Sil i 03. V Trstu, t sredo 34. decembra 1884. ss&s; Te8aj IX Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •v i a . 'EDINOST« 2 krat na teden vaako »rada In »akata o poiudne. Cena za v«e lato je O pld., xa polu leta 3 gid., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne Številke ** dobivajo pri orravniitvu in ▼ trafikah v Trat« pn S kr.t v fiarlol in v Ajdavičial po 9 kr. — Aaročntnt, reklamacije in inaerata prejema OpravalStva, vla Terreata, »Nava tiskarna*. w "l •• pošiljajo UrsiBiitva »¥la T»rre.it». »Nuova Tipografla;* veak mora biti rrankiran. Rokoplai o»ez po««bne vrodnoeti na vračajo. - /nteratt (razne vrnte nasna-»i a in poslanice) ae zaračunijo po pogodbi - prav cenć; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami n« plačuje za vnako beeedo 2 kr Našim prijateljem! Zopet je za nami eno leto Častnega boja za pravico našega naroda, z novim letom začne naš list io. leto svojega ži-venja in reči se mora, da je v tem Času prebil mnogo težav, pri vseh teh teži-vah pa vedno boljše napredoval, tako sicer, da denes zavzima gotovo jako Častno mesto mej slov. novinarstvom. Iz neznatnega lističa postal je denes tudi od nemških in ital. listov pripoznan dvakrat,, v tednu izhajajoč, svoje narodno stališče odločno braneč in narodno zavest (»osebno mej Primorskimi Slovani širjajoČ ist. Časi ko vsakdan resnejši, posebno pa tukaj na Primorskem. Boj za naš narodni obstanek postaje z vsakim dnevom te-zavnejši in ozbiljnejši, kajti naši sovražniki so opazili, da se mej nami vendar le utrjuje narodna zavest in zato se boje, da utegno zgubiti svoje gospodarstvo nad nami. Zato pa je njih odpor na naše pravične zahteve vsak dan huiši. Ti naši sovražniki tudi dobro vedo, da je naš list en glavnih Činiteljev pravičnega boja proti njihovemu neopravičenemu gospodarstvu, zato pa ima toliko težavnejši položaj in potrebuje ter je tudi vreden toliko veče podpore od vseh slovenskih rodoljubov. Zelja naša je bila, da bi bil naš list uze dosedaj dospel do tega. da bi trikrat na teden izhajal; ta želja je v nas še vedno živa, in se sčasoma tudi vresniči. toda previdnost nam ukazuje, da se v •tem obziru ne smemo prenagliti. Uprav iz tega obzira pa, da bi naš list še močnejši in odločnejši postal, priporočamo ga vsem slovenskim rodoliubom, da ga z novim letom še zdatnejše podpirajo, nego so ga dosedaj. Naša naloga je težavna, v domačem taboru ena najtežavnejših, to vidi vsak, kedor Čita poročila o tržaških vsakdanjih dogodkih. — Naš list bode po novem letu, kolikor mogoče, svojim čitateljem postrezal še z bolišimi članki, nego letos, skrbel bode za zani-. miv in podučliiv listek, za gospodarske in trgovske Članke in poročila in za tržaške novosti in bode se sploh v tem obziru oziral na vse slovenske dele in tudi na Slovanstvo sploh. Trudil se bode. »da postane še zanimivejši in kor stnejši nego .je bil letos. Kadar se bodo torej te praznike naši domačini in rodoljubi zbirali okolo domaČe mize, naj ne pozabilo naše »Edinosti«, ki je postala uže v mar-sikakej hiši zvesta tovarŠica. PODLISTEK. Božič. črtica o običajih tri. okolice. Spisal Levili. Po veselem jesenskem času nastopi zima. V61o listje pada drugo za drugim z dreves, katera potein žalostno štrlč S roti nebu ter pričakujejo spomladanskih ni. Vsa narava pe zavije v turobno obleko, vse napoltiuje človeka žalostjo, ko zima nastopa. Craet ni in bolehni starec zre žalostno iz postelje, kajti srce mu pravi, da mu bode zapustiti t0 dolino solza in se preseliti v l»oljše živenje. In res, zima spremi marsikaterega pod mrzlo gomilo! Kako neveselo pohaja kmetič po opustošenih poljih! glavo ima povešeno, pod nogo mu Škriplje suhi sneg. ob cesti skačejo polu-smrzli vrabci ter čivkajo in iščejo zrnice, da Bi utolaže lačni želodček. Le v zakur-njenej kmetskej sobi je Še živahnost doma: tu se pletp, rezlja, ropota s kolovratom, smeje kakei smešnej pripovedki, katero ta ali oni izusti, ali tudi tu ni one živosti in radosti, kakor po leti t»redi rumenega žita. Ce ie vzdigneš obraz, zazreš ledsne sveče, ki mole z strehe, ter ako duri le malko otvoriš, puhne ti v sobo mrzla sapa. ki ti koj nese roko pred usta, da vanjo huhaš ali k peči, da si jo ogreješ. Vse drugače je živenje po zimi v mestu. Namesti one naravne tišine in otrpnelosti, nahajaš tu več živahnosti. V Rodoljubi naj se naročajo sami, ali tudi na druge svoje znance in prijatelje vplivajo, da postanejo pri;atehi in podporniki našega lista. Pri tej priliki pa naj tudi tisti naši stari naročniki ne pozabijo na nas, ki so nam še kaj dolžni, kajti se starim letom prijatelji vse staro poravnajo mej seboj. »Edinost« slane za vse leto f. 6, za pol leta i. 3, za Četrt leta i. 1.5o za 1 mesec 5o soldov. Uredništvo in (Jpravnlšivo. Narodnost in država, (Dalje.) Pojmu «narod» stoji na strani narodna država. Ali nobena taka narodna država se ni mogla ustanoviti brez vsaj nekaterih tujih elementov, kakor smo uže omenili; tako ima Francija, akoprem narodno uprav centralizujoča država, svoje Italijane v Korziki, Španija ima svoje Baske, Italija ima svoje Skipetarske in Slovanske jezične otoke, Ruska ima svoje Frize, Gste, Lete in razne druge ostanke starih ljudstev. Pri vsem pa so vse te države eminentno narodne države, V resnici torej narodne drŽave ostanejo vsejedno take, ako tudi imajo v sebi kake državnej narodnosti neenake odlomke drugih ljudstev, ali v teoriji je taka država vedno bolj narodna, kolikor bolj se jej posreći, da več takih tujih narodnosti v njej skupljenih izjednači z državno narodnostjo. Kolikor hitrejše in boljše so zgodi