SI. 30.
vtorek 14. marca.
IV. tečaj. 1871.
v
Vtorek, četrtek  in SO' l.oto izuajn. in velja v Maribora brci pošiljanja tia dom za  vso   leto 6 g. -- k.
„   pol   leta 4 „  - „
„  četrt   „   '-' ,, 20 „
Po pikali :
■a vfse lelo 10 y. - k „ pol leta ft „ - „ „   četrt  „     '2 „ 60 „
Vredniitvo in apravuiitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hia. Št. 179.
Oznnniln:
Za navadno tristopno
vrsto sa plačuje : G kr. če se tiska lkrat, 8 ti ?i »> m 2krnt, 4 u »t i» i« 3krnt. veče pismenke so plačujejo po prostoru.
Za  vsak tisek je plačati kolek (Stempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj »o blagovoljno frankujejo
Primerno preniiSljevniije.
I.
Vsemu svetu nesramno razglašev&no pojedine v slavo poslednjo zmago na Francoskem; neskončno veselje in prusko-nemških pesnij radostno prepevanje v teh prilikah ; kreketanje dunajskih in družili, s pruskimi novci podkupljenih novin, ker se je avstrijska vlada nektere tacih prusko-nemških demonstracij po Avstriji samo polovično uredovati drznila; to boječe postopanje avstrijske vlade same, če tudi jej ne more biti neznano, poleg novin po vsem a še zlasti po nemškem delu našega cesarstva raztreseni Prusi neboječe po konci nosijo glavo, ne samo no taječ nego v preglasnih govorili zasobnih in javnih oznanjujoč, da pot pripravljajo Moltku in Bismnrku, vse to nehote sili v resnobno premišljevanje; sili, da se človek vpraša: ali jo res Avstrija že Prusom pokorna država V Kako je to, da je tako globoko padla? Kam je izginila stara avstrijska tolika sreča, da so celo prigovori o njej pripovedovali?
Avstrija se je imenovala o s t m a r k, ostreich, kar znači: vzhodna meja, vzhodna država. Kulturno-zgodoviniki nalog te državo je oznanjalo njeno ime samo. Osnovali so jo, da zapadnjo, pač najprvo nemško izobraženost, kakoršna in kolikoršna si je tedaj bila, zaslanja vzhodnim barbarskim narodom: Magja-rom, Mongolom, Turkom itd. Nemci so jo torej poBta-vili za stražo na vzhodu. Ta je bil namen, ta njo prvi in pravi nalog. Rastla in uspehovala je tako, da je mnogo vekov do 1806. leta gospodar avstrijskih zomelj bil tudi vselej nemški cesar ob enem. Ker je Avstrija na meji ustanovljena, zato je polagoma p6d-njo prišlo več tujih nego nemških plemen, zlasti Slavenov in Ma-gjari. Svojemu nalogu jez raznimi pripomočki in razno ustrezala do Karla VI. (171 1 —1740). Dokler je ustrezala svojemu nalogu, bila je potrebna, ker je imela kulturno-zgodovinsk namen; a dokler je imela tega, imela je ob enem gotov obstanek. No kader je izgubila kulturno-zgodovinski nalog, izgubila jo z njim tudi gotovost  svojega  obstanka.   In to se je zgodilo baš za
Karla VI. Divji narodi so bili vsi ali daleč odvrneni ali upokorjeni, pokrščeni ter v odgojilo dani zapadni omiki,
— Turki, prej najgrozovitejši mejaši —tako oslabeli, da pozneje že nikoli niso mogli pretiti zemljam kake evropske države. Bila jo torej Avstrija dospela do svojega smotra, in trebalo ie, da si poišče novega dela, če ne misli odstopiti z odra.
Daš ob tem času pride šo druga, zelo važna dogodim, lakor bi hotela po sili kazati, da so bliža vsa drugačna avstrijska doba. Karel VI. namreč ni imel nič moakoga rodu, in zato je utrdil pred svojo smrtjo nov državen zakon, pragmatično sankcijo imenovan, po kterem je tudi ženski rod habsburškega kolena mogel nasledovati , in sedela je za njim njegova hči Marija Terezija na prestolu. Ker je Avstrija pod Karlom VI, bila na razpotji, kakor stari grški junak Heraklej, pač ni moglo biti dovolj, da je pragmatična sankcija aitmo ugotovila nasledovanje habsburškim hčeram; še bolj je trebalo, prihodnji avstrijski politiki določiti novo cesto. A to jo zamudila ter nakopala si na glavo greh , kterega so morebiti nikoli no izpokori ; kajti vso poznejše avstrijske nezgode imajo korenino v tej in samo v tej dobi. Če kdo vpraša, ktero cesto je država mogla izbrati svoji prihodnji politiki, odgovarjamo, daje imela svojo osodo Hama v roci, ker sta joj bila na izbiranje dana dva spasiteljua poti, in sicer samota dva. Prvi je bil t' ostaviti Madjare in Slovane ter krepko so okleniti samoodinih Nemcev. Drugi pot je bil: ostaviti Nemce in vse njih cesarstvo, ostaviti colo dunajski prestolni grad, premekniti se najprvo v Pešto in izbrati,
— ne Magjarov nego edine Slavene. Samo ob sebi se uraeje, da bi se bilo treba z Magjari deti v nekako razmerje, ktero bi novi državi bilo vgotovilo pokojen razvoj. Kako bi se bila ta res jako težavna stvar dala zvršiti, ni zdaj našo vprašanje; to bi naj bila tedanja avstrijska skrb, ker je ležala na tehtnici avstrijska bodočnost.
Vemo, da bi so bila vsa doba Karla VI. morebiti celo brohotno smijala tacetnu koraku ,   a denašnji svet
bi se čudil njegovi neizmerni modrosti. A temu jo hilo treba moža nenavadno kropke duše, k t era so no ustraši največjih težav, moža nenavadno bistroga uma, kteri ne vidi samo, kaj se godi za saboj in okolo sebe, nego zre tudi naprej vsaj za stoletje naprej. Te vrste moža takrat Avstrija ni imela; zatorej ta korak nikomur niti na misel ni prišel. Kar velikan more, tega pritlikavec ne more.
