Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 91—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in •:	od	6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 14.
V Ljubljani, v sredo dne 21. junija 1911.
Leto I.
Dopolnjen poraz krščanskih socialcev!
Vsi krščansko socialni voditelji propadli. — Klerikalizem smrtno zadet. — Bienerth
demisionira.
Dosedaj je izvoljenih 79 socialistov.
Dopolnjeno je!
Na Dunaju je krščansko socialna stranka ubita. Glavno mesto države se je rešilo sramote, kije morila vse svobodne duhove; smrtno ranjen se valja klerikalui zmaj v prahu in prsi, ki jih je petnajst let tlačila grozna mora srednjeveškega nazadnjaštva, dihajo zopet prosto. Krščansko socialna stranka na Dunaju je uničena — to je zarja novega dneva, prva ura novega življenja v tej zatemneli, popačeni, zbegani državi.
Slavnejša je zmaga na Dunaju, nego je mogel upati največji optimist. Korupcija, ki se je pretakala po žilah krščansko socialne stranke, da se je njeno telo pokrivalo boljinbolj s smrdljivimi abscesi, je pač morala omajati železno disciplino, s katero se je črna armada poldrugo desetletje bahala in bilo je pričakovati, da bodo njegovi letošnji boji težji od prejšnjih ter da zapusti nekoliko mrličev na bojišču. Ali kdo bi se bil drznil še takrat, ko je baron Bienerth v svoji zaslepljenosti razpustil parlament, kdo bi se bil takrat upal misliti, da bo polom krščansko socialne klike tako grozovit? Kdo bi se bil še dne 13. junija upal verjeti, da padejo v osmih dneh vsi njeni maršali in generali po vrsti in da se izmed vseh ponosnih voditeljev niti eden ne vrne v državni zbor?
A danes je resnično. Tam leže vsi, vsi; komaj nekoliko brezpomembnih korporalov se je rešilo po deželi in še oni beže kakor pred hudo uro iz oficielne stranke, iščoč novo podlago in nov program, da bi ne zadelo elementarno uničevanje še njihove armadice, kakor je zadelo dunajski generalni štab.
Ko so se dne 13. junija omajali stebri, ki so izgledali, kakor da so postavljeni za večnost, se je izkazalo, da disciplina krščansko socialne stranke ni nikakšna disciplina, ampak da je bil le terorizem od zgoraj, spodaj pa pomanjkanje samozavesti, vzajemno nezaupanje, strah pred vohunstvom in denunciacijo, kar je držalo krščansko socialno kliko po konci. Komaj so Dunajčani spoznali da zmaj ni nepremagljiv, pa so se polotili boja, da ga premagajo in pri ožjih volitvah so ga premagali slavno, krasno, božansko!
Zgodovinsko delo, tako pomembno za vso Avstrijo, ker oznanjuje očiščenje vse naše okužene politične atmosfere, se je izvršilo na Dunaju. In veselje nas navdaja ob misli, da je ta
krasni uspeh v prvi vrsti plod neumornega, neustrašnega, skozinskoz sistematičnega dela naših dunajskih sodrugov. Ko je vse obupavalo v avstrijski prestolnici, ko je meščanstvo izgubilo pogum in vero nase, so socialni demokratje nosili glavo pokonci, pa delali, pa učili, pa organizirali in se bojevali brez ozira na sleparije, na posamezne izgubljene bitke, na terorizem in na temne spletkarijo mafije. Pogumno so korakali po začrtani poti in uspeh je prinesel 20. juni. Vsem dvomljivcem mora danes biti jasno: Nikogar se nima klerikalizem tako bati kakor socialne demokracije.
In v tem spoznanju je tudi največje zadoščenje za nas. Zaman delajo naši klerikalci zdaj meje med seboj in dunajskim krščanskim socializmom. Klerikalizem je eden in enak po vsem svetu, klerikalna armada je internacionalna, cilji slovenskega klerikalizma se ne razlikujejo od ciljev nemškega ali italijanskega. Zato je brezupni polom dunajskih krščanskih socialcev omen tudi za naš klerikalizem. In kakor je dunajski mrak razgnala socialna demokracija, tako bo tudi pri nas socialna demokracija armada, ki vrže rimljanski klerikalizem med Slovenci ob tla.
Zatorej ne pozabimo ob veselju, ki nas navdaja zaradi krasnega uspeha naših dunajskih sodrugov na naše lastne naloge. Klerikalizem se premaga samo z delom. Nobene minute ni odlašati, nobenega kotička ni prezreti. Kdor je socialni demokrat, se mora kot aktiven vojak postaviti v bojne vste svoje stranke. Kar je bilo mogoče na Dunaju, mora biti mogoče na Slovenskem. In socialni demokraciji gre naloga, da izvrši delo duševne osvoboditve tudi med Slovenci.
Slara Dunaju! Živela svoboda!
Ml ysI, sodrngl, pa na delo!
V boj ! V boj!
Neumorno! Neustrašno!
Do zmage, ki mora biti naša!
Demisija kršf.-soc. ministra WelG-klrchnerja.
Dunaj 21. junija. Vsled strahovitega poraza, ki ga je doživel Weil5kirchner pri ožjih vo'itvah, je podal v snočnem ministrskem svetu svojo demisijo,
D unaj (kor. b.) 21. junija. Krščanski socialci izgube skupno 23 mandatov in sicer:
MAKSIM GOfiKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Ob nedeljah, kadar Pavel ni utegnil, je cepil drva; nekoč je prišel z desko na plečih, vzel sekiro in je hitro in spretno nadomestil nagnito stopnico; drugič je skoraj neopaženo popravil plot, ki se je podiral. Med delom je žvižgal, in njegovo žvižganje je bilo prijetno otožno.
Nekoč je dejala mati sinu:
— Daj, vzemimo Malorusa na hrano? Obema bode prijetnejše — ne bo vama treba dirjati drug k drugemu.
— Zakaj vam nalagati novo breme? — je vprašal Pavel in zmajal z rameni.
— To nič ne de! Vse moje življenje sem se trudila, sama ne vem, zakaj. . . temraje za poštenega človeka I
Napravite po svoji volji I — je odgovoril sin’ 7” pride k nam, me bo veselilo.
In Malorus se je preselil k njima.
VIII.
Mala bajta koncem predmestja je zbujala pozornost ljudi, in mnogo sumljivih pogledov je že obviselo ua njenih stenah. Pestre, krilate govorice so se spreletavale nad njo — ljudje so se trudili, da izslede in odkrijejo nekaj, kar se jo skrivalo za temi stenami. Ponoči so gledali skozi okna, časih je kdo potrkal na steklo ter brž iu plaho odskočil.
Nekoč je siečal Vlasovo na cesti gostilničar Bjeguncev, prikupi)iv starec s črno ovratnico krog rdečega, belega vratu in z debelo baržunasto vestijo na prsih. Na ostrem, blestečem nosu so čepela rožena očala, in zato so ga imenovali — „koščene oči“.
Ustavši Vlasovo jo je kar v eni sapi, ne da bi počakal njenih odgovorov, obsul s prasketajočimi in suhimi besedami.
— Kako je kaj, Pelageja Nilovna? Kako pa je s Pavlom ? Ali ga ne mislite oženiti, kaj ? Mladič je pri polni sili, najgodnejši za ženitev. Cim preje oženijo starši sina, bolje jim je. V rodbini se človek po duhu in telesu najboljše ohrani, v rodbini je človek — kakor goba v jezihu! .Taz na vašem mestu bi ga oženil. Naš čas terja strogaga nadzorstva nad človekom, ljudje žive po svoji glavi, a ne po pameti. Misli se je lotila razbrzdanost in množe se dejanja, ki zaslužijo grajo. Božje cerkve se mladina izogiba, javnim prostorom se odtujuje; skrivaj se shaja za vogali in — šepeče. Povejte mi, zakaj šepeče, zakaj se izogiba ljudi? Vse, kar človek ne sme javno,* n. pr. v gostilni povedati, kaj je to? Skrivnosti 1 Za skrivnosti pa je naša sveta apostolska cerkev. Vse druge skrivnosti, ki se šepetajo po kotih, so zmotne blodnje I Na zdravje 1
Prisiljeno je snel s svojo upognjeno roko kapo z glave, Zamahnil ž njo po zraku iu odšel pustivši mater v misli zatopljeno.