tako zjednačenje, toliko boljše za državo, ker ona v tem postane trdnejša in pripravneiša za napredek. Do take stopinje je dospelo uže mnogo držav; država na tej stopinji podobna je krepkemu mladeniču z natančno izraženim lepo razsvetljenih blestečih dvoranah se vrti par za parom; kavarne, polne tabač-nega dima, prepolne so tu. Vendar pa si vsako miroljubeče bitje rajše išče, ali vsaj želi one naivne priproste sreče v kmetskej koči. Tu je zadovoljnost doma, ako le ni domačih prepirov ali prevelicega pomanjkanja. Kder je družina zadovoljna z malim, akoprem trdo dela, tuje tudi pravo veselje doma Quello 6 vero gioire, Ghe nasce da virtu dopo il soffrire ; pravi laški pesnik. Ali, kakor nobena reč na svetu večno ne traje, tudi zima kmalu premine, smehljajoče spomladansko solnce izvabi človeka iz njegovega prebivališča in ga navdaj« veseljem in upom. V dolgotrajnem zimskem času na-pravlja kmet, ki se zgoli z obdelovanjem lastnega polja bavi, doma razne stvari in orodje. V triaškej okolici, zlasti vspodujej, kder bi se prebivalec več meščanom nego kmetom mogel zvati, vse je drugače, zgoli s kmetijstvom se baviti je tu skoraj nemogoče, ker obširnih km tij manjka, iskati se mora zaslužka drugje: zato tudi njegovi običaji in Šege tem b >lj ginejo. Ona preprostot, koja je pri naših prednikih to liko v čislu bila, pojemlje. Z niraj bolj se oddaljujemo od starih navad in šjg, n*» držimo se več tako trduo, kakor drugod po Slovenskem, lepih starih Šeg, ampak delamo bolj po »modi«. Ves dolgi zimski čas torej prebije triiŠki okoličan več v mestu in na delu, nego doma. Potreba ga v to sili in tej se ne moremo ustavljati; potreba ga žen** od hiše, da ne more v tej uživati zlateg i miru v zimskem času. Ves utrujen ol značajem, odločno voljo in moško zavednostjo. Nekemu mogočnemu nagibu sledć je torej neka glavna naloga narodnih držav, da se tuje v državi vtopi v lastnej narodnosti in to prizadetje jo do neke meje celo opravičeno; ali zopet le do neke meje, kajti kakor hitro gre čez oni tir, kateri je kakej dalavi predpisan po naravi, potem postane talco prizadevanje tlačenje in nasiktvo. (Zapazimo si dobro ! Ured.). Prizadevanja narodnega izjednačenja pa ne nahajamo le pri enih ljudstvih in državah, ono se kaže pri raznih ljudstvih in državah, mi ga moremo opazovati tako dobro v republiki, kakor v absolutnej državi. Vse državne oblike se vjemajo z narodnostno podlago, kar je dokaz, da predstavlja narodna država najbolj razvito politično stanje, da najbolj odgovarja zgodovinskemu zakonu, in to za dolgo Časa, ker prav težko tako hitro kaka druga državotvorna ideja izpodrine narodno idejo. Izjemoma more tudi Se v sedanjih Caslh naroJuuatul «akuu kakor se je to zgodilo v severnej Ameriki; ali to so razmere, katere se dobro ne dajo primerjati Evropskim raz merom. Ako smo torej našli v popolnoma narodnoj državi najpopolnejšo formo države, katera odgovarja naj-večej krepkosti, ne smemo pozabiti, da pri vsem tem imamo v Evropi še mnogo državnih organizmov manjše popolnosti, ki polagoma vodijo od čisto narodne do narodno mešane države. Prav čisto narodna država, brez vsake primeša ve, nahaja se le v teo- teŠkega dela želi si na večer počitka in ne more z drugimi se veseliti. Samo nedelja mu preostaje; to pa, ialibog, spro vede mnogokrat tudi od doma v kakej pivnici. Vidno je, da se čaBi preminjajo, ter mi z njimi, kajti vsako leto manj ve selo pričakujemo preveselih božičnih praznikov. Kakor zvezda na oblačnem nebesnem oboku prikaže se v ždujočem trd«m xtcu sitem času veseli Božič: srce se rade st/ človeku, ko misli na ta svetek. Oaudete i* Domino semper: iterum, di$o, gaudete, pravi sv. Pavel: veseli se, o kristijan i ti tega imenitnega prazuika, veseli se ga iz srca! kaj bi veddo žaloval in tožil, saj nič ne pomaga, srčno upaj in srečen bodeŠl Kaj bi govorili o pomenu tega praznika, kadar vsakemu še kaj vernemu kri-stijanu srce radosti utiipljej saj je vsakemu znano, da tedaj obhajamo rojstvo našega Zveličarja, kateri nas j s obiskal. da razsvetli te, kateri v tmini in smrtnej senci sede, da ravna naše noge na pot miru (Luk.). Pomislimo le na veselo zvonenja, ki se ta dan doneče razlega po hribih in dolinah ter vabi vernega Slovenc* v božji hram. Ni. rekel bi. praznika, ki bi tako v srce segal, kakor prav ta. Drugačne je živenje ni kmetih in d-ugačno po m*stih; tam se nepopačeno umetsko ljudstvo, v katerem jo verski Čut trdnejše zasajen, m'iogo več raduje praznika, nesio mestni prebivalec. Kako živo se raduj i naš kmet in veseli Božičal V«s advent se skrbno pripravlja, da ga dostojno praznuje. Tuli mej okoličanskimi prebi-valci živi š^ lepa navala, da se, zlasti v nedeljah, po op-avljenej večernej molitvi kaki lepa pesnici zipoje. Veselo ti doni riji, kakor smo užo videli. Ali kolikor več je v kakej državi tujih elementov, toliko bolj zgubi država svoj narodni značaj, toliko bolj trpi nje notranja krepkost. To je posebno v takih državah, v katerih so taki tuji elementi uže tako močni, da se ne dajo več jezično zjednačiti z glavno narodnostjo; take države se niti ne morejo več imenovati narodne, ampak so mešane države. Ali tudi v tem obziru je mnogo razločkov. Od romanskih narodov, ki so v narodnem obziru najpopolnejše organizovane, pa do Turškega, ki je dr2avno na najnižjej stopinji, ker tam vlada zginijiva manjšina Osmanljijev nad ogromno večino drugih v Turškej spojenih narodov, je vmes vse polno državnih organizacij, katere manj ali več odgovarjajo narodnostnemu načelu. Ako pa ima skoraj vsaka država le odlomke tujih narodnosti v sebi, ki se