslediti. Po aretaciji je prišlo na ian še več sličnih njunih grehov. Izročena sr.& bila sodišču.
u_ Nevaren prosjak. V hišo ge. G. v
Kapiteljski ulici je prišel mlad prosjak. Ker se mu je videlo, da je že močno okajen, so ga domači nagnali. Berač se je res obrni"; :.n je v naglici ukradel ščetko. Eden izmed hlapcev pa je tatvino opazil m skočil za pijanim beračem. Ta se mu je uprl in so morali priti na pomoč še drugi. Nastal je pravcati pretep. Slednjič so ga ven-. darle ukrotili in ga izročili stražniku. Bil je to komaj 22 letni France B. iz Križev pri Kamniku.
Prepričajte se o kvaliteti blaga in najnižji ceni damskega, moškega perila in drugih modnih potrebščin pri M. P I R N A T, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 22. 244
■j_ Vlom v trafiko. Včeraj ponoči najbrže okrog 3. ure je bil izvršen vlom v trafiko Antonije Pugljeve v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti 34. Vlom je prva opazila lastnica, ko je zjutraj stopila v trafiko in našla vse razmetano. N"a kraj vloma je odšel pozvani policijski uradnik, ki je ugotovil, da je prišel storilec v notranjost skozi stranišče, kjer je dvigni! zamreženo okno. V lokalu je pretaknil prav vse in odnesel 1500 Din kovanega denarja, velike množine cigaret in za okroglo 13.000 Din kolkov. Trafi-kantka trpi skupno nad 15.000 Din škode.
u_ Konji so se zaleteli v tramvaj. Na
Karlovški cesti so se včeraj popoldne spla-šili nekemu vozniku konji. Prav v tistem času je privozil v smeri proti Dolenjski cesti po progi tramvajski voz. Zdivjani konji se niso ognili niti vozu in so se zaletela naravnost vanj. Pri vozu se je razbilo več šip in je voz utrpel še nekaj drugih poškodb, medtem ko se ljudem k sreči ni nič pripetilo. Zdivjane konje so z veliko težavo ukrotili neki pasanti.
u_ Nesreča v gozdu. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 47 letnega pr sestnika Jerneja Intiharja iz Iške vasi. Intihar je delal v gozdu, kjer ga je podrl hlod in mu zdrobil desno nogo.
Dr. MIRA FINK
od 22. oktobra dalje zopet redno ordinira. 11092
u_ Lutkovno gledališče Ljubljanskega
Sokola bo igralo danes v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) pravljično igro v 4 dejanjih »Vragov svak«. Začetek točno ob 16.
u_ Tombola Sokolskega društva Ljubljana III. bo nepreklicno danes ob 15. uri v Zvezdi.
u_ plesni večeri SK Ilirije. Kakor smo
poročali, bo imel SK Ilirija vsako sredo ob 20. v zeleni dvorani hotela Uniona plesne večere za člane in po njih uvedene goste. Prvi tak večer bo v sredo 25. t. m. Plesni večeri se bodo vršili pod vodstvom plesnega mojstra g. Košička. Sodeloval bo The Falctone jazz. Vabila so razposlana. Ako od interesentov po pomoti kdo ni prejel vabila, naj ga reklamira pri blagajni kavarne Evrope osebno, ali pa pismeno na naslov: Plesni krožek SK Ilirije, kavarna Evropa. Za plesne večere vlada že sedaj izredno zanimanje in je pričakovati, da bodo postali ti večeri najpriljubljenejši družabni sestanki Ilirijanov in njihovih prijateljev.
u_ Nedeljski popoldanski plesni tečaj Jenkove šole danes ob pol 4. do 7. popoldne v Kazini. Vsak ponedeljek ob 20. za-četniškj plesni tečaj. Novi člani (-ce) se še sprejemajo. Posebne plesne ure vsakodnevno od 10. dop. dalje.
u_ Plesno-sportni klub nadaljuje svoje redne plesne večere vsak torek ob
20. v mali dvorani Kazine. Prisotnost članov obvezna. Uvedeni gosti dobro došli. Novi interesenti dobe informacije na večeru.
u_ Vseh najmodernejših plesov se naučite najhitreje pod strokovnim vodstvom plesnega mojstra g. Josipa Košička v taborski plesni šoli, kjer se vrše plesne vaje vsako nedeljo od 20. dalje. Sodeluje The Falctone iazz. Vabljeni vsi!
u_ »Vzajemna Pomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, sporoča, da so vsa uradniška mesta pri njej zasedena in je zato vlaganje prošenj brezpomembno.
Končno • • •
Nič več ni treba premišljati, kateri aparat in kateri no-žič je treba uporabiti: Samo »GILLETTE«, ki so v proizvodnji aparatov in nožičev za britje že preko četrt stoletja vodilna svetovna znamka. Komur je na tem, da se dobro obrije, bo rabil znamenito »GILLETTE« britvico, ki je poznana po vsem svetu. Nova »GILLETTE« britvica z dolgim prerezom se prilega vsem »GILLETTE« aparatom starega in novega tipa.

Samo prave »GILLETTE« britvice nosijo registrovan
ščitni znak.
Iz Celja
e— Delavci in nameščenci! Pri današnjih volitvah v Delavsko zbornico dajte modre (plave) glasovnice cele v kuverto, vse ostale glasovnice pa raztrgajte, kajti samo plave so prava'
e— Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole g. svetnik inž. Kukovec, predsednik Ljudske univerze v Mariboru, o danski duševni kulturi s posebnim ozirom na Grundtvigjvo ljudsko visoko šolo in krizo demokracije. Zanimivo predavanje bodo pojasnjeval mnoge lepe skioptične slike in danske narodne pesmi na gramofonskih ploščah.
e_ člani Vodnikove družbe, ki želijo
ostati člani še naprej in so prejeli letošnje štiri lepe nove knjige, naj takoj poravnajo članarino za letos, ker se bo nabiranje članov v kratkem zaključilo. Opozarjamo ponovno, da se mora letos poslati družbi denar v naprej.
e— Uršulin sejem je včeraj nudil znatno ugodnejšo sliko nego sejmi v prejšnjih letih. Prodajalcev je bilo več nego običajno, pa tudi kupcev je bilo mnogo. Kupčija je bila prav povoljna. Močno so se poznale ugodne posledice letošnjih dobrih hmeli-skih cen.
PRIMARIJ
Dr. Fr. Pestotnik
specialist za živčne bolezni ZOPET REDNO ORDINIRA
CELJE, Krekov trg št. 7, H. nad.
11133
e_ otvoritev igralske šole v Mestnem
gledališču v Celju bo v nedeljo 29. t. m. ob pol 11. dopoldne v gledališkem poslopju. študiralo se bo dvakrat na teden po 2 uri. Mladina, ki čuti ljubezen do gledališča pa tudi starejši interesenti se lahko prijavijo dnevno pri g. Hubertu v knjigarni K. Goričarja vd.. Kralja Petra cesta. G. Milan Košič, vodja igralske šole, je absolvent znamenite režiserske šole E. Pi-scator v Berlinu; zato smo prepričam, da je šola v dobrih in veščih rokah. Predavanja in praktične vaje bodo take, da bodo vsakomur nudile koristi za primer gledališkega udejstvovanja, pa tudi za privatno življenje.
PRIMARIJ
Dr. EMIL WATZKE
zopet redno ordinira.
C_ otvoritev igralske šole v gledališču.
V nedeljo 29. t. m. ob pol 11. bo otvorje-na v Mestnem gledališču igralska šola, ki jo bo vodil režiser g. Milan Košič. Prijave v knjigarni K. Goričarja vdove.
e— Avtobusna zveza med Celjem in Laškim. Mestno avtobusno podjetje v Celju je na željo prebivalstva odredilo, da začne jutri zopet voziti mestni avtobus na progi Celje-Laško. Ker je kapucinski most porušen, bo postajališče avtobusa začasno na Bregu pri Celju.
e— Vsi lastniki koles v okoliški občini, ki so plačali takso pri davčni upravi v Celju in še niso prejeli evidenčnih tablic, naj dvignejo evidenčne tablice takoj, najpo-zneie pa do srede 25. t. m. v občinskem uradu na Bregu.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Tajfun« in zvočna predigra.
Iz Maribora
a— K današnjemu javnemu predavaniu
profesorja g. Šiliha o novih poteh v moderni pedagogiki v dvorani »Ljudske univerze«. so vabljeni gg. akademski starešine, aktivni akademiki, srednješolsko dijaštvo in vse ostalo občinstvo. Po predavanju kratka debata. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se hvaležno pobirajo.
a— Na nižji gozdarski šoli v Mariboru se bo pričelo novo šolsko leto dne 13. novembra in bo sprejetih 20 gojencev, od teh 8 v enoletno in 12 v I. razred dveletne šole. Kandidati izpod 16 in nad 24 let se ne sprejemajo. Šola je združena z internatom. Prošnje do 30. oktobra pri upravi šole v Mariboru, kjer se izvedo vse podrobnosti.
a_ Opozorilo! Ker Je vezanje vencev
m šopkov po novem obrtnem zakonu zaščiteno, je upravičen za izdelavo v ta delokrog spadajočih del samo tisti, ki ima obrt. Zato opozarja spodaj imenovana zadruga neupravičence, naj se izognejo ne-prilikam in nepotrebnim izdatkom, ker bo proti vsem postopala po obrtnem zakonu ter jih prijavila obrtnemu oblastvu. Cenjeno občinstvo pa se naproša, da krije svoje potrebe samo pri upravičenih, ki pridejo v poštev kot trgovski vrtnarji in izdelovatelji vencev in šopkov za mesto Maribor in okoheo. Glej današnji inserat! Združenje trgovskih vrtnarjev in izdelovalcev vencev in šopkov.
a_ Trg za ribe. Pri precejšnji izbiri
morskih rib so se prodajale včeraj sardeli-ce po 16 Din, skombri in moH po 26 Din, morski pes po 28 Din in morski raki po 24 Din kg.
a— Trg za seno in slamo je bil včeraj le slabo založen. Cene so bile: 5 voz ota-ve po 30 do 35 Din, voz otave po 35 Din in voz pšenične slame po 25 Din stot.
a— Iz bolnišnice. Pri pretepu v neki gostilni blizu koroškega kolodvora so bili poškodovani 261etni delavec Franc Lazar iz Rošpoha na glavi, 281etni delavec Jožef Prunk iz Smetanove ulice nad levim očesom in delavec Franc Zadnik iz Cvetlične ulice na vratu in prsih. Na neki deski je padel delavčev sin Stanko Herkovič iz Loga pri Mariboru in si zlomil levico. Na Vukovskem dolu si je pri padcu zlomila
levico 321etna dninarica Antonija Dtutsch-mannova. — V četrtek popoldne je pa padlo deblo na Antona Frasa in mu zlomilo nogo. — Predvčerajšnjm popoldne je pred odhodom brzovlaka na postaji Pra-gersko stopil Vinko Otlani iz Ljubljane, ki je spremljaj vlak, teko nesrečno na stopnice, da je padel in se nevarno poškodoval na glavi. — V sredo popoldne je pa zelo nesrečno padel med vožnjo s kolesa 26-letni delavec Ignacij Verblač iz Ruš in se nevarno poškodoval na desni nogi. Istega dne zvečer se je prevrnil lonec kropa na 8 mesečnega delavčevega sinčka Viktorja Žitka v Rogozi. Otrok je dobil hude opekline na levici, prsih in trebuhu.
Gospa Uršula Gotzova sedemdesetletnica
Hrastnik, 21. oktobra.
Danes je poteklo 70 let, ko je zagledala v Hrastniku luč sveta gospa Uršula Gotzova, soproga nameščenca v steklarni. Njen oče je bil sprevodnik rudniške Železnice. Mala Urška je začela hoditi L 1870. v privatno rudniško šolo k takratnemu učitelju Valentiniču. Naša jubilantka se je poročila 1. 1894. z g. Jakobom Gotzem, s katerim je imela v srečnem zakonu pet otrok. A prišle so za jubilantko bridke ure. Vzrok temu je bila njena narodna zavednost.
Ko se je začela 1. 1902. naša dolina na pobudo učitelja g. Rcša narodno prebujati, je tudi naša jubilantka pokazala, da je -ro-jena Slovenka. Kmalu po ustanovitvi podružnice CMD L 1903. je pristopila k njej kot članica. Kot odbornica podružnice je
začela zahajati v maloštevilno slovensko družbo, kar narodnim nasprotnikom seveda ni bilo po godu, posebno pa ne takratnemu vodstvu steklarne. Posebno se je za. merila nemškim mogotcem, ko ni pustila svojih otrok vstopiti 1. 1907 v novo otvor-jeno Schulvereinsko šolo. Višek zamere pri Nemcih pa je bil, ko je dve leti kasneje vpisala svoje otroke v sokolski naraščaj v Hrastniku. Ko so videli narodni nasprotniki gospo Gotzovo, da je spremljala svoje otroke v sokolskih krojih 1, 1910. k otvoritvi Sokolskega doma v Zagorje, so začeli bljuvati ves gnjev vanjo.
Takratno vodstvo steklarne Je zagrozilo njenemu soprogu, da ga odpusti iz služ. be, ako ne bo njegova soproga prenehala z narodnim delom. Prepovedali so ji prestop praga narodne hiše Roševe. Pod silnim pritiskom je morala naša jubilantka pred vojno odložiti mesto odbornice CMD in ne hoditi več k Roševim. Pripomniti moramo, da je bila ga. Gotzova razen Kav-škove obitelji edina narodno zavedna žena v vsej steklarski koloniji. Lahko si mislite, koliko psovk je morala slišati dan na dan od nahujskanih sostanovalcev. Tako so jo zmerjali s priimkom Sokolenmutter, na kar je bila naša iubilantka ponosna v največjo jezo nasprotnikov.
Ob začetku svetovne vojne so njo in gdč. Kavškovo zdaj go. Dolinarjevo, učiteljico ročnih del v Radečah, ovadili, da sta srbofilki, ker sta za časa balkanske vojne pobirali za Rdeči križ. želja nasprotnikov je bila, da bi ju zaprli, kar se pa nI zgodilo. Mnogo je morala naša jubilant« zaradi svoje narodne zavednosti trpeti od narodnih nasprotnikov, a dočakala je tako zaželeno svobodo. Sicer pa je morala še celo v Jugoslaviji trpeti, dokler niso izginili iz steklarne najhujši narodni nasprotniki.
Naši jubilantkl, zvesti čitateljici »Jutra« ln naročnici »Domovine«, članici CMD .a prijateljici Sokola želimo tudi mi, še mnogo zadovoljnih let!
Pomagajmo ubogi rudarski deci
Zagorje ob Savi, 21. oktobra
Zima se že bliža. Vsakdo je zadovoljen, če si more nabaviti zase potrebno toplo obleko in obuvalo. Zlasti pa so srečni starši, če lahko brez večjih težav dostojno preskrbijo za zimo svoje otroke. Le žal, da je takih staršev pri nas zelo malo.
V našo, nekdaj gospodarsko močno in zadovoljno zagorsko dolino se je vselila beda, ki hoče posebno v bližajoči se zimi zagospodariti nad najsiromašnejsimi. Premnogo brezposelnih staršev ne more nuditi svojim otrokom niti vsakdanjega kruha, kaj šele obleko in obuvalo. Pa tudi rudarji, ki delajo v skrčenih delovnih dneh pri pičlem zaslužku, ne bodo mogli nabavit? številni družini najpotrebnejšega. Šolski otroci ne bodo v zimskem času mogli po-sečati šole, a tudi na zdravju jim bo zima pu«tila usodne posledice.
Da vsaj delno odpomore nejbujii bedi, je sklenilo Društvo za varstvo otrok zbrati tudi letos nekaj sredstev, da pomaga naj-ubožnejšim. V ta namen bo pobiralo omenjeno društvo na dan vseh svetnikov na zagorskem pokopališču »števni novčič«.
DruStvo prosi zagorsko javnost in tudi Številne znance, ki prihajajo v velikem številu na ta dan na naše pokopališče, da poklonijo tej zbirki novčič, največjega, ki ga morejo utrpeti v svojem gospodarstvu. Obračamo se pa tudi na vso širšo slovensko javnost, da z denarnimi ali drugimi darili podpre našo dobrodelno akcijo. Vse prispevke hvaležno sprejema Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Zagorju ob Savi.
Po 25 letih ima Vrhnika spet naprednega župana
Vrhnika, 21. oktobra.
Po 25 letih je Vrhnika zopet dobila na prednega župana. Mr. pharm. Zdravko Hočevar se je rodil 1895 v Zgornjem Brniku pri Cerkljah, študiral je v Ljubljani in Kranju, farmacijo pa v Zagrebu. Prakti-ciral je deloma v Idriji, deloma pri očetu na Vrhniki in ko je ta umrl 1. maja 1929,
je prevzel njegovo lekarno. Vedno naprednega mišljenja je budno zasledoval politiko. Obenem se je živahno udejstvo-val v dsužabnem življenju, bil je nekaj časa starosta vrhniškega Sokola in vnet igralec na odru Čitalnice. V novembru 1931 je bil imenovan za župana vrhniške občine in je hitro razvil veliko iniciativnost. Navzlic pomanjkanju sredstev, v dobi, ko so vsa večja podjetja na Vrhniki počivala, se mu je posrečilo, da je v dveh letih zaposlil delavstvo pri vzdrževanju in popravilu občinskih in banovinskih cest. Temeljito je popravil zanemarjeni občinski vodovod, pospešil izgraditev vodovoda na Drenovem griču, napravil je vodovod v Sinji gorici, uredil gospodinjsko šolo v Bevkah, dokončal ubožnico na Vrhniki in nabavil ves potrebni inventar, pridobil zopet davčno upravo, zagotovil podaljšanje železnice do sredine trga in uvedel tržne dneve. Vsekakor častni uspehi. Skrbi za vse sloje, posebej še za delavstvo, zato pa mu je tudi bilo izkazano priznanje s tako ogromno večino glasov pri zadnjih volitvah. Želimo mnogo nadaljnjih uspehov!
Zakaj se mučite s predpranjem? Henko odloči vso umazanino na lahek način in izvanredno olajšuje pranje. Zato: Če namočit, sveč.r,v Henko perilo, del. ne boste Imeli obilo.
Boj v Guštanju ni končan
Guštanj, 20. oktobra.
V obmejnem trgu Guštanju je zavladalo
po ostri volilni borbi ogorčenje med trža* ( ni, ki so po ogromni večini v nacionalnem taboru. Pri komasaciji občin 6ta se občini Guštanj priklučili še Tolsti vrh in Kotlje. Tu so punktaški agitatorji oblezli vse posestnike in s staro pesmijo, da je >vera v nevarnosti«, da so davščine previsoke, prepričevali preproste ljjdi, da bodo, ako glasujejo za njihovo listo, vse te »krivice« odstranjene. Š 6ilnim terorjem eo punktažt pritisnili na svoje uslužbence in najemnike, da so se morali podvreči njihovi volji, ali pa jim odpovedo stanovanje in službe. Na volišču v Guštanju je bilo oddanih ca listo JNS 220, za punktaše pa 186 glasov !u ti večinoma iz okoliške občine Tolsti vrh, na volišču v Kotljah pa so dobili punktaši toliko več glasov, da so končno zmagali v občini. Splošna zahteva tržanov je, da se Koti je takoj izločijo iz guštanjske občine. Škandal je, da se naš obmejni okoliš samo zaradi okoliške klerikalne občine ni mogel uvrstiti v vrsto tistih občin, kjer je zmagala nacionalna stvar. Trs sam pa ostane nacio nalen. Vsa čast zavednim nacionalnim vo-lilcem, ki so storili svojo dolžnost v tako težkih okoliščinah. JNS pa naj ukrene sedaj. da nas ne bo reprezentiral župan, ki nam je bil vsiljen proti naši volji!
Tujski promet napreduje
Slovenijo je obiskalo v minuli sezoni za nad 4000 gostov več kakor lani — število češkoslovaških gostov se je
podvojilo
Tujski promet postaja pri nas vedno važnejši činitelj, ki pomeni precejšen vir dohodkov. Najbolj se je razvil na Gorenjskem, kjer moramo predvsem omeniti Bled, Kranjsko goro, Dovje-Mojstrano in Planico, pa tudi Bohinjsko Bistrico. Precej gostov je imela tudi Štajerska, Dolenjska pa šele odpira vrata tujskemu prometu. Zveza za tujski promet sestavlja vsako leto tujskoprometno statistiko in je na podlagi te letos obiskalo dravsko banovino 105.982 tujcev (za nad 4000 več kakor lani). Prednjačijo seveda domači državljani, ki jih je prišlo k nam 78.020; tujincev pa je bilo 27.952. Sezona se je zaključila pretežno že ob koncu avgusta, ker smo v septembru dobili slabo vreme. Čehi so lani zavzemali med tujinci drugo mesto, letos pa se je število gostov iz Češkoslovaške več kakor podvojilo in so se s številom 10.155 dvignili na prvo mesto (lani 4184). Avstrijci, ki so bili doslej vedno na prvem mestu, zaostajajo le malo za Čehi. Prišlo jih je letovat v Slovenijo 9572 (za 1160 več kakor lani). Število Nemcev je padlo od lanskih 4135 na 2609, kar gre pred vsem na račun strogih odredb v tretjem carstvu. Italijani šo prav tako nazadovali. Prišlo jih je letos 1656 Gani 2917). Madžari so nekoliko napredovali, in sicer od 1342 na 1417. Od ostalih narodov slede Francozi (322), Poljaki (285), Angleži (281) Švicarji (249). Američani (222), Grki (168), Rumuni (154) in drugi.
Največ tujcev je imela Gorenjska, kamor je prišlo na letovanje 30.959 ljudi, od teh Jugoslovenov 19.217, tujincev pa 11.742. Najbolj obiskano je bilo naše največje letovišče Bled, kjer so letos imeli
16.081 tujcev, od teh 6548 Jugoslovenov. 3580 Čehov, 3002 Avstrijca, 1258 Nemcev. 593 Madžarov, 203 Italijane, 155 Angležev, 131 Francozov, 67 Poljakov, 59 Američanov, 58 Rumunov, 55 Švicarjev, 44 Belgijcev, 45 Holandcev, 39 Grkov, 88 iz nordijskih držav, a ostali so iz drugih držav.
Kranjska gora je od naših letovišč letos napredovala na drugo mesto na račun Rogaške Slatine, kjer je obisk leto za letom slabši. Zlasti so popustili Jugosloveni. Kranjska gora z Gozdom in Podkorenom je imela letos 3818 letoviščarjev, od teh 3448 Jugoslovenov. Rogaška Slatina stalno pada. Še lani je imela 6000 letoviščarjev, letos pa samo 3798, od tega 2948 naših državljanov. Zelo priljubljene so naše zim-skosportne postojanke Dovje-Mojstrana, Rateče-Planica in Bohinjska Bistrica, kjer pa imajo tudi poleti precej gostov. V teh krajih je bilo skupno 4557 tujcev. Dobrno je posetilo 2057 gostov, Laško 773, Slatino Radenci 793, Rimske toplice 334, Toplice na Dolenjskem 532, Šmarješke toplice 151, Jezersko 972, Mežico 1020.
Od mest je na prvem mestu seveda Ljubljana s 43.316 tujci (lani 37.742); od teh je Jugoslovenov 27.359, Čehov 5374, Avstrijcev 2018. Na drugem mestu je Celje s 7020 gosti in nato šele Maribor s 6504 tujci.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani bo v kratkem dograjena. Gradnja krasne stavbe v bizantinskem slogn vzbuja pozornost Ljubljančanov In zlasti še tujcev (Foto Stane Ribnikar)
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: l. čas opazovanja, 2 stanje barometra, t,. temperatura, 4. relativna vlaga v %, B. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 21. oktobra
LJubljana 7, 764.3, 6.0, 91, mirno, 10,_,
LJubljana 13, 764.1, 9.6 84 mirno, 10, —, —; Maribor 7, 763.4, 5.0, 90, N2, 5, _ Zagreb 7, 763.8, 7.0, 90, NE1, 10, —, __; Beograd 7, 763.0, 9.0, 80, WSW1, 9, Sarajevo 7, 769.2, 2.0, 90, mirno, 10, Skoplje 7, 765.0, 3.0, 90, SW1, Jasno, _ _
Split 7, 763.6, 13.0, 80, ENE2, 8, _, —;
Kumbor 7, 763.6, 13.0, 80, E2, 3, _, —; Rab 7, 764.0, 12.0, 80, SSE4, 10,
lemperatura: Ljubljana _, 5.4; 11.8, _
Maribor 12 4, 4.0; Zagreb 15.0, 6.0; Beo* grad 11.0, 8.0; Sarajevo 16.0, 1.0; Skoplje 20.0, 1.0; Split 18.0, 12.0; Kumbor —, 9.0; Rab _, 10.0. Solnce vzhaja ob 6.22, zahaja ob 17.7. Luna vzhaja ob 9.36, zahaja ob 17.43.
citajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Ne togo vati in žalovati,
če se ne počutite dobro, če vam nagaja želodec ali morda ledice ali jetra! Z Radensko zdravilno vodo se odpravijo vsi ti nedostatki. Pijte jo redno in dosledno vsak dan in učinek ne bo bo izostal. V Radenski zdravilni vodi raztopljene zdravilne soli blagodejno vplivajo na celoten notranji mehanizem, spravijo črevesje, jetra in ledice v red, izločijo previsno kislino kakor tudi zaostanke presnove in prebave, osvežijo kri in sokove ter s tem zboljšajo celoten počutek!
Pobeg prijetega vlomilca
Škofja Loka. 21. oktobra V hišo posestnika in trgovca Jerneja Je-iovčana na Muravah v Poljanski dolini j a bil izvršan ta teden predrzen vlom. Ker je naslonjena hiša ob breg, se je splazil tat, kakor vse kaže, najprej pod napuščem v podstrešje in tam čakal, da Jelovčanovi ljudje zaspijo. Pa niso. Bilo je okoli pol 2. zjutraj, ko je vzdramila gospodarja v podstrešju nenavadna hoja. V slutnji, da utegne biti pod krovom kak nepridiprav, je
prižgal svetilko in šel gledat, kaj je. Komaj pa je napravil nekaj korakov, mu je prišel nasproti tuj, močan moški, ki se je takoj lotil Jelovčana. Na klice je prihitela možu na pomoč njegova žena in po ljutem prerivanju in boju se je slednjič zakoncema posrečilo, da sta ga spravila na tla. Ropar se je posluževal pri napadu noža in je gospodarja precej hudo porezal. Sosedje, ki so bili medtem obveščeni o vlomu, so prihiteli k Jelovčanovim in so skupno roparja, ki je še vedno obupno otepal okoli sebe, zvezali in poslali po orožnike. Vlomilca so odvedli nato na orožniško postajo.
Toda nesrečno naključje je hotelo drugače. Ropar se je potuhnil in se na postaji delal zelo spravljivega. Tik pred odgo-nom v Skofjo Loko je prosil, nai mu dovolijo, da gre na stranišče. Ugodili so mu. Ko pa je prišel v spremstvu orožnika na hodnik, je zdajci raztrgal vezi na rokah, se pognal čez hodnik svojih 6 metrov globoko na dvorišče ter zbežal v zgodnje megleno jutro. Orožniki so pohiteli takoj za njim, toda bilo je že prepozno. Pretkani vlomilec, doma baje nekje pri Šoštanju na Štajerskem, je medtem že izginil brez duha in sluha. O pobegu so bile obveščene vse okoliške orožniške postaje m je upati, da se zlikovec ne bo dolgo veselil svobode, ker imajo njegov natančen opis.
Iz življenja na deželi
Iz Škofje Loke
Pomnite! Volilni lokal za DZ Je v
mestni hiši. Vsak volilec pusti plavo glasovnico celo, belo in rdečo pa pretrga in vse tri vrne predsedniku volilne Komisije g. Jakobu Rojicu. Nacionalni delavci vsi
na volišče!
§1_ Velik »hod narodnega delavstva je
bil v četrtek zvečer. Zbor je pozdrav'] škofjeloški župan g. šink, o volitvah v Delavsko zbornico pa je poročal g. Rudolf Juvan iz Ljalljane, ki je podrobneje opisal namdj DZ Govorila sta tuli občins.*! svetnik g. Čotar in pa starološk' župan g Hafner, ki je '.larotovi1 delavstvu, da bij šel sreski pododbor delavskim vprašanjem vedno na roke. Ponovno se je poudarjala potreba ustanovitve Narodne strokovne zveze, ki bi združevala vse nacionalno orientirano delavstvo škofjeloškega okraja. Shod je v vsakem pogledu zelo lepo uspel.
Iz Kranja
r_ Avtobus vozi vsako nedeljo in praznik ob 20.30 v Ljubljano, nazaj pa ob 24. Postajališče nasproti restavracije »Novega sveta«.
Iz Tržiča
č_ Avtobus vozi vsako nedeljo ln praznik ob 20. iz Tržiča v Kranj in Ljubljano, nazaj pa ob 24. Postajališče nasproti restavracije »Novega sveta«.
Iz Novega mesta
n_ živahno zborovanje privatnih nameščencev. V četrtek zvečer se je vršilo javno zborovanje privatnih nameščencev pod predsedstvom g. Antona Pleničarja v dvorani Windischerjevega hotela. Navzočim sta govorila gg. Tone Ogrin in dr. Josip Trošt. Zborovanje je bilo zelo živahno, zlasti ker so hoteli govornika motiti na-vzočni pristaši rdeče liste. Zborovalci so se naposled z veliko večino izrekli za nacionalno (modro) listo. Zato bodo volili vsi naši zavedni nameščenci danes samo pravo m o d r o listo. Nameščenci v Novem mestu imajo svoje volišče v ljudski šoli na Seidlovi cesti.	__
RADIO APARATE
svetovne znamke Philips prodaja samo
M. WACHTER, urar — NOVO MESTO.
Ugodni plačilni pogoji! 11082
n_ Na zadnji seji Kluba dolenjskih vi-
»okošolcev je bil izvoljen naslednja odbor: predsednik cand. phil. Ipavec Viljem, tajnik cand. jur. Polenšek Ivo, blagajnik stud. •fur. Hočevar Franc, odbornika cand. vet. Gunde Lojze in abs. jur. Mejak Karel, revizorja abs. phil. Vodnik Franc in etud. jur. Misjak Karel.
Iz Hrastnika
h_ žalostnega izida koroškega plebiscita pred 13 leti sta se tukajšnji Sokol in Narodna odbrana spomnila s prireditvijo v torek zvečer v Sokolskem domu. Govorila sta o nesrečnem koroškem plebiscitu predsednik Narodne odbrane g. Kušar in pro-svetar Sokola g. Mahkota. Navzočni so počastili spomin padlih borcev za svobodo Koroške s trikratnim j>Siava!«
h_ Shod narodnega delavstva in na-
roeščenstva v petek zvečer v Sokolskem domu, kjer je govoril g. dr. Bohinjec iz Ljubljane, je bil za 100 odstotkov bolje obiskan kakor oni marksistov dopoldne v Delavskem domu. Narodna zavednost je tudi v naši dolini na pohodu.
h— Smrt stare korenine. V visoki starosti 84 let je umrl domačin g. Jurij Zigvan. delavec kemične tovarne in hišni posestnik. Pokojnik se je rodil v vasi Prapret-nem nad Hrastnikom in je bil zaveden narodnjak tudi v najhujših nemškutarskih časih. Pokopali ga bodo danes dopoldne na pokopališču v Dragi. Naj mu bo lahka domača gruda! Preostalim naše sožalje!
Iz Ptuja
j_Trgatev ee je pričela. Z nastopom lepega vremena se je tudi pričela trgatev grozdja v naših vinogradih. Kakor zatrjujejo nekateri vinogradniki, je grozdje, ki so ga pustili zadnje dni na trti, še nekaj pridobilo na sladkorju in ima sedaj 15 do 17% sladkorja. Cene vinu so povprečno 4 Din, sortiranim vrstam pa 5 do 8 Din za liter.
j_ Petič v rokah policije. O Klemenčl-
ču Feliksu, ki se izdaja za brezposelnega trgovskega potnika iz Radvanja, smo že poročali. Mož je b;l zaradi sleparstev že štirikrat kaznovan. Mož navadno po deželi ponuja v nakup milo in obljublja še na-mečke. Seveda pri tem pobira denar, naročniki pa zaman čakajo na naročeno milo. Klemenčič je bil prvič obsojen na 14 dni. drugič na en mesec, tretjič na dva meseca in četrtič na tri mesece zapora. Zadnjo kazen je šele pred kratkim odslužil. Stražnik Pestotmk je Klemenčiča izsledil včeraj v mestu ter ugotovil, d« je Klemenčič apet opeharil nekaj kmetov v
Bišečkem vrhhu. Klemenčič je vse prostodušno priznal. Kaže, da se sploh ne bo poboljšal. Oddan je bil v sodne zapore.
Iz Slovenjgradca
sg— Tekstilna tvornica v Otiškem vrhu je že delno pričela obratovati. Ker bo tvornica zaposlovala postopno vedno več delavcev, bo s tem v našem okraju brezposelnost precej ublažena.
sg— Tukajšnji kino je prevzel domači krajevni odbor Rdečega križa. Ker bodo šli vsi dohodki izključno v korist RK, obisk najtopleje priporočamo.
Iz Prekmurja
pm_ Osebna vest. Premeščen Je bil Iz Lendave v Ljubljano k banski upravi tukajšnji podnačelnik g. Franjo žnidaršič. G. žnidaršiču, ki je bil med Prekmurci splošno priljubljen želimo mnogo uspehov na novem mestu.
pm_ Nova telefonska postaja. V Do-
brovniku se je otvorila telefonska centrala Že davno se je Dobrovnik zavzemal za svoj telefon, vendar je prišlo do uresničenja te želje še le zdaj, ko se je za reč zavzel poslanec g. Hajdinjak.
pm_ Na dolnjelendavakl narodni Soli je
zelo veliko pomanjkanje šolskih prostorov. Zaradi hudih gospodarskih razmer ni mogoče misliti na zidavo nove šole. Da se odpomore zlu, je krajevni šolski odbor vzel v najem prostore bivše evangeličanske Šole, kjer bi bila dva razreda. Tozadevna vloga je na banski upravi, ki mora pogodbo potrditi. Na šoli se poučuje v učilnicah dopoldne in popoldne. Učilnic« so nabito polne In vladajo v njih skrajno slabe zdravstvene razmere.
pm_ Potreba uradniške zadruge v Dolnji Lendavi. V Lendavi in neposredni okolici je okrog 130 uradnikov po večini s družinami. Uradništvo pusti v Lendavi mesečno okrog 150 do 180 tisoč dtnarjev, kar je vsekakor lep denar, ki ga dobe tukajšnji trgovci, obrtniki in drugi, vendar smo videli, da je v izvestnlh krogih še vedno veliko nerazpoloženje nasproti slovenskemu uradništvu. O ustanovitvi lastne zadruge se zdaj razpravlja z večjim interesom. Mnogi so tudi mnenja, da bi katera že obstoječa zadruga ustanovila v Lendavi svojo podružnico.
pm— Vlom v trgovina V noči od torka na sredo je bil izvršen vlom v Dolgoševo trgovino na Glavni ulici v Dolnji Lendavi. Neznani vlomilci-so nemoteno razmetavali po trgovini kar jim j« prišlo v roke. Vlom so opazili šele zjutraj. To je že drugi primer vloma v trgovino na Glavni ulici.
BLED. Ju gosloven sko-češkoslovaSka liga priredi od 12. novembra do velike noči ob nedeljah od 8. do 10. ure učni tečaj češkega jezika. Poučevala bo ga Božena Luk-man-čermakova, učiteljica v Ljubljani. Tečaj bo brezplačen. Pouk je namenjen v prvi vrsti vsem onim, ki se bavijo s tujskim prometom (hotelsko osebje, trgovski in obrtni pomočniki in vajenci, izvoščki, šoferji .čolnarji itd.). Tečaj bo na osnovni šoli. Prijave sprejema dr. Janežič na Bledu.
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal ganeš ob pol 16. ln ob pol 21. veleopereto »Gospa ne želi otrok« ln nov Fozov tednik.
BOHINJSKA BISTRICA. Med darovi za poplavljence v št 244. je znesek 117.50 Din napačno označen. To je namreč zbirka tukajšnje šolske mladine in ne učiteljstva. Res pa je, da je tudi tukajšnje učiteljstvo žrtvovalo v zgoraj označeni namen znesek 65 Din, ki je bil posebej nakazan na tajništvo bansike uprave v Ljubljani.
DEVICA MARIJA V POUU. Nacionalna misel je v nedeljo slavila v naši občini veliko zmago. Levji delež zaslug gre našemu priljubljenemu posiancu g. Albinu Komanu, ki je s svojo neumorno pridnostjo privedel velik del našega volilstva v nacionalne vrste. Vrata njegove hiše so odprta vsakomur in za vsakega prosilca se očetovsko zavzame. — V zadnjem času nas je zapustil priljubljeni zdravnik g. dr. Roman Vidmar, ki je imenovan za bano-vinskiga zdravnika v Velenju. Na njegovem novem mesta mu želimo največjega uspeha.
D. M. v POLJU. Zahvaljujem se vtem volilcem občine D. M. v Polju, tako držav-nim in železniškim uslužbencem kakor tudi stanovsKim tovarišem, ki so pri volitvah glasovali za nacionalno listo m tako pripomogli do sijajne zmage nacionalne misli. _ Jamšek Ivan, kmet in Župan.
DOBRNA PRI CELJU. O. Gradišnik, drevesničar v Sv. Marjeti pri Celju ima na Dobrni vzorno drevesnico. Podaril je siromašnim šolarjem 50 prvovrstnih dreves, vzgojenih brez umetnega gnojila, za kar mu gre iskrena zahvala. — Schmldt, Šolski unravitelj.