Soseda Vlasovih, Marja Korsunova, kovačeva vdova, ki je prodajala živila v fabriki, je na trgu materi rekla:
16 na Dunaju, 8 na Nižje Avstrijskem, 1 na Štajerskem, 1 na Tirolskem in 1 na Pred-arlskem ; ker pa pridobe 1 na Češkem, 1 na Štajerskem, 1 ua Gorenje Avstrijskem in 1 v Bukovini, znaša zguba le 19 mandatov.
Dunaj (kor. b) 21. junija. Krsčanski socialci so ohranili izmed 96 dosedanjih mandatov le 77. Med temi je le 10 mestnih mandatov. Izmed 233 nemških mandatov pripade sedaj 44 na socialne demokrate, 77 na klerikalce in krščanske socialce in 112 na meščanske napredne in liberalne stranke. —
Dunaj, 21. junija. (Kor. biro.) Do 6. ure je znanih 79 izvolitev soc. demokratičnih kanditov in sicer je od teh 44 Nemcev, 26 Cehov, 6 Poljakov in 3 Italijani. Pri tem še niso izvršene vse volitve med Poljaki in Malo-rusi. Velike zmage so dosegli soc. demokrati na Dunaju in na Moravskem. Na Moravskem je bilo doslej 5 soc. dem. poslancev, sedaj jih je pa izvoljenih 11.
D u n a j , 21. junija. (Kor. biro.) Doslej je izmed 516 poslaniških mandatov oddanih 447, ki se porazdele na posamezne stranke takole: Nemški naprednjaki 104 (prej 79), socialdemokrati 79 (med temi 24 čeških au-tonomistov), krščanski socialci 76 (prej 96), Češka zveza 83 (84), Butenci 5 (5), Bumuni
5 (5), Vsenemci 4 (3), Židje 1 (3), divjaki
6 (4), med katere je šteti dr. Heilingerja in Neunteufela. Italijani imajo 15 mandatov in pridobe 1, Poljaki doslej 32 in pridobe 4, izgube pa 3, Jugoslovani 35, gališki Malorusi 3 (prej 27). Manjkajo še izidi 3 ožjih volitev in iz drugih okrajev 58 volitev, 8 ožjih pa se bo še vršilo.
Dunaj. Na Dunaju so pri ožjih volitvah propadli hrščanski socialci: v Hietzingu župan dr. Neumayer: izvoljen socialni demokrat Schiegl; na Neubau podžupan Hierham-mer, izvoljen liberalec Denk; na Wahringu Tomola, izvoljen nemški nac. dr. Pollauf; na Wiihringu princ Liechtenstein, izvoljen svobodomislec Waber; na Alsergrundu minister WeiBkirchuer v obeh okrajih IX. okraja, izvoljena liberalec Hock in socialni demokrat Winter; v Mariahilfu je podlegel dr. Pattai, izvoljen socialni dem. Leuthner; v notranjem mestu je padel v 4. volilnem okraju bivši minister Wittek, izvoljen liberalec dr. Neumann; v Hernalsu je padel kršč, soc. Kunschak, iz-
voljen socialni demokrat Volkert; v Margare-ten je padel krščanski socialec prof. Sturm, izvoljen socialni dem, Domes; na Mariahilfu je dalje padel tudi kr. soc. Anderle, izvoljen soc. dem. Beifmiiller; v Leopoldovem mestu je padel kršč. soc. KienbOck, izvoljen dosedanji poslanec Ofner; KienbSck je padel tud v II. delu Leopoldovega mesta, izvoljen socialni demokrat Schuhmeier; v notranjem mestu (Kaiviertel) je izvoljen dosedanji poslanec Kuranda; na Wiednu je padel krščanski soc. vladni svetnik Schmid izvoljenje svobodomislec Zenker, v okraju Land-straCe I. je padel krščanski socialec Prochaska izvoljen socialni demokrat Si 1-b e r e r, v II. delu LandstraBe je padel krščanski socialec Steiner, izvoljen socialni demokrat W i n a r s k y. VD6-blingu je izvoljen edini krščanski socialec Khun. V Ftinfhaus je padel kršč. socialec Schneider in je izvoljen dosedanji poslanec socialni demokrat Forstner. Na Neubau je v II. okraju propadel krščanski socialec Pabst in je izvoljen liberalec Ganser. V Josefstadtu je izvoljen neodvisnen klerikalec Heilinger. V okraju Simmering je izvoljen dosedanji socialno demokratični poslanec W i d h o 1 z. V Meidlingu je zmagal dosedanji poslanec socialni demokrat W u t b c h e 1.
Ptuj. Izvoljen je klerikalec Brenčič; dvorni svetnik Ploj je propadel.
Štajersko. Izvoljena sta nemška na-cionalea dr. Hofmann-Wellenhofin W a s t i a n v Gradcu. V gornještajerskih mestih je zmagal z nemško-nacionalno pomočjo klerikalec Neunteufel proti socialistu Taublerju. V srednještajerskih mestih je zmagal Vsenemec proti nem. nacionalcu Rauterju. V okraju Judenburg-Knittenfeld je zmagal agra-rec B r a n d 1 proti klerikalcu Geifllerju.
Volšperk. Izvoljen socialist Pongratz s 3557 glasovi; klerikalec Walcher jih je dobil 3434.
Rožek. Izvoljen je nacionalec H o f e r s 2518 glasovi proti socialnemu demokratu Gabrielu, ki je dobil 2047 glasov.
Beljak. Izvoljen je socialni demokrat Eiese s 3343 glasovi; nacionalec Angerer je prejel 3238 glasov.
— Pazi na sina, Pelageja 1
— Kaj pa je? — jo je vprašala mati.
— Vsakovrstne govorice ! — ji je Marja skrivnostno zašepetala. — Nič dobre govorice, moja ljuba! Pravijo, da ustanavlja .. . nekakšno društvo bičarjevt Sekto jo imenujejo. Drug drugega bodo bičali, kakor bičajo . . .
— Je že dosti Marija, nehaj s tem blebetanjem !
— Kdor klepeta ne laže, temveč kdor skriva! — je odgovorila branjevka.
Mati je sporočila sinu vse te razgovore; molče je zmajal z rameni, in Malorus se je smejal s svojim globokim, mehkim glasom.
— Tudi dekleta vas gledajo pisano! — je dejala mati. — Zaželjeni ženini ste za dekleta in dobri trezni delavci... pa se nič ne menite zanje! Pravijo, da prihajajo k vam iz mesta gospodične čudnega vedenja . . .
— I, seveda! — je vzkliknil Pavel in zaničljivo nategnil obraz.
— V močvirju diši vse po gnilobi! — je pripomnil Malorus. — A vi mamica razložite tem noricam, kaj je zakon, da ne bodo tako koprnele po udarcih ...
— Eh, očka! — je dejala mati. — Same vidijo bridkost, razumejo jo, ampak kaj hočejo !
— Slabo razumejo, če ne, bi ubrale že drugo pot! — je pripomnil Pavel.
Mati se je otrla na njegovo strogo obličje.
— A potem jih — poučite! Povabite razumnejše k sebi,..
— To ne gre! — je suho odgovoril sin.
— In če prav poskusimo ? — je vprašal Malorus.
Pavel je molčal nekaj časa, potem pa odgovoril :
— Potem dobimo parčke, nekateri se po-ženijo, to je vse!
Mati se je zamislila. Menišja strogost Pavlova jo je vznemirila. Videla je, da poslušajo njegove svete celo tisti tovariši, ki so, kakor Malorus, po letih starejši od njega, ampak zdelo se ji je, da se vsi boje njegove strogosti in da ga nihče ne ljubi.