ne dajo tako hitro zjednačiti z državno narodnost jo, poznamo tudi take mešane države, v katerih so po tri na-nndnnsti j*rlnal/A mn^np. t.nko eio*"* da po nikakem ni mogoče, da bi druga drugo podjarmile. V takih državah ima naravno eden teh narodov vodilno nalogo. Taka država je Švica, v ka-terej živć Francozi, Italijani in Nemci; vsi ti trije narodi so v Švici popolnoma enakopravni, pri vsem tem pa imajo Nemci neko prvenstvo. Ali Švica je, akoprem mešana, pri vsem skoraj tako trdna na znotraj in zunaj, kakor čisto narodna država. A temu je uzrok posebno to, ker vse te švicarske narodnosti so odlomki eminentno kulturnih ljudstev, katerih jeziki so svetovni in se jih torej mora to lepo petje na uho. ako kak večer v vasi postojiš in poslu&aš, nehote ti prihajajo na misel stari srečni časi. Kano v jutro se napravi spodnji okoličan v mesto in na delo grede, stopi prej v cerkev, da tam prisustvuje pri zomicah, zato vidiš v temnem jutru svetilke, ki se s hriba proti oddaljenej cerkvi poiničejo, ter čuješ glasno pomenjkovanje v doma-$ib zadevah. Ni ti Žal, ako sam stopiš z okoličanom v razsvetljeno cerkev, kder željno poslušaš lepo ubrano petje, spremljano od glasno donečih orgelj: vse Mariji na čist. Ko nastopi predbožični dan. tedaj je vse prav zgo taj na nogah; moški se na-pravijajo v tirno cerkev in potem na delo, Ženske prav tako; le dekla, ali stara mati ostane doma, ako so otroci še majhni, da jih varuje, če pa so odrasli, vstanejo i oni ter gredo k maši. Potem pa vsi skrbno pospravljajo in prirejajo, kar je potrebno za drugi dan. Ženske v spodnjej okolici, perice, spravljaj« opravo, perilo, v pletenice (»plenjerje«) ter ga nose v mesto, da dobe denar, 8 katerim nakupijo kaj boljšega za prihodnji veliki svetek; mladice delajo enako, da si vkupe kak nov trak, ruto aii česa di uzega ; hlapec (ako je pri hiši), najeti mož, starejši sin, ali sam hišni gospodar, napoti se v bliž iji poluizsekaui »boršu, da tam izkoplje in domov pripelje Čok, kateri mora na večer za ognjem čepeti v spomin na prednik«1, ki so to v večjej m^ri in vese-lejše delali nego njih potomci. Tak Čok fali »čopo«) zove tržaški okoličan »božič«; naj vsij ta spominja na stare čase, ko je v okoličau h še vladala blaginja in iobro-stanje. V aj mlajši rod postaje ziniro# učiti ter se jih tudi rad uči vsak omikanejSi Švicar, ker torej niso neke sumnosti in nevoSljivosti mej temi narodi. — Tudi je mej vsemi Svičarji skupna državna misel močnejša ed strogo narodne ideje, Švicar sicer zelo ceni svoj materin jezik, ali no misli nikoli na spojenje z ono državo, v katerej je enega ali druzega narodnost državna narodnost, ako bi to bilo, onda^bi bila Švica uže davno razpadla. Švica ima v tem obziru svoje skušnje. Leta 1789. je bila francoska prekueija vzela v svoj vrtinec francoski dal Švice, to ^bi bilo kmalo Švico uničilo; — ali Švicarji so si to dobro zapomnili in leta 1870, ko je bila vojna mej Nemci in Francozi, niso se ne Švicarski Francozje navdu-šali za Francoze, ne nemSki za Nemce. Iz tega so vidi, kako močna more postati državna ideja tudi v mešanej državi. Pozabiti pa ne smemo, da v tako svrho je treba tudi dobrih zakonov in pametno vlade. — Prav tako podučljiva v tein obziru je sestava Belgijske drŽave. V omonjenej državi so spojeni romanski Valoni z germanskimi Flaminci. Zadnji so bili dolgo časa v uporu proti prvim, a nazadnje ste si obe narodnosti sporazumeli in živiti zdaj popolnoma enakopravno v miru v jako srečnej državi. Akoprem pa imajo v Belgiji Flaminci večino, pri vsem tem je francoski jezik (jezik Valonov), torej manjšine, po nekako državni jezik, kajti francoski jezik se rabi v Belgiji v javnem živenji, kar pa ne preti prav nič narodnemu pravu Flamingov, kateri imajo pravico povsod posluževati se svojega jezika. Srečna Belgija je imela mnogo neviht in leta 1848. se je celo mislilo, da jo Francozje sebi podvržejo, ali francoski Valoni sami so odbili neko bando francoskih republikancev, katera jo prestopila Belgijske meje, in Valoni in Flamingi so se zbirali okolo svojega kralja, pametnega in pravičnega Leopolda ter mu ostali udani in zvesti. Sijajnejše pa se ni nikder rešila naloga mešanih držav, nego v Švici in Belgiji. Obe omenjeni drŽavi daj<5 nam po nekakem dokaz, da morejo obstati razven strogo narodnih, tudi še druge oblike držav. čisto narodna država je podobna skali, ali tudi zid se more s človeškim delom napraviti malo manj večji trpin. Ta običaj spominja na oni pri bratih Srhih, kćer tako klado z mnogimi domačimi obredi na ogenj prineso. Srbi pravijo inu »badnjak« (prim. Letopis Ma-tice Slovenske 1880 str. 272 in si.). Ves dan mine v tem pripravljanju, dokler na stopi večer, čas pravega veselja. Ko je skrbna gospodinja po hiši v?e lepo pospravila, očistila in »ofrigala«; ko ni pozabil kak moških dimnik omesti, v se v okajenej hišici svete po st »pokrivače« za lonce in na »škanci5' , daJuj Čista posoda, pride na večer hišni gospodar. Veselje se mu bt zadovoljnem obrazu in raduje se z dru veselega večera. Noč nastopi, v sobi gorč v nekaterih hifiah svetle lučice pri jaslicah, katere so otroci napravili. Za ognjem na nizkem ognjišču tli počasi klada, za ognjem st*di hišni gospodar in otroci okolo njega. Mati se vrti okolo ognja in kuha večerjo, katera je danes, rekel bi, nekako pomenjiva. V vasi se sliši gosto streljanje se samokresi in možnarji v znak veselja. 