GORNJI LOGATEC. Kakor doslej še vedno, so tudi pri zadnjih volitvah pokazali gornjelogaški volilci v ogromni večini svojo nacionalno zavednost in odločnost. Ne prigovarjanje, ne agitacija od hiše do hiše,
ne razne obljube in intrige niso opoziciji pomagale do zaželjenega smotra. Upajmo, da bo ta poraz opozicijo dokončno iztrez-nil in jo spravil na pot trezne gospodarske politike t napredek naroda in Jugoslavije. Novo upravo občine vodi dosedanji župan g. Puppis, njegov namestnik je notar g. Mrevlje, ostali člani uprave pa so gg. Istenič Franc, Petek Ivan, Brus Jožef in Lenasi F;anc. Občinski odbor obstoja iz 18 članov, ki uživajo splošno zaupanje ljudstva. Vsem zavednim volilcem gre za njih možat nastop ob priliki volitev javno priznanje in zahvala.
POLJOANE. V Mostečnem pri Makolah se je v torek izvršil krvav pretep z nožem in sekiro, ki ga je v prvi vrsti povzročil kakor je to že običajno, prezavžiti alkohol, šmarnica. Spoprijela sta se posestniški sin Frangeš Alojz in Kolar Rok, ki sta imela neko staro sovraštvo med seboj. Ko je omenjenega popoldne vozil Frangeš grozdje iz vinograda, ga je Kolar počakal na cesti ter ga s sekiro trikrat udaril. Frangeš je, ne bodi len, potegnil žepni nož ter mahnil z vso silo štirikrat proti Kolarju, ki se je kmalu s krvjo oblit zgrudil. Dobil je dva vbodljaja v hrbet, da ima ranjena pljuča, ter v levico in pleča. Prepeljan Je bil v mariborsko bolnišnico. _
Tudi pri nas je z nadpolovično večino glasov zmagala pri občinskih volitvah nacionalna lista, katere nosilec Je bil bivši pe-kelski župan posestnik g. Anton Medved S tem izidom je bilo tudi rešeno prej tako kočljivo vprašanje, komu pripadaj sedež nove velike občine Poljčane, ki bo zdaj torej v Peklu. Volitve so bile zelo živahne. Z vozovi in avtobusi so se prepevajoč vozili na volišče. Splošna udeležba je bila prav lepa nad 75%, med posameznimi občinam pa je odnesla prvo mesto občina Pekel 82%. Novemu županu Antonu Medvedu so prirejali volilci pred občinsko hišo viharne ovacije.
RADEČE. Prav iznenadila nas je vest, da nas zapusti s. Frančiška P u c 1 j e v a, učiteljica na tukajšnji šoli, ki je premeščena v Velike Lašče. Bila je vrla Sokolica načeinica, telovadka voditeljica in dobra igralka. Pogrešala jo bosta Sokol in šola, kjer je bila prijazna tovarišica in dobra vzgojiteljica, želimo ji v domačem kraju obilo sreče in najlepših uspehov!
SVEČINA. Tukajšnja podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je priredila v nedeljo 8. t. m. Finžgarievo »Našo kri«. Igralci so pod spretno režijo šolskega upravitelja g. Berceta dobro rešili vloge. Med odmori je igrala naša svečinska godba ter je pel ubrani mešani pevski zbor pod vodstvom našega organista g. Florjana Zajka
TREBNJE. V nedeljo 5. novembra bo v Trebnjem odkrit spomenik v vojni padlim trebanjskim faranom. Spomenik, ki bo na
odlikovano terpentinovo milo Iz-delano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO.
POSKUSITE!	PREPRIČAJTE SE!
zelo lepem mestu, bo v okras Trebnjega. Udruženje vojnih invalidov v Trebnjem bo prihodnje dneve pobiralo prispevke za poplačilo spomenika. Udruženje vljudno naproša narodno zavedne Trebanjce, da se tudi to pot izkažejo in darujejo v spomin sinovom, ki so padli na bojnem polju. Na dan odkritja bodo večje slavnosti, ki bodo za ta dan velik srečolov na dobitke. Udruženje vojnih invalidov pa pripravlja privabile tudi mnogo tujcev v Trebnje.
VIŠNJA GORA. Kakor smo že poročali, se je na volilno nedeljo zgodila pri nas huda nesreča. Dva posestnika, Perušek Matija in Petrič Janez, oba že stara po 70 let in naglušna, sta potem, ko sta oddala svoja glasova na volišču, skupno odšla na polje. Petrič je kupoval od Peruška parcelo koruze. Stala sta tik ob železniški progi, ki drži prav mimo njive, kjer raste usodna turščica. Bila sta globoko zamišljena v pogovore ln se doKaj glasno raz-govarjala. V svoji vnemi se nista ozirala po progi, po kateri je tedaj vozil železniški stroj. Perušek je prav v zadnjem trenutku odskočil, ubogega Petriča je pa stroj zadel v desno sence zaradi česar je bil vržen v stran in takoj mrtev. Pokojnega Petriča so pokopali v torek dopoldne na tukajšnjem pokopališču ob veliki udeležbi ljudi. Pokojnemu Janezu, svojevrstnemu originalu, bodi žemljica lahka, preostalim pa naše sožalje! — V naši občini sta bili za občinske volitve postavljeni dve listi. Od vpisanih volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 760. Na kandidatno listo Erjavca s 559 glasovi je odpadlo 22, na listo Potokar, z 201 glasom pa dvoje odborniških mest. Izvoljeni odborniki večinske liste so se 19. t. m. zbrali v gostilni pri Nadrahu in z navdušenjem sestavili izjavo vdanosti Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Prva seja novoizvoljenega odbora bo v sredo 25. t. m. ob 9. dopoldne v veliki sobi pri Nadrahu. Poleg odbornikov so na sejo vabljeni tudi vsi dosedanji župani in novoizvoljeni odborniški namestniki. _ Danes
ob 7. zvečer uprizorijo pridni sokolski malčki na sokolskem odru zabavno igrico »Kralj Brkolin«. Dajmo mladini priznanje z mnogoštevilnim posetom!
Beograd zvezan z Zemunom
Beograd, 20. oktobra.
Samo le slaba dva tedna, pa bo mogoče po suhem iz Beograda v Zemun in ne po železni/,kem mostu. Železna konstrukcija novega mostu se je že tako daleč pomolila z obeh strani, beograjska in zemunska, tja nad Savo, da se bosta oba kraka v štirinajstih dneh že sklenila nad njo. Sava bo tako premoščena in bo vsekako mogoč prehod ali seveda samo za osobje, ki je zaposleno pri konstrukcijskem delu. Nato pa se namestita verigi, ki bosta nosili most. kar bo seveda zahtevalo ogromnega dela. Nemška tvrdka »Gutehoffnungshfitte«, ki je dobavila vse železno mostno gradivo in ima tudi sama v svojih rokah vse konstrukcijsko delo, bo to delo dovršila najdalje ▼ enem letu, tako da bo most dovršen ▼ jeseni prihodnjega leta.
Vzporedno s konstrukcijskimi deli na mostu samem pa se vrše tudi dela za dohod k mostu. Na zemunski strani bo. kakor znano, vezala most z mestom Zemunom cesta, ki bo vodila po 3.5 km dolgem nasipu, ki pada od mosta proti Zemunu. Dela na nasipu so ob lepem vremenu, ki smo ga imeli vse doslej, zelo hitro napredovala in bo tako cesta popolnoma dovršena tamle v mesecu decembru. Nasip je 18 m širok. Ob robu se zasadi živa meia v širini pol metra na obeh straneh. Pločnika na obeh straneh bosta široka po poltretji meter. Po obeh shtraneh se položi tramvajski tir na dva metra širokem tlaku iz velikih kock. sredina, široka 8 m, pa je določena voznemu prometu in se bo asfaltirala. Del ceste tJk pod mostom, ki je nekoliko bolj strm in pa pred Zemunom, se bo tlakoval z drobnimi kockami. Sedaj se utrja cestišče irt lMiorabi V> ra to «t"*ie 18 tonski r^-ni valjarji, ki stiskajo grušč. Seveda se tudi že v kratkem začne polagati obojestranski
Pravilno kolkovanje opominskih tožb
V »J-utru« z dne 28. maja letos je bil pri-občesn zaključek članka o opominskih tožbah pod naslovom »Kako je kolkovati opo-mins-ke tožbe«. Glede na to, da je po 1. aprilu letos zaradi novih predpisov sodnih taks nastalo pri kolkovanju opominskih tožb precej zmede, je člankar podal preoizno sKiko o pravilnem kolkovanju ter si je brez dvoma marsikdo shrani dotični članek v svrho lažjega razumevanja in tolmačenja novega predpisa glede taks opominskih tožb.
Od navedeaiib dveh primerov, kako je kofkovati opominske tožbe, pa je primer pod št 2. dotičnega članka nekoliko pomanjkljiv. Zaradi pravilnega in enotnega kofkovanda opominskih tožb je potrebno opozoriti našo javnost na odločbo okrožnega sodrišča v Mariboru, ki je te dni v neki rekurzni zadevi odločilo, da se ima v primerih, kjer se v opominjevalnem postopanju iztožuje več tožencev kakor eden, plačati za vsak nadaljnji odpravek, to je za drugega, tretjega in nadaljnjega soto-ženea, razen taks po tar. št 1. ta 6. zakona o sodnih taksah še taksa po tar. št 4„ pripomba to je tafesa za duplikate, tripH-kate jtd., ki znaša: v vrednosti spornega predmeta do 50o Din po 2 Din. za vsak nadaljnji odpravek, v vrednosti od 500 do 12.000 Din po 10 Din in preko 12.000 Din po 15 Dim za vsak nadalnji odpravek.
Za primer torej, ako tožiš z ojroniinsko tožbo za znesek 501 Dn tri tožence, je treba plačati in kolkovati: za prvi izvod
tramvajski tir, kar se bo izvršilo na račun beograjske mestne občine, ki bo v smislu pogodbe z mestno občino zemunsko obratovalo to tramvajsko progo, katera bo vodila za sedaj do ulice carja Dušana v Zemunu. Odtod bodo vozila avtobusi do be-žanijskega aerodroma.
Tako bo torej že v letošnjem decembru na zemunski strani vse pripravljeno za zvezo z Beogradom Na beograjski strani je stvar precej drugačna. Tu bo za dohod k mostu šele treba dobiti prostora s po-dretjem vsaj dela poslopja državne tiskarne, in sicer knjigoveznice in skladišč. V tem pogledu se je na posebni konferenci, ki se je vršila v ministrstvu za javna dela tc dni, dosegel popoln sporazum med mestno občino in državno tiskarno, odnosno prosvetnim ministrstvom, kateremu je podrejena državna tiskarna, in se bo v kratkem že mogel začeti podirati tisti del poslopja, ki sedaj zapira dohod k mostu, kateri mora biti popolnoma dovršen do 1. julija prihodnjega leta. da se bo most mogel potem v jeseni izročiti prometu. S tem sporazumom se je tako odstranila zadnja ovira.
Bliža ioča se dovršitev savskega mostu je že začela kazati posledice, ki jih bo imela ta neposredna zveza Beograda z Zemunom. Zemun že danes postaja predmestje, del Beograda. To se najbolje čuti pri zemljiških cenah. Kakor se je izvedelo, kod bo vozil tramvaj, ali pa avtobus, so začele tamkaj rasti iz tal stanovanjske hiše Cena treh dinarjev za štirjaški meter pa je poskočila na trojno, četvorno višino in še več. Ze sedaj so nastala v Zemunu v talcih, prej popolnoma zapuščenih krajih, čisto nova naselja. ki bodo v kratkih letih brez dvoma zelo porastla. Seveda: veliko cenejše je še vedno tam, kot pa v Beogradu. Pa se prične potem po otvoritvi mosta preseljevanje iz Beograda v Zemun.
tožbe kolek 2 Din, za vsak nadaljnji prepis pa po 1 Din; poleg tega je treba na prvi izvod tožbe prilepit: še takso po 15 dinanjev in k temu še v smislu tar. št 4., pripomba I., za drugega m tretjega toženca takso po 10 Din, torej še 20 Din.
Obrazložitev okrožnega sodišča v Mariboru z dne 12. t m., opr. št M. Pl 446-33 1, se glasi doslovmo takole: »Po pripombi I. k tar. št. 4. tarife k zakonu o sodnih taksah ni pač nobenega dvoma, da je tretji odpravek sodnih plačilnih nalogov v opominjevalnem postopanju •zavezan taksi kot duptikat.«
Toliko v dopolnitev pojasnila o pravilnem kolkovanju tožb v opominjevalnem postopanju, da se izognemo nevarnosti eventualnega kaznovanja po finančnih upravah v primerih ugotovitve pomanjkljivega kolkovanja.
Nova grobova
V	Soteski je nenadno preminil računovodja gozdnega urada Karla Auersperga g. Ferdinand K 1 e m m. Pokojnik se je rodil 1. 1904. v Grčarici pri Kočevju kot sin re-vlrnega gozdarja. Po svojih študijah je nastopil mesto računovodje v Soteski, kjer je služboval v splošno zadovoljstvo svojim delodajalcem. Bil je priljubljen in znan med tamkajšnjim ljudstvom, posebno pa ga je rado imelo podrejeno delavstvo, nasproti kateremu je bil izredno blag. Pokojnin zapušča soprogo ln nepreskrbljeno nedoletno hčerko.
V	Črnomlju je preminil dijak četrtega razreda gimnazije Stanko F 1 e k. Pokopali ga bodo danes ob 15. na domačem pokopališču. _ Pokojnikoma blag spomin žalujočim naše iskreno sožalje!
Jubilej zaslužnega Škof jeločana
Škofja Loka, 21. oktobra
Nenavadno naključje je naneslo, da so poslavlja ugledni škofjeloški posestnik, lesni trgovec in gostilničar g. Josip Hafner od županovanja prav ob jubileju, ki je na Slovenskem gotovo redek. Jutri premine natančno 20 let, ko je stopil g. Hafner na župansko mesto in prevzel po svojem predniku Josipu Guzlju vodstvo mestne občine. Zupanoval bi bil g. Hafner lahko še dalje, pa je sam odklonil, češ: »Jaz sem že dovolj delal, naj še drugi malo poizkusijo.« Cisto točno sicer to ni, ker bo naš dolgoletni župan sodeloval tudi v novi občinski upravi in bo imel tedaj še dovolj prilike, da pomaga pri delu s svojimi obilnimi izkušnjami.
Ime g. Hafnerja je v najtesnejši zvezi z napredkom Škofje Loke v njenih zadnjih dveh desetletjih, saj ni bilo akcije, kjer župan ne bi bil sodeloval in pomagal. Kot dober gospodar doma je presadil domače gospodarske izkušnje na občinska tla in je vedno gledal na to, da prizanese občanom s prevelikimi bremeni. Najhujša je bila doba svetovne vojne, ko je bila Škofja Loka izpostavljena vsem tegobam vojne vihre. Mesto je bilo pravcato vojaško taborišče vojaki so rekvirirali, ljudje niso imeli dati kaj v usta. Vse je tedaj klicalo župana na pomoč. On pa tudi ni imel moči. da bi bil mogel gorje kar čez noč odpraviti; omilil pa ga je le, kajti često je nastopil zelo energično v obrambo someščanov in jih obvaroval še hujših krivic in dajatev. Neki nemškutar ga je zaradi tega celo ovadil in komaj se je g. Hafner rešil avstrijskega sodišča.
Po vojni je z največjo vnemo vstopil v službo Jugoslavije. Že od nekdaj je poudarjal slogo vseh Jugoslovenov, ki naj temelji na zdravi gospodarski podlagi Kot tak se je po 6. januarju brez pomišljanja priključil fronti narodne sloge, dobro ve-doč, da temelji srečna bodočnost jugoslovenskega naroda na državnem in narodnem edinstvu.
Povojna leta so prinesla Škofji Loki marsikaj. Dobili smo banovinsko mlekarsko šolo, ki je edini zavod te vrste v Jugoslaviji. Upravno se je osamosvojilo mesto s sresko izpostavo, a najlepši dar je prinesla doba njegovega županovanja mladini, ki je dobila krasno moderno šolsko palačo z istočasno otvoritvijo nove meščanske šole. Rešitev perečega šolskega vprašanja je brez dvoma največji dogodek v času njegovih županskih poslov. Ce-stokrat je župan zatrjeval: »Samo šolo naj še spravimo pod streho, potem bom pa odstopil-« Vse akcije, ki jih vodi zadnje čase škofjeloški okraj za svoj gospodarski napredek, so v najtesnejši zvezi z imenom g. Hafnerja.
Neumornemu možu dela želimo še mnogo lepih in srečnih let, obenem pa mu izrekamo k pomembnemu jubileju naše naj-iskrenejše čestitke!
Zastrupijenje z gobami
Ljubljana, 21. oktobra.
V družini g. Ivana Vrščaja, šolskega inšpektorja v pokoju, ki stanuje v Staretovi ulici 25, so danes opoldne imeli za priku-ho poleg drugih jedi tudi gobe, kupljene dopoldne na ljubljanskem trgu. Nihče ni slutil, da so pokvarjene, bila pa je vsa sreča, da jih ni bilo dosti in da so jih užili le gospodar g. Ivan Vrščaj, njegov sin Črtomir, gradbeni tehnik, in pa Katarina Vu-gova, šivilja izpred škofije, ki pa je pri Vrščajevih zaposlena s šivanjem. Kmalu popoldne je vsem trem začelo postajati slabo, napadli so jih hudi krči. Ker se je takoj pojavil sum, da so vsega krive gobe, je sin Borut telefoniral na reševalno postajo, ki je jadrno prepeljala vse tri v bolnico. Tam so jim nudili vso potrebno pomoč, stanje se je zvečer obrnilo na bolje in je upati, da posledice ne bodo prehude.
Vremenski pregled
Letošnja jesen je prav za prav zelo neznačilna za naše razmere, netipična za naše kraje. Navajeni smo na slabše Jeseni, bolj puste, vlažne, meglene in deževne, nego je letošnja. Res, da so naše vremenske opazovalnice namerile izredno mnogo padavin doslej v septembru in oktobru, res da smo imeli silovite povodnji, ki Jih Je povzročilo nenavadno močno deževje, toda to vendarle ni naša prava jesen. Po navadi se jeseni vrstijo deževni dnevi eden za drugim brez konca in kraja in vmes megleno, skrajno vlažno nebo, čeprav pretežno vedro. Letos pa je bilo na srečo takih dni razmeroma maJo, dež, ki je povzročil povodnji, je padel prav za prar na hitro; lilo je samo par dni, v oktobru celo samo po en dan, potem pa se je brž zjasnilo in imeli smo jasnih dni prav gotovo več, nego smo jih povprečno deležni jeseni.
Ta teden Be je znatno shladllo in dobili smo že prav močno slano, po gorah pa je že prav čedno snežilo. Vedno močneje se uveljavljajo depresije, ki imajo svoje je-aro nad Jadranom odnosno sploh nad srednjim Sredozemskim morjem m te depresi-„e vlečejo nase zrak iz kontinentalne srednje Evrope, kjer se je ozračje že precej shladilo pod vplivom dotoka Iz Rusije in od polarnih predelov. Kakor srednja Evropa ima razmeroma hladno vreme tudi za-pad in v Frančiji se je prav tako temperatura v nočeh že znižala do ničle, pa tudi že pod njo, kakor v naših krajih. Zares toplo je sedaj samo Se ob Sredozemskem morju. Vendar prav zelo mrzlo še ni nikjer v Evropi, niti ne v Rusiji; celo v severni Rusiji, kjer bi mogli pričakovati ta ta čas že pričetek prave zime, je pod vplivom prevladujočih zapadnih vetrov še prav zmerna toplina. Tako vladajo v vsej Evropi zelo enak! in enakomerni toplotni odno-šaji ter je toplo še samo ob morjiu na jugu in na skrajnem zapadu.
ODMEVI OBČINSKIH VOLITEV
V DRAVSKI BANOVINI
Tudi Jezica ni več
punktaška
Za novo občino Jezica, nastalo iz prejšnjih občin Jezica in Črnuče, sta ee srdito borili dve listi: nacionalna z nosilcem g-Ramovžem '.n opozicionalna z nosilcem g-Plevnikom. Od 1076 volilcev je volilo 769 torej 71 odstotkov Za nacionalno listo Je glasovalo 530 ™Hlcev. za opozicijo pa le 2d9 Razen tega ee je izjavilo za nacionalno li-*t0 5e nadaljnjih 73 občanov,ki pa niso šteti med -olilce. ker niso bili v volilnem imeniku
Ta krasni rezultat je plod desetletnega trdega dela, 3 katerim eo napredne organizacije minirale nekdanjo klerikalno trdnjavo, dokler ni padla. A propadla je temeljito! Zdaj je Dimktašem odzvonilo za vedno, konec je tiranije, konec terorja. Kjerkoli je še kaj punktaškega, vse bo moralo popustiti. Mi hočen.o že enkrat miru in dela v novi občini 1
Volitve so potekle, kako' pove rez.il-tat: nacionalisti veseli, punktaši strašno poparjeni! Volilna nacionalna pisarna^ je vsako uro oddajala »strategična« poročila, radio pa je informiral publiko o položaju v celi Sloveniji Ob 5. smo že razobesili zastavo, ker je bila izvolitev g. Ramovža več kot sigurna. A ko je bil razglašen uradni rezultat, je veselje prispelo na vrhunec. Pokali so topiči, gorel je bengalični ogenj, vmes pa donele narodne himne in nacionalne pesmi. Nato ee je formiral velik sprevod, ki je ob vzklikih kralju in Jugv slaviji ter ob sviranju godbe korakal po Je-iici proti županstvj, vmes pa so zopet in zopet odmevali toniči
Preserje pod Krimom
Nacionalna čast naše občine je rešena. Iz volilne borbe, kakršne še pri nas ni bilo, smo izšli zmagoviti. Nasprotna lista je poražena. Punktaški agitatorji so obljubljali, da bodo v primeru zmage takoj odprli meje za izvoz živine in lesa. da bodo davke vsaj znižali, če ne celo povsem odpravili; Rakitničane so strašili, da bomo ni nacionalisti podirali cerkve, izganjali duhovnike in vero odpravili, če oni zmagajo, pa se bosta po občini cedila mleko in med, plotovi bodo povezani s samimi klobasami, denarja bo pa na pretek. Pri nezavednežih take besede mnogo zaležejo, zato je naša stranka imela težko stališče posebno zaradi podobčine Rakitne, od koder je došlo 145 volilcev, ki so skoro do dveh tretjin glasovali za nasprotno listo. Volitev se je udeležilo 87 odst. vseh volilcev. Do prihoda Rakitničanov smo nasprotnike ves čas imenitno obvladali, nato je govorila Rakitna, potem pa, je spet pritisnila naša rezerva. In zaključek: JNS 253 glasov, nasprotna 251 glasov — mi 15 odbornikov, nasprotni pa 3. Pred voliščem je nestrpno čakalo na izid vse črno volilcev. Ko je bil izid razglašen, so zaorili gromoviti vzkliki Živijo! Med grmenjem topičev so pa navdušeno odmevale nacionalne himne. Nasprotniki pa so se tiho razgubili. Mladina se je nato uvrstila z dvema zastavama v povorko ter odkora^ kala po vaseh med navdušenimi vzkliki kralju in državnemu edinstvu do hiše izvoljenega župana. Zdaj pa na delo v blagor občine in občanov, v dobrobit države!
Škofjelošld okraj v nacionalnem taboru
Skofja Loka. 20. oktobra.
Udeležba pri občinskih volitvah je bila ▼ škofjeloškem okraju naravnost ogromna. Pristaši nacionalne linije, nič manj pa tudi punktaši so spravili na volišče vse do zadnjega moža. To ni bila več običajna volilna borba, temveč srdito tekmovanje, ki je doseglo skrajne meje napetosti. Kljub temu ■pa., da eo smatrali nasprotniki naš okra! od pamtiveka za 6vojo izključno domeno, so vendar dosegli narodni volilci sijajno zmago, škofjeloški okrai je stopil v nedeljo v tabor narodne fronte; volilci so povedali. da odklanjajo na celi črti demagoška gesla punktašev in da se priključujejo pozitivnemu delu za napredek občin in drža-ve.
škofjeloški okraj ima 9 občin. Nacionalne liste 60 zmagale v sedmih in le v dveh je uspelo nasprotnikom, da eo prodrli s svojimi glasovi. To je velikanski uspeh, ki ga nihče ni pričakoval. Res smo z gotovostjo računali na velik porast narodnih glasov, toda da bodo izrekli volilci tako krepko obsodbo puuMaške politika, tega nismo pričakovali. Kakor rečeno ie bila borba za občine izredno ostra povsod, zlasti pa tam. kjer je odločevalo le par glasov. Narodna misel ie zmagala v občinah Oselica. Sel-ea. Sorica, Stara Loka, Škofja Loka, Trata in Zminec. nasprotniki pa so prodrli v
Železnikih in v Poljanah. Da pa ta dva poraza bolje razumemo, moramo povedati, da so vrgli Poljane volilci iz Javorij, Železnike pa novopriključene katastralne občine iz bivše selške občine. Za župane so tedaj izvoljeni gg. Janko Jezeršek, Ivan Bebeljak, Franc Benedik, Anton Grohar, Anton Hafner, Stevo Šink, Franc Jelovčan. Pavel Dolinar in Niko Zumer.
V tržiškem sodnem okraiu
Tržič, 20. oktobra.
Po volitvah v občine tržiškega sodnega okraja se je narodno razpoloženje vsega prebivalstva silno dvignilo zaradi nepričakovano velikega števila nacionalnih glasov. Kako sa je volilo v Tržiču, o tem je »Jutro« že podrobno poročalo. Volitve v kriško občino so presenetile s svojim sijajnim uspehom vsakogar, ki le malo pozna razmere v tej do včeraj ne samo klerikalni, temveč ultraklerikalni trdnjavi. Narodna fronta ima 203 glasove večine! In to kljub temu. da je bil predsednik pimktaške liste sam kriški gospod župnik. Častno in neomajno so nastopili volilci iz Dupelj, Brega in Retenj ter tako rekoč soglasno volih narodno listo g. Kuharja iz Dupelj, ki s svojo osebo in s svojim pametnim gospodarstvom nudi vsem najboljše jamstvo, da bo tudi kriška občina začela pametno delati v dobrobit vseh svojih številnih občanov.
Drugače je bilo v Kovorju. Tu so bili izgledi za kandidate narodne liste zelo ugodni. Toda za nasprotno stran je pritisnilo prav vse, kar leze in gre, zlasti tudi ženske. Od neke hiše je bilo kar pet mladih agitatorjev, od katerih je eden ab-solviran filozof. Ti so strahovali ljudi z vsemi mogočimi sredstvi. Tudi kovorski gospod župnik ie letal od hiše do hiše za svojega kandidata Koširja. Tako se je zgodilo, da je narodna fronta ostala v manjšini za 26 glasov. Toda ta poraz ni vplival demoralizujoče na naše ljudi, nasprotno jih je prepričal, da je treba sedaj vrste še bolj strniti in storiti vse, da se ta madež opere s kovorske občine.
Pri Sv. Ani sta bili samo dve nacionalni listi in je torej zmaga popolna.
V Lomu pa je bila kompromisna lista in je tudi tu rezultat za napredno in narodno misel ugoden.
Krajevna organizacija JNS v Tržiču je imela v širšem sestanku z vsemi izvoljenimi odborniki priliko, da se je prepričala, kako trdno stoje vsi za njo. Proti tistim, ki so potegnili bojkotni meč, se bo nastopilo z vso konsekvenco ln ostrostjo. 2iapeljivci se bodo svojih dejanj skoro po-kesali, zapeljancem je pa že danes žal, kolikor imajo las na glavi, da so volili punk-taše. Drug za drugim prihajajo k izvoljenim odbornikom in se opravičujejo zaradi svoje kratkovidnosti. Krajevna organizacija bo protokolarično zbrala vsa nasil-stva, ki so jih nasprotniki zakrivili nad volilci, predala jih bo glavnemu sekretariatu in zahtevala energično postopanje proti tako posameznikom, kakor proti raznim združenjem, ki so se spozabila tako daleč, da so se vpregla v politični voz punktašev. Takoj se bo v Tržiču ustanovil občinski delavski azil za moške delavce, kjer bodo našli toplo zavetje vsi oni neustrašeni borci za narodno stvar, ki morajo sedaj zaradi pomanjkanja take ustanove iskati zavetja pri nasprotnikih. Gospodarska posvetovalnica je pod okriljem krajevne organizacije JNS ustanovljena in uraduje vsako nedeljo od 9. do 11. ure in vsak ponedeljek od 18. do 20. ure v svojih poslovnih prostorih na Glavnem trgu v Devovi hiši zraven občinske pisarne. Prav posebno pažnjo bo posvečal bodoči občinski odbor vprašanju hišne čevljarske industrije, ki je sedaj skoro na tleh. Zavzel se bo z vso silo za to. da se ukine in če to ne gre, da se za vso državo maksimira užitnina na čevljarske izdelke, ki znaša n. pr. v Kosovski Mitrovicl na par otroških čevljev kar 15 Din in je izključeno, da bi bili naši čevljarji zmožni konkurence proti Bat'i. Prav tako bo strogo pazila na šušmarje, delavcem pa tudi nudila vsako pomoč. Tako vidimo, da so volitve prinesle v naše vrste novega duha in novo borbenost.
Z Jesenic
»Jutro« je že poročalo o krasni zmagi na Jesenicah. Danes objavljamo še dve stvari, poslani nam iz tega mesta ob skrajni severozapadni meji države:
Javen poziv
Občinska organizacija JNS na Jesenicah je izdala dne 20. septembra t. 1. svoj volilni proglas za občinske volitve, naslovljen na volilce mestne občine jeseniške. Volilni proglas smo podpisali tu podpisani. Pod volilnim proglasom in pod našimi
podpisi pa so navedena imena še 243 volilcev, ki so tedaj bili v evidenci naše občinske organizacije kot člani stranke ali ki so izrecno pristali na to, da se njih imena objavijo v zvezi s tem proglasom. Objava teh imen je imela namen, da se javno pokaže, v čigavem Imenu nastopamo.
V volilni borbi Je z nasprotne strani padel očitek, da so se imena neupravičeno objavila, vendar razen enega samega slučaja, ki nam je bil pismeno sporočen in pri katerem smo v resnici ugotovili pomoto ter se dotičnemu opravičili, nismo doslej mogli ugotoviti nobenega, da bi objava dotičnega imena ne bila upravičena.
Ker pa taka pomota vendarle ni izključena in ne maramo nikomur delati krivice, da bi ga označevali kot člana ali pristaša naše stranke, ako to ni, pozivamo javno vse ore izmed navedenih 243 volilcev, ki dne 20. septembra t. 1. niso bili člani stranke in tudi niso pristali na objavo svojega imena, naj se pismeno javijo podpisanemu predsedniku občinske organizacije do 31. t. m,, da lahko popravimo eventualne pomote s tem, da objavimo imena onih, ki dne 20. septembra t. 1. niso bili ne člani ne pristaši naše stranke.
Jesenice, une 18 oktobra 1933.
Dr. M. Oberenel, s. r., predsednik kraj.
volilnega odbora JNS na Jesenicah. Dr. Fr. Kogoj, s. r., predsednik občinske
organizacije JNS na Jesenicah. Mr. J. žabkar, s. r., predsednik sreske organizacije JNS v radovljiškem srezu.
Nacionalnim volilcem!
Volilna borba za zastopstvo v odboru naše občine se je zaključila s popolnim uspehom naše kandidatne liste, ki je dobila 816 glasov, napram 281 in 572 glasovom, ki sta jih dobili nasprotni listi. Ta uspeh je rezultat Vaše skupne vztrajne volje in vzgledne discipline, ki tudi tedaj nI odpovedala, ko sta se vodstvi obeh nasprotnih list sporazumeli za skupen nastop in je celo nosilec ene od teh list ostentativno glasoval za drugo. V imenu stranke in v imenu kandidatov naše liste, Vam izrekamo, volilci, iskreno zahvalo za zaupanja, izkazano naši stranki in njenim kandidatom, obenem pa tudi trdno zagotovilo, da bodo zastopniki naše liste v občinskem odboru zastavili vse svoje sile za smotreno in koristno delo v duhu programa naše stranke.
Jesenice, dne 18. oktobra 1933.
Dr. M. Obersnel, s. r., predsednik kraj.
volilnega odbora JNS na Jesenicah. Dr. Fr. Kogoj, s. r., predsednik občinske
organizacije JNS na Jesenicah. Mr. J. žabkar, s. r., predsednik sreske organizacije JNS v radovljiškem srezu.
Dolenji Logatec v nacionalni fronti
Dol. Logatec, 20. oktobra. Kakor je razvidno iz poročila o volilnih rezultatih, je glasovalo od 702 volilnih upravičencev v naši občini 468 za Tršarjevo in 122 za Mačkovo listo, kar tvori 84 odstotkov, t. j. izmed vseh občin logaškega sreza najvišjo volilno udeležbo.
Izid volitev v naši občini pomeni tako zmago jugoslovenske nacionalne ideje, kakršne niti v svojem največjem optimizmu nismo pričakovali. Zasluga na tako presenetljivem uspehu nacionalne ideje v naši občini gre prvenstveno narodni in državljanski zavednosti večine volilcev samih. Ogromno delo pri pripravah za volitve pa je izvršil akcijski odbor, ki si je zastavil parolo: agitacija od moža do moža! Ob tako sistematičnem in do potankosti prera-
čunanem

cr» - r> v r>

valine stara klerikalna trdnjav*, katero so obvladovali nasprotniki skoraj 30 let. Čast Dolenjega Logatca je oprana, črni madež izbrisan, punktašem in nasprotnikom narodnega edinstva je odzvonilo — Logatec je v jugoslovenskem taboru, brat med
brati!	,	,
Volitve so potekle mirno, red se ni kalil. Večina volilcev je opravila svojo volilno dolžnost že v dopoldanskih urah. Volilci iz oddaljenih Laz in iz Jakovice so se pripeljali skoraj korporativno že zjutraj na lepo okrašenih vozovih s trobojnicami in s harmonikami. Sprejem je bil presrčen. Iz volilnega lokala občinske organizacije JNS pri g. De Glerii, prav nasproti župnišču, so se pošiljali na najprometnejša mesta vsako uro lepaki z volilnimi rezultati. Zanimanje za potek volitev je bi'o s strani občinstva zelo veliko. Štirje zvočniki so razglašali zmagoslavna poročila iz drugih krajev.
Po končanem uradnem razglasu o iz^du volitev je priredilo pred Občinskim domom
starega cerkovnika Hribarja. Pristal bivie
SLS Menca iz Dul je pripeljal svojega soseda Giegorčiča, starega 92 let Gregorčič pa je volil dobrega gospodarja in zavednega Jugoslovena: oddal je glas g. Globevni-ku. Njegovega voznika je pa to tako ujezilo, da ga ni hotel peljati domov, ampak je pustil starca na sredi trga. Seveda so mu takoj priskočili na pomoč naši in gospod župan ga je pogostil in ga dal odpeljati s svojim vozom na dom.
Povedati pa moramo, da tudi od na$e strani nismo mirovali. Naš akcijski odbor je bil na nogah vso noč in ves dan. Nai podjetni in neumorni tajnik g. Globevnik mlajši je vozil tudi s svojim tovornim avtomobilom volilce na volišče in ves aparat tako organiziral, da pravijo nasprotniki: »Ta bi bil pa dober za generala v vojni« Pustil je namreč, da so nasprotniki izčrpali vse svoje volilce, okoli 3. popoldne, nato pa je pripeljal okrog 5. popoldne on svojo rezervo. Nasprotniki so bili vsi is sebe, a pomagati si niso več mogli. NaSa lista je zmagala s 57 glasovi večine!
^iJTMMMlkiA
teipentinovo miCo
JE IZBOREN DOMAČ IZDELEK
zbrano občinstvo novoizvoljenemu županu g Gregorju Tršarju viharne ovacije. Pevci so zapeli več patriotičnih pesmi, nato pa se je formirala z lampijončki okrašena povorka z državno trobojnico na čelu ter odšla med navdušenim vzklikanjem pred novi Tršarjev dom, kjer je ponovno priredila ovacije.
Razočarani punktaši v Krškem
Krško, 20. oktobra.
Uspeh nacionalne zmage pri občinskih volitvah je naravnost ogromen. Nasprotniki so delali z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi, da dobe večino. Obljubljali so svojim pristašem vse mogoče. Ostanki nemškutarije so se zvezali z bivšimi klerikalci in nerazsodno akademsko mladino ter agitirali in hujskali noč in dan. Na volišče so pripeljali prav vse svoje pristaše in to od katehetov na ljudski in meščanski šoli. patrov in fratrov kapuci-nov, ki imajo službo v občinski bolnici, tja do zadnjega občinskega reveža. Dosegli so celo to, da je neki volilec, ki je podpisal nacionalno listo in dal častno besedo, da jo bo tudi volil, besedo snedel in volil nasprotno, za kar je moral vtakniti v žep neljubo besedo, ki se podaja takim ljudem. Nasprotniki so si bili svoje zmage popolnoma sigurni in so s tem tudi premotili več volilcev, ki se pa očividno svojega nepremišljenega dejanja že kesa jo. Nositelj nasprotne liste je bil pri oddajanju glasov navzoč, po končam volitvi pa revež ni mogel in nI hotel verjeti, da je propadel. Očividno je štel samo svoje glasove, ne pa tudi naših, in po ugotovljenem rezultatu poparjeno odšel. Zahvala za nacionalno zmago v Krškem gre vsem našim zavednim volilcem tn našim voditeljem. Da so bili volilci v Krškem zmage zelo veseli ta navdušeni za novoizvoljenega župana, se vidi po tem. da so mu priredili podokntco z bakljado in da so se v navdušenju bratili. kakor v času osvobojenja leta 1918. — Zaradi hude volilne borbe je bila udeležba pri volitvah izredno velika in je glasovalo 91 odstotkov vseh upravičencev. Krško se Je na ta način gotovo postavilo na prvo mesto med vsemi večjimi občinami.
Popravek
Z ozirom na notico v današnjem »Jutru«, v rubriki »Iz življenja na deželi«, izjavljam. da sem organiziran član JNS, da je moja kandidatna lista bila službeno smatrana kot lista JNS, ker smatram za žalitev, da se sedaj mene ln mojo listo proglaša za opozicijsko, kar ona nikoli ni bila, Proti piscu omenjene notice bom pod-vzel primerne korake.
Studenec pri Krškem, 20. oktobra.
