KOPER — 29. DECEMBRA 1958 pobtnina plačana v gotovini LETO VII. — ŠTEV. 51 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Verdijeva 2/1, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,o am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. Prisrčne čestitke in tople želje za vse dobro, srečo in zdravje ter tudi vnaprej veliko delovnih uspehov pošiljata za nouo telo 1959 vsem bralcem, naročnikom in sodelavcem »Slovenskega Jadrana« uredništvo in uprava Vsem prebivalcem koprskega okraja ZA NOVO LETO 1959 iskrene želje za srečo in zdravje ter uspešno delo pri naših skupnih naporih za zgraditev lepšega življenja v naši socialistični domovini Jugoslaviji! OKRAJNI KOMITE ZKJ OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE LMS KOPER Spet smo obrnili novo brazdo do kraja. Oče je držal plug, sin kolica, sinček je gonil voli. Na robu njive smo obstali, si obrisali pot in se ozrli po brazdi. »Ni slaba!« je s prikritim ponosom rekel oče. »Ne, ni slaba!« je veselo pritrdil sin. Nato pa je počasi dodal: »Ampak lahko bi bila bolj ravna!« »In tudi bolj globoka!« je pristavil oče. »In nemara nekoliko daljša!« se je oglasil sinček. Tako smo presojali. In tako je popolnoma prav, zakaj samo tako je res človeško, samo tako je res ustvarjalno. Naposled pa smo se spet zadovoljno nasmehnili, razširili roke in rekli: »No, bo pa druga boljša!« Tako je z nami, orači naše dežele. Spet se nam je izteklo leto, in spet smo preorali novo brazdo do kraja. Obrisali si bomo znoj, si v topli vodi umili roke in si porezali žulje. Počistili bomo domove, okrasili dvorane, pre-grnili mize, in na Silvestrovo se bomo zbrali. Pozabili bomo trud, muke in težave. Z jasnim pogledom bomo zrli drug drugemu v oči. In ko bo odbila dvanajsta ura, bomo vstali, zvrnili kozarec do dna, si segli v roko in si iz srca zaželeli: »Za novo brazdo! Za srečno in veselo novo leto!« Tako bomo stali in si voščili po vsej deželi, zakaj pri nas je vsako novo leto res novo leto: leto novih načrtov, novega dela, novega truda in napora, a Uidi nove sreče in veselja, ker vidimo uspehe svoje moči in svoje volje. Vsako leto je nova brazda na velikem polju naše domovine. In kar odkrito priznajmo, da je ni lahko zorati. Podedovali smo še mnogo ledine, in med vojno je marsikatero njivo zarasel plevel, da jo je bilo treba znova obrniti in preznojiti v rodoviten svet. In pomlad je bila pozna. In vreme je bilo nasprotno: umazano deževje in krivi vetrovi. In čez plotove so se drli na nas: »Ne tako, trmoglavci! Obrnite se! Spredaj plug, voli zadaj!« Mi pa smo molčali in orali po svoji pameti, kakor smo prej po svoji pameti obračali puške. Prva brazda je bila seveda najtežja, druga težka, tretja že lažja, četrta — kljub nepričakovanim mukam in težavam — še lažja, ker sta nam že pomagala veselje in ponos nad prvimi tremi zoranimi brazdami. In od takrat orjemo vsako leto laže, zakaj če smo prvo leto začeli z lesenimi plugi, orjemo danes s traktorji. In orjemo na vseh poljih. Na njivah so globoke brazde trne zemlje, v jeklarnah neskončne brazde žarečega jekla, v tovarnah orjejo stroji, v šolah orje mladina v novo znanje, iz kraja v kraj so svetle brazde novih cest — in tam zunaj, po širokem in odprtem morju, orje »Galeb« novo brazdo miru in bratstva med narodi. Ledina se krči, njiva se širi. Brazda gre k brazdi. Jutri bomo začeli novo. Zato pa se zdaj poveselimo. In ko bo odbila dvanajsta ura, vstanimo, dvignimo čaše in napijmo: »Za novo brazdo! Za srečno in veselo leto 1959!« CUit ¡častna & V V torek zjutraj je »Galeb« v spremstvu rušilca »Split« in dveh indonezijskih fregat vplul v pristanišče Tangdžung Priuk pri Džakarti. Pred pristaniščem so izstrelili z »Galeba« na čast indonezijskemu predsedniku enaindvajset strelov in razvili indonezijsko zastavo. Na ta pozdrav sta odgovorili indonezijski fregati z 21 salvami na čast predsedniku Titu. Okrog pol devetih je predsednik Tito s soprogo in spremstvom zapustil »Galeb«, ki ga je pozdravil s topovskimi streli. Predsednik Tito, oblečen v belo maršal-sko uniformo, je odšel na pomol in se prisrčno rokoval s predsednikom prijateljske Indonezije Su-karnom. Oba visoka državnika sta se podala na tribuno in najprej je spregovoril predsednik Sukamo, ki je v svojem pozdrav- S konference Socialistične zveze postojnske občine V četrtek, 18. decembra, se je v Postojni zbralo okrog 200 delegatov osnovnih organizacij SZDL s področja občin Postojna in Pivka, da bi na skupnem zasedanju izvolili nov občinski odbor Socialistične zveze. Konferenci so prisostvovali številni gosti, med njimi tudi republiški poslanec Ivan Regent in predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič-Kajtimir. Konferenca je podrobno osvetlila delo osnovnih organizacij SZDL na področju obeh občin v zadnjem letu in prišla do zaključka, da je bil narejen velik korak naprej v izvajanju programa Socialistične zveze, da pa bo potrebno v prihodnje še bolj krepko poprijeti za delo na vseh področjih javnega življenja, če ho-■ čemo, da bodo člani SZDL dejanski nosilci napredne miselnosti in borci za boljše življenje tako na vasi, kot v mestu. Člani SZDL so v pretekli dobi usmerili svoje delo predvsem na organizacijsko utrditev osnovnih organzacij, na poživitev politične dejavnosti pred volitvami in na neposredno sodelovanje na vseh področjih družbenega upravljanja. Volitve v osnovne organizacije, tako je bilo poudarjeno v organizacijskem poročilu, so narekovale pestro politično dejavnost, ki je pritegnila v vrste SZDL nove člane. In ne samo to! Vodstva osnovnih organizacij SZDL so se močno okrepila z mladimi odborniki, ki se postopoma vključujejo v družbeno upravljanje in vodenje množičnih organizacij. Seveda je ta politična aktivnost bolj razvita tam, kjer vlada med prebivalstvom večje razumevanje za skupne napore graditve socializma v naši državi, manj pa tam, kjer še vedno prevladuje pričakovanje pomoči od zgoraj. Organizacijsko dobro uspele volitve v prve zadružne svete, ki jih je na sedanjem področju obeh občin 10 in jih sestavlja 338 zadružnikov, pa so pokazale, da še vedno- vlada tiho odrivanje žena in mladih ljudi od vodilnih mest v družbenem upravljanju. To nesorazmerje med starejšimi moškimi na eni in med ženami ter mladinci na drugi strani, bo treba v vodstvih zadružnih svetov postopoma odstraniti. Cim bo praksa pokazala, da nekateri izvoljeni člani popuščajo v delu, naj se kooptirajo novi, mlajši, tisti, ki so voljni krepko poprijeti za delo in ne bodo le člani na papirju, pač pa dejanski nosilci napredne kmetijske politike. Treba bo namreč še mnogo trdega dela prepričevanja in konkretnega dokazovanja smernic našega gospodarstva, katerega cilj je ostvari-tev boljših življenjskih pogojev delovnega človeka. Na območju sedanje postojnske in pivške občine deluje 66 osnovnih organizacij, v katerih je včlanjenih 9752 članov, to je okrog 80% vseh volilnih upravičencev. Seveda je pri tem upoštevati, da so vasi, kot so Orehek in Zalog, kjer so vsi vol. upravičenci člani SZDL, da jih je 90% v Prestran-ku in Grobišču, več kot 80% v Postojni, da pa je zelo nizko število članov v Zagonu, Šmihelu pod Nanosom, v Hraščah in Lan-dolu, saj ne dosega niti 50%. Poročilo in razprava sta poudarila, da so odbori osnovnih organizacij na svojih rednih sestankih sprejemali na dnevni red predvsem komunalna vprašanja in pri tem skušali kar najbolj pritegniti prebivalce k sodelovanju pri njihovih rešitvah. Zato so organizirali več prostovoljnih delovnih akcij za popravilo in ureditev vaških poti, kanalizacije, (Nadaljevanje na 13. str.) nem govoru izrazil veliko veselje indonezijskega ljudstva, ko spre-.jema tako drage goste. Predsednik Tito je v svojem govoru med drugim izrazil prepričanje, da bo obisk jugoslovanskih državnikov okrepil prijateljska čustva obeh držav in podprl možnosti za še plodnejše in tesnejše sodelovanje tako v medsebojnih stikih, kakor tudi na mednarodnem torišču. Potem sta se oba predsednika, jugoslovanski gostje in inodnezij-ski dostojanstveniki odpeljali z avtomobili v dvomilijonsko glavno mesto Indonezije, v Džakarto, Več kot pol milijona ljudi je v 16 km dolgem špalirju prisrčno in navdušeno pozdravljalo predsednika Tita in prijateljstvo Jugoslavije in Indonezije. V torek zvečer je predsednik Sukamo priredil v svoji rezidenci Istana Merdeka slovesno ve-(Konec na 2. strani) Slovesno praznovanje Dneva JLA V ponedeljek zvečer je bila v koprskem gledališču akademija v počastitev Dneva JLA. O pomenu tega praznika naše armade je govoril podpolkovnik Dušan ICne-ževič, nato pa je sledil pester kulturno-umetniški spored, ki so ga izvajali pevski zbor Svoboda iz Kopra, tamburaški zbor in reci tatorji. Istega dne dopoldne je v hotelu Triglav v Kopru priredil sprejem šef vojnega odseka v Kopru podpolkovnik Dušan Kne-ževič. Sprejemu so prisostvovali tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, predsednik ObLO Koper Miran Bertok in drugi funkcionarji. Predsedstvo okrajnega ljudskega odbora pa je priredilo sprejem za zaslužne delavce na področju izvenarmadne vzgoje. Med gosti so bili zastopnika JLA podpolkovnik Dušan Kneževič in major Dane Batista ter predsednik okrajne komisije za izvenarmad-no vzgojo Črt Kolenc. Navzoče je pozdravil podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo na področju izvenarmadne vzgoje ter jim podelil priznanja in nagrade. Prizor z nastopa BALETNE SOLE pri okrajnem Svetu Svobod In prosvetnih društev v Kopru. Gojenca šole Izvajata koreografsko vizijo Stanislava llltija na Beethovnovo »Patetično sonato« (Umetnik — Z. Penko in Pesem — V. Maraž). Podrobnejše poročilo o baletnem večeru berite na 7, strani. IS i kv^! (Nadaljevanje s 1. strani) čerjo na čast jugoslovanskih gostov, med katero sta visoka državnika izmenjala zdravici. V svoji zdravici je predsednik Tito predvsem podčrtal težnjo ljudstev obeh držav po ohranitvi miru v svetu in spoštovanju ustanovne listine OZN. Po večerji so visoki gostje prisostvovali predstavi indonezijskih narodnih plesov. V sredo dopoldne je predsednik Tito položil venec pred spomenik indonezijske neodvisnosti ter obiskal pokopališče herojev. Nato je odlikoval predsednika vlade Džuando z Redom jugoslovanske zvezde I. stopnje, več indonezijskih državnih funkcionarjev z Redom jugoslovanske zastave I. stopnje, poveljnike indonezijske vojske pa z redi Ljudske armade I. stopnje, Popoldne so predsed- v nik Tito, njegova soproga in člani jugoslovanske delegacije odpotovali v 60 km od Džakarte oddaljeno letovišče Bogor. Ob vsej poti je množica Indonezij-cev prisrčno pozdravljala predsednika Tita, ki je že v četrtek zjutraj odpotoval v Bandung. Tega dne popoldne je bil predsednik Tito na bandunški univerzi promoviran za častnega doktorja prava in je imel ob tej priložnosti pomemben politični govor, v katerem je obrazložil načela koeksistence med narodi. Iz Ban-dunga so se jugoslovanski gosti vrnili v Džakarto, kjer je prejel predsednik Tito kot prvi tujec visoko indonezijsko odlikovanje, namenjeno tistim, ki imajo izredno velike zasluge pri vodstvu v partizanskih enotah. Zadnja dva dni bo predsednik Tito preživel Po vrnitvi predsednika pokrajinske uprave prof. Gregorettija, ki je v Rimu posredoval glede osnutka zakona za avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina, je pokrajinski svet proučil predsednikovo poročilo, nato pa odobril .resolucijo o glavnih zahtevah uprave, ki naj jih upošteva vlada pri ustanovitvi avtonomne dežele. Resolucija med drugim poudarja, da mora biti glavno mesto Trst, da morajo biti volitve v deželni svet po proporcionalnem sistemu, da morajo sestavljati avtonomno deželo štiri pokrajine: Trst, Gorica, Videm in Por-denone in da mora imeti ta dežela upravno, pravno in zakonodajno avtonomijo. ♦ ♦ * V nedeljo, 21. t. m., je bil redni občni zbor Sindikata Slovenske šole, v katerem so vključeni skoraj vsi slovenski profesorji in učitelji s tržaškega ozemlja, Ta sindikat se dosledno in odločno bori za uzakonitev slovenskih šol in za priznanje pravic slovenskih šolnikov. * • * Pred dnevi je Neodvisna socialistična zveza organizirala razpravo o najvažnejših političnih in ideoloških vprašanjih, nato pa je bil sprejet »MUHA« DVAJSETDNEVNICA Pred desetimi dnevi so v poskusnem središču ameriškega letalstva v Cape Canaveralu izstrelili medcelinski balistični izstrelek vrste »Atlas«. Novi satelit kroži okrog Zemlje v višini 186 do 1472 kilometrov. Težak je 3960 kg, opremljen je s posebnimi napravami, njegova začetna hitrost pa je znašala več kot 27 tisoč km na uro. Zemljo obleti približno vsakih sto minut. Pričakujejo, da bo ostal na svojem tiru okrog 20 dni, nato bo verjetno dosegel zemeljsko ozračje in zgorel. To je največji umetni satelit, ki so ga doslej izstrelili na pot okrog Zemlje. Sama raketa »Atlasa« je bila ob izstrelitvi težka okrog 190 ton, dolga pa je 25 m. Satelit leti med 23, stopinjo severne širine in 32. stopinjo južno od ravnika tako, da sploh ne leti nad Sovjetsko zvezo. Med letom daje signale, ki so jih že prestreg-li razni observatorji. V torek pa so izstrelili iz istega ameriškega poskusnega središča novo raketo »Atlas«. Ta ni bila namenjena kroženju okrog Zemlje in je zato letela le približno 6400 km nad Atlantskim oceanom in je v določenem času padla na Zemljo. Sedaj iščejo njeno glavo. Iz ZDA poročajo, da bodo 6. ali 7. januarja izstrelili na bazi Wan-denberg na Pacifiku umetni satelit, ki bo težji od pol tone. Izstrelili ga bodo v smeri Pacifika in bo krožil v isti višini kot »Atlas«. EOKA za ustavitev sovražnosti na Cipru Vodja osvobodilne organizacije EOKA na Cipru Digenis je s posebnimi letaki pozval angleške oblasti na otoku, naj prekinejo svoje nastopanje proti Ciprčanom, V tem primeru bi EOKA prenehala s sleherno dejavnostjo proti britanskim vojakom. S tem v zvezi so s Cipra vesti, da namerava angleška vojska dejansko omiliti svoje ravnanje s ciprskimi Grki in da se širi mišljenje, da bo na otoku prišlo do pomirjeni a. sklep o nujnosti okrepitve organizacijske strukture NSZ v mestu in na podeželju, • • • Občinski svet je že začel z delom. Na prvih sejah pa so občinski svetovalci ugotovili, da je bivši prefek-turnj komisar sprejel nekaj upravnih sklepov v nasprotju z zakonskimi predpisi. Občinski svet je zato imenoval posebno komisijo, ki bo proučila vsa sporna vprašanja, * • • Tovarna Trafilerie Triestine v industrijskem pristanišču je te dni prekinila z delom zaradi pomanjkanja naročil. Vodstvo tega podjetja, v katerem je bilo zaposlenih 40 delavcev, navaja med drugim kot vzrok ustavitve dela, da ne dobi ustreznih uvoznih dovoljenj, ki jih tovarna potrebuje. • • * V nedeljo je bil zaključen kongres Socialistične stranke. Po razpravi o treh različnih resolucijah je dobila pri volitvah za nov odbor relativno večino Nennijeva struja, vendar so v odboru zastopani tudi predstavniki obeh drugih skupin. Baliju in 1, januarja 1959 ob 8. uri zjutraj oclplul z »Galebom« v Burmo. O uradnih razgovorih, ki potekajo med jugoslovansko in indonezijsko vladno delegacijo v Džakarti, Bandungu in na Baliju, bodo objavili ob njihovem zaključku uradno poročilo. —o— Vojska prevzame pozicije v komunah v LR Kitajski Po .pisanju glasila KP Kitajske bodo v ljudske komune vključeni zanesljivi oficirji kitajske vojske, ki bode sodelovali pri sedanji kampanji za reorganizacijo ter krepitev teh komun. To in pa še nekateri drugi znaki kažejo, da se je po teh komunah začelo vrenje, ki presega navadne izpade. Zato so morali v neizprosni strogosti kolektivnega življenja po teh komunah popustiti in so na primer v pokrajini Hupej že morali dovoliti, da noseče in bolne žene, otroci, bolni moški ali onemogli starčki lahko nosijo hrano domov ali celo kuhajo doma, »za kar so jim zagotovljena živila in kurjava«. Partijski in drugi tisk LR Kitajske zdaj pod debelimi naslovi komentira to dejanje in ga ocenjuje kot zelo pozitivnega in »v skladu s sklepi zadnjega plenuma CK KPK«, o katerem smo že poročali v zvezi z odstopom Mao Tse Tunga. PREJELI SO ODLIKOVANJA Ob Dnevu JLA je predsednik občine Postojna Jože Baša podelil najboljšima mladincema postojnskega odreda predvojaške vzgoje Francu Milavcu in Francu Cesni-ku posebni odlikovanji. Mladinec Franc Cesnik je prejel tudi diplomo , najboljšega strelca predvojaške vzgoje v okraju Koper. Naserjev govor v Port Saidu Predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser je imel prejšnji torek v Port Saidu politični govor, v katerem je obrazložil samostojno notranjo in zunanjo politiko ZAR. Pri tem je napadel sirske komuniste, ker s svojo politiko ne gredo v korak s prizadevanji vse države, marveč postavljajo svoje zahteve in nasprotujejo združitvi Sirije ter Egipta, čeprav to samo v svojih programskih izjavah. Naser je dejal, da arabski nacionalizem ne potrebuje doktrin, ki bi uvažal iz Moskve ali Washingtona. Afera Giuffre posegla v ministrske vrste Te dni je posebna parlamentarna komisija predložila italijanski skupščini poročilo o svoji preiskavi o znani finančni aferi Giuffre. Vsebina poročila je bila taka, da je italijanski finančni minister Preti zagrozil z ostavko in se je premislil šele na osebno pismo in intervencijo ministrskega predsednika Fanfani j a. Republikanci pa so začeli močno akcijo za klicanje na odgovornost generala finančne straže Rostagna in polkovnika Bernarda, ker sta baje udeležena pri aferi in sta s svojih položajev ovirala preiskavo v tej .zadevi, ki se bo — kakor vse kaže — še nadalje zapletala. De Gaulle — predsednik francoske republike V nedeljo — 21. decembra — so francoski »veliki« volivci, ki jih je 80.508, izvolili generala De Gaullea za novega predsednika republike Francije. Razen njega sta za to mesto kandidirala še predstavnik Komunistične parti- Crna črta označuje pot predsednika Tita, črno označene dežele pa so tiste, ki jih bo na svoji poti obiskal naš zunanjepolitični kometar Onosi med našo državo in sosedno Italijo so se tudi v letošnjem letu, ki se pravkar zaključuje, pretežno odvijali v ozračju dobrega sosedstva, ki v teh odnosih prevladuje vse od podpisa Londonskega memoranduma dalje. Najpomembnejši mednarodnopravni akt v naših odnosih z Italijo je bil v preteklem letu vsekakor podpis nove pogodbe o ribolovu na Jadranu, ki je bila podpisana ob obojestranskem razumevanju, po razmeroma kratkih pogajanjih, v korist obeh pogodbenic. Naše ožje področje lahko iz te pogodbe, ki zelo jasno opredeljuje pravice obeh pogodbenih strank, pričakuje kot pozitiven učinek zlasti to, da se v bodoče ne bodo ponavljali primeri kršitve določil o našem teritorialnem morju oziroma določil o conah, kjer italijansk, r biči lahko polagajo svoje mreže. Take kršitve niso v korist nikomur, če izvzamemo tiste, ki jim je kalitev dobrih sosedskih odnosov med našima državama namen in cilj. Pred nedavn m je bil v Kopru podpisan Aranžman o preskrbi z vodo iz Miljskega vodovoda, ki zagotavlja redno dobavo vode Hrvatinom in nekaterim drugim naseljem v koprski občini, in pa neoviran tranzit vode preko našega ozemlja v nekatera naselja Občine Milje. Tudi ta Aranžman, čeprav majhen po pomenu, vendarle predstavlja koristen in spodbuden prispevek k urejanju nerešenih vprašanj vzdolž naših meja. Posebej moramo omeniti tudi nadaljnji razvoj malega obmejnega prometa, ki je letos dosegel še večje število prehodov kakor v preteklem letu. Mešana komisija, postavljena po Videmskem sporazumu za reševanje vprašanj, ki se pojavljajo pri izvajanju tega sporazuma, se sicer letos ni sestala, so pa že glasovi, da bo na bližnjem zasedanju ta komisija obravnavala nekoliko novih predlogov, ki so usmerjeni v nadaljnje sproščanje tega prometa. Ugoden potek malega obmejnega prometa vzdolž vse meje med našo državo in Italijo najbolj prepričljivo pove, da so odnosi med sosedi v osnovi dobri. Preizkusni kamen dobrega sosedstva pa je vsekakor Manjšinski statut iz Londonskega memoranduma, v katerem si FLRJ in Italija vzajemno jamčita pravičen odnos do narodnih ■manjšin, ki živita vzdolž meje. Mešana komisija, ki dvakrat letno pretresa vprašanja, katera predlagata v obravnavo obe vladi, in pa pritožbe, ki jih vlagajo prizadeti državljani oziroma organizacije, se je tudi letos sestala In je bil v njenem delu dosežen določen napredek. Zato tudi na tem področju lahko upravičeno pričakujemo nadaljnjih pozitivnih sadov dobrega sosedstva. Pri tem Imamo še posebno v mislh izvajanje načela dvojezičnosti in pa enakopravnost slovenske šole na italijanskem področju. Gledano z naših notranjih pozicij, ob širokem, socialističnem tolmačenju pravic vsake, in seveda tudi italijanske manjšine pri nas, je težko razumeti zaviralne sile na italijansk strani, ki s tako zavzetostjo preprečujejo, da bi se sprejete obveze dosledneje izvajale. Pri tem pa seveda ne mislimo na zaviralne sile kalibra Gefter-Wondricli in njegove družbe. V zvezi s tem naj omenimo še nezakoniti proces zoper partizane »Beneške čete«, ki v zadnjem času meče najbolj temno senco na sicer ugodno vzdušje med nami in sosedi, saj tako očitno nasilje nad pravico in tako ne-skropuloz.no teptanje sprejete obveze med dobrimi sosedi res ni v navadi. To stališče italijanskih sodnih oblasti je še zlasti naletelo na odpor pri nas na Primorskem, kjer je na enotni fronti v boju zoper istega sovražnika sodelovalo nešteto borcev s partizani »Beneške Čete«. Vsi ti pojavi so zaskrbljujoči, vendar pa smemo zaupati v t ste sile sosednega naroda, ki jim je pri srcu politika dobrega sosedstva navzven ter načel pravičnosti znotraj države. So tudi dokazi za to, da se te sile uspešno uveljavljajo v boju z najbolj nazadnjaškimi, iredentističnimi, faš stičnimi in drugimi mračnimi ostanki bližnje preteklosti in da bodo prav te zdrave pobude v sosednem narodu pripomogle k nadaljnjemu urejevanju nerešenih vprašanj, s tem pa k vzpostavljanju še boljšUi odnosov. C, K. je Francije Marrane in predstavnik Zveze demokratičnih senar torjev Chatelet. De Gaulle bo svojo funkcijo nastopil 8. januarja 1959. Med svojim zadnjim obiskom v Alžiru je francoski general De Gaulle prisostvoval tudi maši v mestni katedrali, kjer ga je »našel« spreten fotograf HAAG — Po dvajsetdnevnf vladni krizi, ki je nastala po odstopu socialističnega predsednika vlade Dreesa n socialističnih ministrov, je nizozemska kraljica imenovala za novega predsednika vlade člana katoliške stranke prof, Beela. Tako se je končalo tudi sodelovanje med katoliki in socialisti. KAIRO — Vlada Združene arabske republike proučuje ponudbo Zahodne Nemčije za finansiranje izgradnje Asuanskega jezu. Zahodna Nemčija je namreč ponudila posojilo v višini 200 milijonov mark. SOFIJA — Bolgarska vlada je sprejela sklep, da bodo vsi uslužbenci, politični delavci in tisti, ki niso neposredno zaposleni v proizvodnji, delali po 30 dni na leto na različnih gradbenih objektih, v tovarnah ali zadrugah. Fizično delo upravnih uslužbencev naj b<' pripomoglo k izpolnitvi tretjega petletnega načrta v treh do št'rih letih. Podoben sklep pripravlja tudi madžarska vlada. VARŠAVA — v Varšavi je bil sklenjen 'Sporazum med Poljsko in Veliko Britanijo o trgovinski izmenjavi blaga za prihodnje leto. Vrednost te izmenjave naj bi dosegla 15 milijonov funtov. WASHINGTON — Predstavnik poskusnega centra v Cape Canaveralu je izjavil, da so prestregli poslanico predsednika Eisenho-werja, ki jo je reproduciral novi ameriški satelit, ko je letel nad oporiščem. V tej poslanici je predsednik ZDA izrazil »željo Amerike po miru na svetu in dobri volji med ljudmi«. MOSKVA — TASS poroča, da je nastala na ledeni gori, na kateri stoji sovjetska arktična znanstvena postaja »Severni tečaj 7«, tri do pet metrov široka razpoka in je zato več raz:sko.valnih naorav ter vzletišče za helikopterje odrezanih od postaje. Ta ledena gora je 450 km oddaljena od Severnega tečaja. MOSKVA — Med SZ in Italijo je bil podpisan sporazum o blagovni izmenjavi, ki naj bi prihodnje leto dosegla vrednost več kot G00 milijonov rubljev. PARIZ — Nigerska posvetovalna skupščina Je proglasila francosko kolonijo Niger za republiko in jo sklenila priključiti francosko-afri-ški skupnosti. OBVESTILO Na željo potujočega občinstva bo Avtoturistično podjetje »Slavnik« Koper 7. dnem 27. 12. 1958 okrepilo lokalno avtobusno progo Semedela— Avtobusna postaja—Tomos—Avtobusna postaja—Semedela, tako da bo cbratoval avtobus na tej progi z odhodom iz Semedele od 5,30 zjutraj do zaključilo 22,00 zvečer vsake pol ure, razen z odhodom iz Semedele ob 9,30, 10,30, 11,30, 12,30, 15,30 in 18,30. Dodatno h gornjemu je uvedena tudi proga z odhodom Iz Semedele ob 6,15 in prihodom na Avtobusno postajo ob G 50, ki pa ne nadaljuje vožnje do »Tomosa«. Cena prevoza znaša na relaciji Semedela—Avtobusna postaja 10 din, Semedela—Tomos 20 din, Tomos—Avtobusna postaja 10 din in Tomos—Semedela 20 din. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper VLOGA INDUSTRIJE, KMETIJSTVA IN PROMETA V GOSPODARSTVU KOPRSKEGA OKRAJA Razvoj gospodarstva koprskega okraja v zadnjih letih zelo hitro napreduje. Iz leta v leto se veča obseg proizvodnje in blagovnega prometa. Vključujejo se v proizvodnjo nova podjetja in novi obrati; ostala .podjetja pa razširjajo svoje vrste izdelkov in povečujejo obseg proizvodnje. Delovni kolektivi so ob pogojih delavskega samoupravljanja pokazali velik interes za napredek proizvodnje in celotnega gospodarstva v podjetjih. Število zaposlenih ljudi v okraju se je močno povečalo, tako da 1954 — 9.920 milijonov 1955 — 12.674 milijonov 1956 — 13.615 milijonov 1957 — 16.027 milijonov 1958 — 17.900 milijonov V letu 1959 se bo še nadalje povečal, tako da se bo nasproti letu 1954 že podvojil. Najvažnejše panoge gospodarstva, ki po svojem obsegu proizvodnje in prometa dajejo okoli tri četrtine narodnega dohodka v je danes v okraju vseh zaposlenih, odnosno tistih, ki aktivno delajo, že okoli 48°/o, dočim jih je bilo v letu 1955 le okoli 40%. To pomeni, da se je število ljudi, ki prejemajo dohodke, v povprečni družini povečalo. Kot rezultat naglega razvoja gospodarstva se hitro povečuje tudi družbeni proizvod okraja, ki kaže, kakšen učinek je dosežen na osnovi skupnega dela vseh proizvajalcev v gospodarstvu. Po letih od leta 1954 dalje dosegamo tale družbeni proizvod: dinarjev, to je indeks: 100 dinarjev, to je indeks: 127 dinarjev, to je indeks: 137 dinarjev, to je indeks: 162 dinarjev, to je indeks: 180 okraju, so industrija, kmetijstvo in promet. Obseg proizvodnje in uslug v teh treh panogah je dosegel v letošnjem letu že okoli 30 milijard dinarjev. Kako je naraščala proizvodnja po letih, se vidi iz prikazanega diagrama. Leta 1934 je 2;našal obseg" industrijske proizvodnje v okraju samo pet in pol milijarde, dočim bo v letošnjem letu dosegla že 14.5 milijarde. To se .pravi, da se bo obseg industrijske proizvodnje v treh letih več kot podvojil. V letu 1954 smo imeli v okraju samo manjša podjetja, ker nobeno podjetje ni doseglo vrednosti proizvodnje, ki bi presegala milijardo dinarjev v teku enega leta, dočim imamo danes že štiri taka podjetja. Največji porast proizvodnje je odpadel na preteklo leto, ko se je proizvodnja v industriji povečala za preko 50%. V lanskem letu je bilo dovršenih več novih objektov, zato so se vključile v proizvodnjo nekatere nove kapacitete, kakor Lama, nov oddelek v Mehanotehniki, v Zadružniku, v tovarni Argo, zaključene so bile rekonstrukcije v tovarni Javor, v Rudi in še druge rekonstrukcije manjšega obsega. Tomos je pričel z montažno proizvodnjo že v novi industrijski hali, ki je bila v letošnjem letu že popolnoma dokončana in so montirani tako rekoč že vsi stroji, tako da so -podani vsi pogoji, da bo v novem letu dal na trg že 17.000 mopedov Colibri lastne proizvodnje. Pa tudi v ostalih industrijskih podjetjih so se kapacitete bolje izkoriščale, povečala se je storilnost dela in s tem je proizvodnja stalno naraščala. Navzlic tako velikemu porastu obsega proizvodnje v letu 1957 pa se je v letošnjem letu zopet povečala za 14%. V letu 1959 pa je predviden zopet nadaljnji i;s^vrr k V'-V • „'. • • v'-.V: Stanje kmetijskih površin je v našem okraju precej drugačno kakor na ostalih področjih Slovenije. Od obdelovalnih površin odpade sorazmerno malo na njive, vsega nekaj nad 28.000 ha ali 48,5 odstotka. Njive so z 39 % zasejane z žiti, ki pa nimajo posebne značilnosti za gospodarstvo našega okraja. Pač pa so važne po-vrtnine, ki pokrivajo okoli 7.000 hektarov ali 38% njivskih površin. V obalnem pasu so povrtni-ne na prvem mestu. S krompirjem je zasajeno okoli 4.500 ha ali 25 %, dočim s paradižnikom samo nekaj nad 700 ha ali 4 %. Vinogradi zavzemajo 3.210 ha ali 8,6 % od obdelovalnih. V vinogradih je zasajeno nekaj nad 15 milijonov trt, od katerih daje povprečno vsaka 0,7 kg grozdja na leto, kar pomeni, da je dosti trt že propadlo in da je potrebna načrtna obnova vinogradov. Sadovnjakov je 885 ha s preko 800.000 dreves. Največ od tega je jabolk, in sicer 240.000 dreves. Živinoreja predstavlja v našem okraju najvažnejšo vejo kmetijske proizvodnje razen v obmorskem področju, kjer prevladujejo druge vrste kmetijske proizvodnje. Kljub temu pa je stanje živinoreje izpod povprečja Slovenije in tudi državnega povprečja. Največ je goveje živine, in sicer nekaj nad 30.000 glav, kar pomeni, da pride na 100 prebivalcev Razvoj celotnega gospodarstva v našem okraju je že v preteklosti in še bolj pa v sedanjosti narekuje stalno povečevanje prometnih uslug tako v prevozu potnikov kakor tudi v prevozu blaga, in sicer po suhem kakor tudi po morju. Promet v našem okraju zajema okoli 15% dejavnosti vsega gospodarstva, dočim v vsej Sloveniji predstavlja le okoli 7 odstotkov. Skupni obseg prometnih uslug na področju sedanjega okraja z železnico vred je znašal v letu 1954 nekaj nad 2,5 milijarde dinarjev, dočim bo v letošnjem letu dosegel že skoraj 8 milijard. To se .pravi, da se je v štirih letih povečal več kot trikrat. Podjetja na področju okraja, ki se ukvarjajo s prometom, sploh ne morejo zadostiti vsem potrebam kljub temu, da se tudi prevozni park stalno povečuje. Posebno velja to še v potniškem prometu, kjer so tudi prometna podjetja izven našega okraja vzpostavila veliko prog, tako da potniški promet z avtobusi krije vsaj najnujnejše potrebe. Seveda pa ta podjetja vzdržujejo zveze zels sreče, zdravja i o zadovoljstva ter še večjih boljšega življenja pn g OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER okrog 30 glav. To pa je za 25 % manj, kakor pa je povprečje v Sloveniji in 15% manj od državnega povprečja. Letošnji obseg kmetijske proizvodnje v našem okraju je za okoli 18% večji kot v lanskem letu in za okoli 7 %> večji od petletnega povprečja predvsem zaradi izredne dobre letine grozdja. Pridelano je bilo skupaj preko 11 milijonov litrov vina, dočim je bilo v letu 1957 le okoli 4,3 milijona litrov. V poljedelstvu bo treba bplj smelo iti na zmanjševanje obdelovalnih površin pod žiti v korist intenzivnejši proizvodnji povrtnin in krmnih rastiln. To bo na eni strani pojačalo živinski fond in boljšo preskrbo z mesom in s povrtninami, na drugi strani bi pa kmetijski proizvajalci od takega načina proizvodnje imeli tudi večji dohodek. Zaradi pospeševanja živnioreje se posveča vedno večja pozornost čiščenju pašnikov in gnojenju travnikov. Te površine je treba spremeniti iz sedaj zanemarjenih in stihijsko izkoriščanih pašnikov v urejene pašne obrate v sklopu kmetijskih posestev in v okviru zadružnih kooperacij. Za intenzivnejše izkoriščanje zemlje je potrebno povečati potrošnjo gnojil za okoli 50% ter hitreje uvajati moderne agrotehnične ukrepe. Zaradi tega se je tudi pristopilo k združevanju kompleksov zemljišč. Pa tudi privatni kmetijski proizvajalci bodo morali pristopiti k skupni obde-1 lavi zemljišč na podlagi zadružne kooperacije, če bodo hoteli povečati doprinose in s tem količine proizvodov in na tej podlagi tudi svoj dohodek. MS '■Vm H 16: f-MuVi./A •■ ,\V •• •>:. -.• Vvv. VN wmm i V"- .'i v5V Ovvsvr-- tm+m ...... F' N ' ' . mm mšmmm^&s • i i tO, m ;c ^ v P^.Or^K^'.c.'.' :.:.. ....:;. le na dobrih progah, kjer je veliko potnikov. Zaradi tega pride tudi do tega,' da imamo v našem okraju ob tako močno razvitem cestnem prometu sorazmerno slabe avtobusne zveze v celotni notranjosti okraja. V pomorskem prometu imamo velik porast predvsem v dolgi plovbi, to je v meddržavnih prevozih, v zadnjem času pa je začel naraščati tudi v obalni plovbi, toda bolj v blagu kakor pri potnikih. Urejanje pomolov v Kopru, Izoli in Portorožu, ki sicer počasi napreduje, bo znatno pripomoglo h krepitvi malega pomorskega prometa. Tovorni promet pa se bo od sedaj naprej koncentriral na novo operativno obalo. Tak razvoj gospodarstva in da bi se tudi nadalje razvijal v skladu s prirodnimi pogoji in kapacitetami pa narekuje, da se mora tudi življenjski in družbeni standard razvijati v skladu z razvojem proizvodnje in delovne storilnosti, inž. Peter Aljaneič TABORNIKI IN PIONIRJI SO OBISKALI VOJAKE Odred Kraških vihamikov je obiskal pripadnike garnizije JLA v Postojni in jim priredil kratek kulturno-umetniški spored pevskih in folklornih točk. Nastopili so tudi najmlajši taborniki, medvedki in čebelice. Potem ko so vojaki obdarili najmlajše, so tabornikom razkazaii vojašnico in jih seznanili s svojim delom in življenjem. Trideset najboljših pionirjev osnovne šole pa je nastopilo s pevskim in recitacijskim sporedom na sprejemu, ki jim ga je v počastitev Dneva JLA pripravila komanda postojnske garnizije. DIJAKI SO TUDI PRAZNOVALI Dijaki postojnske gimnazije so proslavili Dan JLA že v soboto, 20. decembra. Po ravnateljevem nagovoru o uspelem in vse širšem sodelovanju med JLA in mladino je zbrane dijake in profesorski zbor pozdravil generalmajor Stanko Bjelajac, ki je poudaril pažnjo, s katero spremlja JLA delo mladinskih organizacij. Uspelim recitacijam dijakov in izvajanjem orkestra JLA je sledila podelitev nagrad najboljšim dijakom — piscem sestavkov iz zgodovine JLA in dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne. H R P E L J E Mladinci iz občine Hrpelje so preteklo nedeljo proslavili Dan JLA v dvorani zadružnega doma v Materiji, hkrati pa so tudi počastili prvo obletnico ustanovitve občinskega odreda predvojaške vzgoje. Na tej proslavi je približno 140 madincem —• obveznikom predvojaške vzgoje govoril predsednik občinskega ljudskega odbora Hrpelje Anton Ovčarič, ki jim je najprej orisal zgodovinsko pot naše armade, nato pa prikazal pomen predvojaške vzgoje. 