1.1 kdo nebi se veselil z nepopačenim kmetskim srcem? Ono pozabi tedaj vseh muk in t«»£av, vseh grenkosti, katere je m»elo prebiti i zadovoljno se raduje z družino! Vzemi mu vero in vzameš mu vse. Bonus vir sine Deo nemo est, pravi -uže S-Mieka in brezbožci (atei) trdi Kleo bul — ljudje so, koji nemajo nobenega pojma o resnici, ako ne po lastnih Čutkib, ne spoznajo nobenega druzega bitja razven sebe, niti druzega dobrega razun lastnega ; nobene druge dolžnosti nego proti samemu sebi*. Ali, razrnotrujmo nadalje veselje in radost okoličana v tem večeru. Predno je trden od skale, tak zid more postatil mešana država. Težko je delo takega I zida in čeatokrat se ne posreči. Taka| mešana država je tudi naša Avstrija, katerej je treba v prvej vrsti obračati pozornost naših Čitateljev. Avstrija je narodno mešana država, ali v tem pogledu nema niti para v Evropi. Ona ima proti mejam dele drugih samostalnih narodov (Nemce, Italijane, Ru-munce, Srbe), kakor tudi samostojna ljudstva (Madjare, Čehe, Slovence) v sebi, in vsi ti narodi in deli narodov so močno različni toliko glede jezika in vere, kakor tudi glede omike, politične zrelosti; nič manjša ni razlika glede materijalnega razvitka. V Avstriji imamo celd bogatejša in revnejša ljudstva, v obče pa se more priznati, da je Avstrija od narave ena najboljše obdarjenih držav Evrope in lehko bi bila tudi ena najsrečnejših. Kaže so, kakor, da bi bila Avstrija država vseli srednjeevropskih narodov, država brez naroda, pri vsem tem pa država narodov. Zrno države so dedne nemške dežele, tam je bil sedež dinastije in vlade, katera je najprej kazala značaj vojaškega, tesneje pa birokratičnega absolutizma. Deželni zbori, ki so bili po vseh kronovinah, Sčasoma so zgubili vsako veljavo izimši ogrski drž. zbor. Pod Marijo Terezijo, in za Jožefom II. je Avstrija postala nekoliko močneja centralizajoča država. Uprav narodnega značaja ni imela sicer vlada, ali nemški jezik je bil uradno občevalni jezik v vseh kronovinah, razvon v Dalmaciji in na Primorskem, kder je bil občevalni jezik italijanski, in na Ogerskem, kder so se uradi posluževali latinščine. Uradništvo in vojaštvo je bilo oni mavec, ki je držal skupaj državno poslopje, duhovščina, povsod jako čislana in ljubljena, pa se je malo menila za politiko. Vsi trije glavni stanovi: mradniki, duhovstvo in vojaštvo , spoŠtovaje državno vrhovno oblast, bili so torej glavni stebri države. Na takej podlagi je bilo videti, kakor da je to državno poslopje trdno kakor skala; le dve kronovini sti veljali uže pred letom 1848. za nezanesljivi in ti sti bili Lombardo-Beneška in Galicija, v katerih obeh so bile žive druge čisto narodno aspiracije. Prave nositeljice avstrijske državne ideje so bile od nekdaj nemške in nemško-slovanske dedne kronovine, vojska, plemstvo, uradništvo, razumništvo ia duhovščina. S tem je pisatelj gotovo preveč in premalo povedal; vso drugo je po njem zastopalo državno idejo, le kmet in obrtnik ne; prav za prav pa je bila od nekdaj in bo Avstrija kmetijska država in kmeta jo posebno duhovščina od nekdaj navdušala za državno idejo. Kar torej pisatelj piše o stebrih državne ideje, ni prav jasno, ker ali se umeje samo ob sebi, ali pa je omenjeno na nepravem mestu. (Diilje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Gosposka tborniea državnog* zbora je 19. t. m. sklenola takoj v razpravo vzeti predlogi glede podaljšanja zakona lokalnih železni« in gledć olajšav pri izknjiievanji majhnih dolgov. Vsled tega sta bila še v tej seji sprejeta oba ta dva zakona v drugem in tretjem Čitanji, kakor tudi začasni proračun do konca meseca marcija, nabor novincev v letu 1885, podaljfianje izven-rednih sodeb v Dalmaciji, vsi zakoni, kakor jih je sklenola poslanska zbornica. Potem je grof Taaffe v cesarjevem imenu izrekel, da je diživni zbor do 20. janu-varja odložen. Na Dunaji se še vedno ni polegel strah, kateri je provzročila velika tatvina pri eskomptnej banki, tudi se tragedija Še dalje vrši; v ponedelek se je zopet ustrelil načelnik efektnega oddelka giro in denarničnega društva, Ivan Lukas. Iz začetka se je mislilo, da seje usmrtil, ker je bil razlaljen na časti vsled tega, ker se mu je očitalo, da je zanemarjal svoje dolžnosti ; ali dan danes velja navadno pri denarnih zavodih denar več, nego čast, in tako je tudi tukaj bilo; u2e pri prvem pregledu njegove blagajnice 8« je našlo, da manjka v njej okoli 45.000 gld. Z* Dunajsko noto mesto je vlada ustavila porote, ker so tam začeli rogo-v ili ti anarhisti; ta naredba se predloži prihodnjemu državnemu zboru, da jo potrdi. V Duhovom na Češkem je Matice školska osnovala češko šolo za tamošnje češke otroke, a Duhovska občina se je zoper to pritožila pri upravnem Bodišči, katero je pa prošnjo zavrglo. Hrvatski sabor je sklican na 29. t. m. večerja napravljena, vzame oče v roko molek. koji v poŠte ne j okoličanskej hiši še zrni raj na steni visi, da se po večerji Bogu zahvali; ganjivo »napred« moli ter doRtavi de nekaj očenašev na čast rojstva božjega Sina. Ko od mole, sedejo za mizo ter po-večerjajo. Večerja je ta dan skoraj pri vseh enaka; mej drugim ne sme nocoj manj-^ "a mizi slastno zabeljene trske £ba-polenovka) in neke sorte cvrtja i v ii »fritljit). olčati ne moremo tudi neke lepe - ra-ianja, katero pride na dnevni red prihodnjo spomlad. Pripoveduje se z gotovostjo, aa je ves upor Berkinov in Pivčanov zastonj in da iboste vendar le Keka in Bistrica v TrBt tekli. Zarad te stvari se torej še mnogo črnila porabi. m Toliko novih listov 6e je imelo poroditi te dni, ali porodil je Je »LTmparziale.