Franc gtojs, 1. r., trgovec na Studencu.
Škocijan na Dolenjskem
»Volitev je tudi pri nas potekla mimo. Nasprotniki so kar trumoma prihajali na volišče. Njihovi agitatorji so bih ves dan po vaseh in vabili volilce na volišče. Dekan g. Anžič je zjutraj takoj po sv. maši povabil na dvorišče agitatorje in jim dal navodila, potem pa so se razkropili na vse strani. V bližini volišča na trgu so stali skoro ves dan nasprotni agitatorji, med njimi seveda naši trije dušni pastirji. Že do poldneva so spravili na volišče skoro v*e svoje ljudi. Popoldne so privažali le še posamezniki. Med njimi je dal tudi g. dekan svoj voz s hlapcem in služkinjo, da sta pripeljala na volišče onemoglega volilca.
TURNI PREGLED
Iz zagrebške kronike
Zagreb, 17. oktobra.
p a v a o Marion - Vlahovič. Ta naš domaČi umetnik se je postavil pred zagrebškim občinstvom še v dveh ulogah: v >Lohengrinu< in v »Turandotu«. Oba ve čera je imel velik uspeh; zlasti v »Lohen-grinu* je pokazal svojo veliko umetnost. Lahko ga po pravici štejemo med svetovne pevce; o njegovih inozemskih uspehih pričajo nastopi v Milanu (Scala). na Dunaju (Državna opera), Newyork (Metropolitan)1 in dr.
Robert Primožič. Ljubljanski bariton Robert Primožič je po daljšem presledku zopet gostoval v Zagrebu in je v operi »Manon« pokazal, dj je rutiniran pevec.
Marko R o t h m ii 11 e r. Ta mladi ba-ritonist (star je šele 24 let) se je po uspešnem nastonu v »Rigolettu« uveljavil kot Fiearo v »Sevjljekem brivcu«. Tudi ta stvaritev je bila prikupna, vendar ritmično ni mogel povsem zadovoljiti. V isti operi je obenem gostovala zaslužna pevka Maja Strozzi. ki je v drugem dejanju zapela neko ariio po motivih Cimarose. To ie stilno vsekakor bol>e kajti dospdanje prakticira-nje s Straussovim valčkom je pomenilo grobo stilistično nanako.
»Antonij in K 1 e o p a t r a«. Po daljši oavzi se je zopet pojavila na našem odru
ta Shakespearejeva žaloigra. Delo je naštu-diral pokojni Ivo Rajič, in njegov dah je vladal pri vsej izvedbi. To pomeni, da je bila predstava na umetniški višini in da je ubrana igra, združena z resnostjo interpretacije, vzbudila občudovanje občinstva. Reži ral je Hinko Nučič, Vika Podgorska in Dubravko Dujšin pa sta v dveh glavnih ulogah dosegla vprav ogromen uspeh.
»Eva sanira zemeljski raj.« Premiero te nedolžne komedije Aleksandra Engla in Julija Horsta je občinstvo sprejelo boli simpatično, kakor je dejansko vredna.
Nada Auerjeva. Hotel »Pri belem konjičku« pri nas kai hitro snreminia svoje lastnike: v kratkem času je Nada Auerjeva tretja, ki ie prevzela to ulogo. Vživela se je vanio nrav prilasrodliivn in dobro. Ulo-ga ii »leži«, zato je imela z njo popoln uspeh.
»N e v e n«. Hrvatsko pevsko društvo »Ne-ven« iz Subotice je priredilo v Zagrebu koncert. Obstoji od 1. 1920. in ie izvajalo tudi že večie skladbe, med njimi Beethovnovo deveto simfonijo. Pevski zbor »Neve-na« je odlično discipliniran, odlikuj se po čist? in sigurni intnnacii? in zlasti še po iasni vokalizaciji. Pokazal se ie kot zbor velikih snosnhnnsti. siiainih kvaptet in visokih umetniških pretenzij. Dirigiral ga je dr. Mihovi! Katanec. V Zagreba, kjer je iz-
vajal dela »nezavisnih avtorjev«, je imel velik uspeh.
Aleksander Cerepnin se je predstavil zagrebškemu občinstvu kot pianist in komponist. Njegova glasba se ubrano ujema z njegovo pianistično umetnostjo in oba činitelja skupaj ustvarjata neločljivo celoto. Cerepnin je koncertriral v Hrvatskem glasbenem zavodu in nastopil na koncertj radio - postaje; oba večera je igral samo svoje kompozicije. Zagrebško občinstvo ga je sprejelo toplo in prisrčno.
Kaj nam obetajo? Opera pripravlja Smetanovo »Libušo«. Nji bo sledila We-brova opera »Carostreler«. — V novembru bo zopet gostovala že znana skupina The English Plavers- — Drama pripravlja domače delo. Viktorja Cara Emina »Vicen-cijo«. _ Kmalu bo premiera drame sodob nega romunskega pisatelja Jona San - Gior gij »Junak dneva«. — v oneri bo gosto vala poljska operna pevka Eva Bandrow-ska - Turška. — Novi tenor zagrebške op&-re Dušan Gjdrgjevič bo ob koncu tega meseca nastopil v »Tosci«. Žiga Hirschler.
»prodana nevesta« v filmu. Poskus nemške Ufe. da u pelje v film Smetanovo »Prodano nevesto«, je klavrno propadel. Češka fimska družba >Espa - f'"lm« je izdelala v a'plieriib AB na Barrandovu novi film »Prodana nevesta«, m sicer ob sodelovanju pilotnega ansambla Narodnega divadla v Pragi in z nleeovim popolnim orkestrom. Smetanovo delo je popolnoma neskrajša-
| no, režijo sta vodila Jaroslav Kvapil in Emil Pollart, filmsko vodstvo je bilo v rokah S. Innemanna. Dne 17. oktobra eo novi film predvajali za poskušnjo pred izbranim občinstvom iz vret 'imetnikov, novinarjev, igralcev in glasbenikov. Pri predstavi se je rbral cvet kulturne Prag« in vsi navzoči eos pritajenim dihom sledili poteku filma. Jaroslav Kvapil, ki se je v zadnjem času vzlic resni očesni bolezni z mladeniško energijo polotil filma, je izvršel svojo nalo go edinstveno odločno. Gledalec opaža v vsaki podrobnosti sledove njegovega duha, češkega srca in gledališke rutine. Poznavalci Smetanovega dela trde, da je film posrečen, da podaja popolno sliko in naj-verneje renroducira najbolj priljubljeno in najslavnejše delo Bedficha Smetane. »Prodana nevesta« pomeni nedvomno obogatitev češkoslovaškega filmskega repertoarja. Zanimanje za ta film je ž« sedai nenavadno veliko. - H. (Praga).
Drago Sijanec. nadarjeni dirigent naše »mlade generacije«, je širšim krosom v domovini še skoro neznan. Medtem pa se ie že odlično uveljavil v inozemstva, kjer je dovršil svoje muzikalne študije (Dunaj. Praga. Pariz). — V preteklem šolskem letu je absolviral 38 koncertnih nastopov Zlasti se ie uveljavil kot dirigent pariškega jugoslovanskega pevskega zbora »Jadran«, ki prireja propagandne koncerte jugosleven-ske glasbe po vsei Franriii. Vodil je 21 koncertnih nastopov tega zbora v vseh večjih francoskih mestih (Pariz, Lyon, Greno-ble. Mareeilleitd.). Nastopal }e tudi kot kla-
zato na) velja kot načelo t
»SVOJI K SVOJIMl" Dobi se v vsaki trgovini.
Zmagoslavje v Konjicah
Sijajen uspeh pri nedeljskih občinskih volitvah je globoko odjeknil v srcih nacijo-nalnih ljudi našega sreza, ki jim je obenem rezultat volitev največje zadoščenje za trudapolno in požrtvovalno delo v zadnjih letih. Od 7 novih velikih občin našega sreza smo dobili v naše roke 6 občin, le 1 občina (Tepanje) je prišla v roke opozicije.
Že kako uro po končanih volitvah se je zbralo v Konjicah mnogo občinstva iz okraja, zbrali so se na trgu številni tržani ter pričeli navdušeno prepevati in vzklikati nacionalni ideji. Spontano se je formirala povorka, mladina je prihitela z lampijoni in s cvetlicami, bakle so zagorele in strumno je priigrala na trg priljubljena naša godba »D ra vin j a«. Ogromna množica nacionalnega občinstva je korakala po vseh ulicah našega trga, ves čas navdušeno pozdravljana z oken in se končno ustavila pred hišo novoizvoljenega župana jugoslovenskih Konjic g. notarja Jereba. Z okna Jerebove hiše je pozdravil najprej g. dr. Mejak, ki je poudaril velikanski pomen uspeha pri občinskih volitvah za naš okraj ter pohvalil izredno discipliniranost in agilnost naših ljudi, nakar je pristopil k oknu g. župan Jereb, ki se je s prisrčnimi besedami zahvalil vsem delavcem, ki so pomagali pri pripravah za volitve in na dan volitev, ter vsem volilcem za izkazano zaupanje. Množica mu je neprestano vzklikala Domači narodni poslanec g. Gajšek je poudarjal, da je on še posebno vesel sijajnega uspeha pri volitvah v našem srezu, ker bo odslej njegovo delo v Narodni skupščini lažje, ko imata jugoslovenska ideja in jugoslovenska državna politika za seboj tako mogočno armado volilcev našega sreza. Prisrčno in preprosto je pozdravil zbrano množico in se zahvalil svojim volilcem novoizvoljeni župan velike občine Konjice-okolica g. Pavel Konec. Povorka je nato krenila do sreskega načelstva, kjer je priredila manifestacije za državo, nato pa je godba zaigrala državno himno, množica pa je kro-nila na povabilo g. župana Jereba Rada v Narodni dom na prijateljski sestanek, n* katerem so govorili gg. notar Jereb, Alojzij Križnič, dr. Mejak in Pavel Konec. Tekom večera so prišli v Narodni dom številni volilci iz vseh večjih krajev našega sreza, z njimi so prišli tudi novoizvoljeni župani, katere je zbrano občinstvo dvignilo na rame in med velikim navdušenjem nosilo po dvorani. Bilo je toliko iskrenega navdušenja, kakršnega Konjice niso videle morda že ves čas po osvobojenju.
Občinske volitve so končane, sedaj p« pride veliko delo v novih občinah. Prepričani smo, da bo delo naših ljudi uspešno v vseh občinah v korist občanov in v korist naše velike domovine Jugoslavije.
Izjava o volitvah v Sevnici
Gosp. Anton Strnad, posestnik in nosilec liste za občinske volitve v Sevnici, nas prosi za objavo sledeče izjave:
Pri občinskih volitvah v Sevnici dne 15. oktobra me je zapustil moj sokandidat, kar me je toliko razburilo, da sem nadaljnje volilce svoje liste razrešil njihove obljube ter jim svetoval, naj volijo druge liste. Volišče sem zapustil ob 8. Večina mi je bila zvesta.
vireki spremljevalec in kot član pariškega jugoslovenskega komornega kvarteta (Spi? ler, Ilin, Sijanec, Antolek) ter drugih komornih ansamblov. V studio Neuvilly je dirigiral 5 Mokranjčevih rukovetov za zvočni film, ki so ga navijale 4 filmske družbo (Paramounth, Pathe • Nathan. Eclaire in To-bis). Po uspehih številnih koncertov je dobil angažma pri znanem pariškem zboru »Minneeinger«, ki posreduje zbližanje francoskega in nemškega naroda z narodno pesmijo. Ta zbor prireja koncertne turneje po Franciji in Nemčiji in pojejo Francozi nemške. Nemci pa francoske pesmi. Sijanec ne opravlja tu samo dirigentskega posla. Kot directeur musical mora vsako točko programa tudi sam harmonizirati v duhu dotičnega naroda. Svojo veliko delavnost izkazuje Sijanec še pri Institut fone-tique de la Sorbonne (pariška univerza). Prireja jugoslovanske narodne pesmi za fonografiranje. Izdelal |s že ciklus lužiško-erbekih, sedaj pa pripravlja jugoslovenske narodne plese, ki jih bo po večini izvajal jugoslov. komorni kvartet v Parizu. Luži-škosrbsko narodno pesem pozna, ker je ▼ teku svojega študija na praškem konser-vatoriju redno, vsako leto. prirejal po Štiri violinske koncerte s slovanskim programom. Med Ijliškosrbekimi umetniki ima dva uvaževana priiatelja: slavnega lužiSkega komponista Biarnata Kraweca. znanega v Nemčiii pod imenom Krautz in Bernharda Schneideria. 72Wnega generalnega muzi-kalnega direktorja v Dresdenu. Sijanec se uveljavlja tudi kot komponist. Na jugoslo-
Nedelja, 22. X. 1933
> JUTRO« St 248
pan dr. Bratkovlč pozdravil zzmožlco ln M zahvalil za izkazano zaupanje z obljubo, da m bo zmaga nacionalne misli tudi r bodoče vedno in povsod uveljavljala. Punktaši naj nikakor ne mislijo, da bo njihovo rovarjenje sedaj po volitvah kar tako pozabljeno, kake«- je to bilo popre]; samo oni je z nami, ki spoštuje jugoslovensko edin-stvo, a vse drugo je proti nam. Ne poznamo nobenih kompromisov, ampak poznamo samo eno: jugoslovensko nacionalno idejo, kateri smo priborili pri volitvah tako MJajno ama^o.
do moža, delalo M je tajno s isemi mogočimi sredstvi. Toda ljudstvo se ni dalo premotiti, volilci eo ostali mož beseda, izprer videli so, da jim ni mesta v punktaških vrstah, volili so listo JNS. Vsa čast iira! Punktaši so pogoreli tako žalostno in sramotno kakor še nikdar!
tašerv niso mogU premotiti zavednosti
venjgraških volilcev. Med nacionalisti se je posebno izkazala mimtin*, ki je bila neumorno na nogah. Sicer je pa vsak doprinesel, kolikor je le mogel, samo da punktaško-nemčurska lista tem bolj propade. Uspen ni izostal. Ko je na večer pred voliščem, bdi razglašen volilni reaultat, da je nacionalna lista dobila 14 odbornikov, punktaška pa samo dva, se je zbrane množice polastilo prekipevajoče navdušenje. Med prepevanjem in vzklikanjem Je krenila povorka v Sokolski dom, kjer je tu-
Slovenjgradec
Sijajna zmaga nacionalne liste g. dr. Bratkoviča nas je res vse zelo razveselila, čeravno nismo nikoli dvomild, da bo občina naša. Vsi napori in ogabni teror punk-
Trije čakajo na sodbo v Novem mestu
Golmajerjeva in zločin bratov Malijev
no, v koliko je bila soudeležena pri m-snovanju zločina. Vestni preiskovalni organi »o do vseh podrobnosti dognali tudS to; zato bo razprava gotovo prinesla prav zanimive ugotovitve, koliko je bila soudeležena tudi Marija Golmajerjeva. V Kri-žah, na Golniku in tam okrog prebivalstvo dobro ve, kako je Andrej Mali po svoji poroki zahajal na Gorenjsko in so vselej zadržal pri Golmajerjevih, kjer »o ob takih prilikah imeli kar majhno gostijo. V spominu je 5e, da je Andrej Mali celo po pogrebu svojega očeta ostal dva dni pri Mariji Golmajerjevi, kateri je še vedno obetal zakon. Golmajerjeva pa ni rada videla samo Andreja, temveč tudi njegovega brata Antona, zaradi česar so se fantje iz njega norčevali. Navzlic vsemu temu se je izprva pričakovalo, da Golmajerjeva nebo zapletena v morilsko zadevo samo. Ker pa »o jo po zaključku sodne preiskave vendarle obdržali v zaporu, ljudstvo upravičeno sklepa, da je pri zločinu igrala važno vlogo.
Ijev, prevodov, zbornikov, umetnostnih monografij, slik in dr. Med njegovimi sedanjimi izdanji se zlasti odlikuje zbirka >To-pičovT Bile kniby«, ki jo ureja pisatelj dr. Jos. Knap. _ Za petdesetletnico založništva je pravkar izšel »Topičuv almanach«, lično opremljena knjiga, ki vsebuje poleg seznama vseh Topičevih izdanj tudi nekatere izvirne prispevke trajne vrednosti. Tako omenjamo neobjavljeno pesem Viktorja Dyka, esej Arna Novaka >Jan Neru-da v Rimu«, studijo V. V. Štecha »Alešev kraj«, članek Ferd. Strejčka »Svatoplak Čecb in politika devetdesetih let«, članek pokojnega Josefa Holečka o blagozvočnosti češkega jezika in odlomke iz pripravljajo-čib ee izdaj Topičevega založništva. Med njimi je tudi odlomek romana »Cizineci (Tujec), ki ga pripravlja dr. Josef Knap, našim pozornim čitateljem dobro znani češki prozaist, ki je tudi uredil ta almanah. Pestro vsebino izpopolnjujejo številne jlu-6tracije. Z almanahom je Topičevo založništvo najlepše proslavilo petdesetletnico svojega dela za dobro češko knjigo in sliko!
Poljska literarna akademija. Kakor poročajo iz Varšave, ie bilo imenovanih osem članov v novo ustanovljeno Poljsko akademijo literature. Za predsednika ie bil izvoljen znani pripovednik Waclav Sicror szewski. G. Sicro6zewski je bil letošnjo pomlad v Jugoslaviji na kongresu PEN-klubov.
Potiski tisk in Jugoslavija. Poljski tisk kaže čedalje večje zanimanje za Jugoslavijo. Zveza poljskih akademikov je v svojem
Marija Golmajerjeva
Triič, 19. oktobra Kakor Je »Jutro« le pred tedni poročalo, se bo v sredo 25. t. m. vršila v Novem mestu pred velikim senatom okrožnega sodišča razprava zaradi umora Amalije Mali-jeve, rojene Anžlovarjeve V tržiškem okolišu, kjer so vsi trije obtoženci doma, je ta napoved seveda vzbudila posebno zani-. dan je. ki se stopnjuje, čim bolj se bliža dan razprave. A dočim je grozodejstvo obeh bratov Malijev že precej splošno znano, ker je bilo ob preiskavi izčrpno opisano in nato še podčrtano z njunim lastnim priznanjem, se prebivalstvo zlasti zanima, kakšno vlogo je v tej strašni zadevi igrala Marija Golmajerjeva.
Sicer ni bila nikaka skrivnost, da je 291et-na šivilja, ki ji po zunanjosti ni kaj oporekati. že vsa leta imela ljubavno razmerje z Andrejem Malijem, ki ga je vzdrževala tudi po njegovi poroki, ni pa bilo zna-
Kakor smo izvedeli iz Novega mesta, utegne razprava biti izvršena v enem samem dnevu. Obtožnica je sicer obsežna, baje obsega okrog 20 tipkanih strani. Toda vabila je prejelo samo nekaj prič, iz česar bi bilo sklepati, da se proces ne bo zavlekel, če ne bo čitanje spisov zavzelo preveč časa in če ne pride do kakih presenečenj, ki se pri velikih procesih pojavijo včasi na razpravi sami.
Vstopnice za proces so, kakor nam je sporočilo predsedništvo okrožnega sodišča, izdane že vse, zato se opozarjajo vsi oni, ki bi želeli priti v raz pravno dvorano, da jim to nikakor ne bo mogoče. Zlasti se opozarjajo na to še oni iz oddaljenejših krajev, da nd bodo prihajali zaman v Novo mesto.
Kraljestvo mode
Moderni rokavi
še nikdar se ni moda tako navduševala za fantastične in skrbno izdelane rokave, kakor letos. Brez nadaljnjega smemo trditi, da letos odločajo rokavi o vtisu, ki nam ga napravi oblačilo. Slikovitih rokavov pa ae najdemo morda samo pri oblekah, temveč tudi pri novih plaščih in kostumih. Krasna vezenja in elegantne krznene opreme seveda še povečujejo učinek novih rokavov.
Modne tvrdke tekmujejo med seboj v iz-mišljanju vedno bolj zanimivih rokavov. Geslo je: raznoličnost, ki gre tako daleč, da za novo modo rokavov ne poznamo določenih meja. Vse okusne ideje so dobrodošle in jih prav hitro uporabijo.
Zdi se, da bomo letos imeli opravka z resnično »žensko« modo, polno vsakovrstnih muhastih in nenavadnih domislic, pri kateri bo prav težko ohraniti »mirno kri« in se obvaro -ati vsakega pretiravanja. Danes bomo pokazali celo vrsto modernih rokavov, izbiro »pravega« pa prepuščamo individualnemu okusu!
Pričnimo z najbolj enostavnimi: rokavi z ravnim volanom ob ramenih so določeni za vsakdanje obleke, ukroje se najlepše iz novih angorskih blagov; roki dajejo posebno vitkost in store ramena široka (1. skica).
Zanimivi so tudi v ramenih razširjeni in z gumbom zapeti rokavi, ki jih uporabljamo na športnih modelih (2. skica).
Tretja skica nas seznanja s »pahljačastim« rokavom, ki je pod rameni naguban v obliki pahljače ali harmonike.
Kaj pravite k četrtemu modelu, ki predstavlja na ramenih pripet, spodaj pa s ko-žuhovino obrobljen rokav?
Jako priljubljeni so tudi vsakovistni »ke-lihasti« rokavi. Eno najlepših oblik, ki je znotraj pisano podložena, predočuje prva slika v drugi vrsti.
Naslednji model ima ozke rokave, ki so na ramenih okrašeni s široko pentljo. Ta način umetnega razširjenja ramen je vsekakor jako originalen, razen tega pa daje obleki mladostno '.jubek videz.
O rokavih v obliki plečeta smo govorili že lani. Letos so takšni rokavi nekoliko manj nabrani in zato bolj preprosto učinkujejo. Na ramenu jih okrasimo s cvetličnim šopkom, da nekoliko omilimo njihov strogo stilizirani videz (3. skica, 2. vrsta).
Tričetrtinski »pagodni« rokavi, ki se ob komolcih razširijo in jih na robu opremimo s široko krzneno progo, pristojajo ra-finirano elegantnim ženam (zadnja skica v drugi vrsti).
Prav tako nenavadni so dvojno lijakasti rokavi, ki so na komolcih podloženi z barvasto svilo (1. skica, 3. vrsta).
V srednjeveškem slogu je izdelan po sredi nabran rokav z balonastim nastavkom na ramenu (naslednja skica).
Kdor ljubi fantastične oblike, naj se odloči za ozek, tričetrtinski rokav z dvoj-
Najcenejša in najobilnejša izbira
kozuhovine.
Krzneni plašči že od Din 1500.— dalje.
Krznene jopice že od Din 800.— dalje.
Krzneni ovratniki že od Din 30.— dalje. v
Seal, lisičje boe, krznene podlage itd. pri
L. Rot, krznarstvo
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5.
nim volanom ob komolcu (predzadnja skica v tretji vrsti). Podobne rokave ima naslednja obleka iz trdih čipk, le s to razliko, da je okrogel volan nameščen ob robu rokava in v obratni smeri na ramenu.
Modni salon ROZMAN
izdeluje
KROJE
po meri od Din 18.— naprej po najnovejših žurnalih, ki so istotam na razpolago. —
DVORNI TRG 3 (POLEG UNIVERZE)
Na večernih oblekah so jako priljubljeni »stopnjičasti« rokavi, ki učinkujejo izredno mladostno. (1. skica spodaj).
Mnogo zanimanja zbujajo od ramen pa do komolcev preklani rokavi, ki jih moremo uporabiti seveda le za večerne obleke (2. skica) in pa rokavi v obliki sončnice, ki jih namestimo tako, da prosevajo gola ramena skozi okroglo odprtino v sredini nabranega »rokava« (3. skica spodaj).
Nenavaden pojav v večerni modi so tudi dvojno nabrani, zanimivi »kmečki« rokavi, ki jih prinaša zadnja skica v spodnji vrsti.
Kajbolfše
Kožuhovina na ramenih
se je pojavila že na lanskih popoldanskih modelih, pa ni doživela mnogo uspeha. Prav uveljavila se je šele letos, ko uporablja mo da vse načine, da bi umetno razširila ra mena. Za popoldanske obleke iz blaga ali
iz svile je najbolj prikladno opičje dolgodlako krzno, ki ga všijemo na ramenih. Istotako opremimo s krznenimi progami ob koncu pasu, ki ga zavežemo v obliki šerpe.
Neveste!
Gospodinje!
NajlepSi -»kras VaSeffa doma je perilo. zavrle po-steljna pregrinjala — Najfinejše io najtrpežnejje pa okna*ite t vezenjem od tvrdke
Matek & Mikeš, Ljubljana,
IkHpK h>te!a Štrukelj Izdelujemo spimhnlr-e, prehadamn šablone, pred tlakujemo ftigto let), roi. del«, imam« epecijelni en te! ia oblake in volane, aiuriramo rn entlamo.
Vsakdo že ve. da -'mam.t največjo io najmodernejšo vezilmioo. Ker -vinr delo ?prei«>jnanio. sa sami nadziramo, zato Vat tudi najboljše postrežemo. 79
Trt vprašanja:
Poznate U Togal tablete?
2e več ko dvajset let služijo Togal tablete kot preizkušeno sredstvo, ki deluje proti revmatizmu, protinu, ishiasu, živčnim boleznim in glavobolu!
Zakaj priporočajo Togal?
Zato, ker so Togal tablete neškodljive za želodec, srce in ostale organe, kadar se jemljejo ▼ predpisanih količinah.
Kaj so Togal tablete?
Po mnogobrojnih zdravniških ocenah (jih je preko 6000, med njimi mnogo od priznanih profesorjev, klinik itd. j so Togal tablete kombjpacija kemičnih vrednot in predstavljajo dober preparat kot rezultat farmako tera-pijskih svojstev izrednih komponent.
Registr. br. 17662 od 3. X. 1933. 10982
Moderni pisalni pribor
Kakor z vsemi drugimi nepotrebnimi drobnarijami je moderna stanovanjska arhitektura pomela tudi s starimi pisalnimi
garniturami, ki so bile bolj v napoto kaKor v korist. Naša skica kaže moderno garnituro, ki sestoji iz kovinaste ure, enake svetilke in tintnika, vse pa je pričvrščeno na gladko kovinsko ploščo.
Od leta
1813
odličen bel šiSon.
Zdravniška posvetovalnica
P. Ž. V nosečnosti ee običajno pojavijo v večji ali manjši meri krvne žile, posebno na nogah, ker je obtok krvi otežkočen. Priporočamo Vam, da imate nogo, posebno med hojo. povezano z elastičnimi ovoji ali pa nosite gumijasto nogavico. Tudi nora-te med dnevom večkrat počivati. Po porodu morate najmanje 8—10 dni ostati v postelji in leži s privzdignjeno nogo, kar Vam tudi že sedaj priporočamo. — »Obupana.« Po opisu izgleda, da bolujete na vnetju sečnega mehurja, ki je mogoče nastopilo vsled prehlada, ker izključujete okaženje. Pojdite k bližnjemu zdravniku, da se Vam predvsem preišče voda, na vsak način 6e pa ogibajte ostrih jedi in alkoholnih piiač. Tudi mesa ne jejte veli ko. Na spodnji del trebuha si stavite tople obkladke. za notranjo dezinfekcijo naj Vam pa zdravnik predpise zdravila (čaj in praške). Na noben način pa za Vaš obup ni prav nobenega povoda, bolezen ni nevarna in bo pri primerni negi kmalu prešla. .— F. P. Prav lahko je mogoče, da se ka-pavica pri primerni negi (najmanje 6 tedensko ležanje in dieta) posebno pri sicer zdravem in mladem organizmu popolnoma ozdravi, ne da bi se sicer zdravila in ne da bi zapustila kakih posledic. Kapa-vica je lokalno obolenje sluznice in le red-kokedaj preide v kri. V tem slučaju pride lahko do vnetja členkov ali pa tudi sprememb na srcu. Na potomstvo se bolezen ne prenese, samo pri porodu se lahko m-ficirajo oči otroka, zato imajo babice nalog, da jih v vsakem primer j desinficirajo. — Glavobol. Vzroki glavobola so tako različni, da se kljub Vašemu točnemu opisu ne dado brez preiskave ugotoviti Zdi se pa, da je v vašem primeru nervoznega izvora, lahko je pa tudi v zvezi s prehrano oz. izmeno tvarine. Poskusite enkrat z dieto: malo mesa, veliko sočivja. sadja in hladnimi kopelmi. Izključena pa tudi ni slabokrvnost. Čisto psihični vzroki seveda tudi lahko igrajo veliko vlogo. Priporoča-bo bolnico za toliko časa, da 6e slučaj vsestransko preišče. — R. 2. M. Odsrovor nod »Glavobole. — Otrok. Vaša skrb za otroka je popolnoma razjmljiva, v9aj je gotovo prvi in edini! Bodite pa popolnoma mirni in edino, kar Vam svetujemo, je. da zaupate Vašemu zdravniku, ki Vam je že dobro svetoval. Pojavi, ki jih opisujete, so prav pogosti, skoraj redni pri vsakem otroku, tako da ei matere pri naslednjih ne delajo več takih skrbi. Ce hočete, da boste popolnoma mirni in če je Vaš zdravnik 9 tem zadovoljen, pa peljite otroka ob priliki še na dečjo kliniko v Zagreb. — Rado. Zajčja usta se dajo oz. se morajo operirati. Običajno sta zato potrebni dve operaciji. Kdaj je pa najboljši čas za operacijo, to zavisi tudi od splošnega stanja organizma. Priporočamo Vam, da peljete otroka v dobro urejeno bolnico ali pa na oto-laringološko kliniko v Zagreb, kjer Vam bodo po preiskavi vse točno povedali. Mati, ki doji, naj uživa običajno, ' mešano hrano, predvsem mnogo sočivja rn sadja. Za časa dojenja je oploditev otež-kočena, nosečnost torej ni verjetna. Za odgovore na Vaša nadaljna vprašanja smo Vam vedno radi na razpolago. — P. M. Brazgotine, ki so nastale po opeklini, 9e dajo odpraviti, manjše z masažo in toplimi kopelmi, večje pa z operacijo. — A. S Predčasni izliv 9emena i^ znak živčne raz-draženosti. Ogibajte ee alkoholnih pijač in ostrih jedi. gibajte se veliko na svežem zraku in večkrat se kopajte v hladni vodi. Dobro vplivajo pomirjevalna 9redetva (brom in valerjanov čaj). — I. I. I. v Mostah. Na Vaše vprašanje bomo odgovorili v naslednji Številki »Jutra«.
Inserirajte v „ JUTRU
u
Radio
Nedelja, 22. oktobra LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Orgelski koncert g. Arniča. — 10: Higijena stanovanja (ga. Govekarjeva).
—	10.30: Slovenska glasba, pojejo gdč. Korenčanova, gg. Petrovčič in Banovec s spremljevanjem radio-orkestra. — 11.30: Slovenska glasba radio-orkestra. — 12: čas, plošče. — 16: Pridelovanje lanu in izdelovanje prediva. — 16.30: Ljudska igra »Magda«, izvaja Delakov gled. studio. — 17.30: Plošče. — 20: Prenos operete »Havajska roža« iz gledališča. Vmes napoved časa in poročila.
Ponedeljek, 28. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Priprava divjačine v kuhinii. — 18.30: Francoski kmet. — 19: Plošče. — 19.30: Poročila za inozemstvo. — 20: Komorni pihalni trio. — 20.45: Operetni večer. Sodelujejo ga. Poličeva, gg. Go3tič in Zupan s spremljevanjem radio-orkestra. — 22: Cas, poročila, radio jazz.
BEOGRAD 16.30: Narodna glasba na ploščah. — 19.30: Pesmi. — 20: Koncert na čelo. — 20.30: Orkester. — 21.30 Narodne pesmi. — 22: Ciganska godba. — 22.50: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert godalnega tria. — 20.15: Ciklus Beethovnovih simfonij na ploščah. — 21.30: Pesmi. — 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 20.25: Pesmi raznih narodov. — 21: Orkester. — BRNO 19: Lahka godba.
—	20.25: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Lahka godba orkestra. — 20: Opera »Traviata« na ploščah. — 22.10: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Koncert orkestra. — 17 20: Koncert na dveh klavirjih. — 18.50: Schubertova maša v E?-duru.
—	20.45: Mešan glasbeni program. — 22.30: Plošče. — BERLIN 20.05: Prenos iz gledališča. — plesna glasba. — KCNTGS-BERG 20.25: Koncert na cltre. — 20.50: Večer Brucknerieve glasbe. — MUHLA-CKER 20.10: Simfoničen koncert. — 23: Prenos nočnega koncerta iz Budimpešte.
—	24: Orkester. — BUDIMPEŠTA 17: Lahka glasba. — 18.00: Klavirske skladbe.
Torek. 24. oktobra LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Do Skopi ja in Ohrida (Marjan Tratar). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Plošče. — 19: Francoščina. — 19.30: Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848. — 20: Gdč. Ella Singer poje šlagerje, vmes igra radio-orkester. — 21.15: Kuplete poje s spremljevanjem harmonike g. Slapar Niko, vmes harmonika solo (g. Kuhar). — 22: Cas. poročila.
BEOGRAD 16: Lahka godba. — 20: Klavirski koncert. — 21: Ruske pesmi. — 21.30: Slušna igra. — 22.10: Plesna muzika. ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra. — 20.15: Pevski koncert. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.25: Zborovski koncert. — 19.55: Godba na pihala. — 21.10: Godalni kvartet. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Lahka glasba. — 20: Koncert orkestra — 20.40: Plošče. — Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Koncert solistov. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta.
—	22.10: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 17.20- Klavirske skladbe.
—	1850: Dunajska glasba. — 21: Ljubezenski dupti iz Wasmerjevih oper. — Plošče. — BERLIN 20.25- Sprehod po raju liubezni. — 21.15: Komorna glasba. — Nočni koncert iz Hamburera. — KONTGS-R^RO 20.25- Program iz Berlina. — 21.20: Komorni koncert. — MttHLACKER 20.45: Večer Mozartove glasbe. — 23: Mešan program; —
Križal lica -Gfozfl"
Besede pomenijp: Vodoravno: 1. Kratica pod podpisom, 5.
romanski spolnik. 6. šlager. 11. muza, 12. predlog, 14. orožje, 16. okrajšava za »latinico«. 18. egipsko božanstvo. 19 Hubaveva opera, 21. veznik. 23. produkt gorenja, 24. kem. znak redke kovine, 25 prejšnja upravna kratica, 26. boginja miline, 29. pogojnik, 30. vstavi »erod«, 31. ime filmske igralke, 32. pesnitev, 34. predlog. 35. zmešnjava 36. bivališče srečnega. 37 žensko ime, 38. kralj, 42. trdilnica, 43. reka v Severni Ameriki, 45. zahod, 46. števnik. 47 grška črka.
Navpično: 2. Dva ista soglasnika, 3. nov (nem.), 4. reka v Jugoslaviji, 7. poljski pridelek, 8. Shakespeareov junak. 9. boginja lune, 10. madžarski pesnik, 12. ura (it.), 13. Smetanova opera, 14 kazalni zaimek. 15. osebni zaimek, 17. trda snov, 20 fizikalni pojem, 22. boginja mavrice. 27. ploščinska mera, 28. ud, 33. začetek pesmi. 39. Verdijeva opera, 40. grška črka. 41. papiga, 43. potrebna'pomoč. 44 zemlja, 45. predlog.
Rešitev zlogovnice
1. volčin. 2. obsevanje. 3. brodolom. 4. rojstvo. 5. Attair 6. zelje, 7 ulom. 8 jadro, 9. Ezop. 10 runo. 11 Ezav 12 solnce. 13 narod. 14 iva. 15 cement. 16 Anti, 17 valpet. 18. bolha 19 enokrilnik 20 Sad ko. 21 edinček. 22 denarnica 23 abeced nik. 24 hlapčevstvo. 25 jambor. 26 Ed vard. 27 naklo 28 imovite/ 29 Novi, 30 izliv. 31 čebul. 32 esej, 33 Sava. 34 atom. 35. ravnilo:
V obrazu je resnica, v besedah je ni: niče=ar ne moremo povedati tako, kakor doživljamo.
iAH
Urejuje dr. Milan Vidmar
V otrpli šahovski svet je Bogoljubov vrgel razburljivo bombo: izzval je svetovnega prvaka. Dr. Aljehin je, kakor čujemo, rokavico pobral. V principu vsaj. Od izziva do dvoboja za prvenstvo je dolga pot. Celo v normalnih časih.
Po londonskih dogovorih iz 1. 1922 mora kandidat za naslov svetovnega prvaka položiti 10.000 dolarjev na mizo. Pred začetkom dvoboja. Tega zneska Bogoljubov prav gotovo ne premore. Hujše je, da take vsote najbrž vse velike šahovske organizacije na svetu danes ne zmorejo. Bogoljubov meče tedaj nedolžne bombe.
Pred leti je Bogoljubov Izzval Aljehina in tudi igral z njim dvoboj, čeprav ni imel predpisanega denarja. Nabral je pa takrat vendarle toliko, da je Aljehinu lahko odštel nanj odpadajoči del. Sam je igral zastonj.
Zdi se mi, da danes tudi taka ureditev ni več mogoča. Svetovni prvak dobi od desetih takoj dva tisoča dolarjev. Od ostalih osem mu gre 60%, če zmaga. Na 6800 dolarjev mora tedaj Bogoljubov biti pripravljen. Odkod jih bo vzel?
Seveda bi bila borba Aljehin : Bogoljubov velikanska injekcija za šahovski svet, ki že zelo pogreša prvovrstnih mojstrskih partij. Mogoče jo zmore »Grossdeutscher Schachbund«, ki ima vladno podporo. Bomo videli.
Ejin-Genevski, ruski mojster, ki je leta 1925 na velikem turnirju v Moskvi nakle-stil Capablanco, Je svojemu premaganemu nasprotniku sledil v diplomatsko kariero. Pred tedni je bil dodeljen sovjetskemu poslaništvu v Pragi.
Hjin-Genevski ni pozabil šahovnice. Kot diplomat seveda ne bo igral na turnirjih, že zato ne, ker jih nI, pač pa se živahno udejstvuje v šahovskem svetu kot ugleden prijatelj kraljevske igre. Pred vsem bi svojemu rojaku, mlademu Botviniku, ki neprestano zmaguje v ruskih turnirjih, rad pripomogel do mednarodnega slovesa.