Utegnil bi nas kdo zavrniti : kako se čudimo, ako si Avstrija ni hotela izbrati nobene izmej obeh omenjenih cest, ker znamo , da niti posamezen človek rad iz rok ne da, kar ima, a kam li da bi država ktero zemljo samohotno žrtvovala, še posebno v tistih letih, ko so vladarji menili, da so dežele tako liezozirno njihove, kakor so tedaj bila posamezna zemljišča, brozozirna last mogočnih graščakov. In kdo je tačas kaj v Čislu imel zlasti Slavene, o kterih so morebiti žo Karlovi nemški vrstniki sodili, da jih polagoma vso požere grmansko morje, ki jih jo bilo že toliko v se potegnilo I Če torej nemškim Habsburžanom nikako ni bilo oRta-viti pokrajin, po kterih živo Magjari in Slaveni, ki so bili tedaj vsi menj omikani, menj samosvesti nego zdaj, Še mnogo teže si je misliti, da bi se bili odtrgali od Nemcev , h kterira jih je vezala, kri jozik in tradicija I
Kaj dokazuje vse enako vgovarjanje ? Zgodovina poznejših dob uči, da Če kaj dokazuje, nam dokazuje samo to, kar smo poprej tudi že mi poudarili, da jo namreč bilo pravo avstrijsko razmerju z meglo odeto, njeno životne moči pravi ogenj v pepelu skrit, vsem tedanjim očem. Kader tone ladija, brodniki izmeeo blaga, kolikor se jim ga zdi treba, da ostalo otmo ; samo da je tudi imeti brodnikov tacih, kteri znajo, kdaj res preti pogibelj, kdaj ne. Ali ni Avstrija po Karlu VI. najbolj sama kazala, da je njo stališče nonaravno ? Ali ni z ene plati zaradi Nemcev na vbo drugo svojo narode tako malo gledala, da bodo to še nekterih sto let bridko čutili, a z druge plati zaradi svojo domače oblasti tudi za nemškega cesarstva pošlo tako malo skrbela, da je to hrome naposled  samo padlo z njenih
Francozi pod Napoleonom Bonapartom 1797. leta prvič na Slovenskem.
(Is Vodnikovih „Ljubljanskih Novic" 1797. leta.) (Dalje.)
Prinoc Karel. Včeraj po pol dne ob petih (17. svečana 1797. 1.) sta se v Ljubljano pripeljali njiju kraljevi visokosti p r i n e c Karel ino p r i n e c Ferdinand. Prinec Karel ido z Laškega čez Gorico, ino gre na Dunaj. General Bellegarde hodi z njim. Prinec Ferdinand ga je do le-sem spremil, pak no gre daljoj. Prinec Karel je doli stopil v oštariji „Wildcnmnnnu na placi. Purgarji iuo strelci so z bobni ino muziko na placi v paradi stali. Plac jo bil poln ljudi. Vse jo vpilo : „naj živi prinec Karel lu Prinec jo k oknu stopil, priklanjal se ino zahvalil. Ljudje so mu zdravje voščili ino od veselja kričali: „dolgo živi prinec Karel I" Zvečer je bilo po Ljubljani vse razsvetljeno : na rotovži jo gorelo osemdeset lamp z oljem, po hišnh na vsakem okni po dve ali tri sveče, bakle ino nestne laterno. Po placi se
(Vso to cesarsko slavodatko, ki jo tudi nahajamo v Vodnikovih, ob Matičnih stroških izdanih pesmih, poslovenil je bil prvi ter potem v svojih Novicah" natisni/ baš Vodnik sam. Pristavek o Karla, rekše zadnja kitica slaoodatke, bila je taka) :
Trka nam Francoz na vrata, Dobri Fronc za nad skrbi, Posije Bvoj'ga ljub'ga brata,
Korel rešit nas hiti. Z nami sta estrajška orla ;
Premagujta vekomaj I Var' bog Fronca, varuj Korla, Srečo, zdravje bog jim' daj I Vse jo njega (Karla v gledališči) čakalo ;  ali on ni mogel priti, ker žo dve noči ni spal ino so od K o-drojpe iz Forlanije noter do le-Bom v eni sapi pripeljal. Ob šestih zvečer sta oba princa še lo kosila. Po noči jo Karel dobro  spal  iuo  že zgodaj spet na nogah bil, dve pismi pisal ino denes ob pol šestih zjutraj v kočijo sedel.   Purgarskim ino strelskim stražam Be je zahvalil, da so čez noč pri njem čuli,  rekel, da mu dopadejo,  da so  lepo  oblečeni ino dobro izučeni. Vso mu je srečno pot voščilo ino  vpilo: zdrav bodi
je videlo, kakor da bi dan bil. V teatri so pesem od I prinec Karel I VivatI Bodi naš Lavdon !" On jo odgo-cesarja peli ino še en pristavek od princa Karla. [voril: „z bogom, ljubi moji!  Spet se bomo videli." —
Zdaj se pelje noter do Pruka na Muri. Ne bode dva dni spal, ampak še le tam počival. Potej gre daljoj na Dunaj, kjer bodo sklenili, kaj je za naprej storiti.
Prinec Karel je še le v pet ino dvajsetem leti svoje starosti, srednje postave, droben, redkih las, raj-nikemu cesarju Jožefu podoben, zastopen, prijazen, hiter ino srčen. Pozna se mu, da je neutruden vojščak; obraz je že začrnel, život žo na vojski utrjen. Kamor je do zdaj prišel, bila je sreča ž njim. Bog mu daj tudi na Laškem premagati ino nas iz nadlogo rešiti! Nadaljevanje.
