0 stanji govedoreje na Gorenskem.
Po poročilu gosp. prof, Fr. Povšeta. *)
Obhodil sem septembra meseca posamesne okraje na Gorenskem, in sicer: sodnijski okraj Ljubljanski, Brda, Kamnika, Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Eadoljce in Kranjske gore.
Ker bom obširno o stanji Gorenske govedoreje govoril v sporočilu, ki ga bom predložil si. kmetijskemu ministerstvu, katero bo ono razglasilo z drugimi sporočili vred v svojih „naznanilih" iz različnih dežel, zato bom tukaj le glavne opazke priobčil.
V Ljubljanskem okraji morem govedorejo dobro imenovati in smem odločno izreči, da je tu videti znamenit napredek o govedoreji, kajti videl sem prav lepa goveda v bližnji okolici, kakor: v okrožji krog Fužin (Kaltenbrunn), kjer se nahaja res izgledna govedoreja, iz katere je že marsikatero dobro seme se zaplodilo v okrožnih vaseh, — v vaseh Dobrova, Šmartno, Kožarje in druzih, še celo v vaseh ob močvirji se nahaja dovolj lepa živina. V tem poslednjem kraji prevaguje siva živina, katero gospodarji tudi posebno čislajo. Kakor povsod, se tudi tukaj nahaja tako imenovana „Kranjska goved" (Krainischer Landschlag), ki je postala iz pomešavanja krvi Murico-dolske in Mariadvorske, kmalu une , kmalu te več v dotični živini. Plemenski junci čiste krvi Mu-ricodolske, katere je kmetijska družba razdelila tudi v ta kraj , so očividno zaplodili dokaj dobrega zaroda, in prav to naj služi živinorejcem za vodilo, po katerem naj se ondotna goved še dalje požiahnuje.
Očita se sicer Muricodolski (Stajarski) živini, da je zel<S zbirčna v klaji. Temu nasproti morem opaziti, da izvirna živina Muricodolska, katero sem tukaj videl, se dobro redi, tudi na močvirji, pa je tudi vedno zdrava in čvrsta.
*) Centralni odbor si. družbe kmetijske, ki je naprosil gosp. profesorja, naj bi ob priliki izvrševanja ministerskega naročila ogledal tudi iz državne subvencije nakupljena in na Gorenskem razdeljena goveda, je izročil profesorjevo poročilo >,Novicamu z željo, naj bi ga na poduk živinorejcem natisnile v svojem listu. Tej želji radostni vstrežemo s pričujočim tiskom.                                                                          Vred.
Pov vaseh: Štefanova vas, Hrušica, Dobru-nje, S t. Lenart, Voglje, Kašelj itd. je živina zel6 različna, pa dovolj lepa. Al to tudi ni čudo, če pomislimo, da že veliko let gonijo živinorejci iz teh vasi krave k biku na Fužinsko grajščino, kjer sevnahajajo 4 glavna goveja plemena: Holandsko, Švicarsko, Pincgavsko in Muricodolsko, od vsa-cega plemena nekoliko krav in en bik. Kmalu se proti pravilom umne živinoreje rabi bik enega , kmalu dru-zega plemena; tako pa mora nastati mešanica, katera nima nobenega izrečenega značaja, tako, da je treba prav skrbno študirati vnanjost živali, da se more določiti, iz kake pomešanice izvira dotična žival.
Na občinskem pašniku pri Fužinah sem videl več goved, katera so imela kožo belo-črno progaste barve, glavo ozko pa dolgo z rogovi naprej in nekoliko navzdol zakrivljenimi, tako, da je prvi pogled kazal, da je dotična žival mešanica domače krvi (krave) s Holandsko (juncem).
Zanimivalo me je izvedeti: ali dadć dotične krave, katere izvirajo iz križem-parenja domače krvi s Ho-landskim plemenom, obilo mleka; vendar tega nisem mogel izvedeti za gotovo, ker dotični lastniki niso hoteli izraziti se o množini molže. — Tudi precej belo rdeče-brezaste živine sem našel, posebno v Dobrunjski občini, katera je bila vsa podobna Pincgavski živini, prav polna v životu in tudi dobro rejena, kakor se to sploh nahaja pri Pincgavskem plemenu, katero se tudi zarad lahke reje in hitrega vdebelenja hvali.