« zjutrsgžujo majhno izdajo *Un soldo«, to je Jistič, ki velja 1 sold, kat-je v časih sajnl papir ^veljal. Ta listič ima namen, da l>i»d«| vsak dan za zajutrek na prste tipal »Iredentarjem«. Dobra misel; aii baš zato ni znal tržaški lažnjivi reporter v veliko-nemške liste. ■"rt Hv Ivana, dne 22. decembra. — V predzainjej štev. Edinosti se čita v stavku »Nekaj za smeh«, da se je k nam priklatila nova bolezen »Concordia« ali, hvala Bogu, ta bolezen je uže v kali zadušena, le še dveh ali k većemu treh se močno drži, umreti od te bolezni sicer ne utegnejo, aii pokvariti jih utegne tako, da bode sedanji in prihodnji rod s zaničevanjem imenoval te Brankoviče. Ko se Svetoivanci snidemo v kakej krčmi ali drugem zbirališču, ni druzega govora nego od »Zore« in „Cikorje" in drug druzega poprašuje, to se ve da le za Šalo: Si li ti od Zore ali od Ckorje? to se ve. marsikateri nepoiednež pravi: Jaz sem Cikorja, ali to le za to, da kakega unetega narodnjaka malo razdraži, ali predno se razidejo, vselej se bratsko poslove. Okoličani, oklenimo se krepko društva Edinosti, katero je od svojega obstanka z vso silo se trudilo za naše boljše blagostanje, in učimo se prav od naših nasprotnikov hvaležni biti in spoštovati za narod zaslužne može. Oglejte si, okoličani, ulice na nekdanjej kampanjeti, čitali boste samo imena starih italijanskih učenjakov, ali ne bi bolj pristovala imena nekdanjih slovanskih posestnikov, ali za slovanstvo unetih dobrotnikov? Toraj zbudimo se, čitajmo naš list društva Edinosti in tudi italjanski pošteni list Imparziale, katerega lahko našim nasprotnik om večkrat pod nos pokažemo, ko jim krivice očita. Le ko Bi s čitanjem privadimo pripoznavati naše božje in narodne pravice, le tedaj ne bodo imeli naši nasprotniki moči segati v naše pravice. Iv.M.U. Od Malenedelje »podaje Slirike, dne 16. grudna. (Ratne tati). — Draga mi »Edinost«, poročam ti razne in tužne vesti. — Po tukajšnjih, kakor tudi bližnjih sosednjih farah je pobrala spet znana bolezen, difteritika, mnogo otrok, nekaterim roditeljem po dva, tri ali celo vse, tudi odraslih je več za to boleznijo v sosedniej fari sv. Jurij umrlo. — Zadnje dni posebno ljudje bolehajo pri nas na boleznih v grlu. Dne 12. tega meseca pred poludnem je pogorelo 10. posestnikov v Klučarovcih, fare sv. Križa na murskem polji ljutomerskega okraja. Poslopja so večidel do tal pogorela, ogenj je bil grozovit, ker je pihal močen južni veter, bilo je kaj naglo vse v plamenu, ubogim ljudem je razven nekaj živine vse pogorelo, a ni mi znano, je li so bili zavarovani ali ne. Škode je več tisočev gld,, siromaki so veliki, posebno sedaj po zimi ferez strehe, brez živeža za se In živino. Bog jim podeli obilno dobrotnikov; vsekako so usmiljenja vredni. Gospodarji! pazite na ogenj sami, kakor tudi vaši služeči, ker premnogokrat marate skusiti britkih nesreč, pa tedaj je uže prepozno, ker se vse premalo pazi na ogenj na kmetih. Zavarujte svoja poseBtvu, če še niste zavarovani, da ob času nesreče popolnoma na beraško palico ne pridete. Vsega priporočila vredna je vzajemno zavarovalna »Banka Slavija« v Pragi, ona zavaruje pod prav ugodnimi pogoji — (Svoji k svojim). Vreme. — dne 28. min. meseca je palo malo snega, na to je pritisnol hud mraz kake štiri dni, za tem je'prišel močan južni veter, ki še sedaj prevladuje. — Čas je sedaj posebno lep, da malo kdo pomni taoega, ljudje lebko vsako delo opravljajo — Vina HBino srednje dobili, pa nema cene, ker manjka kupcev, dobiva se za 20 gl. polovnjak — cena sadja je poskočila, mašanceljni uže veljajo 16—IS gl. Štertin. slive 16 kr. pšenica 100 kilo 6 gl. jajca7 za 20 kr. purani eden 2 gL novo vino po gostilnah 20 kr. liter seuitertja tudi 16. Br. . . . Domače in razne vesti. Seja mestnega zbora v dan 20. t. ui. je bila — mirna, galerije so bile skoraj popolnoma prazne, ker na dnevnem redu ni bilo nobenega političnega prašanja. Srjo je vodil mestni župan dr. Bazzoni in vdauo zastopal deželnega namestništva načelnik pl. Krekicb. — Po prečitanji zapisnika zadnje seje, prebral 8e je dopis fi iaučnegii vodstva, s katerim se naznanja cesarski sklep, da se pobiranje užit-nine prepušča za leto 1885 zopet roestnej občini proti tetuu, da mesto plati 8C0.000 gl. driavn«*j blagajnici, in tako bo mesto zopet .pri uži t rimi imelo 1 milijon dobička. DovolU se je podem nov kredit v znesku 2300 g4d. za dobrodelne namene. Na vrsto je potein prišel proračun mestne plinar-nice, vtkat- rem -uprava te pl mamice zahteva, naj se plinom cena zniža in dohodki od 325^00 gld. fia 207.000 znižajo. Ali finančni tf^isek se je znižanju ustavljal. Unela se je o tej zadevi dolga razprava pro in contra i nazadnje obveljal predlog svetovalca Veneziana, naj se ta zadeva odloži do časa, ko se predloži računski sklep, — Vzelo se je potem v znanje po-ročilo mestnega naravoslovnega muzeja za leto 1883. Nato se je na predlog šolskega odseka dovolilo, da se voditeljem mestnih ljudskih šol službena doklada všteje v pokojnine in dovolilo se 9996 gld. 85 kr. novega kredita za večjo porabo nabrežin-ske vode. — Nazadnje se je predlagalo, naj se za ponravo mrtvašnice razen uže dovoljenih 12000 gld. dovoli Še 6500 gld. A ta predlog je našel velik upor in pri glasovanji je bilo 15 glasov za dovolitev, in enoliko zoper njo, vsled tega je župan z svojim glasom določi! za dovolitev. — Trey e čitanje mestnega proračuna za leto 1885 se je preložilo na prihodnjo sejo, ki je bila sinoči ■a obitelji za kozami ibo- lelftb se je do včeraj nabralo 11.016 gld. drofflca Ctaambord je podarila 300 gld. dobrodelnemu zalogu v Gorici. Delal, podpornega društva žensk! Oddelek bode imel 17. janu-varja 1885. velik kostumirani ples v gledišču »Fenice«. Najlepši opravljena kra-potica bode dobila o