Prodno so njih kraljeva visokost prinoc Karel k laški armadi prišli, bila je ta ista na ta kraj vodo Talijamenta prestavljena, posebno z.ito, da bi malo počila ino pomoči čakala. Na ti stopinji je prinec vojsko našel, kadar jo k nji prišel. General H o h o n-coloru je stal s prednjo vojsko pri reki Piave ino imel poveljo, dokler bo mogoče, tam so držati ; lo takrat bi se smel brez boja nazaj potegniti, kadar bi sovražnik s preveliko močjo pridrl. Ravno nekaj poprej jo sovražnik v on kraj Piavo pri T r e v i s u ino li a-sanu pomoč nabiral, katera mu jo od doma, od Rajne ino iz papeževe doželc prihajala. Pomoč pnk, katere je prinec čakal, ni mogla oh času dojti, da-si je neutegoma  hitela.   Sovražnik se je  tedaj na svojo
1817
Gospića Neugebauer-ova in gosp. Meden sta zadovoljila glede petja in igre. Posebno hvalo pa zasluži možki zbor, ki so jako srečno odlikuje memo pri nemških prelistavah navadnega javkanja. —
Volitve v 3. in 2. razredu ao končane, zvršile so se, kakor je želei nemškutarski odbor. V 3. razredu se je udeležilo kacih 80 volilcev,   toliko je namreč v tem razredu nemčurjev;  v 2. razredu je bilo komaj 10 volilcev izmej mestjanov in trgovcev,  \se drugo pa zgol uradniki  in  penzijonisti.   Vsa volitev je bila tako tu tihem,   kakor Tominci  ko so še  tobak nosili „kontre bund".   Bolj viharna  pa je bila  zadnja seja glavneg: volilnega  odbora   nemčurjev.   Ko je  namreč Dežmai prebral imena pri poskusnih volitvah odobrenih kanili ilutiiv, se dvigne gosp. Peter LasBuik iu protestira, d se je postavil  za kandidata gosp. Biirger,  kteri se i Lassniku s tem na smrt zameril,  da  ga iz  ljubavi d svojega tasta  gosp. Holzerja  (kterega je za namečei g. Lassnik imenoval klerikalca) dvakrat ni bilo pri vo litvah za deželni zbor. Pa ker je g. Lassnik mej nom čurji le doprvak,  njegov  glas ui  prišel v Dežmanov nebesa in gosp. Biirger se je volil v mestni zastop. — II koncu  kaj  pikantnega.   Do slej smo  mislili, ka j moikemu pevskemu  zboru čitalnice naloga,  gojiti slo vensko petje.  Dne U. marcija 1871. leta po Kristoven rojstvu pa smo sprevideli svojo desetletno zmoto, kajt ta dan so peli čital niski pevci v Kozlerjevi pivo varni v Šiški nemške pesmi. — Lo tako naprej!
Is Novega mesta, 5. marca. [Izv. dop.] Mordt je že marsikdo pozabil na nas Novomoščano, ker n bilo tako dolgo v „Slovenskeru Narodu" nijednega dopis: od nas, vkljub temu, da bi morali ravno mi, ki imam« novo organizirano realno gimnazijo in četiri nemške profesorje za izobraževalce zgolj slovenskih dijakov, pozornost slovenskega sveta na so obračati.
Prvo, kar bi se imelo posebno grajati, jo to, d* se v naši čitalnici prerado nemški govori. Dragi rodoljub ! kodar o kaki svečanosti stopiš v lopo okinčanr dvorano, precej si misliš , to je poslopje v resnici posvečeno navodnili) muzam, in ko zagledaš obilno množico mladih in starih, vzraduješ se kakor pravi rodoljub, misleč, to jo ljudstvo , ki zna v pravem smislu slavit zaslugo svojih veljavnih mu/. Pa poč kaj malo in videl bodel, da to ni čitalnica in da si ta množica ni prišla iskat duševne hrane , aego da jo to poslopje , kjer se novomeška gospoda nemščino vadi, kajti kmali ti bodo donelo na uho: Guten Ointl Dam On rechts, Herrn links! itd. - — No pa so še nekdo poganjaj /a slovensko uradovnnjo, čemu pa ? Saj Hlovenskega jezika še v čitalnici nočemo trpeti, pa ga bode0)0 v pisarnah!
Gospoda novomeška ! pomislite, da s takovim ravnanjem rušite, kar bo težavno zidali naši narodni voditelji. Dobro si za pomnite 1 da človek, kteri so sramuje materinega jezika, no zasluži, da ga zornija nosi in po-
snemajte vrlega čitalničnega predsednika g. Mohorja in več drugih, kterim se ne studi slovenska beseda. Bog daj I da bi poslušali moj glas, potem no bode več blebetal zagriznen novomeški nemškutar — — pred svojimi tovarši : Bii.st boss moine Herrn, vorboss i ameiaten fereht ? — — Vor dio Sokolci und vor die Cholera, nego bodo Še nekaj dostavili: Meine Herrn I i fereht tmeisten vor die Sokolci, vor die Cholera uud vor die Čitalnica.
Najvažniša novica na  našej  gimnaziji je,  da se lovi profesorji slovenščine uče.
Is Ljutomera, 11. marca. [Izv. dop.] Daje utomeržki okraj že tistokrat, ko se je razglasilo, da ospod Hiichtl semkaj za notarja pride, to vest mrzlo i nevoljno sprejel, jo že znano; pa dozdanje njegovo avnanje nas nikakor ni prepričalo, da smo so motili • njem. Koj iz početka svojega uradovanja je razposlal glas na vse tukajšnje županije, da hoče na zahtevanja iovenskim strankam v slovenskem jeziku postreči. Pa a razglas na slovenske županije bil je nemški. Na to o mu hotele tukajšnje županije nezaupnico poslati, tli tukajšnji narodnjaki so odsvetovali, dokler ne bi on dejanjem pokazal, kak ptiček je. To seje popolnoma -vršilo; ne samo da ni svoje obljube izpolnil, temuč »okazal so jo popolnoma sovražnika naše narodnosti, car se iz sledečega vidi.