2e stara navada je, da se ob novem, letu dela. bilanca. Ne le trgovci, gospodinje, upniki in dolžniki, tudi državniki pogledajo v teh mrkih dneh, ko se sonce že tako redko pokaže, radi nazaj. Za kronista, ki spremlja dogodke z vseh petih kontinentov po svoji novinarski dolžnosti, pa velja to še prav posebno. In bilanca 195S leta ni bila skopa, niti enolična. fatiUCM* Za argentinskim. Peronom je moral sedaj v izgnanstvo še ve-nezuelski diktator Jimenez. Zdaj živi menda na Floridi, torej daleč od »svojega« Caracasa., kjer je dal zgraditi toliko razkošnih palač, ultramodernih avenij, ekstra-vagantnih nebotičnikov — pa tako malo za peone, južnoameriške kmete, ki še vedno delajo za tujega gospodarja. Nov režim seveda V enezuelancem ni mogel obljubiti, da se bo od danes na jutri že vse spremenilo. Dokler bodo imele v Venezueli prvo besedo ameriške peirolejske kom-panije in dokler bodo te pobrale več kot 50"/o vsega dobička, v tej deželi, ki se imenuje v TVašem jeziku Male Benetke, ne bo pravega napredka. Vseeno pa je s politične lcarte Latinske Ameri-kek izginila še ena diktatura. Združitev Egipta in Sirije v en sam politični organizem, v Združeno arabsko republiko, je bila signal, ki je odjeknil po vsem arabskem svetu. S tem je bil zadan udarec stari tezi, da se dele Arabci na azijsko in afriško vejo. Nova držai^a, ki je zgrajena na principih federacije, sega od drugega nilskega katarakta do Tigri-sa. Na tem prostoru živi okrog 28 milijonov prebivalcev. Nova federacija, ki jo imenujemo na kratko kar Z AR, je postala medtem važen steber miru in siabit-nosti n a sicer tako nestabilnih tleh Bližnjega vzhoda. Možnost intrig z leve in desne se je s tem bistveno zmanjšala. Mauc Od Bonna do Džakarte je vsaj deset tisoč kilometrov po zraku, prav toliko pa je bilo tudi med razpravo o atomski oborožitvi v zahodnonemškem Bundestagu in akcijo indonezijskih upornikov. Zdaj je že sklenjeno, da bo Bundeswehr oborožen z najmodernejšim ameriškim orožjem, tudi raketnim. Dejstvo pa je tudi, da o indonezijskem uporu ni več ne duha ne sluha. Bukkitinggi, njihova »prestolnica« na Sumatri, je že -zdavnaj v rokah vladnih čet, le po džunglah Celebesa se še skriva neka i ostankov nekdanjih uporniških čet. Upor v Indoneziji ni uspel, s tem pa so se podrli tudi načrti, da bi v Aziji spet obrnili kolo zgodovine nazaj. Aftbil Letos skoraj ni bilo dneva, ne clc, bi citirali listi Libanon. To je dežela, ki je velika kot Slovenija in ima tudi. veliko prebivalcev, vendar so o njej več govorili kot o Braziliji, ki meri skoraj toliko kot vsa Evropa. Spomladi je prišlo v deželi ceder do upora proti staremu Chamounovemu režimu. Zdaj se je v deželo nekdanjih Feničanov spet vrnil mir. Novi ■predsednik Fuad Šehab skuša spretno krmariti med muslimansko in krščansko jiolovico prebivalstva in ostati iznad strankarskih bojev, ki so za to levantin-sko državo tako tipični. Upor v Libanonu ni imel konfesionalne-ga. značaja. V tem primeru bi namreč Libanon razpadel in izginil s površja, to pa bi izzvalo noro krizo na Bližnjem vzhodu. ä i % Letošnji maj bo verjetno ostal vsem Francozom še dolgo časa v spominu. To je bil začetek smrti četrte republike in dolgega rojstva pete republike. Stare Francije s svojim parlamentom praktično ni bilo več, nova pa se še ni rodila. V palači Matignon, uradni, rezidenci francoskih premierov sedi sedaj general Charles de Gaidle. To je bila — kot zatrjujejo — edina rešitev iz nestalnega položaja. In De Gaulle je dobil mandat za sestavo vlade, ki je nobeden starih predstavnikov ni mogel skrpati skupaj. To je bilo istega dne, ko je predsednik Združene arabske republike Naser zapuščal našo državo napoti v Aleksandrijo. Ves svet je slonel pri radijskih aparatih in nervozno ugibal, kdaj bo in če bo res prišlo do katastrofe. Vendar je zmagala, pamet. Nihče ni hotel preveč napeli loka. Sovjetska zveza je izvedla sicer manevre ob svojih južnih mejah, vendar se položaj ni dalje zapletal. Ai/g^usi Ena prvih potez novega premiera je bil obisk Alžirije. De Gaulle je v Alžiriji veliko govoril o enakopravnosti Francozov in Arabcev, o povezanosti Francije in Alžirije, skrbno pa se je izogibal besedi vključitev, integracija. Vendar pa je položaj tak: Alžirci nočejo nič slišati o kaki integraciji s Francijo, francoski koloni i> Alžiriji pa ne o integraciji, izenačitvi z muslimani. Alžirska pravda še do danes ni rešena, vojna pa se nadaljuje že v peto leto. To je bilanca, na katero gleda Francija z namrše-nim čelom. Velika Britanija je uredila svoje odnose z Indijo na miren način, odnosi z dominioni pa so sploh prisrčni. Francija pa je v stalnih sporih s Tunizijo in Marokom, z Alžirci pa noče sesti niti za skupno mizo. De Gaulle je bil že petkrat v Alžiriji, vendar še ni nikoli priznal, da je Alžirija arabska dežela. Zanj je to le projekcija Evrope v Afriko. Alžirsko vprašanje smatrajo v Parizu še vedno za izključno notranje francosko vprašanje, zato je francoska delegacija tudi bojkotirala, razpravo v Generalni skupščini o tem vprašanju. In vendar požira vojna v Alžiriji milijone in milijone frankov vsako uro. Osmi mesec velja navadno za pasji mesec, i'saj glede vročine. Ali se je podmornica na atomski pogon »Nautilus« zato podala od. vročih in vedno od sonca obžganih Havajev na dolgo pot čez Severni tečaj in še do Britanskih otokov? Na vsak način pa drži, da je preplula to vsega spoštovanja vredno razdaljo pod morjem. S tem. je upostavila novo podmorsko zvezo med Atlanskim in Tihim oceanom. Američani govore o velikem strateškem uspehu — podmornica ima tudi naprave za izstreljevanje raket — kar je treznejših glav pa vidijo v podvigu Nautilusa in poveljnika Anderseiia predvsem zmago člo-veškega duha nad mrko prirodo polarnega ledu, Septemfob Jesenski referendum je dal odgovor na vprašanje, ali ste za staro ali novo ustavo, za De Gaulla ali proti njemu, ni pa rešil prašanja, kaj pa bo z Alžirijo. Do danes so se praktično vse bivše francoske kolonije v Afriki izrekle za republiko v okviru velike Francosko-afriške skupnosti. Le Gvineja je glasovala za popolno samostojnost. Ne samo to. predstavniki Gvineje in Gane so se tudi sporazumeli o združitvi obeh dežel v eno samo državo. Francoska Afrika je napravila v tem letu precejšen razvoj naprej, zato pa je bilanca. Alžirije vse Odred JLA v sklopu varnostnih sil Združenih narodov že ved kakor clve leti varuje mir na meji med Izraelom in Egiptom. Tako Prednji Aziji. Washington in London sta reagirala, kot da. bi že vdrla voda v njuno stavbo. Že naslednjega dne po likvidaciji starega režima in Kasemovem prevzemu oblasti v Bagdadu, so se ameriške in britanske čete izkrcale v Libanonu in Jordaniji. Točno tri mesece po izkrcanju v Libanonu in Jordaniji so se začele ameriške in britanske čete umikati iz teh dveh dežel. S tem je bilo konec oborožene intervencije na Bližnjem vzhodu, konec akcije, ki je vzbudila, toliko ogor- čenih protestov v svetu. Leta 1958 je bilo prvič, da so Združene države tudi vojašlco posegle v tem delu sveta. Kako se je njeno stališče v vprašanju Bližnjega vzhoda. spremenilo v zadnjih dveh letih, se zrcali najbolj v -tem, da so ob sueški krizi, 195G. leta, še odločno protestirale proti anglo-francoski akciji v Egiptu. Zdaj pa so s svojo intervencijo pripeljale svet do zelo nevarne ostrine. K sreči ni nihče prekoračil Rubi-cona. Zdaj gre v Libanonu in Jordaniji spet po starem tiru. V enajstem mesecu so trije dogodki vzbudili posebno pozornost: poraz republikancev \na [delnih volitvah v Združenih državah, udar v Sudanu in pa predlogi Sovjetske zveze o nevtralizaciji Berlina, z drugimi besedami, o umiku vseh tujih čet iz Zahodnega in Vzhodnega Berlina. Zahod je že koj spočetka reagiral zelo vehementno, opozarjajoč na to, da ne more nihče enostransko odpovedati sprejetih obveznosti. Sočasno se je postavil na stališče, da je Berlin del nemškega vprašanja, ne pa narobe, Nem.čija del berlinskega vprašanja. Rešitev nemškega vprašanja je le v okviru širšega sporazuma o evproski varnosti, poudarja Zahod, Kaj bo z Berlinom čez leto, se sprašujejo zdaj ob koncu leta vsi. Ali bo izgubil zvezo z Zahodom, ali pa bo plaval v iujem svetu kot kak samotni otok, ki se mora nasloniti na celino, se pravi Vzhodno Nemčijo? Kdo ve. Zadnji mesec starega leta je bil mesec konferenc. V Kairu so govorili predstavniki azijskih držav o medsebojnem ekonomskem, sodelovanju, v Akri je bila pan-afriška konferenca, v Parizu so se sestali predstavniki Atlantskega pakta, v Džakarti pa predsednika Tito in Sukamo. Svetovni tisk je največ pisal o konferenci v Akri, glavnem mestu Gane. To je bil začetek akcije za postopno osvoboditev vseh afriških narodov in čim tesnejše sodelovanje že neodvisnih afriških držav. Konferenca v Akri je potrdila solidarnost afriških voditeljev v borbi '^»JS JADRNIČNO BRODOVJE Vedno bolj redke so na morjih jadrnice. vendar obstaja celo brodovje jadrnic, ki še danes uspešno opravlja svoj posel in služi denar. To je portugalsko »Bacalao« brodovje. Vsako leto v maju izplove iz izliva reke Te-jo pri Lizboni na ribolov ob Labradorju in novi Fundlandiji. Ulov prihaja na trg pod imenom »Bacalao« (suha riba). Zelo iskana in cenjena riba, prava portugalska narodna jed. SAMO ŠE TRI »CENENE ZASTAVE«! V 50. št. našega lista smo na str. 3 opozorili- da bo »cenenim zastavam« odklenkalo. Eni je medtem že. Dolgo pripravljanj bojkot proti »plovečim kovčkom, ki potujejo pod lažnimi« zastavami«, kakor je Mednarodna zveza sindikatov pomorščakov nazvala te vrste ladij, so izvedli v prvih peT tih dneh letošnjega decembra, Uspei je predvsem v moralnem pogledu. Ena izmed štirih držav, ki dajejo po-tuho raznim bogatim brodolastnikom in pomorskim družbam, je s 13. decembrom 1958 odpovedala svojo nadaljnjo pasivno udeležbo in je preklicala vsa dovoljenja ladjam, ki plovejo pod njeno zastavo. To je Costa-rica. Ostale so le še tri države s »cenenimi zastavami«. Pa tudi lastniki teh treh zastav bodo pod pritiskom pc.norskih in delavskih organizacij sklenili s svojimi mornarji delovne pogodbe, ki ustrezajo splošnim normam v mednarodnem pomorstvu, Da bojkot ni uspel v celoti, je kriva spet politika. Ker je akcijo organizirala Mednarodna zveza sindikatov pomorščakov, je delavs-tvo, združeno v »konkurenčni« Generalni konfederaciji dela, načelno ni podprlo. In tako je odpadlo pozitivno sodelovanje pristaniškega delavstva v Franciji in Italiji, zanimanja tudi ni pokazala Zahodna Nemčija in, kar .ie najbolj osupljivo, niti Grčija, Nasprotno pa je bojkot v polni meri uspel v ZDA. na Britanskem otočju in v Avstraliji, Namen je bil dosežen: Svet je opozorjen na izjemnosti in nevarnosti, ki jih krije uporaba zastave po mili volji. Vremena pomorščakom bodo se zjasnila. proti vsem oblikam kolonializma. Afrika, danes ni več sinonim fe-tišizma, magije, to je kontinent, ki se prebuja z energijo vulkana. Na afriškem zemljevidu imamo danes že enajst neodvisnih držav. i> štirih letih pa. jih bo že petnajst, M. O. ŽIVA BITJA TIHOMORSKEGA DNA Iz rekordne globine 10.680 m so v jarku Tonga sredi Tihega oceana s posebno pripravo dvignili iz morskega dna 35 kubičnih metrov blata, ki ga zdaj preiskujejo ruski znanstveniki. V blatu so našli skupno okrog sto majhnih morskih živali; črvov, stonog, rakov, školjk, polžev, brizga-čev itd,., vsega dvajset različnih vrst. BERINGOVO ZAKLONIŠČE Največji otok v Komanderskem otočju blizu goratega polotoka Kam-čatke se Imenuje Beringov otok. Ime je dobil po slovitem Dancu v ruski Klužbi Vitusu Beringu, polarnem raziskovalcu, ki ga je vreme leta 1741 prisililo, da je s svojo jadrnico »Sveti Peter« skušail na njem prezimiti. Poleg mnogih ' članov posadke je tudi njega samega tam pobrala strašna zima. Zdaj je neka sovjetska odprava na otoku staknila podzemeljsko zaklonišče, ki so ga tedaj izkopali nesrečni brodolomci. Boringu se je svet oddolžil že z dvema poimenovanjema torišč njegovega raziskovalnega dela: Beringovo morje m Beringov preliv med Azijo in Ameriko. NIC VE C VALJANJA ŽITA Za prevoz žita v razsutem stanju obstajajo v vseh pomorskih državah posebni predpisi, ki določajo, da morajo ladje v ta namen imeti določeno število podolžnih kletk. Napravljene so večinoma iz lesenih desk. Njihovo postavljanje na kraju ulcrca-nja žita zahteva mnogo časa in stroškov. V zadnji dobi so začele nekatere pomorske družbo vstavljati v svoje prevozne ladje stalne pregrade. Norvežani so šli še dalje. Svoj 10.500-tonski tramper VILLANGER so opremili s posebnimi aluminijastimi kletkami, ki jih z lahkoto sestavijo ali razstavijo v nekaj urah. Stranice so ojačene s 5 mm aluminijastimi ploščami. Razstavljene zavzamejo le malo prostora. ZVEZA Z JUŽNO AMERIKO Konec preteklega meseca je naša trgovska mornarica stopila v neposredno zvezo tudi z Južno Ameriko. Progo je na Reki odprla naša velika čezoceanska ladja DRVAR, ki ji je ob rojstvu botroval sam predsednik republike, tovariš Tito. Mogočni sivi pomorski velikan je znan tudi po prvi parni turbini naše domače proizvodnje. Dostojno nas bo zastopal v tujini v vsakem oziru. Njegove postaje bodo Neapelj, Genua. Marseille. Barcelona, Casablanca, Dakar, Rio do Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires, morda pa tudi še čilska pristanišča. Sredi tekočega meseca mu bo na isti poti sledil preko-mornik VOJVODINA. P/i »BIH AC« je 12. decembra pri-plida v Kuwait, kjer raztovarja do 4. januarja 1959, ko odpluje v domovino. P/l »DUBROVNIK« je 19. decembra priplula v Kuwait, kjer raztovarja. M/l »GORENJSKA« je 21. decembra odplula iz Remontne ladjedelnice Splošne plovbe v Piranu na. Reko, P/l »GORICA« je 19. decembra priplula v Novorosijsk, kjer naklada tovor za Jadransko morje. P/l. »LJUBLJANA« je 20. decembra odplula. iz Splita za Reko, M/l »MARTIN KRPAN« je 22. decembra odphda iz Remontne ladjedelnice Splošne plovbe v Piranu. P/l -NERETVA« je 9. decembra odplula iz Ploč v Emden. P/l »POHORJE« je 23. decembra pristala v Dakar ju na poti v Buenos Aires. P/l »ROG« je 15. decembra plula skozi Kielski kanal na poti v Grčijo, kamor prispe 2. januarja 1959. P/l. »ZELEN GOR A« je 28. decembra priplula v Baltimore (ZDA). I V šestih obratnih menzah v Kopru se hrani okrog 540 stalnih «bonentov. Pi-etežen del njih je samskih in poročenih gradbenih delavcev, ki živijo ločeno od svojih družin, manjše število pa delavcev, ki se na delo vozijo z vasi. V vseh menzah se je v zadnjem času kalorična vrednost hrane dvignila in vsebuje od 3840 do 3990 kalorij na osebo dnevno, medtem ko so cene hrane ostale nespremenjene, Najnižjo ceno ce- lodnevne hrane pa imata menzi gradbenih podjetij, in sicer 140 dinarjev menza »Gradbenik« in 160 din menza »1. maj«. V obeh menzah, kjer podjetja krijejo le del režije, pa stane celodnevna hrana na osebo 180 din. Uspeh menz je pripisati razumevanju podjetij do delavcev. Osebje v menzah se zaveda svojih dolžnosti in si prizadeva, da bi jih čimbolje izvrševalo. Nekatere menze so si pripravile za zi- V POSTOJNI GRADIJO šolski center i Okrog vprašanja, ali je selitev Srednje gozdarske šole iz Ljubljane v Postojno ■ odraz preudarnega in treznega razmisleka, se je razvila preteklo leto v našem dnevnem časopisju vrsta polemik, ki so našim bralcem že znana. Naj v tej zvezi omenimo le to, da je odločitev o ustanovitvi šolskega centra za gozdarstvo v Postojni sedaj dokončna. Zato se Postojna na preselitev šole skrbno pripravlja. Njen sedež bo v prelepem parku ob Tržaški cesti, v katerega središču stoji tako imenovani Grand hotel, grad, nekdanja last in prebivalšče nemških grofov tvin-discligriitzov, lastnikov ogromnih kompleksov gozdov v bližnji in daljni okolici Postojne. Grad sedaj obnavljajo in adaptira- jo. V njem bo Internat gojencev treh gozdarskih šol, srednje gozdarske, logarske, ki jo bodo preselili iz Idrije, in na novo ustanovljene šole za gozdne delavce. V ozadju gradu pa zidajo novo šolsko poslopje. Vsa gradbena dela opravlja na gradbišču kolektiv »Kraškega zidarja« iz Sežane, operativne posle vodi postojnsko Gozdno gospodarstvo, dela pa finansira Republiška uprava za gozdarstvo v Ljubljani. Napovedujejo, da bo novi šolski center za gozdarstvo v Postojni pripravljen za začetek pouka že prihodnjo jesen, številni profesorski kader pa bo našel udobna stanovanja v stavbah, ki jih gradijo na vzhodnem delu mesta nad novo Vojkovo ulico. M. A. mo zaloge kromiprja, fižola in zelja po nižjih cenah. Škoda, da zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov niso mogle pripraviti zaloge vse menze. Posvetiti bo treba večjo skrb sestavljanju jedilnikov, da bodo ti ne le kalorično zadostni, ampak tudi pestri. V kuhinjah bo treba uvesti večjo štednjo, da bo pri pripravljanju zelenjave in krompirja čim manj odpadkov, ki jih dajemo privatnikom za krmo prašičev proti majhni odškodnini (okrog 100 din mesečno). Morda bi bilo prav, če bi menze našle skupen prostor v bližini Kopra, kjer bi lahko ena oseba krmila z odpadki prašiče za vse menze. Ce bi krmo dopolnjevali še s kuhano telečjo in govejo krvjo kot, dragoceno beljakovinsko krmo, ki bi jo dobili v klavnici brezplačno, ker sedaj odteka v morje, bi se taka reja prašičev za menze vsekakor izplačala. V vseh menzah oddajajo živila v kuhinjo za 1 ali 2 dni skupaj; mnenja smo, da bi morali to poslovanje uvesti drugače. V kuhinjo naj bi oddajali živila za vsak dan sproti z določeno količino živil na osebo za vsak obrok posebej po tabeli CHZ »Priporočila za dnevne količine živil pri sestavi zdrave prehrane«. Vsak obrok hrane naj bi sproti obračunavali. S takim poslovanjem bodo imele menze stalen pregled nad finančnim stanjem, nad kalorično in hranljivo vrednostjo hrane, obenem pa bo onemogočena neenakomerna potrošnja živil v kuhinjah. Zaradi težkoč, ki nastanejo v slabo opremljenih kuhinjah, smo mnenja, da ne bi podjetja, ki nimajo na razpolago primernih prostorov, ustanavljala menz. Pomoč naj bi raje nudila delavski restavraciji v Kopru, kjer je do-voljna kapaciteta za prehranjevanje delavcev in uslužbencev drugih podjetij. Pogled na del gradu v parku ob Tržaški cesti v Postojni. Grad je predstavljal nekoč le drobtinico v nezaslišanem bogastvu grofov Windisch-grdtzov. Ko bodo zdaj grad obnovili, bo v njem sedež novega šolskega centra za gozdarstvo v Postojni (M. A.) OPOZORILO Vsi borci in oficirji III. pre-komorske brigade naj se javijo s svojimi podatki najkasneje do 5. januarja 1959 na Okrajnem odboru ZB Koper zaradi priprav bližnje proslave. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Morda 61 bilo bolje, če b v naslovu zapisali »V novo leto izpolnjevanja našega gospodarskega perspektivnega načrta«, to je v tretje leto našega petletnega perspektivnega načrta. S tem bi Bolj poudarili, da predstavlja prehod iz letošnjega v prihodnje leto samo koledarski prehod, ki v gospodarskem smislu ne menja in ne more spremeniti zadane poti. Morda bomo letos bolj kot kdajkoli poprej čutili, da koledarski prehod v novo poslovno leto za naš gospodarski razvoj nimn, tistega pomena kot včasih in da bomo ob tej priložnosti lc polagali obračune nad opravljenim delom, ne da bi delo v določeni smeri bilo kakorkoli prekinjeno ali spremenjeno. To pa pomeni z drugimi besecla-I? tia' smo Ila osnovi novih gospodarskih načel dosegli znatno stabilizacijo v našem gospodarstvu, ki zahteva morda le manjše korekture napak. lc; so se tu ali tam pojavile, in Pa izpopolnjevanja sistema za nadaljnji razvoj. To je vsekakor prva ugotovitev, ki Jo moramo omeniti ob koncu letošnjega gospodarskega leta. Ta nam daje obenem podlago za prepričanje, ca bo naš nadaljnji razvoj v tej smeri pozitiven in da bomo dosegli začrtane naloge, kolikor že sedaj ne «azejo številni znaki, da jih bomo v določenih gospodarskih dejavnostih celo presegli, v tej zvezi smo že govorili o kmetijski proizvodnji, da bomo zc v kratkem dosegli tisto raven, «I je bila predvidena za 1. 1DG1. To Je uspeh velikih naporov in naložb v to gospodarsko dejavnost, obenem pa odraz potreb po kmetijskih proizvodih. ki so pri nas iz dneva v dan večje. Doslej smo često ponavljali, da ne moremo doseči predvidenih uspehov V povečanju delovne storilnosti. To Pa Je ena izmed temeljnih postavk Predvidenega dviga življenjske ravni aoiovnih ljudi. Letošnji uspeh v tej smeri nas še vedno ne more zadovo-'Jitl. Zato bo treba prihodnje leto tudi v tem pogledu doseči zboljšanje. !* Jt! v najtesnejši zvezi z dopolnjenim sistemom delitve dohodka in s tem v zvezi s postavitvijo zbolj.šrinega sistema plačevanja. Znano Je, da je bila sprejeta in bo z novim poslovnim letom začela veljati odločba o minimalnih osebnih dohodkih, ki naj bi bila podlaga za plačevanje v podjetjih. Odločba v bistvu ne prinaša kakih novih načel, toda omogoča popravek mest posameznih skupin gospodarskih organizacij, ki so bile do-sle.j zapostavljene glede na povprečno višino minimalnih osebnih dohodkov in omogoča vskladitev minimalnih osebnih dohodkov znotraj posameznih skupin gospodarskih organizacij. Sprememba, ki predstavlja samo korak naprej k dokončni ureditvi tega vprašanja, daje možnost za trajnejšo ureditev vprašanja minimalnih dohodkov. Poleg tega vemo, da se v zadnjem času sklepajo tarifne pogodbe za plačevanje po enoti dela, kar seveda predstavlja poskus za povečanje delovne storilnosti. Posebno vprašanje predstavlja vprašanje preskrbe prebivalstva, ki se v bistvu kaže v organizaciji trgovine in trgovske mreže od odkupa oziroma od proizvajalca ali uvoznika do potrošnika, Osebna potrošnja pri nas iz leta v leto raste, kar zahteva seveda tudi ustrezno organizacijo, ki bo zmogla porast osebne potrošnje. Pri tem seveda ne mislimo, da zadeva osebna potrošnja samo trgovino, vendar je trenutno trgovina in vsa organizacija v zvezi s tem tista, ki še bolj ovira povečanje osebne potrošnje. Prihodnje leto bo vloženih ogromno sredstev, da se stanje tudi v tem pogleda zboljša. Vsekakor nas čakajo znatne naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti, v prvih desetih mesecih letos smo namreč uvozili za 175, izvozili pa za 101 milijarde, kar pomeni pnsivo za 71 milijard. Od 71 milijard pasive odpade — tako lahko trdimo, ker bi ta postavka bila lahko znatno nižja — kar 31.2 milijarde na uvoz hrane. Glede na naše možnosti za proizvodnjo brane je to vsekakor visoka številka in znatno višja kot je izdatek za uvoz strojev iti prevoznih sredstev, za kar smo potrošili do novembra letos komaj nekaj nad 10 milijard, Brez dvoma so to naše temeljne naloge, ki jih moramo v prihodnjem letu izpolnjevali tako, da so bomo približali zaželenemu stanju, to je, da bomo uvažali čim manj hrane oziroma živil, da bomo povečali izvoz industrijskih izdelkov in da bomo stremeli za stalnim zniževanjem pasive v naši zunanjetrgovinski bilanci. V ožjem področju, to je v koprskem okraju, nas čakajo naloge, ki smo si jih zastavili v nadaljnji izgradnji industrije, kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti. Doslej lahko trdimo, da smo dosegli uspehe in če lahko sodimo po podatkih, ki so nam znani za prvih deset mesecev letos, jih bomo celo presegli. Po petletnem perspektivnem načrtu naj bi investirali letno v gospodarstvo povprečno nekaj nad 7 milijard. Do konca oktobra pa je bilo investiranih že precej nad tem zneskom. Značilno je, da je bilo pri osnovnih sredstvih vloženih največ v promet in to nad 2,100 milijonov. Temu sledita industrija in rudarstvo z l,3Sl milijarde. Kot tretja pa je stanovanjska in komunalna dejavnost. s 731 milijoni. Industrija in rudarstvo sta poleg tega porabili nad poldrugo milijardo sredstev za investicije v obratna sredstva. V tem pogledu bi se sicer še ne spuščali v analize, ker je treba počakati končnih številk za letošnje leto. Lahko pa samo ugotovimo, da se uspešno delo nadaljuje, kar ni treba dokazovati samo s Številkami, temveč lahko ugotovimo tudi z dejanji oziroma rezultati. To pa so veliki objekti, ki stoje in bodo stali ob naši obali In v notranjosti. Kajti koprski okraj ni samo Koper s svojo obalo, temveč tudi njegovo kraško zaledje, kar se često rado pozablja, ko govorimo o tem področju. Dejansko pa to področje ni pozabljeno, saj je na njerri po osvoboditvi zrastlo lepo število novih objektov, o katerih se včasih tamkajšnjim prebivalcem niti sanjalo ni. To pa zato, ker so vsi gospodarji Dunaja ali Rima na to področje dejansko pozabljali in ga zanemarjali. V novo gospodarsko leto gremo torej vedro in polni nad, da bo prineslo nam vsem nove gospodarske uspehe in zmage, ki bodo koristili vsemu našemu delovnemu ljudstvu, obenem pa utrdile temelje naše socialistične družbe, — (it — Januarja je v Beogradu zasedala letna skupščina Glavne zadružne zveze Jugoslavije, ki je poudarila, da so moderno socialistično kmetijstvo in socialistični odnosi v proizvodnji osnovne naloge naše politike na vasi. Skupščina je določila podobo zadruge kot organizacije, s katero je treba priboriti eno izmed najtežjih bitk za zgraditev socializma na podeželju. Sprejela je tudi sklep o ločitvi kmetijskega zadružništva od nekmetijskega. Na VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije je generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz-Tito dejal, da je naše največje bogastvo naš novi socialistični človek, da je potrebno mladini zaupati važne naloge in jo vključiti v javno življenje. Jugoslovansko mladino je pozval, naj bi letos začela graditi mladinsko cesto Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Gjevgjelije. » ♦ ♦ Konec marca so bile volitve poslancev v zvezno in republiške Ljudske skupščine. Ob teh volitvah je naše ljudstvo ponovno potrdilo svojo visoko državljansko zavest, saj je množično glasovalo za nadaljnjo krepitev socializma v Jugoslaviji in za napore naše države v ustvarjanju sožitja med narodi vsega sveta. * o * Marca sla bila spuščena v pogon šesti agregat hidrccentrale v Jabla-nici in četrti agregat hidrocentrale v Malem Zvorniku. Tako bo lahko naša, doslej največja hldrocentrala, to je jo.blan.ška, proizvajala na leto 720 milijonov kWh, medtem ko bo liidrccentrala v Malem Zvorniku dosegla proizvodnjo 100 milijonov líWli električne energije letno. + * C Med 22. in 2(i. aprilom je v Ljubljani zasedal zgodovinsko pomemben VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Po poročilu generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza-Tita o nalogah Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije sta govor Ia še sekretarja izvršnega komiteja C K ZKJ Aleksander Rankovič in Edvard Kardelj, nato pa so delegati kongresa po temeljili razpravi o bodočih nalogah jugoslovanskih komunistov sprejeli nov program in statut ZKJ. Nori program dela ZKJ je granitni temelj borbe članov ZKJ za uresničenje socializma v Jugoslaviji in nadaljnje borbe jugoslovanskih narodov za mir v svetu in za mednarodno sodelovanje. Pomen tega kongresa je tem večji, ker sc je Jugoslavija ponovno afirmirala v svetovni napredni javnosti kot najbolj dosleden borec za mir in za pravice delovnih ljudi. Maja je predsednik Tito v inštitutu Boris Kidrič v Vinči spustil v obrat prvi eksperimentalni reaktor v Jugoslaviji, ki ne bo služil za rušenje in uničevanje človeških življenj, pač pa za pospešeno izgradnjo lepše in srečnejše bodočnosti naših narodov. Reaktor, kakor tudi vsi njegovi instrumenti in deli so bili projektirani in zgrajeni v naši državi. Julija je začela obratovati v Beogradu največja tovarna konserv v Jugoslaviji. Delo v tovarni je povsem avtomatizirano, saj bo le 7G delavcev letno izdelalo Sli milijonov konserv najrazličnejših oblik za potrebe živilske in kemične industrije. ♦ * * Letošnji tradicionalni jesenski Zagrebški velesejem, ki sodi med najpomembnejše v Evropi, je obiskalo več kot milijon 250 tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Vrednost kupčij je dosegla 135 milijard dinarjev. * » » V septembru je tovarna Rade Končar v Zagrebu izdelala prvih 10 specialnih magnetskih leč za novi veliki protonski sinhroton, ki ga gradijo v Ženevi. Sinhroton je najpomembnejši objekt v bodočem centru za znanstvena raziskovanja uporabne atomske energije v mirno-dobske namene. * * « Oktobra je začela obratovali v Donjem Valtufti v republiki Bosni in Hercegovini tovarna vezanih plošč, ki je največja in najsodob-neje opremljena tovarna te vrste v naši državi ter bo letno izdelala 5.500 ton vezanih plošč. « * • Prva tovarna za proizvodnjo skan-lata v naši državi je začela obratovati novembra v Kruševcu. Skan-lat je najvažnejši kemijski reagens za obogatitev rud. Njegova 1500-tonska letna proizvodnja bo povsem krila potrebe domačega gospodarstva in zmanjšala stroške našega uvoza za 300 tisoč dolarjev letno. * * « 23. novembra je predsednik republike Josip Broz-Tito odprl mladinsko avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti. V manj kot osmih mesecih je okrog 54 tisoč mladincev in mladink, ki so sestavili 4GG mladinskih delovnih brigad, zgradilo 73 km nove avtomobilske ceste med Ivanč-no gorico in Zagrebom, dalje 52 raznih objektov, med njimi 330 m dolg most pri Jankomiru in lto-metrski nadvoz pri Trebnjem, izkopali in vgradili so v nasipe 1,300,000 kubičnih metrov zemlje in kamenja, odstranili in ponovno položili 300 tisoč kub. metrov humusa, vgradili za temelje 200 tisoč kub. metrov gramoza in v kamnolomih zdrobili 13 tisoč kub. metrov kamenja. Tako je mladina ponovno dokazala svojo veliko pripravljenost za socialistično graditev naše države in ustvarjanja čvrste ter monolitne enotnosti jugoslovansk h narodov. * • * V nedeljo. 7. decembra, je vplula v novozgrajeno koprsko pristanišče prva čezoceanska ladja »Gorica«. S tem svečanim privezom velikanke, ki pluje po vseli morjih sveta, Je dobil Koper in z njim Slovenija, nova vrata v svet, saj bodo lahko ob do sedaj zgrajeni 135-metrski operativni obali vkrcavale in izkr- cavale tovor ladje srednje tonaže. » • ♦ V tovarni glinice ;n aluminija Boris Kidrič v Kidričevem so sredi decembra spustili v obrat novozgrajeni tovarniški oddelek za proizvodnjo anodne mase, ki je opremljen L najmodernejšimi stroji In je tretji te vrste na svetu. ■ - .:..■;, ¿-.A Pred nekaj dnevi je 600-tonska italijanska tovorna ladja »Sabrina« odpeljala iz Kopra 200 ton jugoslovanskega cinka za izvoz. Za njo napovedujejo še druge tovorne ladje svoj prihod v novo koprsko pristanišče, ki je s tem praktično že začelo funkcionirati Odložila sem potovanje zaradi slabega vremena za en dan, Vendar me je Sežana slabo sprejela: lilo jc ves dan kot iz Škafa, da sem prezebala z mokro glavo in nogami. In da nI bilo prijazne tovarišice Zlate in njenega prijetnega, toplega doma, kjer sem sc posušila, bi bila premočena do kože. Res, klavrn okvir za vse tiste lepe in spodbudne stvari, ki sem jih poslušala v tem deževnem cik-caku po Sežani. Zdaj, ko svoje misli in vtise urejam na toplem in suhem ob pisalnem stroju, je ostala samo svetla stran medalje — sežanski uspehi, vredni, da jih spoznate ob zaključku leta. ko imamo navado potegniti bilančno črto. Morda si predstavljate, da potrebuje novinar pri svojem delu veliko fantazije, da spravi v kolikor toliko zanimiv okvir običajen razgovor, navadno vožnjo z avtobusom in vlakom, naštevanje dejstev, številke, vse te, na videz suhoparne podatke. Pa ni tako. Verjemite, da nobena fantazija ni bolj domiselna in pestra, včasih celo neverjetna, od resničnega življenja, Res pa je, da je treba imeti za to življenje razvit občutek, odprte oči in biti zvest zapisovalec. In če potegnem zdaj to splošno misel tudi na svoj obisk v Sežani, potem mi ni treba drugega kot prisluhniti spominu, malce pokukati v beležnico in zvesto resničnim dogodkom in razgovorom vam bom pokazala svetlo stran, aktivo sežanske bilance. Del bilance namreč, da ne bo kake pomote, to se pravi ustanov, ki mi jih jc uspelo obiskati. Nič ni bolj naklonjeno premišljevanju kot monotona vožnja v temnem, deževnem vremenu. In tudi takrat, ko capaš po ulicah in se zvesto gledaje v tla izogibaš velikim lužam in curkom iz strešnih žlebov, se ti utrne marsikaka misel. Ko sem v teh razmerah iskala novo sežansko osnovno šolo, sem premišljevala o vsej gori popisanega papirja v zvezi z našo šolsko reformo. Brez skrbi, ne bom vam nič tega ponavljala. V Kopru so nam povedali, da je lep primer tega razvoja osnovna šola v Sežani. Torej si jo oglejmo! Spoznala sva se s tovarišem ravnateljem Karlom Medjo. Nasmehnil se je, ko sem mu povedala, da postavljajo njihovo šolo za vzor. — Veste, kaj nam najbolj zavidajo? To, da imajo vsi naši učenci pouk dopoldne. Vseh 425. — To vam pa tudi jaz zavidam in z menoj vred vse tiste zaposlene matere, ki vidimo svoje otroke šele pozno popoldne, ko pridejo iz šole. Da niti ne govorim o tistih, ki doživljajo pouk v treh izmenah. Kako vam je to uspelo? — Preprosto, imamo dve šoli: na stari so nižji razredi, na novi višji. V prvih štirih razredih učimo po novem učnem načrtu. Razgovor je lepa stvar. In če bi bila zdaj radijski novinar, bi vam zavrtela magnetofonski trak s posnetim razgovorom. Tako pa se moram omejiti na papir, ki ga tesno merijo svinčene črke. Skratka: obnovila bom razgovor po svojih besedah v skrajšani obliki (saj sem bila v šoli) in napisala »prosti spis«, kot temu pravi moja hči, če me vidi ob pisalnem stroju. Ko smo že govorili o učnem programu: v nižjih razredih so dopolnilo pouka radijske ure (imajo več radijskih aparatov, enega so jim podarile Telekomunikacije ob otvoritvi nove šole). Sem sodi tudi episkop in dva dia-projektorja, z novim letom pa bodo dobili od Ljudske univerze naposodo aparaturo in ozke filme. To bi bil del novega pouka (o starem ni treba zgubljati besed, vsi ga dobro poznamo). Tu je potem še delavnica in miniaturna kuhinja za gospodinjski pouk. V delavnici je ob mizarski delovni mizi tudi šivalni stroj, še enega pa jim bo letos prinesel dedek Mraz. Poleg delavnice je nekaj kabinetov in izdelki dijakov. Med njimi sem videla copate, ki so jih morali delati vsi, dečki in deklice. Pa ni vse le rožnato. Nova šola namreč še ni končana, ker je zmanjkalo denarja, Okolje šole še ni urejeno, tudi opremljena ni do konca. Med to manjkajočo opremo najhuje občutijo, da ni zaves. Tudi na sliki lahko vidite, da so cele stene šole iz stekla in tako bije sonce (posebno zdaj, ko je nizko) naravnost na šolske klopi in dijakom v oči. To moti pouk in je tudi škodljivo za zdravje. Zavese bi nujno potrebovali. Prvotni načrt je predvideval tri take trakte popolne šole, vendar bi zadostoval prizidek, kamor bi se preselila uprava in bi bilo stanovanje za hišnika. Iz sedanjih upravnih prostorov pa bi uredili, kar še manjka: mali gospodinjski center. Seveda pa bi bilo potem treba temeljito popraviti še staro šolo. da bi bil lahko tudi tam pouk. Vprašanje telovadbe je sicer urejeno v lepem, novem domu TVD Partizana, vendar imajo okrnjen pouk, ker ni telovadnega učitelja. Nimajo tudi dvorane za fizikalne in kemične poskuse in uporabljajo v ta namen kar razrede oziroma delavnico. Sežanska šola ima še dve po-družniški šoli, enooddelčni šoli v Povirju in Štorjah. Imajo skupno finančno poslovanje, skupen proračun, učno osebje ima skupne sestanke in študij, sežanska šola pa je nekaka malica, Izkazalo pa se je za slabo, da imajo vse šole v sežanski občini skupno postavko za učila. S tovarišem ravnateljem sva si v odmoru (da ne bi motila pouka) ogledala šolo: res so steklene stene dajale dovolj svetlobe celo ob takem dnevu, ko so se črni oblaki skoraj dotikali hišnih streh. Garderobnih omaric še ni za vse razrede. Imajo knjižnico, lepo založeno dijaško knjižnico, ki ima okrog 3000 zvezkov, in še učiteljsko s 1200 zvezki. Razen tega so učenci naročeni na razne knjižne zbirke in čosopise. Zahajajo tudi v sežansko Ljudsko knjižnico. — Sodelovanje s šolskim odborom? — Zelo lepo sodelujemo. Sestajamo se po potrebi, vsekakor pa po vsaki redovalni konferenci. Razpravljamo o vzgojnih in materialnih vprašanjih. Konkretno Pridne roke mladih delavcev in delavk v sežanskem podjetju »Telekomunikacije« spretno opravljajo zahtevno delo pri montaži radijskih sprejemnikov Ce vas pot zanese v Sežano, boste skoraj na vsakem koraku slišali besedo TELEKOMUNIKACIJE. Pojdite na to proslavo, na ono prireditev, prisluhnite, kaj govorijo na