Zdi se mi, da je ubral pravo pot. Časopisi poročajo, da bo znani velemojster Flohr igral z Botvinikom velik dvoboj. Očividno ima tudi ruska vlada nekaj denarja za šah v blagajni. Na napovedani dvoboj se veseli ves šahovski svet. Saj se bosta spopadla dva zelo mlada mojstra, ki oba zelo mnogo obetata.
•
V avgustu je dr. Aljehin v Washingtonu igral naslednjo zanimivo partijo proti dvema znanima igralcema; Beli: Dr. A. Aljehin Črni: L S. Turover
W. K. Wimsatt
1.	e2—e4	c7—c6
Obramba Caro-Kann.
2.	d2—d4	d7—d5
3.	e4Xd5	c6Xd5
4.	c2—c4	Sb8—c6
5.	Sbl—c3	Sg8—f6
6.	Sgl—f3	Lc8—g4
7.	Lfl—e2	e7—e6
Na olimpijadi v Folkstone-u je Flohr kot črni vzel kmeta na c4 (7. ... d5Xc4). Ta rop se ni obnesel.
8.	c4—c5!	Lf8—eT
9.	0—0 0—0 10. Lcl—e3	---
Beli mora paziti, da mu nasprotnik ne udari z e6—e5.
10	.------Sf6—e4
11.	Ddl—b3	---
Dama opazuje kmeta na d5 in preprečuje s tem e6—e5.
11.---	Dd8—d7
12. Tfl—dl	---
Nova represalija proti	e6—e5.
12.---	f7—f5
13. h2—h3	Lg4Xf3
14. Le2Xf3	Se4—g5
Grozi f5—f4.	
15. Lcl—g5	Le7Xg5
16. Db3—a4	Lg5—f6
17. Tdl—d3	Tf8—f7
18. Tal—dl	Sc6—d8
Zamenjal bi rad. Boljše	pa Je bilo g7-
19. Da4—c2	Sd8—c6
20. a2—a3	---
Začetek napada na daminem krilu.	
20.---	Ta8—e8
21. b2—b4	a7—a6
22. Dc2—b3	Kg8—h8
23. a3—a4	Dd7—c8
24. Db3—a3	g7—g6
Črni nima poguma. Zakaj ne začenja nasprotnega napada: Tf8—g8 in g7—g5?
25.	b4—b5	Sc6—d8
26.	Lf3—e2	Dc8—c7
27.	Td3—f3	a6Xb5
28.	a4Xb5	Tf7—e7
29.	Da3—b4	Kh8—g7
Črni nima sedaj protiuteži za neprilike, ki jih doživlja na daminem krilu.
30. b5--b6	Dc7—b8
31. Le2—b5	Te8—h8
32. Tdl—al	h7—h5
Zakasneli poskus.	
33. Tal—a7	g&—g»
34. c5—c6!	---
Energično in dosledno.	
34.---	SdS—f7
35. c6—c7	Db8—c8
36. Tf3—e3	f5—f4
37. Te3—ei	
38. Sc3Xd5!	— — —
Ironija! Kmet na d5 je ves čas zadrževal tovariša na e6. Sedaj pa je padel kljub zvesti podpori
38	.------e6Xd5
39.	TelXe7	L£6—e7
40.	Db4Xe7	Dc8—f5
41.	Ta7Xb7	Df5—bl-f
42.	Lb5—fl	Konec. Črni se je vdal. Saj mu grozi De7Xf7+ in c7— c8D. Obramba 42. . . . Te8—c8 ne pomaga: 43. Tb7—b8. Dbl—f5 44. b6—b7!!
Pristomafte k »Jadranski sfcnži"!
Iz življenja in sveta
Najdražja železnica
železnica, ki veže preko Andov čile z Argentino, ni samo najvišja na svetu, temveč tudi najdražja. Vozni listek prvega razreda iz Santiaga do Buenos Airesa velja za 1450 km vožnje
okroglo 10.000 Din. Zakaj je ta vožnja tako draga ?
Proge so zgradili z ogromnimi stroški, ki se še danes niso amortizirali. 40 let so Jo gradili med večnim snegom, preko prepadov ii sotesk, na viaduktih, ki so včasih 300 m visoki. Ta dežela
ni ustvarjena za železniške proge. Vsako leto morajo znova stopiti v boj z elementi. Cele tedne pada sneg, ki vse pokoplje pod seboj, uničuje naprave in zahteva celo armado delavcev, ki morajo stalno plezati po gorovju, da ima mali mednarodni vlak
enkrat na teden prosto pot
od obale Pacifika do vinogradov okoli Men-doze.
Čez Ande
iz čile v Argentino
Gorska proga se začenja pri Los Ande-su, kjer ostavi vlak dolino ob vznožju ogromne stene iz skalovja in snega. Nikjer drevesa, nikjer najmanjšega rastlinskega sledu. V Caracolesu, zadnji čilenski postaji, stopi stara ženica k vlaku in ponudi potnikom oranž. »Za puno« — za
gorsko bolezen, ki se javlja z rastočo višino z naraščajočim glavobolom, ki si ga skušajo potniki pregnati z vsemi mogočimi, živce pomirja-jočimi lečili. V višini 4000 m se proga »prevali« na drugo stran gigantskega gorovja,
tenki zvoki zvončka
opozorijo potnika na trenutek, ko gre vlak preko čilensko-argentinske meje. Na mejni postaj se je treba s potnimi listi izkazati policistom obeh držav, nakar sledi carinski pregled in izmenjava denarja, še dve postaji v snegu, potem se prikažejo končno prvi zeleni travniki in od daleč tudi že mendoški vinogradi.
Zmisel življenjskih dogajanj
Mehanična razlaga človeškega življenja zgrešena
Tista teorija, ki primerja bitje s strojem, je popolnoma zgrešena, ker se oboje v vseh važnih točkah bistveno razlikuje. Stroj se sestavlja in deluje s tuio pomočjo od zunaj, človek pa je sistem, ki se gradi sam in vzdržuje sam. Stroj označuje v vseh pogledih trpnost, organizem pa dejavnost.
Ta dejavnost pripravlja organizem do tega, da se udejstvuje preko življenjsko neobhodno potrebnega, kajti v živem sve-tovju ne obstoji samo načelo štedljivosti, temveč tudi načelo razsipnosti, načelo, ki je brez neposrednega odnosa do smotrnosti in prilagodenja delu.
Mnogo višjih živali in tudi ljudje so pri-morani živeti v zakonih, družinah, družbah. že v telesnem ustroju najdemo marsikaj. kar sega preko potreb posameznika <n. pr. razmnežitveni organi, mlečne žleze. organi za valjenje itd.). Tako ima posameznik tudi
nadindividualen smisel
in naloge. Smotrnost, zmisel, naloge in vrednotenje v duševnem pogledu je smatrati za. neposredno nadaljevanje telesnega, drugače nam življenjsko dogajanje razpade v brezzvezne drobce, človek ima svoje smotre in načrte samo zato, ker je oboje karakteristikum življenja samega. Iskanje in odkrivanje smisla nam je mogoče samo zato, ker ima vse življensko dogajanje in s tem tudi duševno delovanje svoj zmisel. Zavestno dojemanje smisla je najvišja stopnja zmiselnih življenjskih dogajanj. Sicer so vrednote od individua do indivi-dua, od vrste do vrste po nekoliko različne, a bila bi
usodna napaka, če bi hoteli od ugotovitve takšnega odnosa preiti k relativizmu, ki bi vse izenačeval. Naloge, zmisel ln vrednote za organizem se ne določijo lz sedanjega ali preteklega, temveč iz bodočnosti.
Mojster v pozresnosti
Dva znana požrešnima, Francoz Rigoulot in Holandec .Tan Lutten sta se spoprijela te dni v trdi tekmi za prvenstvo v požreš-nosti. Šlo je za večjo nagrado in Lutten, ki si je bil zmage svest, je izjavil, da hoče plačati tudi ves »zajedek«, če propade.
Jedilni list je obsegal po vrsti sledeče obroke: 3 tucate polžev, 2 kg konjskega mesa, pitano kokoš, cel hleb camemberta in 20 banan.
Holandcu se je ustavilo že pri kokoši, dočim je Rigoulot igraje zmagal vse. To Holandcu ni bilo prav in je predlagal, naj bi se spoprijela še z obedom na holand-ski način. Rigoulot je pristal in tako je naslednji dan stalo na jedilnem listu: ome-leta iz 24 jajc in z 1 kg slanine, pitana kokoš. 2 funta roastbeefa in cel hleb eidam-skega sira. Ubogi Lutten pa tudi tokrat ni mogel preko roastbeefa. Ko je pa videl, da je Rigoulot požrl vse to in za nameček še 72 sardin, bi bil kmalu padel vznak od presenečenja.
Dragocena knjiga
Neki draguljar v Bruslju je razstavil redKost. ki jo ogledujejo mimoidoči od jutra do večera. To je Knjižica iz suhega zlata. Lističi imajo velikost 1 in pol cm ter so tako tenki, da jih je komaj mogoče čut;ti med prsti. Strani so popisane, na vsaki je 150. besed. Obseg kr.jižice je 200 strani. Knjiživa je vezana ▼ platino in dotlej še ni našla kupca.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesu, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Novost pariških in
londonskih taksijev
Da imajo pariški in londonski avtotaksiji zvočnike, ki zabavajo človeka med vožnjo, je že davno znana stvar. Zdaj pa bodo prekosili vse druge taksije na svetu z novo originalno uvedbo. Namestili bodo v notranjosti avtomobilov omarice za čokolado, slaščice in obložene kruhke, tako da si bo potnik med vožnjo lahko tudi privezal dušo. Zanaprej se boš torej v Parizu ali Londonu vozil z avtomobilom, poslušal radio in jedel obložene kruhke.
Pristopajte k tfVodmkovi družbi"
Citrona — žrtev kemije
Odkar se je posrečilo kemiji izdelovanje sintetične citronove kisline, Je začelo propadati na Siciliji gojenje citron, ki so bile prej eden izmed glavnih izvoznih predmetov te blagoslovljene dežele. Naravni fa-brikat, ki mu je morala cena že itak pasti na tretjino prejšnje vrednosti, ne more več tekmovati z umetnim proizvodom, velikanske množine zlatih sadežev trohnijo brez haska in obstoji nevarnost, da bo ta stoletni vir dohodka sicilske dežele popolnoma usahnil.
Da preprečijo to nevarnost, so sklicali prizadeti krogi te dni poseben kongres, ki se je bavil samo s tem problemom. Po dolgih razpravah so ugotovili, da bi se dala rentabilnost citronskih nasadov dvigniti z novimi tehničnimi metodami. Po teh metodah bi izdelovali samo najboljši in najtrajnejši limonov sok, izžete sadeže bi uporabili za izdelavo mezge, a pred vsem bi iz njih pridelovali dišeča olja. To bi bila pota, po katerih bi citroni ostalo še nekaj bodočnosti.
Jeziki
Iz neke statistike, ki je izšla v zadnjem času, posnemamo, da je trenutno na zemeljski obli 860 jezikov. Samo v Evropi govore ljudje 89 jezikov. V Aziji so jih našteli 123, v Ameriki 117, na otokih Indijskega oceana in Pacifika pa govore domačini kar 417 jezikov. Poleg tega je še 5000 narečij posameznih jezikov. Ker pa so veliki predeli zemlje, n. pr. ob Amaconki, še neraziskani, se lahko reče, da število jezikov, ki ga navaja statistika, še ni in najbrže še dolgo ne bo zaključeno.
Prava dobrota
današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka
Drago Schwab v Ljubljani. mmmmmmmmmmmmmmmmmama
Ena ženska in pet hrtov
Na pasji razstavi v Londona je prejela ta dama za svoje hrte prvo nagrado
Civilizacijska bolezen
Važnost pravilne prehrane
Ena najčeščih bolezni Je gotovo leni-vost črevesja ali obstipacija. Njeni vzroki so različni. Običajno sledi nepravilni in nenaravni prehrani, Ki je človek in žival v naravnih okoliščinah ne poznata. Spada tedaj tako rekoč v vrsto civilizacijskih bolezni.
Hrana, ki ima v sebi premalo moče in iz katere debelo črevo ne more predelati in izločiti neporabljivih snovi, je najna-vadnejši vzrok lenivosti. Zato se ta bolezen pojavlja rada v primerih takšnih organskih obolenj, ko pacient ne more zauži-vati hrane z zadostno količino neporabnih snovi, ki spodbujajo delovanje debelega čreva. Ljudje mislijo, da bo bolniku kaj koristilo, če mu dajejo mnogo mehke hrane, mesnih in sadnih sokov, pa mu s tem baš pripravijo obstipacijo. V takšnih primerih pomaga le radikalna sprememba diete, namestu pšeničnega kruha, mora zauživati n. pr. kruh z mnogo sirovih vlaken, sirovo zelenjavo in sadje, mnogo maščobe in sladkornih snovi.
V primerih, da se je lenivost pojavila zaradi tega, ker je človek preziral zna-
Doline izginjajo . • •
Most, ki so ga nedavno zgradili v Sarrauski dolini v Auvergneju.
menja, ki napovedujejo izločevanje neporabnih snovi iz telesa, in so mu otopeli črevesni živci, pomagajo spet zunanja sredstva in lokalne dražitve črevesja. Hujše pa je v primerih nervoznih motenj presnove, ki temeljijo pred vsem na tem, da začenja v debelem črevesu gniti in vreti, po čemer nastanejo bolestni koliki, ki ovirajo izločitev neporabnih snovi. Poleg ko-likov se tu rado pojavlja težko dihanje in včasih nekakšna vrsta psihoze; a kot posledica nastopajo želodčni kamni, tvori v črevesju, kožne bolezni itd. Proti tem obolenjem, ki imajo svoje korenine povsem drugje, je medicinska znanost često brez moči, ker jim more le v redkih primerih dognati pravi vzrok.
Naravna prehrana in red v življenju sta v vsakem primeru najboljše jamstvo, da se človek obvaruje neprijetnih in često nevarnih bolezni.
PokuSevalci piva
Strokovnjaki za pivo pokušajo na neki razstavi v Londonu 7000 steklenic nanovo
zvarjene pijače
Gejše naj
izginej®
Japonski notranji minister je odločil, da morajo izginiti vse čajarne, ki zaposlujejo še gejše. Koncesije za takšno čajarno ne prejme nihče več in tako bo v kratkem konec prastare, zanimive japonske ustanove.
Ta ustanova pa seveda 2e zdavnaj ni več to, kar je bila včasih in gejša ima danes
drugačen pomen nego pred davnimi leti. Gejša, ki jo poznamo Evropci iz potopisov in operet, je v japonskem smislu prav za prav neke vrste natakarica in se imenuje v nasprotju s pravo gejšo »šoki«. Prava gejša, ki je dobila svojo izobrazbo na veliki šoli v Kiotu, je še danes spoštovana igralka in plesalka ter da nekaj na to, da je nihče ne zamenja s šokijo, ki ima dolžnost, da streže z večnim nasmehom na obrazu vsem željam dobro plačujočega gosta v čajarni.
V velikem delu vseh primerov ni šoki nič drugega nego to, kar naša
prostitutka in Je zato popolnoma v redu, da Jo hočejo oblasti zatreti. Večinoma jo je lastnik čajarne pridobil od njenega očeta na račun kakšnega posojila in je smel z njo razpolagati, dokler ni bilo to posojilo plačano, kakor Je hotel. A le redkokdaj si je moglo dekle toliko zaslužiti, da bi si odkupilo svobodo; lastnik ji je zaračunal dragocena oblačila in nakit, vzgojo in hrano, ki jo
Pot iz čajarn v industrijske obrate
je prejela od njega, in dolg je narasel tako, da bi morala živeti še eno življenje, če bi se hotela rešiti dolgov prvega. Vlada je sicer že pred leti prepovedala zastavljati
žive ljudi za denar,
toda lastniki čajarn so našli luknjo v teh prepovedih, ki jih je napravila nesmiselne. Svoje gejše so enostavno adoptirali in paragrafi jim niso mogli do živega. Zdaj pa se je vlada odločila za temeljitejše ukrepe, ki bodo sistemu čajarn s kupljenimi gej-šami napravili najpozneje v treh letih konec.
Kam se bodo obrnila potem vsa ta. dekleta, ki živijo danes sicer v bistvu tragično, a kolikor toliko brezskrbno življenje? Nu, Japonska potrebuje
cenenih delovnih moči za svoje tovarne, ki se hoče z njihovimi proizvodi polastiti svetovnega trga. Tovarne že čakajo in večno smehljajoča se dekleta pridejo iz relativno luksurioznega življenjskega videza v suhoparno življenje resničnosti, kjer bo treba za vsakdanji in morda nezadostni košček kruha trdo delati. Namestu da bi bile sužnje svojih po-edinih gospodarjev, postanejo
sužnje industrializiranega družbenega reda.
Ali Je to pravilna rešitev tega problema in da-li bi se stvar ne dala urediti kako drugače, tega sistem ne vprašuje.
Z letalom med Melanezijci
Rod krasotcev in lepotic, ki izumira
Po enoletni odsotnosti se Je vrnil na Dunaj znani potovalec dr. Hugo Adolf Ber-natzik, ki je bil odšel pred vsem za to, da kartografira neko veliko pogorje v bivši Nemški Gvineji in razišče malo znane dele Salomonovih otokov. Na svojih potovanjih je uporabljal deloma letalo, deloma čoln, kakršne imajo domačini. Posebno dosti zanimivega ve povedati
o Salomonovih otokih, ki so ga zanimali v prvi vrsti z etnološkega stališča. Na njih je proučeval tudi vzroke propadanja domačinskih rodov. Ti rodovi melaneškega plemena se odlikujejo po neverjetni lepoti, so pa, žal, v popolnem izumiranju, ki se bržkone ne bo dalo več zadržati, štejejo še kakšnih 80.000 oseb. Pred nekoliko leti je bilo na glavnem otoku Malaiti še kašnih
40.000 Melanezijeev, danes jih je komaj 20.000, otok Joiselle je imel 20.000 prebivalcev, Bernatzik se je naravnost prestrašil, ko jih je našel komaj še 4000, otok Ulada je od 10.000 prebivalcev padel celo na 1000!
Otočani so bili zelo gostoljubni, Bernatzik pa je obiskal marsikateri otok in rod kot prvi belokožec, vrhu tega še z letalom,
kar Je bilo za domačine seveda silovita senzacija. Samo enkrat je prišel z nekim rodom v spor, ko je kupljenega prašiča
Maščevalna zavrnjena ljubezen
Atentat z bacili paratifusa in tifusa
Pred dobrim mesecem dni, 4. septembra t. 1. so našli v fotografskem oddelku Patološkega zavoda na Dunaju 321etnega fotografa Feliksa Fialo mrtvega. Zastrupil se je bil s svetilnim plinom. Samomorilec je zapustil več pisem, v katerih je pojasnil, da gre v prostovoljno smrt zaradi slabega denarnega položaja. Policija je začela poizvedovati o resničnih vzrokih samomora, pa je prišla zadnji čas do docela drugih zaključkov. Pred tremi tedni je namreč zbolela strojepiska Patološkega zavoda Grubauerjeva. Preiskava je dognala, da je inficirana z bacili tifusa in paratifusa. Zdravniki nikakor niso mogli najti verjetnega pojasnila za nastanek bolezni, zato so jim priskočili na pomoč detektivi. In glej, posrečilo se je dognati, da je tri dni pred svojim samomorom ponudil Fiala Grubauerjevi žemljo z maslom, katero je strojepiska sprejela ln pojedla. Bolezen se ni takoj pojavila, ampak je nastopila čez nekaj časa. Ozadje infekcije pa je prav zanimivo. Fiala je bil namreč v Grubauer-jevo
zaljubljen
in Jo je že dalje časa zalezoval z ljubeznijo, katere pa mu strojepiska ni hotela vračati. Povabil jo Je nekajkrat na izlet in je šla z njim, ko pa je postal proti nji vsiljiv, mu je povedala, da je zaročena in da naj ne išče več njene družbe. To je Fialo očividno potrlo. Preden je izvršil samomor, je v laboratoriju poiskal
epruveto s kužnimi bakterijami
in primešal kulture paratifusa in tifusa maslu, ki ga je potem namazal na kruh ter ga dal Grubauerjevi. Strojepiska je našla po Fialovem samomoru v pisalnem stroju listek z besedami: »Obsodil sem vas na strašno kazen, ki se je začela 1. septembra. Tako se bova le našla, čeprav v drugačnih okoliščinah kakor sem vedno mislil.« Listek je bil brez podpisa, šele zdaj, ko je zbolela in niso zdravniki našli nobenega pojasnila za okuženje s tifusom in paratifusom, je prišlo Grubauerjevi na misel, da je listek najbrže napisal in ga ji pustil zavrnjeni snubec, ki ji je v odmoru ob desetih zjutraj daroval
žemljo z maslom.
Fiala je bil že dolgo nameščen v bakteriološkem institutu, kjer je izdeloval barvaste fotografije kultur bacilov, v prostem času pa je prepisoval, tudi zdravniška spričevala o analizah. Predstojniki so videli v njem zelo vestnega, inteligentnega in sposobnega delavca, zato so mu puščali prost dostop do laboratorija, kjer so gojili bakterije. Tam je mož izmaknil epruveto z bacili, ki so se mu videli najpripravnejši za atentat na strojepisko ki je zavračala njegovo ljubezen. Ker je bil Fiala morfinist
in zelo razdražljive narave, ni čudno, da se je v njegovih razgretih možganih skuhala takšna osveta, katero plačuje nedolžna žrtev zdaj s svojim zdravjem.
ustrelil, namestu da bi ga z mnogimi ceremonijami zadavil, kakor zahtevajo stare otočanske tradicije. Vendar se je ta spor srečno iztekel.
Na Novi Južni Gvineji je odkril rod temnih pritlikavcev, ki živijo v kočah na visokih drevesih. Ves promet od koče do koče se v teh pragozdnih vaseh vrši 20 in več metrov nad zemljo, na tla pa vodijo lestve, ki jih pritlikavci ponoči dvignejo v kočo, tako da ne more nihče do nje. To ima svoj pomen. Rod je živel prej v vaseh na zemlji, toda divji lovci na glave so ga tako napadali, da jim je pobegnil med veje nedostopnih dreves, kjer mu ne morejo do živega.
ANEKDOTA
Bernard Shaw je odvrnil neki sestri Armade spasa, ki mu je gostobesedno slikala vse krasote neba: »Ne motite se. Ne besom bi dal prednost, ker vlada tam prijetnejše podnebje, a tudi peklo bi ne bilo zanič, ker naletiš tam na zanimivejšo družbo,«
VSAK DAN ENA
Dama, ki si je močila lase z vodo za izpadanje las namestu z vodo za pospeševanje rašče las.
Gospodarstvo
Ureditev poslovanja zadrug za brezobrestna
posojila
Dve naredbi podbana dr. Pirkmajerja
Podban dr. Pirkmajer je kot namestnik bana izdal na podlagi 5 65.. 66^ to 67. zakona o notranji upravi naredbo glede delovanja brezobrestnih gradbenih hranilnih zadrug. Naredba, ki se nanaša na poslovanje zadrug za smotreno štednjo kakor tudi srradbenih hranilnic, določa v 1. členu, da smejo na področju dravske banovine delovati društva in zadruge, ki dajejo po pravilih maloobrestni ali brezobrestni kredit za gradbene ali druge namene, ne glede na to ali sprejemajo pri tem brezobrestne hranilne vloge ali ne, le tedaj, če je njih gospodarska baza zagotovljena na na-
stooen način:
V pravilih mora biti določeno, kako se zagotovi likvidnost tudi za primer, da dotok nadaljnjega članstva izostane in da je potem organizacija vezana samo na sredstva dotedanjih hranilcev in posojilojemalcev. Likvidnost se lahko zagotovi s tem da se določi daljši rok obveznega ©tedenja pred dodelitvijo posojila, nadalje da se dotira primeren rezervni fond, ki se pl o donosno naloži, odnosno da se plodo-nosno naloži določena osnovna glavnica.
Obremenitev članstva mora biti čimbolj enakomerna. Hranilci ne smejo biti obremenjeni z drugimi dajatvami kakor z vpisnino, ki ne sme presegati višine deleža. Vse stroške poslovanja nosijo samo posojilojemalci. Ti upravni stroški pa ne smejo presegati 3 odstotkov od vsote posojila. S plačilom teh stroškov mora biti krito vse poslovanje organizacije in se dru<*e dajatve od članstva ne smejo zahtevati. Pri zadrugah, ki niso zgrajene na brezobrestnem sistemu, predstavlja omenjeni odstotek (3%> razliko med aktivno in pasivno obrestno mero.
Cas dodelitve posojila ne sme biti odvisen od srečo, ampak se mora dati že v naprej relativno izračunati. Izključen je zaradi tega vsak loterijski sistem in sistem količnikov. Hranilci tudi ne smejo biti razdeljeni v razrede z relativno določenima vsotami bodočih posojil, čakanje na posojilo mora biti za vse razrede enako urejeno in se ne sme en razred okoristiti na škodo drugega. Posojila se smejo dodeljevati samo proti zadostnemu jamstvu, bodici na prvo hipoteko ali na dirug enako varen način po načelih pupilarne varnosti. Pri prevzemu člana mora biti sklenjena
pogodba, v kateri morajo biti določene vse obveznosti člana za časa članstva in način, kako se pogodba odpove ter izvrši izstop. Obrazec pogodbe mora biti določen v pravilih.
V nadaljnjih členih določa naredba. da je sprejemanje članov in hranilnih vlog prepovedano obstoječim in bodočim organizacijam, dokler ne prilagode svojih pravil gorjim pogojem. Obstoječe ta novo ustanovljene organizacije morajo v enem mesecu predložiti naredbi prilagodena pravila kr. banski upravi zaradi opustitve delovanja. V svojem poslovanju morajo vse te organizacije pošiljati kr. banski upravi mesečna poročila na obrazcih, ki se predpišejo. Za nadziranje delovanja se postavi državni komisar, ki ima pravico prisostvovati vsem sejam in sestankom in sistirati sklepe proti naknadnemu odobrenju nadzorstvenega oblastva. Prekrški gornjih odredb se kaznujejo z globo od 10.000 Din, odnosno z zaporom od 1 do 20 dni. Naredba, ki je bila izdana 20. t. m., je stopila takoj v veljavo. Organizacije, ki jim bo dovoljeno celotno delovanje, bodo objavljene v listih.
Prepoved zbiranja članov po agentih
Istočasno je namestnik bana dr. Pirkma-jer izdal še drugo naredbo na podlagi istih členov zakona o notranji upravi, s katerim se prepoveduje nabiranje članstva za registrirane pomožne blagajne, kakor tudi za hranilne in posojilne zadruge zunaj njih poslovnega lokala. Hranilne in posojilne zadruge ne smejo delati reklame po listib, lepakih ali letakih, ki bi navajala neresnične podatke odnosno bi z razdelitvijo velikih in malih črk v stavkih ali na drug zvit način zavajala interesente v zmoto glede načina, časa in višine članskih dajatev, glede pridobitve posojila oziroma zavarovalnine. Tudi se ne smejo objavljati zahvale po listih. Omenjenim organizacijam je dovoljeno sprejemati denar samo na njihovem poslovnem sedežu. Prepovedano je zbirati denar (vpisnine, prispevke in pro-viziie) no agentih, akviziterjih ali zaupnikih. Prekrški gorn je prepovedi se kaz: nujejo po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 Din oziroma zaporom od 1 do 20 dni. Tudi ta naredba je stopila takoj v veljavo.
Predsedstvena seja Zveze trgovskih združenj
V četrtek se je vršila v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani tretja seja predsedstva Zveze trgovskih združenj. ki go se ie udeležili skoro vsi iflani predsedstva Predsednik g. Josip J. Kavčič je po uvodnem nagovoru, v katerem se je spomnil žrtve letalske nesreče trgovca Iv. Zura-ja in senzala Antona LuBina ter nenad^ ma umrlega glavnega tajnika borze dr. uo-brile podal poročilo o našem zunanjetrgov-skem položaju in podrobneje orisal gospodarski položaj napram Nemčiji, Italiji m
A ztpza je po skapščini v Kamniku izvršila vse sklene predkonference in sk-ipscine. Spomenica, ki je bila odobrena na predkon-ferenri zveznih delegatov, je bila razposlana s spremnimi pismi vsem pristojnim ministrstvom, narodnim poslancem in senatorjem ter vsem stanovskim organizacijam v državi. Trgovstvo je s to spomenico hotelo vzbuditi zanimanje za upravičene težnje trgovstva pri vseh odločujočih čmite-
liih. . , ,
Vprašanje krošnjarstva se je v poslednjem času nekoliko zganilo z mrtve točke. Kralj, banska uprava je izdala stroge ukrepe proti krošnjarstvu in posečanju zasebnikov do potnikih. Zveza ie ooozorila na krošniarstvo in posečanie zasebnikov tudi komando žandarmerijskega polka v Ljubljani in io naprosila, da odredi vs-em orož-niškim postajam najstrožji postopek proti krošniarjem in potnikom, v smisi.i zakonskih določb in ukrepov kralj, banske uprave.
V davčnem pogledu je treba ugotoviti, da je državno gospodarstvo v stishi in da potrebuje večjih dohodkov. Vendar na je v težki stiski tudi vse zasebno gospodarstvo. ki zato ne zmore pretiranih davčnih bremen. V poslednjem času se ie poostril davčni postopek in nekatere danščine so se znalno povišale. V obrambo interesov davkoplačevalcev bi bilo po*rebno. da se vse gospodarske organizacije združijo v skupno akcijo; ustanovila nai bi s° pisarna. k! naj bi bila vsem gospodarskim krr. g>m v davčnih zadevah na rarnolago
Konec meseca avg.ista ie bila v Beogradu ustanovna skupščina Zvez«? trgovskih združenj za področje beograjske in sVop-ličinfcke zbornice in področii ki gravitira jo na Beograd. Osnovanje te Zveze se je izvrglo po ideii, ki jo je dala srbskemu trgovskemu združenju v Beogradu na."n organizacija. Živahno se deluje sedaj na tem, da se osnujejo Zveze trgovskih združenj v vsfh ostalih banovinah, o Irosno zborničnih področjih, ter da se j postavi nato Centralni odbor zvez trgovskih združen', kot vrhovna stanovska organizaria jugoslovenskega trgovstva Predsednik Kavčič je nato razvil načrt o reševanju vs^h uoAnodarskib. kulturnih in socialnih zadev na stanovski podlagi in zlasti poudaril :Kitrcbo po enotni 'n močni stanovski organizaciji, ki naj usposobi trgovstvo za smotreno udejstvo-vanif v narodnem gospodars"vu.
Obširno se je razpravljalo niti o načelnih vprašanjih. ki se tičeio'bodočih volitev v Zborn^cr za TOT in so bili naprav'jeni tozadevni sklepi. Za tem so razpravljali o cf!lnku kr banske uprave v oogledu spremembe pravil trgovskih združeni in o izdaji »SI lžbenega glasila«. Zaradi prekratkega časa ie bila razprava o pripravljalnih delih za osnovanje Trgovske bolniška blagajne preložena na prihodnjo sejo.
Vsak naročnik Jutra" je zavarovan za i G 000 Din!
Obdavčenje gsodnajemnin
Prejeli smo: Članek, objavljen pod tem naslovom v »Jutru« od 13. t. m. je vzbudil pozornost in zadoščenje pri vseh prizadetih. Docela pravilno navaja, da imajo podnajemnike samo one stranke, ki živijo v 6kromnih razmerah in ei s tem olajšajo plačevanje še vedno previsokih najemnin. Jasno je, da ie vsak podnajemnik kolikor-toliko v nadlogo. Strankam povečini ni znano, da spada med odbitke tudi ustrezajoči del najemnine, ki jo stranka sama plača. Zato mnogi izkazujejo čisti donos od podnajemnine v previsokem znesku. Znan mi je primer, kjer bi stranka lahko navedla ta odbitek s 4000 Din, pa tega ni storila, ker ii določilo ni bilo znano in je dobila plačilni nalog za rentnino in doklade v znesku 14o0 Din.
Uradnik, ki odmerja retnino, ima na razpolago vse podatke o stanovanju, t. j koliko sob ima stranka in koliko plača čiete najemnine. Ako vidi tedaj v prijavi, da odbitki za najemnino niso upoštevani, bi storil to prav lahko ex offo, kakor 6tori to tudi v onih primerih, če pozabi stranka navesti podatke, ki govorijo v prilog davčne uprave. Naše davčno uradništvo bi moralo gledati na to, da davke odmeria pravično in strogo po zakonu, ne pa samo na to, da doseže čim višje davčne osnove Uverjeni smo. da drugod tako ne postopajo. zato je popolnoma upravičena nejevolja prizadetih zarp.d' tega postopanja. Želimo, da bi tudi naše davčno uradništvo čutilo v resnici socialno, kakor to poudarja v raznih svonh izjavah.
Mnogo je najemnikov, ki ne zmoreio visoke najemnine, pa so primorani oddajati sobe v podnajem. Podnajemnine za sobe pa so že pred leti precej nazadovale, tako da se mora ma^sikak najemnik zadovoljiti s podnajemnino v taki višini, ki mu krije komaj ustrezaioči del najemnine, ki jo mora sam plačati hišnemu gospodarju. Pogosto pa podnajemnina niti tega zneska ne krije. Pa tudi v ugodnejših primerih le redko ostane po odbitku stroškov za perilo, razsvetljavo, ev. zajtrk itd. ter končno primernega zneska kot odškodnine za postrežbo (ki ne more biti predmet obdavčenja z rentnino) kak dohodek od imovinskih predmetov ali imovinskih koristi. Le taki dohodki pa se dado obdavčiti z rentnino. Prizadeti najemniki, ki smatrajo, da jim je davčno oblastvo neupravičeno ali previsoko odmerilo rentnino na podnaiem, se lahko pritožijo v roku od 30 dni od dne vročitve obvestila in plačilnega naloga na finančno direkcijo pismeno aH pa ustmeno na zapis nik (oritožbo ie kolkovp.ti z 20 Din). Ker pritožba ne zadrži plačila davka, lahk.-'"stočasno vložijo tudi prošnjo za odlok pla čila.	_
Gostso^arske vesti
= Oprostitev blokiranih terjatev v Španiji. Kakor znano, je španska vlada pred letom dni blokirala terjatve, ki so jih imeli naši lesni izvozniki v Španiji. Blokirane jugoslovenske terjatve znašajo več deset milijonov Din. Po daljših pogajanjih je sedaj španski poslanik v Beogradu Torihos dosege! pri svoji vladi, da je ukinila blokado" teh terjatev. Poslanik Torihos. ki se je ves čas mudil v Madridu, se že vrača v Beograd s tozadevnimi pooblastili.
—- »Gradja za statističko-kon junkturalna izstraživanja«. Pod gornjim naslovom je pričel Zavod za pospeševanje zunanie trgovine izda jati prilogo k svoji 14 dnevni reviji »Glasnik«. Ta priloga vsebuje v prvi številki podatke o naši zunanji trgovini v luči indeksnih številk, nadalje indeksne številke, ki se nanašajo na kmetijsko in rudarsko produkcijo, na tržišče kapitala in na gibanje prometa.
Gibanje zavarovanega delavstva ▼ Jugoslaviji. Po podatkih »Radničke zaštite«, je število zavarovanih članov ori organih
SUZOR-ja, ki Je od februarja do junija sezonsko naraslo od 485.372 na 537.195, v juliju zopet nazadovalo na 521.177. Tudi je od junija na julij padlo, in sicer od 557.286 na 549.806.
= Znižanje diskonta v New Yorku. Newyorška federalna rezervna banka je znižala svoj diskont od 2 in pol na 2 odst. Dosedanji diskont v višini 2 in pol odst. je bil v veljavi od 26. maja L 1 Ta ukrep je v zvezi s politiko razširjenja kreditov in naj olajša gospodarstvu najemanje novih kreditov.
= Steklarski kartel. V svoji številki od 17. t. m. utemeljuje »Trgovski list« nujno potrebo kartelnega zakona v naši državi ter navaja kot vzgled razmere, ki vladajo pri nas glede stekla. Na evropskem steklarskem trgu zavzemajo dominanten položaj francoska, belgijska, češkoslovaška in nemška steklarska industrija. Te industrije so se svoje dni precej ostro med seboj borile, katera da si osvoji južno-vzhod-ni evropski steklarski trg, ki ga je češkoslovaška steklarska industrija smatrala vedno za svojega. Ko so se Nemci pripravljali, da prodro na ta trg, so češki steklarski industrijalci odgovorili s tem, da so nakupili nemške steklarne. Pred nekako dvema letoma so skušali prodreti na ta trg Belgijci in takrat se je pri nas steklo zelo pocenilo, a tudi njegova kvaliteta se je izboljšala. Toda medsebojna konkurenca steklarskih industrij je trajala le kratek čas in kmalu je bil sklenjen mednarodni sporazum, pravilno steklarski kartel vseh štirih največjih steklarskih držav in južno-vzhod-ni evropski trg je prišel pod interesno sfero čeških steklarn. Da bi se razvila pri nas domača steklarska industrija, je bila uvedena zaščitna carina na steklo v višini 14. 17 in 22 zlatih Din na 100 kg (po vrsti stekla). Kmalu so zgradili steklarno v Zaje-čarju, ki pa je le malo časa delala, nato ustavila delo in prešla v last češkoslovaškega steklarskega koncema. Zaječarska j steklarna je izdelovala steklo še na star način, mesto na novi mehanični. Okensko steklo smo še pred leti večinoma uvažali in pri potrošnji 700 do 1000 vagonov je znašala carina 12 do 18 milijonov Din. Takoj po sporazumu z drugimi steklarskim' karteli je zvišala češka steklarska industrija okensko steklo od 7 na 9 Kč za kvadratni meter, lani v avgustu pa na 22 Din, franko Beograd in neocarinjeno. Tako je bil pripravljen teren in kmalu je nastala v Pančevo ob Dunavu nova moderna steklarna, pri kateri je češkoslovaški steklarski koncem Vitrea, da bi, bil njegov položaj tam sigurnejši, zainteresiral še francoski steklarski koncem. Ko je bilo še doseženo, da se tarfl ne odbija več pavšalno od tovora (s čemer se je carina povečala še za 6 do 7 odst), je mogla pančevska steklarna pričeti s prodajo svojega stekla, pri čemer je dobila še to prednost, da plačuje za 1.4 odst. manjši skupni :davek na poslovni promet nego se plača za uvoženo steklo. Dokler še ni delala pančevska steklarna, je veljalo tuje steklo 13.60 Din za kvadratni meter brez carine, z vsemi stroški pa 25 dinarjev. Danes pa se plača v Pančevu za steklo 31 Din, to je za 6 Din več ln skoraj trikrat dražje, kakor je veljalo preje neocarinjeno belgijsko ali češkoslovaško steklo. Država je dobila prej od carine po 18 tisoč Din od vagona, danes pa več ne dobi tega denarja, ker gre carinska zaščita v korist novi tvornici, ki ima še za 7000 do 9000 dinarjev drugih ugodnosti pri vagonu. Država izgubi tako okrog 15 milijonov carinskih dohodkov, v korist pančevski tvornici, ki ima monopolni položaj in uživa vso carinsko zaščito. Produkcijski stroški te tvornice, kolikor ostanejo v naši državi (mezde, sirovina, davki), na znašajo komaj 10.000 Din pri vagonu. Tuji steklarski in-dustrijci imaio torej danes pri vagonu 8000 do 10.000 Din več dobička, kakor pa so ga imeli, dokler se niso odločili za to žrtev, da nam zgrade steklarsko tvomico.