V neki pritožbi na višo sodnijo v Gradcu piše on ned drugim tako-le : „Jaz pripoznam, da tukaj prebiva močna stranka, ki tirja, da bi se samo slovenski ura-lovalo, iu da se nemški jezik popolnoma iz uradnije n šolo iztrebi; tej stranki pa jaz nikakor nisem „prijatelj". *) -- Tako piše javni bilježnik na predpostavljeno višo sodnijo, od ktere smo že dobili ukaze, da so slovenski jezik med slovenskim ljudstvom mora v c. k. uradnijah kot uradni rabiti. Ta gospod tedaj, ki od slovenskih žuljev živi, si predrzne v takem spisu izreči, da on no more biti prijatelj stranki, ki jo pri-poznava sam, da jo močna, in od ktere ve, tako dobro kakor mi, da za njo, izvzemši ljutomerske nemškutarje, celi okraj stoji ; pa samo zato ne, ker se ta stranka predrzne tirjati to, kar tukajšnjemu ljudstvu po božji in človeški pravici pripada. On tedaj ne more biti prijatelj tukajšnjega ljudstva, a ljudstvo bi moralo do njega zaupanje imeti, kar s svojimi mnogovrstnimi tožbami in pritožbami, o kterih hočemo o svojem času govoriti, šiloma doseći namerava. Vendar ljudstvo pozna svoje prijatelje in sovražnikom bodo vselej hrbet obračalo. — Ko je gospod Hochtl zgoraj omenjene besede pisal, hotel se je menda od ene strani svojim višjim predpostavljenim prilizniti, ker vsled skušnje ve, da jo kaj takega zgorej vselej imelo uspeh, od drugo strani pa je hotel tukajšnje narodnjake sramotno denuncirati. Koliko da je eno ali drugo dosegel, se bodo *) Tedaj sovražnik. Vi».
ramen ? Dvema gospodoma se ne da služiti, ker so navadno obema slabo streže. To nas uči avstrijska zgodovina po pragmatični sankciji. Ako bi Avstrija bila tedaj prestopila k samim Nemcem, še zdaj bi na glavi nosila venec nemških cesarjev ter zdanja grozovito pruska moč bi ne bila večja od bavarske. — Nemci bi se bili naravneje združili pod Habsburžani nego zdaj pod Hohencolerji ; ako bi se bila prijela edinih Sla-venov, s kterimi bi stokrat laže bilo ukrotiti Magjare nego bode z Magjari upokoriti Slavene, kar brez dvoma pokaže zgodovina bodočih let, imela bi dene* morebiti že Carigrad ter vso naše južne brate s Č< hi in Slovaki vred, — s kratka, bila bi po velikosti za rusko prva slavenska država na zemlji, edina v zapadu, uiti bi so jej Nemcev ne bilo treba nikakor bati. Kar so tedaj ni zgodilo, to se zdaj ne da pristoriti.
Že za Karla VI. hčere, Marijo Terezije, pruski kralj Friderik II. Avstriji vzame Sleško; nokoliko pozneje se razdeli PoljŠa, ktere celoto je bilo Avstriji na svojo korist braniti do poslednjega novca, ker po tega kraljestva propadu je Ruska svoje granico raztegnila do avstrijskih dežel in poleg stare Avstrije še mogočneje narastla druga mlada nemška država, narastla .je Pruska. — O cesarji Jožefu II., Marijo Terezije sinovu, tu ter tam res čitamo, da je baje hotel prijeti so ali samih Nemcev ali samih Slavenov zdaj, ko je že bilo davno prepozno ; a Kavnic da mu jo svetoval gospodariti, kakor so njegovi predniki gospodarili. In stvar je ostala, kakoršna jo bila; samo Slaveni so se jeli načeloma nemčiti.
I) o p i s i.
— t(j(T,— Is Ljubljane, [Izv. dop.] Šestnajsta predstava dram. društva nas je razveselila s po gosp. Josipu Staretu prav okusno iz češčine prostavljeno veseloigro „Telegram." Predstava je bila odlična, vkupna igra gladka, da se sme društvu svetovati igro enake baze pridno predstavljati. Mej krasnim spolom ste se odlikovali posebno gospici Brusova in Jamnikova. Možki nalogi so bili vsi v zanesljivih rokah, kar se pri gg. Nolli, Šušteršič, Kajzel in JeloČnik po sebi uraevn. Da se je igra vjemala z resnico, so govorili vsi v igri na-stopujoči železniški uradniki in konduktorji nemški — kakor jih v resnici brez izjeme čujemo. Igro „Po plesu pozabljeni" je rešil pogina gospod Kajzel, kteri je jako srečno oponašal tržiško narečje. Od gospe Odijeve bi se nadejali manj omahljivosti. Opereta „Pred lovsko hišo44 je jitko melanholična igra, da človek skoro misli, ka čuje kašljati Raupachovega mlinarja. Gosp lleidrieh se je skazal pri prvem nastopu kot izvrstnega pevca in igralca, da se moro za to izdatno moč dramatičnemu društvu le čestitati.
vikši moč zanesel ino v treh razdelkih proti generalu Hohencolernu dalje mahal. Ta so potegno proti mestu Sacilu nazaj. Sovražnik ga popado 12. dan sušča; drugi razdelek gro čez Porto buffolo iuo hočo njemu za hrbet priti. Boj jo bil dosti hud. Soldat so jo dobro držal ino sovražnik ga ni v beg pognal ; vendar je general za dobro spoznal, po noči se nazaj potegniti, da bi mu on za hrbet ne prišel. Gro tedaj čez Porte no n v Valvasone nazaj ino se boja ogne. — 15. Bušca gro na to stran reke Talijamenta. Prinoc potegne vse vojake vkup ; samo nekaj konjikov je na onem kraji ostalo.
Na 16. dan gre sovražnik od Valvasona proti nam ino prisili konjike na ta kraj prestopiti. Ker je Tali-jamento plitev bil, gredo francoski konjiki čez, za njimi pak pešci. Tem kraji se začne boj ; ali ker je sovražnikov veliko več bilo, mogli bo naši odjenjati. Tukaj je bil general Š u 1 c ranjen ino ujet. Prinec so jo držal svojega sklepa, ne prej boja začenjati, dokler več pomoči no pride; tedaj se je proti Gradišču ino Gorici nazaj potegnil. V tem so tudi naši pod generalom Lusinjanom pri L o n g a r u stojoči sol-datje od preveliko več Francozov prijeti bili, dobro se branili, aH vendar bežati mogli. Tukaj je batalijon Mibelj W a 11 i s veliko izgubo trpel.   Generala Lu-
sinjana ino obrsllnjtenanta Ude smo pogrešili. Kažo, da sta ujeta.