sejah raznih društev in organizacij, pa potem povprašajte, kdo je bil ta govornik ali oni izvajalec — odgovorili vam bodo: član delovnega kolektiva podjetja Telekomunikacije — obrat HI, Sežana, Tam na spodnjem koncu mesta, sto korakov od velike mednarodne ceste, kjer dnevno hiti na stotine motornih vozil, stoji veliko belo poslopje. Se-žančani pravijo, da je v njej kovač-nica mladih ljudi. Kovačnica? Kakšna le, če ni slišati nobenega ropota, ničesar takega, kar bi dalo na zunaj čutiti, da v tem velikem poslopju živahno teče delovno življenje tristo-članskega kolektiva, ki ga z majhnimi izjemami sestavljajo le mladi ljudje. Bolje rečeno, mlada dekleta, ki brez šuma in ropota izdelujejo tisti aparat, po katerem hrepeni vsakdo, ki si želi razvedrila, izobrazbe, stikov s svetom, ne da bi mu bilo potrebno zapustiti topli domači kot. To so radijski sprejemniki: Bistra, Vesna, Savica. Slovenska industrija elektrozvez je po osvoboditvi doživela izreden razvoj. saj se je njen obseg v prvih desetih letih povečal za tristokrat, Najprej je bil samo Inštitut za clektro-zvezo v Ljubljani, ki se predvsem ukvarja z raziskovanji, in ko so Ic-ta zahtevala začetek proizvodnega procesa, je bilo ustanovljeno še podjetje Telekomunikacije. To podjetje, s sedežem v Ljubljani, je ustanovilo v gospodarsko pasivnih krajih svoje obrate. Tako je julija 1353 tudi tedanji OI.O Sežana pripravil prve prostore -'O osnovanje enega izmed obratov tega podjetja. Slo je predvsem za uspešno zaposlitev delovne sile. pomoč imamo pri šolski kuhinji, ki jo popolnoma ureja in vodi tričlanska komisija šolskega odbora, Za malico plačujejo otroci 150 dinarjev mesečno. Šoli v Štorjah in Povirju imata svoja šolska odbora, pri nas pa smo združili oba stara (osnovne šole in gimnazije). Posebne novolelnc želje? Prijazni ravnatelj se je nasmehnil. Seveda, v zvezi s šolo. Poslovila sva se. Zaprla sem torbico in si zavezala ruto, ki se je medtem posušila na zaboju za drva pri peči. Zunaj jc še vedno lilo. Na občini sem vprašala, o čem bi veljalo še pisati v Sežani. Tovariš Zadnik sc je hitro odločil: Telekomunikacije in zdravstvo. In v kratkem razgovoru mi je tudi povedal, zakaj. Torej v Zdravstveni dom. Od zdaj se mi je bolje godilo, imela sem spremstvo z dežnikom. In še več kot to: prijazna tovarišica Zlata mi je bila tudi vodnik. — Prav je, da boste pisali o zdravstvu, Oba naša zdravnika sta tako dobra, ljudje ju imajo radi, Posebno veliko je naredila dr. Jerasova, zelo je pridna. Lepa, nova stavba Zdravstvenega doma in k sreči sta bila oba zdravnika doma: dr. Marija Jeras-Cergolj in dr. Boris Cergolj. Pogovor je hitro stekel, Njegova poglavitna značilnost ,ie bila: veliko opravljenega dela in skromnost. Poslopje današnjega Zdravstvenega doma je neupadljivo in človek bi na prvi pogled sodil, da je skromno, njegove vrednosti pa se zaveda, če pomisli, da so bile tu že leta 1954 le tri sobe. Kaj je lahko bilo v teh prostorih več kot skromna ambulanta. V novem domu pa je ambulanta kompletna (dvakrat dnevno), majhna operacijska dvorana, laboratorij, fizikalna terapija, skratka popolna kurativna zdravstvena služba, kot rečejo temu v strokovnem jeziku. Razen tega pe je še zobna ambulanta (enkrat tedensko za otroke), specialistični pregledi zdravnikov iz Ljubljane, protitu-berkulozni in antivenerični dispanzer, enkrat tedensko šolska ambulanta in enkrat tedensko posvetovalnica za matere in otroke v Sežani in v Štanjelu. Ta mreža je še razširjena z redno ambulantno službo v Štanjelu in v Dutovljah, — Torej sle zadovoljni? — To je samo del. Manjka še popolna preventivna zdravstvena, služba. Prihodnje leto bomo dodali domu nov prizidek z vsemi posvetovalnicami in dispanzerji, s šolsko ambulanto in z demonstracijsko kuhinjo. Načrti so kar vreli, že doseženi rezultati so vidni, — Povsod tarnajo za finančna sredstva, Kako je pri vas? Ni vzroka za tožbe. Ne zato, ker bi bilo denarja tako dovolj, ampak zato, ker se je zdravstveno osebje znašlo. Pri urejanju sedanjega doma so našli izredno in vse hvale vredno razumevanje in podporo sežanskega ObLO ter okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Vendar pa je denarja (8 milijonov) za predvideni prizidek zmanjkalo, Obrnili so se na podjetja. — Poglejte, tako so jim rekli, to bo tudi v vašo korist. Imeli bomo lahko štiri ambulante na dan, za zavarovance, svojce, upokojence, morda tudi za posamezno večje podjetje. Odpadlo bo zamudno čakanje, zdravnik se bo bolniku lahko posvetil, ne bo prekomernih boleznin, potovanj k specialistom, v bolnišnice itd. In podjetja so razumela. Z graditvijo prizidka bodo pričeli prihodnje leto. Ambulante in dispanzerji bodo sodobno opremljeni. Nujno se rodi vprašanje: zmo-reta vse to veliko-organizacijsko delo dva človeka, ki sta obenem še zdravnika? — Nisva bila sama, veliko pomoč sva imela v upravnem odboru, ki je intenzivno pomagal pri reševanju vse zdravstvene, organizacijske in tehnične problematike. Naš upravni odbor pa prav gotovo ne sodi med tiste, ki omejujejo svoje delovanje na nadzor finančnega poslovanja in eventualne kritike. Poslopje nove osnovne šole v Sežani To je lepo slišati. Prav tako je lepo sodelovanje z vsem zdravstvenim in upravnim kadrom v domu. Mnogo načrtov imajo še zdravstveni delavci v Sežani. Vsi ti načrti pa imajo skupni imenovalec: veliko skrb za človeka, spoznavanje svojega terena, preprečevanje in zniževanje obolenj z veliko medicinsko etiko in nesebičnostjo. Morda bi vse to prizadevanje (še toliko bi ga bilo, če bi vse zapisala) lahko imenovala z enim samim imenom; socialistična medicina. Ko sem šla na postajo, je še vedno lilo. — O vsem sta vam povedala, je rekla tovarišica Zlata, le o tem ne, da ,ie dobila .dr. Jerasova za svoje uspehe ¡n prizadevanje Red dela, menda pred dvema letoma. — Nekateri se radi hvalijo, za druge pa govori njihovo delo, sem menita Pa se mi ni zdelo več, da je vreme tako pusto in sivo. Tudi v Divači ne čeprav je deževalo in pihalo, ko sem čakala na koprski avtobus. Da, vreme mi ni bilo naklonjeno, ljudje pa zelo prijazni. Hvala in srčno voščilo: uspeha polno novo leto: Z. L. Sežančani so ponosni na mlade upravljavce v »Telekomunikacijah« nizaciji in še v marsikaterem aktivu. Predvsem pa so seveda člani Socialistične zveze in tudi Zveza komunistov ima med njimi precej pripadnikov. Kot športniki so v občinskem tednu telesne kulture zasedli šest prvih in tri druga mesta, v okrajnem sindikalnem tekmovanju je ženska ekipa osvojila prvo, moška pa drugo mesto. Ženska ekipa, edina s Primorske, se je udeležila teka Ob žici okupirane Ljubljane in se uvrstila od S4 možnih na is. mesto. Medtem ko so člani Počitniške zveze prepotovali lep kos Slovenije in obiskali tudi Zagreb, so se planinci povzpeli na vse pomembnejše vrhove na Primorskem in preplezali Triglavsko gorovje, nekateri pa so šli po delu slovenske transver-zale. In ko so se vzpenjali po Triglavskem gorovju, niso mislili samo na lastne užitke, ki jih nudijo gore, pač pa tudi na tiste, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo, so pa njihovi grobovi prepuščeni pozabi, ker zanje le malokdo ve. Pod vodstvom svojega vodje, znanega planinca Mira Burje, so na Korani izkopali grob 18-Ictnega partizana, ki je 29. junija 1911 padel pred očmi tovariša Burje. Z veliko ljubeznijo so zbrali posmrtne ostanke padlega partizana in jih v preprosti krsti prenesli v dolino. Kadarkoli je v Sežani kakršnakoli javna prireditev, povsod sodelujejo delavci Telekomunikacij z dobro pripravljenimi točkami. Tako so žene tega obrala priredile tudi letošnjo proslavo S. marca, mladinci pa so sodelovali na občinskih proslavah. Člani delovnega kolektiva sežanskega obrata Telekomunikacij so vedno pripravljeni darovati tudi svojo kri, kadar so povabljeni, da se udeležijo krvodajalske akcije. Zato med njimi niso redki, ki so se že večkrat odzvali tej človekoljubni akciji. In še to: njihov obratni delavski svet in vodstvo sindikalne podružnice sta tako rekoč domena mladih ljudi, ki se pod vodstvom starejših, izkušenih delavcev učijo prevzemati odgovorne družbene naloge v delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju. V tem je torej skrivnost, zakaj v Sežani večkrat omenjajo delovni kolektiv podjetja Telekomunikacij, obrat III. Vestni pri delu, požrtvovalni javni delavci in željni strokovne izobrazbe v prizadevanju za nadaljnji razvoj slovensko industrije elektrozvez. to so njihove odlike in vsa Sežana je ponosna nanje. Smiljan Volčič predvsem mlajše, ki je je na Sežanskem dovolj, nima pa prevelike izbire zaposlitve. Po treh mesecih priprav jc 46-članski kolektiv začel s proizvodnjo prvih radijskih sprejemnikov tipa Kras, ki so bili izdelani izključno z uvoženim materialom. V dveh mesecih so jih izdelali 255. Vodstvo podjetja je stremelo po povečanju števila delovne sile in po njegovi temeljiti usposobljenosti za čim samostojnejše delo, po drugi strani pa po neodvisnosti tega obrata od inozemskih nabav. Potem ko je bila domača industrija elektrozvez že tako močna, da so lahko začeli v Sežani sestavljati radijske sprejemnike Vesna in Savica iz našega materiala, se je proizvodnja tega obrata začela naglo dvigati. Že letos so izdelali okrog 35 tisoč radijskih sprejemnikov, izdelujejo tudi omrežne, izhodne in med-frekvenčne transformatorje, tuljavne stavke za celotno potrebo proizvodnje radijskih sprejemnikov, vse skupaj v vrednosti milijarde dinarjev bruto produkta. Kot omenjeno, je danes zaposlenih v tej tovarni nekaj manj kot 300 ljudi iz bližnje in daljne okolice Sežane. Uelo samo jim narekuje, da vse bolj izpopolnjujejo svoje strokovno znanje, saj jih čakajo še velike naloge: proizvodnja UKV radijskih sprejemnikov in v bodočnosti proizvodnja domačih televizijskih aparatov. Med njimi mora biti kar največ strokovnjakov, če hočejo, da bodo prihodnje leto močno povečali obseg proizvodnje in še povečali storilnost, ki je posledica strokovnega znanja, da bi pri tem povečali število članov delovnega kolektiva. Pridno kot mravlje delajo mladi ljudje v eni izmeni tistih industrij, ki zahteva izredno natančnost in vestnost ter veliko strokovno znanje. Pa vendar, čeprav jili delo močno veže na strokovno usposabljanje in so njihovi domovi raztreseni po vsej sežanski občini, so med seboj trdno povezani in kot en mož nastopajo v najrazličnejših organizacijah. Zavedajo se, da so sestavni del komune in da komuna od njih marsikaj pričakuje. Ne samo za lastno zabavo, pač pa tudi zato. da bi širili množičnost naših organizacij in društev. da bi dokazali, da je le v zdravem telesu zdrav duh. so člani delovnega kolektiva Telekomunikacij hrbtenica sežanskega društvenega življenja. Nastopajo kot člani Partizana, Planinskega društva, Počitniške zveze. Rdečega križa, v ženski orga- Zdravstveni dom v Sežani Štev. 51 — 29. decembra 1958___SLOVENSKI JADRAN___Stran 7 KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA iz KULTURA PROSVETA it KULTURA P ob koncertu violinista roka klopclca s v rvoppu ni moaoc Ne morem se znebiti vtisa, da so koncerti v Kopru nekako odveč; trud, ki ga vlagajo prireditelji v organizacijo in pripravo, ni v nobenem sorazmerju s stvarnim uspeliom. No gre za materialni uspeli, saj je vsaka resna prireditev v finančnem pogledu slejkoprej čista izguba, temveč gre za moralni uspeli, za izpolnjeni cilj, da nudi prireditev pričakujoče-mu občinstvu kulturno zadoščenje. Skromni obisk koncertov v zadnjih dveh letih — in tudi prej — kaže, da je takega občinstva v Kopru prav malo, premalo, da bi bil poplaCan trud prirediteljev in nastopajočih. Zato ni nič čudnega, da zgrabi vnetega obiskovalca malodušje nad takšno kulturno mlačnostjo. in vendar bi lahko ob večjem zanimanju v KOpru zaživelo takšno koncertno življenje, kot ga ima le malokatero slovenske mesto. Koncerti, ki so jih priredile »Primorske prireditve«, Glasbena šola v Kopru in slednjič Koncertna direkcija iz Ljub- iz okvirnega repertoarnega načrta ZAVODA PRIMORSKE PRIREDITVE za zimsko in prihodnjo poletno sezono Ker je sezona že v polnem teku, smo skušali od Zavoda Primorske prireditve zvedeti kaj več o njihovem programu za tekočo, zimsko in prihodnjo, poletno sezono. Do zdaj vemo le tisto malo, kar je pisalo na oglasni deski ob razpisu abonmaja: toliko dramskih predstav, opera, glasba, balet. Niti okvirni načrt dolgo ni dobil konkretnejših oblik, ker je bil Zavod v finančnih težavah. Zdaj so glavni obrisi že tu: Kakor verno, bo naš stalni gost SNG iz Trsta. Do zdaj smo že videli DEŽURNO SLUŽBO, v zadnjih dneh tega leta bo na sporedu ZLOČIN IN KAZEN. V dogovoru pa so še za opereto BOC-CACCIO, za mladinsko igro RDEČA KAPICA in komedijo GIGI. Skoraj gotovo, da bomo imeli v januarju v gosteh Eksperimentalno gledališče in SNG Dramo iz Ljubljane s predstavama RE-KVIEM ZA VLAČUGO in OZRI SE V GNEVU. Za gostovanje v poznejšem času tečejo razanvori z reško dramo (NIKOLETINA BURSAČ), SNG Dramo iz Maribora (MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREI-II) in Zagrebško komedijo. Vsem tem. načrtom želimo uresničitve. Vodstvo Zavoda nam je zagotovilo, da bomo imeli vsaj osem, morda tudi deset premier, kar pomeni običajno gledališko sezono. Potem bo tu po kratkem presledku poletna sezona. V okvirnem načrtu najdemo na prvem mestu dve standardni predstavi: za Koper ROMEA IN JULIJO, za Piran PRIMORSKE ZDRAHE. Opero ERO Z ONEGA SVETA in balet VRAG NA VASI bomo sko-raj gotovo videli, vprašanje je le, Če v izvedbi ljubljanske ali zagrebške opere. Prav gotovo bo gostovala s kakim izredno uspelim delom Drama iz Ljubljane, jugoslovansko folkloro pa bo zastopalo KOLO iz Beograda ali pa LADO iz Zagreba. Kakor letos, bo tudi drugo leto PLESNI TURNIR (z nekoliko spremenjeno vsebino) in srečanje treh sosednih dežel JUGOSLAVIJE, ITALIJE in AVSTRIJE; tema srečanja pa še rti znana — folklora, petje ali dramatika, Novost bo revija vrhunskih jugoslovanskih telovadcev (organizira TVD PARTIZAN) in revija zabarmih pevcev (organizira RTV LJUBLJANA). Izpolnitev vsega, kar smo tu ■ našteli, kakor tudi dopolnitve, spremembe, izboljšave ali korektura načrta, bo v glavnem odvisna od, materialnih sredstev, ki bodo na razpolago za Primorske Prireditve. D ljane, kažejo, da. je dovolj poustvar-jalnih umetnikov, ki so z veseljem pripravljeni nastopiti v Kopru in to za najskromnejšo nagrado ali celo brez nje! Zal pa resna glasba ni dovolj mikavna, da bi privabljala koprsko publiko. Zadnji koncert v Kopru (bojim se, da bo za lep čas res zadnji) je priredila ljubljanska Koncertna direkcija v četrtek, 18. decembra. Koncert je bil v dvorani Glasbene šole, izvedla pa sta ga violinist Kole Klop-čič in pianist Marijan Lipovšek. Čeprav je poslušalec lahko pričakoval eminentno prireditev, saj sta zanjo jamčili obe imeni nastopajočih, je bil ta koncert vendarle pravo odkritje, dogodek, ki je zadostil in zadovoljil najzahtevnejšega obiskovalca. Spored je bil sestavljen 7, najvišjim umetniškim ciljem, brez kakršnihkoli »tolažilnih« skladb, ki jih nekateri koncertanti tako radi podtaknejo na ljubo šibkemu okusu. Klopčičev program je bil izklesan in dognan v vseli liogledih, tako v izboru kot v izvedbi. Preseuelljiva sugestivnost je mlademu umetniku takoj v začetku pomagala do trdnega stika s poslušalci, njegovo izvajanje pa je bilo tehnično tako dovršeno in tako prežeto s pristnim, iskrenim umetniškim doživljanjem, da je pritegnilo občinstvo v pravo zamaknjenost. Klavirska igra Marijana Lipovška, najboljšega slovenskega spremljevalca, je bila več kot samo spremljava: pianist je odtehtal enakovreden del pri tem lepem doživetju. Vladimir Lovec ceeovecerninastop baletne šole v kopru Violinist Rok Klopčič iz Ljubljane Margery Miller: JOE LUIS - črni bombarder Tokrat je to podoba športa — boljo rečeno boksa — v plemeniti luči. Knjiga je biografija enega najbolj znanih športnih junakov, absolutnega prvaka boksa v težki kategoriji Joa Louisa, poštena in neolepšujoča, da je ni mogoče dolžiti prevar in po-tvorb. Doraščajoča, za. šport vneta mladina, pa tudi odrasli bralci bodo radi segli po njej. Knjigo je izdala Založba Mladinska knjiga v prevodu A. Kazingerja, krasijo pa jo fotografije Louisovih srečanj v ringu. kot 51. zvezek Knjižnice Sinji galeb Torej — še ena privlačnost več. z občnega zbora pd tabor v lokvi ir Že desetletja je PD »Tabor« v Lokvi pri Divači pobudnik vsega kulturnoprosvetnega delovanja in življenja. Lani pa je zašlo društvo v krizo, za katero je upati, da je le prehodnega značaja in da jo je prebolelo prav z letošnjim občnim zborom, ki je bil pred kratkim. Odkrito so se pomenili o uspehih in neuspehih, o vzrokih nedelavnosti v preteklem letu, saj niso uresničili skoraj nobenega lanskega sklepa. Nekaj je bilo tudi objektivnih težav: članom se je zdelo, da najdejo za svoje delo premalo razumevanja tam, kjer so pričakovali podporo, razen tega pa je TVD »Partizan« dobilo dvorano, tako da je prosvetno društvo ostalo brez prepotrebne-ga prostora za svoje delo. Ob vsem tem je prišlo do trenja še v samem odboru PD Tabor, člani niso več prihajali na sestanke, zdelo se jim je, da pristojni svet pri ObLO Divača ni zavzel do njih pravilnega stališča. Kljub vsem tem dejstvom je treba vendar priznati, da je društvo nekaj delalo, S kulturnim programom je gostovalo v Senožečah in v bolnišnici za TBC. Tudi na domačem odru so bili ..z njimi zadovoljni. Društvo je omogočilo gostovanje nekaterih zabavnih in dramskih ansamblov, na lastne stroške pa so preuredili garderobo. Res pa je, da ni uspelo oživiti dela dramske sekcije in pevskega zbora. Knjižnica je sicer odprta vse leto, ima pa odločno premalo knjig in seveda tudi bralcev (124 knjig in 24 bralcev). Finančno poročilo društva izkazuje še kar ugodno bilanco. Odbor je izrekel javno pohvalo tov. Ivanki Fonda, ki že več let vestno in marljivo vodi društvene finančne posle. Velikega pomena je za društvo sklep uprave KZ, da vrne prosvetnemu društvu dvorano. Potem dramska družina ne bo ime- tolstojeva zbrana dela Zaključeno je tridesetletno znanstveno delo, za katero je dal pobudo še sam Lenin leta 1928 ob stoletnici rojstva Leva Nikolajeviča Tolstoja. Pred kratkim je v Sovjetski zvezi izšel DO. zvezek jubilejne izdaje Zbranega dela slovitega ruskega pisatelja, la več izgovora, da nima prostora. V razpravi je padel predlog, da bi kupili televizijski sprejemnik. Novi odbor čakajo odgovorne naloge. Zdi se, da je dobra volja zopet tu, izdelali bodo podroben načrt za bodoče delo. D. M. Baletna šola pri okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih društev nam je pripravila pretekli teden, 17, t. m., baletni večer, plesno premiero, kot imenujemo v besedah baletne umetnosti izvirne plesne stvaritve. Program je obsegal štiri točke: SANJE MALE SPOMINČICE (iz Mozartove »Male nočne glasbe«) v koreografiji Dane Renčelj, UTRIPE SRCA (Chopinove klavirske skladbe) v koreografiji Vuke Hiti, zborno kompozicijo Matetič-Ronjgova ČACE MOJ, prav tako v koreografiji Vuke Hiti, in ko-reografsko vizijo Stanislava Hi-tija na Beethovnovo »Patetično sonato« pod naslovom UMETNIK IN USODA, Glasbena spremljava je bila pri Mozartu in Ronjgovu magnetofonski posnetek, Chopina in Beethovna pa je igrala na klavirju pianistka Nora Parenzan, ki je s svojo lepo in primemo interpretacijo odločilno pripomogla k uspehu večera. Kostumografa sta bila S, Hiti in D. Renčelj, scenograf pa M. Cetin. Potem je tu dolga vrsta plesalcev, gojenk in gojencev Baletne šole. Večje in manjše vloge so imeli, bolj in manj so se izkazali. Prav vsi pa so pokazali svojo veliko prizadevnost in veselje do plesne umetnosti, nekateri tudi svoj talent in nekaj dosežkov na tem področju. Prav gotovo je med njimi nekaj takih, ki jih je Baletna šola »odkrila«, kot temu pravimo in jim s tem nakazala torišče udejstvovanja, morda tudi življenjsko pot. Vsekakor lahko trdimo, da si je v teh nekaj letih obstoja vzgojila Baletna šola majhen krog plesalcev, ki že nekaj znajo in veliko obetajo. Preuranjeno pa bi jim bilo napovedovati bodočnost, kajti če se bodo posvetili plesu, jih čaka še veliko trdega dela. Za uspeh ni dovolj samo talent, ampak predvsem učenje in vztrajnost. Baletno točko »Sanje male spominčice« smo že videli na poletni reviji ljudskoprošvetne dejavnosti. Znova nas je prepričala s svojo jasno kompozicijo, tesno prva lastovka za pionirje — v piranu Ljudska knjižnica v Piranu se je pred dobrima dvema mesecema selila iz tesnih prostorov nad piranskim Mestnim muzejem v nekoliko primernejše prostore na Tartinijevem trgu. Te dni pa se bo lahko dokončno uredila v novo adaptiranih prostorih v pritličju okrajnega sodišča. Tu bo končno tudi zadostila zahtevam zakona o ljudskih knjižnicah, ki zahteva poseben način poslovanja s prostim pristopom do knjig, čitalnico in poseben oddelek — pionirsko knjižnico s čitalnico za najmlajše bralce. Dolgo je že tega, ko smo veliko govorili o pionirski knjižnici v Kopru, celo denar je bil na razpolago — dala ga je republiška Zveza prijateljev mladine. Šlo je za prostor. Ni ga bilo, še danes ga ni, čeprav ob vsakem Tednu otroka in ob Novoletni jelki načnemo to vprašanje. In tako je priletela prva lastovka pionirjem v Piran —• za Novoletno jelko bodo dobli svojo knjižnico. Ne bo velika, komaj okrog 2000 knjig bo imela. Upajo pa, da bo prihodnje leto bolje, nam je pojasnil upravnik obeh knjižnic Lojze Maruško. V proračunu je predvidena postavka pionirske knjižnice, pomoč je obljubilo Društvo prijateljev mladine in občinski svet proizvajalcev. Predvidevajo tudi literarne krožke pri knjižnici in bralne večere. Vendar naj bi to ne preraslo v tako obsežnost kot je pri Pionirski knjižnici v Ljubljani, ker za to niti ni prostora. Povedali smo že, da bo imela tudi Ljudska knjižnica nove prostore In nov način poslovanja. Zdaj imajo okrog 5000 slovenskih knjig in okrog 1000 tujih. Bralcev je tudi okrog 1000, večinoma so to nameščenci in mladina. Uprava je mnenja, da zaradi premajhnega števila knjig ne morejo organizirati potujoče knjižnice, ker je to že višja oblika. Poleti nastaja pri njih .vprašanje tujih, predvsem nemških knjig, ki jih zahtevajo turisti. V novih prostorih čakajo knjižnico tudi nove naloge, ki so posebno v zvezi z vzgojo bralca pri sistemu prostega pristopa in izbire. povezano z glasbo. Zal je zelo motil slab magnetofonski posnetek, po občutku pa bi človek sodil (in po Mozartu tudi), da je bil ples po izrazu in moči enakovreden glasbeni predlogi: razigran in lep, nežen in pester, primeren otrokovi izrazni plesni moči in dojemljivosti. Prav tako smo že priložnostno videli naricaljko za mrtvim očetom »Čace moj«. Zal prav tako magnetofonski posnetek in to niti ne v najboljši zborni interpretaciji. To pa ne jemlje zasluge ko-reografinji, ki je tudi plesala mater, in štirim mladim plesalkam. Še od poletja nam je ostala živo v spominu ta kruta resničnost, obupano se vijoče ženine in otroške roke, zmedeno in krčevito dvignjene v obupu in gluhi tožbi: moža, očeta ni več. Obudili smo spomin na težko in brezupno žalostinko. Koreografijo Chopina in Beethovna smo videli prvič. Dobra klavirska spremljava je rešila vprašanje tveganega magnetofonskega traku. Chopin — s prostim naslovom »Utripi srca«. O globoki dojemljivosti, nežnem in močnem ljubezenskem čustvu, obupu in upanju so nam govorili ti utripi, ujeti v plesni gib, ki izraža vse stopnje človeškega telesa in duha, ves polni izraz človekove osebnosti. Prijeten, v shemi jasno izpeljan ples z občutkom za lepoto in resignacijo. In končno Beethoven, koreo-grafska vizija njegove Patetične sonate, ki naj bi jo ponazarjali pojmi: Umetnik, Usoda, Pesem, Bolečina, Žarek svetlobe, Dih nežnosti, Sužnji usode. Do izraza je prišla velika koreografska inven-cija in moč Stanislava Hitija, prekipevajoče domisleke je povezal v stilno in logično celoto, r zares prepričljivo koreografsko vizijo. Ne da bi hoteli zmanjševati zasluge, bi človek rekel, da je plesni izraz zaradi mladosti plesalcev včasih zaostajal za glasbeno kompozicijo, ki je zahtevala od teh mladih ljudi včasih pre-zrelo čustvovanje. Kljub temu je bil uspeh v nekaterih točkah popoln, ko se je glasbena misel srečala s plesnim izrazom. Še nekaj velja poudariti: igro luči, ki je zelo lepo in skladno dopolnjevala plesalce in koreo-grafske zamisli ter ustrezne kostume, ki so bili s skromnimi barvnimi trikoji in simbolno dra-piránim blagom okusni, učinkoviti in prilagojeni plesu, ne da bi ovirali gibe in izraz. Uspeh in posebnost tega večera je bil končno tudi v raznolikosti, pestrosti programa, različnih plesnih koncoptih in prijemih, v izvedbi in končno tudi v namenu in učinku. Vsekakor je bilo lepo doživetje. z. l. Uspela predstava Suppejeve operete navdušuje obiskovalce V letošnji sezoni se je odločilo SNG v Trstu za uprizoritev klasične Suppejeve operete BOC-CACCIO. pripravili so jo s sodelovanjem tržaške Glasbene matice, Baletne šole in pevskega zbora »Slavka šlcam-perle«. Uprizoritev je navdušila tržaško občinstvo, med katerim je veliko ljubiteljev operetnega žanra. Zaslugo za la uspeh imajo vsi nastopajoči (ki jih je okrog sto), in to so: igralci tržaškega gledališkega ansambla, ki so se izkazali kot dobri pevci-amaterji, nekaj poklicnih pevcev, vrsta zboristov, pevcev in plesalcev, režiser — gost iz Beograda — Anton Koren, orkester Glasbene malice pod vodstvom Oskarja Kjttdra. koreo-graf Adrijan Viles in scenograf Jože Cesar. Kot vidimo iz okvirnega programskega načrta našega Zavoda Primorske prireditve, 60 z vodstvom SNG v dogovoru mod drugim tutli za gostovanje z uprizoritvijo Suppejevega »Boccaceia« (prizor iz operete vidimo na sliki). Gre v glavnem za vprašanje prevoza tako velikega in številnega aparata ter za ceno vstopnic ŽENA m DOM tV ZDRAVSTVO IN VZGOJA iklmA DOM rr ZDRAVSTVO IN VZGOJA * ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA GOSPODINJSKI TEHNIK ALI PISARNIŠKI REFERENT? Nekoč, v našem lastnem detin-stvu, se nam še sanjalo ni, da bi se lahko zgodilo kaj takega: organizacija Združenih narodov bo sprejela posebno Deklaracijo otrokovih pravic (kot dopolnilo De-klaracjie človečanskih pravic). Vidimo vedno večje zanimanje za varstvo otrok, ki se kaže v raznih oblikah in načinih, tako znotraj posameznih držav, kakor tudi v mednarodnem merilu; >alii pri nas: zaradi nas in naših otrok, zaradi naše in njihove sreče se je zbralo letos več tisoč staršev, pedagogov, psihologov, družbenih in političnih delavcev, da bi javno rekli, kaj smo naredili do zdaj za srečo in blaginjo otrok in kakšen. bo naš bodoči program. Kaj je treba, še naredili, da bi bili mi in naši otroci, srečni. Zares, to se je zgodilo. Pri nas. ni davno tega. V Beogradu se je zbralo čez pet tisoč državljanov, delegatov in gostov Drugega kongresa za zaščito otrok. Predstavniki. vseh naših narodov so se sestali na skupni razgovor o pomembnih rečeh, velikimi za danes in nujnimi za jutri. Tema tega. razgovora: sreča nove generacije. To je njeno bistvo, povedano z neuradno človeško besedo. V programu kongresa je to povedano bolj določno: — Vzgoja mladih generacij, sestavni del borbe za socialistične družbene odnose med nami. Pismo tovariša Tita kongresu daje temu še tehtnejšo vsebino: ... V procesu materialne in družbene preobrazbe naše dežele je vzgoja in izobrazba mladih ljudi prvenstvenega pomena. ... Sam naš družbeni razvoj sedaj že zahteva od družbenih in političnih faktorjev, da posvetijo več pozornosti vzgojnim in izobraževalnim problemom. ... Mlado generacijo moramo vzgajati in usposobiti, da bo s svojim delom nadalje razvijala 7laše proizvodne sile, pripomogla k večjemu materialnemu blagostanju in splošnemu kulturnemu procvitu naše socialistične skupnosti. Mlado generacijo je treba vzgajati v duhu bratstva, edin-stva in enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov, v duhu zvestobe naši socialistični skupnosti, naši svobodi in neodvisnosti, v duhu humanizma in vsestranskega enakopravnega sodelovanja in vzajemne pomoči vseh narodov. Zato je bila delovna tema tega kongresa: sreča naših otrok, sre- ča. nove generacije. Iz ure do ure je dobivala ta tema pri delu kongresa. konkretnejše oblike in je zrasla v popolnoma določno politiko tistih družbenih faktorjev, ki se ukvarjajo s problemi vzgoje in izobrazbe mladih ljudi. Tako je postala, jasna politika komune, stanovanjske skupnosti, šole in prosvetnih delavcev, vloga staršeii pri vzgoji, naloge šolskih odborov, vloge družbenih organizacij v razvoju otrokove Obisk pri gospodinjskem tehniku Zavoda za gluho mladino v Portorožu MAJDI KRAVANJA, absolventki Gospodinjskega odseka pri Ekonomski srednji šoli v Kopru Ni dolgo tega, ko ste zasledili v našem tedniku sestavek o novem poklicu, ki ga daje svojim gojenkam gospodinjski odsek pri koprski Ekonomski srednji šoli. Ni še ustreznih predpisov, niti zakona, tu so pa absolventke. Lani jih je bilo petnajst, letos jih bo morda več. Povedali smo vam Majda Kravanja z nekaterimi gojenci Zavoaa za gluho mladino v Portorožu osebnosti ter pri formiranju družbene zavesti otrok in mladine, vloga književnosti, tiska, filma in radia, vloga športnih organizacij, ljudske tehnike, mladih zadružnikov itd.. In še vrsta drugih, prav tako važnih trenutkov v življenju osebnosti, ki šele naslaja. Vse to je osvetlilo neizčrpno temo — ljubezen do pokolenj, ki prihajajo. Niso zanemarili niti tistega, kar mladina sama pravi o sebi, o svojih možnostih in zmožnostih, kot aktiven faktor, vključen v današnje dogajanje. Tudi besede brigadirjev z avtoceste (na kongresu jih je povedala tovarišica Vida Tomšičeva) so se vsem vtisnile dobro v spomin: ... Resnično mi občudujemo vse tisto, kar ste vi naredili v času NOB. Mi smo sinovi in hčere tistih mater in očetov ter sorodniki tistih, ki so dali svoja življenja za svobodo naše domovine, in tistih, ki so z nečloveškim naporom premagali vse težave in borbe. Toda danes se mi spoprijemamo s težavami in delom, premagujemo napore, ki niso običajni, in nam je že uspelo spoznati, da more človek s svojo voljo in močjo doseči nenavadne rezultate ... To vse je vplivalo na delo kongresa. Njegovi sklepi vsebujejo zato prav tisto, kar nam staršem kaže, kako moramo ravnati, da nas bodo nekoč ti naši. otroci ljubili, da bodo dojeli, kaj smo gradili zanje v družini, šoli, mestu, vasi, tovarni, v vsakem naselju. V prvi vrsti smo s svojim delom zanje želeli, da bi doživljali svojo mladost čimbolj izpolnjeno in lepo ter da bi se obenem čimbolj pripravili za poznejše življenje. Razvoj naših otrok danes zahteva drugačno življenje ter drugačno delo, drugačne igre in drugačno učenje, kakor smo bili mi navajeni, vse to pa prinaša spremenjene odnose v družini in v družbi. V. ta cilj so usmerjena vsa naša prizadevanja — politična in ekonomska. Mi vsi želimo, prav tako kot udeleženci kongresa, uresničiti te pogoje mladi generaciji, uresničiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Da bi pa ta. prizadevanja uresničili, je bil potreben ta velik dogovor med nami, bo potrebno dopolnilo človečanskih pravic s pravicami otroka. Današnjo dobo po pravici lahko imenujemo — stoletje otroka. Pepita tudi za plašč. Model bo všeč tistim, ki so rade oblečene vpačlljivo. Sicer pa, iz velikega ovratnika še vedno nastane majhen, narobe pa ne. MORDA SE NISTE VEDELE... o da keramične ploščice najlepše očistimo z mlekom. Paziti pa moramo, da je peč pri tem hladna. o da vonj po čebuli odstranimo z rok z mrzlo in ne s toplo vodo. o da vinski madeži izginejo s pralnega blaga, če jih takoj namažemo s svinjsko mastjo. tudi, da se jih je zelo malo zaposlilo primerno in ustrezno svoji kvalifikaciji, večina je šla v administrativno službo v podjetja in ustanove. Prav gotovo ni med zadnjimi vzroki to, da poklica »gospodinjski tehnik« ne najdete na nobenem seznamu. Toda, kot na vsakem področju, tudi tu najdemo pionirje, tiste, ki prebijajo led. Med le-te prištevamo absolventko MAJDO KRAVANJA iz Kopra, ki jo je Zavod za gluho mladino v Portorožu nastavil kot gospodinjo. Vsekakor pohvale vredno za Zavod, da pomaga prebijati led, da je dovolj pogumen in sodoben, da v veliki skrbnosti za svoje gojence izkorišča najnovejše pogoje za izboljšanje. Obiskala sem torej Majdo na njenem delovnem mestu, da bi vam lahko povedala, kaj dela gospodinjski tehnik v praksi. Med obilnim letošnjim deževjem sem ujela čudovito sončni dan in bilo je toplo, kot bi bila pomlad in ne novoletni čas (to vam izpričuje tudi fotografski posnetek pred poslopjem Zavoda). Na prijetnem sprehodu od Portoroža do Ladjedelnice se mi je vsiljevala za Koper kaj neugodna primerjava: bu.jna sredozemska flora in modro, lahno pošumeva-joče morje čudovitega portoroškega in piranskega zaliva, pogled na Savudrijo in na široko, odprto morje, kjer je bilo od stiku s horizontom videti bleščeče bele zidove Gradeža — na drugi strani pa, v mislih, sivi zidovi in pusta kamnita koprska obala. Bila je miselna stranpot, namen moje poti pa je bil bolj stvaren od občutkov, ki jih je navdahnilo toplo decembrsko sonce in lep razgled. Z Majdo, mlado gospodinjo Zavoda za' gluho mladino, sva sedeli v zbornici. Našla pa sem jo v pisarni. —• Veste, tudi materialni knjigovodja sem, in učim telovadbo. Zavod namreč ni tako velik, da bi lahko bila samo gospodinja in potem ta poklic še ni ... Povedala je že znane stvari, berete jih v uvodu. — In . kaj ste pravzaprav, mislim, kako piše v vašem nastavitvenem dekretu? — Piše... Čakajte, pogledala bom... In stekla je v pisarno ter se vrnila s papirjem v roki. — Pisarniški referent XVI. plačilnega razreda. Menda je to še najbolj ustrezalo. Morda, pa nisem tega mnenja. o cla cigaretne madeže s porcelanastih pepelnikov odstranite, če jih zdrgnete s toplo soljo. S prstov odstranite rjave tobačne lise 7. limoninim sokom ali s kisom, s tkanin pa z razredčenim salmlakom, o da razpoke pri pohištvu lahko zaprete z raztopljenim voskom. o da so zelenjavne konserve uporabne največ dve leti. Kakšen strokovni izpit bo delala? Z Majdo ni težko navezati pogovora. Beseda ji urno teče, da s svinčnikom težko dohajaš ta slap zgovornosti. V zadregi sploh ni bila. Toda kar pove, ostane v spominu, preprosto je in razumljivo. Doma je iz Bovca, stara dobrih 20 let, nižjo gimnazijo je končala v Kopru, potem pa se je vpisala na zobotehnično šolo v Ljubljani. Zbolela je na očeh in se vrnila domov. Po enem letu se je vpisala v gospodinjsko šolo. Tu pa se je nenadoma odprlo: Majda, ki se do takrat v šoli ni kdovekaj odlikovala, je postala zelo dobra učenka, z uspehom je po štirih letih maturirala. Kot je pravzaprav po naključju zašla na to šolo, tako je tudi po naključju dobila službo, kakršno si je želela in v kateri se dobro počuti. To znajo ceniti zlasti vsi tisti, ki se jim ni nikoli »odprlo« in ki niso našli svoje prave življenjske poti. Po nekaj neuspelih poskusih (Majda meni, cla bi moral Zavod za pospeševanje gospodinjstva absolventkam pri tem več pomagati) je zvedela, da išče gospodinjo Vzgojni zavod Elvire Vatovec v Portorožu. Ker pa le-tega ni ločila od Zavoda za gluho mladino, je zašla v drugega. — Zdaj ste pač srečno tu. Kakšno je vaše delo, se vam zdi, da vas je šola dovolj naučila za potrebe prakse, ste se v delu znašli, imate težave? In še vprašanje, ki terja od vas odkritosrčnost, ter samokritičnost, imate občutek, da ste na svojem delovnem mestu koristni, da je vaše delo potrebno in da se je na Zavodu izboljšalo, odkar ste tu? Strnjena vprašanja iz dolgega razgovora, poskusila bom strniti tudi Ma.jdine obširne odgovore. — Mo.ja naloga je, da sestavim jedilnike, preračunam kalorije, skrbim za pestrost. Kuharice so se temu v začetku upirale, zdaj se dobro razumemo. Za ekonoma sestavim spisek potreb, čistilko opozorim na posebna dela. čistoča v domu in okoli njega je moja skrb. Ker delam tudi v pisarni in sem materialni knjigovodja, mi manjka strojepisje. Mojim kolegicam, ki so samo v administraciji, gotovo še bolj. —• V praksi sem se hitro znašla, čeprav priznam, da sem se v začetku malce bala. Za svoj uspeh imam dejstvo, da mi vsi priznajo, da se je hrana občutno izboljšala, odkar sem tu, da so naši otroci, ki jih je v domu 60, pridobili na teži. Težave? Niso hude. Z vsemi se dobro razumem, otroci me imajo radi. Zbližala sem se z njimi, ko sem nekaj časa nadomeščala obolelo vzgojiteljico. Moj delokrog pa se širi, življenje po- »MLADI SVET«, št. 19 Izšla je 10. številka »Mladega sveta«, zadnja v tem letu. Številka je zanimiva predvsem zaradi navodil za novoletno praznovanje in zaradi nasvetov o izbiranju igrač. Članek »Za prisrčnejše novoletno praznovanje« je napisala Jovita Podgornik in pravi, da je predvsem važno to, da poslano Novoletna jelka najprej družinski praznik, ki se ga veselijo ne samo otroci, temveč vsi člani družine. Kako naj pripravimo toplo novoletno praznovanje v stanovanjski skupnosti? Kako v vrtcih in v šoli? Na ta vprašanja nam odgovarja avtorica članka z lepimi nasveti. Predvsem poudarja, naj prepustimo večjim otrokom čimveč iniciative. O igračah, predvsem pa o tem, kako lahko praktične in zanimive igračo sami izdelamo, je pisala vida Hermaneva iz Maribora. Njen članek ima naslov »Stanovanjske skupnosti za naše otroke«. V stanovanjski skupnosti naslajajo že prve oblike otroške skupne vzgoje. Odborniki stanovanjske skupnosti si marsikje belijo glavo, kje bi dobili denar /.a igrače za otroške vrtce. To težko vprašanje okoli denarja pa lahko stanovalci z dobro voljo rešijo tako, da igrače otrokom sami pripravijo. Ob članku so objavljene fotografije najrazličnejših doma izdelanih in pri vsaki je raja vedno nove potrebe in zahteva izboljšave. Bomo videli... Skupni, imenovalec teh odgovorov je bil: mladostni, nalezljivi optimizem, delavoljnost, navdušenje. — Ker je že intervju novoletni, naj ne izostane običajno vprašanje: vaše posebne želje? — Da bi vse moje kolegice dobile primerno službo, Nismo se učile za pisarno. Vzgojni dom Elvire Vatovec je še vedno brez gospodinje. Mnogi drugi domovi tudi.., Fotografsko oko je še ujelo živahno Majdo na celuloidni trak, potem pa smo se poslovili. Majda je hitela po opravkih v Portorož, jaz ,pa sem jo mahnila v Piran. Sonce je grelo še topleje, morje je bilo bolj modro, Gradin pa bolj bleščeče bel, kot kopasti oblaki na obzorju. Za vitkimi cipresami so čepeli skriti prazni počitniški domovi in hišice, kot bi žalovale nad tako samoto. Z. L. Tolikokrat smo že zapisali, da je pepita blago vedno praktično in priljubljeno, - zato ga tudi upošteva vsaka moda. To vidite tudi na naši sliki: iz drobnega pepita blaga je mamičina oble&a, a tudi dekletce bo ljubko v kombinaciji naloženega krilca in pripetega telovnička iz pepita blaga in v enobarvni bluzi. Drugi model za deklice je iz karirastega blaga. Paziti pa moramo le, da karo ni prevelik. navodilo za izdelavo. K temu članku je za dopolnilo napisala Breda Cilen-škova še o psihološki vrednosti igrač in o tem, kako naj igrače izbiramo. Članek je zelo zanimiv in tehten. Ob novem letu bomo veseli tudi navodila, ki ga najdemo v tej številki »Mladega sveta« — katere knjige naj kupimo otrokom? Nato so v listu še splošno pedagoška vprašanja, kakor o otroku, ki se utaplja v potrtosti, o čemer je pisal Fr. Ped1 ček, nato pouk o spolnem življenju, o čemer nam piše Helena Puliar. occna češkega filma »Šola očetov«, o starših in učiteljih, ki Jo je napisala Zima Vrščaj in nam priporoča, naj si film ogledamo, ker je zgodba v filmu aktualna. Nekaj te zgodbe se dogaja vsak dan na marsikateri šoli in v marsikateri družini, kjer imajo šolske otroke. Tudi »Pomenek s starši« je zanimiv in pester. Nekdo vprašuje, kako naj pomaga svojemu otroku, ki ne more izgovarjati rrr. Pomirjajoče mu odgovarja logoped Zdravko Omerza in mu daje nasvet. V rubriki »Midva« je načeto znova vedno boleče vprašanje zakonskih razvczancev. In končno še nekaj lepe proze, domače od Jožeta Kranjca »Zgodba o avtomobilu« in »Otroške etude« češkega pisatelja Ludvika Aškenav.yja. ki se približuje na žalost že svojemu zaključku. iz spominov nekdanjega partizanskega kurirja mM TV stanfca, ali kot smo jo kurirji imenovali karavla P-0, je bila ustanovljena na Silvestrovo 1942 v Zaklavžah v gozdu med Mrzlo rupo in Cekovnikom. Ustanovljena je bila na pobudo dr. Aleša Beblerja in narodnega heroja Mirka Bračiča z nalogo, da bi vzdrževala kurirske zveze s karavlo P-5, ki je bila v Zadlogu pri Črnem vrhu, in s karavlo P-7 nameščeno na Vr.