= Grška Narodna banka je ponovno znižala diskont Grška Narodna banka je že letos v početku junija znižala svoj diskont od 9 na 7%%. Sedaj poročajo iz Aten, da je banka ponovno znižala diskont od 7% na 7%.
= Podjetja, ki izvažajo v Belgijo. Belgijsko poslaništvo v Beogradu želi sesta viti seznam vseh onih jugoslovenskih podjetij, ki izvažajo blago v Belgijo. Vsa tozadevna podjetja dravske banovine so na-prošena v njih lastnem interesu, da se blagovoljno pismeno javijo belgijskemu konzulatu v Ljubljani, po možnosti z navedbo vrste eksportnega blaga, kvantitete in vrednosti letno.
—	Ugodni potek vpisa avstrijskega notranjega posojila. Kakor poročajo z Dunaja, se vpisovanje notranjega 4-odstotnega pre-mijskega posojila ugodno razvija. V vladnih krogih sodijo, da bo mogoče izdati celo dva bloka tega posojala (vsak blok po l00 milijonov šMingov), zakaj že preteklo soboto je skupna vsota vpisov dosegla 100 milijonov, sredi tekočega tedna pa se je sk-upni rezultat vpisa dvignil že na 150 milijonov šilingov (1290 milijonov Dinl.
= Oddaja dnevne dobave mesa za čas od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1934 se bo vršila potom uistmene pogodbe 25. t. m. pri intendanturl komande dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani.
r= Prodaja drv. Direkcija Sum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 3 in 4. novembra ponudbe glede prodaje bukovih drv.
—	Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27 t m. ponudbe glede dobave 150 kg klo-bučevtne, 580 kg žitnikov in 36.000 komadov zatikačev. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 300 kg belih krp za čiščenje strojev in 200 m Jeklenih vrvi, do 9. novembra pa glede dobave 3000 kg ben-aina, 350 komadov raznih žarnic in 150 omotov krovne lepenke.'Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 13. novembra ponudbe glede dobave govejega loja, petriks paste, voščenih sveč, stearln-skih sveč, brodskega ventila in 50 metrov kabla, do 15. novembra pa glede dobave ca 2000 kg pločevine ln 23.000 komadov
medeninastih vijakov. Dne 10. novembra
se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave barv za plovne edini ce.
=r Dobave. Direkcija državnega rudnika Kaikanj sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 1 trofaznega elektromotorja m 2000 kg bencina. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejem do 2. novembra ponudbe glede dobave cevi brez šiva in 10 komadov flanš.
Hmelj
+ Znatno oživi jen je hmeljske trgovine v Češkoslovaški. Kakor poroča »Venkov« od 21. t m., kupujejo v žateškem okolišu v brzem tempu glavno hmelj srednje kakovosti in se je promet v petek znatno dvignil. Cene se gibljejo med 1800 do 2200 Kč za 50 kg, pri čemer je bila zgornja meja cen dosežena pri večini prodaj. Zaloge hmelja v žateškem okolišu se cenijo na komaj 2000 stotov. Prav tako je oživelo povpraševanje po hmelju v rudniškem okolišu. Za dobro blago se plača 1400 do 1500 Kč. za slabše 1250 do 1400 Kč za 50 kg. Tudi tukaj dosegajo cene v večini primerov gornjo mejo. V roudniškem okolišu leži še okrog 3000 stotov hmelja. Tudi Uštek javlja podobno živahnejše nakupovanje.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 21. oktobra.
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.49 mili iona Din nasproti 7.81, 2.36, 2.23 in 4.07 milijona dinarjev v zadnjih 4 tednih. Na deviznem trgu so bile ves teden v središču zanimanja fluktuacije dolarja in funta. Deviza New York (ki je v Curihu sredi preteklega meseca padla že na 3.25 švic. franka za dolar), je od sobote na ponedeljek poskočila od 3.55 na 3.75. Na intervencijo New Yorka proti dvigu je naslednji dan zopet popustila Povpraševanje po dolarju pa je bilo nadalje veliko in se je tečaj zadnje dni znova dvignil na 3.65.
Na ljubljanski borzi je dolar včeraj no-tiral 51.40 Din za dolar (srednji tečaj skupaj s premiio). Vzporedno se je dvignil tudi funt. Deviza London je danes notira-la v Curihu 16.65 (v.eraj 16.50).
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi ves teden mirna, zadnje dni pa se je Vojna škoda okrepila za neka i točk in se je včeraj trgovala po 244 in 246.
Deviz©
Cnrih. Pariz 20.195. London 1665, New york 365, Bruselj 71.975. Milan 27.21, Madrid 43.15. Amsterdam 208.15. Berlin 123.15. Dunai 57.30. Stockholm 85.85, Oslo 83.65, Kobenhavn 7435, Praga 15.33, Varšava 57 50, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.61, London 29.27, Milan 47.88, NewXork 638.75, Pariz 35.55. Praga 25.67, Curih 176.01. 100 Š v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Dunaj. Državne železnice 16.20, Alpine-
Montan. 9.35.
Blagovna tržišča
LES.
Kljub znatnim povpraševanjem po sezonskem bifgu~ se splo.šna s'.t :acija na lesnem trgu še vedno ni obrnila na bolje- Na tu-kaišni^m lesnem tržišču vlada nespremenjeno živahna tendenca. Zaključkov ni za znamovati, medtem ko fe pričakovati znatnega prometa v testonih. Cene so v splošnem nespremenjene razen za drva, katerih izvoz se je močno povečal.
ŽITO
+ Chicago. 21. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 82.75. za maj 85.875, za julij 84.75; koruza: 43.25, za maj 49, za julij 51.50; rž: za maj 54.
+ Winnipeg, 21. oktobra. Začetni tečaji: za december 60.25, za marc 65
+ Novosad«ka blago ma borza (21. t. m.) Tendenca stalna Prometa je bilo 77 vagonov. Pšenica; baška, okol. Sombor, okol. Novi Sad, baška potiska in ladja Tisa 98 dO 100; baška ladja Dunaj in Begej 98 do 99; *rednjebaška 99—101; gorn jebaška 102—103; gornjebanatska, sremska, slavonska 97—98; južnobanatska 91—92 Oves: baški. sremski in slavonski 51—53 Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 61—63. Koruza: baška, sremska 68 — 70; okolica Sombor 09 — 71: slavonska 71 — 73; baška ladja Begej 70 _ 72; ladja Tisa. Du-
nav 71 — 83; baška, sremska nova, satena, za oktober. Pariteta Indjija 61 — 63. — Moka: baška, banatska »Og« in >Ogg« 190—210; »2« 170—190; >5« 160 do 170; >6« 110—120; >7« 80—90; >8« 57.50 do 62.50; sremski' in slavonska »Og« in »Ogg« 180—195; »2« 160—180; »5« 140 do 160; »6« 105—115; »7« 75—85; >8« 55 do 57.50. Otrobi: baški, sremski 44 — 46; ba-uatski 43—45. Fižol; baški, sremski beli 130—135.
VINO.
+ Vinsko tržišče v dravski banovini
(21. t m.) Lepo vreme v tem tednu je še nekoliko pospešilo zoritev grozdja, v mnogih krajih pa tudi splošno trgatev, zlasti belega grozdja, ki je doseglo 16 do 18 ®/o sladkorja. Črne, bolj pozno zoreče sorte, eo ostale še na trti, da bolj dozore. Ponujajo se že novi povreli mošti štajerskih in dolenjskih belih vrst po 4 do 5 Din, portu-galka in črni bjrgundec pa po 4.50 do 5 Din in tudi po višji ceni. Zanimanje za take mošte je še neznatno, ker cene ne kon-venirajo in ker imajo gostilničarji še dovolj starega vina. Stare zaloge pri producentih se vedno boli krčijo, zato so cene stalne od 4 do Din za boljša llodstotna namir na vina in po 5.50 do 6.50 in 7 Din za finej-ša sortna vina. Dobijo se pa tudi še partije izpod 4 Din. Kaže, da so cene dosegle svojo višino, da bodo pričele padati, ko oživi kupčija z novimi vini.
ŽIVINA.
+ Živinski sejem v Ptuju. Na sejmu 17 t m. je bilo 222 krav. 78 telic, 170 volov 21 bikov in 96 konj, skjpaj 587 glav. Prodanih pa je bilo 238 glav. Cene za kilogram žive teže so bile: kravam 2.25 do 4, teli-eam 3 do 4.50. volom 3 do 4.50. bikom 3 do 4.25 Din. Konji so se prodajali po 650 do 3250 Din Na sviniski sejem 18. t. m. pa je bilo pripeljanih 144 prascev in 161 svinj. Prodanih pa je bilo samo 67 repov. Cen* prascem so bile po 80 do 180 Din za rep Prolenki so se prodajali po 6.50 do 7.50, ooldebele svinje po 7-50 do 8 in plemenske svinje po 6 do 7 Din za kilogram žive teže.
Zahvala
Prireditev nogometne tekme med nameščenci kr. banske uprave in OUZD preteklo nedeljo je prinesla v prid poplavljencem 5011.75 Din čistega dobička. Da je prireditev dosegla tako moralen kakor finan. cijelen uspeh gre v prvi vrsti zahvala pokrovitelju gospodu banu dr. Dragu Maru-šiču, ki je s svojim velikodušnim darom pripomogel do čim večjega finančnega efekta, dalje gre zahvala gg. članom častnega odbora podbanu g. dr. Pirkmajerju Otmarju, Iv. Tavčarju, predsedniku OUZD, dr. Joži Bohinjcu, ravnatelju OUZD, in županu dr. Dinku Pucu. P prv* vrsti pa ljubljanskima dnevnikoma »Jutru« in »Slovencu«, ki sta objavljala brezplačno dnevne vesti, kakor tudi Ijublj. nogometnemu podsavezu ta športnemu klubu ylllrija« za brezplačno prepustitev igrišča, nadalje tiskarni »Merkur«, družbi Aloma Company in družbi »Papirol« za brezplačno reklamo, g. ravnatelju mestne vrtnarije in upravi radio postaje. Slednjič izrekamo zahvalo moštvu, ki je nastopilo pri tej tekmi, ter tovarišem in tovarišicam lz vrst javnih kakor privatnih nameščencev, ki so s svojo propagando pripomogli do tega finančnega uspeha v prid bednim poplavljencem dravske banovine.
Vitamin v človeški kaži
Pred nekoliko leti so odkrili, da nastaja v naši koži pod vplivom ultravioletnih žarkov v neznatnih količinah vitamin D, ki je tako važna, antirahitlčna sestavina mnogih naših živil, n. pr. jajc, mleka, pese, špinače, med drugim tudi ribjega olja. V teh neznatnih količinah pospešuje rast kosti in sedaj tudi razumemo, zakaj nam poletno ali umetno obsevanje kože dč tako dobro.
Pred kratkim pa je uspelo znanosti, da je pridelala z obsevanjem nekaj tega vitamina tudi v tolšči ovčje volne, v lanoli-nu, ki je važno izhodišče naših kožnih mazil. Mazila s tako prepariranim lanolinom so se že pojavila na trgu in jih zdravniki priporočajo posebno za zimske mesece, ko so prilike za naravno obsevanje z uit-a viole tnimi žarki tako omejene. Takšna mazila osvežujejo funkcije kože ta vsega telesa, delujejo kot zdravilo proti raznim boleznim in so terapiji ustvarila novo pomemb-no podlago.
Dogodki za mejo
Župnik dr. Požar umrl
Gorica, 21. oktobra
V Koprivi na Krasu je umrl pretekli torek v visoki starosti znani narodni župnik dr. Anton Požar. Njegovo ime in delovanje je tesno zvezano s politično in kulturno zgodovino tržaških Slovencev koncem preteklega in pričetkom tega stoletja.
Še marsikomu je v živem spominu gibanje, ki ga je pokrenilo staroslavno Ric-manje s svojim župnikom dr. Požarjem na čelu za obnovo slovenskega bogoslužja v riemanjski cerkvi sv. Jožefa, ki mu ga je nekaj let prej vzela tržaška škofijska oblast pod pritiskom škofa Nagla, ki so ga poslali z Dunaja v Trst krotit slovensko ljudstvo, iz kulturnih pa tudi gospodarskih ozirov — saj je bilo Ricmanje znana božja pot — so se Ricmanjci v soglasju s svojim nacionalnim župnikom, ko j;m drugače ni kazalo, zavzeli celo za priključitev k starokatoliški cerkvi, tako da bi se v Ricmanjih ustanovila samostojna uni-atska župnija sv. Cirila in Metoda. Ta po-
kret je izzval v tržaških cerkvenih krogih izredno razburjenje, riemanjski župan Ber-don je moral pred sodišče. Čeprav pa je bil v zadnji instanci oproščen, je škofu Naglu uspelo zatreti nevarni verski pokret. Dt. Požar je bil suspendiran ad divi-nis in se je moral zateči v uredništvo »Edinosti«, kjer so ga prav gostoljubno sprejeli.
Šele več let pozneje je bil znova rehabilitiran in poslan na Kras. Dolga leta je vodil župnijo v Koprivi na Krasu, kjer je bil ljudem spričo svojih bogatih izkušenj, vsestranskega znanja in izredno dobrotnega značaja v veliko uteho in pomoč. Dr. Požar je zapustil svojemu ljudstvu bogato moralno dedščino, ki mu bo prav sedaj še posebno koristila. Poleg ljubezni do svojega ljudstva je pokojnega župnika odlikovala tudi izredna ljubezen do knjig, ki jih je zbral na tisoče in jih hranil in prebiral vse do svojih zadnjih dni. Nai mu bo lahka trda kraška zemlial
Italijanski miličnik ubil mladega jugosL državljana
Trst, 21. oktobra.
V bližini Postojne je v sredo pod večer neki obmeini miličnik ustrelil 19 let starega jugoslovenskega državljana Franceta Bajta iz Zelš pri Cerknici. Bajt se je vračal iz Postojne, kjer je bil po opravkih, domov, med potio r« so s« blizu tako zvane Ravbankomande nenadoma pojavili za njegovim hrbtom miličniki, ki so ga pozvali naj se ustavi. Ker pa se je fant bal. da ga ne bi zadržali, je pričel bežati. Eden izmed mil čnikov ga je tedaj ustrelil v hrbet tako da je bil na mestu mrtev. Uvedena je bila preiskava, pri kateri pa so se vsi mi-ličmki zavzeti za ubijalca. V petek dopoldne so nesrečnega Bajta pokopali v Postoj-
ni Pogreba »o se smeli udeležiti le pokojnikovi starši in ožji sorodniki. Vsa Postojna je bila za časa pogreba pod najstrožjim policijskim nadzorstvom.
Nadaljnje aretacije v Postojni
Trst, 21. oktobra.
Prt i ne v j smo poročali kako so v Po-stojn u po vsej ostali Pivki organi fašistične policije nenadoma aretirali kar 30 Slovencev, ki so bilG odvedeni v kopersko jetnišnico. Med tem so se preiskave proti posameznim osumljencem nadaljevale in sedaj so aretirali še trgovca Silvestra Zupana, sestro aretiranega pekovskega pomočnika Elviro Borjančičevo in bančnega uradnika Hugona Simšiča.
S P © R T
Hermes: Ilirija
tfrva prvenstvena borba dveh domačih.
Danes ob 15. nastopita v prvenstven tekmi za podsavezno ligo oba ljubljanska kluba Hermes in Ilirija. Ta nastop vzbuja dovolj zanimanja pri naši športni publiki, posebno ker se je	?emes v sad-
nih tekmah v dobri formi m Je. pričakovati. da bo isto ohranil tudi v današnji
t6Sja nastopi v najmočnejši postavi z novimi akvizicijami. Zaradi tega ima več izgledov, a v nogometu iznenadenja niso
izključena.	■
Predtekma rezerv ob 13.30.
Protest osiješke Slavije
Osiješka Slavija Se je baje brzojavno pritožila zaradi prvenstvene tekme s pn-morjem, ki jo je v Osijeku Zgubila z 1:4 Svoj protest bazira Slavija na trditvi, da ie pri Ljubljančanih nasitopil igralec Janežič ki je bil verificiran za SK Graničar
meseca januarja.	j^mh
O zadevi smo se informirali in dobili te-le podatke: Janežič je bil verificiran igralec ljubljanske Svobode. Po fuziji Svobode s primorjem je tudi Janežič pristopil k Primorju in je bil verificiran za nem klub s pravico nastopanja v vseh tekmah v smislu čl. 10. v zvezi v čd. 3. Spi. pravilnika JNS.	_
V kolikor je bil imenovani za časa svojega vojaškega službovanja verificiran v Beli orkvi za kak tamošnji klubbimoral nov podsavez, v tem primeru Vehkobečke-rečki pred verifikacijo dobiti odpustnico od LNP in zanjo zaprositi LNP v smislu določb čl. 5. spi prav JNS. Tega VBNP ud storil in zato zadene krivda, če je res Janežiča verificiral za kak svoj klub, samo VBNP. Samo ta podsavez je kršil v tem Primeru pravila in nihče drugi. Zato bi moral nositi tudi samo ta podsavez posledice, a ne oni, ki je nedolžen.	-
Po čl 10. Spi. pravilnika JNS pa ima io-ralec, ki je bodisi zaradi študija, ali od-služenja vojaškega roka primoran, da zapusti svoje stalno bivališče, pravico, da se ga verificira za nov klub le za prijateljske tekme, dočim ohrani pravico za nastopanje v prvenstvenih tekmah edinole za matični klub, v konkretnem Janežiče-v*m primeru za Svobodo, odnosno Primorje. Torej tudi v tem pogledu nima pritožba Slavije podlage.	...
Da je osiješka Slavija znana po svojih neprestanih protestih, vedo vsi, ki se ner koliko pobližje bavijo s športnim delom. Toda preko tega vzbuja presenečenje dejstvo, da klubom na koncu ligaške tabele ne diši, da bi v ligi ostal slovenski predstavnik in zato iščejo vse mogoče načine, da bi našega predstavnika izrinili. To, česar niso mogli doseči na zelenem polju pri medsebojni borbi, naj se doseže pri zeleni mizi! Tako postopanje odklanjamo in vedo naj, da bodo v tej obrambi našli edine medseboj vse slovenske športnike brez razlike kluba.
Apeliramo pa na JNS, da zaščiti pošteno delo in vse take proteste vrže tja, kamor spadajo.	--
Službene objave S.ZNS
Iz seje upr. odbora 13. 10. 1938.
člani sekcije in klubi LNP se obveščajo, da stopijo z današnjim dnem v. veljavo nove, za vsak kraj pavšalno računane sodniške pristojbine za tekme drugorazrednih klubov LNP v smislu sklepa glavne skupščine sekcije dne 24. m. m. Poverjeniki sekcije so tozadevno prejeli posebne dopise za sodnike svojega okrožja. Nove pristojbine veljajo do preklica in znašajo za sodnike: iz Ljubljane in obratno: v Domžale Din 35, v Zalog 30, Kranj 45, Jesenice 95, Rakek 85, Novo mesto 105, Litijo 50 .Zagorje 85, Trbovlje 90, Hrastnik . 90, Sevnico 120, Krško 130, Laško 105, Celje 115, Maribor 170, Ptuj 175, čakovec 230; iz Trbovelj: v Litijo 40, Zagorje 35, Hrastnik 35, Sevnico 50, Krško 80; iz Laškega:, v Celje 35, Hrastnik 45, Trbovlje 50, Zagorje 55, Sevnico 50, Krško 80; iz Celja: v Hrastnik 55, Trbovlje 60, Zagorje 65, Sevnico 60, Krško 90, šoštanj 50, Maribor 100, Ptuj 100, čakovec 160; iz Maribora: v Ptuj 55, čakovec 115, Mursko soboto 130; iz Sevnice: v Krško 40.
K tem pavšalnim pristojbinam za potne in oskrbne stroške se prišteje še redna sodniška taksa, določena po glavni skupščini JNS z zneskom Din 40 za tekme drugorazrednih in z Din 80 za tekme prvorazrednih klubov.
Za klube I. razreda LNP ostanejo v veljavi dosedanje pristojbine, t. j. redna taksa Din 80, ter za sodnike, ki sodijo izven svojega bivališča, vozni stroški 3. razreda brzovlaka ali 2. razreda osebnega vlaka in dnevnica Din 50 za vsakih pričetih 12 ur odsotnosti iz bivališča. Tajnik: Deržaj 1. r.
Službene objave LHP
(Seja uprav, odbora dne 18. oktobra.)
Navzoči dr. Bradač, Jelenčeva, Sturz, Svet-ličeva, Junčeva, Jurman, Baltesar, Kušar, Karba. Odsotni dr. Adlešičeva, Dekteva, Bergant upravičeno. Jenko neupravičeno.
Naknadno se dovoli prijateljska tekma Ilirija — novinke: Korotan. Prijava Ilirije se vzame na znanje. Korotan se poziva, da tekmo nemudoma prijavi in vplača prijav-nino. Korotanu se dovoli ponovno prijateljska tekma s SK Savico Dopisi ČŠK in SK Ptuja o prvenstveni tekmi se vzamejo na znanje. Sklene se načelno, da u o v bodoče ne bo več dopuščal da bi klubi dajali svojim nasprotnikom tekme pa for:fait Verificirajo se te-le prvenstvene tekme: Ilirija : Atena 6 : 1 (2 : 0) in Ptuj : ČSK z rezultatom 6 : 0 za Ptuj.
Potrjuje se prvenstvena tabela jesenske sezone, ki izgleda takole:
Ljubljansko okrožje: SK Ilirija	3 3 0 0 6 37 : 2
TKD Atena	3 2 0 1 4 31 : 13
ASK Gorenje	3 1 0 2 2 18:30
SK Korotan	3 0 0 3 0 4 :45
Celjsko okrožje: SK Ptuj	2 2 0 0 4 12:0
ČSK	1 0 0 ,1 0 0:6
SK Celje	1 0 0 1 0 0:6
Definitivno se sklene prirejati v pomlad: ni sezoni gozdni tek za prvenstvo dravske banovine. Tekom letošnje jesenske sezone prired' podsavez propagandn5 gozdni tek. za katerega bo razpisano posebno darilo. Razpis se objavi prihodnje dni. Ta tek se
vrši 12 novembra dopbldne. . Ponovno se opozarjajo vsi klubi, ki niso še poravnali letošnje članarine, odnosno drugih denarnih obveznosti do podsaveza, da to takoj izvršijo.
Savezni sodniki in člani upravnega odbora se pozivajo, da nemudoma oddajo tajniku po dve sliki. Tajnik.
Službeno iz OZDS pri LNP. Namesto zadržanega g. Ochsa vodi današnjo prvenstveno tekmo v Hrastniku Delavec : Rudar g. Vagner iz Celja.
Službeno iz Jugoslovenskega table-tenis saveza. SK Ilirija se naproša, da čimprej predloži JTTS točen obračun potnih tro-škov g. Weissbacherja za lansko potovanje v Baden.
Službeno iz LNP. Prvenstvena tekma Rapid : Maribor, določena za nedeljo 22. t. m., se preloži na poznejši termin. Spremeni se vrstni red odigranja prvenstvenih tekem mariborskega okrožja v nedeljo 22. t. m. v čakovcu ob 15. Gradjanski SK : Svoboda, Maribor in v Murski Soboti ob 15. Panonija : Ptuj, na kar se opozarjajo prizadeti klubi. Verificira se s pravom takojšnjega nastopa za Svobodo, Vič, Korošec St. Vzame se na znanje izjava igralca Bračka Alojzija, da preklicuje svojo prijavo za I. SSK Maribor ter da ostane še nadalje član SK Svobode, Maribor.
SK Ilirija. Plenarna seja odbora v torek ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Ker je to zadnja seja plenuma pred občnim zborom, polnoštevilno. — Nogometna sekcija. Subjuniorji igrajo ob 9. na našem igrišču proti SK Slaviji II. Kroupa, Vodnika Zargi, Mlakar, Roze, Stavjanik, Ko-govšek. Kroupa II, Smerkolj, Erber, Dež-man. Rez. Smerdu II. Rezerva igra ob 10.30 na našem igrišču proti SK Slogi. Ži-vanovič, Bojič. Radman, Cvirn, Rohaček. Glušič II, Smerdu, Rihter, Zupančič, Pere, Eržen. B moštvo : ZSK Hermes ob 1330 na našem igrišču. Pol ure pred tekmo naj se javijo trenerju: Malič, Dernik, Franzot. Černač, Gogala, Glušič, Kveder, Ice, Grin-tal. Kos, Aljančič, Zadel. Sestava za prvo moštvo je razvidna v članski knjigi. — Lahkoatletska sekcija. Crosscountry treningi se vrše vsako sredo, petek ob 19. in nedeljo ob 10.30 iz garderobe na igrišču. Udeležba obvezna za tele: Sporn, Starman Dolfe in Lado, Bručan Lado, Senčar Lado, Senčar Polde, Lejka, Habič, Majhenič, in Osterman. — Vodja treningov je Osterman. Treningi na igrišču so do daljnega ob torkih, četrtkih in sobotah. Vsi in točno! :— Hazenska sekcija. Danes ob 10.30 naj bodo na igrišču Atene: Zaiec, Anči, Silva, ,Mica, Vlasta, Poldi, Angelca. Prinesite s seboj kompletno opremo
ASK. Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 13.30 morajo biti juniorji II v garderobi zaradi trening tekme, ob 14.30 pa igralci Logar, Hvastja ,Ulaga, Bervar. Petrič, Legovič, Baum, Pišek II, Strnad, Bon-celj II, Svetic III, Pupo, Caleari, Terček, Petelin. Igramo z vojaškim timom. V ponedeljek ob 20. seja direktorija v klubskem tajništvu.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Službo v blagajnah danes .na Iliriji: Kopač, Marinko, Orešnik. Biljeterji: Habiht, Te-kavc, reditelji na tribuni Žagar, Zebre, ostali Merjasec, Konič, Arhar, Ahlin, Se-dej. Stranski sodnik za prvo tekmo Mar-tinšek. Vsi imenovani morajo biti ob 13. na igrišču Ilirije.
TSK Slovan. Danes ob 13. morajo biti na igrišču Hermesa: Pere, Šavs, Dečman, Znidarčič, Smrekar, Rozman, Šorn, Sinček II, Poznik, Ceglar, Uhan, Jerančič, Turk in reditelji Ferkov, Zemljič, in Sinček I., ob 14.30 pa Moša I, II, Pelicon, Grm, Ba-tič, Bogi, Galle, Vidic, Sinkule, Thuma, Ključec, Kolarič, Novljan in Sluga. Stranski sodnik za drugo tekmo g. Legat, blagajniška služba g. Anko.
Slovan : Grafika. Nadaljevanja nogometnega prvenstva II. razreda bo ob 15.15 na igrišču Hermesa med Slovanom in Grafiko. Kot predtekma bo tekma med rezervnima moštvoma obeh klubov s pričetkom ob 13.30. Obe tekmi obetata biti lepi innapeti.
SK Grafika. Za današnji tekmi naj bodo ob 13. v gostilni pri Beliču v Šiški: Pavlica,- Gantar, Muzlovič, Veber, Pipan, Mar-tinčič, Verbek, Adolf, Vevčnik. Frelih, Bu-rič, Tršan. Ob 14.30 pa: Trpin. Rudi, Franci, Usnik, Strohmajer, Katavič, Štupica, Potrato, Slave, Lave, Trobevšek. Reditelji Kestler, Požgaj, Ternich pa ob 13.30. Točno'in sigurno ob vsakem vremenu!
SK Svoboda (Vič). Za današnjo prvenstveno tekmo v Domžalah ob 15. na igrišču SK Domžale, naj bodo točno ob 13. na glavnem kolodvoru: Zupet, Vinšek, Šamanu, Burnik, štajdohar, šmid, Babnik, Raj-fco, Samar, Jančigar, Korošec, Povh in Luznar. Gospodar Blaj naj oskrbi potrebno opremo. Službo stranskega sodnika prevzame Luznar.
SK Jadran bo zopet po dolgem času gost SK Amaterja v Trbovljah. Tekma se o<Jigra danes dopoldne na igrišču Ama-t6rj&<
SK Slavija. Danes morajo bitd ob 8. na igrišču Mladike na Kodeljevem: šime, Fa-jon, Steklasa, Kalič, Orehek, Kuharič, Smolnik, Skapin, Paungartner, Janežič, Franci, Pupo. Andrej, šnidaršič, Peter, Pogačar, Jevšek, Zgonc, Fajon H. Butkovič. Ob 11. uri morajo biti pred Evropo: Mirkič, Tone, Franci, Tone, Pepe. Nace, Otmar, Fiči, Andrej Turi, Cane. šuštar, šime.
SK Mars. Danes ob 9.30 morajo biti na igrišču Hermesa: Zavrl I, Pogačar, Doli-nair, Zavrl II. Krašovec, Klingestein, Vrho-vec, Zupančič, Zupane, Burgar, Jenko, rez. Jereb, Novak.
Korotan (Kranj) : Bratstvo (Jesenice). V Kranju imajo danes gorenjski »derby«, za katerega vlada neobičajno veliko zanimanje širom Gorenjske in tudi v ožji kranjski okolici. Zmagalo bo požrtvovalne jše, vztrajnejše in boljše moštvo. Bitka bo.vsekakor huda in bo nudila prvovrsten športni užitek. Zaradi privlačnosti prvenstvenih tekem je upati, da se bodo tudi drugI gorenfoki klubi prijavili za vstop v savez, ker edino potem jim je zagotovljen športni napredek. Pričetek predtekme obeh rezerv ob 13.30. prvenstvene tekme pa ob 15:15- Vodstvo tekme je poverieno savez-nemu sodniku g. Vi^m iz Liubljane.
Slovenski športni klub Drava v Ptuju vedno bolj napreduie. Komaj je bil klub pred meseci ustanovljen, že ims dobro iz-važbano moštvo. Razen proti SKP je Drava uspešno nastopila v nogometni tekmi
tudi proti Rapidu. Danes pa bo imela ptujska publika priliko prisostvovati nogometni tekmi med Dravo in SK Muro iz Murske Sobote. Tekma se bo vršila ob 15. na igrišču na Bregu.
Table tenis Hermes : Jugoslavija (Celje) 16 : 0. Preteklo nedeljo je gostovala table-tenis sekcija Hermesa v Celju in zmagala nad Jugoslavijo s 16 : 0. Za Hermes so igrali: Nemec Ludovik. Horvat, Kavčič in Drovenik. Pri Jugoslaviji je popolnoma odpovedal Čoh, dočim je Furlan znatno okrepil svoj drive. Rezultat sam pa je vsekakor izražen nekoliko previsoko.
Crosscountry tek za dame. Ljubljanski hazenski podsavez priredi 12. novembra ob 10.30 na igrišču Ilirije ob Celovški cesti in po bližnji okolici crosscountry tek na 2 km za dame.Pravico tekmovanja imajo klubi od najmanje 6 tekačic, od katerih najboljša četvorica šteje za klasifikacijo kluba in poedinke, ki so verificirane ali neverificirane tekmovalke JSZS. Klasifikacija kluba se odredi tako. da prva na cilju dobi eno, druga dve točki itd., a klub ki ima najmanjše število točk, doseže prvo mesto in prejme v trajno last kip zmagovalca, darilo LHP. Prijave je poslati naj-
kasneje do 5. novembra opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Tekmuje se po pravilih JLAS.
Gimnastične vaje za mladino. Gimna-stične vaje za mladino vsak torek in petek od 15.30 ure dalje na drsališču SK. Ilirije.
Smučarski klub Ljubljana. V ponedeljek ob 20. važna seja tehničnega odbora v posebni sobd restavracije Emona. Vsi odborniki zanesljivo in točno.
Izredni občni zbor Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza. MZSP sklicuje izredni občni zbor za 26. novembra t. 1. ob 9. v Aljaževi sobi hotela »Orel« v Mariboru. Dnevni red: Sprejem podsaveznih pravil, ki so bila že sprejeta pri savezni skupščini, zimsko-sportni program 1933-34, slučajnosti. Skupščina se vrši, ako ob določenem času ne bi bilo navzočno zadostno število članov, pol ure kasneje brez ozira na število navzočih članov. Pravila so bila že svoječasno poslana članom. Na predvečer skupščine bo predaval g. Ante Gnidovec iz Ljubljane o smučarstvu, po skupščini pa bo predaval za sodnike.
Mariborski zimskosportni podsavez sporoča, da bodo izpiti za sodnike v teku dne 6. januarja 1934 v Mariboru.
S o k o I § ( v o
Društveni vaditeljski tečaj Sokola I, Ljubljana-Tabor
Vaditeljski zbor Sokola I. si je določil za tekoče poslovno dobo obširen delovni program. Smotrena in dosledna izvedba tega bo gotovo še bolj poživela dosedanje uspešno notranje delo v društvu. V okvir tega programa spada v prvi vrsti pravilna sokolska vzgoja predvsem telovadečega članstva, kar je seveda odvisno od dobrih, teh; nično in idejno zmožnih vaditeljev. Vzgoji in pripravi vaditeljev za praktično delo se v mnogih -sokolskih društvih ne posveča dovolj pažnje. čeravno je to vprašanje prvenstvene važnosti. — Sokol I. na Taboru ima številen vaditeljski zbor, ki kljub svojim sposobnostim ne more zadostiti vsem zahtevam in potrebam, ki jih stavlja na vaditelja sedanji čas.
Zato smatra društvo za nujno potrebno, da uvede predvsem mlajše vaditelje s posebnim poukom v podrobnosti sokolskega vzgojnega dela v telovadnici. Z zaključnim izpitom bodo morali sedanji vaditelji - pomočniki tudi formalno dokazali usposobljenost za samostojno vodstvo in vzgojo telovadnih oddelkov. — Tečaj se bo vršil 8 nedelj zaporedoma točno po določenem učnem redu vsako nedeljo od 8.—13.
Vsa predavanja bodo v društvenem domu na Taboru. Začetek tečaja v nedeljo 22. oktobra ob 8. uri. Idejna predavanja, ki so namenjena predvsem novo vstopivše-mu članstvu in naraščaju, so prevzeli odlični sokolski delavci, med njimi br. M. Ambroži?, br. inž. L. Bevc, br. dr. P. Pestotnik in drugi. Zdravniška predavanja sta zagotovila br. dr. Ahčin in br. dr. Fr. Mis. Najobsežnejši, to je tehnični del, bodo obravnavali bratje Ljbej Lojze in Lubej Franjo. Prosenc Ivan. Podgornik Dušan, Polič Zoran in Šket Janko.
Udeležba v tečaju je obvezna za vse člane in članice društvenega vaditel'skega tbo-ra, posebno za mlajše, ki še niso položili društvenega vaditeljskega izpita. Nadalje je tečaj obvezen tudi za ostalo telovadeče članstvo in oboji starejši naraščaj, ki ga namerava načelništvo pritegniti k aktivnemu delu v zboru. Ce bi se člani okoliških društev zanimali za ta tečaj, dobe potrebna in željena pojasnila pri društvenem na-čelništvu na Taboru. Vsem -adeležencem tečaja bo razdeljen urnik predavani ob otvoritvi.	M. M.
Župne lahkoatletske tekme in tekme v odbojki v Celju
Lahkoatletske tekme celjske sokolske župe so se vršile 8. t. m. v Celju. Udeležba: 45 članov, 42 moškega naraščaja, 16 članic in 7 ženskega naraščaja.
Člani so tekmovali v četveroboju in pe-teroboju. V četveroboju so dosegli: I. mesto Tkalčič Herman, Celje, 2108 točk; II. Horjak Lojze, Laško, 1405; III. Vogrinc St., Zidani most, 1357.90. Peteroboj: I. mesto: Stavbe Ivan, Celje, 2438.37 točk; II. Zelen Milovan, Velenje, 2278.66; III. Čoki Marijan, Celje, 2083.47; IV. Černe Ivan, Celje, 2070 28. Najboljši rezultati: skok v višino: 168 (Stavbe), skok v daljino: 5.81 (Ko-privšek), tek na 1500 m: 4.59 (Tkalčič), isti kopje 38.80 m, skok ob palici: 2.70 m (Černe in Vogrinc).
Moški naraščaj: I. mesto v troboju: Ma-rinček Miloš, Celje, 230 točk; II. Kresnik Vladimir, Celje, 192: III. Dolžan Ciril, Celje, 181 točk. Četveroboj: 1. Božič Pavel, Celje, 1118 točk; 2. Šubic Marijan, Celje, 940 točk; 3. Grobelnik Gusti, Celje, 841 točk. Peteroboj: I. Favai Karol, Celje, 2099.77 točk; II. Valenčič E.. Žalec, 2089 86 točk; III. Marinček Borut, Celje, 1921.42 točk. Najboljši rezultati: skok v višino: 157 (Marinček Borut), skok v daljino 556 (Valenčič), tek na 100 m 13 sekund (Mar-čič Roman), disk 29 m (Marinček Borut), met krogle obojeročno 21.08 (Valenčič).