polnoči v dar lep zlat medalijon, njej najbližnja v lepej opravi pa zlat prstan. — Vsakej krasotici bo prosto obleči se v narodno, navadno ali kako drugo izmišljeno obleko. — Moški oddelek pa bode imel veliki ples dne 7. februvarja; na ta ples se povabijo vse tržaške honoracije; in bode »Sokol« s kra-soticami v raznih slovanskih narodnih oblekah plesal Kolo na »odru«. Delajo se uže zdaj priprave za oba plesa, ki utegneta torej biti prav krasna. Galerija tržaškega mestnega Zbora daje vsem tržaškim listom dovolj posla; saj kaj takega se ne vidi in sliši nikder v Avstriji in ne bode dolgo, da se bodo na galeriji in pred mestno palačo bile cele bitke. Najprej so zlorabili galerijo ireden-tarji, ker so kupovali mesarje in nekatere šribarje, da so hodili ploskat rajneemu Hermetu, pozneje Vidakoviču, v novejšem času pa Ha8koviču, a žvižgat Nabergoju. Kakor pa na svetu vsaka stvar le nekoliko časa traje, posebno pa prisiljena, tako se je zgodilo tudi z galerijami mestnega zbora. — Iz tistega mesta, od kder je Iredentarjem V mestnem zboru dosedaj donela kupljena slava, doni zdaj nekupljeno zasramovanje; ali če to le ne »pameti naših Lahonov, bojimo se, da poBtane stvar še veliko resnejša. «L' Indjpendente« in »L' Alabarda« še vedno dražita in slovensko ljudstvo z blatom ometujeta; posebno pa se spravljata ua nekatere slovenske ro ioljuhe, akoprem vse česti vredne osobe, kakor Nabergoj, Inženir Žlvic, Dr. Mandič, ki kakor zdravnik zahaja v naj-ličnejše kroge tržaške, in le druge. Ti možje niso po besedah teh listov Še vredni, da bi črevlje sezuli kakemu Tržaškemu mesarju, katere obe glasili tuk. Labonov vedno pitati se »Signori«. Tudi te dni obsojeoi stari znanci hotela poleg juzuvitske cerkve, to je tisti mesarji, ki so Podujeta hoteli ubiti, so tem listom »gospodje« (Signori). — Ni 11 to več, nego »švindeU. — In taki listi v Trstu nahajajo še vse polno privržencev. Tržaške novosti i Kneginja Darinka črnogorska, vdova poprejšnjega kneza Danila, rodoma Trža-Čanka, prišla je te dni se svojim spremstvom y Trst in se je nastanila v Hotel de la Ville. Kneginja navadno stanuje v Benetkah. Znanega S. Ratkttiia tašča je nekda te dni v nekem podstrešju vsled poma-kanja umrla ; tako vsaj je poročala celo rudeča Salobarda. No in ta mr j. je bogat, pa se šopiri, kakor da » . > iz vseh delalcev napraviti samo , ta mož bi bil pač v prvej vrsti . skrbeti za ubogo glada trpečo taščo, še potem bi so mogel Šopiriti, kakor se je dosedaj vedno šopiril v mestnem zboru. Taki pač niso pravi prijatelji ljudstvu, ali vsaj ne bi imeli biti. Tudi cenejii kruh smo dobili v Trstu. Nek pek v Via Mauonina je začel dajati ves kruh 2 solda pri kilogr. ceneje, nego ga dajo drugi peki. Nttr&t. Te dni se je prigodilo več nesreč. Nekega ubogega C^Žota so na trgu železniške postaje dobili skor.j mrtvega na tleh, ter odnesli v bolnico. — 70 letni fikin Nikolaj Kaloper je še v soboto delal na Lloydovem paruiku »Flora«; kar naglo pa se zgrudi! na tla in umrl. — 66 letnega starca je v nedeljo zvečer v Farnetu burja vrgla na tla in močno poškodovala, nesli so ga v bližno lekarno Uiovičič, kder so mu dali prvo pomoć.— V soboto v noči je nanagloniM umrl uŽe nekaj časa hobehni ud. del. podp. drutJ. l.oreno Tomazovič. Zimolo j* mrtveca p, 'I „d peljal k Sv. Justu. — Nek lesni m.rfetar, Anton C., taval je v nedeljo nekoliko opojen ob bregu del Sale, zgubil je enakotežje ter padel v morje. Slučajno je to vi.i#| nek gospod, kateri je mešetarja na pol zmrzlega po-teguol iz morja. — V ulici »Erta« je nek izvošček povozil In močno poškodoval dva majhna otroka, ki sta se igrala sredi ulice. — V ulici Bosco je nekdo po stopnicah padel in si zlomil roko in pobil glavo in še več manjših nesreč se je zgodilo. Vreme je bilo te doi v Trstu jako ne ugodno, v nedeljo mrzla burja, v ponedelek mrzel dež, čez bližnji Kras pa je pala Še precej debela bela odeja. Nož. Nek italijanski mornar je videl na bregu v novej 1 u k i. kako so se pretepali nekateri f.ikini. čkcči mej nje, tla b| jih pomiril, ali za dar dobi rano z nožem v desno roko, tako sicer, da se zdaj zdravi v bolnici. Policijsko. Zaprl.1 je policija nekega fakina, ker je trgovcu PadovanU razbil okna prodajalnice. — Policija je zaprla mizarja Jožefa G. iz Tolmina, ker se je vrnol v Trst, akoprem je bil od tukaj izgnan. — Zarad enacega pregreška je policija priprla tudi ueko Marijo P. iz Sežane; »dobro uekle. — Dva mlada fakina je po* liclja priprla, ker sta hotela imeti v krčmi pijačo na upanje, pa ker jima je krčmar to odrekel, sta mu razbivala po krčmi in napravila veliko škode. — Zaprla je policija še več drugih nevarnih tatov, ki so se pripravljali na kradho bližnje praznike. Policij a v Trstu ima namreč lepo navado» da takim možakarjem preskrbi čez praznike prosto hrano, tako jim saj ni treba krasti. Izpred sodišča. Obrnjena sta bila te dni zidar Ivan Pakor na 5 in arhitekt Karol Mozetič na 2 tedni zapora in na povračilotroškovpoškoijova:* in v znesku f. 250 zato, ker Bta slabo izvedla in nadzorovala zidanje nove hiše, ki se je podrla še predno je bila pokrita in se nahaja nasproti ubožnici. V pondelek je bil obsojen nek C Pisciutta iz Tret.i na 8 mesecev ječe zarad razžaljeuja Nj. veličanstva. Iz Rojana nam pldejo: Kako slepijo ljudstvo naši Iredentarji, naj Vam bode dokaz ta le dogodek: Mladi dr. Angeli in Mauronerjev Poldo sta bila nedavno pri nekem posestniku v Rojanu, tam je bilo Še več domačih mož. Prišel je govor na društvo »Cikorijo« in miadi Angeli je zagotovil, da ako se osnuje to društvo, 'lobodo okoličani same slovenske