ših pri Cepova-nu. Taborišče smo napravili iz lesa, streho pokrili s smrekovim lubjem, ležišča pa so bila iz smrekovih vej. Da nas ne bi izdal dim, ko smo si kuhali hrano, smo speljali od ognjišča v baraki 30 m dolg podzemeljski rov, po katerem se je dim izgubljal Živeli smo kot polili. Ponoči smo hodili na kurirske zveze in nabavljali hrano, podnevi pa kuhali, jedli in spali. Tako nam je teklo življenje do marca 1943. Takrat je četa italijanskih vojakov pridrla iz postojanke na Vojskem in zažgala gospodarsko poslopje kmeta v Zaklavžah. Ta kmetija je ležala na osamljenem kraju sredi gozda in v neposredni bližini je bila naša karavla. Kmet nam je redno dobavljal mleko in drugo hrano. Z njegovo družino smo bili tesno povezani in hudo nas je prizadel požig prve slovenske domačije na Vojskem. Takoj smo se preselili v zaselek Idrijska soteska ob izviru Idrijce. Postavili smo si gozdno hišico, ki se je od prejšnje razlikovala le v tem, da je bila kuhinja od nje oddaljena približno 100 m. K temu nas je prisilila budnost pred sovražnikom. Bilo nas je namreč le 5 do 6 kurirjev, ki smo bili vsi močno zaposleni z vzdrževanjem kurirskih zvez in zaradi tega nismo mogli imeti svoje straže. Računali pa smo, da bi v primeru, če bi se nam nepričakovano približal sovražnik, ki bi ga verjetno najprej privabil vonj iz kuhinje, imeli dovolj časa za pobeg. Cez poletje 1943 ni bilo v tem kraju partizanskih edinic. Gregorčičeva in Gradnikova brigada sta odšli v Benečijo, le drugi bataljon Južnoprimorskoga odreda je ostal na Cavnu nacl Vipavo. V Gornji Tribuši je bila močna postojanka italijanskih vojakov. Le-ti so nam ponoči postavljali zasede ob naših kurirskih poteh v Mrzli rupi, Rozazijnh, pri Ostrožniku v Gornji Tribuši in drugje. Premalo nas je bilo, da bi se z njimi odkrito spoprijeli, zato smo prirejali razne strašilne akcije. V primernem loku smo obkolili njihovo postojanko in vanjo izstrelili po nekaj strelov. Italijanski vojaki so tako dobili občutek, da jih je obkolila močna partizanska edinica in so vso noč obstreljevali Trebuškc hribe z vsem razpoložljivim orožjem. Naslednjega dne pa so se čudili, ko niso našli nobenega mrtvega partizana. Domačije v Gornji Tribuši so precej narazen, zato je bil nadzor nad njimi zelo otežkočen. Italijani so se dogovorili z gospodarji teh domačij, naj zažgejo kup slame v kraju, kjer se bodo pojavili partizani Ta dogovor so izkoristili kurirji in zažigali kupe slame, v katere so vso noč streljali italijanski vojaki, ne da bi se približali označenemu kraju. Šele v svitu drugega dne so spoznali, da smo jih potegnili za nos. Italijanski postojanki v Gornji Tribuši so dovažali vsakodnevno hrano z avtomobili iz Idrije. O tem smo seznanili Vojkov bataljon. Izdelan je bi! načrt za nn-oad na avtomobil z namenom, da bi zaplenili hrano. Ko je v noči med 22. in 23. junijem 1943 čakalo 15 dobro oboroženih partizanov sovražnikov kamion, so bili močno začudeni, ko je privozil tovornjak, na katerem je bilo 17 kvesturinov v eivilu, oboroženih z avtomati, bombami in pištolami. V kratkem spopadu je obležalo 10 kvesturinov mrtvih in le enemu je uspelo pobegniti v postojanko v Idrijo. V lej akciji sta sodelovala tudi kurirja naše karavlo Jakob Velikonja-Vojko in Janko Hribar-Iztok ter bivši komandir naše karavle Kokošarjev Jan iz Cekovnika. ki se je nekaj dni kasneje smrtno ponesrečil. Kakšno je bilo naše začudenje drugega dne, ko smo zvedeli, da so nameravali kvesturini izvesti hišne Preiskave v Mrzli rupi in Vojskem ter odpeljati več ljudi v internacijo zaradi sodelovanja z NOB. si lahko mislite. Ta neuspeli namen italijanskih fašistov pa so nekaj dni kasneje uresničili s tem, da so s številčno močno vojsko zasedli Vojsko, Cekovnik in Mrzlo rupo. Ko so se tretjega dne Italijani umaknili, smo začeli obnavljati Franc Reiec-Kuhar KAZE. DA KRVNI DAVEK OČETOV v ZADNJI VOJNI NI SPAMETOVAL NEMŠKE MLADINE ORGANIZACIJE MLADIH PRENAPETE-ZEV. STRAH IN TREPET VELIKIH MEST. V DEŽELI GOSPODARSKEGA CUDE2A NIMAJO ČASA ZA VZGOJO MLADINE Večina nemških mest se je kmalu po vojni dvignila iz ruševin, čeprav so jili zavezniške bombe dobesedno preorale. Stric Sam je segel globoko v žep in svet je zabeležil novo porajanje gospodarskega »čudeža« v tej deželi večnih preporodov in osvajal-nih pohodov. Mlada generacija, ki je odraščala plenicam med vojno vihro in kmalu po njej, se je tako rekoč znašla v deželi mogočnega gospodarskega vzpona kjer so bili vsi znaki vojnih pusto-šenj spretno zabrisani. V divjem vrvežu obnove se pač nikomur ni zdelo vredno, da bi predočil mlademu rodu strahotne posledice zadnje vojne in vzroke, ki so blaznega Hitlerja usmerili na pot osvajanja in načrtnega uničevanja celih narodov. To »pozabljivost« bi prej ko nemarnost lahko imenovali sestavni del tako imenovanega nemškega dojemanja časa in prostora ter nazorov, ki so za naše pojme ne samo nesprejemljivi, ampak tudi vsega obsojanja vredni. Kako tudi ne, ko pa so že nekaj let po vojni posamezna združenja vojnih veteranov (beri: vojnih zločincev) uprizarjala pravcate pohode po nemških mestih. Spomnimo se samo, kako se je ves svet zgražal nad shodi članov organizacije »Stahlhelm' .'l'1. ' j j (■Jeklene čelade«) v Hamburgu in drugod. Težko je reči. kje je vzrok, da nemške oblasti niso že v kali zatrle novega porajanja militarizma, ko je vendar očitno, da bodo postale neposredni krivec, če se bo nemška mladina navzela duha proslulih zagovornikov teorije o nemškem nadčloveku in idej, ki so že tolikokrat pognale v tek nemški vojaški stroj. Ali je torej po vsem tem odveč naša zaskrbljenost, če govorimo, da pomeni vsako povečanje in krepitev nemškega vojaškega potenciala odvzemanje moči protiuteži, ki zavira osvajalni polet novega, reorganiziranega in že delno montiranega vojaškega stroja'. »POLMOCNI« — MLADOSTNO ZANESENJASTVO ALI . . . Tudi polmilijonsko mesto Ntlrnberg na Bavarskem se je odelo v novo betonsko preobleko Do temeljev porušeno mesto, ki je bilo po vojni priča zgodovinskemu procesu proti nemškim vojnim zločincem, diha s polnimi pljuči velemesta. Urbanisti so pravilno ocenili bodoče potrebe modernega središča Gornje Bavarske, zato so spretno razširili ccstišča, ki bodo brez večjih težav še dolgo kljubovala močno povečanemu prometnemu utripu. In vendar so ulice NUrnberga postale že pred časom, ko so se porajale prve bande »polmočnih« ali tako imenovanih »Teenager-, podivjanim mladeničem pretesne. Kmalu jih je spoznal slednji meščan in čutil pod okriljem noči njih prisotnost. Mlado in staro se je balo srečanja z nadležnimi golobradci, ki so si za enotno oblačilo izbrali modre hlače iz najbolj grobega blaga. Trezno misleči meščani in predvsem pedagogi so spremljali početje »polmočnih' A veliko zaskrbljenostjo. ivo straiionja: vendar je večina upala, da gre za sezonsko manijo objestnežev, ki zapravljajo čas z iskanjem novih, »sodobnih« oblik izživljanja. Toda organizacija »polmočnih« je kmalu zavzela tak obseg, da je celo policija začela iskati niti, ki usmerjajo te dečke, najbolj pisanega sestava. v mestno podzemlje. Vsi znaki so namreč kazali, da so oropane trgovinske izložbe, okradena stanovanja. krvavi sledovi in posiljena dekleta delikti mladih srboritežev. Vendar tudi oblasti niso prišle stvari zlepa do dna in število »polmočnih je raslo iz dneva v dan. Porajale so se bande kot »Rdeči vragi«, ■Strupene puščice« itd., ki so privabljale v svoje vrste celo dekleta. Da bi mladi prenapeteži pokazali svojo moč, so se opremili celo z mopedi. Tako so divjali po najbolj prometnih cestah in ustvarjali tako zmedo, da so ogrožali varnost prometa na celotnem mestnem področju. Ko je pribrzela na mesto neredov policija, so bili motorizirani »vragi« že zdavnaj na varnem. Danes, ko je policiji in meščanom z združenimi napori uspelo vsaj delno onemogočiti delovanje teh band, razsodni Nemci zaskrbljeno ugotavljajo, da je pot mladih prenapetežev presenetljivo podobna zablodam njihovih očetov, ki so v podobnih ideološko obarvanih formacijah rjavo-srajčnikov vkorakali 1933. leta v Mo-nakovo. Ali bi po tem sodeč bilo torej čudno, če bi se utegnil prej ali slej najti v Nemčiji zopet kak blaznež, ki bi znal, podobno kot Hitler, izkoristiti bojevito razpoloženje mlade generacije in pahniti deželo v nove avanture. Razlogov za take podvige jim, vsaj po nemški logiki, ne bi bilo treba iskati, saj se Jim kar sami ponujajo na vseh mejah današnje Zahodne Nemčije. B. Borovi č zvezo in si iskati hrane. Vojko in Iztok sta odšla že v popoldanskih urah na javko s kurirji karavle P-5, ki je bila v Beli nad Idrijo. Karationv Tone je odšel po hrano v Gornjo Kanomljo, Gašper in jaz pa sva šla iskat zvezo v Gornjo Tribušo. Tako je ostala karavla prazna. Vojka, Iztoka in Toneta so spotoma napadli italijanski vojaki, a jim je vendar uspelo pobegniti brez praske. Vrnili so se v karavlo, si oprtali vsak svojo prtljago in so še istega večera krenili čez Mr/.lo rupo v Gornjo Tribušo. Z Gašperjem sem se v mraku vračal proti karavli, ki je bila na tako skritem kraju, da na presenečenje nisva niti pomislila. Utrujena sva legla spat in se zjutraj začudila, ker še ni bilo nazaj najinih tovarišev. V začetku se nama je zdelo čudno in pomislila sva, da so se verjetno kje zadržali. Začela sva kuhati polento za nas vse, uredila sva razne stvari in oprala perilo. Kuhinja je bila med skalami tako skrbno prekrita s smrekovim lubjem, da se vanjo ni slišalo, če se ji je kdo približal. V miru sva čitala časopise, ko naju je presenetilo klicanje: »Guarda, guarda, ehe cosa c'o la!« Presenečena sva zagrabila puški in skočila iz kuhinje. Pred nama je bila vrsta italijanskih vojakov oddaljenih le kakih 20 m. Bliskovito sva se pognala iz karavle in si v gozdu iskala kritja. Ko so naju Italijani ugledali, so začeli za nama streljati. Komaj sva utekla njihovim strelom, sva naletela na drugo skupino, ki je preiskovala teren s psi in vse je kazalo, da za naju ni rešitve. Spustila sva se skozi grmovje navzdol in trčila na sovražnikovo zasedo, ki pa sva ji tudi srečno ušla ter se pognala proti ozemlju, ki so ga Italijani že pregledali. Žalosten je bil najin pogled z nasprotnega brega nad Krekavšami na gorečo karavlo. Upala sva, da sovražnik ne bo odkril med smrečjem skrite težke bombe in sva zaman pričakovala močne eksplozije. Naslednjega dne sva se sestala v Gor. Tribuši z ostalimi kurirji. Tam se je razvozljala ta zagonet-ka: ko so se Vojko, Iztok in Tone po napadu umikali iz karavle v Gornjo Tribušo. so hodili po isti poti koder Gašper in jaz. Zaradi temne noči ni bilo moč razločiti oseb. Ker je Gašper našel na pogorišču pri Brusu v Mrzli rupi ponev za cvrtje in jo nosil s seboj, je povzročal z butanjem ob veje tak ropot, da so kurirji pomislili na ropot čutaric in čelad italijanskih vojakov. Zaradi tega so se izognili srečanju in odšli v drugo smer, kar je bila posledica najine neobveščenosti o njihovem odhodu. K sreči pa se je za nas vse dobro izteklo, le žal nam je bilo naše karavle, Franc Rejec "S' r-MV' s*;'. & . Kvdlal v," v '.....y \V ■ ••• cUr' ■ -" WM mir. ' • . • ; f /F -S, 'S Ä ' ' \ r^'-üß:- I t Letos je preteklo 10 let, odkar smo videli prvi slovenski celovečerni umetniški film. NA SVOJI ZEMLJI (prizor iz filma na sliki). Tu je pravzaprav dolga doba za sedmo umetnost, ki hitro rasle in hitro zastara. Vendar pa prekratka, da bi lahko zahtevali stvaritve, ki jih omogoča le široko razraščena filmska industrija. Po dveh letih za prvim filmom je prišel TRST, ki je bil udarec nazaj, za njim zopet veselo presenečenje KEKEC. Sledili so črni dnevi: SVET NA KAJ-ŽARJU, JARA GOSPODA, ponesrečene koprodukcije (Dalmatinska svatba, Irena v zadregi). Uspeh: TRI ZGODBE, omnibus treh mladih režiserjev. Potem so 'prišli Capo vi filmi: TRENUTKI ODLOČITVE, koprodukcija Greh. (naslov je bil simboličen), popularna VESNA in NE ČAKAJ NA MAJ. Uspel je bil film DOLINA MIRU, veliko manj koprodukcija Kruh in sol in »Ko pride ljubezen'. Letošnje, deseto, leto pa je dalo DOBRO MORJE in KALO. Ob tem ne bi smeli pozabiti na kopico dokumentarnih in kratkih filmov, med katerimi so bili nekateri zelo dobri Potrka nekega četrtka (to je čas, ko gredo v Djako-vici na obiske) »misit« (snubce) na vrata hiše Taraku. — Pozdravlja vas — nagovori gospodarja hiše — globoko vas pozdravlja lil spoštuje hišo cenjenega Mehmed-bega. In vnšo hčerko Ferliane prosi za Mojdina, mladega, vrlega sina Melimed-bega. — Dot fošim! Videli bomo! — resno odgovori mati sedemnajstletne Fcrhanc. — Ce vam je ljubo, obiščite nas zopet v četrtek ... in izročite pozdrav hiši Mehmcd-bcga. Vse to je bila samo zunanja oblika že davno sklenjenega dogovora med materjo Ferliane Taraku in družino Melimed-bega. — Ferliane je čedno dekle — je računal Mehmed-beg — Mojdln si bo tako težko sam pridobil kako dekle. — Čeprav ni več tako bogat kot nekoč, ko je bil lastnik številnih vasi in so »čivčlje« (kmetje) zanj delali — je mislila mati 1'erliane — je še kljub temu Mehmed-beg premožen človek. Tudi spoštujejo ga. To, da Mojdin ne ugaja Ferliani, da ga ne ljubi, pač ni važno. Mojdln bo prinesel v hišo bogastvo. Zares. 1'erhani nisem mogla izbrati boljšega moža in večjo srečo. Zaman je temu zelo nasprotoval Favzi, ki so ga poznali kot naprednega mladeniča. Zaman je Fcrhanc. čedna mlada učiteljica, jokala cele noči. — Zapomni si, Ferliane — jc hladno govorila mati — jaz odločam, kdo lio tvoj mož ... in konec. In tako je bilo dan na dan. beseda je padala za besedo . . . Ferliane jc bila že utrujena, od bolečine nemočna, popustila je materi in privolila, da se poroči z Moj-di tiom. Med tem časom je umrl stari Mehmed-beg. Ko je minila doba največjega žalovanja, so prevzele posel okrog ženitve malce nerodnega Mojdina njegova mati in tetke. Tako je nekega četrtka popoldne »misit« zopet potrkal na vrata hiše Taraku. — l"er licjr! Za srečo! — je na njegov pozdrav veselo odgovorila Fcrlianina mati. — Per iiejr! Ilodbina Taraku se je hitro zbrala, »misita« so poklicali v gostinsko sobo, da vsi skupaj ob kavi določijo vse podrobnosti te, zdaj že dokončno /govorjene, svatbe. In po starem običaju djakoviškega kraja je rodbina Taraku podarila »misitu« — »čevr« — s svilo Izvezeno pisano ruto, kot nagrado za njegov trud, — Per iiejr! — reče »misit« rodbini Mehmcd-bega in njihovim znancem, ki so ga doma nestrpno pričakovali. — Pa, videli bomo. — so nejeverno majali z glavami djakovlški meščani. — videli bomo, če bo zares sreča. Potem so rodbine določile datum, ko bo »misit« izročil dekletu zaročni prstan in darove. In poroka? Odločili so. naj bo proti koncu poletja, takoj po Bajramu. Kot Jc navada, vsa DJakovica hiti. da vidi »diinlje«, pa razne tkanine in druga darila, ki jih je Mojdin poslal Ferhani, vso tisto navlako, blazine, vezenine, rute ... pa vse, kar je hiša Taraku pripravila za nevesto in razstavila v gostinski sobi, da si lahko vsi ogledajo. In Ferliane? — Molči sicer in vedno bolj pogosto Joka. — Ne razumem te, Ferliane. — ji govori polbrat Favzi ... — Zares te ne razumem, da se tudi ti držiš teh neumnih starinskih navad, da starši izbirajo može za svoja dekleta, tudi proti njihovi volji. Saj si vendar šolana Siptarka, učiteljica si... Trdiš celo da si napredno dekle in da se boriš proti stoletni odvisnosti naših žena, drugim o tem govoriš, sama pa se pokoriš materinim zahtevam in računom, lil komu te daje? Mojdlnu, pomisli. Se imaš čas, Ferliane, ne uničuj svojega življenja in sreče. Pomisli, kako naj se upre naša zaostala in nešo-lana kmečka dekle, ko niti ti, ki si hodila v šole in živiš v mestu, nimaš te moči... V dolgih nočeh, ko je jokala, je mislila Ferliane na te besede. Premišljevala je, jokala in oklevala. Ne, svojega življenja z Mojdinom si ni mogla predstavljati. In razen tega — ljubi drugega, učitelj je, kot ona. , . Tudi on jo ljubi. Nekega dne so v Djakovici raznesli vest: Ferliane je rekla: ne! Tudi ušla je zdoma in to prav zdaj. ko bi morala z. .Mojdinom že »na odbor«. — Sramota je to, moji dobri ljudje, velika sramota za liišo Mehmed-bega. In še sprejeli so jo. veste, v liiši človeka. Id jo Ima pravzaprav rad . . . tistega učitelja. E, moji ljudje , ,. In zares je bila, kot pravijo, velika sramota. Ferliane je vrnila Mojdinu prstan, le-ta je grozil z osveto. Tudi mati je grozila in stric. Ferliane pa je bila odločna: ne! In tako je ostalo. Ponosna je bila na to ... — ker kako se bo branila nezavedna dekle, je govorila, če se ne bom znala jaz, šolana, napredna učiteljica. .Ja, bia je to sramota za Djakovico, bolje rečeno za tisti nazadnjaški, starokopltni del mesta. Toda še vcu: bila je to obenem radost za tiste ljudi, ki so jih že predolgo uščali okovi. (Prevod Z. L.) NOVO N A KNJIŽNE POLIC! * NOVO NA KNJIŽNE POLICI * NOVO NA KNJIŽNI POLIC! * Ji a ko so stvari kazale, ko so jo v prvih dneh po veliki noti pozvali v govorilnico k njenemu zaročencu. Ko je pristopil k njej in ji podal roko, je zapazila, da se je nekaj pripetilo: obraz mu ni bil kakor običajno; siva očcsca mu niso bila nasmejana in so ostala resna, kadar se je smehljal. Hočeš nočeš je Kristina opazila, da mu malo manj smejavo-sti dokaj bolj pristoji. Dobro se mu je podala popotna obleka — moder, tesno se prilegajoč in dolg površnik, »kothardi« po imenu, in rjav napleč-nik z oglavnico, ki jo je spustil na hrbet: svetlorjavi lasje so se mu v ostrem zraku močno skodrali. Nekaj časa sta sedela in kramljala. Simon je bil post prebil na Formu ter je od ondod skoraj vsak dan hodil na Jorundgaard. Dobro se imajo. Ulvhild je toliko zdrava, kolikor je pri njej sploh mogoče: Kamborg je zdaj doma. lepa je in živa. »Te dni preteče leto. ki je bilo določeno, da ga prebiješ tukaj v Non-neseterju,« je spregovoril Simon. »Doma pri vas so že začeli s pripravami za najino zaročno pirovanje.« Kristina ni nato nič rekla, zato je Simon zopet povzel: »Dejal sem Lavransu, da odjezdim v Oslo in se o tem pogovorim s teboj.« Kristina jc povesila oči in dejala: »Stvar je taka, Simon, da bi rada o tem s teboj spregovorila na samem.« »Tudi sam sem žc uvidel, da to morava,« jc odgovoril Simon An-dresson. »Pravkar sem te hotel naprositi, da vprašaš gospo Groo za dovoljenje, smeva li nekoliko na vrt.« ' Kristina je naglo vstala; neslišno je oddrsela iz sobe. Kmalu nato sc je vrnila v spremstvu redovnice, ki je nosila ključ. Iz govorilnice se je odpirala dver v zelinjak, ki je ležal za zahodnimi samostanskimi poslopji. Nuna je odklenila in stopila sta v tako gosto meglo, da sta med drevjem mogla videti le nekaj korakov daleč. Najbližja debla so bila črna kakor oglje, vlaga se jo biserila na slednji veji in vejici. Vlažno zemljo je pokrivala plast novega snega, ki se je tajal, pod grmovjem pa je že cvctclo nekaj belih in rumenih čebuljnic in iz vijoličnega lističja je velo ostro in hladno. Simon jo je peljal k najbližji klopi. Sedel je nekoliko sklonjen ter se jc s komolci opiral na kolena. Nato jc s čudnim nasmeškom dvignil oči k njej: »Zdi se mi skoraj, da vem, kaj mi hočeš povedati.« ji je dejal. »Nekdo drugi je, Iti ti je ljubši od mene?« Brynhild Fluga?« Ker je odmajala 7. glavo, je rekel: »Munan Baardson ji je kupil hišo v mestu, ko se je oženil — tamkaj se bavi z nedovoljenim točenjem vina in drugimi takimi rečmi —« »Ali jo poznaš?« ga je porogljivo vprašala Kristina. »Nikdar nisem bil določen za meniha ali svečenika,« je rekel Simon in zardel. »Vendar se pa ne zavedam nobene krivde nasproti dekletom ali zdkonsklm ženam. Mar ne razumeš, ga je kljubovalno »Krivo si prisegal, da te poštenjak zavrnila Kristina. Simon.« ne bo nikdar in se hripavo zasmejal. »Doslej se nisem imel vzroka, poizvedovati po postavah, ki se tičejo teh reči. Menda vendar ne misliš, da bo tebi kaj takega potrebno. Ako ti jc pretežko, sama veš, da tc ne bom silil držati besedo. Toda poglej vendar: že dve leti je tega, odkar je najina zaroka dogovorjena, pa nisi črhniia besedice proti temu do danes, ko je vse pripravljeno za zaročni pir in ženltova-nje. Ali si premislila, Kristina, kaj se pravi, če hočeš zdaj pretrgati vezi?« »Saj me tudi ti ne maraš,« je rekla Kristina. iliSMUH9Mi£ (Odlomek iz I. dela romana KRISTINA, LAVRANSOVA HCI — VENEC. Izdala založba Lipa Koper 1958. Druga izdaja. Prevod Josip Prezelj. Oprema Milan Arnež) »Tako je,« je tiho priznala Kristina. »Mislim tudi, da vem za njegovo ime,« je z nekoliko tršim glasom nadaljeval Simon. »Erlend Nikulausson s Husabyja, kajne?« Cez nekaj časa je s tihim glasom vprašala Kristina: »Torej ti je prišlo na ušesa?« Simon se je malce obotavljal, preden je odgovoril: »Tega pač ne misliš, da sem tako neumen, da ne bi bil ničesar opazil, ko sva bila skupaj o božiču. Tedaj nisem mogel ničesar reči, ker sta bila oče in mati zraven. Prav zato pa sem tokrat sam pojezdil sem. Ne vem, ali je pametno, da se teh stvari dotikam — vendar se mi zdi, da se morava o vsem tem porazgovoriti, preden se vzameva. — Zdaj pa je stvar taka, da sem včeraj ob prihodu v mesto srečal svojega sorodnika, patra Oisteina. Začel mi je praviti o tebi. Dejal mi je, da si šla nekega večera čez trg pred Klemensovo cerkvijo v družbi ženske, Brynhilde Fiuga po imenu. Prisegal sem pri vsem, kar mi je svetega, da se je moral zmotiti. Reci, da ni res, pa ti bom verjel na besedo.« »Duhovni gospod je dobro videl,« Pomolčal je trenutek, preden je vprašal: »Ali veš, Kristina, kdo je tista noč izvabil iz samostana in te poslal v taki družbi na cesto?« »Erlend me nI izvabil,« je rdeča od jeze oporekla Kristina, »in mi tudi ničesar ni obljubil. Oklenila sem se ga, ne da bi me bil količkaj skušal zapeljevati — ko sem ga prvikrat videla, sem ga vzljubila kot nobenega na svetu.« Simon se jc igral z bodalom ter ga premetaval iz roke v roko. »Čudne so te besede, ako jih človek sliši iz ust svoje zaročenke,« je izjavil. »Dobro znamenje za naju dva, Kristina,« Kristina je globoko zajela sapo: »Ce bi me sedaj dobil za ženo, Simon, bi ti bilo slabo ustreženo.« »Bog presveti vedi, da zares tako kaže,« je potrdil Simon Andresson. »Tedaj se zanesem,« jo krotko in plašno rekla Kristina, »na tvojo podporo, da gospod Andres in moj oče razderete dogovor glede naju dveh.« »Zaneseš se?« je vprašal Simon. Nato je malo pomolčal. »Vedi bog, če prav razumeš, kaj govoriš.« »Razumem, kajpada,« je rekla Kristina. »Kolikor vem, je postava laka, nihče ne more prisiliti mladenko zoper njeno voljo v zakon; sicer se sme pritožiti pri zboru.« »Pri škofu, menim,« je rekel Simon (Odlomek iz romana NEKDO. Izdala založba Obzorja Maribor 1958. Opremil avtor) Nekega dne sta prišla k nam profesor in hči, lastnika hiše. Vprašala sta nas: »Kdaj se mislite Izseliti?« Rekli smo: »Ko bomo dobili drugo stanovanje. Naše «taborišče je razrušeno. Amerdkanci so nas dodelili v vašo hišo.« »Nesramni ste vi in oni. Vselili ste se brez naše vednosti.« .-Vas ni bilo takrat tukaj.« »Ne bi se smeli vseliti.« »Zakaj ne?« »Ker je vila naša. Rečem vam, najbolje je, da se spravite ven. čim prej, tem bolje,« je reklo dekle. »A?« je rekel ves začuden Boris. »Fronta je samo dvajset kilometrov daleč. Naši bodo prišli nazaj.« Smejali smo se. Boris je rekel: »Ce bi vaši res prišli, bi vam hišo zažgali. Vaši fantje so v moji vasi zažgali trideset hiš.« »Ne verjamem,« je rekla hčerka. »To je propaganda.« »Vi ne verjamete. Ne vem, ali boste sploh kdaj verjeli, ker nočete verjeti. Vi tudi ne verjamete, kajne?« je vprašal Zhultan profesorja. Profesor je skomignil z rameni. »Ničesar ne rečete. Ce vas bom vprašal, ali ste bili nacisti, boste rekli da ne. Če vas bom vprašal, ali je vaš sin bombardiral London, Beograd in sto drugih mest, boste rekli da ne. Na vse boste odgovorili ne. In če boste potrebovali kak dokaz, da ste bili proti nacistom, se boste spomnili, da ste se nekoč sprli s kreisleiter-jem, čeprav (samo zaradi tega, ker bo vaše kure hodile na njegov vrt, in nas hoteli prepričati, da ste se sprli zato, ker ste bili antifašist. Vi vsi postajate iz junakov nenadoma mučeniki. Nenadoma se boste začeli tolči po prsih in vpiti, kakšni reveži ste bili, ker ste živeli enajst let pod fašizmom.« Molčala sta in stala sredi sobe. »Vi dobro poznate vaše fante. Vi ste lepo dekle in prav gotovo ste imeli postavnega, milega fanta, ki je pred vojno študiral z vami, med vojno pa prihajal na dopust v lepi. zlikani uniformi. Vi ste ga imeli radi in ponosni ste bili nanj, ker je bil tako postaven, ker je tako blago božal, tako lepo pripovedoval in ker je SM5LJAN ROZMAN: sploh bil tako nežen. Vam se ne zdi mogoče, da smo morda prav istega fanta poznali mi čisto dru-, gače. Morda je prav vaš mili, nežni fant pri nas streljal, zažigal hiše in izbijal zobe. Prav vaš fant z lepo polikano uniformo. Vem, vi ne morete verjeti. Zdaj gotovo mislite nanj. Mislite, kje je, ali je lačen, ker on ni nikoli jedel kruha brez masla in marmelade. Smili vam se, ker morda nima več tako lepo zlikanih hlač. Kajne, da mislite nanj?« Dekle je jokalo. Profesor je stal bled pri knjižni omari in rekel: »Prišel bom drugič pogledat,« ter šel iz sobe. Dekle je ih-telo in zbežalo za njim, Zhultan je stal pred kaminom s kozarcem žganja v rokah in stisnjenimi ustnicami. Vrgel je kozarec ob tla in odšel iz hiše. K meni je prišel Dane in rekel: »Ti se spoznaš na parole in plakate. Amerikanei ne bodo ostali tukaj! Prišli bodo Rusi. Moramo jih lepo sprejeti in malo pripraviti njihov prihod.« »Dobro,« sem rekel. »Z veseljem bom pomagal.« »Morali bi najti šapirograf.« »Morda ga bom našel med ruševinami.« Dneve in dneve sem hodil po ruševinah in iskal šapirograf. Ničesar nisem našel. Enega sem našel v neki razrušeni banki, a bil je polomljen. Kljub temu sem ga prinesel v vilo. Parole in plakate smo pisali z roko. Ponoči sva hodila z Marino po ulicah in jih lepila po zidovih ruševin in preostalih hiš. Ne vem, ali je kdo čital te plakate in parole, ali jih je kdo sploh opazil, toda midva z Marino sva bila zadovoljna, ker sva spet našla svoj posel in ker sva lahko z njim koristila drugim. Mislil sem, da bom posel pozabil, toda opazil sem, da še zmeraj delam lepo in točno. Z Marino je bilo teže, ker si ni mogla pomagati z levo hromo roko. Nosila mi je plakate, jaz pa sem jih lepil. Lepila in pisala sva plakate in parole, dokler niso nekega dne prišli MP-jevci in pobasali mene, Daneta in Borisa na jeep. Vozili so nas iz enega nacističnega taborišča do drugega in povsod smo začeli kričati kot obsedeni, na nismo nobeni naoisti in da se bomo pritožili. Odpeljali so nas na komando, dva sta šla v hišo, tretji, črnec, pa se nam je režal s svojimi belimi zobmi. Ko sta se vrnila, so se vsi trije nekaj pogovarjali in nas (kasneje Ispustili domov. Sli smo v vilo. Za nami so prišli MP-jevci in nam rekli, da moramo vilo zapustiti in se preseliti v zbirno taborišče, od koder nas bodo poslali domov. Preselili smo se v taborišče in se naselili v nekdanje esesovske barake. V taborišču smo lenarili, po večerih plesali pri Francozih, podnevi spali ali pa se sprehajali v bližnjem gozdu. Spet mi je bilo dolgčas po mojem poslu. Toda tega si nisem gnal preveč k srcu, ker sem imel Vero. Vera je stanovala v isti baraki, v sobi in delala v bolnici. Jedli smo dobro. Po večerih sva plesala z Vero pri Francozih. Tudi Italijani so imeli ples, toda tam so se zmeraj stepli med seboj zaradi kakšnega dekleta, V hrib, ki se je vlekel nad taboriščem, je tekla množica ljudi za suhim visokim možem. Ujeli so ga, ga suvali, tepli in privedli do srede taborišča. Ubili bi ga, če bi ga ne rešili vojaki in spravili v bolnico. »Kdo je bil?« sem vprašal Van Drogha. »Pač,« jc kratko odgovoril Simon, »Ce si driugega mnenja, se moraš premisliti . . .« »Midva z Erlandom Nikulaussonom sva si pri naši krščanski veri obljubila,« je rekla trepetaje, »če se ne bova mogla poročiti, naj si nobeden od naju nikdar ne vzame moža ali žene . . .« Simon je dokaj časa molčal. Nato je s težavo izpregovoril: »Tedaj ne razumem, Kristina, kaj si imela v mislih, ko si rekla, da te ni zapeljal ne pridobil z obljubo — saj te je izvabil iz srede tvojih sorodnikov. — Ali si kaj pomislila, kakšnega soproga boš dobila, ako se poročiš z možem, ki si je vzel ženo svojega bližnjega za ljubico — in bi se zdaj rad oženil z zaročenko nekega drugega —« Kristina je pogoltnila solze in za-jecljala: »To si rekel, da bi me ranil.« »Misliš, da te hočem raniti?« je tiho vprašal Simon. »Bilo bi vse drugače, ako bi ti —« je obotavljaje se začela Kristina. »Saj tudi tebe, Simon, niso vprašali — tako sta sklenila najina očeta. Bilo bi vse drugače, ako bi me bil ti sam izbral .. .« Simon je zasadil bodalo v klop, da je obtičalo v lesu. Kmalu nato ga je spet izdrl in ga poskusil vtakniti nazaj v nožnico, vendar ni šlo, konica se mu je bila skrivila — obsedel je torej in ga zopet predeval iz roke v roko. »Sama veš,« je rekel s tihim, tresočim se glasom,« sama veš, da lažeš, ako hočeš tako zasukati, da nisem . . . Prav dobro veš, o čem bi bil rad tolikokrat s teboj govoril — pa si bila vedno laka do mene, da ne bi bil mož — ako bi se ti mogel po vsem tem še izpovedati — tudi še bi z razbeljenimi kleščami iztrgali iz mene — Najprej sem mislil, da je mrtvi fant vmes. Dejal sem si, privoščiti ji moram miru — ne pozna me še — menil sem, da bi bil greh zoper tebe, tako hitro po tistem. Tedaj pa vidim, nisi potrebovala kdo ve koliko časa, da si ga pozabila — ker — ker —« »Nikar,« je tiho rekla Kristina. »Razumem, Simon. Potemtakem ne morem pričakovati, da bi mi še naprej hotel biti prijatelj.« »Prijatelj —!« Simon se je sunkovito in čudno zasmejal. »Mar potrebuješ mojega prijateljstva?« Kristina je zardela. »Mož si,« je rekla potihoma. »Tudi star si zdaj dovolj — da moreš sam ukrepati o svoji ženitvi ...« Simon jo je strogo pogledal. Nato se je zasmejal. »Razumem. Ti hočeš, naj bi rekel, da sem jaz tisti, ki —. Sprejel naj bi nase krivdo za to verolomstvo? »Ako je tako, da je tvoja volja^ne-omajna — ako si upaš in hočeš to stvar izvesti — tedaj bom storil, kakor želiš,« je rekel po tihem. »Doma. pred svojo rodbino in pred vsemi tvojimi sorodniki — razen pred enim. Svojemu očetu moraš povedati vse po resnici. Ce hočeš, mu bom pojasnil tvojo željo in ti vse, kolikor se bo le dalo, ugladil — toda Lavrans Bjor-gulfson naj ve, da bi nikdar ne bil prelomil besede, s katero sem se mu bil zavezal.