PiŠo prinec Knrel iz L i p a v e , da jo armada 17. dan sušča iz Palme nazaj šla. Ta beneški ograd ni močen zadosti, tudi ne z orožjem previden, da bi se mogel držati ; okrajina okolo ni pripravna, braniti se : torej so kraljeva visokost vojsko na ta kraj Soče ino v Gradišču potegnili, da so se daljoj varno nazaj pomikati mogli, ker Soča je bila preplitva ino so jo lehko pri pričujoči suši peš prebredla. Tudi ni kazalo poprej boja začenjati, dokler ni kaj več pomoči došlo. V tem jo pomoč čo daljej bližoj prihajala, ino je imela prednja vojska pod generalom M o r k a n d i-D o ta 21. sušcu v Beljak priti. V Trstu stoječemu generalu Pitoni jo prinoc razločne povelja dal, kako so ima držati, kar koli se priključi.
Včeraj (21. sušca) je poŠta (v Ljubljano) po navadi iz Trsta prišla, pisma prinesla, ino povedala, da do torka, to je do prod včoraj, še ni bilo okolo Trsta nikjer Francozov čutiti. Štirjo soldatje bo pri boji polog Gradišča ušli, v Trst pritekli ino povo doli, da Gorica je v nevarnosti, ino da boj pri Gradišči v on kraj Soče jo bil za nas nesrečen. Na to je jelo po Trstu vso bežati, kar koli jih jo strašljivih.
Zares jih je štiri  dni le-sem  toliko skozi Ljub-
ljano proti Štajerskemu bežalo, da je skoraj kočija za kočijo tekla, ino da je bil komaj na oštarijali prostor. Ti pripovedujejo, da je Gorica že pod Francozom ; ali da so se nnši v Rcbornicah nad R a z d r t i m ustavili. Naša vojska tedaj stoji med Razdrtim ino P o s t o j i u o.
(O tem „Ljubljanske Novice" pozneje, 22. dan malega travna, tako govore) :
V Gorico so prišli Francozi v ponedeljek, 20. sušča Drugi dan so napovedali, da bodo varovali lastiae ino vero; da ostane pri starih postavah ino navadah; da so jim moro živež dati iz cesarskih ino deželnih prihodkov, ino so postavili 15 mož, goriško deželo vižati. Dano jo pisano povelje generala Buonaparta, da noben francoski komisar ne smo v Goriškem nobeno naklade delat, zunaj kar je treba za obdržanjo ino živež francoske armado.
Kadar so se Trstu Francozi bližali, bilo je ostro prepovedano, da se ima vsak mirno pri pokoji držati, ne orožja nositi, po noči čez onajsto uro ne okolo hoditi, živoža nič iz mesta drugam prodajati, ne skrivati ga, nobenega neznanega brez pisma pod streho vzeti, štacune odprte držati, nobene reči dražejše prodajati ino ne draginjo dohiti. — 22. dan sušča po noči je prišol   francoski   komisar   Feliks Campana,
še le pokazalo. Kar pa se tiče njegovega kruhoborstva, občudujemo, da ima tako malo pravno svesti, da si ne more misliti, da ni tukajšuje ljudstvo zarad njega, temuč on zarad ljudstva tukaj; da vsaki, kdor plača, ima tudi prosto voljo izbrati si svojega opravnika; du od gradske nadsodnije osposobljeni in avtoriziruni odvetnik ima glede sestavljanja pravnih pisem pri nas ravno take pravice kakor on, in še veče, ker bilježniški delokrog se ne razteza do pravice, tožbo sestavljati in stranke v pravnih rečeh zastopati, posebno v rednem ustmenem postopku ne, kar pa gospod Hochtl vse stori. Mi torej mislimo, da se bodo naši narodni odvetniki proti temu ustaviti vedeli in ne dopustili , da taki narodni nasprotnik, kakor je gospod Hochtl, tukaj vsa pravna opravila monopolizira.
0 V Konjicah je bila dne 7. marca pri ondotni c. kr. okrajni sodniji zanimiva obravnava. G. Scheicher krajni šolski ogleda v Vitanji je tožil tamošnjega kaplana č. g. Zorka zaradi žaljenja časti. Tožnik je namreč v vitaujski šoli prepovedal otrokom pozdravilo : Hvalen bodi J. Kr.; kaplan pa je bil to v pridigi lo.jan. 1.1. omenil rekoč , da se je to v nekem trgu zgodilo, katerega pa imenovati noče. Pridigar je pristavil, da je „tišti ogleda" to storil ali iz hudobnosti ali pa iz neumno b t i — in ravno te dve besedi sta g. Scheicher-ja, ki je bil sam pri pridigi nazoČ, tako hudo spekle, da je kaplana tožil „wegen Vorvcurf von Dumrnlieit und Rache" (tako si je bil prestavil onadva izraza). Na 7. t. m. je bil postavljen obravnave dan. G. Zorka je zastopal konjiški odvetnik g. dr. Lederer, g. Scbleicher pa je sam vodil svojo reč. Ker jo tožnik prišel dobre pol ure prepozno, je dr. Lederer odločno zahteval, da se ima po §. 232. kaz. pr. z. obravnava končati, ker po tem §. se smatra izostanek tožnika kot odstop od tožbe — in tako se je tudi zgodilo. G. Scboichor je .skoz padel."
Kakor se nam je pravilo, je neki g. dr. Lederer opravičil zaupanje, ktero se v njega stavi. Prav radi priporočujemo tega umnega odvetnika slov. občinstvu. Tudi g. VVagner se je pri zgornji obravnavi s hvalevredno nepristranostjo obnašal.
Dr. X. Od Save 10. marca. [Izv. dop.] V nek-terih časnikih je bilo brati, da so liberalci svečano obhajali v S o v n i c i pruske zmage, tedaj na robu štirsko-slovenske dežele. Nam Slovencem je treba zvedeti, koliko je resnice na tem, da zvemo, kaj  se godi na
drugi dan pak več generalov, oficirjev ino francoskih konjikov ino pešcev v Trat.