šole, Bonina odpravijo, v Trstu pa da se osnuje pri vsakej ljudskej šoli slovenska paralelka. »Mein Liebchen, was willst du noch mehr 1« Naj se gre torej skrit društvo Edinost, Angeli in naš Poldo sama Trst v kratkem poslovenita. — Lepo je to, kaj ne? A tudi resnično je I Okoličani I Sreča vas čaka, Iredentar Angeli Vam jo ponujal Zgrabite hitro f Koga pa? Srečo ali Angeli-ja? Posnemanja vredno. Mlado pevsko društvo »Zora« na Vrdeli je kupilo nekoliko srečk »Narodnega doma«. Bog Živi Zorašel Izžrebanje srečk »Narodnega doma« v Ljubijani bo, kakor je znanot zadnji dan tega leta. Z veseljem Čitamo v raznih slov. časnikih, da zdaj zastopi mnogih občin in društev, in tuui zasebniki imenovane srečke pridno kupujejo. Nujno poživljamo vse narodne občine in rodoljube na Primorskem, da posnemajoč druge, polože svoj obolus na altar domovine 1 Izšel Je II. snopič Simon Gregorčičevih pesni, ki je kakor po obliki in po obsegu veliko krasnejše izvršen od prvega. Knjižica je juko primerna za božična darila. Dobiva se pri gosp. J. Kleinmayerju I Bambergu v Ljubljani po 2 for. Rouoljubl sezite po tej »krasnej knjigi«, da nas potem naš ljubljenec k malu iznenadi z tretjim snopičem. ljubljanska eskomptna \nka je falirala; to vest smo dobili i u: ' — z Dunaja. vtroka na daljnem popotovanji. i "i 'i'i. Amerik. Zeitung« poroča: V C le« 1 u (Ohio) je nodavno našel nek straŽ- . on enajstin zvečer dva otroka, dečka in o«, .ico, ki sta po mestu hodila in se jima je videlo, da sta popolnoma tuja. Nagovoril ju je. ali ni dobil odgovora in k malu je sprevidel, da otroka ne znata angleški. Peljal ju je tora) na policijo, kder je nek nemški stražnik k malu pozvedel, da sta nemške narodnosti. Enajstletna deklica je prav razumno govorila in povedala, da se irne-uuja Suzana Schulz, da ima U let. iu da je deček nje devetletni brat Miha. Prišla sta oba z Ogerskega ter sta od Bremena do Glevelanda popotovala brezi spremstva. Nju mati je uže davno mrtva i nju oče stanuje v Glevelandu. Ko je Šel v Ameriko, ni imel toliko premoženja, da bi ju bil mogel takoj z sabo vzeti, ali nedavno je poslal popotnino in zato sta se odpravila na diilno pot. Na ladiji In v Novem Jorku nista nikogar poznala, ali dobri ljudje so povsod zanja skrbeli ter jima pot kazali. Deklica je k sreči imela pri sebi očetov napis, skrbno v papir zavit in v ruto zavezan. Vrli stražnik je takoj <šel po očeta in ta je ves vesel tekel na policijo. Ganljivo je bilo gle iati. kako so se radovali vsi trije. Po srčnej zahvali policiji odpeljal je oče svoja otroka na svoj dom. Nesreče. Iz Bresta in Cherburga se 20. t. m, poroča, da so v ondotnlh krajib divjali taki viharji, da tacih še nikoli niso opazovali; nesreč se je dosti pripetilo. — Iz Novega Yorka pa je 10. t. m. prišla poslanica, ki poroča, da je 19. t. m. v Broo-klinu pogorelo katoliško sirotišče in v njem zgorelo 35 bolnih dečkov, na katere so pri veli kej zmešnjavi pozabili; pogreša se skupaj 110 dečkov, ven iar se je nadejati, da so mnogi našli zavetje v me3tu. Španski pamik »Garranza«. na poti iz Botterdama v Lizabon, dobil je luknjo, da so ga predzadnji ponedelek ponoči morali zapustiti mornarji, dva čolna sta srečno dospela na angleško zemljo, dva pa sta S6 potopila in Ž njima enajst mornarjev. — Železniški vlak, ki je Sel 22. t. m, zju-traj i/ St. Poltna na Dunaj, zadel je ob petih zjutraj mej snežno vihro pri Eich-grabnu v drug kije nekoliko minut zamudil; pri tej priliki sta bila poškodovana dva ▼oza, ranjf u vozospremnik in dva popotnika. Nov kralj Salomon. Nek policijski komisar v Parizu je nedavno izrekel razsodbo, ki zelo spominja na ono kralja Salomona. Dva soseda sta se namreč tožila zarad neke — papige. Eden je trdil, da mu je papiga ušla in priletela v sosedovo hišo, sosed pa jo je obdržil ter mu je neče nazaj dati; drugi pa je prisegel, da je papiga njegova ter da jo ima uže več let. Sodnik je teduj izrekel to le razsodbo .-Papiga, kije bila pri pravdi tudi pričujoča ter se večkrat oglasila, naj se v sobi iz kletke izpusti, oba pravdarja naj Stopita vsak v drug kot izbe, h kateremu papiga prifrči, temu bode prisojena. Ali papiga ni hotela k nobenemu prifrčati, ampak sedla je modremu sodniku na nos, upiia: »Porednež, ali si uže zajutrkoval ?« ter mu z ostrim klunom nos tako strašno razmesarila. da tacega Se pri nobeuej pravdi ni dobil. Sodnji služabnik je Imel dosti posla, da je papigo odpravil z sodnikovega nosa. Avstrijski preiskovalci Afrike. V malo dneh zapustita gg. dr. Dominik Kammel In profesor dr. Pavličke Trst ter se vkrcata r Aden na Arabskem, od kodar se napotita v Harar v vshodnjej Afriki, da preiščeta okolico tega mesta. Popotnika, Katerima se v Afriki pridruži Še en zdravnik, preskrbena sta z najboljšimi pripomočki za svoje namene. Mnogo učenih mož ju podpira z svetom in dejanjem, in c. k. ministerstvo zunanjih zadev je za-ukazalo konznlarnlm uradom v Egiptu in Adenu, naj ju po moči podpirajo. sadja je šlo te dni mnogo po nespremenjenih cenah. — Petrolje trdno na f. 11, s tedenco da še draže postane. — Domači ;pridelki — itto — les — seno vse to blago bolj zanemarjeno. Borzno poročilo. Borse se je zopet lotila mlahovost, sicer pa je to navadno tako pred prazniki. Za kurze državnih papirjev se pa ni po ni-kukem bati. Dunaj«ka Borsa dne 22. decembra Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 93 kr. Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta .... 5'/# avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin Napoleon..... C. kr. cekini .... 100 državnih mark . 