« Kristina se je z obema rokama krčevito oklenila roba klopi: to jo je zadelo veliko bolj boleče kot vse, kar je bil Simon rekel doslej. Bleda in prepadena mu je pogledala v obraz. »Zdaj pa morava noter,« je velel. »Menda sva oba nekoliko premražena in sestra sedi tam in čaka s ključem. — Dam ti teden dni časa, da vse lepo premisliš — imam nekaj opravkov v mestu na trgu. Preden odpotujem, pridem semkaj in se po-razgovorim s teboj, saj ti gotovo ni na tem, da bi me poprej videla.« »Kapo iz sedemnajste. Prašiča, Dosti jih dma na vesti.« »Kje so ga staknili?« »Skrival se je v rovu.« Kapo je ležal v bolnici v kotu sobe, nag, pokrit z rjuho in stokal. Nihče se ni zmenil zanj, čeprav so vsi nanj mislili. Tudi to so vedeli, da ga bodo ponoči ubili. Morda je vedel to tudi on. Popoldne ga je prišel ohiskat mlad Poljak iz njegovega mesta. Nekaj časa sta se tiho pogovarjala, potem je fant. odšel. Nihče .se ni zmenil za to. lljfflllfiiffl -ZA NOVOLETNO JELKO V času bližajoče se Novoletne jelke starši ne bodo v zadregi za knjižna darila: h tolikim prejšnjim izdajam založbe Mladinska knjiga za našo najmlajše so se zadnji čas pridružilo še štiri nove slikanice: Dve od njih sta delo domačih pisateljev: zgodbica SAMO ZA NAŠE avtorja Venceslava Winklerja z izvirnimi li-tografijami akademske slikarke Tinco Stegovec in povest POREDNI ZAJČEK pisateljice Branke Jurca z izvirnimi litografijami akademske slikarke Marije Koren. Tretja slikanica so otroške ljudske pesmico z znanim naslovom MAJHNA SEM BILA z izvirnimi litografijami Marlenke M. Stolpiča. Junak četrte slikanice pa je priljubljeni SVKK. Vse knjižico so izšle v knjižnici za predšolske otroke »Najdiliojca« založbe Mladinska knjiga v Ljubljani. Med lepo kartonirane slikanice s tekstom, ki ga starejši berejo malčkom, sodi tudi PRAVLJICA O MALI MARJETICI, ZAJČKU, MEDVEDU IN ZLATI POMLADI. Spesnila jo je Vida Brestova, izvirno litografijo pa prispevala Marlenka M. Stupica. Prav za tiste najmanjše, ki jim še niti ni za besedilo, ampak jih navdušujejo le pisane podobe znanih in neznanih živali, je slikanica KAKO MI JE IME? Ročna litografija je delo slikar-1 ja Dušana Petriča. To je vse knjižnica za predšolske otroke, potem pa so prišli na vrsto še večji otroci. V knjižnici Čebelica, kjer izhajajo najbolj priljubljene slikanice in pravljice za male šolarje, je izšla NOVOLETNA ZGODBA Lojzeta Kovačiča z ilustracijami Milana Bizovičarja. Posebno bodo nadobudni cicibani in mlajši pionirji pozdravili veselo zgodbo JUIII-MURI V AFRIKI, podnaslov: O fantu, ki se ni maral umivati. Ustrezne ilustracije — vesele, mikavne in .pisane — so delo naše znane slikarke Mellte Vov.kove. Tisti, ki so že podrsali nekaj šolskih klopi, so slišali o slovenskem pisatelju Matiji Valjavcu. Njegovega PASTIRJA smo dobili v Cicibanovi knjižnici v lepi opremi in z ilustracijami Marlenke Stupica. In končno so dobili otroci v Cicibanovi knjižnici (ki se je za prihod dedka Mraza res dobro založila) dobro znane in tako priljubljene otroške pesmi Iga Grudna NA KRASU. To je 2i pesmi, v katerih popisuje pesnik dogodke, kraje in ljudi, ki so otroku blizu, jih pozna in ima rad. Sicer so pesniške vrLine Iga Grudna tako znane, da jih ni treba posebej poudarjati. To izdajo njegovih pesmi je uredil Fran Albreht, ilustrirala ln opremila pa Marlenka Stupica. ^Hcifožbci oCi ipu v Kopru je poskrbela za drugo izdajo znane trilogije norveške pisateljice Sigrid Undset KRISTINA, LAVRANSOVA HCL Za to delo je prejela avtorica leta 1928 Nobelovo nagrado. Druga njena znana dela so: Gospa Marta Oulie, Srečna leta, Jenny, Pomlad, Skratovo gnezdo in druga. Višek svoje umetniške ustavrjalnosti je dosegla prav pri KRISTINI. Njeno zadnje večje delo je bila tetralogija Olav Audunsson, ki pa pomeni že nazadovanje. Vodilni motiv skoraj vseh del Undsetove je materinstvo, prepleteno z gledanjem in načinom življenja Nordijcev. V Kristini pa še prav posebno. Pisateljičin» realistično, epsko mirno pripovedovanje, psihološko in človeško poglobljeno, vzburkajo tudi neukro-čene strasti, kar je le prispevek k pospešenemu dogajanju. Te lastnosti so najbolj očite v prvem delu trilogije VENEC.' Bolj umerjeno teče dejanje v drugem delu ŽENA, Tu pride motiv materinstva posebno do izraza, toda to materinstvo je prepleteno z otož-nostjo življenjskega razočaranja. Najmanj dogajanja in največ, včasih še mističnega premišljevanja, je v tretjem delil KRI2. Sicer pa nam roman razgrne pred očmi čudovito »fresko nordijskega srednjega veka«, dolgo galerijo mož in žena, splošnih človeških tipov, ki pripadajo vsem časom in vsem narodom. ¿J Osrednja proslava Dneva JLA v divaški občini je bila v nedeljo v Divači. Proslavo so organizirali rezervni oficirji s sodelovanjem DPD Svoboda. Po slav- Hoi frkaviib dutgad.,. .n n rv-1 nostnem govoru kapetana JLA tovariša Simčiča so nastopili moški, ženski in mešani pevski zbor Svobode pod vodstvom Minke Sila in Armida Novaka, dalje god- BHMB BH g ■■ •-' BBBBg g --¿fei koristna izmenjava izkušenj Na nekatera najvažnejša vprašanja o družbenem standardu, delitvi sredstev, zaposlovanju in drugih problemih so odgovarjali Dušan Horjak, direktor Tiskanine v Kranju, inž. Matevž Hafner, direktor jeseniške železarne in Valentin Marinko, direktor podjetja »Veriga« v Lescah. Klub gospodarstvenikov v Kranju, ki je to jesen že organiziral nekaj uspelih predavanj in drugih posvetovanj o različnih vprašanjih, je v sredo, 17, decembra, pripravil tudi zanimiv debatni večer. V glavnih vprašanjih, na katera so odgovarjali predstavniki treh največjih podjetij različne dejavnosti, so bili zajeti bistveni problemi, o katerih razpravljajo v delovnih kolektivih. Zanimanje za izkušnje teh kolektivov je privabilo v klub precej poslušalcev iz gospodarskih organizacij z vse Gorenjske. ¥ k ribe v stanovanju V nedeljo zjutraj okoli 9. ure je začela Savinja naglo naraščati. Ze v nekaj urah je prestopila bregove, sproti pobirala les in druge predmete in jih nosila proti Celju. Znani gor-njesavinjski jezovi so se rušili pod pritiskom valov in lesa. Pri Semovih v Ljubnem so povedali, da nedeljskega dopoldneva ne bodo nikdar pozabili. Voda je tako hitro naraščala, da so se bali najhujšega, Istočasno, ko so reševalci dvigali omare in drugo pohištvo, so se jim med nogami podile postrvi, ki jih je voda zanesla v stanovanje. Še danes čistijo blato, ki se je nabralo v sobah in v gospodarskih poslopjih. Ob tej elementarni nezgodi je vredno zapisati, da so prebivalci Zgornje Savinjske doline že večkrat opozarjali, da je stare jezove potrebno vsaj za silo »zakrpati«. S tem, ko je po pritisku vode popustil prvi jez, so bili obsojeni tudi drugi. Hkrati pa bodo za ureditev jezov, ki so za ža-garstvo v Zgornji Savinjski dolini potrebni, sedaj porabili mnogo več sredstev, kot bi jih prej. koroški pevci obiskali savinjcane Preteklo sobolo in nedeljo je združeni pevski zbor Koroških Slovencev te Celovca obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. S slovensko pesmijo so nastopih v Lučah, Gornjem gradu in Nazarjih, Koroški bratje so nameravali gostovati tudi v Ljubnem ob Savinji, pa so predstavniki tamkajšnjega KPD njihov nastop odklonili, Lju-bensiti domačini to nerazumevanje svojih »kulturnikov« zelo obsojajo in žele, da se kaj takega v bodoče ne bi tcč ponovilo. V vseh treh omenjenih krajih, kjer so nostopili priljubljeni koroški pevci, so bile dvorane napolnjene do zadnjega kotička. Domačini so bili nad izvajanjem programa nadvse navdušeni, saj je iz slednjega glasu velo otožno hrepenenje in ljubezen po slovenski zemlji in matični domovini, 2elimo jih v svoji sredi še večkrat pozdraviti. nesreča pri lovu Lovska družina Brestanica je 24. novembra priredila izredni brakadni k>v na sektorju Stolovnik. Lovca V. }::F- V., ki sta imela odrejeni stojišči vsak na eni strani griča, sla se, koso psi pričeli goniti zajce, premaknila proti vrhu griča. Zato sta bila oddaljena le 7o metrov, vendar tako, ^ se nista videla Ko je med njiju pntekei zajec, je F, V. ustrelil in z v d 5ibram' zaclel nasproti stoječega R. Slednji se je ustrašil in nehote "Sireiii v nasprotno smer, vendar ni •aael, Ko so o oškodovane C a lovca V. «• Pripeljali v bolnico, so ugotovili, ^ ni hudega. Nesrečo sta zakrivila 'ovca. ker sta sc oddaljila z od-«leaih stojišč. Razen Avto - moto društva in Aerokluba, ki sta v preteklih letih bolj ali manj aktivno delovala, je vladalo med ostalimi društvi »Ljudske tehnike« nekakšno mrtvilo. Prejšnji teden, 11. t. m., pa je bil ustanovni občni zbor Radio kluba, na katerem se je zbralo več kot 40 novih članov, | predvsem mladine. Na občnem i zboru je bilo predvsem poudar-| jeno delo z mladino, kjer si obe-| ta društvo najboljšo garancijo za j nadaljnji obstoj. Že sedaj je klub pričel z delom, ki ga je treba pozdraviti: kupil je orodje za delavnico, s katerim bodo lahko delali tudi učenci osemletke. Tudi za fotoamaterski tečaj, ki bo kmalu pričel z delom, je med mladino veliko zanimanje. Avto-moto klub je v preteklem letu precej aktivno delal. Organiziral je šoferski tečaj v Prestran-ku in Hruševju in s tem mnogo pripomogel k širjenju tehničnega znanja med kmečko mladino. Isto velja tudi za Aeroklub, Nastopi modelarjev in jadralna letala, ki so ob lepem vremenu često krožila nad Postojno, zgovorno pričajo o tem. G. M. Na take otroške želje so mislili tovariši iz sindikalne podružnice pri »Elektro-Koper« v Kopru, ko je to zamisel sprožil tov. Ravna-her, člani odbora so jo pa sprejeli in izvedli. Sklep je bil, da obdarujejo otroke članov svoje podružnice vsakega s hranilno vlogo, tako da prejme s hranilno knjižico istočasno tudi hranilnik. Izvedbo so pa poverili Mestni hranilnici Izola-Koper. Obdarovali bodo za Novoletno jelko 110 otrok, ki prejmejo 110 različnih hranilnikov. Vemo, kakšno veselje imajo otroci s hranilniki, kako radi zbirajo v nj-ih drobiž, kako se veselijo prihranka in kako neprestano mislijo na izpolnitev končne želje, ki ob staja v nakupu ali skiroja. harmonike, kolesa, vozička in sličnih otroških igrač. Ali V dneh okrog Novega leta — od 31. decembra do 0. januarja — bo gostoval v naših krajih (Kopru, Kortali, Šmarju, Marezigah, Škofijah, Pridvoru, Dekanih, Izoli in Piranu) ansambel celjskega akademskega kluba — kvintet in sekstet. Sodelujeta pa še igralec Branko Dobrave in pevec ter humorist Marjan. Roblek - Matevž. Ta ansambel deluje že tri leta in ga sestavljajo izključno študenti. Po vsej Sloveniji so priredili že številne »vesele večere«, gostovali so tucli v zamejstvu. ba na pihala pod vodstvom Rada Škabarja in recitatorka dijakinja Anica Mahorčič. Poseben del sporeda proslave je bil posvečen odredu predvo-jaške vzgoje občine Divača, ki je od ustanovitve, posebno pa v letošnjem letu, dosegel lepe uspehe, Predsednik občinskega ljudskega odbora Janko Valentinčič je ob tej priložnosti pohvalil odred, ki ga sestavljajo divaška, se-nožeška in vremska četa. Predsednik Valentinčič je dvema obveznikoma izročil odlikovanje ' Zveznega izvršnega sveta, mnogim pa knjižne nagrade, medtem ko so denarne nagrade prejeli komandant odreda Anton Gran-dič ter komandirji čet Rudi Gr-želj. Franc Ferfila in Simo Doj-novič, -er Pisali smo že o mladinski politični šoli v Kopru. Na sliki: mladi seminaristi med poukom POMORSKO PODJETJE OBALNA PLOVBA KOPER Tinnn Klub pomorščakov LRS so ustanovili že pred dobrimi štirimi leti. Njegovi ustanovitelji so vplivali na razvoj pomorskih organizacij v naši republiki še preden je bil Klub ustanovljen, V začetku je imel Klub zelo važno vlogo, Bil je ed'ni organ, ki je skrbel, da bi s pridobitvijo prostega izhoda' na morje opazili tudi veliko korist, ki jo morje prinaša tistemu, ki ga opazi in ki ga začne izkoriščati, Ta vloga sicer ne pripada klubu, v tedanji dobi pa je bila to edina oblika, ki je uspela. Ko pa so bili doseženi že znatni uspehi in so tudi podjetja pomorskega značaja že začela delovati, je dejavnost Kluba zamrla. Čeprav so se centrali v Ljubljani pridružile tudi podružnice v Celju, Mariboru, Piranu in Kopru, ni v javnosti dosti slišati o njih delu. Pravo "delo Kluba pa se mora šele pričeti! Sedaj je potrebno delo na družbenem torišču! Pomorsko miselnost je treba še nadalje krepiti, iskati je treba vedno nove in nove oblike, kako približati morje našim ljudem. Zato se mora klub ponovno preroditi in postati to, zaradi česar je nastal. V Kopru je podružnica kluba sicer že nekaj časa obstajala, njeno delo pn je bilo doslej pičlo. Podružnica je zaživela ob pripravah za otvoritev ncjve operativne obale in njen up-iv-ni odbor hoče sedaj zamujeno nadoknaditi, predvsem pa resno pričeti z izvrševanjem svojih častnih nalog. Pretekli teden je imel upravni odbor podružnice svojo tretjo sejo, na kateri so člani odbora ugotovili, da je treba urediti vse v zvezi z vpisom članov v klub. Vsi odborniki bodo zbirali člane, pri tem pa posvetili veliko pažnje našim najmlajšim, naši bodočnosti. Podjetje Obalna plovba ho začelo z agitacijo, da naši osnovnošolci začno dopisovati in si prisvajati ladje obalne plovbe po vzgledu Splošne plovbe v Piranu, Poleg rednih članov pa bo klub skušal zainteresirati tudi gospodarske organizacije, da poslanejo njegovi člani, S tem bi bila podana mnogo večja možnost aktivnega dela kluba. Orlbor podružnice upa, dn bo v tej akciji uspel. Nadalje je na zadnji seji odbor koprske podružnice sprejel tudi sklep, Pri pomorskem podjetju Obalna plovba Koper so imeli velike težave pri obnavljanju svojih plovnih enot, ker so bili povsem odvisni od drugih remontnih delavnic, kar je nemalo oviralo načrtno delo v podjetju. S prevzemom mehanične delavnice v Izoli, ki je bila last KZ Izola, si je podjetje zagotovilo vse manjše remonte. Kasneje po obnovi že precej dotrajanega strojnega parka bodo v delavnici lahko nudili usluge tudi drugim podjetjem in zasebnikom, zato upravičeno ra- ne bi bilo lepo, če bi tudi ostale sindikalne podružnice mislile na to, da tako izpolnijo otrokom mnoge tihe želje z obdarovanjem s hranilnikom in jih istočasno privajajo na varčevanje. Sklep sindikalne podružnice delavcev in uslužbencev »Elek-tro-Koper« v Kopru je vreden vsake pohvale in lahko služi vsem ostalim za vzor. -e -k »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja čunajo, da se bodo vložena investicijska sredstva kmalu amortizirala. Tudi sedanje ševilo osem kvalificiranih delavcev bodo s časom in skladno s potrebami v podjetju povečali. Hvale vredno je razumevanje predsednika ObLO Izola Srečka Vičiča in predsednika KZ Stepa nčiča, ki sta brez dolgoveznih primopredajnih formalnosti omogočila Obalni plovbi Koper, da si je v tako kratkem času uredila prepotrebno delavnico. b □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ ... če bi uvedli pavšalne obdavčitev zasebnih gostilničarjev, kar bi povečalo dotok davkov in privatnike spodbujalo k izboljšanju postrežbe in izbire jedil ter pijač; ... če bi bilo rib v koprski ribarnici dovolj tudi za male potrošnike in ne samo za gostince; ... če bi bile cene v delikatesnih trgovinah nižje od hotelskih, ker bodo le v tem primeru delikatese služile tistemu namenu, zaradi katerega so osnovane; ... če bi občinski sanitarni inšpektorati izboljšali svoje delo po vzgledu sežanskega sanitarnega inšpektorata, ki z vso doslednostjo izpolnjuje svoje naloge; ... če bi pri sestavljanju občinskih družbenih planov za leto 1939 upoštevali tudi potrebe za izboljšanje preventivne požarno-varnostne službe na vasi; ... če bi v prihodnjem letu dosledno in v celoti izpolnili vse naloge, ki smo si jih naložili na letošnjih občnih zbori». O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ jumaaaDDDaaDmGanaarraimaaiiamuannnnnnnnnnnnrr da se bo sestajal vsakih 14 dni, da bi bilo delo čimbolj stalno in enakomerno. Omembe vreden je sklep, da se bo tudi klub zanimal za delo pri uvajanju slovenske pomorske terminologije ter bo poskušal koordinirati delo tistih, ki pri tem delajo. V' Postojni je na periferiji mestnega področja šele pred leti začela rasti in še vedno raste nova, Kosovelova ulica. Deset stanovanjskih zgradb ob njej je že pet ali šest let brez vsake vodovodne napeljave. Petnajst družin si mora nositi vodo iz slučajnega izvira na nekem vrtu, ki ni ne betoniran ne ograjen in je precejšnja možnost okužbe, ali pa iz 150 m oddaljenega izvira nekdanje pralnice, o kateri sedaj ni več sledu. Ta težava stanovalcev Kosovelove ulice je bila že itečkrat omenjena na predvolilnih zborovanjih, zborih volivce v in n a občinskem ljudskem odboru. Nekajkrat so že začeli z meritvenimi deli in stanovalci so z zanimanjem opazovali geometre pri njihovem delu, toda ostalo je le pri markacijskih količkih, ki so se kmalu porazgubili. Ta problem vode je zlasti pereč pozimi, ko je v Postojni oster mraz, gospodarila, burja in sneg, Kosovelova ulica pa čestokrat ni izplužena. Prizadeti meščani upravičeno pričakujejo, da bodo tisti, ki morajo poskrbel i za napeljavo vodovoda, končno uvideli Uspehe dela mora pokazati šele bodočnost, zato je bilo sklenjeno, da bo občni zbor spomladi, ko bo mogče že nekaj pokazati. O delu koprske podružnice Kluba slovenskih pomorščakov bomo gotovo še slišali, L. F. resno in nujno potrebo po njegovi zgraditvi in čimprej začeli z delom, ki ne zahteva posebno velikih denarnih sredstev. -lobin NAGRADE ZA PIONIRJE Komisija za prometno varnost sveta za splošno upravo in notranje zadeve pri ObLO Koper je te dni podelila knjižne nagrade in šolske potrebščine tistim učencem osnovnih šol v Kopru, Dekanih, Božičih, Rižani, Ospu, Šmarjah in Koštaboni, ki so sestavili najboljše spise ali napravili risbe o prometni varnosti in prometnih predpisih. Nagrajenih je bilo 41 učenk in učencev. Ob tej priložnosti velja pohvalili učno osebje teh šol, ker je izven obveznega učnega dela z vso prizadevnostjo seznanjalo učence o prometni varnosti, ki ji moramo spričo naglega razvoja prometa posvetiti vso pozornost. Pohvalo zasluži tudi komisija za prometno varnost, saj uspešno krepi cestno-prometno disciplino državljanov in s svojimi pododbori vpliva na vsestransko izboljšanje prometne varnosti. lahak obračun po dobro opravljenem delu v divači rti fesi Tistih borih devet strani strojepisnega papirja, ki govorijo o delu in uspehih Občinskega ljudskega odbora Divača, njegovih svetov, upravnih organov, krajevnih in drugih odborov, komisij itd. v preteklih treh letih, pomeni malone ironijo časa in prostora. In vendar je bilo vse treba spraviti v nek okvir. »Glede na okolnost, da je naš občinski ljudski odbor z današnjo sejo zaključil svoje delo, ker se bo območje občine Divača z novim letom priključilo k občini Sežana .. .« je začel svoje poročilo predsednik ,Ianko Valentinčič. Potem sledijo številke. Najprej o delu ljudskega odbora, dalje o njegovih svetih, krajevnih odborih, zborih volivcev, šolskih odborih itd. Na kratko: 23 sej ObLO s 347 točkami na dnevnih redih. 101 seja svetov, 131 sej krajevnih odborov, 171 zborov volivcev. Posebno aktivni so bili šolski odbori v Divači, v Senožečah, v Lokvi in na Barki. Gibanje gospodarstva zgovorno prikazujejo tile podatki: celotni dohodek v občini je znašal v letu 1955 okrog 1,3 milijona dinarjev, 1. 1958 pa «naša 1,7 milijona dinarjev. Narodni dohodek se je v istem razdobju povečal za 55 •/• na enega prebivalca, se pravi od 76 tisoč na US tisoč dinar-•>ev-. Po končanih raziskavah v letu 1957 se je proizvodnja premoga v vrem-sltem rudniku povzpela od 1465 ton na 3500 ton ali za 87 ■/«. Dani pa so pogoji, da se bo v nekaj letih povečala za 300 ■/•. Za izgradnjo velike transformatorske postaje pri Divači je bilo doslej investiranih 450 milijonov iz republiških sredstev. Tudi v kmetijstvu so bili doseženi lepi uspehi, tako v poljedelstvu kot v živinoreji. V zadnjih treh letih so prodali okrog 400 glav plemenske živine, za katero so kmetje Izkupili približno 55 milijonov dinarjev, od tega skoraj polovico samo v letošnjem letu. Močno se je razširila rodovniška služba, uvedeno jo umetno osemenjevanje krav in telic, odpravljena je jalovost. Čeprav še skromni, vendarle so b:li napravljeni prvi koraki kooperacije med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami. KZ so opustile trgovinsko in gostinsko dejavnost in se popolnoma posvetile kmetijski proizvodnji. V kmetijstvo je bilo investiranih 43 milijonov, a v gozdarstvo 30 milijonov dinarjev. Za gradbeno dejavnost je bilo porabljenih več kot 794 milijonov dinarjev, od tega v gospodarstvu C08, za negospodarske investicije pa 185 milijonov dinarjev. Osemnajst kilometrov nove avtomobilske ceste na območju divaške občine je veljalo 497 milijonov dinarjev, ki sta jih preskrbeli zveza in republika. Z občinskim denarjem je bil zgrajen most v Danah, ki je veljal pol milijona dinarjev, nabavljen je bil drobilec kamenja, za kar so potrošili 2,5 milijona dinarjev, dalje so zgradili stopnišče nad železniškim postajališčem v Vremah ter most pod Kozjanami, pri čemer so s prostovoljnim delom, vrednim več kot 600 tisoč dinarjev, sodelovali sami prebivalci. Približno 547 tisoč dinarjev je obilna porabila za ureditev prostorov in za nabavo opreme dveh trgovskih obratov, in to v Kačičah in v Dolenji vasi. Ureditev restavracije v Divači je stala nekaj več kot tri milijone dinarjev, izdelani pa so tudi že načrti za gostišče v Matavunu. Odprli so tudi tri nove gostilne, za elektrifikacijo škocjanske jame pa so doslej porabili sedem milijonov dinarjev. Približno šest milijonov dinarjev je bilo vloženih za modernizacijo Mizarskega podjetja in 22 milijonov dinarjev za ureditev Mehanične tkalnice v Senožečah. Vrednost celotnega dohodka divaške mesnice se je dvignila za 300 Vi, da pa je bilo moč to ustvariti, je bilo treba vanjo investirati več kot tri milijone dinarjev. Novi brivsko-fri-zerski salon je stal milijon in pol dinarjev. Vse je tudi pripravljeno za rekonstrukcijo pekarne v Divači, ki bo morala razširiti svojo dejavnost. Približno 107 milijonov dinarjev pa je bilo porabljenih za gradnjo novih in za popravilo starih stanovanj. Tudi kulturnoprosvetno področje ni bilo zanemarjeno. Razen 8,1 milijona dinarjev za kino dvorano v Di- vači, je bilo milijon dinarjev namenjenih za nabavo godbenih instrumentov za godbi v Divači in Dolenji vasi. Nabavljena sta bila tudi dva ozkotračna in pet diaprojektorjev. Uredili so prosvetne dvorane v Senožečah, Rodiku in na Misličah, kar je veljalo S00 tisoč dinarjev. Na novo je bilo ustanovljeno eno prosvetno in dve telesnovzgojni društvi Partizan. Za izgradnjo igrišča in začasne telovadnice so investirali milijon dinarjev, okrog 2,5 milijona dinarjev pa za popravila šolskih poslopij, za napeljavo vode ter za šolska igrišča. Dozidava osemletke v Divači, ki sodi med najlepša šolska poslopja v okraju, je stala 16,3 milijona dinarjev. V Divači je bil zgrajen nov zdravstveni dom, ki je skupno z opremo stal 18,9 milijona dinarjev. Nabava opreme za mlečne kuhinje je veljala približno 360 milijonov dinarjev. Tudi za komunalno dejavnost so v zadnjih treh letih vložili velika investicijska sredstva. Za razna dela pri vodovodih v Divači, Rodiku, Senožečah, Potočah, Gornjih Vremah, Dolenji vasi in Lažah ter za vodnjake v sedmih vaseh, je bilo potrebnih 3 in pol milijona dinarjev, napajaiišče v Lokvi okrog 3 milijone dinarjev. To vrednost zgrajenih komunalnih objektov so znatno povečali sami va-ščani za okrog 6,5 milijona dinarjev s prostovoljnim delom. Sedaj se pripravljajo na gradnjo vodovoda Storje Divača, na ureditev hudournika skozi Senožeče in na zgraditev novega napajališča v Naklem, Javna razsvetljava, ki je bila napeljana v 24 vaseh, je zahtevala 3 mili- jone dinarjev. Ta razsvetljava je napeljana povsod, razen v 1'odgradu in Vremah. V treh letih so napeljali tudi 15 km telefonskega omrežja, kar je stalo milijon dinarjev. »Ko zaključujemo delo v samostojni občini Divača, izrekam pohvalo in priznanje vsem uslužbencem, ki jim je bil vedno namen napraviti čim več in čim bolje. Večina uslužbencev so je udejstvovala v raznih političnih in družbenih organizacijah in društvih ... Zahvaljujem se vsem tovarišem odbornikom, članom svetov in komisij, krajevnim in drugim odborom, političnim organizacijam, društvom in vsem državljanom . ..« je zaključil svoje poročilo agilnj in požrtvovalni predsednik Občinskega ljudskega odbora Divača Janko Valentinčič na zadnji seji obeh občinskih zborov, ki je bila 8. decembra 1958. -er Velika kraška vas Lokev pri Divači se ponaša z noinm napajališčem mladinci predvojaske vzgoje ob zaključku leta 1958 1 Tudi v koprskem okraju se dobro zavedamo, kako velikega pomena je predvojaška vzgoja za krepitev naše obrambne moči in za vzgojo mladine. Delovni pro- Pripadniki odreda predvojaške vzgoje so tudi letos taborili v Pre-stranku. Na sliki jih je lepo videti pri vajah v bližini svojega taborišča gram devetih odredov predvojaške vzgoje v našem okraju je tako pester in je bil letos tako dosledno izvajan, da so pripadniki predvojaške vzgoje lahko ponosni na dosežene uspehe. Preobširno bi bilo podrobno poročilo o delu posameznih odredov, čet in vodov, zato se bomo omejili le na najvažnejše dogodke iz njihovega življenja in dela. Učni načrt, sestavili so ga oficirji Vojnega odseka v Kopru in uslužbenci okrajnega tajništva za narodno obrambo, je predvideval 80 ur teoretičnega in prav toliko ur praktičnega pouka. Ta plan pa je bil letos dosežen in če upoštevamo še sodelovanje pripadnikov predvojaške vzgoje na raznih akademijah in proslavah, celo presežen, saj je vsak mladinec porabil 170 ur za delo v predvo-jaškem izobraževanju. Poučevali so aktivni in rezervni oficirji in podoficirji, člani občinskih družbenih in političnih organizacij in društev ter stalni ob zaključku dela občinskega ljudskega odbora pivka Šlo je še kar dobro letos. Plan smo ponekod prekoračili, ponekod pa ga nismo dosegli. Zelo važno pa je, da smo začeli načrtno organizirati kmetijsko proizvodnjo, pripravljati melioracije travnikov in pašnikov in urejevali strnjene nasade sadnega drevja. Pšenice smo letos pridelali povprečno 15,1 stota na ha, krompirja pa 194 stotov na ha. V teh dveh kulturah je bil plan dosežen in celo presežen. Pri drugih pridelkih, kot so detelja, seno, pesa, oves itd. pa zaradi pomladne suše nismo dosegli plana. Opaziti je, da smo vse premalo uporabljali sredstva proti suši. Setveni plan sicer ni bil dosežen, kaže pa zadovoljive uspehe. Letos je občina rajonizirana za živinorejsko-plemcnsko področje, Vsakodnevna slika v Divači: pred hotelom Risnik se okoli bencinske črpalke Istra-Benz gnetejo tržaški avtomobili in avtomobilčki. Maloobmejni promet je tudi sicer za gostinsko-turistično dejavnost precej pomemben zato je tudi razumljiva preusmeritev v kmetijski proizvodnji. Vidimo, da se manjšajo površine zasajene z žiti in koruzo, povečujejo pa se površine s krmnimi rastlinami. Manjšajo se tudi krompirjevi nasadi in narašča hektarski donos krompirja: predlanskim 137 stotov na ha, letos 194 stotov na ha. Nekateri kmetovalci so dosegli celo 420 stotov na ha, seveda le zaradi sajenja izbranega semena in zaradi koriščenja sodobnih agrotehničnih ukrepov. Se premalo skrbi pa je bilo posvečene travnikom in pašnikom, saj so nekateri zelo slabo gnojeni in čiščeni. Izbranega semena so letos nabavili precej, tako za pšenico vrste Tanssilo in Salto, za krompir in za druge poljedelske pridelke. Na Pivškem smo letos porabili približno toliko gnojil, kot je predvideval plan, to je okrog 130 kg na ha, največ Tomaževe žlindre in nitrofoskala. Koloradski hrošč še vedno nagaja in letos je kmete dobro izučil tudi majski hrošč, zlasti Dolančane. Sadjarstvo šele pričenja napredovati. Letošnja letina ni bila najboljša. Medtem ko v Sušicah in Košani skoraj ni bilo jabolk, so drugod precej dobro obrodila. Šla so dobro v denar in so bili vsi pridelovalni viški oddani v odkup kmetijskim zadrugam. Zimsko čiščenje tudi letos ni bilo zadovoljivo. Sadjarji so bili nekoliko brezbrižni in tudi vreme jim je nagajalo. Očistili so 33.500, poškropili pa 14.350 sadnih dreves.' Stroški za škropljenje so znašali 44 dinarjev za drevo. Poletno škropljenje je bolje uspelo in z njim so močno zatrli kaparja in skrlup. Letos pozimi pa bodo začeli urejevati 20 ha sadovnjaka na področju Košane in obeh Su-šic. Obnova bo izvedena v kooperaciji med kmeti in KZ. Občutno je napredovalo pašništvo. Na 100 ha na novo urejenega pašnika KZ Bač, ld ima tudi letni hlev in dve napajališči, se je letos paslo 40 glav živine. Pašnike bodo uredili tudi v Zagorju in sicer na površini 100 ha, kjer bodo zgradili tudi hlev in dva kala za napajanje, v Trnjani in v Slavini, koder bodo uredili pa-šniške obrate. Kakovost živine se stalno zboljšuje. Povsod je uvedeno umetno osemenjevanje in prevladuje sivorjava pasma. Letno pomolzejo več kot 3000 litrov mleka. Zanimivo je, da se za živino na Pivškem zelo zanimajo trgovci iz drugih republik naše države in zelo hvalijo njeno kakovost. Močno je tudi narastlo število prašičev zaradi dobre letine krompirja. Število strokovnega kmetijskega kadra letos ni narastlo in kaže, da mu kmetijske zadruge ne posvečajo dovolj pozornosti. Bilo bi prav, če bi zadruge štipendirale tiste mlade ljudi iz njihovih področij, ld imajo veselje za kmetijstvo. Zelo lepe uspehe so dosegli tudi na šolskem posestvu v Ravnah. Dijakom je uspelo doseči lepe donose na obdelanih površinah, očistili so drevje, zgradili tople grede, uvedli popolno molzno kontrolo, poskusili z odprtim hlevom, pognojiti precej pašnikov in travnikov ter uspešno gojili prašiče. Jeseni se je v to dvoletno kmetijsko šolo vpisalo le 16 učencev, kar je vsekakor premalo za kritje potreb po kmetijskem kaditi. Šola ima živinorejski in sadjarski oddelek. Tako smo letos kmetovali v pivški občini, marsičesa smo se naučili in upamo, da bomo prihodnje leto ob tem času lahko poročali o nadaljnjih, še večjih uspehih našega kmetijstva. S. M. ter honorarni predavatelji predvojaške vzgoje na srednjih šolah Njihova predavanja so bila tako zanimiva, da so vzbudila med mladinci veselje do vojnih veščin in do dela v enotah predvojaške vzgoje. Teoretično znanje so si pripadniki predvojaške vzgoje utrdili na taborjenjih. Eno je bilo v Ankaranu, drugo v Prestranku, Taborjenja so organizirali tako, da je vsaka skupina taborila po 8 dni in so se ga udeležili vsi pripadniki predvojaške vzgoje. Med deseturnim dnevnim poukom so si utrdili znanje, pridobljeno med šolskim letom, in prisostvovali predvajanjem raznih poučnih filmov ter se seznanili z življenjem v enotah JLA. Tudi športno udejstvovanje je krepilo delo mladincev. S svojimi ekipami so nastopali na raznih športnih in telesnovzgojnih tekmovanjih ter dosegali zelo lepe uspehe. Tako se je tekmovanja v streljanju z zračno puško, ki ga je organizirala Strelska zveza Slovenije, udeležilo 92% mladincev. Zelo dobro so tudi uspela okrajna strelska tekmovanja in tekmovanje v orientacijskem patrolnem teku, dalje tekmovanja v odbojki, košarki, rokometu in nogometu, ki so bila prirejena v počastitev letošnje 17. obletnice ustanovitve naše Ljudske armade. Na raznih prireditvah in proslavah, ki so jih organizirale družbene organizacije posameznih občin, je sodelovalo okrog 70% pripadnikov predvojaške vzgoje z raznimi kulturno-umetniškimi točkami, mnogi izmed njih pa so se udeležili gradnje avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Letos je okrajni ljudski odbor v Kopru nabavil 200 novih delovnih oblek. Vse stroške taborjenj in tekmovanj je krilo okrajno tajništvo za narodno obrambo iz okrajnega proračuna za predvo-jaško vzgojo, medtem ko so stroške pouka v občinskih odredih poravnali občinski odseki za narodno obrambo iz proračunskih sredstev. Še posebej velja omeniti, da so v Ilirski Bistrici ustanovili center za izvenarmadno vojaška vzgojo, ld ga je s približno 808 tisoč dinarji gmotno podprl tamkajšnji občinski ljudski odbor. Take centre pa velja odpreti tudi v Kopru in Postojni, kjer že obstajajo objektivni pogoji za njihovo delo, kasneje pa tudi v dragih krajih, kjer so sedeži občinskih odredov. Zelo koristno za uspešen pouk bi bilo ustanoviti kabinete predvojaške vzgoje tako. kot ga imajo na postojnski gimnaziji, predvsem pa še bolj zainteresirati za razvoj predvojaške vzgoje vse one cinitelje, ki bi jo lahko v večji meri kot doslej gmotno podprli. Pouk predvojaške vzgoje ne zahteva samo velike osebne prizadevnosti posameznikov, pač pa tudi materialno podporo, ki bi omogočila prirejanje raznih tečajev, ekskurzij pa tudi povečanje števila raznih učil. To so le skopi orisi dela predvojaške vzgoje v našem okraju, ki dobiva iz leta v leto vse večji razmah. Po Pivški kotlini se leno vije navzdol kraška rečica Pivka. Preden ponikne v Postojnsko jamo, se njeno vodovje zbere za skromnim jezom, da bi od časa do časa pognalo lesena kolesja stoletnega mlina in se potem z glasnim šumom prelilo v podzemne globeli kraškega jamskega raja (M. A.) V piranski občini se je proslavljanje Dneva JLA začelo že v soboto zvečer, ko so gojenci predvojaške vzgoje izvedli v dveh smereh improvizirani napad na Piran. Napad je pokazal dobro šolanje in veliko sposobnost obveznikov. Medtem ko je na Tar-tinijevem trgu imela mestna godba na pihala promenadni koncert, se je vzdolž vse obale Pirana razvil slikovit ognjemet. Sledila je svečana akademija v nabito polni dvorani gledališča »Tartini«. V imenu pripadnikov JLA je o pomenu Dneva naše armade govoril Vinko Kordič, v imenu ObLO pa M i 1 a n C i r le. Sledil je bogat kulturni program z Okrog 100 šoferjev in avtome-hanikov, članov postojnske podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, je minulo nedeljo v Postojni na rednem letnem občnem zboru temeljito pregledalo svoje delo, Delavnost te podružnice se najbolj kaže v nenehni skrbi, kako pomagati članom pri njihovem strokovnem usposabljanju in pridobivanju višjih kvalifikacij. Zato so letos organizirali poseben tečaj za 81 članov, ki jim je omogočil opravljanje izpitov za dosego priznanja-kvalificiranega oziroma visokokvalificiranega šoferja. Doslej je take izpite napravilo že 65 članov, t.o je 20 za kvalificirane in 45 za visokokvalifi-cirane šoferje. Razen tega je podružnica omogočila opravljanje izpitov za višjo šofersko kategorijo, in sicer 16 za »A«, 22 za »B«, 8 z.a »C« in 19 za »D« kategorijo. Pri organiziranju in vodenju tečajev se je posebno odlikoval Silvo Bratož, za kar mu je republiški odbor Zveze šoferjev in av- tomehanikov LRS podelil pohvalno diplomo. Člani podružnice so tudi aktivno sodelovali pri organizaciji Tedna prometa z ureditvijo priložnostnih izložb in organiziranjem raznih prireditev. Na občnem zboru so sprejeli več sklepov za nadaljnje delo, izvolili so nov odbor ter sklenili, da bodo svoje delo še bolj poglobili in se temeljito pripravili na praznovanje šoferskega pravnika. 