Članice: I. Kostanjšek Anka, Brežice, 196 točk; II. Ošino Elizabeta. Brežice, 149 točk; III. Kastelic Ivanka, Brežice, 65 točk. Peteroboj: I. Delakorda Nada, Celje, 327 točk; II. Luznik Zorana, Celje, 257 točk in Hillinger Nesti, Celje, 257 točk; III. Pro-selc Milica, Celje, 224 točk. Najboljši rezultati: skok v višino 130 (Delakorda), skok v daljino 402 (ista), krogla 13.95 (Kostajn-šek), žoga 39 20 (Luznik), tek na 60 m 92 sek. (Delakorda, Proselc in Kostajnšek).
Ženski naraščaj: I. Presinger Franja, Celje 159 točk, II. Cergol Zdenka. Celje, 137 točk; III. Vagaja Božena, Celje, 123 točk.
Popoldne so se vršile tekme v odbojki za župnega prvaka. Zmagala sta zopet članstvo in naraščaj iz Celja, II. mesto imajo Braslovče, III. Brežice. Tekme so se udeležili tud ičlani iz Maribora, ki so igrali proti zmagovalcu Celja in ga porazili z 2 : 0. Poraz je v glavnem pripisovati utrujenosti zaradi dopoldanskih tekem. Od Celjanov so prejeli Mariborčani lično zastavico.
En dan v zapuščenem
dolenjskem raju
Mirna, z jutranjim solncem obllta, v zastavah in mlajih, slavnostno okrašena, bele ceste, prijazne hiše ob njih, na sredi mogočna cerkev, okoli vasi holmi -n hribi kamor seže oko, tu pa tam skromen potoček. In sTedi vsega tega tihi, dobri Mirničani nemalo presenečeni nad velikansko množico ljubljanskih izletnikov, ki so prihiteli v ta slovenski raj, v ta od sveta po krivici in nemarnosti p«>-zabljeni krasni kot lepe Dolenjske, da se naužijejo prirodnih lepot vinorodnega kraja in se ob starodavnih gradovih zato-pe v trpko slovensko preteklost.
Vse je v prazničnem razpoloženju. Mirn-ski zvon vabi v cerkev. Na kolodvoru je zbrana množica domačinov. Načelu so župan, župnik, šolski upravitelj, dve dek.e-tl v narodnih nošah, ena drži v rokah veliko srce _ iz črnih, rdečih iD belih grozdov, mladina daje vsemu veselo podobo. Godba »Zarje« igra. Zvonenje je lepSe, bolj ubrano. Prihod in sprejem sta nekaj posebnega. Nedostaja le še pokanje mornarjev in hrum harmonik — pa bi človek imel vtisk, da je na veliki ljudski veselici, na kateri se narod veseli zadnje zmage.
Sprejem je končan. Kdo bi ponavljal običajne govorance, izraze vdanosti temu in onemu in tretjemu in pomembnost dogodka _ v tem trenutku važnost tujskega prometa.
S kolodvora se razvija dolga procesija ljudi, ki so še dobre volje. Pri izhodu dele rdečelična dekleta rože. Jerbasi dehte. čega cvetja so kmalu prazni.
Mirna je vesela.	,,
Ali _ o joj! _ ko smo hoteli zajtrio-vati, ko smo se za pol ure razkropili po
krčmah, Je na mah zmanjkalo nekaterih vsakdanjih toplih dobrot. In kdo bi vrlim Mirničanom zameril, če so dobri gospodarji in so cene od trenutka do trenutka malo navili.
človek živi vendar od poštenega dela in kupčije.
Bog je dal, da je ponekod zmanjkalo dobrot. Zakaj drugače bi utegnila nastati panika, kar bi tujskemu prometu prav go tovo ne bilo v prid. Toda Mirničanov ne zadene nobena krivda. Saj vrle krčmari-ce niso natanko do pike vedele, koliko pride takih, ki takoj plačajo, kar pojedo. (Mimogrede bodi povedano, da je dalje v Mokronog odšlo zjutraj dosti manj izletnikov, kakor je bilo napovedanih, — nikakor ne na veselje krčmarjev, ki so vsega v obilju pripravili.
Tam doli, v južnih krajih so pogrebi taki, da ljudje ne gredo za krsto lepo p.* dva in dva, ampak tako, da so v velikih gručah, da je vsa cesta njihova — pa je venoarle videti procesijo, če je pogrebcev veliko.
Tako Je bilo tudi z nami.
Spredaj je šla godba, za njo pa mi, kakih 550 Ljubljančanov. Nekateri so, kakor se je pozneje izkazalo, zaradi lepšega prinesli s seboj »iz Ljubljane« velike čajne, prave kovčege, velikanske nahrbtnike,
vreče, cekar.ie in bisage. Seveda _ vse
prazno, če ni igrala godba je zaradi teh caj.n in bisag od bolj gosposkih izletnikov pikrih opazk in šal kar deževalo. Zlasti razveseljiv je pa bil pogled na tiste, ki so bili poleg cajn oboroženi še s fotograf-skimi aparati.
Bogovi so se veselili.
Bil je pravi bojni pohod v vinske gori. ce. Cesta, ki vodi iz Mirne proti niirn-skemu gradu je bila tako razburkana, kakor je mogla biti le še ob času kmečkih puntov. Le vil in kos ni -bik) videti.
A mirnski grad je bil kljub temu zavzet v nekaj minutah. Večji del si je privoščil kratek počitek, manjši si je pa ogledal znamenitosti. Od kleti do podstrešja je pretaknil vse. Ni bilo kljuke, ki bi je ne bil opazil Na žalost marsikaterega je bilo nekaj soban zaprtih.
Mirnski grad je zdaj spet sam, mogočti pomnik starih časov. Sredi tihe idile stoji sivi velikan na živi skali in kljubuje še tudi sedanjosti Okoli njega je visoko obzidje. Z velikega dvorišča pa kipi proti nebu silna, kamenita stavba, ki je zapi-
sana smrti, če se je ne usmili dobra in petična roka. Med znamenitostmi, ki jih je v njem še precej, vzbujajo pozornost zlasti velikanske oljnate slike, katerih avtor ni znan. Velika platna pokrivajo cele stene.
Prostori so veliki in svetli, prav dvoranski. človeka zamika, da bi ostal kar tam, si uredil kje kak skromen kotiče.t, ee zamislil v minljivost vsega, ali pa, ee zastrmel skozi meglo svojih sanj v grma-daste hribe, v krasno Šentrupersko do. lino, v Rakovnik in Dob, v to polje krasno tkanih preprog, njiv in travnikov, kjer je čutiti vso ljubezen trdega Dolenjca do svode zemlje.
čas hiti. V daljavi je sivi rakovniSci grad. Počastimo njega, ki je tudi del slovenske preteklosti. V dobre pol ure smo tam. Ali ni takole beganje od spomenika do spomenika vse preveč bežno? Spomin na doživeto se ne more prav utrditi. Sli smo dalje po krasnem svetu, mimo šum ln polj, preko gTičev, ob vznožjih hribov v dolino. *In čim bliže smo prihajali gradu, tem manj smo čutili glad, utrujenost In vročino. Jaz ne vem, zakaj je bilo toliko negodovanja o gladu ...
Kakor puntarska vojska smo se bližali Rakovninu. Grof Barbo je prvo, mokrono-ško skupino že odpravil. Zdaj je pričakoval nas, ki smo imeli s seboj godbo ia čajne in cekarje.
Na vse zadnje smo t>e ustavili pred grajskim vhodom. Grad ni obzidan. Tu 11 tako mrk ni, kakor je mirnski. Je večji in veliko bolj prijazen. Razkošen je, sredi krasnega prirodnega parna _ že na
zunaj pravi sedež grofov.
Grof Robert Barbo razkazuje krasno urejene sobane, orožarnico, galerijo slik svojih mogočnih prednikov, ki so bili rimski papeži in kardinali, državniki široan Evrope.
Ljudje potrpežljivo čakajo, se tarejo na stopnišču od vznožja do vrha. Zbrani so spet tisti, ki se boje, da bi jim na tem izletu ničesar ne ušlo. Res, preveč je vsega. Zato so malo nejevoljni. Saj ne vedo točno, aH bodo še kdaj mogli obiskati St. Rupert. A vsi naenkrat ne morejo v dvorane, itakor na mirnskem gradu, ki je že bolj prepuščen samemu sebi in ne hrani zavidanja vrednih dragocenosti. Sicer pa je tam bilo veliko prostorov zaprtih. Ogledi so imeli le ta namen, vzbuditi izletniku zanimanje za našo preteklost. Za Dežen vtisk je šlo prirediteljem.
Grof Barbo govori že polne tri ure. V zadregi je zaradi tolikšnega obiska. Poldne je že odbilo. Hvafe bogu. Zakaj pred gradom se obljublja huda ura. V Št. Rupert na kosilo! je njeno geslo.
In že uhajajo posamezne gruče tja gori proti veliki šentruperški cerkvi. Noben opomin ne zaleže. Oni se požvižgajo na oficielni sprejem.
★
Ob pol ene se je na vse zadnje IzpTed gradu le premaknila pošteno zdecimiraaa procesija izletnikov z godbo. Od koraka do koraka se odpira vse lepši svet. Na 'evi gozdovi, griči, s cerkvami in gradovi, čudovit je pogled na baziliko s štirimi rdečimi kupolami na Veseli gori, potem pogled na žalostno goro. Od vznežja do vrha so ob poti postavljene kapelice. To je znameniti križev pot, ki mu na slovenskem nedvomno ni več najti primere. Z nizkega griča, Št. Ruperta nas pa pozdravlja že
ena najlepših slovenskih cerkva.
*
Godba igra slavnostno koračnico. Pred vhodom v Št. Rupert je postavljen slav->-lok z napisom: »Dobrodošli v dolenjskem paradižu«.
Res v paradižu smo. Kupil bi tam kos sveta in se vanj usanjal — tako je lep.
Okrog slavoloka je spet kakor v Miriti zbrana vas. župan, župnik, šolski upravitelj, šolska mladina, mlado in staro je pričakalo ljubljanske goste. Pozdravni govori slede naglo drug za drugim. Od nekod pa sta pritekla dva gasilca v uniforma*. Vse je imenitno in se človek ne more ubraniti zadovoljnega nasmeška. Zvonovi zvone. Izza hiš kipe k nam vriski. Kamere rožljajo. Vse je tako kakor da vas odkriva svojemu velikemu sinu, kakemu nesmrtnemu potepuhu, spomenik.
Toda med nami se širi strah, govorica, da so oni, ki so prispeli pred nami, ki jim ni bilo mar sprejema, kosilo že pospravili. Hm, saj ima vas vendar nekje zapisano številko, koliko na« je! Mi vemo, da je v št. Rupertu kar sedem velikih imenitnih krčem. Od trenutka do trenutka smo bolj zbegani. Nihče ne ve ne kam ne kod. Pa jo tebi nič meni nič uderemo kar za godbo. Vražje kranjske duše! Za godbo — vseh tri sto ali štiri sto ljudi v eno krčmo, šentruperški reditelji skušajo veleuglelne goste porazdeliti. Ali godba je nepremagljiv magnet — čeprav bolj poredkem igia zaradi solnca.
Kako je bilo potem, je težko reči. št. Rupert je bil vse popoldne do odhoda v revo-lucijskem stanju. Kosilo je trajalo nekako tri ure. Kdo ve, če so se vsi razvrstili in če so krčmarji prišli na domenjeni račun. Bil pa je čudovit jesenski dan, ki je oi-tehtal vse nadloge.
★
Okoli tretje popoldanske ure je spet počilo.
Nihče ne sme v vinograde. Zidanice so zaprte.
Nekaj pa nas je le bilo, morda okoli sto, ki smo lahko šli v vinograd in v zidanico. Na poti v goro se nam je nudil vse lepši razgled po šentruperški dolini. V vinogradih je pa vladal obup.
Kmetje so zastražili vse dohode med brajde. Mrko so gledali trdi, zagoreli Dolenjci nas _ pohajače. V njih očeh je b.'l
obup.
Vinogradi so opustošeni. Kar ni uničilo pomladno deževje, je zbila toča. Trta je videti kakor požgana.
Edino v FVelihovi zidanici je vladalo pisano vrvenje. Fantje in dekleta so si zmočili osušena grla, da se je zidanica grajena kakor trdnjava skoro tresla od veselih pesmi, vriskov in mladostnega smeha. Za ta oddih je bil pa odmerjen le kra ek čas. Vino j«.- bilo tudi drago — po isti ceni kakor v dolini, V gori je kmalu zavladala tišina.
*
Večer. Mrak lega n? lepo šentruperško dolino. Pred cerkvijo se zbirajo izletniki Rog jih kliče na odhod. Godba zaigra ko račnico. In skozi noč koraka n< preveč vesela vendar pa hudo glasna truma I jub Ijanr-nov Dolenjska pokrajina .ie zatožna v svoj večno sanjavi čar, v ka r<>m mehka pesem deklet tiho druži z skim otožjem neba.	R- K.
Cene malim oglasom
ženttve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za HI i o ali za daianje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo poc rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«. »Posest«, »Lokah« »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacijec, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« bi »Zaslužek« če te z o°i™om nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor si pa pod* tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača w
Za odgovor
v znamhah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— zs besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— sa iifro aH sa da jat, je naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za iifro aH za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. NapnanjU znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din JO.—,
pri oglasih po 1 Din ta besedo pa Dui 15.—. Vse pristojbine sa mate oglase je piačati pri predaji naročila, roma jih le vposlati v pismu obrnem z naročilom.
Vsai* t^se^-v 50 Ji daianie naslova »li ta iifro p« S Dia- (1)
Pošteno služkinjo
ke »Dfc samostojno kuha« in i-H-ata ter ljubi otroke.
boljša
družina na. dežel
v oglasnem oddelku__»Ju-
La«.
Mre ime manjša, ■ - -- dežek. Naslov
3966S-1
Pletiljo
d i hro izurjeno sprejme ta'-»j strojna pleta-rna Javi -nik, Maribor, Voašni-šk* ulica -3.	39465-1
Korespondentinjo
z večletno prateo. za itaJ., franc. in event. angleščino iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra »od »aobo »Zmožna«.
39423-1
Trg. pomočnico
ki bi pomagala tudi t gostilni in pn 506.podanje.tTu. takaj sprejmem v trgovi-no mešanega blaga. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na deželi«.
39550-1
Plačil, natakarja
t jan čevino, sprejmem ta-ki<>; v prvorazredna bar v Zagr-jbn. Ponudbe na na-Publicitas, Zagreb, pod br. 35619. 39482-1
Uradnika
iourjetiepa v pisarniških del h le»ne strdke, zmožnega stenografije in st.ro-jeps.a, »prejme lesna in-Jtetrija na Gorenjskem. — Porndbe na ogl. oddelek »J i; tre« ood "ifro »Izve$-H3 uradnik«. 39301-1
Samostojna
gospodinja
perfekmia kuharica, ki bi op-avij«!* tudi vsa hišna i daljšimi spričevali, etara 25—30 iet. dobi služ: '»>. Naolov pove oglas mi oddelek »Jutra«. 30644-1
Poslovodjo
6rg. naobraženega sprejme t n v trgovina deželnih p /lel&ov v Zagrebu. Kavcija 25—30.000 Din t go-•ovini. Pleča deloma^ fiksna. deloma v procentih. — Ponudbe na ogas. oddelek >Jit,r3- pod »Poslovod:a — iigrebc. 39242-1 __u--
Fanta ali deklico
v starosti 14 let — siroto brei staršev, sprejmem v k i!; njo z vso oskrbo. Do-r-lse l« podružnico »Jutra« r Maribora pod »Stalno«.
393"9-l
Trg. pomočnika
t znanjem slov. rn nemškega jezika, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Prednost ima dober želez-»Innr. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »r-»ber prodajalec«.
395424
Prodajalko
mešan« stroke, čedno lin preprosto, vajeno tudi gostilne, e primerno kavcijo, spre'mem na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijazna«.
99586-1
Mlajšo frizerko aH
frizerja
ki tudi roaio d ubl 6tu-ca, sprejmem za 1. november. Plača po dogovoru. Josip Polak, frizer, Rakek.	S9841-1
Družabnico
iščem za otvoritev obrti. Ponudbe na og «s. oddelek »Jutra« pod' znamko »Obrt« 39601-1
Uslužbenca za vse
sprejmem kdor položi v denarju 10 do 30 tisoč dinarjev ali družabnika z 50.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Si-eča 38«.	39351-1
Izdelovalce rezov in orodja
l
Schnitt- n. S'anzpnmacher) lobro izurjene išče tovarna kovinskih izdelkov v Ss raki banovini. Ponudbe a« og'asni oddelek Jut.ra pori »Kovinski iodelki«.
39398-1
Šoferja
tr-^nege n inte .Ige-ntnega, veličega popravil, z vk-go
c 'i 30.000 Din gotovine, sprejmem ta.koj k osebnemu avtomobilu v stalno službo proti dobri plači in eVestim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Trajno«.
396364
Gospodinjo
staro 26—40 let. _ sprejme takoj Mihec, Mislimje.
Služkinjo
ne pod 16 let staro, sprejmem takoj k mali družini. Ljubl:enska ul. 17» v bližini Kolineke tovarne.
39687-1
Nudim zaposlen je
tistemu. ki je zmožen 3000 Din kaivoije. Takojšni« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zagreb« 3S768-1
Kroj. pomočnika
izurjenega v velikih komadih se sprejme takoj. Remc Ivan. Vogelna 5.	39783-1
Uradnik (ca)
ki obvlada perfektno nemščino, stenografijo ln strojepisje, dobi službo pri lesni industriji na deželi. Prednost: angleščina po diktatu. Po ntidbe s cirkulum vitae na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Les«. 39774-1
Izurjene pletilje
sprejmem takoj. M. La-ssar. Rimska cesta.
39806-'
Frizerko
sposobno ondulaclje, vodne ondulaclje. trajne ter manikiranja iščem za 1. november. Ponudbe na Stjepan Krall. frizer, Tyrševa 58. LlubUana.	39826-1
Postrežnico
ki zna natančno t*o«praiv-
Ijati pairketirame sobe. lepo prati in likati, izobraženo, redoljubno in teipega obna-ša.nja. fiprejmem za ves dnn. proti hrani 200 Din mesečne plače. Naslov oo-ve og'asni oddeletk »Jn+ro« 39846-1
Prodajalko
in blagajničarko
iščemo. Pogoj: čedna in simpatična zunanjost ter finega ln prijaznega nastopa v občevanju s strankami. Ponudbe pod »Fin ln prijazen nastop« na ogl. oddelek »Jutra«.	39850-1
Bili Je bil zal, poreden opček, ki je živel daleč od nas v vroči Afriki. Njegovega očeta Boblja je bil nekdaj bel mož odpeljal s seboj v Evropo; šele po dolgih pustolovščinah se je bil vrnil domov. Z velikim zanimanjem je Bili poslušal očeta, kadar je ta pripovedoval o svojih doživljajih.
2.
Ni čudo, da se Je zbujala v našem Blliju čedalje močnejša želja, doživeti kaj podobnega in si na svoje oči ogledati Evropo. »Ne strplm več in ne strpim!« je vzkliknil nazadnje, in nekega dne, ljubi otroci, jo je kar skrivaj popihal z doma, ko je oče pc kosilu nekoliko zaspal.
Boljše dekle
zdravo, zanesljivo in pošteno, vajeno kuhe in šivanja ter vsega gospodinjskega dela iščem k 3 in pol letnemu otroku. Ponudbe z navedbo plače poslati na podružnico »Jutra« v Celju t>od značko: »Učltellica« 39867-1
Foto-pomočnik
spreten v amaterskih delih dobi takoi službo. Natančne ponudbe na oglas, od-de ek »Jutra« pod »Foto«.
Frizerske obrti
se želS izučiti gospodična kjerkoli, kjer bi imela hrano in stanovanje, zato bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov: Zupančič Anica, Ambrožev trg 8.
39658-2
37 letna gospodinja
z večletnim spričevalom in lastnim pohištvom želi me-s:a zopet k boljšemu gospodu. tudi izven Slovenije. Govori nemško, hrvatsko, slovensko. Ne reflek-tira na veliko plačo, tem-vpč na dobi t postopek. — Dopise pod »»Pridna in va.rična« na oglasni oddelek »Jutra«.	39672-2
Gospodično
s perfektnim znanjem nemščine k 2 šoloobis-kujočlm ln enem enoletnemu otroku za takoj v LJubljani. Ponudbe pod šifro: »Dobrosrčna« na ogl. oddelek »Jutra«. 39855-1
Prodajalko
za 'trafiko
v LJubljani snrejmem. katera mora biti predvsem poštena, zanesljiva. zdrava ln dobra v računanju. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod — »Polenih staršev«.	39892-1
Hišnika
breznlačno sprejmem na nosestvo poleor mesta: Tma prosto stariovanle in nilvo za živež. Tma obdelovati zelenladni vrt. Pripravno za noolrb-<enca. k! Ima ves°11e do sadiarsfva ln pr'da-lovania zelenjave, po-midbe z riav°rtho dosedanjega službovanja ria tvl. odd. »Jut-rae rio^
Frizersko učenko
katera se je že nr-kaj časa učila m že zna dobro oii-dulirati, sprejmem takoj. Hrana im stanovanje v hiši. Ponudbe s s'5ko na naslov Filip Reiiser, brivski salon za dame in gospode. Pr a val je.	3966444
2 klepar, vajenca
spre;m>9 Vr«.bec Alojzij, splošno kleparetrvo. Ljubljana, Sv. Petra na.siip 4)1.
3971044
Učenca
rdravega in poštenega — sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Poštenost«.	30631-44
Učenko
s primerno šolsko izobrazbo. katera ima res veselje do trgovine, sprejmem takoj v trgovino mešanega bla-ga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Učenko aa deželii«.
3961(2-44
Vajenca
za elektrotehniško stroko Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vajenec«.
39804-44
Vajenca
za tiorbarstvo in usnjeno galanterijo sprejmem na Miklošičevi cesti štev. 17.
3963644
Frizerka
dobra ondulorka. išče službo za taikoj. Cenj. pomud-be na Mrhelak, Rimska cesta 5, pritličje. 39694-2
Mlado dekle
sta.ro 18 let, izučena modi« tka. želi ka.kršnoikoii na-meščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Začetnica«.	39702-2
Postrežnica
pridna, poštena, išče zapo-6iii'tve za dopoldan. Naslov v oglasnem 0'dd'eliku »Jutra«.	39677-2
301etna gospa
išče vsled žalostnih družinskih razmer primerno zaposlenie. Vešča nemščine. ter obvlada precej dobro srbohrvaščino in italijanščino. Vajena je vseh gospodinjskih poslov in nekoliko šivanja. Š'a bi tudi j h kaki boijši obitelji brez- ! plačno, ako bi smela obdržati pri sebi sedemletno hčerko. — Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hvaležnost«.
39313-2
Kontoristinja
t desetletno pisarn, prakso perfektna v slov. in nemški stenografiji, hitra m zanesljiva einojepiska, z znanjem srbohrv. in francoskega je-zika. ižče službo Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Inteligentna«.	39470-2
Pekovski pomočnik
35 let star, e 161etno pomočniško prakso v Avstrija, večinoma ua Dunaju, išče nameščenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39535-2
Že 16 let kapelnik
na pihala in pri orkestru,
želi službo, kjer bi v prostem času rad poučeval godbo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod anač.ko »Lepa »pričevala«.
39533-2
Mlad trg. pomočnik
a ob-o izvežban v . mešani stroki, zmožen 7—10.000 Dim kavcije, išče službo v mestu aLi na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Priden .in zaneeljdv 88«.
39551-2
Kmečki fant
21 let star, vojaščine prost priden, pošten rn treffie.n, želi ahiižbo h konjem ali kaj stičnega. Nas'ov pove (■glasni oddelek »Jutra«.
39587-2
Maturant
priznan« dunajske srednje tehnične šole (elekt.ro in strojne), ki govori več jezikov, iwgos'ov. d-lavljan,
išče službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Izumitelj«,
39335-2
Mlad pek. pomočnik
vajen vsega dela, vojaščine prost, ki bi ra.znašal tudii kruh, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30368-2
Fotograf
izurjen retuše.r in kopfct. išče mpff'0 pri fotAg-ahi ali v drogerijii. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Fotograf«. 39507-2
Dobrosrčno dekle
žo.li mesto gospodinje pri boljšem gospodu — ločencu ali vdovcu, najraje če ?o majhni otroci. Cenjene dio-p:se na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Dobrosrčna«.
39596-2
Plačilna natakarica
dobro situira.na — zmožna nemškega in slov. jezika, ki razpolaga s kavcijo — želi nastopiti službo, event, prevzame tudi v najem restavracijo a'n točilnico. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj ali pozneje«.	89613-2
Dekle
* znanjem slovenščine !n nemščine ter šivanja, išče mesta k otrokom ali kot pomoč v gospodinjstvu. — Cenj. ponudbe ne podružnico »Jutra« v Mariboru ©•;d značko »Zanesljiva«.
39626-2
Boljše dekle
ki ma kuhati in samostojno opravljati vsa hišna in gospodinjska dela — išče sluižbo pni boljši ma;hn1 družina. — Gre tudi izven mesta na deželo. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Trbovljah pod šifro »Poštena«.	39315-2
Prodajalka
pridna in poštena, vajena tudi gospodinjstva, zmožna kaven je, ie'i kjerkoli mesto Cenj. ponudbe na podružnico »Juitra« v Celju pod značko »Poštenost«.
89638-2
Trgovski pomočnik
ki je opravlja.! službo poslovodje, verz;ra® v vseh strokah trgovine, zmoten kavcije, zeli nameščenje. Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Marljiv«.	39640-2
Priden deček
ki bi se rad učiil čevljarske obrti, išče mo;stra v Ljubljani ali okolici, kj-*»r bi imel vso oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutna«.	39645-2
Trg. poslovodja
potnik, samovozač, dober kalkulant, verziran v vseh strokah, ieli premeniti službo. Cenjene dopise Da oslas. oddelek »Jutra« pod »Št, 20«.	38400-2
Starejši uradnik
perfekten v kamenarski 1n lesni stroki, tehnični risar, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, italijanščine in strojepisja — sprejme kjerkoli službo. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Starejši«.
38747-2
161etnega fanta
dobrih staršev za pekovsko obrt sprejme takoj Anton Završkl. pekarna, Šmarje pri Jelšah.
39863-44
Učenko (ca)
pošteno, za fo+iomanufaktu-ro sprejmem. Ponudbe na o.gla». oddelek »Jutra« pod »Fototrgovina«. S98S544
Vajenca (ko)
sprejmem v boljšo delikatesno ln kolonijalno trgovino v Ljubliani. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	39893-44
Službe išče
Vsaka besed« SO par; za dajanje naslova ali t* Šifro pa S Din. f2)
Gradbeni tehnik
verziran tudi v geodeziji in napravi 'egulacijekih načrtov, išče zapos.'enia. Gr« tudi izven Dravske banovine. Naslov v oglas, oddellku »Jutra«. 39650-2
Boljša gospodična
gre v hiše podučevat kuhanje inozemskih speeija-litet. Učenke se istočasno priuče francoščini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Specijan« kuhinja«.	39657-2
Dekle
ki *n« tudi šivati, in bi opravljala t.udi vsa draga dela. išče službo v pomoč gospodinji — najraje v okolici Ljub!;ane. Nastopi lahko takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39483-2
Slovenec
40 let star, samostojen trgovec na Dunaju, zmožen 30.000 Din kavcije, išče službo v Jugoslavija kot poslovodja, skladiščnik ali slično, eventuelno gre kot družabnik h kakemu podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro !■ Kavcija 30.(100«. 39:98 2
Natakarica
pridna in poštena, vajena boljše gostilne, išče mesto za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Urna«.
39549-2
Mladenka
r»sna, poštena, išče službe. Ljubi otroke, je vešča kuhe in pospravljanja. Govori tudi nemški. Gre tudi k vdovcu z otrokom kot gospodinja. Pismene ponu Jbe au oglasni oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli v Jugoslaviji«.	39686-2
Boljša oseba
sposobna samostojnega gospodinjstva in ki ima veselje do otrok, gre tudi kot hišna aii »lično, želi mesta. Pisanene ponudbe pod »250 Din na o?'asnii oddelek »Jutra«. 39706-2
Gospodična
z znanjem več jezikov, išče kakršnokoli nameščence. Gre za stanovanje io hrano. Ponudbe na oglasni o«ldieIek »Jutra« pod »ifro »Čimprej nastop«. 39741-2
Trg. pomočnica
prvovrstna, t najboljšimi spričevali, mešane 6troke, Vi>šča samostojnega vodstva. doslej 8 let na istem msstu, išče službo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni (vlde>k >Jutra« pod šifro »Dobra računarica 24«.
39742-2
Mesto vzgojiteljice
•išče gospodična z znanjem nemščine in vešča šivanja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vzgojitel iica« 39753-2
Mladenka
vešča kuhanja, šivanja in drugih gospodinjskih del, z absolvirano meščansko tn gospodinjsko šolo, išče mesto sobarice, kuharske pomočnice ali kafcio drugo primerno zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna io poštena«.	39743-2
Šivilja
g-e šivat na dom. — Ponudbe prosi na oglas, od-d?!ek »Jutra« pod značko »Pnvo~ret.ua«.	39770-2
Dekle
pridno, pošteno ln zanesljivo, vajeno vseb hišnih del ln kuhe želi nameščenja. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva ln pridna«.	39824-3
Mesto gospodinje
pri samostojnem gospodu išče Amioa Jamnik, Veiike Lašče.	39828-2
Postrežnica
išče zapoalenjs za nekaj ur na den. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. S9637-2
Samostojna
kuharica
prvovrstna moč, želi stalnega nameščen j a ali kot nadomestna moč. — Dopise prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Izvrstna«.
39866-2
Pekovski pomočnik
vojaščine prost, išče »talno sltsžbo. Dopise na podmž-n:co »Jutra« v Celju pod značko »Priden«. 39864-2
Dobro kuhati učim
go«pod:čne. — Priglase pod »Dobra kuha* na oglasni oddeleik »Jutra«. 39844-2
Fina šivilja
z 12 letno prakso, v največjem salonu v inozemstvu, perfektna v izdelavi damsklh plaščev, kostumov ter v preobra-čanju moških oblek Itd. gre na dom po zmerni ceni. Cenjene ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Komaj došls«.
39880-2
Šoferska šola
I. Gaberščik
bi v® komisar u Merske izpite. Ljubljana, S om škova ulic* 6. — Garal« :ca.	897554
Angleški
francoski, nemški, Italijanski pouk ln konver-zacljo tudi na dom daje z uspehom gospod. — Informacije od 15. do 18. Pleteršnlkova 26, visoko aritličje.
39756-4
Akademik
lnstruira prav vse predmete po nizkem honorarju ln proti sigurnemu uspehu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«
39782-4
Akademik
bi taetruiral za mesečni honorar 190 Din. Pouk vsak dan! Ponudbe ra ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Izkušen«.	397254
Za konverzacijo
iščem Nemca — goflpnda ali gospo, v bližini Aleksandrove ali T vrše ve cest« Ponudbe i navedbo honorar;« na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kon-ve-zacija«.	39893-4
Kdioir iž6e mesto potnika, plača za vsako besedo 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro 8 Dim. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; ia dajanje- naslov* ali za iifro pa 5 Din.
Pozor zastopniki!
Din 5000.— in več zamorite mesečno zaslužiti s prodajo senzaciomeIn.ih vrednostnih papirjev na odplačilo. pošteni in agilni re-flektantn naj pošljejo svoj« ponudbe pod »Velika in stalna zarada« n« Pu.bl.ici-tas, Beograd, poštanski pretinac 60.	39678-$
fefZHCT^J
Kdor 116« SMloika, plača ta vsako besedo 50 par; ta naslov aH iifro 3 Din. — Kdor sadi (aaiutak, pa m vsako beeedo 1 Dia, ta dajanj« naalorm ali sa iifro pa S Dia. (B)
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
p'ieira.nj«, montaža bridge-stor, pranj« in likanj« vezenin, ročno vezenje, mo-nogrami, strojno vezenje in pred tisk najmodernejših vzorcev. — Dunajska cesta št. Ja/IV.	155-3
Brez dela
lahko dama aH gospod ta-
mesečno 3—3000 Dio čistega, če vloži v gotovini 15—20.000 Din, za prvovrstno specialno novost. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Dober zaslužek«. 39548-3
Samoprodaje
»Automatskih-traMk« — za Ljubljano, Maribor, Kranj, Novo mesto. Kočevje. Jesenic«, Brežice, Mmrsko Soboto, Slovenjgradec, Mozirje, Ljutomer itd. oddam sposobnim prodajalcem proti visokemu zaslužku. Potreben kapital 10.000 Din. — Samoproda'« za dravsko banovino: Vitomir Doiin-iek, Celje.	39634-3
Zastopnice in brezposelne žene
i dobrim nastopom, vešče slovenščine in nemščine — dobe trajen io daber zaslužek. — Z rzkaizili se je oglasiti t ponedeljek dne 23. t. m. od 9.—12. ali od 2.-5. ur« na Poljanski c. št. 13/111 levo. 30695-3
Pouk
Manufakturist
vojaščine prost, e perfektnim znanjem nemščine, vešč detai.jlne io engros prodaje manufekture. modnega blaga in galanterije, želi službo v mestu ali na deželi. Cenjene dopise prosi na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv in pošten 24«.	39560-2
Dekle (gdč.)
mirnega značaja, vsestransko izobražena in poštena, bi prevzela vodstvo popolnoma samostojnega gospodinjstva k eni ali dvema osebama. Cenjene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva«. 39367-2
Šiviljska pomočnica
dobro izurjena, išče za takoj s'iižbo pri boljši šivilji Nas-lov poive ogl. oddelek »Jutira«.	39739-2
Postrežnica
mlada io zdrava, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, želi zapnslenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39738-2
3000 Din kavcije
nudim za stalno službo aii pa 500 Din tistemu, ki mi jo preskrbi, zmožen sem tudi nemščine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Priden in zanesljiv«. 39765-2
Starejša kuharica
perfektna z večletnimi snrlčevali želi službo v fini družini s sobarico. Ponudbe nod »N. N.« na ogl. odd. »Jut^a*
39794-2
Bosed« 1 Din; ta	dajanj« naslova aH	(•
iifro S Din. Dijaki, ki iščejo hutrnkoije,	pla 4»jo vsako besed« 50 par; ta šifro ali ta	dajanje naslova S Din.	(4)
Gospa Sokllč-Dolenčeva
prične novembra e poukom petja po metodi dr. Zawi-i.i>wsky — Berlin (učitelj Gite Aliper. Kiepura itd.) Izredni uspehi pri utrujenih in nepravilno iuvežlla-nih glasovih. Pravilen dih. — Novi trg l/I. 39683-4
Učitelj
lnstruira osnovnošolske ln prvoglmn. učence. Da Jim dobro podlago ln vzbudi jim veselje do učenja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tn-strukclja 10«. 39874-4
Radio
Vsaka beseda 1 Din; I u dajanje naslova ali I šifre pa 5 Din. (9> |
Tricevni radio
i svečnikom in akumulatorjem, tip Ingelen, še malo rabljen, u« kratke in dolge valove, prodam, oz. zamenjam za dve klaftri drr, za 200 kg krompirja in ta 100 kg jabolk. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno«. 39412-9
Radio-aparat
štlrielektronski, ugodno prodam. Zglasitl se: Rožna dolina cesta IV., St. 25 /L, desno, od 12. do 14. ure.	39795-9
Radio-aparat
itrrtoevnd, za pisalni stroj zamenja Komovc Franc — Laze št. 42.	39327-9
Tricevni radio
za priključek na lsto-smernl tok poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
39815-9
Prodam
Oglaai urg. tnačaja po 1 Din beseda; ta da janje naslova sli ta iifro S Din. — Ogla« socialnega tnačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta iifro pa 3 Din. (61
Pozor denarniki, kapitalisti
Keir nAmam denarja, da bi iadeloval sam, prodam jugoslovenski patent, telo dobička nosen, tečaj za avtomatično zapiranje vrat, rablijiv pri vsaki hiši. — Tomo šušteršič, Sodražica 147.	39059-6
Foto aparat
9X12 naprodaj. Na vpogled pri Franc Kralj, fotograf, Florjauska ulica.
39660-6
Par fine
prsne opreme
(BnmtgeschiTr) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39691-6
Nagrobne svetiijke
m umetnega kamna odpro-da am po 180 Din. Gale Maks, Zg. Šiška 174.
39697-6
Otroški vozički
najmodernejši in najceneji1 v Vivarni otroških vozič kov Stanko Kucler, Ljub Ijana Vil. Celoviks c. 42.
252 6
Lovska puška
(tvoccvka, kal. 12, s petelinom, poceni naproda'. — Teslov pri podruž. »Jutra-« ▼ Celju	39641-6
Kolosalen prihranek na kurivu tvori
„ZE?HIR" - PEČ
m
najcenejša pe« sedanjosti. Ze-phir-peči vam prihranijo tekom let mnogo tisoč dinarjev.
IO
kg drv
greje eno sobo
ur
Izdelek:
„Z E P H I R"
tvornice peči d. d., Subotica.
Zahtevajte brezplačne prospekte!
Tovarniško zastopstvo:
Ljubljana, Venčeslav Breznik
Celje, D. Rakusch
Maribor, Pinter & Lenard
10085
Trafikanti!
Nabavite si »Auw»mat
trafiko«, za vse vrste cigaret in vžigalic, predpisano po monopolu, katera dela dan in noč za Vas. Postavite jih na križišča, kavarne, kino in postaje. — Zahtevajte ponudbe. Samo-prodaja za dravsko banovino: Vitomir Dolitnšek. ve-leagentura, Celje. 39632-6
Sadna drevesa
nizko in visok ode bel na, nudim za Jesensko saditev r raznih najboljših sortah in Spargeljnove sadike t jamstvom. — M. Maretlč, Ljubljana, Levčeva ul. 11.