Ko je nekoč legla spat, a Pavel in Malorus sta še čitala, je poslušala skozi tenko steno njun tihi razgovor.
— Veš, Nataša mi ugaja? — je potihoma vzkliknil Malorus.
— Vera! — je čez nekaj časa odgovoril Pavel.
— Da. A
Cula je, da je Malorus polagoma vstal in začel hoditi. S svojimi bosimi nogami je šaral po tleh; in zazvenelo je tiho, otožno žvižganje. Potem je znova zadonel njegov glas.
— Ali je opazila?
Pavel je molčal.
— Kaj misliš ti ? — je zamolklo vprašal Malorus.
— Kaj ne bi opazila! — je odgovoril Pavel. — Zato je odklonila nadaljno sodelovanje . ..
______________ (Dalje.)
Spital. Izvoljen je nacionalec S t e i n • w e u d e r z 2215 glasovi; klerikalec Ebnerje dobil 1064 glasov.
Pulj. Izvoljen je italijanski liberalec E i z z i s 4868 glasovi, Lagiuja je dobil 3993 glasov.
Gorica. Izvoljen je italijanski liberalec Ussai z 2571 glasovi; dr. Franko je dobil 10 glasov.
Celovška okolica. Izvoljen je nemški nacionalec Lučovnik z 2958 glasovi; socialni demokrat Lukas je dobil 2233 glasov.
Korneubur - Krem s. Dosedanji poslanec, nemški nacionalec Weidenhofer je padel, izvoljen je soc. demokrat Schlinger.
Mistelbach. Gessmann je padel, izvoljen je nemški liberalec Wedra.
L i 1 i e n f e 1 d. Izvoljen dosedanji soc. demokratični poslanec Bretschneider.
Št. H i p o 11 t (Nižja Avstrija). Izvoljen je socialni demokrat Polke proti krščanskemu socialcu Schmidu.
B a d e n. Izvoljen nemški nacionalec Schiirf proti soc. demokratu.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna..........................K	18*—
polletna..............................  9*—
četrtletna............................  450
mesečna...............................  150
za inozemstvo celoletno „ B0-—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka <5 vin. v administraciji in tobakarnah.
Prosimo vse prijatelje, da nam takoj pošljejo naročnino za „ Zarjo “, ker bi jo morali sicer ustaviti, vsem onim, ki bi je ne poslali pravočasno. Imamo velikanske stroške, ki jih moramo tudi poravnavati. — Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani.
Zavarovanje proti nezaposlenosti na Angleškem.
Zavarovanje proti nezaposlenosti je nedvomno najvažnejše socialno-politišno vprašanje naše dobe; dasi trka z vso silo na duri kapitalistične družbe, se ga doslej še nobena država ni resno in vspešno lotila.
Prodiranje kapitalizma donaša ogromnim delavskim masam neizmerno gorje. Mašine, s katerimi zamenjavajo kapitalistični podjetniki živo človeško delo, mečejo dan za dnem veliko število delavcev na cesto. Neurejena, s konsum-nimi potrebami ljudstva nesoglasna produkcija, iz proste konkurence izvirajoča proizvajalna anarhija, najhujše tepe delavske sloje. Delavec, ki v ugodnem času, v času industrijskega pro-cvita, komaj toliko zasluži, da za silo ustreza najnujnejšim zahtevam življenja, zapade v času gospodarskega zastoja, ki pomenja zanj nezaposlenost, s svojo rodbino najhujši bedi in popolnemu fizičnemu propadu.
Očividna jo resnica, ki jo je Marz nad vse jasno izrazil v Komunističnem Manifestu, da mora.vsaka družba zagotavljati tistim s 1 o j e m , ki ustvarjajo pogoje njenega gospodarskega obstanka, vsaj golo življenj e. Gospodar, ki s sužnji obdelava prostrane plantaže in ki od njihovega krvavega dela posnema bogate dobičke, je prav živo interesiran na tem, da mu sužnji od vsega hudega ne poginejo, da se mu ne osuši živi vir rastočih dobičkov. Prav tako je tudi v moderni družbi golo življenje proletarcev nujen predpogoj za kapitalistične profite: kapitalizem mora delavstvu zagotoviti obstanek, da more izkoriščati njegovo delo.
Na drugi strani so pa nezaposlene delavske mase grozeča nevarnost za obstoj meščanskih držav, zakaj nezadovoljne te mase, ki ne morejo nič zgubiti, ki pa si lahko pribore dostojno človeško življenje, tvorijo najbojevitejši kader socialne revolucije.
Po vsem tem je razumljivo, da meščanske države razmišljajo in ugibljejo o zavarovanju proti nezaposlenosti — ne da zavarujejo delavstvo pred grozečo bedo, temveč da si zasigu-rajo nadaljno izkoriščanje in da zavarujejo svoj prafit pred viharjem socialne revolucije. Prav tako pa je razumljiva popolna brezvspešnost vseh dosedanjih poskusov, zakaj nezaposlenost je nujna priteklina na kapitalistični lastnini sloneče moderne gospodarske anarhije, ki jo kakor temna senca spremlja vsepovsod. Možne so posamezne remedure, drobne krpice, ampak resno zavarovanje proti nezaposlenosti je mo-
goče le z odpravo kapitalistične lastnine, je izvedljivo le v kolektivistični, na družabni lastnini organizirani družbi.
Angleški državni kancelar Lloyd George (izg.: lojdžordž) je predložil angleškemu parlamentu obsežno predlogo o zavarovanju proti nezaposlenosti, ki je prvi večji korak na tem polju iu ki vsled tega zasluži vso pozornost delavstva. Njegov sistem razpada na dva dela.
I. Obvezno zavarovanje proti nezaposlenosti, ki za enkrat obsega le yse stavbne stroke, ki pa ga vlada lahko razširi tudi na druge kategorije.
II. Podpiranje prostovoljnih organizacij, ki nudijo svojim članom denarne podpore v slučaju nezaposlenosti.
Vladna predloga ni radikalna, temveč le prvi plah poskus. Podlago zavarovanja proti nezaposlenosti tvorijo po vladnem načrtu državne delovne borze, ki bodo delavcem izdajala delavske knjižice. Delavca brez take knjižice podjetnik ne sme sprejeti v službo. Tedenski prispevek bo znašal 5 pene, to je okroglo 45 vinarjev; prispevki se bodo kviti-rali s posebnimi znamkami. Podjetnik, ki plača prispevek za celo leto vnaprej, bo plačal le 15 šilingov na leto, dočim more pri tedenskem vplačevanju plačati 22 šiliugov. S tem hoče vlada uplivati na podjetnike, da ne menjavajo svojih delavcev, kar je tako v interesu delavstva, kakor tudi v interesu države, da ji ni treba plačevati podpor v slučaju nezaposlenosti.
Zavarovalna dolžnost obsega vse delavc«, stare nad 18 let, izimši delovodje in trgovske uslužbence. Država prispeva tretjino vseh pri-prispevkov. Nezaposleni imajo pravico do podpore stoprav po 26-tedenskem zavarovanju. Podporo vživajo največ 15 tednov v letu in znaša na teden nekaj nad 8 kron v konstrukcijski stroki in ladjedelnicah, in po 7 kron v stavbni stroki. Vzrok razlike je ta, da je neza poslenost v stavbni stroki večja kot v ostalih strokah, dočim so prispevki povsod enaki. Podpora se ne izplačuje ob nezaposlenosti vsled stavke ali izključitve; takisto izgubi delavec pravico do podpore za^ 6 tednov, če izgubi službo po lastni krivdi. Oe se ob hudih gospodarskih krizah posuši zavarovalni fond, sme vlada dajati zavarovalnemu fondu predujme.