13. julij. Ština NOVE STANOVANJSKE HIŠE V Semedeli pri Kopru so dogradili do strehe sedem-, pet- in šestnadstropne stanovanjske hiše tovarne Tomos. Graditi so jih začeli šele septembra in bodo vseljive najkasneje v začetku poletja. V njih je 70 družinskih stanovanj in 7 garsonjer. Pohvaliti je treba naglo gradnjo in skrb projektanta za koristno izrabo zazidalnega prostora. (Nadaljevanje s 1, strani) vodovodne napeljave itd. Vrednost teh prostovoljnih del, ki je dokaz razumevanja, da je potrebno povsod poprijeti za delo, če hočemo imeti boljše življenje, gre v milijonske zneske. Osnovne organizacije pa so tudi sproti proučevale pereče politične naloge, kot je politično-ideološka vzgoja; iskaie so oblike boljšega načina kmetovanja, razpravljale in pri-poročevale možnosti povečanja storilnosti dela, skrbele za kolikor bolj učinkovito ljudsko-pro-svetno delo itd. Domala povsod je bilo čutiti njihov vpliv in delo je bilo več ali manj smotrno. Člani SZDL obeh občin so aktivno delali tudi pri utrjevanju socialistične demokracije s tem, da so se močno zavzeli za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Tako so marsikdaj temeljito razpravljali o raznih družbeno-eko-nomskih vprašanjih, dajali svoje predloge in tudi skrbeli po svojih močeh za uspešno realizacijo vseh smernic gospodarskega in političnega značaja, seveda s pripombo: nekje bolj, nekje manj prizadevno. Na kratko bi lahko povzeli iz razprave in poročil, ki sta jih dala Slavo Cernelč in Ivan Škrbec, da je bilo dosedanje delo članov SZDL v obeh občinah uspešno in da sedanje stanje narekuje še večjo delovno prizadevnost za popolno afirmacijo te naše najbolj množične družbenopolitične organizacije. Tudi tehtna beseda predsednika okrajnega odbora SZDL Alberta Jakopiča- uspešno reševanje komunalnih in drugih problemov v piranski občini Celodnevni seji Zbora proizvajalcev ObLO Piran so prisostvovali predstavniki vseh podjetij v občini — Skupna akcija — skupna denarna sredstva — skupna odgovornost Sklep 3. plenuma republiškega odbora sindikatov Slovenije, v katerem je predvsem poudarjeno pravilno uporabljanje sredstev, ki se med letom nabirajo na skladu splošne potrošnje podjetij, je bil povod, da je Zbor proizvajalcev ObLO Piran skupno z Občinskim sindikalnim svetom pozval predstavnika vseh piranskih podjetij na skupno sejo. Udeležba je bila kompletna. Vsa podjetja so bila zastopana. Poročila "tako o pregledu zaključnih računov podjetij za leto 1957 kakor tudi poročila o sedanjem finančnem stanju podjetij so dala popoln prikaz dejanskega stanja in seveda ogromno snovi za razpravljanje, Prav zaradi tega je bila razprava dolga, izčrpna in plodovita, saj so tako člani Zbora proizvajalcev kot predstavniki podjetij resno in trezno izražali svoja mišljenja. Se živahnejša pa je postala debata, ko je predsednik ObLO razložil dokaj težavno stanje občinskega proračuna, poleg tega pa ogromne potrebe po finančnih sredstvih za ureditev stanja v šolstvu, zdravstvu, komunali itd. Tako člani Zbora proizvajalcev kot zastopniki podjetij so menili, da je edina rešitev tega težkega problema v skupni akciji. Nekateri so sicer prvotno predlagali, da bi posamezna podjetja v svojem okolišu in po svojih zmogljivostih urejevala razne pro- bleme, vendar je potem po živahni debati bil sprejet predlog, da vsa piranska podjetja odstopijo iz sklada splošne potrošnje :/i tega sklada v skupen sklad občinskega ljudskega odbora. Določen je bil tudi odstotek črpanja in seveda tudi način. Tako je bilo določeno, da prejme iz tega sklada 5 '/• zdravstvo (predvsem za nabavo novega rentgenskega aparata), 10 '/i prejme stanovanjska skupnost za ureditev svojih servisov, 20 'h prejme kultura in prosveta, 30 •/» odpade na dograditev počitniškega doma občinskega sindikalnega sveta v Kobaridu, 35 ■/• pa prejme Uprava komunalne dejavnosti za komunalne potrebe. S celotnimi sredstvi naj upravlja Zbor proizvajalcev ter naj na seje, na katerih bo razpravljal o teh sredstvih, povabi tudi zastopnike podjetij. Neposredna izvedba oziroma poraba pa bi šla preko posameznih svetov oziroma odborov. Tako je piranska občina ena prvih, če ne sploh prva, sprejela sklep o združitvi prostih sredstev. Ta sklep ne predstavlja samo dobrega finančnega gospodarjenja, temveč kaže politično zrelost našega delovnega človeka, ki je preko svojih predstavnikov potrdil pravilnost združevanja in skupne porabe sredstev za Izboljšanje svojega in skupnega standarda. V tem smislu bodo te dni delavski sveti posameznih podjetij potrjevali ta sklep. 2e danes lahko ugotovimo, da je ta ukrep naletel na široko razumevanje med delovnimi sloji in živahne debate kažejo, da je to samo potrditev tistega, kar imajo vsi za pametno, koristno in potrebno. Tudi popoldanski del seje je bil zanimiv. Najprej so bili podani referati, in sicer o zaposlitvi delovne sile in storilnosti dela. Oba referata sta pokazala stanje, iz katerega je razvidno, da gresta zaposlitev delovne sile In storilnost dela vse bolj vsaksebi. Debata je jasno pokazala, kaj je potrebno ukrepati ter so bili sprejeti sklepi, obvezni za občinske organe v posredovalnici dela, za stanovanjsko upravo in za vsa podjetja. Ugotovljeno je bilo, da nekatera podjetja, predvsem remontna ladjedelnica Splošne plovbe, vodijo personalno politiko, ki je popolnoma nasprotna postavljenim planom. Sprejemanje delovne sile gre brez pravega pregleda; medtem ko je zaposlenih vedno več, storilnost vedno bolj pada. V podjetjih se premalo zavedajo, da povzroča priliv delovne sile še ogromno drugih skrbi in stroškov, kot so stanovanje, šola, prehrana itd. No, upamo lahko, da bodo sklepi, ki so bili postavljeni in ki zahtevajo od upravnih organov večjo kontrolo, od podjetij pa večji pregled nad storilnostjo dela, dosegli svoje ter da se bo stanje kaj kmalu ustalilo. V zadnji točki tega sestanka je bila podana obrazložitev združitve dosedanjih treh zadrug v Slrunjanu, Luciji in Sečovljah v eno samo zadrugo. Navedeni so bili vsi tehtni razlogi, ki govore za združitev in proti njej, vendar pa lahko že danes ugotovimo, da nam vsi podatki kažejo, da bi bila združitev leb treh zadrug gospodarsko in politično utemeljena. Do sklepa ni prišlo, ker morajo to opraviti zadružni sveti. Ob prazniku JLA se radi spominjamo pomembnejših dogodkov iz njenega življenja med vojno in po njej. Na sliki: maršal Tito na obisku v postojnski garniziji Ljubljane«. Dušan Derkovic je prejel diplomo za II. mesto na prvem okrajnem strelskem prvenstvu obveznikov prevojaške vzgoje, občina Piran pa diplomo za IV. mesto na II. okrajnem strelskem prvenstvu občin obveznikov predvojaške vzgoje. Na sprejemu sta govorila predsednik ObLO Davorin F e r -1 i g o j in komandant piranskega odreda predvojaške vzgoje Milan Friganovič. Eden izmed nagrajencev se je v imenu vseh zahvalil in obljubil, da bo mladina tudi v bodoče vestno izpolnjevala svojo dolžnost, usposabljati se za obrambo domovine. V nedeljo so pionirski odredi na področju občine povabili bivše borce, da so jim pripovedovali o partizanskih doživljajih in razvoju NOV. V ponedeljek dopoldne pa je bil v sejni dvorani ObLO sprejem najboljših pionirjev v počastitev Dneva JLA. v imenu ObLO je zbrane pionirke in pionirje pozdravil predsednik Davorin Ferligoj, ki jim je v krajšem nagovoru orisal pomen ustanovitvje NOV in s tem JLA ter pomen celotne narodnoosvobodilne borbe. Predsedniku so se nato zahvalile delegacije pionirjev piranskih in portoroških šol skupaj pa so obljubili, da se bodo v bodoče še marljiveje učili. Razgovor se je zavlekel dobro uro in pol, nakar so se vsi skupaj fotografirali na trgu pred občinsko palačo. Jule POSTOJNA Ob Dnevu JLA je generalmajor Stanko Bjelajac priredil v Domu JLA v Postojni sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki javnega in političnega življenja. Osrednja proslava pa je bila v Jamski restavraciji, na kateri so sodelovali člani Radio Televizije Ljubljana in operni solisti. v Pieniontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu imajo polne roke dela, saj so zasedena vsa prosta mesta za privezovanje ladij Sele pozno zvečer se je končala seja, ki se je začela ob 9. uri dopoldne. Bilo je veliko predlaganega, sprejetih veliko sklepov, mnenja so se Izkristalizirala in upajmo, da se bo pokazal tudi rezultat. Vzdušje te konference pa Je najbolj zadel eden izmed udeležencev, ki so zapuščali sejo, z besedami: »No, sedaj smo pa res komuna!« mf Kajtiinira o nalogah novega občinskega odbora spričo razsežnosti bodoče postojnske občine in o možnostih za doseganje večjih uspehov na političnem in gospodarskem, kakor tudi na kulturnem, zdravstvenem, prosvetnem in drugih področjih, je pripomogla, da so delegati sprejeli dokaj sklepov za nadaljnje bolj iplodo- vito delo. Tovariš Kajtimir, kakor tudi predsednik občine Jože Ba-ša pa sta med drugim tudi prikazala delegatom pomen krepitve kmetijstva na tem področju našega okraja, ki je tesno povezan z uveljavljanjem kooperacije med privatnimi kmetijskimi proizvajalci in kmetijskimi gospodarskimi in arondacijskimi deli, kakor tudi z uvajanjem najsodobnejših agrotehničnih ukrepov ob vsesplošnem povečanju delovne storilnosti v kmetijstvu. Po končani razpravi so delegati izvolili plenum Občinskega odbora SDZL Postojna, katerega delovno področje bo zajemalo ozemlje sedanje postojnske in velik del pivške občine. ŠTINA nastopi solistov in zborov in ob sodelovanju pripadnikov JLA. Tudi med občinstvom so bili številni pripadniki JLA, med njimi mornarji in častniki enote Jugoslovanske vojne mornarice, ki je bila te dni zasidrana v piranskih vedah. Po akademiji je bil v sejni dvorani ObLO sprejem na čast odlikovanim in nagrajenim obvezni- Strunjan, ki ga kaže naša slika, je med najlepšimi letovišči ob naši obali kom ter organizatorjem predvojaške vzgoje. Nagrade v čast Dneva JLA in 10-letnice uvedbe predvojaške vzgoje so dobili: V i r g i 1 i j Prodan, kmet iz Raven, medaljo - za zasluge pri prcclvojaški vzgoji; 8 mladincev je bilo nagrajenih s knjigami in posvetilom, 16 mladincev pa je bilo pohvaljenih. Razen tega so na sprejemu izročili spominske diplome 5 udeležencem partizanskega pohoda »Ob žici okupirane < ¡ostinsk a zbornica koi'uskeoa okraja oh koncu i.eta o0() milijonov Močno se jc met v splošno ju gostinstva. Letošnja gostinska in turistična sezona jc bila v našem okraju nadvse zadovoljiva, saj je bila ena izmed najmočnejših po osvoboditvi. Točne analize o realizaciji letošnjega plana te pomembne gospodarske /mnoge še ni mogoče podati, vendar vsi pokazatelji kažejo, da je bil plan znatno presežen, saj je računati, da jc bilo letos za več kot milijardo dinarjev prometa, letos povečal pro-druzbenem sektor-padel pa v zadružnem sektorju, kar je popolnoma razumljivo spričo dejstva, da se je zmanjšalo število gostinskih obratov, ki jih upravljajo kmetijske zadruge, Velik skok je l>i! dosežen tudi v prometu privatnega sektorja zaradi znatnega po-večanja števila privatnih gostiln na vasi. Medtem ko smo letos zabeležili izredno veliko število nočnin, bilo jih jc približno S0.000, in povečanje potrošnje hrane, jc bil letos manjši promet z alkoholnimi pijačami kakor je bil lani zaradi visokih cen in zaradi stalnega upadanja potrošnje alkoholnih pijač. Posebej je treba omeniti, da je letos maloobmejni promet ustvaril skoraj 30 odstotkov celotnega prometa v podjetjih in gostiščih, ki so v maloobmejnem pasu predvsem v Sežani, Kozini in v Divači. V koprskem okraju jc 217 gostinskih podjetij in gostišč, o ' teh 6S"'a privatnih. 30"'° splošnodruž-bctiih, ostale so pa v rokah kmetijskih zadrug. Ta gostišča so letos razpolagale s 10S7 sobani' in 2234 ležišči. Takšna zmogljivost gostinske mreže je spričo vedno večjega tujskega prometa dokaj šibka in so tin.ši gostinci 1 ahko zaskrbljeni, kako bojo obvladali promet v prihodnjem letu. saj so že dar.e; oddani vsi razpoložljivi prostori marsikaterega večjega gostinskega objekta. Čeprav jc bilo letos zbranih okrog 112 milijonov dinarjev investicij, je to še vse premalo, da bi popolnoma izpopolnili gostinsko mrežo z novimi gostinskimi obrati oziroma modernizirali dosedanje. Letos so bila opravljena znatna obnovitvena dela v skoraj vseh večjih gostiščih, predvsem tam. kjer je bilo stanje najbolj pereče. Pripravljeni so tudi že investicijski ureditev nekaterih gostišč, ki ji/t bodo začeli urejati takoj v prvih mcsccih prihodnjega leta. Naloge, ki čakajo gostinstvo v letu !!)''!>. so velike. Predvsem bo treba podvzeti vse mere, da nebo prišlo do kakršnegakoli zastoja v času največjega navala med sezono. Tehnična oprema gostinstva je dokaj pomanjkljiva in bi bilo potrebno okrog IS milijonov deviznih dinarjev za njeno izpopolnitev. Kakor v vsaki drugi gospodarski panogi, jc tudi v gostinstvu eden izmed glavnih činitcljev kader. od katerega je odvisno dobro in pravilno delo. Ker imamo v našem okraju mnogo sezonskih obratov, bo treba v prihodnjem letu priporočiti podjetjem, naj bi zaposlila čimveč kvalificirane ni visokokvalificiranc delovne sile. sa.i je še veliko število delovnih mest, ki jih zasedajo strokovno manj usposobljeni ljudje. Med sezono bi lahko zaposlovali za dela. 1;i ne zahtevajo kvalifikacije, ljudi i: bližnje okolice ali pt gojence gostinskih šol. Gostinska zbornica za okraj Koper bo tudi prihodnje leto. kakor jc to žc tudi letos z uspehom delala, pripravila več tečajev za pridobivanje kvalifikacije in poskrbela, da bi se število štipendistov v hotelski šoli dvignilo od sedanjih pet vsaj na deset. Zbornica bo tudi morala vplive.. ' na gostinska podjetja, da bodo čimprej uvedla naarajcva- se gostinci močmi zavzemajo, saj so dosedanje izkušnje pokazale, da ta način nagrajevanja vzbuja večjo delovno prizadevnost in tudi večji zaslužek. Imela pa ho v prihodnjem letu mnogo posla s širjenjem obratov družbene prehrane, ki jih za sedaj v našem okraju še redno močno primanjkuje. Posebno skrb bo posvetila ureditvi gostinskih lokalov z raznimi predlogi in analizami, ki prikazujejo najbolj pereče potrebe po razširitvi gostinstva in turizma. lzkušnjc letošnjega leta so marsikaterega gostinca pripravile do prepričanja, da bo potrebno nenehno izboljšanje poslovanja v gostišču in izkoristiti vse možnosti za nadaljnji uspešnejši razvoj te važne gospodarske ¡mnoge. V prejšnji številki lista smo pisali o delu gozdarjev pri pogozdovanju Krasu. Tiskarski škrat je zmede1 smisel pomembnega predloga gozdarjev, naj bi za odstopljene, najbolj zakrašene dele vaških skupnosti, ki bi jih pogozdili, meliorirali preostale dele tej skupnosti; ta bi s tem samo pridobila rc^n tega pa bi pogozdovanje krenilo odločno naprej. Na sliki: nekdaj popolnoma goli hrib Tabor nad Sežano je-danes ves pokrit z gozdom problemi ix težave okrajne obrtne zbornice nje po učinku dela. za kc. ■m zbornico za okraj „•t os močno izboljšalo, predvsem z uvedbo družbenega upravljanja. V upravnem odboru so zastopane tudi družbene organizacije, ki sodelujejo tudi v zborničnih pododborih po občinah. Medtem ko so prej o obrtniški problematiki razpravljati le obrtniki sami v svojem krogu, jo sedaj obravnavajo tudi drugi oblastni in politični organi. car vse i na njeno Ker jc liko višji elaborati za modernizacijo in Montažna dvorana podjetja Telekomunikacije. v Sežani ransko pozitivno vpliva reševanje. bil plan zbornice neko-od okrajnega plana, bi bilo potrebno, da bi slednjega izpopolnili predvsem gledo števila nove delovne sile in števila vajencev. Občinski ljudski odbori posvečajo premalo pozornosti pravilnemu načrtovanju razvoja usluž-nostno obrti družben ga sektorja zaradi nezadostnih sredstev, ki jih imajo na razpolago za razvoj obrti. C' sto se izogibajo ustanavljanju uslužnostnih obrtnih obratov družbenega sektorja in ponekod dajejo prodna-: odpiranju l.rivatnih delavnic, dovoljujejo komunalnim podjetjem, da imajo odprte obrtne o' .¡mV brez družbenih obveznosti itd. Tudi proti šušmarjenju je bilo s strani občinske:',a ljudskega odbora premalo storjenega. Skoraj vsi uslužnostni obrtni obrali v koprskem okraju imajo zastarelo, iztrošeno in pomanjkljivo strojno opremo ter premajhno in iz higienskih ter sanitarnih vidikov neodnovarja.ioče lokalo. Cone reprodukcijskim materialom so previsoke, mnogokrat I j se zgodi, da jih ni moč dobiti v bližnji okolici, pa jih je zato treba nabavljati iz oddaljenejših krajev, kar pc oía zastoj v ovinska ormca letos oi'ravü.a veliko dei.o perspektivni razvoj našega gospodarstva tako v državi kot tudi v našem okraju določa za glavno nalogo dvig potrošnje delovnega človeka in s tem tudi dvig življenjske ravni. Delo Trgovinske zbornice v pretekle letu je bilo usmerjeno v dosego tega cilja. Gospodarski razvoj In predvsem razvoj blagovnega prometa v okraju je zahteval tudi spremenjene organizacijske oblike gospodarskih organizacij, ki so zadolžene za opravljanje blagovnega prometa. Trgovska mreža na deželi, ki je bila vse do letošnjega leta skoraj izključno pri kmetijskih zadrugah, ni več ustrezala razvoju blagovnega prometa, prav tako pa tudi ne razvoju kmetijskih zadrug. Trgovinska zbornica je že proti koncu leta 1937 i/delala predloge, da bi se te poslovalnice priključile redni trgovski mreži. Založenost tržišča z blagom za široko potrošnjo je bila nezadostna in to predvsem še zaradi tega, ker potrošniki vidijo, kako je tržišče založeno v sosedni deželi. To je imelo tudi nekatere škodljive gospodarske posledice, na bi se založenost tržišča izboljšala, je Trgovinska zbornica v preteklem letu dosegla pri zveznih organih, da naša podjetja dobivajo del deviznih sredstev, ki so ustvarjena z maloobmejnim sporazumom oziroma z sporazumom o blagovni zamenjavi s Trstom. Uvoz blaga za široko potrošnjo s temi devizami Je znatno zboljšal stanje na tržišču, izbira blaga se Je povečala, založenost pa Je bolj stalna. Hazvoj blagovnega prometa oziroma trgovske mreže je zbornica spremljala skozi vse leto in je pri vseh predlogih in smernicah upoštevala nekatera osnovna načela, ki bi omogočila razvoj trgovske mreže v smeri vedno večje specializacije trgovskih gospodarskih organizacij. Kes je, da gospodarski pogoji in višina blagovnega prometu oziroma struktura potrošnje ne dopuščajo vedno večje specializacije, vendar pa se je zbornica borila, da bi se pri vseh reorganizacijah to načelo kar najbolj upoštevalo. l.eto 1937 je v načelu s pravilnikom o prevedbi trgovskih delavcev rešilo nejasno stanje kvalifikacij trgovskih delavcev. V letu 1958 jo zbornica s tečaji pomagala trgovskemu kadru, Bivši konvent v Ankaranu jc že preurejen. Hotel Turist bo z njim v prihodnji turistični sezoni prav gotovo presenetil svoje stalne obiskovalce z evro/iskega Severa in Zahoda da I>i si pridobil s pravilnikom predvidene kvalifikacije. Tako je organizirala tečaj /a kvalificirane delavce spomladi v'Kopru, ki ga je obiskovalo 35, ter v jeseni v Novi Gorici, ki ga Je obiskovalo 27 trgovskih delavcev. Pripravlja pa se ponovni tečaj za kvalificirane in tudi za visokokva-llflclrano trgovske delavce v fiorlci, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta. S temi tečaji in z Izpiti, s katerimi si tečajniki pridobijo potrebne kvalifikacije, bo skoraj v celoti rešeno vprašanje pridobivanja kvalilikacij sedanjega trgovskega kadra. Pogoji za vzgojo mladih kadrov so se v letošnjem letu znatno /boljšali s tem. ko Je začela z delom nova vajenska šola v Gorici, ki ima znatno večje kapacitete kot jih Je imela začasna vajenska šola v Brežicah in so tudi učni pogoji znatno boljši. Trgovinska zbornica je v letošnjem letu sprejela tudi poseben pravilnik, po katerem štipendira tiste vajence, ki so potrebni pomoči in ki to pomoč tudi s svojim uspehom pri učenju zaslužijo. Prav tako kol vzgoja prodajnega trgovskega kadra jc važna tudi vzgoja ostalega komercialnega in finančnega kadra, ki je zaposlen v trgovskih podjetjih. Pravilnik o prevedbi komercialistov je zbornici naložil odgovorno nalogo, da uredi In prizna strokovnost tistemu komercialnemu kadru, ki ima za to pogoje po pravilniku. '/. raznimi seminarji in posvetovanji ji- Trgovinska zbornica vse leto pomagala gospodarskim organizacijam pri njihovem vsakdanjem delu lil pri reševanju splošnih In posameznih primerov. Trgovinska zbornica ima namen v bodoče način vzgoje kadrov s posvetovanji in ra/nimi seminarji še poglobiti ¡11 ra/šlriti, tako da bi /ajdi celoten kader, ki dela v gospodarskih organizacijah: poslovodje, prodajno osebje, komercialni in finančni kader. Pri podjetjih se še vedno čuti znatno pomanjkanje kadra s srednjo strokovno izobrazbo. Trgovinska zbornica predvideva, tla bi ustanovili nekakšen izobraževalni center, v katerem t>i se vzgajal srednji strokovni kader iz ekonomske, administrativne in ozko trgovske stroke. Iz lastne pobude ali pa na pobudo okrajnih upravnih organov oziroma raznih političnih organizacij Jo Trgovinska zbornica v letošnjem letu Izdelala številne analize o razvoju blagovnega prometa, o organizaciji trgovino. o plačah v gospodarstvu, o proizvodnji kmetijskih pridelkov, o tržnih viških, o plasmanu tržnih viškov Itd. Na podlagi teh analiz je istočasno dajala predloge, kako naj bi odpravljali posamezno pomanjkljivosti in nepravilnosti oziroma kako naj bi Izboljšali delo v posameznih gospodarskih organizacijah. Posebna skrb jo bila posvečena založenost i tržišča s kmetijskimi pridelki, analizi con teh pridelkov ter rodni oskrbi potrošnika. Mnogo truda je bilo vloženega v to, da bi se trgovski mroži zagotovila vsaj najnujnejša finančna sredstva za izgradnjo trgovsko mrože, na drugi strani pa, da bi so razpoložljivi sredstva izkoristila čimbolj ekonomično in sorazmerno z nujnostjo potreb. Smotrno izgradnjo trgovsko mrože naj bi usmerjala prospekti vili plan o investiranju v trgovini za dobo potili let in pa sodelovanje organov zbornice pri reševanju izgradnjo posameznih trgovskih lokalov oziroma objektov. Novi predpisi o združevanju v gospodarstvu in o gospodarskih zbornicah, ki so bili sprejeti v začetku letošnjega leta. so tudi Trgovinski zbornici določili novo naloge in nove odgovornosti, ki jih ima v celotnem gospodarskem razvoju okraja in v celotni družbeni ureditvi. Predvideno spremembe o organizaciji blagovnega premeta, ki predvidevajo mnogo ožjo .specializacijo trgovske mrože in ki postavljajo nova načela v ureditvi zunanje trgovino in trgovino na debelo, bodo \ bodočem lotu osnovna naloga zbornico. proizvodnji in veča režijske stroške. Prav zaradi dejstva, da je kakovost raznih reprodukcijskih materialov o-.to pomanjkljiva, bo potrebno toplo priporočati tovarnam, da bi pošiljale na trg kakovostne in cenene izdelke, trgovinam pa, naj bi jih imele vedno na razpolago v zadostnih količinah. Vse to bo omogočilo, da so bodo ceno obrtnim storitvam ustalile. Modernizacija in izpopolnitev oprem obrtnih obratov ter istočasno strokovno izobraževanje obrtnikov bo prispevalo k povečani delovni storilnosti in tudi k znižanju cen. Poglavitno bo prirejati razne tečaje za strokovno usposobljenost obrtnih delavcev in predavanja za člane delavskih svetov in upravnih odborov obrinih obratov, ki naj zajamejo problematiko delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Obrtna zbornica bo organizirala tudi posvetovanja za poslovodje in knjigovodje, na katerih bodo proučevali možnosti boljše organizacije dela. bolj vzpodbudnega plačnega in premijskega sistema ter se seznanjali z raznimi zakonskimi predpisi in uredbami. Lotos se je več kol 200 obrtnih delavcev udeleževalo raznih tečajev in si utrdilo svoje znanje v toliki meri, da je čutiti znatno izboljšanje kakovosti obrtniških uslug v primerjavi s stanjem lani. Pomočniške izpite jc samo letos opravilo 151 kandidatov, novih mojstrov pa je bilo letos 12. Posebno pozornost pa bo treba v prihodnjem letu posvetiti strokovni vzgoji in pritegnitvi vajencev v deficitarne stroke, ki jih je v našem okraju precej. Seveda pa je s tem v zvezi nujno potrebno poskrbeti za boljše materialne pogoje vsem, ki se želijo posvetiti obrtništvu. Treba bo razmisliti o ustanavljanju raznih domov in internatov za vajence v prvi vrsti zato, da se omogoči večji dotok podeželske mladine v izučevanje raznih strok. Znatno se bo izboljšalo stanje uslužnostnih obrtnih obratov z nabavo opreme in strojev ter reprodukcijskega materiala, za kar jo že odobrenih 18 milijonov deviznih dinarjev. Pričakovati je, da bo modernizacija teli obratov v veliki meri izboljšala sedanje, marsikdaj kritično stanje, ki ga povzroča preveliko povpraševanja po uslugah uslužnostnih obrti. Pred obrtniki stojijo velike nalogo, njihovo uspešno reševanje pa bo možno izvajati le v tesnem sodelovanju z vsemi oblastnimi in političnimi činitelji in s povečano prizadevnostjo obrtnikov samih. Vsem obrtnim delavcem in članom obrtne zbornice želim uspehov polno leto 1959! Martin Praček-Davorin, predsednik Obrtne zbornice za okraj Koper. SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega frimorja! v neposredni koprski okolici menjajo kataster Po uspelem zaključku zborov udeležencev komasacije in po konstituiranju ločenih odborov udeležencev komasacije za področje Rižane in Ba-daševiee ter po ustanovitvi dveh ee-nilnih komisij za cenitev zemljišč in nasadov na tem področju je bilo potrebno začeti z drugo fazo komasacijskega postopka z razčiščevanjem lastninskih odnosov. Komasacijska komisija se je znašla pred vrsto specifičnih zemljiško-knjižnih vprašanj, za katera je bilo potrebno najti načelno rešitev postopka. Znano je namreč, da je bilo vodenje zemljiške knjige in katastra na tem področju glede na tridesetletno italijansko upravo drugačno, kot je v drugih predelih Slovenije. Zaradi tega je bilo potrebno poiskati drugačne prijeme, kot jih predvideva zakon o komasaciji kmetijskih zemljišč. Zato je komisija za komasacijo sklicala širše posvetovanje raznih republiških činiteljev, med katerimi so bili zastopniki Katastrske in Geodetske uprave LRS, Kmetijske zbornice LRS, republiškega sekretariata za pravosodje in drugih republiških ter okrajnih oblastnih in političnih organov. Na tem posvetovanju so načelno obravnavali vse tiste primere nerazčiščenih lastninskih vprašanj, ki zavirajo komasacijski postopek. Komasacijska komisija se je krepko lotila dela in je z izbranim kadrom takoj proučila nekaj najbolj perečih nalog. Začela je z ugotavljanjem nesoglasij med zemljiško-knjiž-nini in dejanskim stanjem. Napravila je pregled za vseh pet katastrskih občin na področju komasacije iu ugotovila, da je več kot 50 '/o vseh zemljiško-knjižnih lastnikov zelo slabo poučenih o dejanskem stanju. So primeri. ko zapuščinski postopek še ni bil uveden in je lastnik zemljišča oseba, ki je umrla že pred desetimi ali dvajsetimi leti. Dalje, da kupno-prodajne pogodbe niso zabeležene v zemljiški knjigi, da so se lastniki izselili iz teh krajev po drugi svetovni vojni, ne da bi imenovali svojega pooblaščenca ali zakonitega upravitelja. Zabeležene so lastninske skupnosti. medtem ko je na terenu ugotovljeno, da je lastninska skupnost razdeljena itd. Vsa ta vprašanja so se še bolj zapletla, brž ko so se pojavili med solastniki optanti oziroma izseljenci vatiščem. nujno. z znanim ali neznanim bi-ZatD je bilo nujno, da je komisija PCIflBlfl OK V nedeljo je bila v Kopru druga redna okrajna skupščina Združenja rezervnih oficirjev okraja Koper. Navzočih je bilo 70 delegatov, ki so prisrčno pozdravili v svoji sredi prisotne goste, zlasti pa predstavnika glavnega odbora ZROJ za Slovenijo narodnega heroja Toneta Vidmarja-Luko,' sekretarja okrajnega odbora SZ DL Ivana Mavsarja in predstavnike JLA. O dosedanjem delu okrajnega odbora je poročal predsednik Leopold Jerman, ki je izčrpno in kritično ocenil uspehe in neuspehe organizacije v zadnjem letu. Delegati so ugotovili, da je bilo delo uspešno, vendar ga je treba v prihodnje dopolniti in predvsem poživiti delo osnovnih organizacij, Zlasti je bila poudarjena nekakšna ozkost, ki jo je možno odstraniti le s tem, da bi povabili na predavanja vojno-zgodovinskih tem in na predvajanja vojaških strokovnih in propagandnih filmov čim širši krog ljudi — nečlanov organizacije, '¿lasti pa mladino. Vprašanja, ki jih obravnavajo, so namreč zanimiva in koristna ne samo za člane združenja, pač pa tudi za vse druge državljane. V razpravi so tudi poudarili nujnost večjega strokovnega izobraževanja rezervnih oficirjev m podoficirjev, grajali nedelavnost tistih članov, ki ne obiskujejo predavanj, in poudarili za- htev ^ po pospešitvi vključevanja -¡'ti. ta rtn «i temeljito proučila vrsto teh zapletenih zemljiško-knjižnih vprašanj, ne samo zaradi komasacije, pač pa tudi zaradi točnega ugotavljanja, kaj je last koga in kako naj bi bil pravilno predpisan davek na zemljišče. Slovenski Jadran je že 7. novembra omenil, da je nekaj kmetov, ki niso plačevali davkov. Sedaj pa je bila odkrita druga stran medalje. Precej kmetovalcev je, ki zaradi omenjenih neurejenih vprašanj plačujejo več davka, kot bi ga morali plačevati po zakonitih predpisih. To je posledica neskladnosti med zemljiško-knjižnim in dejanskim stanjem, ki pa bi se lahko vlekla v nedogled, ee ne bi občinski ljudski odbor v Kopru sprejel sklepa o uvedbi komasacijskega postopka na svojem področju. Vzporedno z reševanjem teh vprašanj, ki so bistvenega pomena za vsakega kmetovalca in kmetijsko organizacijo na področju koprske občine, pa se je te dni začela tretja faza postopka o komasaciji. To je cenitev zemljišč in nasadov. Program tega dela obsega najprej orientacijsko cenitev — ugotavljanje razredov zemlje — potem pa podrobno cenitev zemljišč in nasadov. Delo obeh komisij bo (rajalo prejkone do konca januarja. Obe cenitvi opravljajo kmetijski strokovnjaki, uradni cenilci in vaški cenilci, ki so že bili sodno zapriseženi. Da bi dosegli namen komasacije, je bilo potrebno zakoličiti: 1. vse obstoječe ceste republiškega, okrajnega in krajevnega značaja, 2. regulirani del Rižane od izliva do Portona in 3. vse melioracijske kanale Vodne skupnosti. Obenem je bilo potrebno poskrbeti za izdelavo načrtov za regulacijo Rižane od Portona do Hribčka, za izgradnjo obrobnega kanala od Hribčka do Hladilnice Dekani, za regulacijo vseh hudournikov, ki se stekajo v Itižano in Badašcvico, za nadaljnjo izgradnjo melioracijskih in namakalnih kanalov ter za izgradnjo nove cesto Koper—Ankaran. Vsi ti načrti morajo biti izdelani in z zakoliče-njem preneseni na teren še pred začetkom ponovne razdelitve zemljišč. Le tako se bomo lahko izognili nevarnosti, da bi z novimi gradnjami ponovno drobili na novo oblikovane parcele. Podoben načrt bo izdelan tudi za področje Sermina, kajti tudi ta je vključen v komasacijsko področje. Zavod za pospeševanje kmetijstva v Skocjanu pr, Kopru bo do konca letošnjega leta izdelal ureditveni načrt o rajonizaciji kultur. Načrt bo nakazal, kakšne kulture velja gojiti na določenih predelih komasacijskega področja, potem ko bo urejen namakalni sistem. Razni vinogradi v nižinskem predelu komasacijskega področja se bodo morali umakniti vrtninam, ker je nevarnost, da bi novi namakalni sistem pospešil širjenje peronospore. Strokovnjaki menijo, da je za omenjeno področje koristneje gojiti vrtnine kot, vinsko trlo. Znano je namreč, da ima zgodnja koprska povrtnina visoko ceno tako na domačem kot na tujem tržišču. Komasacijska komisija je torej prebrodila vse začetne težave in je odločno stopila na pot načrtnega urejevanja najbolj občutljivega kmetijskega področja v koprski občini. To nam zagotavlja, da bo začeto delo zaključila v določenem roku. S svojim požrtvovalnim in prepričevalnim delom je ta komisija premagala ovire subjektivnega značaja in s svojim delom vzbudila zanimanje za komasacijo tudi na področju Hrvatinov, Marezig in Črnega kala. (DF/SV) ■ : '... .V-. ' _ . ¿j.*^'-.-." Po končanem delu v TOMOS čaka pred tovarniško avtobusno postajo vrsta udobnih avtobusov, da odpeljejo delavce na njihove domove, ki so raztreseni od Pirana in Portoroža pa do Kopra ter Miljskih in Srnarskih hribov štiri leta sindikalne organizacije v tomos za prevzem tovarne v upravljanje v zdruzenje cirjev. Potem ko nov okrajni vseh rezervnih ofi- so delegati izvolili odbor ZROJ in delegate za III. kongres ZROJ ter za republiško skupščino, so poslali pozdravna pisma vrhovnemu komandantu maršalu Titu, CK ZKS in republiškemu glavnemu odboru.. Minulo nedeljo so se člani sindikalne organizacije Tovarne motornih koles TOMOS iz Kopra sestali na letošnjem občnem zboru, da bi se pogovorili o svojem delu v preteklem letu in o nalogah in perspektivah v letu 1959. V veliki, svetli dvorani novega upravnega poslopja se je zbralo 60 delegatov, izvoljenih na pred-1 odnih občnih zborih sindikalnih pododborov, ter veliko število povabljenih. Kolektiv tovarne TOMOS šteje danes več kot 1000 zaposlenih, ki so skoraj brez izjeme vsi člani sindikalne organizacije ter razdeljeni po sorodnosti delovnih mest na štiri sindikalne pododbore. Letošnji občni zbor sindikalne podružnice nekako sovpada s pomembnim obdobjem v zgodovini tovarne TOMOS — obdobjem prehoda na samostojno proizvodnjo ter konsolidacijo celotnega dela podjetja. Tovarna je pripravljena, skladišča reprodukcijskega materiala so polna, stroji z modernim tekočim trakom vred, ki so odlično prestali poskusni pogon, stoje v vrsti, pripravljeni, da prično izdelovati dele motornih koles, ki jih je tovarna doslej le uvažala. Za jugoslovansko motorno industrijo je to velik dogodek, saj je tovarna TOMOS prvo jugoslovansko podjetje, ki bo samostojno, serijsko izdelovalo motorna kolesa za no-trebe domačega, pa tudi tujega tržišča. Prav zaradi te pomembne prelomnice v življenju tovarniškega kolektiva se bodo v prihodnjem letu še bolj povečale naloge in dolžnosti članov sindikalnih odborov in vsega članstva sindikalne podružnice. Ena osnovnih nalog v prihodnjem letu so vsekakor priprave na izvolitev organov delavskega samoupravljanja, predvsem pa skrb, da bodo v te organe izvoljeni ljudje, ki bodo znali pravilno voditi in upravljati dragocena osnovna in obratna sredstva, ki jih je tovarni zaupala družba. Odbori sindikalne organizacije bodo še nadalje skrbeli za krepitev delovne discipline, za nadaljnje utrjevanje zdravih, tovariških odnosov, za ideološko-politično izobraževanje, za strokovno usposabljanje delavcev in vzgajanje uredimo obalno plovbo — potniški in tovorni promet i svojega morja Neredko slišimo glasove, da Slovenci premalo cenimo morje. Seveda takega ocenjevanja ne moremo sprejeti za dobronamerni prigovor in tudi ne kot očitek, saj je iniciativa, ki smo jo pokazali pri urejanju naše obale, in vnema za izgradnjo lastne trgovske mornarice več kot. otipljiva. Uspešna tekma s časom, ko z velikimi koraki hitimo za večstoletno zamudo, nam vrača v polni meri prepričanje, da tudi težke zgodovinske okolnosti niso udušile v nas tradicij pomorskega naroda, ki živi z morjem in je ludi sposoben izkoriščati njegovo bogastvo in skoraj neomejene možnosti za gospodarsko rast naše skupnosti. In vendar.., Ce govorimo o velikem napredku našega pomorskega gospodarstva in primerjamo rast oziroma razvoj posameznih panog, ne moremo mimo ugotovitve, da posvečamo odločno premalo pozornosti obalni plovbi, ki v celoti, kot je znano, mnogo doprina-ši k moči naše države in dvigu življenjsko ravni prebivalstva. Sedaj ob prehodu v novo leto, ki bo nedvomno tudi našemu obalnemu ililt V:-'-'"--. ' ■ V::,. -'... ■■ :.-■'. .