Predvčeraj (rekše 20 sušča) se je prinoc Karel (Ze dntgie) tukaj skozi (Ljubljano) v Celovec peljal. Sliali smo, da jo rekel, da od Trsta in Gorice ni take nevarnosti, *) temuč da Francoz skozi Pontabelj v Korotan bolj sdo dela.
Ljudje iz Gorenskega pripovedujejo, da jo Francoz skozi Pontabelj noter do Malborgotav strici svetih L u š a r i j predrl.
Včeraj (zopet 21. sušča) ao na Jezico pri savskem most obilno strelnega praha pripeljali ino čez noč v cerkvi svetega Jurija hranili. Iz Ljubljane so vsi bolniki ino soldaški ranjenci na Štajersko prepeljani, tudi fantje soldaški ino špital. Majlandski uklonenci so denea proti Hrvatskemu poljani. Novo nune grodo v Velesovo. Dela so prostor za cesarsko armado, katera se bode tukaj nabirala
Kar jo boječih, šli so to dni iz Ljubljano ali na svojo gradi ali na Štajersko ali na Hrvatsko. Cesarske reči so tudi začole soldatom prostor delati, ino pojdejo na cesarsko poveljo daljoj v varnost. Tudi iz Idrijo so denarji, srebro ino cinober daljej proti Gradcu prepeljani. Vsa priprava so dela, da bi morebiti kaj pri mogoči nevarnost na škodo no šlo.
Pomoč od Rajno je v Tirolih iuo v Korotanu našim že obilno došla. Pravijo, da le-sem v Ljubljano ima tudi  1,300 mož denes ali jutri na pomoč priti.
Kar je Boldatov iz Mantove tukaj okolo stalo, daljej so prepeljani, da bo prostor, dokler svoj čas do-stoje, da bodo na vojsko smeli. (Dalje prih.)
*) Torej aH sam ni vedel, kaj se je užo hilo zgodilo, ali povedati ni hotel, da so na bi ljudje preveč plaiili.
naši slovenski zemlji, torej očitno tirjamo, da nam c. k. okrajno glavarstvo v Brežicah to reč razjasni, ktero mora vedeti, kaj se je z njenim dovoljenjem (to vsaj postava zahtova) v Sevnici godilo.
Časniki so tudi poročali, da je sevniški c. k. sod-nijski adjunkt in začasni vodja g. Klauscr očitno v nekem zboru izrekel, da se na Štirskem za to nič v slovenskem jeziku no uraduje, ako ravno postavno naročila in upravne naredbe to zahtevajo, ker c. k. višja deželna so d n ij a v G r a d c i daja skrivna u a s p r o t n a povelja. Mi ne moremo vedeti, koliko je na tem povelji resnico in tudi takega tihotap-nega postopanja ne pričakujemo od višje sodnijo, ktera je ravnokar za svojo podredjene sodnije do 50 različnih tiskanic priskrbela, ki so se že razposlale ; torej prosimo s e v 11 i A k o rodoljube za natanko poročilo o tej zadevi, ker od sihmal ue bomo več trpeli, da bi vsak uradniček postavam se protivil in Slovencem v obraz pljuval. Će se ta reč uresniči, se bodo tudi potrebni koraki na višje oblastnije storili.
Politični razgled.
Uatavoverneži hote v državnem zboru vladi nekaj malega manj novakov dodaliti, nego jih vlada zahteva. Vlada je na to izrekla, da no da, s seboj nič „barantati," t. j. si ne odtrgati najzadnje novaške bu-tico. Iz tega hote nokteri sklepati, da bode vlada državni zbor razpustila, ako bi ne storil, kar vlada želi, in komaj vlada to izve, brž so se njeni organi visoko spodrecali in delavno oklicali, da vlada noče tirati stvari do nobenega parlamentarnega konflikta. Iz to šare resnico ugibati, no bcdemo so trudili ; vlada vsem strankom ponuja uganjke — ali je s tem državi pomagano, učila bo železna prihodnost.
Dunajska „Zukunft" je te dni vedela praviti, da je cesar potrdil v dežolnem zboru kranjskem izdelano šolsko postavo, ki bi imela v kranjski deželi vpeljati popolno ravnopravnost slovenskega jezika. Novica se do zd.ij ni potrdila in vendar so v nekterih krogih dola mnogo veselega hrupa zarad nje. Mi bi odsvetovali se prezgodaj veseliti. Če je tudi kranjska šolska postava potrjena, ostane nerešena še zmerom slovenska šolska ravnopravnest. Kranjska je namreč komaj tretji del vsega slovenstva, in ministerstvo bi tudi v najboljšem slučaji svojo narodno politiko snovalo po starem beraškem nodržavniškom kopitu.
Med tem ko je vlada v nekterih krajih prepovedala Blaviti nemško zmage, smejo jih v drugih krajih slaviti brez vsako ovire. Kdor si to ve tolmačiti, naj se oglasi.
„Vaterland" naznanja, da je Hohenvvart začel dogovore z nekterimi odličnimi češkimi velikimi posestniki. Po naznanilih tega lista jo tudi Rieger v Beči nekaj opravil in bo zdaj dogovarja v Pragi s svojimi rojaki, pak se zopet vrne k dogovorom na Dunaj. Omenjeni list na dalje pripoveduje, da se bodo v kratkem imenovali deželni ministri za č o s k o in Galicijo in da bi bil dr. Rieger on tak nov minister. Tem govoricam zopot nasproti stoje druge, vsled kterih bi se bili Ogri vsmilili našo brezimne Cialajta-nije. „Pest. Lloyd" namreč trdi, da je grof Andrassv brez vedenja cislajtanskega ministerstva cesarju začel razlagati nevarnosti, ki vsled sedanjih notranjih ho-matij Žugajo vsej državi.