Ako najde delavska borza za nezaposlenega delavca pripravno službo, jo delavec mora sprejeti, sicer ugasne njegova pravica do podpore, če se izkaže, da je vzrok nezaposlenosti nezadostna ročnost ali pomankjivo znanje, delavska borza delavcu lahko naloži dolžnost, da si pridobi potrebno tehnično znanje. Ta določba je sicer naperjena proti delomržnim ljudem, ampak nevarnost je, da bodo uradi zlorabljali to določbo na korist zavarovalnega tonda. Nasprotno pa je koristna določba, da se podpore ne izplačujejo ob stavkah in izključitvah; s tem je odstranjen vpliv države na mezdne boje, ki koristi le podjetnikem iu utemeljuje potrebo mogočnih delavskih organizacij, katerim pripada v takih slučajih skrb za gmotno podporo delavstva.
Kakor je videti, ima vladna predloga mnogo nedostatkov; ampak že dejstvo, da se je angleška država lotila najtežjega problema socialnega zavarovanja, zasluži živo pozornost delavstva.
Delavci sodrugi! Spominjajte se volilnega in tiskovnega sklada!
NOVICE.
* Na zagrebškem vseučilišča je za
prihodnje šolsko leto izvoljen profesor dr. Julij Domač za rektorja. Za dekane so izvoljeni na juridičui fakulteti prof. dr. Josip Šilo-vic, na modroslovni prof. dr. F. pl. Š i -š i č , na teološki pa prof. dr. Mirko Mar c h e 11 i.
* Franjo S. Kuliač. V Zagrebu je v nedeljo popoldne umrl znani hrvaški muzikolog Fraujo Š. K u h a č , ter so ga v torek popoldne pokopali. Kuhač je bil rojen dne 20. novembra 1834. v Osijeku. Že v mladih letih na gimnaziji je kazal veliko nagnenje za glasbo in se je učil igre na goslih, klavirju in kitari. Leta 1848. je zaradi tedanjih homatij zapustil Osijek in odšel v Miholjac, kjer ga je Beck poučeval v glasbi. Dve leti pozneje je prišel v Budimpešto na učiteljišče, pripravljal pa se je obenem tudi za realko in je 1. 1854. postal realčni profesor. Čas v Budimpešti pa je porabil tudi za študije na konservatoriju. Leta 1856. je šel v Lipsko na konservatorij, odtod pa v Weimar k Lisztu. Ko se je ta preselil v Rim, je Kuhač odšel na Duuaj, kjer je poslušal Hanslickova predavanja. Leta 1858. se preselil v Zagreb, kjer je ostal, izvzemši tisti čas, ki ga je porabil za svoja potovanja, do smrti. Napisal je mnogo glasbenih študij in kritik, glavno zaslugo pa si je pridobil z marljivim nabiranjem jugoslovanskih narodnih pesmi. Nastopil je tudi z nekaterimi kompozicijami, ali študije in zbiranje materiala mu ni dalo mnogo časa za delo na tem polju. Ob vsem tem ogromnem delu se mu nikdar ni res dobro godilo in pogostoma se je moral težko boriti za vsakdanji kruh. Šele na stara leta mu je dežela odkupila njegov arhiv in mu
dovolila pokojnino, tako da mu vsaj v starosti ni bilo treba stradati.
* Neanderdolskl Človek na otoku Jersey. Iz Londona poročajo o jako zanimivi iznajdbi, ki jo je napravila Societč Jersiaise (džerzejska družba). Pod neko jamo na otoku Jersey so našli Jako primitivno orodje iz kamna. Leta 1910. so začeli iskati dalje. Ko so odkopali nekaj prsti in kamenja, so našli ognjišča in mnogo zelo enostavnega orodja, potem kosti izumrlih živali, zobe ter druge sledove, po katerih je bilo sklepati, da je bilo tukaj nekoč taborišče jako stare človeške pasme. Kosti so v britskem muzeju preiskali Smith, Woodward in Andrews, ter so dognali, da so pripadali izumrlemu rinocerosu ter raznim konjskim vrstam, devet zob pa je profesor Keitt spoznal za zobe človeka neanderdolske pasme in sicer iz starejše kakor ledene dobe, torej sodobnika onega človeka, ki so ga bili našli pri Heidelbergu. To je prvi slučaj, da so se našli sledovi pračloveka izven evropskega koutinenta. Doslej so se nakajali taki sledovi na Francoskem, v Belgiji, v Nemčiji, v Avstriji in na Hrvaškem (pri Krapini), ne pa na Angleškem. Marett sodi, da je bil otok Jersey, ko je na njem prebival pračlovek, spojen z Anglijo.
* Uničena vas. Iz Bellu na v Italiji javljajo, da se je blizu Agorda sesula zemlja, vsled česar je vsa na obuožju nekega hriba ležeča vas s 115 hišami uničena. Prebivalce, ki so že spali, so pravočasno zbudili, tako da so lahko zapustili stanovanja. Kljub temu so bile tri osebe ubite. Mnogo družin je brez pri-strešja.
* Strežajka umorila zdravnika. V
Parizu je bil zdravnik dr. Cottu štiri leta prvi asistent na umobolnici v vili Evrard. Tam je bila nameščena tudi mlada strežajka Klementina Giquel. Z njo je imel zdravnik lju-bavno razmerje. Pred par dnevi je prišlo med obema do ljubosumnega prizora. V prepiru je dekle sunilo zdravnika z bodalom v trebuh. Drugi zdravniki so se brezuspešno trudili, da bi ga rešili. V nedeljo je umrl, dekle pa so izročili sodišču.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
— Ljubljanska ožja volitev se je
končala, kakor je bilo pričakovati, s tem, da je izvoljen d r. E a v u i h a r. Pri posameznih volilnih komisijah je bil izid sledeči :
1. Mestni dom: Ravnihar, 333, Gregorič 244, praznih glasovnic 85, neveljavnih 1.
2. Št. Jakob I.: Ravnihar 230, Gregorič 123, prazuih 36, neveljavni 2.
3. Št. Jakob II.: .Ravnihar 240, Gregorič 178, praznih 25, neveljavne 3.
4. Trnovo: Ravnihar 417, Gregorič 194, praznih 19.
5. Dekliški 1 i c e j: Ravnihar 325, Gregorič 121, praznih 87, neveljavni 2.
6. Cojzova cesta: Ravnihar 332, Gregorčič 129, praznih 91, neveljavni 2.
7. Gimnazija I.: Ravnihar 302, Gregorič 125, praznih 42, neveljavnih 8.
8. Union: Ravnihar 394, Gregorič 224, praznih 65, neveljavnih 6.
9. Ledina: Ravnihar 306, Gregorič 215, praznih 39.
10. Vodmat: Ravnihar 209, Gregorič 148, praznih 9, neveljavnih 7.
11. Barje: Ravnihar 195, Gregorič 138, prazna 1.
Skupaj je dobil Ravnihar 3283, Gregorič 1839 glasov. Praznih glasovnic je bilo 449, neveljavnih 81.
Pri prvi volitvi je dobil Ravnihar 2661, Gregorič 1612, Kristan 730, Eger 583 glasov, razcepljenih je bilo 50, neveljavnih pa 19 glasov.
Kako se je glasovalo, je torej čisto jasno. Ravnihar je dobil k liberalnim še socialno demokratične glasove, dr. Gregorič je dobil poleg klerikalnih še nekoliko nemških glasov. Eavni-harjeva večina znaša 1114 glasov.
— Iz lastne moči so napredovali klerikalci pri ljubljanskih ožjih volitvah, tako pripoveduje „Slovenec“. Pri tem pa pozablja na dobro stotinko nemških glasov, ki so se glasili na ime dr. Gregoriča. Zakaj se BSlovenec“ sramuje nemško-nacionalne pomoči, zakaj zatajuje vnete pomočnike, ki bi preko strankarskega sklepa radi Bpravili klerikalce na konja ?
— Shode po deželi o volilnih Izidih prirede klerikalci pod geslom : Kujmo železo dokler je gorko. Radovedni smo, če bodo klerikalci svojim volilcem pripovedovali tudi o strahotni katastrofi avstrijskega klerikalizma, ki jo je doživel na Dunaju, če bodo kazali slike pobite, raztepene in pomandrane klerikalne vojske. Zanima nas, če bodo razlagali svojim poraz klerikalcev na Moravskem, kjer so obležali njih glavni voditelji, med njimi tudi up slovanskega klerikalizma grof Jaroslav Thud, na volilnem bojišču. Priporočamo nadalje, da povedo svojim pristašem, da je na Kranjskem bilo zanje oddanih pred štirimi leti še pičle tri četrtine vseh glasov, pri zadnjih volitvah pa komaj dobri dve tretjini.