■•.:;. Ali bo dobila M/l »Ivan Cankar" domovinsko pravico v Kopru? področju prineslo mnogo novega, ne bo napak, če zabeležimo nekaj drobcev, ki so v dosedanjih razpravah in polemikah okrog našega pomorskega gospodarstva ostali bolj ali manj neznani. Gre predvsem za pereče vprašanje obalne plovbe na slovenskem obalnem področju in na področju zahodne obale Istre, ki teži s svojim severnim t^elom k Sloveniji. Jasno je namreč, da brez ustrezne rešitve tega problema ne moremo računati na semerno rast našega pomorskega gospodarstva v najširšem smislu, da posebej ne omenjamo škode, ki je zaradi neurejenega obalnega potniškega in turističnega pomorskega prometa in pomanjkanja ladij za vzdrževanje rednih in izrednih lokalnih in longitudinalnih prog prizadeja-na našemu turizmu. Da bi lahko dobili vsaj približno sliko o stanju in potrebah v našem obalnem prometu, odgovarja za naše bralce Anton Dular, načelnik oddelka za potniški promet, in turizem pri pomorskem podjetju Obalna plovba Koper. »V kakšnem stanju je naše obalno ladjevje, kakšna je njegova zmogljivost ter primerjava s celotno zmogljivostjo jugoslovanske obalne plovbe?.« »M lesenih ladij, ki jih je predala Splošna plovba Piran novemu pomorskemu podjetju Obalna plovba Koper, Ivorl ves plovni park našega obalnega ladjevja. Zmogljivost, teh ladij znaša 853.G BRT; od tega je 10 tovornih ladij s skupno nosilnostjo 1,1-15 Ion in šliri potniške enote z 235 potniškimi mesti. Med temi ladjami je 8 jadrnic z nosilnostjo manj kot 50 lo-n. Ker »Pomorski godišnjak« teh ladij v svoji statistiki ne upošteva, je udeležba LRS v ladjah obalne plovbe smešno nizka, saj Je zastopana samo z 1.7 odstotka v celotnem ladjevju jugoslovanske obalne plovbe. Mimo tega znaša povprečna starost teh enot 19,5 let in tudi povprečna hitrost 8 5 milj na uro nas ne more zadovoljili,« -Ali je v perspektivnem načrtu za dopolnitev obalnega ladjevja na našem področju moč računati na izboljšanje tega stanja?« »To vprašanje- je vsekakor zelo važno, saj bi se nam nesorazmerna rast obalnega ladjevja na eni strani in i.:i.ogočen vzpon luških kapacitet ter ladjevja dolge plovbe na drugi strani hudo maščevala. Ne smemo namreč pozabili, da bo koprsko pristanišče že v doglednem času zmoglo najmanj 230 lisoč ton domačega uvoza in izvoza ter najmanj 150 tisoč ton tranzita. Ce hočemo izčrpati vse možnosti, ki nam jih nudi ugoden zemljepisni položaj. jo povsem razumljivo, da razvozu teh količin tovora pritlikava zmogljivost naše obalne plovbe ne bi bila kos. Z obnovo in preureditvijo dobršnega dela našega plovnega parka se je stanje sicer malo popravilo, vendar še zdaleč ne toliko, da bi ustrezalo dejanskim potrebam. V bližnji preteklosti je bilo razpisanih več natečajev za izgradnjo ladij za obalno plovbo. Teh natečajev so se posltlžila vsa podjetja jugoslovanske obalne plovbe, zato računamo tudi mi. da bi izkoristili prvo priložnost, takega razpisa in z investicijskim kreditom nabavili dve motorni enoti za tovorni promet. Na ta način bi vsaj za silo zlpolnili vrzel, ki resno ogroža nadaljnji napredek in rast pomorskega gospodarstva na našem obalnem področju,« »Kakšni so obeti za izboljšanje potniškega in turističnega pomorskega prometa?« »Znano je, da sodita potniški in turistični pomorski obalni promet na našem področju med najbolj pomanjkljive in neurejene ob jugoslovanski obali. Praktično smo odrezani od ostale obale In dotok turlslov v naš nredel je prav zaradi te pomanjkljivosti mnogo manjši, kot bi lahko bil. Stanje se bo sicer s prihodnjim letom malo popravilo, ker nam je uspelo doseči, da bo Jadranska linijska plovba Itelca uvedla prihodnje lelo dvakrat, tedensko lirzo progo Trst—Bar z vmesnim postankom v Kopru, Izoli in Piranu. Vendar bo I tuli ta rešitev le malo omilila kritično stanje, zato je razumljivo, da si uprava Obalne plovbe Koper prizadeva, da. bi ji pristojni Cinitelji omogočili v najkrajšem času nabavo vsaj ene večje potniške ladje kot je n. pr. »Ivan Cankar«. Snmo po tej poli se bomo lahko vsaj delno osamosvojili in samostojno reševali problematiko, Iti zadeva naš obalni pot-nišk promet. Ker zastopamo s. to akcijo Interese našega 'pomorskega gospodarstva kot celote in želimo neposredno vplivati na pospešen razvoj turizma, ki dviga dragoceni devizni sklad našega narodnega dohodka, pričakujemo. da bo pobuda podjetja Obalna plovba Koper deležna najširše podpore.« Bb mladega kadra, za nadaljnje izboljšanje življenjske ravni članov kolektiva. Vse te naloge, ki jih je sindikalna podružnica tovarne TOMOS uspešno reševala že v preteklih letih, služijo neposredno dvema osnovnima ciljema: realizaciji plana proizvodnje in izpolnitvi obveznosti do naše socialistične skupnosti —• vzporedno s tem pa tudi dvigu življenjske ravni ter ideološko-politični preobrazbi prebivalstva koprskega okoliša. To pa je tudi osnovna naloga vsake sindikalne organizacije in jo je maršal Tito jasno nakazal na zadnjem kongresu sindikatov Jugoslavije. O reševanju teh nalog v TOMOS je na obenem zboru obširno spregovoril tudi direktor tovarne, tovariš Pečar. V dobrih treh letih obstoja TOMOS je bila investirana v objekte družbenega standarda skoraj 1 milijarda dinarjev. Skrb tovarne za življenjske in delovne razmere delavstva je res vzorna in edinstvena. TOMOSova obratna ambulanta, ki je opremljena z vsemi potrebnimi sredstvi za preventivno in kurativno zdravljenje ter socialno medicino je edinstvena v Jugoslaviji. Rezultat dela obratne ambulante se je pokazal že v prvih mesecih njenega delovanja. Bolniški stalež znaša danes manj kot 2 odstotka obolenj, kar je veliko pod jugoslovanskim povprečjem. Tucli higiensko-tehnična zaščita je v TOMOS vzorno urejena in obolenj zaradi obratnih nezgod praktično ne poznajo. Brez dvoma ima pri vseh teh uspehih velik delež tudi sindikalna organizacija, ki je vselej pravo ogledalo razmer vsake gospodarske organizacije. Po letošnjem obračunu dela na občnem zboru sindikalne podružnice in po sprejetih, realnih sklepih za prihodnje leto gledajo člani z zaupanjem v svojo organizacijo ter so odločno pripravljeni delati še naprej v korist vsakega posameznika. Vsem sodelavcem »Slovenskega Jadrana« Vsem tovarišicam in tovarišem sodelavcem našega lista lep pozdrav in iskrena hvala | za izdatno pomoč v prispevkih v pričujoči številki lista. Teli prispevkov je bilo toliko, da kljub izrednemu obsegu lista nismo mogli objaviti vseh. Ker ,je med njimi nekaj zelo zanimivih iu tudi kvalitetno dobrih, jih bomo seveda objavili v naslednji številki. Ko bomo sprejemali." Novo leto, tedaj napijmo tudi našemu sodelovanju v prihodnjem letu — sodelovanju, ki naj do največje možne mere izboljša naš list v splošno zadovoljstvo vseh naših bralcev! To imamo predvsem v mislih, ko vam, drage sodelavke in sodelavci, želimo v nastopajočem letu 1959 obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ter mnogo delovnih uspehov! Uredništvo PONEDELJEK, 20. dcccmbra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14,30 Športna oddaja: Novoletni pomenek z novimi Športniki — M.40 Od melodije do melodije — 15.01) Vesti — 15.10 Dopisniki poročajo, TOREK, 30. dcccmbra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13,50 Odlomki ¡z oper — 14.20 Sola in življenje: »Dedek Mraz prihaja«. SKEDA, 31. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15.20 Poskočne polke. Četrtek, i. januarja 13.30 Vesti — 13.40 Narodni motivi — 14.00 Naša reportaža: »Veselo v novo leto« — 14,15 Čestitke delovnih kolektivov — 15.00 Vesti — 15.10 Čestitke delovnih kolektivov in glasba po željah, PETEK, 2. januarja 8.00 V veselem narodnem tonu — 8.30 Operetne melodije — 9.00 Naša reportaža — 9,30 Primorski pevski zbori pojo — 10,00 Igrajo veliki zabavni orkestri — 15.00 Vesti — 15.05 »Primorske občine v novo leto«. SOBOTA, 3. januarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik: Pomenki ob novem letu — 15.00 Vesti — 15.20 Dalmatinske pesmi. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN, gostuje SNG iz Trsta. Sobota. 27. decembra ob 20. uri v PIRANU Nedelja, 28. decembra ob 20. uri v IZOLI Ponedeljek, 29. decembra ob IG. url (red C) in ob 20. uri (red A) v KOPRU Torek, 30. decembra, ob 20, uri (red B) v KOPRU. UDOBNO DVOSOBNO STANOVANJE v Skocjanu št. 29 (novo naselje poleg tovarne Stil) zamenjam za enako v Kopru. V IZOLI, na lepem kraju, zamenjam lepo veliko sobo s kuhinjo in podstrešno sobico za dvosobno stanovanje v Kopru, Piranu ali Portorožu. Vprašati pri trgovskem podjetju »Mavrica« v manufakturni trgovini v Izoli. DVOEOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. SGP »SLOVENIJA CESTE« direkcija Ljubljana, Titova 44 sprejme v službo za kamnolom v Kaldaniji pri Bujah gradbenega delovodjo s 5-letno prakso. Pogoji: znanje minerstva, vodenje kamnoloma ter vešč v mehanizaciji. Tarifna postavka in terenski dodatek se določita po tarifnem pravilniku. Prošnje z življenjepisom poslati na direkcijo v Ljubljano, Titova cesta 44, poštni predal 240. PREKLIC Prelclicujem in obžalujem vse žaljivke, katere sem izrekel 24. novembra 1958 v gostinskem obratu »Ljudske menze« Izola, o tovarišici Pepini Klopčar, stanujoči v Izoli, Garibaldijev trg 7, in se ji lepo zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Srečko Lapajne Izola, Brkinska cesta 4 OBVESTILO Združenje dvolastnikov okraja Koper obvešča svoje člane, da preneha veljavnost dvolastniških dokumentov 31. decembra 1958. Vsi prizadeti naj predložijo preko ZDRUŽENJA dokumente v obnovitev najkasneje do 10. januarja 1959. Razen stare prepustnice priložite eno sliko velikosti 3,5 X 4,5 cm in napišite morebitne pripombe, ker bodo nove prepustnice izdane na podlagi starih. OPOZORILO Delovni kolektiv »PEKARNE« v Izoli je sklenil, da bo prodajal 31. decembra 1958 in 2. januarja 1959 BELI IN OLJNATI KRUI-I vsem cenjenim odjemalcem za 14 din ceneje, kakor je običajna cena. OBROČKI ZA NOVOLETNO JELKO Testo: 25 dkg moke, 'It zavitka pecilnega praška, 10 dkg sladkorja, 1 zavitek vaniljinega sladkorja, 1 jajce. 10 dkg surovega masla ali margarine; malo marmelade. Obliv: 10 dkg čokolade, 2 dkg surovega masla, 20 dkg sladkorja in 2 dl (približno II jedilnih žlic) vode. Moko zmešamo s pecilnim praškom in presejemo na desko. V sreebini naredimo luknjo in damo vanjo sladkor, vaniljin sladkor in jajce ter vse dobro zmešamo z enim delom moke v gosto kašo. Na vrh te zrežemo na kose mrzlo maslo, ga pokrijemo z moko in vgnetemo naglo iz sredine navzven testo, ki ga, če lepi, postavimo za nekaj časa na hladno, Nato testo tanko zvaljamo, izre-žemo obročke, ki jih polagamo na pločevino. Pečemo jih približno 10 minut v zelo vroči pečici. Ko so ohlajeni, jih sestavimo po dva in dva in namažemo vmes z marmelado. Za obliv omehčamo v vroči votli ali sopari čokolado in maslo in dobro umešamo. Sladkor in vodo skuhamo, da se potegnejo majhne kapljice z nitkami ter ga dodamo po žlicah omehčani čokoladi. S tem prevlečemo obročke. NOVOLETNO PECIVO Testo: 25 dkg moke, '/- zavitka pecilnega praška, 8 dkg sladkorja, l jajce, 10 dkg surovega masla ali margarine. Nadev: Malo ribezovc, malinove ali druge marmelade. Obliv: 10 dkg čokolade, 2 dkg surovega masla, 20 dkg sladkorja in 2 dl vode (ca. 14 žlic). Okras: Razpolovljeni orehi, na-ribani orehi in nastrgana ali na-ribana čokolada. Moko zmešamo s pecilnim praškom in presejemo na desko. V sredino naredimo vdolbino in damo vanjo sladkor, vaniljin sladkor in jajce ter z delom moke zmešamo v gosto kašo. Vanjo damo na kose zrezano mrzlo maslo ali margarino, pokrijemo z moko in pognetemo iz sredine navzven v gladko testo, Ce testo lepi, ga postavimo na hladno za nekaj časa. Testo tanko razvaljamo, zrežemo z raznimi oblikami. Iz ostankov oblikujemo prestice. Vse položimo na nekoliko pomaščeno pločevino in pečemo ca. 10 minut v zelo vroči pečici. Ko se pecivo ohladi, zlepimo po dva in dva koščka z marmelado. Za obliv zmehčamo čokolado in maslo nad vročo vodo, sladkor z vodo skuhamo, da se od kapljice potegne nitka in ga med mešanjem dodajamo po žličkah omehčani čokoladi. S tem oblijemo per-civo in ga okrasimo z razpolov-ij enimi ali zribanimi orehi. It, 2o 55 ■iS li li 30 91 101 101 Sk 6 J S3 !l i? ¿i> 2a 32 101 5J <-s l i S o it, 2*" U S5 (.(, (I o '7 5 ti ti )o 'M 1} SS ? 5 •iS 72 ¡t, i i 'V VODORAVNO: 1) primorski tednik, 13) kratica za kulturno umetniško društvo, 16) moško ime, 17) trud, 18) loči dve državi, 19) moško ime, 20) omama, 22) kopanje, 23) tovorna žival, 24) hrastov sad, 25) ostrivec, 27) povedano, 29) več kot dobro, 31) azijska država, 33) Zolajev roman (trilogija), 34) sekire, 35) no- ta iz solmizacije, 37) državna blagajna, 39) grafični obrat, 41) dva soglasnika, 42) moško ime, 44) moško ime, 46) merilna, 47) povrt-nina, 48) noga zvčri, 50) zavetišče, 51) frnikola, grška boginja zmage, 52) vetrič, 53) izbrana družba, 55) glavno mesto Francije, 56) grški junak, 57) sveta gora v Grčiji, 59) dejanje, 60) otok v Kvar- Lepo in prav je, dragi prijatelji, da se ob koncu leta ozremo na prehojeno pot, ocenimo opravljeno delo, priznamo, kar smo ga polomili in se veselimo uspehov. Prepričan sem, da tudi od mene pričakujete danes takšno generalno spoved. Vidite — pa je ne bo! Moj kotiček je le enkraten, dvakrat zaporedoma le malokdo pride vanj in nobenega smisla ne bi imelo, vlačiti zdaj preteklost na dan. Bil bi potem tak —■ namreč jaz, Vane — kakor tisti, ki je s cepcem po prazni slami mahal, ker so mu miši že zdavnaj pojedle zrnje. Če torej je ali ni moja intervencija kdaj zalegla — pogrevali ne bomo nobene zgodbe, ker se ne ukvarjamo z zunanjo politiko (kolikor ni ta vezana na maloobmejni promet ali na spremembe na papeški stolici), marveč udrihamo le po domačem umazanem perilu,. Da je bilo to udrihanje na mestu in upravičeno, mi je najlepše povedal tovariš odgovorni urednik lista, ki me je pravkar prijel pod roko: »Pridi, Vane, ti dam za pol litra najboljšega, ko si letos tako dobro oral, da mi nisi nobene tiskovne tožbe nakopal na glavo, čeprav si bil včasih res prekleto strupen!« Bil sem te pohvale vesel zase in za vse sodelavce tega leta in še za nazaj, veselim se je tudi za naprej. Še vedno sem namreč toliko pri moči, da še ne mislim na upokojitev — kar veselite ali žalostite se, kakor ste pač »pri-štimani«. Vendar pa bi rad povedal tudi vsem. tistim, ki sem jih že ali jih še bom kdaj ošvrk-nil s svojim dolgim jezikom, da tega ne delam v svojem interesu ali za svoje veselje, marveč vedno načelno in v interesu skupnosti. Nikar mi ne zamerite in ne izgubite vsega upanja tisti, ki se znajdete v mojem kotičku. Tudi ta kot je kakor vse druge rubrike v listu javna tribuna. Razlika je le v tem, da so v drugih rubrikah avtorji sestavkov bolj ali manj znani in podpisani, v mojem kočitku moram pa jaz sam pobrati ves kostanj iz žerjavice in če ni kaj prav, se opeče pa odgovorni urednik lista. Zato, vidite, sem bil povabila vesel zase in za vse svoje pridne sodelavce. Amen. Mislim, da sem se dovolj oddolžil staremu letu in priklonil novemu. Zato naj za konec postrgam letošnji lonec in va.m povem še nekaj kratkih, veselih in žalostnih — kakor za koga. Najprej Postojna. Menda ni nikjer več nobenega mesta pri nas, ki bi bilo tako bogato raznih prireditev. Moram reči, da je večina res visoko kvalitetnih, s kakršnimi bi se lahko ponašala tudi večja kulturna središča. Med njimi pa je bila minuli teden na gostovanju nekakšna artistična skupina, ki je objavila naslednji lepak, narisan in namalan z barvnimi svinčniki: za Ponedeljek Vabilo! Vabimo Vas, dne 22. decembra, na praznik Ljudske armade, da nas obiščete. Pokazali Vam borno najnovejšo Senzacijo Metalec nožev na golo telo. Ogledali si boste ljudi brez živcev, trpljenja, krvi, so hitrejši od smrti. Istočasno, bomo Vam pokazali, gebiš, mesesror, fakirizem in smeh. bomo Vam hvaležni! Pridite v dom kulture, ob 19 url Vostopnina: din — 70 Za vojake in mladino din — 50 Takih plakatov je bilo več po Postojni. Kdo so bili ti fakirji in nagei brez živcev in krvi in trp- ljenja in, če so že ujeli smrt, ker so hitrejši od nje, tega vam ne morem zaupati, ker si njihove predstave pač nisem ogledal. Bolelo pa me je srce, ko sem bral ne z noži, marveč samo z barv-niki tako strahovito zmaličeno in zmrcvarje.no ubogo slovenščino, da v najhujših »šundih« Žida Ru-binsteina na Dunaju pred petdesetimi leti ni bila tako trpinčena. In jaz, Vane, mislim, da. bi v Postojni zdaj že morali imeti nekoga, ki se bo tudi zato plat javnega izstopanja zanimal, posebno še, ker je bilo samovoljno plakatiranje svoje čase že tako in tako prepovedano. In še ena: v Postojni se kino-obiskovalci bojda močno jezijo na blagajničarko v kinu, ker se ne drži urnika. Pravijo, da se nekaj menijo, da bi ji kupili na svoje stroške vsaj tolikšno uro, kot je v zvoniku, da jo bo ja videla in da se ne bo več pripetilo — kakor v nedeljo, 21. decembra popoldne, ko je več kot sto interesentov za vstopnice neznansko dolgo čakalo, dokler se je blagovolila prikazati. Ker sem že primerno dolg, samo še tole, da ne bom vlekel v novo leto: v Sežani se nekater-niki pritožujejo čez stranišče pred ljudsko knjižnico. Tako mi je pisal neki »Zaveden Sežančan« (sami boste najbolje vedeli, če je kdo s takšnim imenom pri vas!?), da bi s kritiziranjem te napake pomagal rešiti najmanj higienski razmah Sežane in odpraviti pravo kulturno sramato — posebej še, ker »knjižnico poseča precej Tržačanov«, kakor pravi »Zaved-než«. Po mojem bi 7norali zadevo urediti najprej ?> interesu nas samih, ne pa »zaradi tujcev«, če je že res tako pereča — kaj menite vi sami, Sežančani, zlasti pa še knjižnica, sanitarna inšpekcija, stanovanjska uprava in hišni svet!? Prisrčne pozdrave in najboljše želje za vse vaše dobro ob vstopu v novo leto 1959 od vašega Vaneta neru, 62) del noge, 64) upravna enota starih Slovanov, 68) posedujem, 72) del ustne votline, 74) osebni zaimek, 75) rečemo »ti«, 77) moder, 79) vzrok nagle smrti, 80) egipčansko božanstvo, 81) začetek leta, 83) šarenica v očesu, 85) nikalnica, 86) nanj pišemo, 87) medmet, 89) vodopad," 91) oblika glagola broditi, 93) služabnik starorimskih oblastnikov, 95) arabski knez, 97) kurim, 98) povečevalno steklo, 99) podzemski hodnik, 101) stara ploskovna mera, 103) moško ime, 104) morska žival, 105) namotan, 107) žensko ime, 108) kakšen, 109) slovenski narodni heroj. NAVPIČNO: 1) glavni števnik, 2) založba v Kopru, 3) kopnine v morju, 4) glavni števnik, 5) nikalnica, 6) prepir, 7) kopanje, 8) znak za iridij, 9) raziskovalec polarnih krajev, 10) opravilo, 11) razjeda železo, 12) dva enaka samoglasnika, 13) oblika glagola Mati, 14) moško ime, 15) razveseli otroke ob Novem letu, 19) razcepljeno ustje reke, 21) moško ime, 23) oblika glagola meriti, 24) vrsta ptiča, 26) razlika med neto in bruto, 28) občutek, 29) majhna ladja, 30) izdelek cinkografije, 32) upanje, 34) pripadnik pirenejskega naroda, 36) hrib nad Beogradom, 38) predlog, 40) dragocena tekočina, 41) pismo, 43) pihati, 45) osebni zaimek, 47) trš, štor, 49) grška dežela, 52) hudič, 54) vrsta glasu, 55) dva, 58) koristnik, 61) novo pristanišče ob Jadranu, 63) glavni števnik, 64) oblika glagola živeti, 65) vrsta kazni, 66) blato, 67) prebivalec zapadnega kontinenta, 69) kratica za našo mladinsko revijo, 70) vprašalnica, 71) velik planet, tudi rimski bog vojne, 73) predstavnik nekdanje banovine, 75) talim, 76) zateka, 78) pravljična bitja, 81) zemeljsko podnožišče, 82) konica, 84) moško ime, 86) majhna tekoča voda, 88) muslimanska verska knjiga, 90) mesto v Slovenskem Primorju, 92) zelena drevesna žabica, 93) zala, 94) zapuščen kraj, 96) poškodbe, 98) lepilo, 100 otok v Jadranskem morju, 102) italijanski spolni k, 104) oblika pomožnega glagola, 105) predlog, 106) dva enaka soglasnika. BERITE IN ŠIRITE Jrt. s £ OIV TELESNA VZGOJA * SPORI ★ S A H * TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZ Prtu redni letni občni zbor koprskega plavalnega kluba je uspel. Zbralo se je okrog 00 ljudi, v veliki večini mladi plavalci, pripravljeni utrditi začetne uspehe in sc z večjo vnemo lotiti dela.' Zboru so prisostvovali tudi zastopniki telesnovzgojnih društev in športnih organizacij Kopru, med njimi predsednik TVD Partizan Boris Jurca. V referatih in v razpravi so predvsem poudarili glavno nalogo kluba — množičnost. Kakor prejšnje leto, tako bo tudi v novi sezoni geslo koprskih plavalcev, de mora znati plavati vsak mladinec in mladinka ob slovenski obali. Toda čeprav se to čudno sliši ob pogledu na prostrano morsko ravan, je vendar res, da, je vsaj v Kopru zmeraj manj možnosti za kopanje. To je pravzaprav osnovni problem, s katerim se bori društvo. Lani so sicer uredili provizorij pri Zusterni, toda voda je umazana. Nujno so zato potrebna izdatna sredstva za očiščenje morskega dna. za ureditev sanitarij (zlasti za postavitev prh) ter za zgraditev kabin, ležišč in nekaterih drugih kopališčnih objektov, čc hočemo, da bo klub prihodnje k>to nadaljeval z začetim delom. Ko je beseda o kopanju v Kopru, ne mislimo, da je to samo problem športnikov-plavalcev, to je problem vsega prebivalstva. kopanje. Umazana voda je tudi v koprskem kopališču in kjerkoli ob obali, vse do Zusterne. O tem je potrebno razmisliti že sedaj in ne nekaj tednov pred sezono. Ker se namreč Koper razvija v pomembno gospodarsko središče, hkrati pa je tudi pomembno tu-ristično mesto, bi bilo nujno potrebno zgraditi tak kopališki objekt, ki bi ustrezal vsaj osnovnim sanitarnim zahtevam. Na občnem zboru PK so sklenili, da bodo začeli s široko akcijo za ureditev plavalnega bazena pri Zusterni. Za pomoč bodo Bogat obračun izolskih strelce? V soboto, 20. t. m. so v Izoli zbciovali člani strelske družine in ugotovili, da so preteklo leto dosegli velike delovne uspehe. Izolska strelska družina so je udeležila več kot 30 tekmovanj in razen v dveh zmagala. Osvojila je tudi pokal za letošnje leto v tekmovanju v počastitev Dneva JLA, ki je bilo v Pivki minulo nedeljo. Za udeležbo na vseh tekmovanjih je potrošila le okrog 00.000 dinarjev, kar je dokaz skrbnega varčevanja s finančnimi sredstvi. Ker je strelska družina gmotno dobro stoječa, je lahko finančno podprla s 50.000 dinarji veslaški klub v Izoli za njegovo sodelovanje na državnem prvenstvu v Zadrti, novoustanovljenemu keg-ljažkemu klubu pa je s prav tolikšnim zneskom omogočila zgraditev kegljišča. Ta pozornost to-variškega sodelovanja in pomoči drugim športnim društvom je nadvse hvale vredna in je lahko za vzgled vsem tistim, ki trosijo denar le za sebe, imajo pa gluha ušesa za pomoči potrebne. s SCsOscOira© SMERNIC A MI KONGU 1. S A I'rvi jugoslovanski kongres za telesno vzgojo, k, je zasedal pred dobrim mesecem dni v Beogradu, je jasno naglasi! nujno potrebo obnavljanja In graditve novih športnih objektov za nadaljnjo Intenzivno širjenje telesne kulture med naše delovne ljudi. V Postojni, kjer se v šestih društvih aktivno ukvarja s športom ,n telesno vzgojo kakšnih tisoč ljudi, postaja vprašanje športnih objektov iz leta v leto lievzdrž-nejše. Razumljivo je, da povzroča v takšnih okoliščinah pomanjkanje Igrišč ¡11 primerne telovadnice za zimsko rekreacijo mladine In odraslih poglavitni problem, s katerim se dnevno vbadajo vodstva športnih In telesnovzgojnih društev v Postojni, da vprašanja skrajno nizkih finančnih sredstev, ki jih komunska skupnost namensko vlaga za šport ¡11 telesno vzgojo, tu niti ne načenjamo. Na redni letni združitveni konferenci organizacij Ljudske mladine Pivške kotline, o kateri smo že poročali, so delegati mnogo razpravljali tudi o teh vprašanjih. Velja naglaslti, da Je prav mladinska konferenca izrazila odločni» pripravljenost mladine, da se v prihodnjem letu loti prostovoljnega dela pri gradnji cenenih igrišč na pivškem podeželju. Hkrati pa Je bil na konferenci enoglasno sprejet tudi sklep, da bodo orga-nizae Je Ljudske mladine formirale mladinske delovne brigade za akcijo j)ri .zgradnji novega športnega parka v Postojni, seveda, kolikor bodo pravočasno zagotovljena osnovna finančna sredstva za začetek teli del. Pobudo postojnske mladine Je treba v vsakem primeru pozdraviti, saj nas posredno opozarja na uoliaj brezbrižen odnos, ki ga Je mc-la skupnost doslej do problemov telesne kulture na Postojnskem, likrati pa 11:1111 njena odločna pripravljenost, da s prostovoljnim delom pomaga graditi prepotrebne, a cenene športne objekte, dokazuje, da so misli In smernice beograjskega kongresa naletele prav v vrstah mladine na 'zredno ugoden odmev. A. Mlklavčlč Na občnem zboru je bilo mnogo govora o povečanju števila članov družine ter o nujnosti organiziranja strelskih sekcij po šolah. Prihodnje leto bo društvo organiziralo tekmovanje za pokal Jadran ter tekmovanje za mladinskega orvaka Slovenskega Pri-morja. S podporo okrajnega strelskega odbora in strelskih organizacij obalnega področja pa nameravajo zgraditi v bližini Izole strelišče za streljanje z maloka-librsko puško. Viktor Zaje zaprosili vse športne organizacije ter gospodarske ustanove v Kopru, pa tudi Zvezo športov Slovenije in Plavalno zvezo Slovenije. Po našem mnenju bi lahko prišlo do kombinirane akcije: prostovoljno delo in sredstva gospodarskih organizacij ter občin. Tako so v Izoli zgradili delavski športni center. Prepričani smo, da se bo prebivalstvo rudo odzvalo prostovoljnemu delu, saj bi imelo od kopališča neposredno korist. Pričakovati je tudi pomoč turističnih organizacij. Poseben problem v razvoju plavalnega športa so kadri. Da bi dosegli večji uspeh, bi nujno potrebovali še nekaj plavalnih učiteljev. Morda bi to vprašanje lahko rešili podobno, kakor so ga v Rovinju, ko so izbrali za predavatelje telesne vzgoje predvsem tiste, ki so se specializirali za plavanje. Da pa bi imeli nadarjeni plavalci kar največ možnosti za razvoj, so sedaj pogaja klub s Trstom, da bi med seme-stralnimi počitnicami nekateri najboljši člani, ki imajo dobre učne uspehe, trenirali v tržaškem zimskem bazenu. Čeprav so se letos borili koprski plavalci s številnimi težavami, so vendarle ciosegli vrsto uspehov. Naj omenimo samo to, da je v njihovih vrstah sedemnajst okrajnih prvakov v plavanju in da so osvojili okrajno prvenstvo v vaterpolu. V novi odbor so za predsednika ponovno izvolili neumornega Janeza Kramarja, za tajnika pa Silva. Dornika. Večina odbornikov so mladi, aktivni plavalci in lahko pričakujemo v prihodnjem letu kopico razveseljivih novic o delu koprskega plavalnega kluba. NOGOMET morskega nogometne; ga prvenstva naslednja: Nova Gorica 9 9 0 0 50 : 13 18 Postojna 10 8 1 1 37 :G 17 Tabor 11 7 1 3 31 :21 15 Koper 11 G 1 4 24 :28 13 Sidro 10 5 o 3 22 : 10 12 Tolmin 11 4 4 3 33 :23 12 Primorje 10 5 2 3 27 : 10 12 Anhovo 11 3 1 7 18 :37 1 Rudar 11 o 1 8 27 :41 5 Branik 11 2 1 8 12: :29 5 Ilirska Bistrica 10 0 1 9 12: :G3 1 v primorskem mogomeinem prvenstutui Po razporedu bi moralo biti tekem je trenutna lestvica pri-primorsko nogometno prvenstvo končano že 21. decembra, toda nastopilo je več zapletljajev. Zadnja tekma med Sidrom in Ilirsko Bistrico bi morala biti v Piranu, ker pa igralcev Ilirske Bistrice ni bilo. je sodnik ravnal po pravilih in tekmo odžvižgal s 3:0 p. f. za Sidro. Ta rezultat pa najbrž ne bo priznan, ker se je igralcem Ilirske Bistrice na poti pokvarilo vozilo in torej iz objektivnih razlogov niso mogli pravočasno prispeti na tekmo. Tekmovalna komisija Primorske nogometne podzveze je popolnoma upravičeno razveljavila lekmo Primorje—Nova Gorica (2 : 2), ker je v moštvu Primorja nastopil pri ZNK Ljubljani registriran igralec Koršič. Tekmovalna komisija je upoštevala, da klub Primorje tega ni vedel in bo zato tekma ponovno v Ajdovščini. Igralca Koršiča pa so seveda dali v disciplinski postopek. Kakor smo že poročali, se je Nova Gorica pritožila tudi zaradi tekme Nova Gorica—Postojna (2 : 2). Po zatrdilih vodstva kluba bi bilo treba tekmo razveljaviti, ker je sodnik razveljavil prvi gol Nove Gorice v devetnajsti minuti prvega polčasa (ofside). Zadeva je zelo zapletena, saj si izjave glavnega in stranskih sodnikov nasprotujejo. Kljub vsemu pa je naše mnenje, da so problem te tekme nekoliko umetno napihnili, Tekmovalna komisija pa je po nepotrebnem poslala vse gradivo v Ljubljano. Ce je Tekmovalna komisija vse druge proteste (ki jih ni bilo malo!) v svoji kompe-tenci rešila, bi lahko tudi tega. Menimo celo, da je bila v tem primeru zadeva manj problematična, saj je Nova Gorica vse do konca tekme vodila z 2 : 1 in za rezultat 2 : 2 ni kriv sodnik, ampak dobra igra Postojne. Ce bo tekma razveljavljena, bo zelo oškodovano borbeno moštvo Postojno, ki si je na tujem igrišču zasluženo priborilo točko! Ob upoštevanju razveljavljenih, neverificiranih in odloženih KOPRČANI PRIMORSKI MLADINSKI PRVAKI V finalni tekmi za naslov mladinskega nogometnega prvaka Primorske so Koprčani v Novi Gorici premagali domače moštvo s 3:1 (2 :0). Rezultat je veliko presenečenje, saj so imeli mladi goriški nogometaši vrsto uspehov že v republiškem merilu. Mladinci Kopra so bili borbenejši in tehnično boljši od domačinov in so zasluženo zmagali. Vse tri gole je dal Gabrič. S AH VODITA RENKO IN IIABlC Na turnirju za prvenstvo Kopra so doslej odigrali štiri kola. Naj v cč uspeha sta imela Renko in Ilabič, ki sta osvojila po tri točke, ono partijo pa imata prekinjeno. Slede: Zavec 2 in pol (1), Kovač in dr. Vilfan 2, Omla-dič 1 in pol (2) točke itd. V počastitev Dneva JLA so se pomerili v šahu vajenci Vajenske šok' in dijaki gimnazije v Postojni. V tem dvokrožnem turnirju na petih deskah so prepričljivo zmagali dijaki z 8:2. Posamezne partije so se končalo z naslednjimi rezultati: Modic:Jenček 2:0, Štefančič : Kavčič 2:0, Korošec : Srebotnjak 1:1, Cehovin : Bergoč 1:1, Baraga : Me vi j a 2:0. -lobin Navada je. da se ob Novem letu športniki pomenijo o opravljenem enoletnem delu ter zasnujejo nove načrte. Naj velja to tudi za našo športno rubriko! Za Novo leto smo se namreč namenili na kratko pregledati lansko delo na športnem in telesno vzgojnem področju ter nakazati nekaj možnosti razvoja v pr.hodnje. Iz obilice uspehov, ki smo jih dosegli lani v koprskem okraju, je treba predvsem poudariti sodelovanje med športnimi ,n tclesnovzgojni-mi organizacijami. To sodelovanje je pripeljalo do mnogih tekmovanj ki bi jih posamič ne zmogli zaradi pomanjkanja organizatorjev ali gmotnih sredstev. Hkrati smo prav z združevanjem naporov športnih m telesnovzgojnih delavcev postavili temelje za uresničevanje sklepov Prvega kongresa telesne kulture. Letos bo tudi našo osnovna naloga da sklepe Kongresa po svojih močeh uresničimo, pri čemer pa sc bo seveda odgovornost prenesla na vso družbo. Pri tem bo treba gledati zlasti na množičnost ter paziti, da se razširijo vrste TVD Partizan da bomo zgradili manjša športna Igrišča pri tovarnah in na podeželju' ter pc.vetlli vso pozornost telesni vzgoji šolske mladine Zato pa so Okrajna zveza TVD Partizan, Okrajna športna zveza, zlasti pa okrajni svet za telesno vzgojo f.e napravili vrsto ukrepov ter se tesneje povezali tudi z občinami In sindikalnimi sveti. Ce si nekoliko pobliže ogledamo razvoj v posameznih panogah glede množičnosti in kvalitete, polem moramo zlasti omeniti uspeh TVD Partizan v I>,ranu, ki Je osvojilo prvo mesto v republiškem tekmovanju za pokal .Ljudske pravice.. Vsekakor je to lepo priznanje ne samo r.LV; i .J° s pest,nm ln vsestranskim delom doseglo množičnost ln tudi kvaliteto, ampak vsemu okraju. Za piranskim društvom namreč ne zaostajajo dosti tudi Koper, Sežana. Postojna, Izola, Ilirska Bistrica in nekatera druga društva v okraju. Telovadna akademija v koprskem gledališču ob otvoritvi pristanišča Je na primer pokazala vrsto izvirnih zamisli za popestritev tel osno vzgojnega dela. Od iger z žogo Je med občinstvom še zrneraj največ zanimanja za nogomet, v letošnji sezoni lahko ugotovimo velik napredek. Tako je Izola pristala v enotni slovenski ligi na četrtem mestu, na kar niso računali niti največji optimisti. V primorski ligi pa zastopa koprski okraj pet moštev, od katerih so kar štiri v vrhnjem delu tabele (Po-1 abor, Koper ln Sidro). Razveseljivo je, cla je nogomet precej napredoval v Sezam in Piranu in da Je tudi Ilirska Bistrica končno dobila svojega zastopnika v ligi. Društva so začela posvečati večjo pozornost tudi mladini, tako cla vprašanje Igralcev ne bo več tako pereče kot je bilo doslej. Najslabša točka pri nogometu pa je še /meiaj vzgoja Igralcev m občinstva. V tem pogledu čaka društva še piecej dela, lotiti pa se «a bodo morali bolj resno kot doslej Napredek lahko ugotovimo tudi pri košarki. Odlični Poštojnčanl so se spet uvrstili v prvo slovensko ligo in upamo, cla se bodo v njej tucli obdr/ali. /.a košarko se Je Jeseni močno povečalo zanimanje saj imajo ;.i■ v kater, igrajo izključno moštva H.vatske Istre prav malo prispeva k razvoju rokometa v koprskem okraju. Morda bi ustanovili koprsko okrajno ligo ali pa b, se a,!'",-,;' .>J">-'tV-a prikliV.LMla fioriškemu okraju, kjer je ta športna panoga dosegla že širši razmah. Od vodnih športov smo v preteklem letu dosegli največ uspehov vTnfVwinJh'° iilSlUKi Potovalnih športnih delavcev je koprski plavalni klub z majhnimi možnostmi napravil krepak korak naprej tako , ,k0t v kvaliteti. Koper brani med drugim skoraj vse Swvnutmkn "¿V prvak?V pr L>'mel' P* polaga vso pozornost mladim P' e d vse m šolski mladini. V prihodnjem letu pa bo potrebno p!aral,!SLC pn Z?ust,crn> hkrat< pa Poskrbeti za razvoj plaval-^VS Pi a",U ln IzoU' <-ePrav imajo v notranjosti okraja manj sMsm«™n&Siire. PS b' 'ahk° VSaJ Um" kJ°r P°KOJ1 S° (I"r- Tudi za veslače je bilo preteklo leto plodno. Izola se je uvrstila v republiškem merilu precej visoko, posamezniki pa so prišli ce'o do zveznega razreda. Tudi Izola Je primer požrtvovalnih športnih delavcev ki M) tako rekoč iz nič ustvarili močan veslaški center. Zal pa je treba povedati, da je veslanje v drugih obmorskih centrih zaostalo kar velja .. .isti za Koper. Za letos bo treba predvsem organizacijsko utrdit, veslaška društva v Kopru in delno tudi v Piranu ter posvetiti vso Dozor-nost razširitvi tega športa zlasti med delavsko mladino P no I veslanje velja tudi za Jadranje, da je nekaj dobrih po >.i me/, n i kov, k! imajo v žepu celo nekaj priznanj v državnem In mednarodnem merilu, množičnosti v tem športu pa še n, To sicer ne pomeni, da se organizatorji ne trudijo, saj so vložili v preteklem letu 'T.,1?.l,apoit,v s",°1 Pr*a '<-'1° spodbudnih tekmovanj toda stvai Je v tem, cla je Jadralni šport zelo drag In da brez večjega števila uspehov *1' m prim<-'rnlh £°'narn pač ni mogoče doječi večjih Nekatere panoge (kolesarstvo In lahka atletika) so ostale na približno isti ravni kot predlanskim. Medtem ko Je za kolesars vo razumljivo. S.1J je to zelo drag šport, pa bi lahko v lahki atletiki kaj več dosegli immer pSTv p<\A"lal1 Sc kar kvalitetna atletska tekmovanja fna , 'f^. . i ui j to Je 5e Premalo. Mladino spodbujajo rezul- tati e/ultale pa lahko dosežemo le s sistematičnim delom m pod h '°ko>'nlm,,vod,tvom. Vsekakor bodo morali okrajni Športni 'forumi ■stvar temeljito premisliti, saj Je med mladino veliko zanimanje v>r„V Panogami, ki so precej napredovale, je treba omeniti tucli strelstyo In nam znl tenis, strelci so precej razširili svoje vrste, ikra ,Vi?