37412 6
Otroška zibelka
pletena, in « t a j i c a fdte Gehschal«) ugodno naprodaj v Knafljevi ulici 13/11 37867 6
Bukovo oglle
suho, dvakrat vilano, ra-gonske in detajlne količine dobite pri tvrdki Ivan Sre-botnjek. Sv. Pet« v Sev. dolini.	87880-6
Krojaška miza
velika, z devet predali, pe-trolejska peč, poceni naprodaj. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 3971.1-6
Leica
model Standard,	e kompletnim priborom	ugo-dno proda »Rekiood«,	Aleksandrova cesta 8.	39751-6
šivalni stroj
'lihano tal brošo za narodno nošo, 2 zlati damski uri, nekaj mejo'iik in druge stvari prodaim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
39766-6
Otroški vozički
tiricikli, igralni vozički — lepi modeli m nhske een«. M. Tomšič. Sv, Petra e«-sta 52.	58484-6
Električen sesalec prahu »Lux«
ICO voltov, brušeno zrcalo 60 X 100. miza 95 X 150, velika slika ▼ okvirju (angel j varuh in 2 sveti-jfci radi selitve poceni naprodaj v Dalmatinovi ul. l.l/II 39570-6
Smyrna preproga
24 m1, odlične kakovosti, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 99532-6
Smyrna preproga
420 X 320, dobro ohranjena poceni naprodaj. Po-izve se v oglasnem oddelku »Jutra«.	39571 -<5
čebulice
MJaciot, tuiiipain-ov tn anemon dobite pri vrtnarstvu Jemec. Maribor. 39627 6
Nagrobna svetiljka
lepa, poceni naprodaj v Strelfiški ulioi štev. 32
39034-6
Otroški voziček
globok, rabljen, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39703-6
Rujavih kartonov
(škanje), večja množina 65X45X20 na prodaj. — »Astra«, Aleksandrova 4.
39718-6
Fotokamero
10X15 z H omaram 1:4.5 K oimpur zaporom proda m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39663-6
Lepa starinska ura
v stekleni omarici, 58 cm visoko, dobro ohranjena, naprodaj na Medvedovi c. št. 33. desno.	39802-0
3 železne peči
lepe. za p:san>o ali sobo. v najboljšem stanju proda Franjio Košak, klepatstrvo, Rožna dolina, cesta Vin št. ML	S9764-6
Fotoaparat
9 X 1B, zamenjam za 10.15 ali 13.18, samo boljše ■znamke. K u m e 1 j Mohor, Groharjeva 26. 39761-6
Dvokolo
s pomožnim motorjem te
kuhinjsko umivalno mizo
prodam. Vprašati »Papirol« WoLfova uL 8 — dvorišč« 39776-6
Pisarniška oprema
mize, omare in drugo naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 397&4-4J
Nagrobne svetiijke
bakrene, proda Stanko Ke-zele, klepar, Bohoričeva ul. št. 3.	39309-6
Na lavni dražbi ugodno naprodaj:
razni stroji za klepar-stvo ln pisalni stroj, dne 13. oktobra 1933, ob 15. url, LJubljana, Ambrožev trg 9. čevljarski stroj ln pisalni stroj, dne 26. oktobra 1933. ob 15 in pol url, Maribor, Taborsko št. 22.
slamoreznlca, težki voz, deske ln več glav klavne živine, dne 31. oktobra 1933 ob 12. uri, Janževa gora na žagi. Avto, več zlatnine ln več glav klavne živine, dne 24. oktobra 1933, ob 8. url v Račah 118 tiri Mariboru.	39856-6
Smuškf krol
sedemkrat oblečen, poeeni prodam, ker mi .ie premajhen. Pa^iča KredHoe banke — Tvrševa (Dumi cesta la/TV.	30879-6
Zaradi opustitve
polovične razprodajne cene — damastni namizni prti. rje prost Jedilni pribor, gramofoni, doze za sladkor, llkerni servisi in drugo posodic lz flpacce. Dunajska 36, veža.	39852-6
Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanjo naslova ali ta šifro 6 Din. — Oglaei socialnega tnačaja vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova aii ta iifro pa 3 Din. (7)
Stare umetnine
slike, kipe in grafiko kupim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod
->L;iibiteij starih umetnin«.
39746-7
Dinamo svetfljko
za kolo. dobro	oiiram.*ne,
kupim. P»oinudbe	n«. ogias.
oddelek »Jutra«	pod šifro »Cena 1933«. 39867-7
Krojači!
Nove volnene odrezke v vsaki množiui, proti takojšnjemu plačilu kupi Jos. Pollak, Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 7.
39492-7
Jamski les
(Schleiihofl z) smrekov — t največ 10 % hojevega, ia zimo in leto 1934, kupi večje vagonske množine tovarniška nakupna, pos".a.ja R. Fni-azi, Vubred ob D.a vi 39547-7
Otroški suknjič
še ohranjen, za dečka do
3 let, in ribalnega konja kupim. Ponudbe z navedbo cene ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifno »Poceni — Ljubljana«.	39603-7
Železno peč
dobro -ohranjeno, kupimo. Ponudite: Masarvkove cesta 46.	S9TB8-7
Železno peč
ea sobo. dobro ohranjeno, kupim. Ivan Dov-žan, Ljubljana VII. Celovška c. 78. 39814-7
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo na oglasni odd. »Jutra« pod »Amerikanska miza«.
39827-?
Sollex (obsevanje)
kupim ali vzamem v najem. Brežnik, Dvofa-kova 10.	39798-7
Trgovsko tehtnico
za io—20 kg — kakor tudi
nepremočHive plahte
oboje dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stojnica«.	39886-7
Oglasi trg. tnačaja po 1 Dia beseda; z« da :anje na-sJova ali u šifro 5 Din. — CMasi socialnega mačaja p« vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifre pa 3 Din. (Šl
Biblioteko
oea 150 knjig (»Bibliot4»ek
der Unterhelt-ung uad des AVšeeens«) od leta 1903 do vključno 1918, po 13—13 knjig letno — z rdečimi platnicami, krasno ve®ano m v najboljšem stanju prodam. — Nadalje 2 krasni umetni sliki na pietmu, velikost 1..10/80 cm. s starinskim okvirjem, slike predstavljajo cesarja Franca Jožefa aa lovu v Bad IschI iz leta 166S-. izgo-tovljene od ne jod lične jše-. ga slikar ja-umeto. »Kurt« Wien. Vsa pojasnila de je Matevž Medik, Ormož.
S9446-8
Juridične knjige
■prodam. Naslov pove oddelek »Jutra«. 39785-8
»Ljubljanski Zvoit«
Letnik 1934.. nevezan, zelo dobro ohranjen, naprodaj za 70 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39769-8
Šivilja
večletna, pridna ln poštena. ki zna vsa hlSn« d°la ln nekoliko lm»i**l isffe službo k dobrim 11-ndem. Naslov " o<?l. odd. »Jutra*. 39810-2
Mia<1«>. holjše dek'p
'sli službe v man 1*1 •ii-minl k	v
^ollu aH MW. Rw*>1-
♦ OVAI. Pont ^^-nloe -1 Tin	«.tii-
v Ctplju porf ^Po^tena«.	39869-"2
Šofer, šola E. Ceh
TyrSeva f Dunajska) cesta it. 36. Zahtevajte prospekt
Nemško
koDverzaoijo ali pouk nudi izprašana učiteljica. Prevzame tudi nemško kore-spondenoo. Naslov v ogl. cddielku »Jutra«. 39014-4
Francoščino
poučujem: konverzacnio, slovnico, književnost. Pripravljam učenee k maturi. Naslov v ogasnem oddelku »Ju-t.ra«.	397074
Angleščina
francoščina
Prof. dr. Pavel Brežnik, Dvofakova 10. 398134
Zopet znižane cene!
Vaša bo korist, Ce si nabavite zimske obleke v tvornici konfekcije
TRGOVSKI DOM
mrmncM
TOVACflA • PEBIl A • Ift • HBLEK
CELJE št. 20.
Bombažasta obleka Din 170, 200, 300 Suknena obleka Din 200, 300, 400
Kamgarn obleka Površnik kratek Površnik dolgi Dežne jope Dežni plašči Hubertus plaSči Fantovske obleke

Din 500, 600, 650 Din 240, 280, 305 Din 350, 400, 500 Din 170, 250, 360 Din 205, 360, 442 Din 290, 365, Din 70, 80, 90 veliki ilustrirani
Zahtevajte novi CENIK, ki je pravkar izšel. — Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar.	Cenik ZASTONJ.
VSI VEDO!
Kolesa
za besedo. Oglas) w-eijalnega »načaja po 50 par besedi. Za ix jaaj« naslova ali za iifro S Dio, oziroma 5 Din.	(M)
Elegantno jedilnico
ia orehov« korenine, in spalnico, bubingo šperan.o, solidno izdelano proda Ve-lesejmska uprava, Ljubljana.	39688-11''
Triclkelj, 2 moški in 1 žensko kolo
ni proda P. Škafar, jubijana, Borštnikov trg.
39574-11
pooe Ljub
Za žensko kolo
dam v zameno terpen-tlnovo milo. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Zelo dobro«. 38426-11
Avto,moto
Vsak a b«w-<1a i Din; I« dajanj« na-slova ali ia iifro pa 5 Din. (101
Avto
F<v'd ali Chevrolet Road-ster i i rez. sedežema, novejše tipe, takoj kup'm. Ponudbe na Pu-blicitas, Zagreb, pod >br. 35.625«.
39647-10
Tovorni avtomobil
1 %—Stonski, znamke Ford ▼ zelo dobrem stanju poceni proda Šolar Ivan. avtopfkj-etje — Gorje pn Bedu.	39506-10
Motorno kolo
F. N., 350 ccm. skoraj novo v brezhibnem s*.m;u ugodno naprodaj. — Tutta Oskar. Sv. Petra nasip 71 I. nadstr.	39336 10
Pohištvo
Na obroke. — Na hranilne
knjižice. Šperau« orelwve politirane spalnice in črešnjeve masivne politirane spalnice. — Sperane spalnice . 3000 Din pi-eskane spaJnice . 1800 „ kuhinjske oprave . 850 „ kuh. kredence . . . 430 „
postelje ...... 200 „
Vt*e drugo pohištvo dobjte najceneje pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska št. 18 in Miklošičeva 66. Telefon 2780 39734-12
Šperano spalnico
(ti-čji javor — imitacija) poceni proda Bitenc. mizarstvo, Gosposka u iea 10 39752-12
Novo jedilnico
iz orehovrb korenim, »godno prodom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39821-12
Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15)
Bukovih drv
več vagonov kupim. Po-nu<iibe na og'as>ni oddelek »Jutra« pod »Bukova«.
39675-15
AvtoUmuzino
»edemsedežno. pripravno za predelavo v ahek tovorni ali gasilni avto, močna ša-sija. proda Zinovnik. Tavčarjeva 6.	39434-10
Avto-!imuzino
prodam« pod ugodnimi pogoji (hranilne knjižice), ali %amen;nm.o za druge stvari. Borštnikov trg štev. 1.
39737-10
Motorno kolo
250 ccm prodam za 3700 dinarjev odnosno zamenjam za kolo s pomožnim motorjem. Polsan-«;ka c. 58.	39779-10
Motorno kolo
350 do 700 cm3 poceni kupim takoj. — Dopise pod »Kaša« na osi. oddelek «Jutra«. 39S88-10
■ommm
1 rg. oglasi po 1 Din b>*s»-da; za dajanje na s'-ova ali za šifro 5 Di' Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Moške obleke
paeinšene, kupuje A. Drame. Ljublia.na. Gallusovo nabrežje 29.	39670-13
Salonska suknja
prvovrstna, le park na t nošena, za sredin jo postavo, z žlletom ugodno na prodaj. Dopisi pod »Salon« na ogl. oddelek »Jutra«. 39704-13
Moški gumij. plašč
ln rokavice, sivi, veliki, dobro ohranjeni prodam. Cena smerna. Ši^ka, — Fodlimbarskega 23.
39760-13
Smoking
mai!,!) nošen. prodam. Ogledati dopoldan. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra« 39876-13
lll^ftjPpli%
•i* ■ ■ -.v".''--;*"' /.^»v-iVtf^M'''
Kdor a b d 1 prehrano plača za vsako best-do 1 Dm; kdor išče prh hraoo pa u bes-w1o 50 par; u dajanje ua »lova ali šifro S Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din
Še nekaj afconentov
ST>rejmem ne doforo doma-io hrano. Naslov se izve v trafiki Tivoli. 39719-14
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din; »a dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12)
Spalnico
orehovo, vezano (šperano), proda V urnik Ignacij, mizarstvo, Vi ima rje 36 (P"d klancem), p. Su Vid nad Ljubljano.	39671-12
Lepe spalnice
lz trdega ln mebkcga lesa, kuhinje ln drugo pohištvo po nizki ceni prodaja Josip Kurnik. strojno mizarstvo, Zg SiSka 51 pod hribom.
38304-12
Spalnica
Stara. po!itirana. z žimni-cemi iai v"č drugega pohištva poceni naprodaj v Subičevi »lira št. 3 — pritličje. lov o.	39187-13
Pohištvo
ta dve osobi. i® trdega 1« sa. ugodno naprodaj v Celja. Nfl.jiov pove podružnica »Jutra« v Celju
39637-12
Redka prilika!
Kdor se ženi. dobi stanovanje, dvosobno in kuhinja z vs^mi pritiklinami ln celim pohištvom. Poceni zaradi od-potovanfa iz LJubljane. Gledališka 12, pr<+"*'e.
39859-12
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plo-šee: jelševe
bukove, 0'kume iD panel, v ve-
i k osti 220/122. 200/122, po najnižjih cenah. Tv orniško -kiadnšče v Ljubljani, Du Tajska cesta 91. 246-15
Vk>žno knjižico
Ljubljanske kreditne barake kupim proti intabu!a«iji, obrestim in mesečnemu odplačevanju. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Sigurno«.
39628 16
Uradnica
išče 400 Din posojila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za d>ve meseca«.	39736-16
40.000 Din posojila
tudi v obliki hranilne knjižice boljših denarnih zavo-diov, iščem proti vknjižbi. Večkratno jamstvo. Poizve se v trgovini 11« ver, Tyr-ševa cesta 92. 39720-16
Moška modna
trgovina
dobroido&a, ▼ centru mesta radd pre>za.poslein-ostč naipro-daj. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Proti gotovina«.	39708-19
Skladišče
iš&em v oentru mesta, tnidi na dvor-šču, v tem-ftri 50 do 100 m*. — Ponudbe na Lju-bljana, poštni predal 149.	39717-19
Vložno knjižico
Mestne aii Kmečke hrara.il uioe v Ljubljani, z vlogo d® 1.000.000 Din kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam«.
39744-16
6000 Din posojila
iščem proti dobrim obrestlm in sigurni garanciji. Ponudbe pod »Nujna pomoč« na ogl. odd. »Jutra«. 39748-16
16.000 Din posojila
Išče državna uradnica proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe poslati pod »Točno odplačilo« na ogl. odd. »Jtrtra«.
39816-16
Moderna iedHnica
nr>v<» t>o ni^k! c«"1! n»-p-oda1 ln 6 fotellev za 1500 P'n N-» o<rlfd n-i tPP-tnlk" Wolfova 12. 39848-12
Bukova drva
v kolobarjih po 6 Din to mehka po 5 Dio nuds St K-že Srard, Trnovski t»n M&D 12.	276 15
Deske — plohe
»nhe. Lipove, kupi Škafar. Rimska cesta štev. 16.
39561-15
2 vagona javora
ftn_1<yi mm debeline, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39740-15
Vsaka best-da 1 Din, za dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (18)
Pozor!
Poana.no fine krvavice te i^bcvren štajerski mošt. nu di gostilna MiiUer v šiški, Janševa 15.	39631-18
Gostilna Kramar
na Dolenjski cesti štev. 5
vabi na domačo zabavo — kjer dobite pristno kapljico in dobre domače koline.
39730-K
Vsafca beseda 1 Din; za lajanj« naslova al! ta iifro pa 5 Din. (16)
10.000 Din posojila
išče posestni ca z 200.000 Din vrednim posessvom, za obresti da lepo stanovanje aii pa lepe velike travnike v najem za daijšo dobo. Kapital se vrne v enem letu. Je popolnoma varno. Ponudbe pod »Vrnitev v enem letu« na oglasni oddelek »Jutra«. 39662-16
Mlad trgovec
išče so trudnico z nekaj gotovine, za povečanje 30 % dobiekanosnega podjetja. — Poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skupna moč«. 39496-16
Hranilne knjižice
lupite prodast«. lom bar lirat* posojila najkuiani ■lej-e cprl Poslovni ta v m 1. 1.. Z«gr»h Praška ttl št STI Zn odgovor prilo titi iiurnk« ta 8 Din.
281 lf'
Družabnika
z vlogo 200—300.000 Din gotovine, s sodelova.njeni alj bre-z, v vpe-ja-nem in rentabilnem podjetju, brez vsakega rizika, sprejmem takoj z velikim zaslužkom Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod jnačko »Napredek«.	39635-16
Kot družabnik
vstopim v solidno	podjetje
Ponudbe na oglas,	oddelek
»Jutra« pod šifro	»100.000
ali več«.	59448-16
3200 Din posojila
iščem proti dobri garanciji in vrnitvi v 4 obrokih po 1000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »V štirih mesecih 4000 Din«. 39538-16
Hranilno knjižico
Kmetsike hranilnice ljub-l.ja.nske, kupiim. Ponudlbe na oglasni oddelek »Jutra« p.ui značko »Gotovina 35«.
39398-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke in H'anilmice kmečkih "b-čin, kupim. Mestne hranilnice v Novem mestu in Trgovske banke pa prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober tečaj«.	30589-16
15.000 Din posojila
-iščem proti gara nciji in mesečnemu odplačilu po i000 Din. Ponudbe na ogl. "ddelek »Jutra« pivi šifro »Posojilo«.	39620 16
Družabnico
s 3000 Din kapitala in lastnim pohištvom, iščem za bratnjarijo in pekarno v trgu na Pohorju. Priložiti ;e znamko za odgovor. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«	39629-16
Hranilno knjižico
vrhniških hranilnic ln celjskih hranilnic kup! gostilna Jože Gradnik. Prisojna 5. 39800-16
Družabnika
kapitalom k dobroido-čemu podjetju iščem. — Ponudbe pod »Samostojna« na ogl. odd. »Jutra«.	39835-16
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje easiova ali za šifro pa 5 Din. (17)
Gostilno
ifsc-eim v najeim ato na rečmi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Go-stilničainka«.	39673-17
Slaščičar, delavnico
dam v najem affi prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39696-17
Trg. izobražena
tudi v knjigovodstvu, dobra kuharica, prevzame gostilno, restavracijo a>M kakršnokoli trgovino na račun (proti provi®ijii). Dam zadostno garancijo. — Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Agilen«.
39430-17
Vinotoč ali bufet
dofcno idoč. vzamem z januarjem na prometnem kraju v Ljuihljani v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39850-17
Enodružinsko hišo
5 minut od postaje v D. M. v Polju oddam v najem takoj ali pozneje. — Pojasnila daje Ivana Ambrož, D. M. v Polju.
39466-17
Vdova
goeti!nWarka, vzame gostilno v kakem prometoem kraju na račun aii v najem. — Ponudbe prosi na o«r'as. oddelek »Jutra« pod značko »Promet«. 30534-17
V najem ali
naprodaj
žaga (Volgater) na elektri-5era pogon, z raznimi stroji za les<no industrijo, veliko pokrito skladišče za iee 40 X 20 m, mostna tehtnica in leipa stanovanjska hiša z zemljiščem — vse tik železnice. Podmob-na pojasnila daje PoeojiJ-nioa v Siov. Bistrici.
39546-17
Gostilno
h kateri pripadajo še druga
poslopja in velik vrt-, blizu-Save na Gorenjskem prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« pod »812«.
39732-19
Ugodna prilika
za prevzem vpeljane špec trgovine v centru Ljublja^ ne. Potrebno 20.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čimprej«.
39726-19
Dva lokala
ugodno oddam v najem V enem je že vpteljan vinotoč, drugi pa je primeren za brivca.. Naslov pove oglasni od d«tek »J u+ra«
39758-10
Lep lokal
pripraven za krojaštvo, ti lino ali drugo obrt, takoj usodno oddam v Ve.rov-škovi ui 56.	39762-19
Opremljen lokal
liep, za trgovino mešanega blaga, takoj poc-emi oddam v Verovškovi uJici št. 56.
39763-119
Manjši lokal
pripraven za vsako stroko, oddam v oentru mesta. — Pojasnila daje Jančar na Sv. Petra cesti štev. 27.
39790-19
Vinotoč
ugodno oddam. Na.sl-or T oglasnem oddelku »Jutra«.
39854-19
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« na »lova ali za iifro pa 5 Dm. (SO)
Trgovska hiša
leta sta.ra, davka prosta, zemljiščem na Lanoo-vem pri Radovljici, naprodaj. Plača se lahko s hranilnimi knjižicami. Marija Šinkovec, Bled I 80.
39652-20
Posestvo
obstoječe h na novo napravljene lesene hiše, gospodarskega poslopja io približuo 35 oralov zemlje, vse v ravnini, naprodaj. Hiša stoji pri cesti, odda-Ijono % ure od trga Pod-sreda. Naslove je pošiljati na Ernest Bezenšek, Pod-sireda.	39651-20
Hišo
gospodarskim poslopjem, dobrem stanju, veilik krasen vrt, prodam; na željo kupca tuidi več zemljišča. F. S., G<r. Gameljne 214, p. Št. Vid nad Lj ub-iaino.	39665-20
Parcelo
na kinjižioo M estne h ranil-n.ice lijiibliainske prodam. Zeilena jama. Zvezna ul. 3.
39674-21
Pritlično hišo
S »ob«, kuhinj«, veža. podstrešna soba. klet, drvarnica. vrt, sadonoenik, prodam oH glavni cesti, miinut od postaje. M. Ze-beo, po«., Poljčan«.
38W5-2
Parcelo
pod Rožnikom, cesta X. 1350 m' veliko, ugodno
E roda stavbenik Rožman eetbovnova ulica. Ogla siti ee med 12. in 18. uro.
39178-20
Stavbne parcele v Mariboru
tik mestne avtobusne po staje po dogovoru proda Jože SenekoviS, Maribor Koseskega 133. 39310^20
Pritlična hiša
v bližini parka ugodno naprodaj. Pripravna tudi za kakšno obrt. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »0. A.«
39464-20
Enodružinsko hišo
2 malo zemljišča, v ceni eirka 20—25.000 Din kupim Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani.
39546-20
Posestvo
v trgo Vojnik pri Celju,
a štiristamovanijeko hišo io velikim gosipodeirekim poslopjem poceni naprodaj. Vprašati v trgorvi&i Kova £ič, Vojnik 7. 39539-tO
Hiša na Bledu
3 minute od pošt«, g petimi sobami, ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nova hiša«. 39600-20
Stavblšče
v Ljuibljani — een bralno, ugodino prodam, tudi za vlogo Beinoviraske hramJnj-ce. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »600«.	39588-20
Majhna parcela
Rožni dolini ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 396*18-20
Mladega gozda
20 oral. skupno ali posebej
n 10 oral. travnika
bližini banovioske ceste proda.m — tudi proti hranilnim knjižicam. Poizve se v goetiilni Podgoršek, Ponikva ob južni železnici 39639-20
Stanovanjsko hišo
novozidaino. z vrtom. 1 uro Maribora, prodam za 14.000 Din, event. tudi n« obroke. Vprašati v trgovi-Lubej, Rošpoh 19 pri
M&niboni.
39630 20
Nova hiša
divostamova.njska, naprodaj Rožni dolini, Cesita VI, št. 18/1.	39680-20
:nonadstropno hišo
pritličju z lepimi trgovskimi lokali, v nadstropju dvoje lepih stanovanj, av-togamaža, gospodarske pri-tikline, parkiramo dvorišče in zelenjadni vrt, prodam centru manjšega mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39685-20
Nova hiša
trtetanovanjska. z elektriko in vodovodom, vse moderno, blizu Ljubljane, proda Miišvelj, Zelena jama. Ljub-jaaeka mlica šterv. 37.
39791-20
Parcela v Dravljah
naprodaj. Poiave se v Zg. šiški št. 193. 39780-20
Novo Mšo
vlsokopritlicno. 3 sobe, kuhinja, 6hramba, polovico podkleteno, 2 ob sežnlm vrtom, Izvirno vodo prodam po nizki ceni. Novak, Vlžmarje 108 pod klancem, desno.
39819-20
Hišo v Kranju
dvostanovanjska, v sre dlnl mesta, pripravna za obrtnika ali upokojenca, takoj ugodno prodam Ponudbe poslati na ogl odd. »Jutra« pod »Ko kriško predmestje«.
39818-20
Novo hišo
z dvosobnim stanora-nJem, kabinetom, pri tlkllnaml. vrtom, pred mestje Llubljane, od dam takoj v najem. Naslov v ogl. odd »Ju tra«.	39849-20
tanovanje
Vsaka beseda 1 Din; a dajanj« Daatova ah
u iifro pa 6 Dio. (21)
Enosob. stanovanje
s pritiklinami im pra-zn-o eo.bioo s posebnim vhodom oddam. Rožna dolina, cesta 6/4.	39676-fll
Dvosob. stanovanje
oddam e 1. novembrom. — Mencej, Grabliovičeva 12.
39698-3
Komfortno
stanovan.ie
soltuSno, 2 »ob in kabineta, oddam z novemlbrom na Kodeljevem. Naslov v ogl oddelku »Juitra«. 39872-ai
Dvosob. stanovanje
i kuhinjo te pritikTmamd takioj oddam na Cankarjevem nabrežju šterv. 7/II.
39875-21
Trisob. stanovanje
moderno im eotečno, t balkonom, kopalnico, posel-sko sobo im pritiklinami, pri glavni p ruš ti po zelo nizki cena oddam z novem brom. Naslov pov« oglas, oddelek »Jutra«. 39678-31
Dvosob. stanovanje
komfortno, r kopalnico oddam v vili v Postojnski ul. št. 8.	39642-21
Dvosob. stanovanje
s kuh injo oddam v šteponja vasi nasproti karmeličenk. Poizve se v trgovini Šte-panja vas 165. 39699-21
Stanovanje
moderno, 2 sob im kuhinj« za 450 Din mesečno takoj odda Tavčar, Kodeljevo — Zadružna ulica štev. 14.
99500-21
Dvosob. stanovanje
veliko, s kopalnico takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39607-31
Petsob. stanovanje
pritiklinami, t rili meo rivoM i® gl. poŠto ▼ Ljub ijani. solnčna im mirna I« ga. moderen komfort. pov *«m renovirano oddam. — Naslov v oglasnem oddelku Ju tira«.	38812 31
)vosob. stanovanje
komfortno, oddam. Poizve v mlekarni na Tržaški cesti 36.	99767-21
Ovosob. stanovanje
lepo, v vili oddam Naslov oglasnem oddelku Jutra.
39757-211
Trgovino
staro, dobro vpeljano, z mešanim blagom se da takoj s stanovanjem v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«, podružnica Maribor. 39860-17
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro p» 5 Din. (19)
Manjšo mešano trg. ali vinotoč
prevzamem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto«.	394119
Trgovski lokal
z vpeljano trgovino — na periferiji Ljubljane za 500 Din mesečno odda Tavčar, Moste. Zadružna ulica 14. _39501-19
Modno trgovino
» centru Ljubljane prodam — tudi proti hranilni knj" žici. brei odbitka — po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od »Haka! 17« 37889
Manjša trgovina
' mešanim blagem dobn-i»edi*ria v lepem promet "i«*m kraju na D'«enjskfn i«.prodaj. Potreben kap-al ca mm Din; na •uo vzamem tudi vioin-^nj £ico Ljub kred. ban do višine >5 000 Din 1'onudbe ood š'f->o »B" 1 >čnost« na oglasn-i »d1e ^k »Jutra« v Liuhlian;
38936 19
Trgovski lokal
se odda e 1. nov. v palači »Dunav« v Beethovnovi ul. Vsa pojasnila pri Sploš-nem jugosl. bančnem d'ru št-vu. podružnica. Ljub! j« na. v [lelači »Dunav«.
39337 19
Obcesten lokal
takoj poceni odda droge ri.is I Hermes. Miklošičeva cesta 300.	39524 19
Vogalne prostore
prvovrstne, pritlične, pripravne za pisarne, event. prodajalne, oddam s februarjem 1994 na Kralja Petra trgu št. 3 v Ljubljani. — Poiizve se ravno tam v pritličju levo. ozir. v I. nadstropju desno. 39619-19
Lokal
na Stairem trgu št. 19 takoj oddam.	8979>1-19
POCENI PLAŠČE
ZIMSKE
zadnje mode in najboljšega kroja dobite Je pri
DRAGO GGRUP 8 Co,
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 16
prvo nadstropje.	11132
filovi ftadicne
Supet

Valovi 200—2000 m. Izboren sprejem cele Evrope. Največja selektivnost. Visoko frekventne pentode. Popolna stabilnost. Točna skala z imeni postaj. Optična kontrola postaj. Brez brnenja. Majhna poraba toka.
Zahtevajte posebne prospekte tudi za štirielektronski, petelektronski in sedemelektronski »Radione Super« od glavnega zastopnika
r. z. z o. z. t JLfnblfaiii
MIKLOŠIČEVA CESTA 7, telefon 31—90
Dvosob. stanovanje
balkonom takoj oddam. Kozamemik, Cesta na Brdo 149, Vič.	39716-31
Trisob. stanovanje
komfortno, velik balkom. oddam za 650 Dim za november - december. Vodovodna c., gostilna »Pri zeleni Trati«.	997(J6-l>
Stanovanje
šesteobno ali petsobno, s kopalnico oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno«.
39712-31
Trisob. stanovanje
solnčno, e kopalnico, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cen trum«.	39713-21
Dvosob. stanovan.ie
z vsemi pritiklinami odda Poremta, •Kodeljevo, Pov-šetova. cesta — nova hiša.
39838-21
Enosob. stanovanje
solmčoo, oboje panketira.no, prvo nadstropje, 10 minut od glavne pošte, oddam s 1. novembrom a'i pozneje. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«.	39833-21
Trisob. stanovanje
oddam. Ponudt>e na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro 1. februar«.	3S714-Ž1
Dvosob. stanovanje
d d a m blizu	mitnice — Celovška cesta	248 (nasproti Krekov«	gospodinjske šole.	39759 31
Trisob. stanovaaie
lepo. brez kopalnice, v visokem pritličju oddam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	39750-31
trisob. stanovanja
centru mesta — blizu pošte in opere, e kopalnica-
__7 takoj oddam. Naslov v
oglasnem oddelku »Jutra«.
39749-21
Sobo in kuhinjo
takoj oddam v Mostah — Ciglarjeva 35. 39775-21
Dvosob. stanovanje
pritiklimami oddam v Rožni dolini, cesta n/6.
39786-21
Lepo stanovanje
dvosobno, s prltklinaml. parket, elektrika, vrt, poceni oddam — Zvezna 14 — Moste — Zelena jama. 39792-21
Ugodna prilika!
Novo tristanovaajsko hišo blizu mitnice na Celovški cesti pod ugodnimi pogoji proda Realitetna pisarna Gnašek, Ljuibljana, Masa-rvkova 12.	39693-20
Hišo sredi Vrhnike
pripravno za trgovino ali gostilno, proda Krže Franc — Vrhnika, Stara cesta 1'15 39961-20
Stavbno parcelo
lepo, v mestu na Dolenjskem prodam za vloine knjižic«. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resen kupec«. 39569-20
Lepo parcelo
na Celovški cesti — t«r
gozd
takoj proda Franc šnšter, Ljubljana VII, Cernetova št. 31.	39573-20
Tristanovanj. vilo
novo, v Dev. Mair. v Polju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39606-20
Prodam
v srednji višini obronka Savinjske doline 93 oralov polje. sad»»no«n''ka. gozda in poslopja za 250.000 Din Po dogovora tudi proti hranilnim knjižicam. Do i>ise na naslov: Andrej Marine, Ruš«. 38515 20
Stanovanjska hiša
z vrtom in sadovnjakom, v Celju ugodno naprodaj. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju.	89306-20
Trgovsko hišo
z gostilno te mostno tehtnico, v prometnem trgu poleg župne cenkve prodam radi družinskih razmer. — Hiša ima obsežen prostor tudi za vinsko trgovino, mesarijo in pekarijo, ki bi prav dobro uspeva'a. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štev. 550«.
39745-20
Posestvo
na periferiji Ljubljane, zamenjam za večje posestvo na deželi v bližini želez niče, event. z viodno močjo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« -pod zmačko »Zamenjava posesti 365«. 3OT23-20
Parna pekarna
dobroldoča, trgovski lokal, stanovanja, vrt, 370 tisoč Din, periferija.
osemstanovanj. hiša
z lokalom, donos netto 45.000; — 450.000 Din. LJubljana. Posredovalnica Adamič, Vošniakova St. 4.	39747-20
Kmetsko posestvo
na štajerskem do 100 tisoč dinarjev kupita Oorlčana emigranta. — Ponudbe na advokatsko pisarno dr. Josloa Ka-muSiča. Llubljans Tavčarjeva 10. 39811-20
Vinograd
s hišo produ Anka M»1-
gostilničar*^ st
Jernej, Dolenjsko
20799-20
Štirisob. stanovanje
visokopritlično, v centru poleg opere, e plinom in elektriko, oddam e 1. novembrom. Pojasnila v šn-bičevi ulici štev. 3/1.
394,15-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, kopalnico, pritiklinami in vrtom oddam v novi vili blizu cerkve sv. Jožefa. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 99519-21
Štirisob. stanovanje
g kopalnico, v vili sredi Ljubljane takoj oddam. — Ugodno za zdravnika aii zobotehnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
395.56-31
Sobo s kuhinjo
takoj odda.m v Rožni dolini, cesta VII štev. 12.
39562-91
Stanovanja
1 dvosobno in 2 en osob ni oddam s 1. novembrom v Gornji šiški. Celovška cesta 291.	39578-211
Enosob. stanovanje
manjše, ali pra®no sobo oddam. — Dostojna in pridna
postrežnica
pa dobi sobo in nekaj plače — Pieteršnikova ulica 26.
39721-31
2 dvosobni
stanovanji
oddam z decembrom na Celovški cesti 92 — poleg stare šišenske cerkve. Po-izve »e istotam. 99623-31
Krasno stanovanje
-solnčno, novourejeno s sobami ln pritiklinami lepi hiši v centru z novembrom oddam po zmerni ceni čisti, mirni, stalni stranki, tudi
leo lokal
cesten, zelo prometna lega, za vsako obrt. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 39797-21
Dvosob. stanovanje
iddam s pritiklinami. — 7<*. šlška, Smodlnova 238 tik remlze. nasnrotl res ta vracli e »Tri«*1"'"«.
39823-21
Stanovanje
blizu Ljubljane, 5 minut od železniške postaje oddam najraje železničarju ali upokojencu. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
39817-21
Ovo«ob. stanov?»t!?e
pa^VeitfTsno. s Viiihinjo in pritiklinami o d d' a m e 1-novpimb-om v Sp. š:ški — Kamniška ulica štev. 22.
39825-31
Enosob. stanovanje
takoi odda Triibuč. Gline«. THfcška cesta št. 6. — telefon 2605.	39830-21
Dvosob. stanovanje
takoj zelo por>»ni odda Tri-Wf. GHnce Tržaška c. 6, telefon 3605.	39831-31
Dvosob. s+anovan'«
krasno, s topsUiVo. v viM bliV.u d -me oddam za 1000 Din. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39840-31
Dvosob. stanovanje
« pritiklinami oddam za •"^n Din v Moetaih pri Aerodromu.	398TO-31
Enosob. stanovanje
s pri HV1-nami takoj oddam na Glimcah, cesta I It. 6.
39834-211
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kopalnico, predsobo, balkonom in pritiklinami oddam v vili. Postojnska ul. 8.
39845-21
Sfahdvaftja
Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova aii xa hfro 3 Dim. (21-a)
Dvosob. stanovanje
v Ljubljani e kopalnico v centru ali bližini išče stranka brez ot^ok za november. Ponudbe z navedbo cene na R. Fink. Jesenice.
39653-21a
Komfort. stanovanje
2 do 3 sob v centru ali bližina išče za februar zakonski pa.r brez otrok. Po-nudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Točnost«.	39690-3!a
Stanovanje
tri- ald štiirisiobno, v bližini sodišča iščem e 1. februarjem. Ponud'be na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Pisarna«.	39771-21/a
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslova aH
sa šifro 3 Din. (22)
Starši
ki niso zadovoljni s stanovanjem ln uspehi sina nižješolca ter žele pravočasno zanesljivo pomoč pri študiju, vzorno nadzorstvo, lepo ln zdravo stanovanje ter fino oskrbo, naj vprašajo pismeno pod »Blizu realke« na ogl. odd. »Jutra«.	39024-22
3—4 dijake
vlsokošolce sprejmem na dobro domačo hrano ln stanovanje po nizki ceni tik mesta, gozdna lega. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 39777-22
1 ali 2 gdč.
ali gospoda
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo po nizki ceni. Stari trg 28 m. levo.	39772-23
Sobo Odda
Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslova aii za Iifro 8 Dim. (23)
Elegantno sobo
solnčno, eveint. s brano oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39656-23
Sobo
s poeebniim vbodom, elektriko, oddam a 1. nov. — Janševa 10, Ljubljana VII.
39700-23
Solnčno sobo
separira.no v centru oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39689-23
Opremljeno sobo
solnčno, s souporabo kopalnice oddaim z novembrom eini ali dvema osebama v vili ge. Marije Vere, Cesta na Rožnik le.
39e3t>---
Gospodično
sprejme samostojna gospa kot sostanovalko v Fran-kopanski ulici št. 28/11 — v neposredni bližini gorenjskega kolodvora.