— Kdo Je volil dr. Šušteršiča pri Mar. Devici v Polju? Pri državnozborskih volitvah so se dogajale pri nas nečuvene volilne goljufije. Pri sestavljanju volilnih imenikov so v občinskem uradu izpustili vse tiste volilce, ki so bili na sumu, da bodo volili protiklerikalno ; nasprotno pa so bili v imeniku ljudje, ki že dolgo bivaja v tujini in celo v Ameriki. Njih izkaznice so seveda na „pošten“ način priromale v roke klerikalnih pristašev, ki so so ž njimi volili. Med volilci smo opazili vse polno ljudi, ki niti 24 let niso stari ali pa so pod kuratelo. Dr. Šušteršič je lahko ponosen na zaupanje „prigoljufanih“ volilcev.
— Nečloveško postopanje. Major Breindl se časih jako odlikuje v trpinčenju podrejenega vojaštva. Ko so se- v soboto vračali vojaki od strelnih vaj v Begunjah, jim je neprestano rosil dež in jih premočil do kaže, gaziti pa so tudi morali v Notranjih goricah vodo do gležnjev. Vendar bi se dalo to še opros'iti, ker so kolikortoliko to muko povzročile elementarne nezgode. Oprostiti pa sa ne da, da je major Breindl, videč izmučene vojake pred seboj, zapovedal trobentačem, naj pihajo koračnice in bobnajo in ker niso bili v stanu, takoj se pokoriti povelju, jim napove 14 dni kasarniškega aresta. — [Želeti je tudi za ljudi v vojaški uniformi vsaj nekoliko človeškega postopanja. Sicer pa — kakor čujemo od starejših vojakov — major Breindl že od nekdaj nima preveč človeškega čuta v sebi.
— Zagorje. Vse zaupnike politične organizacije v Zagorju in okolici vabimo na sejo, 'ki se vrši v nedeljo 25. junija ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih v Zagorju. Seja je zelo važna. Udehži se naj vsak zaupnik.
— Zagorje. V nedeljo dne 25. t. m. ob
3.	uri popoldne se vrši v dvorani gospoda Riharda Mihelčiča javen ljudski shod. Dnevni red : Izid volitev in naloga prihodnjega državnega zbora.	Odbor.
— Šota na ljubljanskem barju je Izčrpana. Na ljubljanskem barju je šota do-malega že izčrpana. Dobivanje šote je bilo že v zadnjem desetletju precej neznatno, in o izvozu	ni	več govora.	Le v Havptmanci,	v Orni
vasi,	na	Karolinški	zemlji in v Lipah	se nahaja	še	5 do 6 centimetrov debela plast šote.
—	Jelena je	ustrelil v nedeljo	zjutraj
lovec lovske družbe v Srednji vasi pri Kočevju J. Pogorelec. Žival je popolnoma odraščena in tehta 185 kilogramov. Pogorelec je zadevo takoj naznanil okrajnemu glavarstvu —jelenov se namreč sedaj ne sme streljati — in svoji družbi, ki je žival prodala mesarju Pestlu v Srednji vasi. JZadnje jelene v kočevski okolici so uničili vstaški kmetje 1. 1848., in niso od takrat v teh krajih nobenega več videli.
— Kdo je utopljenec? V Kanalu so našli moško truplo, na katerem so dobili več vbodljajev z nožem. Sumijo pa. identiteta še ni dognana, da je umorjenec delavec Franc Krivic, ki je pil z dvema tovarišema 10. t. m. v neki gostilni v Sp. Idriji in se napotil ž njima tudi proti Kanoml]i. Na poti pa je baje zaostal in se ni več vrnil.
— Nepreviden kolesar. Nek trgovski vajenec se je po Komenskega ulici vozil s kolesom tako neprevidno, daje zadel neko 70letno ženico, katero je podrl na tla, a se k sreči ni nič poškodovala. — lstotako se je na Karolinški zemlji zagnal s kolesom nek tamošnji posestnik v delavca Jakoba Habjana, ga podrl na tla, vsled česar čuti ta v križu notranje bolečine. — Na Dunajski cesti sta pa skupaj trčila dva kolesarja, pri čemur je eden padel in zadobil pri padcu na obrazu nekaj poškodeb ter si tudi pokvaril kolo.
— Zopet kolo ukradeno. Včeraj popoldne od 4. do V45 J0 zidar Jož'lf Bališ ePustil še novo „Styria“ kolo za hišo nemškega filharmoničnega društva pri Ljubljanici in šel k delu iste hiše na Kongresnem trgu. Med tem časom pa mu je dosedaj neznan tat odpeljal kolo. Kolo je črno, ima zeleno pobarvano ploščo z napisom „Styria“, balanca je vpognjena navzdol. Vredno je 120 kron. Pozor pred nakupom.
— Koso z oslo je ukradel v Predoviče-vem hlevu 22 letni brezposelni hlapec Jožef Turk iz krškega okraja, ki je tam prenočeval. Ko je zjutraj vstal, oboje vzel in zbežal. Dva hlapca sta to opazila in se takoj napotila za Turkom. Ko sta ga došla, sta mu oboje odvzela in ga potem oddala stražniku, ki ga je aretoval. Izročili so ga sodišču.
— Sirovini. Ko se je v nedeljo zvečer peljal po Laverci nek kolesar, sta pridrvila iz neke gostilne dva brata ter brez vsakega povoda naskočila kolesarja, ga podrla na tla iu ga osuvala s čevlji po glavi tako, da sta mu prizadjala znatne poškodbe. lstotako sta mu kolo tako poškodovala, da ima 100 K škode. Zadeva se bode končala pri sodišču.	.
— Aretovan je bil 87 letni dninar Andrej Ovjače iz Smlednika, kateri je v svoji pijanosti ukradel nekemu svojemu tovarišu iz žepa 6 K in potem z njimi plačeval žganje. Ko je izmaknil svojemu tovarišu še žepno uro, so ga po ovadbi izsledili iu aretovali. — Tudi 18 letnega Henrika Jermana je policija areto-vala, ker ima za mesto prepovedan povratek,
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
■ Pripravna birmanska darila. ===== Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
ker še vedno zahaja sem. Oba so izročili sodišču.
— Spoznavanje socializma. Kdor hoče spoznavati socializem, kdor hoče imeti vpogled v delovanje naše stranke, kdor hoče imeti pregled o vseh izdajstvih nasprotniških strank in kdor hoče imeti zdravega leposlovnega raz-vadrila, ta mora biti naročnik „Zarje“ in jo čitati. Socializma se ne more nihče učiti iz meščanskega časopisja. To le blati soc. dem. stranko in zamolčava zločine, ki jih napravljajo meščanske stranke proti delavstvu.
Štajersko.
— Kaj kažejo volilni izidi? Socialno-demokretična stranka je dobila v slovenskih okrajih na Sp. Štajerskem 1. 1907. 3272 glasov, letos pa 3342. Liberalci so prejeli 1. 1907. 14.619 glasov, letos pa 10.982 glasov, za kle-kalce je bilo oddanih 1. 1907. 29.700, letos pa 28.407 glasov; štajerčevci so zbrali 1. 1907. 5898, letos pa 5224 glasov. Liberalci so od zadnjih volitev nazadovali za 3637 gla-8ov, klerikalci so nazodovali za 1293 glasov, štajerčevci so nazadovali za 674 glasov; socialni demokratje pa smo napredovali za 170 glasov. Dočim so vse meščanske stranke od zadnjih volitev nazadovale in se volilci s studom in z apatijo obračajo od njih, je socialnodemokratična stranka vzlic ogiomnemu terorizmu klerikalcev in vzlic volilnim lažem vseh nasprotnikov znatno napredovala.