„ o i:lovaV1tuc1' v kvalitet i. To je pokazal nedavni dvoboj z go- 11 e ga t cm si rvi' ,Z«U-b'h ,e s ,le,Snim rezultatom. Igralci namiz- nega t c 111 s a pa so letos prvikrat sodelovali na državnem prvenstvu Kjer SO -se zlasti najmlajši presenetljivo dobro uvrstili. Da bi dosegli večjo množičnost, pa bi bilo potrebno po terenu več organ zatorjev! Na kratko smo pregledali glavne športne panoge, ki Jih goje v kv liin?,'" Skra,u' Skol'i1J povsotl JO IctoSnjc '«o prineslo napredek v kvametl. v posameznih panogah pa tudi razširitev vrst I.etos bo ..lavna naloga povečati zanimanje za šport pn najmlajšh ter med delovnim kolektivi .i, na podeželju. To bo naloga nas vseh. Vso pomoč bo treba nuditi zlasti šolam za organizacijo medšol.sklh tekmovanj bčinsknii sindikalnim svetom /a organizacijo mestnih sindikalnih "g te podeželskim društvom Partizan /a organizacijo tekmovanj vaške mladine. Pri vseh t,-h oblikah tekmovanj imamoV nekaj izku-cnj zato menimo, da organizacija ne bo delala kdo ve kako veliko težav' Tieba je samo pokazati toliko dobre volje, kot Je je na primer poka-aH Izola s svojimi tradicionalnimi delavskim, .športnim igam Od tei, tekmovanja0'' P" b' '",eM ie VCt korlsli' če bl postale stalna oblika Vsem telovadcem in športnikom želita mnogo uspehov v novem letu 195«) Okrajna zveza telesnovzgojnih društev Partizan Koper in Okrajna športna zveza Koper V neki angleški atomski bazi so minuli teclen domači pacifisti priredili svojstveno demonstracijo: kakih 15 demonstrantov, med njimi tri ženske, se je vtihotapilo v skladišče raketnega orožja, tam poleglo po prehodih in za nekaj časa onemogočilo vsako delo. Poklicana policija je demonstrante grobo vrgla na cesto, kar kaže naša slika. Ker se kljub policijski intervenciji niso hoteli oddaljiti z nevarnega mesta, jih je policija zaprla. Njihov vodja, osemindvajsetletna Patricia Arroivsmith, je zagrozila, da se bo obrnila na parlament zaradi nečloveškega ravnanja vojaštva KJE SE NAJPREJ SREČATA STARO IN NOVO LETO Novoletni dan w zgodovini Novo leto se je nekdaj pričenjalo istočasno z nastopom pomladi. V Franciji ln v Benetkah so 21. marec dolgo slavili kot. novoletni dan. medtem ko so v raznih deželah in krajih, v Nemčiji n. pr. ob Renu in Meni, 25. marec smatrali za ta važni mejnik. Tudi 1. april je bil mnogim narodom dolgo časa novoletni praznik. V številnih deželah se še v današnji dobi pričenja novo leto jeseni. Po starem francoskem revolu-cijskem koledarju je padel začetek leta na 22. september. Mohamedanci, ki štejejo svoja leta od dne. ko Je Mohamed zbežal iz Meke v Mcdino, zače- NOVE VRSTE REŠILNI ČOLN Zgradili lil preizkusili so ga na britanskem otočju. Posluževala se ga bo predvsem obalna reševalna služba. Dolg je 11 m m tehta nad !) ton. Tudi na pet metrov visokih valovih se redko prevrne, če pa se to le zgodi, najkasneje v sedmih sekundah spet sam zavzame normalni položaj. Čoln lansirajo v morje s pomočjo traktorjev, zato ni potrebno, da bi ležal na vodi ali da bi ga spuščali nanjo s posebno pripravo. hitlerjevska odlikovanja. — Vse? kaže, da jim grenka izkušnja ni bila dovolj, ko tako demonstrativno izpričujejo svoja militaristična nagnjenja njajo še danes novo leto v septembru. Imenujejo ga hid-žred ali liedžra. Zdaj pišejo 1377. leto. Židovsko novo leto niha med septembrom in oktobrom, ker imajo navadna in prestopna leta. Letošnjo jesen so nastopili svoje 5713. leto. Grško-pravoslavni cerkvi velja 1. september leta 5309 pred n. št. kot dan ustvarjenja sveta in je zato 1. september določila za novoletni dan. Tudi pri narodih, ki začenjajo novo leto s 1. Januarjem, staro leto ne preneha povsod ob isti uri. KOLEDAR JE VAŽNA STVAR Važna stvar za vsakogar. Tega se človeštvo zaveda že pet tisočletij. Prvi doslej znani koledar so odkrili v starem Egiptu, štel je dneve, mesece in iela že nekako pred n. št. Njihovo sončno leto je trajalo 3G5 dni. Stari Rimljani so imeli leto razdeljeno na deset mesecev. Kasneje so uvedli dvanajst neenakih luninih mesecev s 3C5 dnevi. Popravljali so koledar večkrat, ker se Je pokazala potreba. Leto traja namreč natančno 3G5 dni 5 ur 18 minut in IG sekund. Pa so v teku stoletij nastajale razlike. Važna jc bila odločitev Julija Cezarja leta IG pred n. št. Vpeljal je sončno leto 3G5 dni, vsako četrto leto pa prestopno. Več kot šestnajst stoletij se Je človeštvo ravnalo po julijanskem koledarju. Spet so nastale razlike. Papež Gregor XII, je koledar 1582. leta (15. oktobra) znova pre-osnoval in po njem se danes ravna večina narodov na Zemlji. sko kumarico. Predstojnica vseh preizkuševalk v slovitih jtltlandskih rastlinjaških plantažah skozi vse leto ne počne drugega, kot da vsak zimski dan pred razpošiljatvljo na-bode in pokusi pet tisoč kumaric. ki so zrasle v rastlinjaku. Od vsake vzame za bucl-kino glavico velik vzorec v usta, da bi kaka grenka kumara ne pokvarila slovesa Jtltlandskih rastlinjakov, Da to neverjetno množino zmore, porabi Thora Chrlstensen dvajset funtov sladkih bonbonov na mesec, ker le tako ostaja njen Jezik sprejemljiv za grenak okus. SMEŠNA DRUŠTVA Seveda domujejo v Ameriki. V Milvvaukeeju n. pr. obstaja »Klub doigočasnežev«. h kateremu imajo dostop le moški, ki veliko družbo ves večer lahko smrtno dolgočasijo s starimi dovtipl. »Klub lenuhov-ie moral biti nedavno razpu-ščen, ker je bil tajnik prelen, da bi opravljal svojo dolžnost. : Klub bojazljivcev-. ki so se v njem zbrali zardevačl in jcc-ljavcl, je po nekaj tednih preminul, ker je *oll blagajnik preboječ, da bi bil zbral prispevke. Čez reko Kljazmo i> Sovjetski zvezi gradijo v mestu Vladimirovu velikanski železobetonski most, ki ga je že videti na gornji sliki. Delavci zdaj izrabljajo priložnost, ko jc reka zamrznjena, za montiranje in spajanje železne konstrukcije Daleč od nas na Južni polutl tisoč kilometrov vzhodno od Nove Zelandije. Tam leži otočje CHATHAM (Celem) In na njegovem najv/hodnejšcni otoku — Novoletnem otoku — si najprej podasta roke staro in novo leto. Vzhodno od tod poteka meja datuma. Medtem ko bo onstran meje še sreda, 31. decembra, bo na Chathanm že nastopil svoj zmagoslavni pohod po svetu 1. Januar 1959. Ko bije pri nas na Sllvestro-vo ura polnoči in si voščimo srečno novo leto, je v New Yorku šele sest zvečer, v San Franciscu komaj tri popoldne, v Rio de Janciru v Južni Ameriki, kjer Je zdaj poletje, pa pravkar zahaja sonce. Bliža se osma ura na starega leta večer. Osmo uro novoletnega Jutra pa ob Istem času bljejo ure v japonskem Tokiu, v avstralskem Sydneyu devet, na Novi Zelandiji enajst dopoldne, na Chathaiuu pa je tedaj že minilo prvih dvanajst ur novega leta. FILMSKI FESTIVAL S SLUŠALKAMI V Karlovih varih, CSR, so inozemski gostje na letošnjem festivalu spremljali filme s slušalkami na ušesih, S pomočjo dolgih valov so sprejemali prevod filmskih razgovorov v angleškem, francoskem, nemškem, ruskem in španskem jeziku. Koristno novota-rijo, doslej edinstveno na svetu, so vsi sprejeli z velikim odobravanjem. Avstrijski alpincc v hitler-jevski vojski Franz Wieser iz Ramsaua je bil leta 1941 huje ranjen v glavo. Na pol ozdravljen je šel zopet na fronto — najprej v Francijo, nato pa na Norveško. Tamkaj je v neki patrulji nenadoma izgubil spomin iti zašel čez mejo na Švedsko, kjer so ga spravili v neko bolnišnico, nato pa jc bil vse do nedavnega gost v družini nekega bolničarja. Te dni pa je nenadoma spet prišel do spomina in se je repatriiral v domovino. Na sliki ga kaže puščica ob sprejemu doma med svojimi nekdanjimi bojnimi tovariši, ki so si za to priložnost nadeli vsa POREKLO NOVOLETNE JELKE Prastar običaj, ki je na Zahod priromal iz Indije. Tam so v Budhovlh svetiščih že v letih pred našim štetjem obešali na drevje sadje, zvončke in razno okrasje. V Evropi so to najprej pričeli posnemati Nemci — nekako pred pet sto leti v Alzaclji — zato jc dolgo časa prevladovalo mnenje, da je okrašena novoletna jelka nemškega Izvora. Res pa je, da je navado okrašenih drevesc uvedla v domove šele nemška reformacija pred dobrimi šliri sto leti. Običaj Je bil ljudstvu všeč in tako si Je polagoma utrl pot vsenaokrog po širnem svetu. ZID OKROG BELGIJE Izračunali so, da bi se iz gradbenega materiala Keopso-ve piramide v Egiptu dal zgraditi okoli vse Belgije zid, visok 2 m, širok GG cm in dolg 1800 km. Najnovejša, fotografija francoske pisateljice Françoise Saganove. Posneta je bila na neki zaroki v pariškem umetniškem svetu pred nekaj dnevi Brez besed KISEL POKLIC Danka Thora Christenscn je praznovala pomemben jubilej: pokusila je svojo devetmllljon- Gramofonske plošče so danes zaželeno in iskano blago, od majhnih in navadnih do velikih long-play plošč. Morda največji izbor te vrste blaga ima na videz, skromna, vsebinsko pa silno bogata trgovina na začetku njujorškega Broadwaya z lakoničnim napisom »Goody« (Gudi). Urejena jc na podlagi samopostrežbe, gre pa skozi njeno diskoteko dnevno do štiri tisoč in več ljudi. Največ sc vrši prodaja preko pošte. Naročila prihajajo iz vseh delov sveta iz. več kot GO držav od preprostih do najvišjih osebnosti. Na razpolago Je nepregledna izbira plošč z domačo in tujo glasbo kakor tudi vseh vrst plošč, uvoženih iz celega sveta. Goody naroča letno nacl milijon plošč, 650.000 s klasično, 200.000 i. Jazz glasbo in 150.000 plošč z ostalimi zvrstmi poljudne glasbe. Ima zelo sposobnega glasnega sotrudnika, ki skrbi za pravi izbor plošč in tako Je zdaj v ZDA pa tudi drugod po sveiu med ljubitelji na ploščah reproducirane glasbe naziv Goody že tako rekoč pojem za prvovrstno gramofonsko ploščo. Meščanka na cesarskem prestolu. Poročali smo že, da se je japonski prestolonaslednik Akihito zaročil z Michiko Shoda, štiriindvaj-setletno hčerko bogatega tokijskega industrijca, in s tem prelomil tisočletno tradicijo, ko so sc smeli japonski plemiči ženiti samo s sebi enakimi. Kaže, da denar odpravlja tudi še tako konservativne predsodke »Bob v steno. Verjeli bodo Hardingu in petim Francozom, ki so bili z njim. Poleg tega niso še nikogar obesili in komaj čakajo take priložnosti. Vidite, njihovo življenje je bilo ves čas precej enolično. Tako dolgo so iskali Jezero presenečenja, da jim jc začelo presedati, tukaj pa niso našli nič posebnega. V prvih zimskih mesecih so napravili nekaj stamped, zdaj pa tudi tega ni več. Začela jih je prevzemati zloba in že komaj čakajo priložnosti, da bi dali duška svoji nejevolji.« »In kakor kaže, sc bodo znesli nad menoj. Kako pa, da ste vi, Breck, zašli v to tolpo?« »Začel sem izpirati zlato na svojih deležih v Babjem potoku in najel nekaj delavcev, nato pa sem odpotoval navzgor po reki Steward iskat staro selišče pri »Dveh kočah.« Pa so me prehiteli. Zato sem se napotil še dalje po reki navzgor in šele včeraj sem se vrnil, ker mi jc zmanjkalo živil.« »Ali ste kaj našli?« »Nič posebnega. Le nekaj zlatonosnega proda sem našel, ki ga bom začel izpirati spomladi. Morda bi se dala napraviti hidravlična izpiralnica.« »Stojte!« mu je nenadoma segel Dimač v besedo. »Potrpite malo, jo že imam!« Ko je zasledoval misel, ki mu je šinila v glavo, je opazil, kako krepko smrče prebivalci koče. »Breck, ali so odprli zavoje mesa, ki so jih nosili moji psi?« »Le nekaj. Bil sem zraven. Zaprli so jih v Ilardingovo lopo.« »Ali so kaj našli?« »Meso.« »Dobro. Pojdite tja in razvijte tisti ovoj, ki jc zamotan v rjavem platnu, zakrpanem tu pa tam z losjo kožo. Našli boste nekaj funtov zlata v debelem zrnju. Še nikdar niste videli takega zlata, pa tudi nihče drug v tej deželi ne. Zdaj pa le pazite, vam bom povedal, kaj boste storili.« Četrt ure pozneje je Breck, poučen o vsem potrebnem in tožeč, da mu prsti na nogah zmrzujejo, odšel. Dimač je imel nos in desno lice tako odrevenelo, da ju je cele pol ure drgnil ob odejo, preden so mu bodicajoči občutki naznanili, da se kri vrača in da je njegovo meso rešeno.. »Moje pošteno mnenje je takole: Ni dvoma, da je ubil Kinada on. Vso zgodbo smo slišali že sinoči. Kaj je neki treba vse premlevati od kraja! Jaz glasujem: kriv.« Tako se je začela obravnava proti Dimaču. Govornik, tršat mož iz Colorada, je vzkipel od jeze, ko jc Ilarding ovrgel njegov nasvet in zahteval, naj se stvar vrši v postavnem redu, ter imenoval nekega Shunk Wilsona za sodnika in predsednika obravnave. Prebivalci »Dveh koč« so tvorili poroto, samo Luciji so kot ženski po kratkem prerekanju odvzeli pravico, glasovati o krivdi ali ne-krivdi Dimačevi. Medtem ko se je vse to godilo, je Dimač v svojem kotu slišal pritajen pogovor med Breckom in nekim rudarjem. »Ali imaš morebiti petdeset funtov moke naprodaj?« ga je Breck vprašal. »Saj nimaš toliko prahu, da bi mi plačal, kar zahtevam zanjo.« »Dve sto ti dam.« Mož je zmajal z glavo. »Tri sto. Tri sto petdeset.« Ko je ponudil štiri sto, je mož prikimal in rekel: »Pojdi z mano v mojo kočo, da boš odtehtal prah.« Prerinila sta se skozi gnečo proti vratom in odšla. Čez nekaj minut se je Breck vrnil. Pravkar je pričal Ilarding, ko je Dimač opazil, da so se vrata nalahko odprla in skozi špranjo je zagledal obraz rudarja, ki je bil prodal moko. Mrgodil se je in migal nekomu, ki je sedel blizu peči. Tisti je vstal in se začel pomikati proti vratom. »Kam pa greš, Sam?« ga je vprašal Shunk Wilson. »Bom takoj nazaj,« je pojasnil Sam. »Grem nekam.« Dimaču so dovolili preizkušati priče in ta jih je vse križem izpraševal, kar se je zaslišalo od zunaj zvončklja-nje pasje vprege in polzcnje sani. Eden izmed mož je odprl vrata in pokukal ven. »Sam je in njegov tovariš!« je zaklical. »Na vso moč drvita s svojo vprego proti reki Steward.« Pol minute ga ni bilo, ki bi črhnil, toda možje so se medtem pomenljivo spogledovali in nenadoma je r nabito polni sobi zavladal splošen nemir. Dimač je motril ta prizor izpod trepalnic in zapazil, kako si Breck, Lucija in njen mož nekaj šepetaje dopovedujejo. »Torej dalje!« je zaklical Shunk Wilson osorno proti Dimaču. »Le bolj na kratko tista vprašanja. Dobro vemo, kaj hočete dopovedati — da ona plat reke ni bila preiskana. Priče to priznavajo. Mi tudi priznavamo. Ni bilo potreba. Saj ni bilo sledu proti onemu bregu. Snežena površina je bila cela.« »Pa vendar se je na nasprotnem bregu skrival morilec,« je odločno vztrajal Dimač. »Človek, tvoj led je tako tenak, da se ni moči drsati po njem. Na Mc Question ni mnogo mož in mi vemo za vsakega.« »Kdo pa je bil tisti človek, ki ste ga pred dvema tednoma pognali od tod?« je vprašal Dimač. »Alozno Miramar. Mehikanec je bil. Kaj pa ima tisti tat opraviti s sedanjo zadevo?« »Ničesar drugega, gospod sodnik, kakor to, da ste nanj čisto pozabili.« »On je odšel po reki navzdol, ne pa navzgor.« »Kako veste, kam je odšel?« »Videl sem ga, ko je odhajal.« »Ali je to vse, kar o njem veste?« »Ne, to ni vse, mladi mož. Jaz in vsi ostali vemo, da je imel živeža za štiri dni, pa nič orožja, da bi streljal na divjačino. Ako ni dospel do kake naselbine na Yukonu, je že davno po njem,« Pri ocenjevanju gospodarskega poleta, ki ga doživlja okraj Koper zlasti v svojem obalnem področju, je zanimivo ugotoviti, v kakšnem tempu napreduje gospodarski razvoj najbolj pasivne občine okraja. Razumljivo je, da ekonomske pridobitve Kopra in njegove neposredne okolice ne morejo imeti neposrednega vpliva na višinsko zaledje. Ta vpliv bo prišel do izraza šele, ko bo koprsko pristanišče povezano z železnico. Sedanja občina Hrpclje se razprostira na površini 28.231 ha in ima okrog 7.700 prebivalcev. Več kot ."0 •/• jih pripada kmečkemu sloju. Družbeni plan hrpeljske občine za leto 1958 je predvidel, da bo znašala skupna vrednost proizvodnje in blagovnega prometa v tem letu 1,782.557.000 dinarjev ali za 30 •/■ več kot lani. Kaže, da bo ta plan letos dosežen, kar bo brez dvoma pomemben uspeh gospodarstva te občine. INDUSTRIJA Vodeče industrijsko podjetje v hr-peljski občini je tovarna za predelavo plastičnih mas plama v Podgra-du. Ko je začela pred dvema letoma obratovati, je ostvarila 20,791.000 dinarjev bruto dohodka, letos pa ga je verjetno v višini predvidenega plana, to je v vrednosti okrog 130 milijonov dinarjev. S 1. januarjem se bo to podjetje spojilo s podjetjem Partizan-ka v Kopru in bo začelo obratovati pod skupnim imenom »Iplas« — industrija plastičnih mas in smol. KMETIJSTVO IN KMETIJSKE ZADRUGE Vsa obdelovalna površina obsega 2147 ha, od tega 1493 ha njiv in vrtov, 83 ha sadovnjakov, 10 ha vinogradov in SS1 ha travnikov. Senožeti je 4310 hektarov, pašnikov 11423 ha, gozdov 9519 ha in 532 ha nerodovitnih površin. Na obdelovalnih površinah zlasti zadnji dve leti izvajajo obsežne agrotehnične ukrepe za povečanje kmetijske proizvodnje, zato je bil tako lanski kot letošnji pridelek krompirja nad povprečjem prejšnjih let. Ker so v Brkinih odlične razmere za sadjarstvo, je bilo uvedeno sistematično čiščenje in škropljenje sadnega drevja, kmetijske zadruge pa so začele v kooperaciji s privatnimi kmetovalci zasajevati strnjene sadovnjake. Število plemenske živine nevarno pada. Zato pripravlja ObLO načrtno akcijo za omejitev prodaje plemenskih krav in telic, kmetijsko posestvo Odolina pa naj bi uredilo vzrejališče plemenske živine in pitališče. KZ Hrpelje-Kozina bo z melioracijami usposobila na območju Slavnika okrog 400 ha pašnikov. Nekatere kmetijske zadruge so sklenile s privatnimi kmetovalci kooperacijske pogodbe za sejanje hibridne pšenice in za nasaditev kakovostnega krompirja. OBRT Na območju občine je 113 obrtnih obratov, od teh 03 v rokah privatnikov. Največje obrtno podjetje je »Jelka« v Kozini, ki se ukvarja z žaganjem in predelavo lesa ter ima okrog 40 milijonov prometa letno. Ostali obrtni obrati so uslužnostnega značaja. Hitrejši razvoj obrti močno zavira pomanjkanje in oprema delavnic. Občinski perspektivni plan predvideva tudi uvedbo domače cbrti, zlasti tiste, ki bi bila navezana na industrijo steklopiliaštva pa tudi na izdelavo galanterijskih proizvodov Plame. TRGOVINA Julija je pričelo poslovati samostojno trgovsko podjetje »Timav« s sedežem v Hrpeljah. To podjetje ima 23 poslovalnic, od katerih so tri na področju divaške občine, dve pa v Sežani.. Mesečno ustvarja okrog 2G milijonov dinarjev prometa in uspešno rešuje redno oskrbovanje prebivalstva z živili ter drugim trgovskim blagom. GOSTINSTVO IN TURIZEM V zvezi z nastopajočim . razvojem turizma je reorganizacija gostinstva neodložljiva. Družbeno gostinsko podjetje Jadran v Kozini s svojimi štirimi pomožnimi obrati ne ustreza načelom in zahtevam sodobnega gostinstva. Namestitev strokovnega kadra, ureditev tujskih sob, izboljšanje kakovosti in izbire jedi ter pijač in kulturnejša postrežba so pogoji, ki bodo upravieevali obstoj tega podjetja. KOMUNALNA DEJAVNOST Problem preskrbe prebivalstva z zdravo pitno vodo je le deloma rešen. Zato predvideva perspektivni plan gospodarskega razvoja občine okrog 23 milijonov dinarjev investicij. Z vključitvijo tega področja v Vodno skupnost Koper pa bo vodno vprašanje nedvomno hitreje in učinkovitejše rešeno. Ureditev cestnega križišča v Kozini je tudi na programu najnujnejših komunalnih ureditev občine. Najbolj zaostreno je vprašanje stanovanj. Občinski stanovanjski fond nima na razpolago niti ene vseljive sobe. V prihodnjem letu namerava občina najeti posojilo za gradnjo stanovanj in hkrati vplivati na gospodarske organizacije, naj z lastnimi gradnjami pomagajo ublažiti stanovanjsko stisko, šolska poslopja in njihova oprema so skrajno zastarela in pretesna. Tako je pouk osemletke v Hrpeljah tudi v improvizirani učilnici, preurejeni iz ene izmed obeh sejnih dvoran. NOVE PERSPEKTIVE V GOSPODARSTVU Prihodnje leto bodo začeli graditi v Jazerini pri Obrovu industrijsko opekarno, izdelujejo pa že tudi načrte za gradnjo industrijske apnenice v I'cdgorju. Podjetje Istra-Benz iz Kopra bo v kratkem pričelo graditi o!i novem avtobusnem postajališču v Kozini bencinsko črpalko in mehanično servisno delavnico. Planinsko društvo v Kopru proučuje načrt povečanja Tumove koče na Slavniku. Podjetje Intereuropa v Kopru bo v bližini železniške postaje v Kozini zgradilo svoja skladišča in ustanovilo samostojen obrat. Predvidena je gradnja bifejev na obmejnem bloku v Krvavem potoku in na avtobusnem postajališču. Uprava carine in TOS nameravata za svoje uslužbence in delavce graditi stanovanjske bloke. Preomejen je časopisni prostor, da bi mogli izčrpno opisati gospodarski položaj občine Ilrpelje, ki si vztrajno prizadeva, da bi usmerjevala svojo ekonomsko In kulturno politiko v napredne cilje in razvoj koprskega okraja, katerega sestavni del je. Vsekakor moramo ugotoviti, da je bilo v zadnjih treh letih kljub pomanjkanju finančnih sredstev veliko opravljenega in če se bo občina razvijala v prihodnje s še pospešenim tempom, ne bo več možno čez leta govoriti o pasivnosti tega področja. J. Z. Steklopihae v hrpeljskem obratu TOS OJ3ČN5 ZBOR KOPRSKE ZADPvUŽNE POSLOVNE ZVEZE Preteklo soboto so delegati Zadružne poslovne zveze v Kopru na polletnem občnem zboru obravnavali uspehe in neuspehe Poslovne zveze in zadružnih organizacij v preteklem letu in sprejeli program dela za prihodnje leto. Ugotovili so, da je bilo delo Poslovne zveze vse od njene ustanovitve (pred letom in pol) do julija letos usmerjeno predvsem na družbeni sektor in le v manjši meri na zadružni sektor oziroma na kmetijske zadruge. To je tudi razumljivo, če upoštevamo, da je bila njena glavna naloga obnoviti v letu 1958 nad 500 ha sadjarsko-vinogradniških površin na družbenem sektorju, Razen te- ga je Poslovna zveza — razen zadrug — edina posegala v obalnem delu okraja v kmetijsko pro-izvodjo. Prav v tem tiči vzrok, da sprejetih sklepov ni izvršila tako, kakor je bilo zaželeno. V bodoče pa bo Poslovna zveza skrbela in delala predvsem za poiicbe zadrug, ker se bodo družbena posestva v celoti naslonila n;"'. svoje novoustanovljeno združenje in na Zavod za pospeševanje kmetijstva v Škocjanu, ki ima prav tako nalogo skrbeti in usmerjati proizvodnjo kmetijskih posestev. Svojih nalog ni mogla izpolniti deloma tudi zaradi tega, ker še danes ni urejeno njeno gospodarsko in finančno stanje. Ob ustanovitvi je bilo mišljeno, Svet za blagovni promet in turizem ObLO Piran se je na svoji 10. redni letošnji seji izkazal za pobudnika za večji red in snago v občini. Obravnaval je namreč delo tržne inšpekcije, potem pa redigiral še besedilo dveh novih odlokov, katera predlaga v potrdilo ObLO in se tičeta oddajanja lokalov v najem in prispevka za vzdrževanje čistoče, kanalizacije ter javnega vodovoda. V obravnavi dela tržne inšpekcije je bilo najprej podano poročilo tega občinskega organa o svojem delu in ugotovitvah. Iz poročila povzemamo, da je bilo v času obstoja tržne inšpekcije danih 16 prijav zaradi prekoračenja odkupnih cen, zaradi prodaje zdravju škodljivih živil in podobno. Večje število prijav je bilo danih tudi ob ugotovitvah, da so v nekaterih trgovskih in mesarskih poslovalnicah prodajali draže kot jim je določilo podjetje, da so prodajalci imeli postranski zaslužek. Tržna inšpekcija je dva primera takih prekrškov prijavila javnemu tožilstvu. Upravi za dohodke pa je prijavila več primerov utaje dejanskega prometa z alkoholnimi pijačami. Med kaznovanimi bosta tudi gostišči »Vojko« iz Pirana in »Lantier« na Belem križu. Dalje je tržna inšpekcija ugotovila, da si Jfcrgovsko podjetje »Prerad« zaračunava dosledno višjo maržo kot podjetje »Delavske zadruge«, tako da so maloprodajne cene v poslovalnicah »Prerada« od 9 do 30 dinarjev višje kot v poslovalnicah »Delavskih zadrug«. (Podjetje »Prerad«, katerega pripadniki so zastopani tudi v Svetu za blagovni promet, je obljubilo, da bo ponovno proučilo vzroke za te razliko in možnosti za izenačenje cen.) Končno je tržna inšpekcija ugotovila, da bi bila njena služba uspešnejša, če bi sodnik za prekrške dajal njenim prijavam prednost pri obravnavanju, ker sicer zaradi zastarelosti sankcije nimajo učinka. Prav tako predlagani odlok o višini prispevka za odvažanje smeti, vzdrževanje snage in kanalizacije in javnih vodovodnih Pip pa skuša po eni strani zagotoviti vsaj osnovna sredstva za kritje izdatkov, ki jih ima Uprava komunalnih dejavnosti v zve- zi s tem, po drugi strani pa bo prispeval k povečanju čistoče in reda v Piranu, Portorožu, Fijesi in Strunjanu, Tako bodo vsa stanovanjska poslopja v teh krajih morala nabaviti zadostno število tipiziranih Pločevinastih posod za smeti, za katerih odvoz bo skrbela UKD. Uvedli bodo tudi redni mesečni prispevek za odvoz smeti, ki se bo računal po kvadratnem metru za privatna stanovanja po 1 din, za poslovne prostore pa po 3 din. Kmetje, ki bodo imeli lastne gnojne jame, bodo seveda tega prispevka oproščeni. Uveden'bo tudi prispevek za vzdrževanje čistoče na javnih prostorih. Tega bodo plačevala avtobusna podjetja, branjevci in drugi, ki uporabljajo javne prostore in povzročajo njih onesnaženje. Končno bo z odlokom urejeno tudi vprašanje prispevka oziroma odškodnine za uporabo vode iz javnih pip in za kanalizacijo. Jule S sprejema za Dan JLA v Kopru, ki ga je priredil podpolkovnik Dušan Kneževič (stoji na levi) v hotelu »Triglav«. V sredi stojita odlikovana mladinca predvojaške vzgoje Edvard Šav in Peter Škrbič poleg predsednika ObLO Koper Mirana Bertoka (drugi z leve) Prav s koledarskim nastopom zime me je obiskal znanec, ki je bil letošnje poletje prvikrat v našem Portorožu. Bil je navdušen in od takrat prihaja vsak mesec vsaj eno nedeljo — vsekakor vsakokrat manj navdušen. Preteklo nedeljo me Je poiskal na domu in me pograbit s seboj z nič preveč prijetnim povabilom: »Pojdi z menoj, če si upaš, da bova skupaj videla, kako je s tvojim prijetnim Portorožem!« Samo poldrugo uro sva kolovratila po cestah, pa sem jih moral slišali toliko, da bi polovica »Jadrana« ne zadostovala, če bi hotel zapisati vse. Naj navedem zato samo »glavne«: Najprej je zahteval, naj mu pojasnim, zakaj imamo v Portorožu asfaltirane ceste, »ko je lo vendar brez potrebe, saj se ne vidijo iz blata«. Povedal sem, da je to samo po zadnjem dežju, pa je zlobno vprašal, če sem prepričan, da je bil to zadnji dež. Po njegovem ne bo bolje, dokler ne bodo asfaltirane tudi stranske ceste, ki vodijo na glavno, dokler ne bo urejen sistem odtočnih kanalov in dokler ne bo Uprava komunalnih dejavnosti imela lastnega brizgalnega avtomobila in dobro organizirane službe čiščenja cest po neurjih. Prepričeval sem ga, da bo do prihodnje sezone večina teh stvari urejena, pa ni bil zadovoljen. »Prvič ne verjamem, da bo vse tako. kot praviš; saj si mi tudi poleti obljubljal, kaj boste šc vse storili letos, zdaj pa ni nikjer nič; drugič pa se menda ne zavedate, da mora letovišče, če naj ima pravico uživati mednarodni sloves, nuditi tudi v mrtvi sezoni vsaj tako sliko kot drugi, neletovtški kraji, ne pa da daje vtis popolnoma pozabljenega kraja. Verjemi mi, da bo marsikateri teh gostov, ki jih navsezadnje tudi v zimskem času pri vas ni malo, poleti pomislil, če naj gre na letovanje morda v Portorož — in si bo premislil! Sploh vas pa ne razumem; poleti si pripovedoval, kako si razbijate glavo, da bi našli način pritegnitev gostov v Portorož tudi v iz-vensezonskem času, skratka, kako bi dosegli podaljšanje sezone preko vsega leta, dejansko pa ne znate izkoristiti niti idealne priložnosti, da bi napravili Portorož za priljubljen cilj nedeljskih izletnikov iz Trsta. Saj jih je vendar na tisoče in tisoče — a kje se ustavijo, kam gredo? V tako pustem kraju, kot se zdi Portorož v teh mesecih., se prav gotovo ne bodo radi ustavljali. Ko bi se vsaj videlo, da pripravljate kaj novega za prihodnjo sezono!« Omenil sem mu tistih 300 milijonov odobrenih posojil in kaj je predvideno, da bo urejeno in zgrajeno z njimi, pa je dejal: »Vse prav lepo: odlično bo, kadar bo to gotovo. Toda, kaj vraga, čakate? Saj to so vendar ogromna dola in ne bodo gotova v enem ali dveh mesecih. Ali bo Portorož spet ves razrit v sezoni? Nikar se ne zanašajte na to, da jc še mnogo časa. Kaj pa, če bo nagajalo vreme? Ali če nastopi kakšna druga nepredvidena ovira? Saj verjamem, da Je mogoče kdaj tudi pritisniti in z nadurnim delom nadoknaditi zamu- jeno — toda zakaj bi morali na ta način vedno znova podražiti vsako investicijo?« »Imaš prav. Ce se spomnim letošnje pomladi, ko so se vsi počitniški domovi istočasno spomnili raznih gradbenih del, je vladalo velikansko pomanjkanje delovne sile. Prav lahko se nam zgodi, da bomo imeli vse — denar, material, stroje in lepo vreme, le ljudi, ki bi delali, ne bo dovolj, pa bomo mimogrede zaostali za kakšen teden ali tudi več. — Toda, da ne boš samo zabavljal, povej tudi kakšen konstruktiven predlog, če ga imaš!« »Saj sem te opozoril že na marsikaj pametnega, če si me le razumel in boš znal dopovedati tistim, ki o tem odločajo, Povem ti pa lahko še marsikaj. Na primer tole: Cesto oziroma pločnik vzdolž kopališkega zidu ste kar lepo razširili. Potrebno pa Je, da lepše zalijete z asfaltom ves pločnik, Pa še nekaj: vzdolž kopališkega zidu bi na tistih mestih, kjer je drevje in grmovje bolj redko, lahko postavili med zid in pločnik lične zidane ali leseno kioske, ki bi lahko posebno v sezoni odlično služili kot prodajalnice sadja, sladoleda, spominkov, tobačnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, cvetic in morda še česa drugega, istočasno pa bi poživili ta del Portoroža, Saj si videl posebno ob letošnjih oslovskih dirkah, kako jc manjkalo vsega tega, Dalje .. .« O tem, kaj ml je prijatelj še povedal, pa kdaj drugič Jule da se ji bodo pripojili razni predelovalni in drugi obrati, ki so tesno navezani na kmetijsko proizvodnjo in ki bi ji omogočili nemoteno izpolnjevati prevzete naloge, vendar se je zgodilo, da so izostali gospodarsko najmočnejši obrati. Zato so na polletnem občnem zboru sklenili izvršiti notranjo reorganizacijo, tako da bo Poslovna zveza, razen svoje upravne dejavnosti, opravljala tudi gospodarsko dejavnost. Posamezne dejavnosti bodo kot zaključena celota tvorile nov obrat, ki se bo ukvarjal z naslednjimi dejavnostmi: kmetijsko pospeševalno, strojno-traktorsko, remontno-me-hanično, s kmetijskimi pridelki, s trgovino s stroji in nadomestnimi deli. semeni in umetnimi gnojili ter s sadjarsko-vinograd-niško dejavnostjo. Priključen bo tudi »Zadružni servis«, ki ne bo posloval kot samostojen obrat, samostojni pa ostanejo »Mlekarna« Dekani, embalažni in gozdarski obrat. Plan dela za prihodnje leto je vsklajen z osnovnimi načeli, ki jih predvideva okrajni družbeni plan, izdelan na osnovi analize Okrajne trgovinske zbornice. Na program dela, ki je zelo obširen, se bomo še vrnili. Poudariti pa moramo razveseljivo dejstvo, da se v bistvu razlikuje od programov v prejšnjih letih v tem, da je podrobno razdeljena blagovna proizvodnja po občinah in zadrugah ne samo količinsko, temveč tudi po posameznih kulturah. V prejšnjih letih namreč niso imele niti občine niti zadruge izdelanih programov, ker ni bilo za to nobenega organizatorja, niti nobene zadolžitve. Izpolnitev tega programa pa je odvisna predvsem od pravilne porazdelitve dela v vsaki posamezni zadrugi. V programu je predvideno povečanje pridelkov ne samo na enoto površine, temveč predvsem tistih kultur, ki so tesno povezane na povpraševanje trga, na podnebne in talne razmere. Torej na kulture, ki jim je zagotovljeno tržišče, tako domače kot inozemsko. r u V PIRANU Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem, katerega predlaga Svet v odobritev občinskemu ljudskemu odboru, ima namen vnesti red in načrtnost v sedanje neorganizirano in največkrat neprimerno oddajanje lokalov v najem, po drugi strani pa hoče zainteresirati lastnike in upravitelje poslopij, oziroma zagotoviti možnosti, da se usposobi za poslovne prostore veliko število sedaj zapuščenih prostorov, pa drugi strani pa, da se sprostijo za stanovanja tisti prostori, ki bolje ustrezajo stanovanjskim kakor pa poslovnim potrebam. Člani Socialistične zveze! Berite in širite »SLOVENSKI JADRAN«! NOGOMET POSTOJNA — GARNIZIJA JLA 4:1 (3:0) V nedeljo je bila nogometna tekma med enajstoricama domačega nogometnega kluba in gar-nizije JLA, Zmagali so Postojn-čani M SE PRIPOROČA CENJENIM NAROČNIKOM TER JIM ZAGOTAVLJA, DA BO TUDI V BODOČE POSLOVALO PO NAJNIŽJIH CENAH VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE ŽELI SREČNO NOVO LETO! / kolektiv INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA ELEKTROZVEZE OBRAT III. sežana vošči vsem delovnim kolektivom Jugoslavije srečno novo leto 1959 z željo, da bi imeli pri svojem delu mnogo gospodarskih uspehov! POŠILJA NOVOLETNA VOŠČILA VSEM CLANOM-KMETOVALCEM TER JIM ŽELI SREČE IN USPEHOV GOSTINSKO PODJETJE » « SE PRIPOROČA CENJENIM GOSTOM TER JIM ZELI SREČE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1959 DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ori-e or. ZELI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE SREČNO NOVO LETO! 00 □ 00 Z RAJONI : SEŽANA, POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA, PODGRAD, PIVKA, KOZINA IN DIVAČA ŽELI USPEHOV POLNO NOVO LETO 1959 VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE VSO GROSISTICNO MREŽO OPOZARJAMO NA NAŠE SOLIDNE IZDELKE BOMBAŽNIH IN STANICNIH TKANIN. IZDELUJEMO SUROVE, ENOBARVNE, KARO IN PROGASTE TKANINE ZA MOŠKO IN ŽENSKO PERILO KONFEKCIJE NAJ SE ZA VEČJA NAROČILA OBRAČAJO DIREKTNO NA komercialni oddelek v ajdovščini — telefon št. 17 OZIROMA NA NAŠEGA ZASTOPNIKA NUDIMO NIZKE CENE IN SOLIDNO POSTREŽBO KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA »PKIMOIJE« Ajdovščina OPRAVLJA VSE VRSTE GRADENJ Z VSEMI V TO STROKO SPADAJOClMI OBRTNIŠKIMI DELI SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH.CENAH NOVOLETNA VOŠČILA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM PP PP H H O SSOPEČl Vabi na SILVESTROVANJE IGRALA HO PRIZNANA GODBA Vsem ccnjenim gostom vošči SREČNO NOVO LETO! HOTEL IS T R A I5 0 K T O K O Ž pošilja iskrena novoletna voščila vsem obiskovalcem slovenske Istre "m && i §lpi CÖ fei] o NN < •o o 'rt > Si 'ž o rt > CJ ji O o ftu a rt cj rt £ CD • i-t in r* > ¡s) t > G, f==t m t/i. — '/i O -rp o n ™ n rt i o C < •-s H W 1-5 Q O P-, o 71 rt o 3 .i o C -M 0-, Cd W PH O < M O w M CO > > O H O w -• rt < £ K H H O) i-i t« ÖJ3 ji s m >v> S 2 o S-S d) t-4 .—l c o > M o > C VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM JUGOSLAVIJE SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1959 ŽELI import ~ expoe*É H K Q O Z H £< O C* 'Ji ¡¡¡5 < tí H O H ¡> AUTOCOMMERCE KOPE SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI KOLEKTIV Priporočamo Vam tudi v novem letu nakup avtomobilov znamke MERCEDES-BENZ in motornih koles TOMOS ter rezervnih delov in gum -jir Servisne usluge in popravila v avtomehanični delavnici in pralnici avtomobilov Nabavo goriva in maziva na črpalni postaji iz Gostinske usluge v okrepčevalnici Poslužujte se našega konsignacjiskega skladišča avtogum MI-CHELIN in batov tovarne KOLBENSC H MID T ZA VAŠE ZAUPANJE V PRETEKLEM LETU SE VAM NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO KOLE KT I V OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA — IZOLA — obvešča, da opravlja solidno vsa gradbena, mizar slikarska, pleskarska, kleparska in vodnoinstal terska dela po konkurenčnih cenah — Vsem poslovnim prijateljem in naročnikom vošči srečno novo leto! VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO L/ ftt Telefon 40-21 — Brzojav ELK O Maribor AVTOTURISTIČNO PODJETJE 00 - __K / X & (S) P Zeli v novem letu 1959 vsemu prebivalstvu naše domovine sreče in blagostanja! priporoča se za naročila vsakovrstnih popravil na motornih vozilih , opravlja potniški in tovorni promet po vsej državi ter inozemstvu MNOGO SREČE IN BLAGOSTANJA V LETU 1959 VSEM GRADITELJEM BOLJŠE PRIHODNOSTI! BI i J \J tj IN POSOJILNICA S PODRUŽNICAMI V ILIRSKI BISTRICI, POSTOJNI IN SEŽANI ŽELI NADALJNJEGA NAPREDKA VSEM ZADRUŽNIM ORGANIZACIJAM, ZADRUŽNIKOM IN KMETOVALCEM V LETU 1959! r t