V soboto je narodno zastopništvo francosko sklenilo svojo zborovanje v Bordeauxu in začne 20. t* m. svoje parlamentarno zhorovanjo v Versuilles — brž ko ne se proseli kasneje v Pariz, dasiravno je zo zdaj večina šo proti preseljevanju. Pred preseljenjem jo zastopništvo še demonstrativno sklonilo, da ostanejo zastopniki odstopljenih dežel vedno udje narodnega zastopništva francoskega. Sklep pač nima nobono praktično  pomanjkljivosti  in skoraj  nekoliko sili na smeh.
V Parizu zdaj vso uničujejo, kar koli spominja na Nemce. Nemco, ki to že zdaj upali vrniti se v Pariz, s kratka preteplo.
Po telegratičnih sporočilih se jo londonska konfore u cija 13. t. m. tako pohlevno končala, ka-
kor je kričeče nastala, a pohlevno živela. Rusija je konferenciji kljubu dosegla, kar je hotela. Orno morje bodo bržkone postalo prosto in Ruska bo smela na njem in njegovih obalih početi, kar jej ljubo in drago.
Iz Rima se naznanja, da je prišlo do resnih raz-porov med liberalci in klerikalci. Vlada je s pomočjo vojakov posredovala in zaprla 20 oeeb, med temi tudi enega duhovnika.
V C i r i h u se je ljudstvo odločno uprlo proti slavljenju nemških zmag, je naskočilo hišo, v kteri so se zmage praznovale, je žvižgalo, tako da je prišlo do resnih tepežev, pri kterih so jih mnogo ranili. Ljudstvo jo napadlo tudi jetnišnico in izpustilo jetnike, med tami mnogo francoskih častnikov. Vlada jfl pustila vojako na ljudstvo streljati in jih je okolo 30 zaprla. Čudno prikazni I
Kazne stvari.
♦(Imenovanje.) Gospod Josip Kulo t, profesor na gimnaziji v Gorici je odločen za šolskega nadzornika v okraji Gradiška.
* („Kriv.") Tako se imenuje po gosp. dr. Prologu prav dobro poslovenjena igra. Izvzemši neko malo hibo, bo vzbujala povsod zabavo in kratek čas, ker ima jako živahno dejanje in mnogo šaljivih momentov. Ne davno se jo predstavljala v mariborski čitalnici na občo pohvalo. Med moškimi sta se odlikovala gg. berdnjs in dr. Prelog, krasni spol pa je bil jako srečno zastopan po gospej Bcrdaisovi in gospicama Skribe in Cirkelbah. Želeli bi, da smo akoro zopet deležni tako zabave.
* (Jeziki.) Preračunilo se je, da se govori na celem svetu v 3064 jezicih. Na Evropo Bpada 587, na Afriko 276, na Azijo 937 in na  Ameriko 1264 jezikov.
* (Cerkveno petje.) Na sv. Jožefa dan to je 19. t. m. se bo pela v slovenski cerkvi v Mariboru ob 10. uri dopoldne po gosp. Miklošiču stavljena maša. Naj prijatelji glasbe ne zamudo poslušati to lepo kompozicijo, ktera bo donela iz 30 čilih grlov.
* (Uradniška spovednica.) Iz konjiškega okraja se nam piše: — V eni poslednjih številk jo slavno vredništvo „Slov. Naroda" razposlalo prav priležno vabilo, naj bi se od vseh krajev naznanila imena tistih c. k. uradnikov, ki so slovenskega uredovanja nezmožni. Precej dolgo žo čakamo, pa doslej tistemu vabilu šo od nikoder ni bilo odziva. Misel mi prido: Jože pa ti začni! In kor po svojih opravkih malo da no vsak teden po dva- tri- in še večkrat pridem v konjiški trg in skozi njega, mi bodete radi verjeli, da ondotno c. k. uradnike vbo prav dobro poznam. Zatorej vam tu le pošljem na razpolaganje vestno klasifikacijo omenjenega osobja — se ve da le glede manja slov. jezika. Že naprej pa bodi povedano, da se značaja in drugih sposobnosti niže naštetih gospodov ni najmanje no dotikam; edino le zmožnost ali nezmožnost slov. urado-vanja sem pred očmi imel.
C. k. okrajna sodnija v Konjicah:
G. Jožef Pucher c. k, okr. sodnik govori slovenski za največo ailo, slov. uredovanja pa je povse nezmožen, ker slovenskega niti pisati uiti brati no ume.
G. J u r i j W a g n o r c. k. okr. sodnijo pristav slovenščino le slabo lomi, ter je že zaradi tega slov. uradovanja nezmožen. Vendar pa se čuje, da so je v najnovojšom času začel slovenščine marljivo učiti.
G. Franc K o c m u t c. k. zemlj. knjigovodja, naroden mož, je edini v celem uradu, ki pismeno slo-vonščino umo.
G. Richard Kronassor o. k, kancelist govori slovenski na pol, pisati pa no ve, ni črke ne. C. k. davkarija :
G. J o ž e f W i 11 a c z i 1 c. k. davkar (roj. Čeh) no zna slovenskega ni besedice ne. Kakor Vaš lju-beznjivi g. Jordan pravi tudi on, da čl. 19. v finančnih uradih ne velja.
G. JožefLorch kontrolor no umo nobene besedo slovenske.
g. Martin Žemljic asistent, govori dobro, tudi pisal bi za silo, pa no sme.
Vidite, tako le je v konjiških uradih s slovenščino. Nočem delati nobeuih dostavkov, le to še naj po.un, da bi me jako veselilo, če mi eden ali drugi omenjenih gospodov dokaže, da sem ga krivo sodil.
Pri tej priložnosti no morem si kaj, da Id ne omenil tudi konjiškega advokata č. g. dr. Lsderer-ja. To vam je mlad mož, pa vrlo bribtna glavica, ves navdušen in vnet ne samo /a svoj posel, nego tudi /a slov. narod. Slov. pisanja popolnoma zmožen, strankam na njih želje prav rad tudi s pismi v dom uče m jezika postreže. In kar je posebno lepo je to, da še vendar po „kriatjansko rajta" ter ne guli in tuli ubogega ljudstva, kakor je le prerada drugim advokatom navada.