— Liberalne laži. (Dopis iz Trbovlja.) »Narodni List“ je prinesel v svoji zadnji številki poročilo o izidu državnozborskih volitev v Trbovljah in Hrastniku. Zato ker smo te rodoljube pri zadnjem volilnem boju v toliko podpirali, da so sploh mogli prirejati volilne shode, se ta poštenjak sedaj prav debelo laže, trdeč med drugim, da so tovarnarji in Nemci ukazali delavcem, da naj glasujejo za socialnega demokrata sodruga čobala. S tem hoče blamaže, ki jo je doživela liberalna stranka v Trbovljah in Hrastniku, javnosti prikriti. Socialno demokratična stranka ni delala tem ljudem nikakšne zapreke pri agitaciji, ker smo vedeli, da pri nas itak nič nimajo, in če tudi dobi liberalni kandidat nekaj glasov, da vendar ne pride v ožjo volitev. Kar smo dobili v Hrastniku in Trbovljah glasov, so glasovi naših pristašev brez vsake posebne agitacije. Ees je, da se je ravnatelj Heinrich v Trbovljah izrazil proti uradnikom: „Alle sollen den dr. Benkovič wahlen. Der steht uns am nachsten.“ Vsi naj volijo dr. Benkoviča, ta nam je najbližje. Ravnatelj kemične tovarne je prišel z odprto glasovnico glasovat za dr. Benkoviča. Uradniki, učitelji in del paznikov pa so delali z vsem parom za dr. Kukovca. To je gola resnica, laž pa, ki jo prinaša list štajerskih rodoljubov, si bodo Dagi rudarji že zapomnili. Osobito tudi izjavo, v kateri priznava „Narodni Listu sam, da narodnjaki pri ožji volitvi ne bi bili glasovali za socialno demokratičnega kandidata.	.	.
_ po volitvah. (Dopis iz brežiškega okraja.) Gospod urednik, dovolite mi malo prostora v vašemu cenjenem listu, da pregovorimo o izidu zadnjih državnozborskih volitevh v našem volilnem okraju in sicer zaraditega, ker čitam v „Slov. Gospodarju11 grozno slavo o zmagi dr. Benkoviča v posavskem okraju. Zmaga ni bila zmaga kmečke zveze ali pa dr. Benkoviča. Ta zmaga je zmaga nesramnega obrekovanja naše duhovščine. Zadnjo nedeljo so se razlegale po vseh cerkvah pri obeh mašah in celo pri popoldanskem „krščanskem“ nauku same politične pridige. Studilo se mi je, ko sem poslušal sledeče psovke o socialno-demokratični stranki in njenem kandidatu: ("e socialnodemokratična stranka zmaga, gorje vam, verniki. Nas duhovnike bodo kamnali in pregnali. Cerkve oropali kakor na Francoskem in na Portugalskem. Boga bodo vrgli iz šole. Otroci bodo zrasli kakor divjaki. Zakon za razporoko imajo že pripravljen. Uboge katoliške žene, če se to zgodi, da zmaga kandidat Bocialnodemokratične stranke, Cobal. Potem vas seženejo vaši možje, če jih bodete svarile zaradi pijančevanja in nagovarjale k varčnosti. Prosite vaše može, da gredo vsi na volišče in volijo pravega katoliškega kandidata dr. Benkoviča. A tudi če vse to ne bi bilo pomagalo. Dr. Benkovič je zmagal samo s 108 glasovi večine in samo na Bizeljskem in v Kapeli, Dobovi bi bili dobili lahko socialni demokrati kaki 200 glasov več, če ne bi bil »pokrit boj naših liberalnih rodoljubov proti ocialnodemratič-nemu kandidatu tako nesramen. Prišel sem v neko gostilno v Kapelah, ko so se kmetje pogovarjali, koga naj bi volili. Naenkrat nastopi neki■ inteligent, katerega ime še sedaj zamolčim, ter pravi: Cobal je res brezverec, če hočete dobrega zastopnika, potem volite dr. Kukovca, ker je naroden in veren. Ker pa so kmetje dejali, da ne volijo nobenega doktorja,
pa je dejal: Potem ostanite raje doma, saj Kukovec bo tako zmagal, če greste vi glasovat ali pa ne. Škoda časa, ki ga zamudite, če mislite voliti Oobala. V enakem smislu so agitirali tudi po Bizeljskem, po Dobovškem in v Globokem. V Pišecah pa so socialni demokraciji odjedli Moskovci in liberalci najmanj 50 glasov. Liberalci so si domišljali, da dobi dr. Benkovič samo kakšnih 2000 glasov, zato pa so zagotovo računali da pride dr. Kukovec v ožjo volitev.	Kmet.
Trst.
Boj, ki uči.
Težko prihaja iz peresa prerezka beseda na račun političnega nasprotnika. Ampak kar je psovk ne zadoščajo, da bi dovolj onečastile zločinsko italijansko nacionalistično bando in njen boj s sleparijami, ki ga vodi zoper socialno demokracijo. Ko bodete to objavili, bodo sadovi tega boja že znani. Morda zmaga poštenost in morda skrajna korupcija, ki ne pozna mej. Zmaga italijanske nacionalistične bande pri ožjih volitvah bi značila zmago korupcije, zmago sleparije. Žalostno bi bilo to ne za našo stranko, ampak za Trst, ki bi s tem samo pokazal pred celim svetom svoje neskončno smrad-ljivo blato, ki ga je zelo, zelo veliko. Upamo, da se to ne zgodi.
V boju proti socialni demokraciji io se italijanski nacionalci posluževali vseh sredstev. Lagali so se štiri leta. In ljudstvo je začelo verovati v laž. Sleparili so pri volitvah. In ljudstvo je začelo verovati, da je sleparija plemenito narodno delo. Organizirali so tržaške zločince, oborožili jih z revolverji in noži in jih tako oborožene poslali nad delavske socialistične zborovalce in nad žene naših sodrugov. Pošiljali so volilcem I. okraja pisma v imenu naše stranke, naj tam glasujejo za Puecherja, volilcem III. okraja naj tam, kjer je Puecher naš kandidat, glasujejo za Olivo, ki je bil kandidat v IV. volilnem okraju. Kupovali so glasovnice in volilne legitimacije. Izdajali so letake in plakate, s katerimi so na najpodlejši način one-čaščali naše kandidate, stikajoč v njihove družinske zadeve, vedoč, da pišejo in pripovedujejo laž. Govorili so o bogastvu naših kandidatov. Prežali so na življenje naših najboljših sodrugov. Govorili so o kompromisih, ki jih ni bilo. Pretvarjali so izjave njim nasprotnih strank. In drznili so se celo napisati na dan pred ožjo volitvijo, da je zaradi dejstva, da se v Pulju naša strauka ožjih volitev vzdrži, naš poslanec dr. Bittosa izstopil iz stranke. In če hoče kdo še kaj več izvedeti, naj pride v Trst, pa bo koj zbežal, zakaj smrad, ki ga ta klika razsipa, je res pretežak za vsaj netržaške nosove. V dejanjih samih je že naš komentar. Kjer poštenosti ni, naj se ne pričakuje poljubov. Kdor je pošten, kdor ima v srcu še iskro človeškega ponosa, ta mora napovedati boj temu stanju. Boj slepariji, boj korupciji, boj zločinstvu. In kako . . .?
Pri nas ni poštenosti, da bi prekosila nepoštenost nasprotnikovo. Mi ne moremo v nobenem oziru tekmovati v bojnih sredstvih z nasprotnikom. Tedaj ? Tedaj je še samo eno sredstvo: Organizacija močna strokovna, politična, gospodarska in kulturna organizacija. Brez nje ni napredka. V njej je zmaga.