99388-23
Opremljeno sobo
veliko, popolnoma seipari-rano, v oentru mesta oddam za stalno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39442-23
Sobo
prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom in elek triko oddam v Rožni dolini, cesta VHI štev. 22.
39477-23
Lepo sobo
z balkonom, oddam stalni gospodični v vili blizu cerkve sv. Jožefa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39520-23
Sobo s štedilnikom
in posebnim vhod>oim oddam v Rožmi dolini — cesta VII št. 24. 39622-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom in šte-di'nikom. v smedini mesta tokoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39679-23
Prazno sobo
zračno in solnčnoj v sute-renu oddam ta.koj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39681-23
Solidnemu in stalnemu gospodu
oddam lepo solnčno sobo s posebnim vhodom. Vprašati v vili na Domoibranski cesti št. 25.	39709
Opremljeno sobo
svetlo in solnčno, oddam najraje dvema gospodičnama aH dijakoma, z uporabo .klavirja, z dobro oskrbo ali brez. Istotam oddam tudi
prazno sobo
r posebnim vbodom. Gledališka ulica štev. 4'1H.
39735-28
Sobo
lopo opremljeno, z dvema posteljama, posebnim vbodom in souporabo kopalnice oddam najraje 2 gospodoma v Tavčarjevi u'l. 2/H desno.
39729-23
Sostanovalko
gospo ali gospodično, išče vdova. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39733-23
Svetlo sobo
za 2 osebi, zeilo lepo, i elektriko in .parketom takoj oddam. Klavir na razpolago. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39724-23
Opremljeno sobo
e posebnim vbodom, v Ko-
"leiziji oddam g?spodič-ni za 150 Din. Naslov v oglas, -oddelku »Jutra«. 39727-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	39722-23
Prazno sobo
lepo, z opremo ald brez opreme oddam zelo poceni 1. novemibrom. — Tabor Ludovik, Cesta v Mestni log (nova hiša). 39684-23
Dve sobi
erno z eno posteljo, drugo z dvema posteljama, zračni. lepi. oddnim v novi hiši ob cestni železnici z vso oskrbo, razsvetljavo in kurjavo mesečno za 500 Dim. Glince, Cesta XI 2/a.
39715-23
Lepo, snažno sobo
z 2 posteljama, pri Evropi oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
39781-23
Sobo
lepo, mirno, solnčno, v strogem centru mesta oddam takoj ali s 1. novembrom le stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39803-23
OoremHeno sobo
o posebnim vhodom e stop-njišfa. v Koimenskega ulici odd a m goTundu s 1. novembrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39882-33
Opremljeno sobo
solnčno, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39805-2S
Opremljeno sobo
solnčno in separirano. » t.
ai'0V'embrom oddam v EinsH ulici štev. 29/1 desno.
Sobo
loprem^jecio ali prašno, rta
Miklošičevi cesti poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39820-29
Opremljeno sobico
» posebnim vbodom, s hrano ali brez oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 99793-53
2 prazni sobi
rakoj odda Triibuč, Gline«, Tržaška cesta 6 — telefon 3606.	39892-28
2 opremljeni sobi
s kopalnico ln posebnim vhodom, v centru mesta, se oddasta po ugodni ceni takoj enemu ali 2 gospodoma. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39828-23
Prazno sobo
in kabinet, v šelenburgovi
ulici oddam. Ponudbe na og'ns. oddelek »Jutra« pod značko »500«. 39887-23
Opremljeno sobo
lepo in s"'nčno, s poseb-r.:'m vbodom, oddam go-soodlč-Tii v vil,i pri Tivoli — Škrabčeva ulica štev. 6/L 3988:-23
Opremljeno sobo
čisto, oddam z tso oskrbo ali brez na Emooeki cesti
št. 8/1, levo.
39873-23
Sobo s štedilnikom
šn posebnim vhod-om oddam
takoj v Zg. šiški, Kosovo polje št. 193. 39870-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhod;om in elektriko oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
39658-23
Gdč. ali gospoda
sprejmem na stanovanj« v Pražakova uided štev. 10.
39855-23
Prazno sobo
separirano, event. s kabinetom, v centru oddam. N?slov v og^snem oddelku »Jutra«.	39877-23
Udobno sobo
oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39691-23
car™1
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (g8-a)
Sobo
krasno opremljeno, vbod • stopnišč«, južnoleižečo, mirno (prednost bližina glav. kolodvora) iščem. Odgovarjajoče ponudbe pod »Fin uradnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	39701-23»
Sobo
išče uradnik v movd hiSi — najraj« v Šentjakobskem ali Trnovskem okraju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Snfno »Mirna«.
39572-23'a
Šahovski klub
išče opremljec manjši klubski lokal za dvakratno tedensko večerno uporabo. Najraje kot podnajemnik kakega kluba v centru mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Šahovski klub«. 99682-23/a
Prazno sobo
v centru mesta išče gospod Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračna« 39789-23/a
Akademik
iSče separiranio sob« — event. tudi proti inetrukci-ji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zmerna cena«. 36690-83/a
»TtfTRčk fl m
s

detelji, 22. 5?. 1585
1'	Dopisi	VESZSOB
V itak« besed« 8 Din; sa dajanj« naslov« aH litre pa 6 Din. (24)		Vsaka beseda 1 Dia; ta dajanj« o»s!ov» «B za &ifro pa 5 Dia. (29)
Gosp. Ivan B., Mar.
Prosim «d|ororitfl na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro
»Zobec«.
39565-24
Erik
Ponedeljek bilo nemogoče. Nieem Ljubljančanka. Pro-«-'m. da javite naslov pod »naftko »Šiv klobuk«.
39554-24
Kotor
Prit« d«*la.	39885-34
Vsaka	2 Din,
» «v»j»nj« naslov« lifre P»5 »»• <*>>
Gospodična
e-ara 35 let. 6iet>e prete-kioMi, f pr.i ;azni.m domom ia veo ooremo. ieli snanja e profeeonecn aH učiteljem •v Vrbo ženitve. Dopise pnd mačko »Resno 25« na ^i oddelek
Pletilre stroje
16 komadov St. 8 od OT,
60, 70, 80 in 90 , em, 8 ko-Mto št. 10, od 27,60 on 70 cm, 1 komad št. 15, od
27 cm, tovarniško nove zeli ugodno proda F. Kos, Zidovcika ulioa šmjv.^o^^
Pisalni stroj
dobro ohranjen, prodam, prav ceno zamenjam za kolo, mali fotoaparat. Gllnška ulica 5/1.	39812-29
Pletflna stroja
št. 10. širina 70 cm ln št. 12, širina 80 cm prodam. M. Lazar, Rimska cesta.	39807- 29
Šivalni stroj
dobro ohranjen im zelo dober za štronje, ugodno naprodaj v Hrenovi ulici 14.
39808-29
Informacije
Damski klobuki
ln popravila dobite najceneje v salonu Mla, — Florjanska 6. 39796-30
Gumijaste nogavice in gumijasti pasovi
zopet sveže dospeli pri tvrdki Adell Besednik, LJubljana, šelenburgova št. 6.	39857-30

Vsaka Oeseda 1 Din. n dajanje naslova ali
ia šifro pa 5 Din. (34)
Namizna jabolka
prvovrstna, obrana, ia Sa vinjake doline, ;ma na ta Logi Trgovska m gospodarska dražba z o. z.. Ci galetova ulica št. 1 (poleg »od ni je).	39522-34
Vrednote
100 hI ljutomer. vina
rde4«g« ta belega, sortirali p.g», letnika 1932, poceni naprodaj. Dopis« na ogaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kapljica«. 38768-38
Pozor!	Pozor!
Angrosisti vina!
Original. »Jermalemec« leto 1932, c<-a 90 hI naprodaj franko klet vinograd Ilovec št. 30. pošt« Ormoi, po dnevni ceni. — Od 15. oktobra do ll5. novembra t. 1. je vsakdanji obisk radi vi nekega pokušanja m o-o-oi Posestnik: Franc Za-vratnik.	3S935-38
Zelje Ia
VaraSd;nsko. oa vagone
nudi Alfred Stern. Vido-vec Dri Varaždinu.
39326-33
tlazno
-a K a Oeeeda 1 Din; za dajanj« naslon aH ta Viro os 5 Din. (35"i
Vdova
pormč.i starejšega mo&kega. poltenega o*amljenca z službo, gotovino ali dobro pokojnino. Dopise pod šifro »Jesenic« 888« na »gl; oddelek »Jutra«. 30666--O
Kateri
P~<r>ro«t gospod ▼ stalni službi, nad 40 let star, bi poročiti oeamlje.no vdovo, ki ima stanovanje in pohištvo, a je brez kapitala. Dopis« na ogabni oddelek »Jutra« pod šifro »■S-ečna«.	39494-25
Opozorilo!
V lovi^ciii oociUtf Ljubljana in Vič Je lovljenje ptic - pevk ter drugih koristnih ptic tudi cip strogo zabranjeno, ker je to po zakonu prepovedano. Lovski organi imajo strog nalog vse priprave zapleniti ln storilce ovaditi pristojni oblasti. Zakupnik.
39847-31
Hčerka
premožnih staršev, stara 23 let, neomade-ževana in inteligentna, bi se rada poročila z boljšim gwpo-d^m. _ Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miad.net«.	39429-25
Spoznati želim
■boljšega drž. uradnika — ozir. profesorja. S»m m'a-de in boga ta. Do pise pod >Hoi planin« na ogl-oddelek »Jutra«. 39504-25
Svarilo!
Pred nekaj dnevi ete vzeli fotoaparat lz taške-ter si ga tako izposodili, ker ga pa nI nazaj ln ste dobro poznani ter bili opazovani skozi vrata, Vas svarim, da Istega v treh dneh vrnete, sicer Vas Izročim sodišču. Fotograf Hudnlk. Celovška 43. 39871-31
»Fortuna«
L uibljana — poštni preda,1 221, pitama T-» ženitno posredovanje, Vam pošlje prospekt proti predplačilu 10 Din. _28£"2>
Trgovec
V>če«i — srednjih let. ieli S3anja z goepo primerne usode. vajeno na deželi, ki »kupno gospodinjsko Samo resne ponudbe 8 po*l-?! "m naslovom na podrui. ».Jutra« v Cel'ju pod šifro »Lep« bodočnost«. 39599-25
Polnoletno dekle
Obrtnica, išče 'primernega moža, pogoj stalna služba in pošten značaj. Dopise na ogl. odd »Jutra« pod »Polnolet-r	39778-25
Mlada posestnica
Seli poročiti dnž. n«,me$čef»-cn. C-enien-e dopise n« W>-dTtičnW »Jutra« v Celju pM šifro »Srečen zakon«.
39665-23
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslon« ali i, šifro pa 5 Din. f26>
Kompletno tolkalo
kupimo. Ponudbe i opisom in prodajno ceno na na-e'ov- »Sokol«, Braslovče.
38682-26
Redka prilika!
'Klavir z močnim in lepim gasom 7« 3500 Din naprodaj v Cerkveni ulici 21/1, rrata 13.	39S68-26
V Jaka beaeda 1 Dut: za dajanje nasiov« ali 'A šifro pa 5 Din. (31)
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste — pri gostilni Možina.	70
Zlato, srebro, platin
kmpuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afi-nerija zlata — Maribor, Orožnova ulica 8. 230-35
Zdravstvo
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (32)
Nn dražbi
ee bodo prodajale sMčfl-čaireke potrebščine, ra,zn,i stroji in pohištvo. Rimska cesta 19. od 15. ure, dne 30. t. m.	396012-82
Javna dražba
premičnin
ee vt® 24. t. m. ob 15.30 uri v Dravljah št. 109 pri Ljubljani. — Prodajala se bodo: brizgalna motorka, rešesko, železni kotli, staro ieleao, vozovi, rabljene vele, medeni izdelki, moško divokolo in drugo.
30564-32
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (40)
Slabotni moški!
Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge ne-pnijike, se Vam takoj povrnejo normalne moške sile. Niikakih pilul, tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvi 5 Di® v znamkah. «Salns«, Zagreb, 6/Jo, Saivaka 10.
39557-40
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali u iifro pa 6 Din. (33)
Ajdov in rožni med
večjo količino z jamstvom po 15 Din razpošiljam od o do 50 kg po povzetju, Kova-čič Simon, Kukava, pošta Jttršincd pri Ptuju.
39655-33
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« alt za šifro pa 5 Din. (37)
Apartne in vendar cenene
KLOBUKE
kupujejo dame v modnem salonu pri
Ani Stauber
MARIBOR
Ulica 10. oktobra štev. 4. 11140
NA VAŠ INSTRUMENT JE ZABAVA; Mo pravijo muziki. Ogleife si torej temeljilo naš katalog, prečno kje kaj kupite'!' HARMONIKE Din 69.-MAND0L1NE • 99r GITARE - H8-TAMBURSCE - 68:
Naša specijaliteia so feromalične in
felavirsbe harmonibe i.td ZAHTEVAJTE BttHPUČHI KATA106
TVOBNICA GLASBIL IN HABMOISIK
MEINEL& HEROIN
paeD.PO88.MA0iSO!5j». 101
I Zate/niham damo bmplačn^ ' pismeni pouk o suir~—
Za staroznano
gostilno „LUKAS"
v Marenbergu
v dravski dolini IŠČEMO zanesljive najemnike s kavcijo oziroma natakarico na račun za 1. januar 1934. — Dopise na go. Erno Schauer, Marenberg.	11138
PRODA se krasno VINOGRADNO
POSESTVO
Repertoar
| NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Zafi^tek ob 20. Nedelja. 22. ob 15.: Okence. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Pravica do jzreba. I*-ven. Znižane cene. Ponedeljek, 23.: Sveta Ivana. C. [Torek, 24.: V agoniji. Goetovanie drame v Celiu.
OPERA. Začetek ob 20 Nedelia. 22.: Havajska roža. Izven.
I^onedeliek. 23.: Zaprto.
Torek. 24 : Pikova dama. B.
*
Dve veseloigri. Danes se uprizorita v drami dve češki izvrstni veseloigri. Obe deli sta imeli neoporečen u6peh. Ob 15. 9e igra >0kence«, ob 20. pa >Pravica do greha«. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. Na popoldansko predsta-\X) opozarjamo v prvi vrsti občinstvo z dežele.
»Mlinar in njegova hči« bo po presledku 14. let zopet izvajana na odru Narodnega gledališča v Ljubljani. Prva uprizoritev bo v soboto 28. t. m.
Prva repriza operete »Havajska, roza« bo drevi. Opereta je izvrstno naštudirana. Po svoji vsebini izredno posrečena. Glasbene točke pa so odlične in danes po veliki večini tudi izredno popularne. Napisal jih je Pavel Abraham, ki je trenutno najuspelej-ši operetni skladatelj. Posamezne uloge so v rokah gg. Poličeve, Španove in Smerko-ljeve ter sg. Gostifa, Pečka. Z.ipana. Ma-croliča, Marjana R jsa. Joška Rusa, Jelnikar-ja, Simončiča in drugih. Dirigira kapel-nik dr. Švara. režija je Kreffova. Veljajo
običajne cene.
Ljubljanska opera pripravlja Verdijevo opero >Traviata« v novem prevodu, novi zasedbi in novi inscenaciji. V opereti pa pride na vrsto izvirna opereta Pirnata-Bravničarja »Stoji, stoji Ljubljan'ca<
Mariborsko gledališče
Za 6 »tek ob 20. Nedelja, 22. ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin Otroška predstava. Premiera — Ob 20- Rože v snegu. Ponedeljek. 23.: Zaprto. Torek, 24.: Gospoda Glembaievi C.

Se H brigate za svoje zdravje t
tod« aMite Mdi a« adrav)« jega obraial Im je od jartra d« novi oafiudran«; — ukaj D« stalite na t«, bolifao bi i«bi o trpej« zaradi »porabe pudra aredoje kt-koro«5? — V podr-ih BOUBJOIS
Prodre SOIK DE PAEIS Powdre PR1NTEMPS DE PAR18 Poodre MON PARFUM Povdre FlANCtE
imate »b»«itoo iomifmM la ae-
škodljivo« t kakonoeta. kar t vaši pol«i najbolj aujao potreboo ia poleg tega veliko izbu® v barr-mb nija-nsah. — Boo.r;oie-p«rfiini»-BT M trodi neneboma. da vac »brani lepo to miado.
BOURJOIS
PARFUMEUR
Metciil« «veWvou iitlib
rdu£al za Uee: CENDRE DE ROSE IN ROUGE MANDARINE.
40 minut od postaje, obstoječe iz 3 oralov vinograda, 2 oralov sadovnjaka, 2 oralov gozda, petsobne opremljene gosposke hiše
s pritiklinami, kleti z okoli 70 hI dobre vin-1 —	—	«m
ske posode, viničarije, zraven hlev z dve-	llOVSfua Vil«
ma kravama, krmo itd. — Cena z vsem in- | ventarjem 125.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Maribor.	11139
e
Vsaka beseda 1 Din; it dajanje naslova ali šifro pa 5 Din. (30)
Damskih klobukov
fcra.Mio kbiro, zadnje novosti. Preoblikovanje 25.— Din. Salon La Femme Chic, Šelenburgova 6/1.
39646-30
Kamnoseška jndustrija Alojzij Vodnik
LJubljana, Kolodvorska nI.
ima na zalogi bogato Izbiro nagrobnih spomenikov po najnižjih oenaih.
894'18-SO
Trafno kodranje
po 80 Din izvršuje Dinter Drago, pri cerkvi ev. Petra v Ljubljani.	39728-30
V ftaka beseda 1 Din; a« dajanje naslova aH za šifro pa 6 Din. (27)
Moderni damski klobuki
najcen-eje -pri, Zcfi Lauren-čfč, Meetn-i trg 7. Moderniziranje zelo pi-oeni.
39773-SO
Par Dobermanov
psa in peico, mjave barve. 4 mesfce stara, proda Franc, Tržič. 39669 27
Kupim psa
dobrega čuvaja. Istotam k upim tudi
mizarski stol
(Hobelbanik) in orodje. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dober Sn-vaj«.	39590-27
Pes
Nemški -volk. pol let« star
»»prodaj. Naetov	v oglas,
oddelku »Jutra«.	39525-27
Mlado jazbečarko
(da.kl psioo) črno-rjavo, poceni prodam v dobre roke. Božič, Gradišče štev. 2.
39610-27
Bel psiček
majhen, naprodaj. Naslov v ogl. cdd. »Jutra« 39889-27
Izg^JJerio
Vsaka beseda 50 P«r; ia dajanje naslova ali *a šifro pa 3 Din. (28)
Nagrada
Ljubljanica v Gruberjevem kanalu je odplavila veliko
vagonsko plahto.
Najditelja orosim. da proti dobri nag-adi sporoči lastniku Ivanu Mačku v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 17.	39530-28
Ročna torbica
usnjena, črna, je bila izgubljena
na poti iz Radvania
do vojašnice kralja Petra. Torbica Je vsebovala 20 Din in tri ključe. PoSteni najditelj se na-proSa. da odda predmete proti nagradi v pisarni pivovarne Tscheli-gl v Mariboru. 39862-28
Jedilni kostanj
prodam od 100 kg naiprej po 2 Din fco Metlika, 5000 kg brinja po 1.50 Dim, ltl.000 kg slii,v v eod,i3i po 100 Din hektoliter. Pavlin, Metlika.	39oo4-33
Prima trapist
polnomaeten, iin čajno maslo po zmerni ceni nudi vzorno mlekarstvo J. Novak, Gmbišnopolje. 3964S-33
Kislo zelje
novo, prvovrstno rszano ln cele glavice za 6ar-mo, v sodčih, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčni cen! Gustav Erklavec. Ljubljana. Kodel.levo 10, telefon 25-91.	236-33
Premog in drva
dobavlja na dom
Bartol Anton,
Tyrševa cesta 31.
Telefon 3540.
VATO
v tablah in za odeje.
Preden krijete svojo
potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
AHBEITER
Maribor 9965
Izboren krompir
štajerski, bel in roža, namizna in jabolka za prešo. zelje, čebulo in kostanj nudi nagonske pošiSjke najceneje Dolinšek Vitomir. veleagentura, Celje.
39633-33
Halo, cenjene dame
Če hočete poceni klobuk nositi, morate k Bernik v trgovino priti! — To ugodnost nudi le Franc Bernik. Dunajska c. 12 — ln šiška, Aleševčeva cesta. Istotam se sprejemajo popravila.
39843-30
Gobe
na rianiol, male, svete hi suhe, kupuje po najvišji ceni Peter Šetina. Radeče.
38610-33
_ Želod
zArav, milco vnsto sase,
ponudite firmi »Suma«, Zagreb, Zvonimirova ulica 1.
39552-33
Kislo zelje
repo, sarmo
prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv. Petra c. 83 39169-33
naročili skupine romanov 12 »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenab
II
Naročite, da boste deležni dobro-dejnega razvedrila!
Brez škodljivih
notranjih sredstev, pllul ln tablet, more vsak moški — ne gledie na vzrok lm-potence —. pridobiti takoj prejšnje popolne moške sile: Neuspeh absolutno izključeni Prospekte pošUja diskretno v zaprtem ovoju brez. nadpisa za 5 Din v poštnih znamkah trgovina »Salus, Zagreb — 6/Jo, Savska cesta 10.
PRILOŽNOSTNI NAKUP!
Spodaj navedene avtoplašče, izdelek 1931, prodam cassa po sledečih polovičnih cenah:
Star delavec iz nekega londonskega predmestja, ki je umri pred kratkim, je svojim vnukom ostavil zanimivo zbirko »relikvij«, ki jih je hranil Se iz svojih otroških let. Gre za igrače princa Wale-škega, poznejšega kralja Edvarda VII.
V otroških letih je Edvard VTI. trpel hudo za tvorom in je težko prenašal zdravniške postopke. Ko se je nekoč spet upiral zdravniku, mu je dejala njegova skrbnica, da bi se moral sramovati svoje strahopet-nosti. Videla je v ubožni predmestni hiši majhnega dečka, ki j a imel na vratu in hrbtu šest tvorov, pa ni niti zinil, ko ga je zdravnik obravnaval. Tega dne je tudi princ prenesel bolestno proceduro iztiska-vanja, ne da bi trenil z očesom in ko je ozdravel, je poiskal med svojimi igračami najlepše ter naprosil skrbnico, naj jih izroči ubogemu delavskemu dečku. Oporoka starega delavca je javnost sedaj spet spomnila na to ljubeznivo gesto malega princa.
boljši volji prodati niti zarjavelega žeblja. Ford in Firestone sta takoj izstopila in se spravila na delo. Ponujala sta svoje proizvode od hiše do hiše po smešno nizkih cenah, a nista našla kupca. Ford »e je končno utrujen m slabe volje vrnil k Edisonu in mu dejal, da tudi Firestone ni dobil nobenega kupca. A tisti čas se je Firestone že vračal v družbi nekega Indijanca, ki je potiskal pred seboj otroški voziček. Na začudeni pogled obeh svojih prijateljev je pojasnil kralj gumija s smehom, da se mu je končno vendarle posrečilo dobiti kupca, in sicer je baš ta Indijanec, ki re-flektira po nizki ceni na nadomestni gumasti obroč za svoj — otroški voziček. Edison je s krohotom plačal izgubljeno stavo in Firestone je naročilo takoj brzojavno oddal svoji tovarni.
Tempo časa zahteva
da ste zavarovani proti nezgodam. Na ročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje it zastonl pr!
Zavarovalnici „TRIGLAV"
Din 395.-530.-780.-850.-495.-600.-760-960.-980.-1125.-965.-
>
> » > » > > » »
710 X 90
765 X 105 880 X 120 895 X 135 4.50 — 19 4.75 — 20 5.50 — 18 6.00 — 18 6.00 — 19 7.00 — 20 15 X 50
dalje rabljene plašče: 34 X 7 Din 1500.— 32 X 6	» 750.—
30 X 5	» 850.—
5.00 — 19 > 200.— 3.25 — 19 > 150.—
J. 2IR0VNIK
Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 6 Generalni zastopnik tovarne
India Tyre & Rubber Company, Inchinnan.
Henry Ford kot prodajalec
Henry Ford je bil nekega dne s svojima prijateljema Edisonom in kraljem gumija Harvayem Firestonom na avtomobilski turi. Med potjo je Edison zastavil vprašanje, kateri izmed obeh industrijskih mag-natov zasluži naslov boljšega prodajalca. Vozili so baš skozi majhno gnezdo, ki ga je Edison dobro poznal, in veliki izumitelj je z obema stavil, da ne moreta tu pri naj-
MOŠKI,
POZOR!
Spolno slabost
odstranite s uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Eros«. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din, močnejša 100 Din. — Uspeh zajamčen v nasprotnem slučaju vrnemo denar.
Havelkova ordinačni laboratof Praha 65 • Nusie Božetechova ui. 10/3b J L. C. S. B.
Pozor! Nova gostilna! Solidne cene!
OTVORILI smo z današnjim dnem novo gostilno, kjer se bodo točila prvovrstna vina ter nudila izborna jedila. — Za otvoritev smo pripravili okusne koline, pečenice, jetrnice in krvavice. — ABONENTOM nudimo posebne ugodnosti!	11141
Prijazno vabljeni vsi! Za gostilno »JERUZALEM«, Maribor, Vetrinjska štev. 3 (Kirbiš)
Henrik Lakoše.
CENJENIM DAMAM!
vljudno naznanjamo, da smo otvorili zraven frizerskega salona še poseben separiran oddelek za telesno in lično masažo. Masažo izvršuje diplomirana maserka. — Za obilen obisk se priporoča	11:1<J*
LJUBLJANA, Gajeva ulica štev. 6. Telefon štev. 37—21.
»SALON ELA"



Javljamo tužno vest, da je naš računovodja, gospod
Ferdinand HCemm
po kratki in mučni bolezni danes preminil.
Vestnemu in zaslužnemu uradniku bomo okra-mli časten spomin!
SOTESKA, dne 20. oktobra 1933.
GOZDNI URAD KARLA AUERSPERCA,
SOTESKA.
ZAHVALA!
Za najskrbnejšo, požrtvovalno in kozmetično prvovrstno uspelo operacijo čelne dupline in nosu se tem potom še enkrat zahvaljujeta gospodu dr. Dragu švajgerju, specialistu za bolezni nosu, ušes in grla. Ljubljana, dne 22. oktobra 1933.
Zdenka in Fric Urban.
ii §

*
.m ■ -
J ž..	:

Vsem, ld so ga poznafl, naznanjamo, da je umrl naš dragi
STANKO FLEK
dijak 4. razreda gimnazije
Pogreb nepozabnega bratca se bo vršil v nedeljo, dne 22. X. ob 3. uri popoldne na domače pokopališče.
Črnomelj, dne 20. oktobra 1933.
Žalujoči ostali.
P. H.: •	7
Življenje — film
Roman
2. POGLAVJE
Zvečer omahuje režiser dr. Berger dokaj časa, preden sklene telefonirati dr. Milkoviču. Kar zdi se mu, da mora — da je to njegova dolžnost.
Poznata se že dokaj časa, že izza dSjaških let. Potem se dolgo nista bila videla, a lani sta se po naključju srečala na Dunaju; in izkazalo se je, da je Milkovič. ki se je prej ogreval za literaturo, posta! odvetnik, Berger, ki je bil nekdaj trezen narodni gospodarstvenik, pa filmski režiser, čigar slava se naglo širi po vsem svetu.
Da — res mora govoriti s Petrom Milkovičem.
Ze teden dni bo, kar ga ni videl. Prej se je vendarle časih oglasil v atelienu. Nu da, tega je konec, odkar ima komedije z Lin-dijevo
Čudno, da ga je ta ženska tako omrežila. Idealni sanjač nekdanjih dni se je zbudil v njem!
A treba je izpre govor iti z njim resno besedo. Bergerju ni ta reč — Milkovičeva ljubezen — prav za prav nič mar, toda prijateljstvo nalaga človeku dolžnosti.
Lindijeva ga vodi za nos. Zanimiva umetnica je res, a tudi mrcina, da nas Bog varuj takih!! Milkoviča je škoda zanjo, vrag ga vzemi!
In tako ga pokliče.
A drja Milkoviča ni doma. Samo njegova gospodinja se oglasi. Ne, gospod doktor se že spet »potepa«, pravi nejevoljno, in sploh
je nekam »čuden« zadnje dni.
»Tako, čuden? Mda, tuda meni se zdi. Nu — gledal bom, da ga najdem. Hvala lepa.«
In obesi slušalo nazaj.
Da, gospodinja ima prav, masli dr. Berger sam pri sebi; vrli Peter, kakor imenuje Milkoviča v prijateljskem krogu, se je zadnji čas res izpremeraiil.
V mestu je nekaj lokalov kavarn in barov, kjer sta Berger in Milkovič stalna gosta, in Berger se odpravi, da jih obere drugega za drugim. V »Papigi«, majhni, intimni vinarni, ga najde.
Sam sedi v kotu prijetnega prostora, ki ni posebno poln, in strmi v svoj kozarec vina. V drugem kotu gonijo cigani svoj cigu-migu.
»Dober večer, Peter.«
Berger ga lopne z roko po rami.
»Tak tu tičiš, stara sablja? Aii te smem motiti?«
Milkovič je videti nekam preplašen. Pa se nasmehne.
»Ti, Berger? I, seveda.«
»In tako sam?«
»Saj vidiš, da sem v dvojem — s steklenko burgundca. Ali to ni prijetna družba?«
»Nu da — če ne štejemo lepih žensk.«
Berger sede. Natakar mu prinese kozarec in postavi novo steklenko na m:zo.
Dr. Milkovič se pikro zasmeje. Ko je natakar odšel, dč Berger:
»Izpremenil si se, Peter, odkar sva se zadnjič videla. In malokdaj te je videti. Kaj ne?«
Peter Milkovič si priveže dušo s krepkim požirkom. Šele nato odvrne:
»Da — to so ti istorfje, Berger — blazne isto rije! Prav za prav je dobro, da sva se srečala. 2e tri, štiri dmi divjam po mestu kakor ob pamet. To so ti istoriije, Johnny — blazne istorije!«
Berger začudeno bulji vanj. Milkovič se mu zdi nekam zmešan. Pa ne hodi dolgo okrog vrele kaše. Kar iznenada vpraša:
»Lia Lindi?«
»Passe defini!« pravi Milkovič.
»Bog bodi zahvaljen!« se zareži Berger.
»Prosim?«
»Posvariti sem te hoteli, Peter. Zaljubljenci so radi slepi —«
Tovariš mu seže v besedo.
»N« več treba. Amen na večne čase! Prav imaš. Lindijeva je bila kanalna.«
»Vraga! Kakor je videti, si se imenitno otresel. Polom, kaj? In kakšna darila si ji dajal —«
Bergerjevo začudenje je odkritosrčno. Milkovič se bledo nasmehne.
»Je pač tako, da sem nedavno tega spoznal, kak bedak sem bil, dragi Johnny. Tudi to se časih zgodi na svetu, kaj? Niti misliti si ne moreš, kako daleč je segalo moje bedaštvo. Danes mi je samemu uganka —«
»Prosim, poslušam te.«
Berger čuti, da diši po izpovedi. In ne moti se. Milkovič začne pripovedovati. Nič si «e prizanaša. Berger kar prebledi, ko sliši o poneverbi.
»Človek božji —«
A Milkovič že nadaljuje. Malomarno mahne z roko.
»Stvar je spet v redu, duša draga. Zdaj pride glavno: .Preprečeni samomor, ali ,Kdo je rešiteljica?' Le poslušaj pravljico iz naših dni.«
anatsk
v ■'■■;y j V v V'
kralievine Dugoslav
a e
»• • \ f/i " ; v ' .J.;. V*
^rMmmmmm^: * v--
PODRUŽNICA LJUBLJANAGajeva ulica 6 (Dukieev blok) — Telefon štev. 30—20
daje Uredite obrtnikom in obrtnim podjetjem na menice in vknjižbo z odplačevanjem na obroke in na tekoči račun.
Kokošje, purje, gosje in račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Po znatno nižjih cenah.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
E. VAJDA - ČAKOVEC
Telefon 59, 60, 3, 4.
»TKIBUNA« K. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška c. 4.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških m tgrač-aih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev ln šival-aih strojev. Velika izbira. Najnižje ce-ae. Ceniki franko.
LOŠČ1CE
za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri
MATERIJAL, trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Tjrševa 36.
IVAN KREGAR
kovinska industrija, Ljubljana, Zrinjskega cesta S, telefon 32-41, sporoča, da je spopolnil svojo delavnico z najmodernejšo napravo za
pokromanje
in specialno galvanično napravo za prevlako proti rji, ter se priporoča č. duhovščini in cenjenemu občinstvu za nadaljnjo naklonjenost.	11131
WESTLAND drevesnica Deutschlandsberg
(Steiermark). Najboljša sadjerejska šola v Avstriji. Specialiteta: pritlikavo sadje v vseh oblikah. Dalje vsi ostali predmeti sadjerejske šole v prima sadnih škodljivcev prosti kakovosti. — Zahtevajte
brezplačne prospekte!	11021
TOVARNA KEMIČNE STROKE
SPREJME ZA TAKOJŠEN NASTOP
inženjerja - kemika
(organika). — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pod »Kemik 1933« na oglasni oddelek »Jutra«.	11086
Konjska stresna (Rosshaar)
Žima
žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC JEŠE, tovarna žime
Stražišče pri Kranju.	272
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
ELIGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7.
Najbogatejša izbira
polarnih lisic
srebrnih lisic
Persianerjev
Astrahana
Seala
Bisamov
Nutrie
in vseh ostalih vrst krzna.
Moderna konfekcija
kožuhastih plaščev, jopic, večernih jopic in kepov, mufov, krznenih garnitur po najnovejših pariških in dnnajskih modelih.
NIZKE CENE!
Moderniziranje kožuhovin. , DOBRO BLAGO! SOLIDNA POSTREŽBA!
angleškega in češkega siskna!
BOGATA IZBIRA!
DO PREKLICA JEMLJEMO V RAČUN TUDI KNJIŽICE TUKAJŠNJIH PRVOVRSTNIH DENARNIH ZAVODOV.
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Mariborski trgovski vrtnarji
in izdelovatelji vencev in šopkov
se priporočajo za Vse svete, kakor tudi
za druge razne prilike v letu: Jemec Ivan, Prešernova ulica 16. Mejovšek Stanko, Valvazorjeva ul. 39. Mestno vrtnarstvo, Koroščeva ul. 29. Požar Anton, banovinska palača in pokopališče. Portenšlager Ivan, Betnava. Urbanek Franjo, Kralj Matjaževa ul. Vutolin Franjo, Gosposvetska ul. 11. Knobloch Franjo, Radvanje. 11096
Mlad in agilen trgovec v Zagrebu, s kapitalom, vešč organizator in prodajalec, PREVZAME
zastopstvo, filijalko ali komisijsko skladišče
prvovrstne tvrdke. Cenj. ponudbe na Ju-gomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Br. 261«.	HQi
Kurje perje
nečohano kg po Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg razpošilja vsaki čas proti povzetju	10402
VILJEM ABT, eksport MARIBOK
Kupujemo
star cink
ARKO EMAIL, Zagreb, Vlaška 116
11)119
Žične vloge po 109 Din
Žične vloge iz iz van redno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„W E K A", MARIBOR 9.
tr
H
mjm samo
fiČHNEIDSUl
GLAZbILA
kep so najpopolnejša in najcenejša,
ppovijo tisoče in tisoče mojih stn>anka Violine °dnm7l.-dalje* Havajske gitave, Giiape » -148.- - Iklavipske harmonike. Mandoline - - 98- .. I saksofoni, tpcblje in t d. Harmonike - I po najnižjih cenah
HASVZČa^ DOMAČA STROKOV t*O ODPREMNA TVRDKA GLA.ZBILA. KRALJEVSKI DVORNI DOBAVITELJ
F. SCH N El DER
PROIZVOD GLAZBIL IN POTREBŠČINA Nikoličeva ul. 12./c.
ZAHTEVAJTE CENIK
Dne 27. t. m. ob pol 9. dopoldne se vrši na licu mesta v Škofljici št. 10
javna sodna dražba
lepe enonadstropne hiše z gospodarskimi poslopji, stavbiščem in zemljiškimi parcelami. Kupci se lahko pouče o dražbenih pogojih pri sreskem sodišču v Ljubljani ali v pisarni advokata dr. šviglja v Ljubljani, Dalmatinova 11 ali pred dražbo na licu mesta.	11130
■JE. SPOLNE BOLEZNI
sifilis, kapavtca, beli tok so ozdravljive brez strupenih tnjekcij, brea živega srebra to salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam to mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10. J. 17. CSR.	1G2
Drva in premog
pn
IV. SCHUM1
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Cefiuloidne ščitnike za vrata
dobavlja v vseh barvah in fazonah
Franjo Zrnec,
steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 10048
Ljubljančani in
bodo postrežem v soboto in nedeljo s finlroi domačimi krvavicami in pečenicami. Zate vzemite vsi Jjubitelji klobas na znanje, da s takimi klobasami še niste bili nikjer postrežem, kakor boste edino le tu.
Točijo se tudi fina štajerska in dolenjska vina že od 8 Din naprej.
Zato pa vsi na Glince, Tržaška cesta 10.
Se priporoča gostilničar
10103
Tone Kuč.
VSAK GOSTILNIČAR
IN IŠESTAVRATER
postrezi s pristnim
BER MET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARDJKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
	
•'v^v^v.--r* MPP&affiSB••■• >- ".".-v. x .•• .>»f^^^^Sf^S^^i	
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam lajšali bolest ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Simončiču za tolažilne besede, g. dr. Beziču za trud in požrtvovalnost za časa bolezni, g. Hamu za lep govor ob odprtem grobu, SLD, Narodni čitalnici, Gasilskemu društvu in vsem, ki so darovali cvetje ter spremili pokojnika k večnemu počitku.
Kranj, 21. oktobra 1933.
11136
Žalujoči ostali.
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
Urejuje Davuriii Kavljen. Izdaja >a k i <.rcn »Jutra« AuuU tuuuikai. Za Naiucmu tiskarno d. d. kol Uskaruarja Piane Jezeršek. Za inseratni del ie odgovoren Aloiz Novak- Vsi v