Tukaj bi bilo le na to delati, da bi gospodarji prišli do spoznanja, da ne bi vedno preme-njavali plemen, ampak stanovitno se posluževali enega in istega, na priliko, če jim je le za mleka mar — Hoiandskega, če pa za izrejo čvrstih vprežnih volov — Muricodolskega plemena itd. Ker ima grajščina Fužinska vedno jako lepe bike, mogel bi se v malo letih v tej okolici stan goveje živine odlično povzdigniti in požlahniti, tem bolj, ker je tudi tu nekoliko gospodarjev, ki so od kmetijske družbe nakupili nekoliko telic in krav izvirnega Muricodolskega plemena.
Hlev Fužinske grajščine je in naj veljd v izgled vsej Ljubljanski okolici! Prav iz tega hleva bi mogli dobivati lepe mlade junce in telice. Gotovo bodo lastniki za to skrbeli, če jim to naroči kmetijska družba, katere umrli predsednik je bil ustanovnik te lepe cede ter s tem pokazal, da mu je bil napredek gospodarstva res dejansko pri srcu.
List 45. b.
Gospodarske stvari.
Nekoliko revnišo živino sem našel ob Posavji; al to tudi ni čuda, kajti v Sneberjah imajo bika silno majhnega in revnega, ki pač ni vreden tega namena. Za ta okraj bo pa veliko pomagalo to, da je gosp. Rode od kmetijske družbe nakupil izvirnega Pincgavskega in pa Muricodolskega bika.
Prav tako je vTomačevern lep izviren M urico dol ec, ki bo izdatno pripomogel v požlahnenje domače slabe živine.
Blizo Jezice v Stošicah ima gosp. Peč ni k prav lepega bika Švicarskega plemena, katerega je kupil v grajščini Fužinski, h kateremu pa nič kaj ne gonijo krav; morda jim dimasta, črno-rujava barva ni všeč, in vendar bi za te pokrajine, ki mleko lahko spečajo v mesto, kjerv dobe lepe novce zanj, ne bilo to pleme slabo, kajti Švicarsko pleme je za mleko odlično, česar sem se tudi prepričal v Fužinah, kjer so mi pokazali zapisnike o množini molže; Švicarske krave dado po 10 — 11 bokalov prav dobrega mleka in molzejo dolgo do 1% meseca brejosti — vsakako obilna molža! Naj pri tej priliki navedem tudi številke, katere kažejo molzno lastnost drugih plemen, in sicer:
Muricodolske krave dado po 8 bokalov in že v 6. mesecu brejosti odstavijo mleko,
Pincgavske krave molzejo po 8—9 bokalov in odstavijo v 7. mesecu, nekatere že tudi poprej.
Holandske molzejo po teletu 12 bokalov in dad6 mleka skoro do 8. meseca.
V Rudniku, v Šmarji in Grosupljem imajo dovolj lepo živino; v Grosupljem imajo v hlevu grajščinskem Belansko pleme; na grajščini Boštajnski živino, katera kaže, da je odgojena iz križem parenja s Holandsko krvjo.
Na grajščini Is ki sta dva prav lepa Marij ad v o r-s k a bika in en velik Muricodoiec.
Prav lepo živino sem videl v vaseh: Glince, Kožarje, Šmartno pri Dobravi, kjer redč sivo živino prav skrbno in bodo zato gotovo v malo letih zdatno povzdignili govedorejo, ki je že sedaj lepa, posebno če bodo vedno posluževali se izvirnega Muricodolskega plemena, kakor sedaj, ko so že precej jun cev in telic od kmetijske družbe nakupili. Odlično živino sivega Švicarskega plemena sem našel na grajami v Bokalcah.                                              (Dal. prih.)
368
List 46.
O stanji govedoreje na Gorenskem.
Po poročilu gosp. prof. Fr. Povšeta.
(Dalje.) V okrajih Kamnika in Brda je največ domače sive živine, je pa tudi nekoliko rdeče, katera že zarad bližine dveh okrajev Gorenskib, kjer rede brezasto živino, se zatrosi v te kraje. Tudi tukaj sem videl napredek govedoreje, in v Kraški in v Moravski dolini bo v malo letibvprav lepa siva živina, katera se bo smela meriti s Štajersko izvirno Muricodolsko. Da bi gospodarji le ne mešali, ampak stanovitno se držali Muricodoiskega plemena!