83 104 97 856 293 123 9 5 6') 10 10 05 10 30 75'f, 79 30 152525Z52SZ5B5Z5ZSZ5ZISZ5Z5Z52SZ52S2S2« Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINNA priskrbuje službe svake vrsti u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče, po najugodnijimi pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. 8Z5Z5ZaBZSZ5Z5Z5ZSBSZ5Z5H5ag5ara5ZS Oznanilo. Koncem leta neha veljava borsnih listov, zato pa se p. n. občinstvo opozori j-i r.a naredbe zadevne borsno obisko« vanje. Borso more obiskovati vsak, kedor ni Izključen po postavi (g 5. postave 1. aprila 1875, št. 67) da le ima legitimačni list, katerega morajo pokazati na vsako zahte-venje borsnih organov (borsna pravila). Gleiič na to pa se poživljajo vai oni, kateri bi hoteli obiskovati borso, da si kupijo karte, katere se prodajajo od £7 do 31 decembra v borsnem uradu (pri ravnateljstvu) od 10 1 pol zjutraj do 2 pop. listi veljajo: a) za borsne dite f. 20.—, b) za v<«ft druge firme in osobe f. 12.—. c) za vbe pomočnike naznanjene po borsnih mešetarjih f. 12. — List se glasi na ime dotičnega. Dobe se tudi poluleini listi. I. Osobe ene in isto dite ali firme, ako jih več hodi na borso, plaćao, ako so člani borsne dite, prva le 12 g).. vse nadaljne osobe le 8 gl. na leto. Druge firme pa plačajo za vsacega nadaljnega obiskovalca le 8 gld. Tujci morejo dobiti proste liste za 15 dni ali na morajo plačati f. 6.— vsake 3 me?ce. Borsni meš^tarji uobc ualopnice brezplačno. Ker se je pokazalo, da mnoui obisku-jej) borso, ki niso redno plačali svoj« ustopnine, so se upeljale jako stroge naredbe, in se bode pazilo natanjko, da taki ne pridejo na borso, ki nemujo ustop-nice. Zatorej se priporoča, obiskovalcem borse, da kupijo ustonni'-e o pravem ča>n in ne čakajo na sadnje dni, ker ako jih z novim ietom ne bodo ime i, \aprečili si bodo nslop. Ob enem so proleni gospodje obiskovalci borse, da ne ovirajo pregledovanja ali kon trole, in ako bi jim bilo to tudi sitno • kajti premislijo naj. daje korist vsi h. ako se zapreći n«iup takim, ki ali ne sp^.hjo tija, ali pa niso storili svoje dolžnost. Tist, 15. deeernbra 1884. Vodstvo bor^e Predsednik C. M. Staliti, Vodja C- Chadoux,_Tajmk Bulattl Tržno poročilo. Te dni je bilo mnogo posla, vse trg. hiše so odpošiljale mnoiro blaga na vse kraje; denes pa je uŽe praznični mir. Kava — dobro obrajtana in ima dobro prihodnjost; mej tem ko se sladkor-jem ^re vedno slabše. — Olje vsak d in draže. Največega zanimanja za perice je LUG FENICE kateri nadomestuje pri pranju perila milo* Modo in pepel, ter ne poškoduje ali žge najmanj« tkanina, katere h« ž njim perejo. Občinstvo iiamfl se bode lehko moglo prepričati o velikej koristi in majhnem trošku perila, ako se poslužuje tega luga, kajti prištedilo bodu časa in denar«. Jedina zaloga C. GUARR1NI, mirodilničar ulica S. Sebastiano št. 514. Na drobno pn se prodaja ta lug v drugih mirodilnioah in pro-dajalnieah jontvin, in povsod ■te dobi tudi navod, kako rabiti omenjeni lug. _ KAPITALISTOM! y] Na meji južne Štajerske, i[[pj tik lepe državne oeste, pjj pol ure od železniške no-taje proda [j-| se po jako ugodnih uvctlh " SOO oralov (Joch) krasnega mladega gozda (jelovo, bukovo in hrastovo drevje) tu v pravem smislu besede kapital raste, in brez pretiravanja more se reči, da v malo letih se vložena svota podvostruči. Natančneje pismeno ali ustuieno zve se pri Antonu Kavčid-u v Presradi Heđjimarođna linija N > < . H J 'Si P5 t ifTrsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije -ož jo redno v Novi-Jork In vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in t najboljšo pjstrežbo. 2—2 V NOVl-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik «Qeroaala*, 3400 ton, v 15. dan jenarja Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gli. Vmesni krov 60 |ld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano d' Ant. Poglayen, generalnega agenta. m PIJANSJVOVJi- jah oedravi po desetletne] praksi reelno in vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, s jamstvom TH. KONETZKV, Berlin, Brunnenetrasse 53, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist la trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponarejalcev, zastonj. Sudbahnstation Polt-chach. Najboljši papir za eigaretke 24-36 je pristni LE HOUBLON frjiic, fabrikat Cawlejev in lienrjeT v Parizu ,Spart se pred ponarejanjem. Pristen je ta papir zu eigaretke le, ako nosi vsaki listek znamko ; „LE HOUBLON" in dolnjo zavarovalno marko ter si-. to .rJro. oko l Fac-Simlle de l'Etiguette IT Rut Rtrur« I P*RW I52525252SBSZSZI5252SZS252 5252525Z5Z52J I Častno diplomo: v Zilrichu 1883. Zlato svetinjo: vNizzi in Kremsul884. svipAla (Spklvverke), ki 4-2G0 komadov Bvirajo, brez ali pa s posebnim povdarkom i Wbni5em, zvončki, kitarico, rajskimi glasovi, harpo itd- Sviralne skrinjice (,wpieldosen) od 2—16 komadov; dalje: stala za smodke, švicarske hišice, albumi za slike, pisalna^ priprava, omarice za rokovice, obtežniki, vaze, tabaČnice, milice za moi&kre. steklenice za vino in pivo, atoli itd. Vse na sviranje. Vedno najnovejše in naj-zborniše posebno pripravno za božične darila, priporoča F. H. H ELLER v Brna na Švicarskem. Le kdor naravnoat od nas naroči, dobi pravo blago; ceuilnike s podobami pošiljamo franko. •juoiMJZ "oggi ti | ud« *oe op Bjqui0Aou po i?jiah c;»niAodnn patu apoq es oni®pMJ 'AOiptuj 000 06 Ml«iP9JA 'AopBmon mgdaifeu 001 •E525252525252525i Riunione Adriatica di Sicurta v r«m Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Blavnlea in reaerva druitva dne 31. decembra 1883 Glavnica društva gld. 3,300.000'-- Reservni fond o