— Pismonoša t rezervi. Dovoljujemo se dvomiti, da je vse v redu, kar se godi v področju slavnega c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Kar se tiče selskih pismonoš, se upamo celo naravnost trditi, da ni prav nič v redu. Poštno ravnateljstvo nima samo stalno nameščenih selskih pismonoš, temveč se poslužuje tudi pismonoš v rezervi. Tak pismonoša v rezervi je gosp. Franc Milkovič, posestnik, gostilničar in narodnjakar. Stanuje v Gropadi h. št. 60 pri Trstu. Ko se je volilcem v Gropadi pri zadnjih deželnozborskih volitvah razposlal B Delavski List“, je naš pismonoša pustil vse iztise pri omenjenem gospodu, kateri je uganjal ž njimi neslane šale. Takrat smo potrpeli in smo molčali. Seveda bi bilo boljše, če bi tega ne storili, kajti sedaj je naš gospod pismonoša postal tako predrzen, da je celo vse glasovnice pustil pri tem narodnjaku, kateri jih je potem deloma osebno raznesel, deloma izročil volilcem, ko so slučajno prišli v njegovo gostilno. Glasovnice so se večinoma izpolnjevale v njegovi gostilni in — Etbin Kristan je dobil v celi sekciji deset glasov.
Ožja volitev v Trstu.
I. volilni okraj.
I. oddelek Pittoni	317	glasov Menesini 642
II.	„	„	395	„	„	515
III. „	819	„	488
IV.	„	„	435	„	„	198
V.	„	,	717	„	„	369
VI.	„	„	651	„	„	385
VIL „	^,688^_>>___
Skupaj Pittoni 3522 Menesini 2929
Izvoljen sodrug Pittoni.
II. volilni okraj.
I. oddelek Bvbaf		190 glasov Gasser			798
II. .	n	270	n	n	734
III. „	*»	459	n	n	473
IV n	n	565	n	n	331
V. „	n	355	»	t}	632
VI. „	n	591	n	n	391
VII. „	n	266	n	n	770
VIII. „	n	249	n	n	717
IX. „	n	162	n	«	733
Skupaj Bvbar		3107 glasov Gasser			5579
Izvoljen ital. nac. Edvard Gasser.					
	III. volilni okraj.				
I. oddelek Oliva		405 glasov Braidotti			564
II. .	n	354	n	n	610
III. n	n	503	n	n	396
IV. „	n	721	n	n	238
V. „	n	455	v	n	198
Skupaj Oliva 2438 glasov Braidotti 2006
Izvoljen sodrug Oliva.
Volitve so bile zelo ž:vahne. Naši sodrugi so cel čas pazili pred volilnimi sekcijami na ital. nacionalne morete, da ne bi glasovali s tujimi, kupljenimi in prisleparjenimi glasovnicami. Ujeli so jih veliko. Teh so nekoliko sami natepli, veliko pa je bilo aretiranih. Zaraditega je tudi prišlo do spopada med našimi sodrugi in ital. naz. Napetost je bila velika in vsi so težko pričakovali izida. Končno je prišel tudi ta in razumljivo je, da je zavladalo navdušenje, da sta izvoljena sodr. Pittoni in O 1 i v a. Ogromna množica, ki je bila zbrana pred in v Delavskem domu je zagromelo v gromovit živio. Nato se je v impvzantni koloni podala demonstrativno po ulicah pojoč delavske pesmi in dajoč duška navdušenju. Druga tudi velika množica je bila zbrana pred Narodnim domom veseleč se vspeha narodnega kandidata v II. volilnem okraju, ki je dobil 700 glasov več kot pri prvi volitvi. Tudi ta množica je v koloni pojoč narodne pesmi demonstrirala po ulicah. In bila je tretja kolona, ki je tudi demonstrativno obšla ulice. Bili so ital. nacionalci. Ti so tudi prepevali ital. nacionalne pesmi in vpili proti socialistom grde psovke. Prodani socialisti, „ba-stardi“ itd. Še večje je zavladalo veselje med sodrugi, ki so se bili zbrali v raznih nam prijaznih lokalih, ko so došla vesela poročila iz Dunaja. — Iz vseh grl je mogočno zagrmel klic: Boj klerikalizmu, boj nazadnjaštvu, na delo za socializem.
Goriško.
V Gorici je izvoljen ital. nacionalec U s s a i , ki je dobil 2571. Slovenski narodni kandidat dr. F r a n k o , ki se je od volitve odtegnil, je dobil 10 glasov.
Na Krasu v volilnem okraju, ki obsega Komenski, Sežanski in Ajdovski sodni okraj je izvoljen liberalec dr. Gustav Gregorin, ki je dobil 3950 glasov. Klerikalec S t e p a n č i č je dobil 2790 glasov.
Delavsko gibanje.
Stavba pomorščakov.
O veliki stavki mornarnarjev na Angleškem in Islandskem prihajajo sledeča poročila:
Amsterdam. Ko so parobrodne družbe rabile lučne delavce za dela, ki jih sicer opravljajo mornarji, so lučni delavci zažugali, da stopijo v stavko. Konflikt se je pozneje poravnal, vendar pa bodo delavci zahtevali višjo plačo.
London. V Glasgowu se stavka pomorščakov močno čuti. Na nekem shodu so prečitali pismo delavske zveze iz Pariza, ki izraža angleškim mornarjem simpatije in solidarnost in naznanja, da so storjeni koraki, da se prepreči najemanje stavkokazov na Francoskem. V Cardiffu so stavkujoči delavci pometali več stavkokazov v dok. Policija jih je rešila z veliko težavo.
London. Iz Novega Jorka javljajo, da se je moštvo parnika „Monos“, pripadajoče mednarodni mornarski zvezi, pridružilo stavki. Boje se, da sa razširi stavka tudi na druge parnike.
Amsterdam. Iz Hamburga je prišlo 15 mornarjev, ki jih je najela nizozemska pa-roplovna družba. Stavkujoči so hoteli preprečiti, da se dajo vpisati. Med stavkujočimi in policijo je prišlo do spopada, pri katerem so policisti potegnili sablje. Stavkujočim se je posrečilo štiri stavkokaze odvrniti od dela, vendar je družba za silo dobila mornarjev za parnik „Pollux“, ki se je po noči odpeljal.
G 1 a s g o w. Izmed treh izseljeniških parnikov, ki so hoteli v Greenocki spopolniti svoje moštvo, se je mogel doslej le eden odpeljati.
-= Škapina slikarjev In pleskarjev v Ljubljani ima v nedeljo dne 25. t. m. svoj
celoletni občni zbor, ki se vrši ob 9. dopoldne v gostilni pri Novaku na sv. Petra cesti s sledečim dnevnim redom. Poročila funkcionarjev, volitev novega odbora, predavanje in raznoterosti. Pleskarji in slikarji, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu.
= Odbor skupine lesnih delavcev t Ljubljani ima v četrtek dne 22. t. m. zvečer takoj po delu v društvenih prostorih redno sejo. Sodrugi odborniki, pridite vsi!
= Kamnarski delavci v Podpeči, pozor! V soboto dne 24. t. m. se vrši zvečer takoj po delu shod kamnarskih delavcev v gostilni g. Ivana Godca. Na shodu se bo razpravljale o pomenu strokovne organizacije. Poročal bo sodr. Tokan iz Ljubljaue. Tovariš pridite vsi 1	S k 1 i c a t e lji.
= Gradec. V mizarski stroki so tukaj nastali resni konflikti in ni izključeno, da nastane iz teh konfliktov dolgotrajen boj. Nihče izmed mizarjev in strojnih delavcev naj ne sprejema dela v kraju, kjer se nahajajo delavci v mezdnem gibanju.
■= Pečarji naj ne iščejo dela pri tvrdki Kalmus v Ljubljani.
= Letošnji občni zbor zveze dimnikarskih pomočnikov se vrši dne 13. avgusta 1911 na Dunaju VII. v restavraciji Hubmann, Neubaugasse. Začetek ob 2. uri popoldne. Predloge je treba vposlati do konca julija. — Za centralno vodstvo Josip Grei-singer, predsednik.
Umetnost in književnost.