Tudi g. Gottfrioda S c h m i d a o. k. notarja ne smemo pozabiti. Cela njegova uradnija je lama gola nemškutarija. Se vo da če stranka vsakako zahteva slov. pismo, potem mora pač na tihem g. Kocmut pomagati — ubogi kmetic pa zato dva- trikrat toliko plačati.
* (Iz Konjic) ne nam piše : da se je drugi shod oudotnoga kat. pol. društva prav živahno vršil. Okoli 40 novih udov je pristopilo. Prihodnji shod bode v nedeljo 26. marca popoldne ob 4.
* (Rube 1 j ni.) Nova ,Presseu pripoveduje, da uživa „Slov. Narod" neizmerno rusko podporo, in da mi živimo samo ob ruskih rubeljnih. Stekli ljubljanski dopisnik tega lista je nam in našemu delovanju napravil najlepši kompliment, ki si ga iiiirotnii misliti. Iz hvaležnosti mu obljubimo, da mu za Vtak rubelj, čegar sprejem od naše strani nam g. Dimiti količkaj verjetno dokaže, plačamo en prusk tolar.
© (Župan kmečko) občino v špitalski fari dobi od c. k. davkarije, ali kakor se bere v starih bukvnh od „noterjemavca teh davkov" nemili dopis. Ali župan je hil 29. januarja v KoDJicah pri prvem shodu tamošnjega kat. pol. društva, in tam je slišal in videl celjskega Šabedra slovenski dopis na imenovano društvo, slišal da so dolžne vse c. k. uradnijo slovenskim strankam slovensko dopisovati ; zatoraj pošlje nemšk dopis nazaj s pristavkom „da noče sprejemati tujŠčine in da je c. k. uradnik dol len mu v domači bosedi pisati." Tako je izvrstno! Dn, takov »nočem", „nnčemo", to naj bi bilo vsem Slovencem edino in najboljše zdravilo za vso nomškutarske uradnijo.
Dunajska borsa 13. marca.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   5tt fl 30 kr.
K not ni dri. dolg t srebru    .   .   .   .   68 „ 10 „
1860 drž. posojilo.......96 „ 70 .
Akcije narod, banke   .....        7 „ 20 „
Kreditne akcije........260 „ 00 „
London...........124 „ 85 „
Srebro...........122 „ 75 „
Napol............                                                     9 . 93 „
Posestniki vrtov in prijatelji rastljin
naj blagovoljno obrnejo sin)jo pozornost na nas
najnovejši cenik
o rastljhiah, kterega vsled franhovanih. dopitOV zastonj in franko razpošiljamo.
V njem je bogata zbirka visokostih hit i h in nizkih rož, jako lepe rasti, /laliliiili Kacinih drev«N, ovijal k (SchlinaptfanzenJ, cve-Isisfili (blumističniti) rastljin za vrte, kakor: t'nksij. pel Argoni], ver-ben; bogata zbirka »rožnatih cvetlic (Teppichpflanzen) Itd.
lin i-1 8climidt-ova vrtnarija v Ljubljani.
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi
sprejema tekoj  v službo nekoliko
potovalcev,
z najboljim! pogoji.
Prosilci morajo položiti kavcijo v gotovini ali pa v d r ž a v n i h papiri h. Natančnoja izvestja podaja : Glavni zastop
(2)       vzajemno zavarovalne praiko banke ,,Slavija
v Ljubljani.
Jan. Lad. Černy.
ICii j ige l
Slovenska kuharica
ali navod nltUftna kuhati navadna in imenitna jedila — založila in  i/dala Magdalena Bleiweis-ova v
Ljubljani 1868 — še leži veliko število iztisov pri založnici in izdateljici. Ta knjiga, edina te vrste v naši literaturi, je pisana z veliko skrbnostjo in pazljivostjo, tako da Be smei vsaki nemški kuharici v primer postaviti; to spričevalo] [j ji vsnk da, kdor to knjigo pozna;   naj bi ne manjkala'
nobeni količkaj založeni slovenski kuhinji. Kdor jo želi kupiti, naj so obrne na gospo izdatoljico v Ljubljani ali pa na o prav ni št vo ,S lov. Naroda."
(2)
Decimalne in cciitinialnc
(mostne)
tehtnice
se narejajo in prodajajo po najniži ceni v tovarni
Franceta JrMtorovo—a (6) v Kropi na Gorenjskem.
L. Zelzer v Ljubljani
pred moNtoni št. -45 ima v svoji štacuiil zalogo iim<*tiii£kili izdelkov od
C. Giani-a iz Dunaja,
kteri so  bili pri vseli dosedanjih razstavah tako tudi leta 1870 v Rimu,  Kassel-nu  in Gradcu odlikovani s prvim darilom za umetno tkane in vezene (slikane) izdelke.
V svoji zalogi ima /mirom obilo mnogovrstnih masnih oblek
kakor: kazule, pluvijale, dalmatske, vclume, ciborne plajŠČe, untipodiume. burse, baldahine, Stole, podkladke (polštre) za nltarje. mrtvaške prte, kakor tudi
raznovrstno zalogo brokatov in blaga za cerkveno obleko, izdelano v Čistem in nečiRtem zlatu in v svili.
Zaloga damasta za zastave (bandera) vsake širjave in različne bazo, vrh tega platneno cerkveno perilo s pravimi platnenimi, nI i pa tudi s pa-volnat.imi  mrežami, ki se daio prati.
Velečestiti duhovščini ae priporoča
(8)
Na daljo pnsico (porto), premi (franže), krepin, cofe in mreže iz čistega in nečistega zlata ali tudi iz svile.
Križev pot, razne velikosti, izdelan po gosp. Fiihrich-u prav umetno na platno z oljnatimi barvami.
Poleg toga se tukaj dobo cerkveno posode, orodje in obilo priprave, ki se prišteva cerkvenim rečem.
V«i omenjeni predmeti se prodajajo po   fa br i š k i c e n i.
Prejemajo so tudi štikarijo za montiranje in se prav pazljivo izvršujejo.
z najodlienejem spoštovanjem
L. Zelzer.
(xd»tt>)i in vrmtniV Anton Tnm«il<*
L*nfiuVi IV. I**« Vouniak In drnitlT
Tinkar: Kduard JanaehlU