Najlepše hleve sem pač videl pri g. S t are tu v Mengšu, kjer imajo tudi več plemen, posebno Be-lansko. Na grajščini v Kolovcu (Gerlachstein), lastnini gosp. Stare-ta, rede kaj lepo sivo živino, katero smem imenovati čisto Muricodolsko pleme. V tem odličnem hlevu bi pač mogli izrejevati dokaj lepe plemenske živine, kajti lastnik bi radostno poprijel se iz-reje mlade živine (Jungviehzucht), če bi le imel gotovost, da bo mogel prodati izrejerce. Pripravljen bi bil tudi nekoliko izvirnih Muricodolskih krav in bikov nakupiti. Take prilike naj bi ne prezirala si. kmetijska družba, ker za nižo ceno bo dobivala potrebno plemensko živino, katera je že deželnih krajnih in kliina-tičnih razmer privajena.
Prav lepa Muricodolska goveda sem našel tudi v Mekinjah pri Kamniku, tudi v mestu imajo precej lepih krav, katere zarad mlekarstva skrbno rede.
Na grajščini Beineški pri Moravčah imajo jako lepe Muricodolske krave, o katerih smem reči, da
so izvrstne lepote, kajti polne so v vseh delih života, tudi v križu in zadnjem koncu so polne, kar se ravno pri Muricodolski živini ne nahaja vsikdar.
Na Kriški grajščini imajo Belan s kega junca in delajo na to,   da   se odgoji za ves hlev samo to pleme.
Da se ne spustim v preobširno sporočilo iz že gori navedenega vzroka, naj o Gorenski živini, kakoršna se nahaja v politiškem okraji Kranjskem in Radoli-škem, na kratko nekoliko poročam in to tem bolj, ker mi je to mogoče zarad precejšnje enakoličnosti tamošnje živine.
V teh okrajih nahaja se dvojne baze živina, to je: 1) rdeča ali rdečo-bel a, brezasta; 2) bela (plavkasta) živina. Ta poslednja je gotovo zaplodena iz glavnega belega Noriškega plemena („weisse no-rische Rac.e" po imenovanji dr. Schiitz-a), katero je po Koroškem, Goriškem, Kranjskem in Stirskem razširjeno , in enako Mariadvorskemu plemenu, katero po mojih mislih izvira iz glavne te veje, katere so nakupili, prav skrbno odgojevali in tako dobili boljšo in lepšo Mariadvorsko živino , ki je pa prav enakih znamenj , na priliko, žlemnate kože, gobca je bledordeč-kaste barve, krog očes ima prav tak obroček, parklji in rogovi so rumenovoščene barve, koža je brez pigmenta in z bledo dlako mlečne barve pokrita. Moja misel je ta, da to je naj s t ar ej a Kranjska goved, ki se je potem pomešavala s sivo Muricodolsko.
Večina živine je pa rdečo-bela (brezasta), ki je sorodna z Belanskim plemenom in katero so gotovo že od nekdaj vpeljavali iz bližnjega Koroškega in ž njo potem križem parili domačo belo živino.
Nikakor sicer ne morem reči, da je Gorenska živi u a posebno lepa ali da bi se mogla meriti z Be-lansko na Koroškem; al toliko smem reči, da ni tako slaba, kakor se o njej govori. Res j e majhna, al mlečna je, in naši Tominci zelć cenijo četudi majhne, pa jako mlečne Bohinjske kravice, katere morejo se tudi po visokih, strmih in kamenitih pašnikih plaziti. Pretežka goveda nikakor ne bi bila prava za Gorenske kraje , kjer poleti živino na planine ženč, ki so silno visoke, strme, a tudi dovolj puste. Vendar ne morem odobravati misli nekaterih, ki trdijo, da ne bi smeli delati na to, da bi se sedanja živina nekoliko povečala, in naj bi se zato tudi za naprej stanovitno križem parila, prav za prav le požlahnovala (ker tukaj ne bi se pomešavala tuja nesorodna kri) z Belanskim plemenom, katero se ne more vštevati med težka plemeua, ampak le med srednje-velika plemena,  ki morejo prav
dobro hoditi po visokih planinah. Da bi po vsem morali nadomestiti sedanjo majhno z veco živino, tega ne bi svetoval zato, ker ne smemo prezreti, da je dosedanja kri že za krajne razmere utrjena in da so naše kravice jako mlečne. Katere druge krave pač se morejo ponašati s tem, da v primeri telesne teže in sploh njih velikosti dado toliko mleka, kakor, na priliko, .nase majhne Bohinjske krave, ki po 3—4, tudi še *'"več bokalov niolzejo na dan, pa ne pezajo več od 3 centov. Težka Bernska (Švicarska) krava, katera peza 10—12 centov, daje res kakih 10 bokalov; al koliko več je krme in to še prav dobre povžila? stoji tedaj množina mleka v primeri z velikostjo živali?
(Konec prihodnjič.)
376