+ Prva prodnkcija [gojencev Glasb. Matice se vrši jutri. Vzporedi 4 produkcij so bogati, v njih se zrcali stopnja izobrazbe glasbenih gojencev. Nastopilo bo v celoti 52 gojencev, od teh 17 takih, ki sploh prvikrat nastopajo. Poleg priznano lepih uspehov klavirske šole, nastopi tudi več učencev goslarske šole.
Iz šole za orkestralne instrumente nastopi letos prvikrat večje število učencev za flavto (3) in prvikrat učenec roga in klarineta. Iz pevske šole nastopajoči učenci bodo izvajali več najnovejših slovenskih izvirnih skladb. Nekatere izmed njih se bodo sploh prvikrat javno izvajale. Omenjamo med temi za domač napredek pomembne skladbe: Lajovičeve : Cveti, cveti rožica", „Zacvela je roža“, „Serenada“, dr. Krekove: „Tam zunaj je sneg“, „Zaprta so njena okeuca“, „Prošrija“; dr. B. Ipavčevo: „Pozabil sem mnogokaj, dekle“, „Menih“, „Božji volek“; 0. Devovi: „Vzdih“, „Snegul-čica“; Sattnerjevo: „Bibička“; Beranovo: »Podoknica" in Bavnikovo: „Vasovalec“. Od teh je 10 skladb iz „Novih akordov"; druge iz Matičnih izdaj in deloma manuskripti.
ZADNJE VESTI.
Resen položaj na Portugalskem.
L i z a b o n a , 20. junija. Položaj je vzlic pomirljivim izjavam skrajno opasen: vsa severna in vzhodna meja je zastražena z vojaki, obrežje pa s 5000 pomorščaki. Vsi rezervisti prve in četrte divizije so vpoklicani. Vlada izjavlja, da je vse rezerviste, ki se do petka ne podado k svojim regimentom, zapreti in izročiti vojnemu sodišču; samo v Lizaboni štejejo 4000 dezerterjev.
Uspel polet lz Dunaja v Budimpešto.
Budimpešta, 20. junija. Nadporočnik B i e r je v 58 minutah dospel z Dunaja v Budimpešto in si priboril nagrado, ki jo je razpisal dunajski „Zeit“. Hitrost zrakoplova je znašala 120 kilometrov na uro.
Kaj je z inženirjem Richterjem ?
Carigrad, 20. junija. Pogajanja med nemškim poslanikom ia porto še niso končana. Turčija se braui plačati 15.000 funtov. Bafael-paša zatrjuje, da Bichter še živi.
Solun, 20. junija. Kajmakan Glason-ski je prejel pismo od Bichterja, da naj vlada pošlje roparjem odkupnino namesto vojaških čet, ki spravljajo njegovo življenje le v nevarnost.
Krvavi dogodki v Drohobyczn.
Drohobycz, 20. junija. Bazburjenje prebivalstva narašča; vsa uradna poslopja so vojaško zastražena, če se bo mir količkaj kalil, razglasi vlada izjemno starge.
Lvov, 20. junija. Dosedanje poizvedbe pravijo, da častnik, ki je poveljeval v usodnem trenotku ni komandiral „Feuer“, temveč „Fer-tig“; oddana ni bila salva, temveč vojaki so vsled nesporazumljenja posamič oddali 63 strelov. 18 oseb je bilo na licu mesta mrtvih, 6 pa se jih v bolnišnici s smrtjo bori.
Albanija.
Solun, 20. junija. Torgut Ševket paša je razglasil od sultana odobreno amnestijo za Malisore in Mirdite in sultanovo darilo za novo zgradbo razrušenih hiš:1 V razglasa na-
glaša, da so sovražna dejanja ustavljena, vabi begunce, naj se vrnejo iz Črne gore in zagotavlja, da bo vlada skrbela za potrebe dežele. Turške čete so zasedle vse strategično važne pozicije, tako da je zveza beguncev v Ornigori z Malisori nemogoča.
Glasovi o krizi ua Angleškem.
London, 20. junija. Dasi se je mislilo, da bo do kronanja v deželi političen mir, se razširjajo glasovi, da se pripravlja velika politična kriza. Slišati je, da se gosposka zbornica ne bo vdala in zahtevala, da se parlament za Irsko ne sme ustanoviti proti njeni volji. Dočim so liberalci izjavljali, da bo vlada v tem slučaju enostavno imenovala nekoliko stotin novih članov gosposke zbornice, govore konservativci, da bo kmalu parlament razpuščen in se baje že pripravljajo za nove volitve. Po tem sodeč bi bil kralj nasproten imenovanju novih članov za gosposko zbornico.
Maroko.
Pariz, 20. junija. Španskemu poslaniku v Tangerju je bil izročen sultanov protest proti izkrcanju španskih čet v Larasu.
B e r o 1 i n , 20. junija. Iz Madrida javljajo, da se nasprotje med Španijo in Francijo boljinbolj poostruje. V Alcasar ima čez Laraš nemudoma odkorakati tisočpetsto mož, ker se boje, da pride francoski stotnik Moreaux (Moro), ki je s svojo četo utaborjen blizu Alcazarja, v mesto in da bo hotel deliti policijsko moč s Španijo. — Španski časopisi trdijo, da ščuje Moreaux Kabile zoper Špance in da se mora njegov vstop v mesto preprečiti, če je treba, tudi z orožjem.
Kolera.
Carigrad, 20. junija. V nedeljo se je v Stambulu primeril sumljiv slučaj bolezni. Mislijo, da gre Za kolero.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Vabilo
na
izvanredni občni zbor
Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev v. z. z o. z.
kateri se vrši
v nedeljo dne 25. junija 1911
ob 2. url pop. v salonu gostilne »Tabor" (nekdaj Balija) v Rožni dolini.
Dnevni red.
1. Poročilo načelstva.
2. Obremenitev zadruge.
8. Bazni.
Ako ne bi bil občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa ne glede na število udeležbe.
Pristop imajo samo člani.
Načelstvo.
Delavska Hranil, in posojilnica
registr. zadruga z omejenim jamstvom v Gorici naznanja, da bo imela
redni letni občni zbor
dne 29; junija 1911 ob 10. uri dopoldne v lastnih prostorih, Gorica, Via del Tre Re št. 16 I. nadstr.
m
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega »FLORJANA-a“l
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
'L
Postavno varovano.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in franko.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Kichei, ulica Montorsino.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza ;;«§f.Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Biva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
DNEVNI EED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrditev letnega računa.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Izprememba pravil.
5. Slučajnosti.
Za slučaj nezadostne udeležbe se vrši za 14 dni drugi občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sme sklepati brezpogojno.
Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik nagega lista, vsaka družina naj člta „Zarjo“.
Trgovina žita in deželnih pridelkov
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
Laška in dunajska
kuhinja
Selenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
Vsak čas se dobe mrzla in gorka jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino „Brioni“.
Sprejme se abonente na kosilo in večerjo.
V prenovljenih prostorih in pod novim ravnateljstvom se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk.
B
I
S
I
B
I
B
B
B
B
B
Vsem našim sodrugom in prijateljem toplo priporočamo
gostilno Pavla Sanzin
v Škednju štev. 294.
Kavarna „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu — se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. — s spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta. (
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Štravs, Škofja ulica.
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Cešark, Selenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica.
tobakarnah:
Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušrjik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg, Sitar, Florijanska uliea. Kuštrin, Breg Sever, K,rakovski nasip. Tenente Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
B B B ■
B B □ B B B B
BBBBBBBBDBB
lične pomaga!
Moji gramofoni in godbeni avtomati so le najboljši!
A.Rasberger,JJJ2l
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
—-	... registrovana zadruga z omejeno zavezo "
s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej)
= Zaloga pohištva =
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna 7 r*hz-------71---- dela. ::	Lasta tovarna na
tapetniškega blaga. .. Glincah pri Rubijam.
B
B
m
B D B B B B B
BBBBDBBBBBBBBBBBBBB
Žalec
Telefon štev. 168.
v LjuMfani
priporoča svoje
Telefon štev. 168.
Evo ¥ sodcih In steklenicah
Zaloga v Spodnji Šiški.	~